46. • številka. NOVA BITKA BLIZU NA DALJNEM VZHODU. Pon! Muktlenom se sovražnika že sprijemata, obadva pripravljena. Karopatkina je car odlikoval. Mukden, '20. okt. — Danes vse mirno. Včeraj popoludne Japonci iznenada napadli ruske predstraže jugozapadno od Mukdeua, a bili (»dbiti in izgubili veliko vojakov in več topov. Gosta megla zavira večje operacije na bojišču. .Japonci «e počasi umikajo. Petrograd, 21. okt. — V megli in dežja si stoje sovražne čete nasproti, pripravljene na boj. Tupa-tam se sliši streljanje. Čifu, 21. okt. — Iz Pdrt Arturja Rusi večkrat naskakujejo Japonce in jim prizadevajo znatnih stisk in izgub. Izza začetka oblege so ,Japonci izgubili najmanj 50,000 mož. Še vse mirno. Mukden, 22. okt. — Obe armadi dejansko počivata. Rusi so zopet zasedli Tancjapuci. Japonci so na visokem ozemlju. Neprestano se vrše'praske med predsražami in baterije na zapadu streljajo tupatam. General Miščenko je imel 20. okt. hud boj. Poroča o prodiranju in zaplenitvi topov. Rusi nameravajo kmalu začeti ofenzivo. Vreme je mrzlo. Rus se ne uda. Berolin, 23. okt. — Dopisnik listu “Lokal Anzeiger” v Mukdenu ceni izgubo v zadnjih bojih v Mandžuriji na obeh straneh na 40,000 mož. Ruska armada, pravi dopisnik, hoče vojno dovesti do častnega zaključka in pričakovati je, da bo hitri in odločilni zmagi sledil za obe stranki časten mir. Gotovo pa je, dostavlja, da bi ruski poraz po-naenjal še dolgotrajno vojno. Zima. Fusan, 24. okt. — Prvi znaki zime se že čutijo. Ponoči pada toplomer več stopinj pod ničlo, čete so dobile debele obleke in ne itrpe mraza. Obsežne priprave se vrše, da dobe vojaki za zimske mesece potrebnih udobnostij. Skladišča zgorela. Cifu, 25. okt. — Ljudje, ki so semkaj dospeli na džunki iz Antun-ga ob reki Jalu, poročajo, da je osem japonskih vojaških skladišč, v katerih so se hranile uniforme, strelivo in zaplenjene stvari iz bitke ob reki Jalu, zgorelo, Ogenj je je trajal dva ni. Bržkone je kdo zažgal. Dva japonska častnika, ki sta imela v oskrbi poslopja, sta iz-šila samomor. Pred viharjem. Petrograd, 20. okt. — Mir, ki sedaj vlada na bojišču, je smatran samo za pokoj pred viharjem. Vsa znamenja kažejo na to, da se vsak hip zopet začne bojevanje v velikem, ker sta sovražni armadi silno blizu druga drugi. Vojni poročevalci nekam čudno molče, a Kuropatkin bržkone danes ali jutri hudo pritisne na Japonce, ker ima sedaj nevezani roki. Kuropatkin nadpoveljnik. Bizojavka iz Ilarbina poroča, da je podkralj Aleksejev v ponedeljek razglasil carjev ukaz, ki imenuje Kuropatkina nadpoveljnikom vseh čet na suhem v Mandžuriji in soseščini ter pušča Aleksejeva v službi kot cesarskega namestnika. O jama dela utrdbe. Maršal Ojama baje utrjuje vso svojo črto južno od reke Sakhe,ker se hoče postavivi v bran. Prav nič niso znani sedaj načrti Kuropatki-novi. Podkralja Aleksejeva dnevno povelje, razglašajoč Kuropatkinovo imenovanje nadpoveljnikom, je pisano istotako mogočno in odločno List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Joliet. Illinois, oktobra leta 1904. kot je bilo Kuropatkinovo povelje z dne 5. okt. Aleksejev se poslavlja. * Dočim sc Aleksejev zelo trudi, da izroči vrhovno poveljstvo čet na suhem Kuropatkinu, da obvešča vojake in svet o znakih carjevega zaupanja do njega in da razglaša, da bo še dalje ostal podkralj, se vendar smatra njegovo povelje kot dejansko slovo, kateremu bo kmalu sledil njegov povratek v Petrograd. Dejstvo, da mu je odvzeta nadpo-veljniška moč, je povzročilo veliko olajšavo. Novinarjem prav. Vsi časopisi pozdravljajo imenovanje Kuropatkina nadpoveijnikom, ker je to velezasluženo plačilo za način, kako je doslej reševal najtežavnejše naloge. Kuropatkin ho odslej vse drugače possopal, ko ni odgovoren Aleksejevu. Pokazalo se je, da so vse govornice jalove, po katerih bi imel prevzeti nadpo-veljnistvo neki veliki knez, kar bi gotovo jezilo Kuropatkina. Kuropatkin poroča. Petrograd, 20. okt. — General Kuropatkin brzojavno poroča,da se dne 25. okt. niso vršili važnejši boji, ter dostavlja: “Na našem desnem krilu se je ves dan streljalo na Japonce. Ponoči 24. okt. so izvabili radevoljni brzostrelci japonske predstraže v zasedo in jih prisilili, umakniti se južno. Drug oddelek je vzei Japoncem rusk top. V ruskem središča je neki ruski oddelek zapodil Japonce v divji beg, ki so se približali kraju Jav-čaj. Potem je pokopal na licu mesta trupla padlih sovražnikov in pobral veliko obilico orožja in streliva. Izgube ob reki ŠaKhe. Tokio, 26. okt. — Maršal Ojama poroča, da so Japonci izgubili v bitki ob reki Šakhe skupno 15,879 častnikov in mož. Obenem poroča, da so Japonci pokopali 13,333 padlih Rusov. Klanje se zopet prične. Mukden, 27. okt. — Od tu ni nič važnega poročati. Obe armadi se mirno pripravljata, da začneta zopet “mesarsko klanje”. Med Kitajci v Mukdenu se raznaša govorica, da so Japonci spet pripravljeni za ofenzivo. Ginljiv prizor. Pariz, 27. okt. — Brzojavka iz španskega mesta Vigo poroča: Ko je ruski admiral Roždjestvenskij zapuščal včeraj palačo vojaškega guvernerja, je neki starček stopil naprej in mu poljubil roko. Admiral je v odgovor poljubil starčka na čelo. Množica, ki je bila priča tega prizora, je glasno zaploskala in admiral je bil do srca ganjen po tej ljudski ovaciji. Zupan mesta Vigo je nagovoril admirala v imenu mesta in naroda, želeč slavo carju in srečo Rusiji. 86 leten starček v ječo. Laporte, Ind., 24. okt. — Ta teden mora v ječo T. Payne, star 86 let, obsojen v dosmrtni zapor. Payne je bogat farmar iz Three Oaksa. Usmrtil je svojo 30 let mlajšo ženo. Prič ni bilo, a izpovedal je sam, da jo je ubil v samo-branu, in zato hoče umreti v ječi, dasi je pravzaprav nedolžen. Bogat črnec linčan. Norfolk, Va., 24. okt. — črnec G. W. Blount, posestnik in trgovec z ribami v predmestju Berkley, je bil davi od kacih 50 našemljenih oseb ugrabljen iz ječe, vlečen v stran, bičan do smrti in potem še ošpikan s kroglami, nakar se je drhal razšla. Blount je v soboto z gorečo svetilko udaril nefcega policaja, ki je hotel aretirati necega druzega črnca. Ker se je bati vstaje od strani črneev, je poklicana na stražo milica. ANGLEŽ ZAGROZIL j Z VOJNO RUSU. Baltiško brodovje streljalo na | britanske ribiče, a le po zmoti. — Vsled tega John Bull pobesnel. S London, 24. okt.—Usodno zmoto | je napravilo rusko Baltiško bro- j dovje, ki je na poti na daljni vzhod, j kakor znano. Napadlo je v soboto j ob 1. uri zarana angleško ribiško! ladijevje v Nemškem morju in pogreznilo v morje eno ladijo. Štiri ali pet nadaljnih ladij se pogreša in bati se je, da so se tudi potopile. Dogodek vzbuja po vsej Angliji velikansko pozornost. “Polno zadoščenje ali pa vojno!” se glase napisi časopisov. Dasi še ni znano, kaj je napotilo ruskega admirala, streljati na ribiško brodovje, se vendar misli, da je ladije smatral za japonske torpedovke, ki so ga hotele napasti. Kmalu po polnoči imajo ribičinavado, spuščatirakete v zrak, da tako naznanijo vsem ladijam pravec. Ko so rakete zletele v zrak, so Rusi bržkone mislili, da jih hočejo Japonci napasti s torpedovkami in zato so streljali na ribiško bro-dovje. Angleški protest. London, 25. okt. — Velika Britanija je odposlala na rusko vlado dolgo in nujno pisanje, v katerem natanko poroča vse podrobnosti, ki so povzročile žalostni dogodek dne 22. oktobra. Besedilo pisanja se po diplomatski šegi ne bo takoj objavilo, a toiiko je znano, da je pisanje jako grozilno. Pametni del Londona in tudi boljši dnevniki odsvetujejo šovinizem in nepremiš ljeno prenapetost. A kot vedno tukaj, kriče tudi sedaj znani “jingo’s” bojevito in zahtevajo, da se Baltiškemu brodovju nadaljnja vožnja zabrani, dokler se vsa stvar ne uravna. Kralj Edvard je že uradno obsodil rusko ravnanje kot “neo-pravično”. Ruski poslanik napaden. Ruski poslanik grof Benkendorff, ki je v Šleziji pri sorodnikih svoje soproge obhajal praznik srebrne poroke, je bil ob svojem povratku v London nad vse grdo sprejet. Od Victoria kolodvora do ruske posla-niške palače ga je hrumeča množica zasledovala in zasramovala, in ka menje je letelo ob njegov voz. Pa lačo sedaj stražijo policaji. Angleži sklicali mornarico. London, 26. okt. — Angleško-rusko razmerje je skrajno napeto. Admiralstvo je sklicalo skupaj vse vojne ladije v evropskih vodah. Sinoči se je izdal sledeči uradni razglas: “Po dohodu poročil o žalo-igri v Severnem morju dne 24. okt. je admiralstvo iz previdnosti odposlalo na kanalsko, sredozemnomor-sko in domača brodovja začasna povelja, v katerih se pozivajo, mej-sebojno podpirati se in skupno operirati.” To povelje sklicuje na pozorišče 28 bojnih ladij, 28 križark in 50 torpedovk. Listi nadalje po ročajo, da je tudi mobiliziranih 25,000 pomorskih rezervnikov. Admiral Roždjestvenskij. Vigo, Španija, 26. okt. — Sem je dospelo pet ruskih bojnih ladij. Ž njimi je ruski admiral Roždjestvenskij. Ta je izrekel zastopnika od “Associated Press” globoko obžalovanje nad dogodkom v Severnem morju. Admiral trdi, da je bil ne-srečnidogodekčistoslučajen. Vreme je bilo tisto noč zelo megleno. Proti i. uri sta se nenadno prikazali dve torpedovki med obema oddelkoma brodovja. Misleč, da sta to japonski ladiji, so Rusi jeli streljati. Videli niso nobenih ribičev in tudi ne opazili, da je napravljena kaka škoda. Ruski odgovor. London, 26. okt., 1:18 pop. — Ruski odgovor na britansko noto glede žaloigre. v Severnem morju je dospel semkaj. V pisanju se dogodek zelo obžaluje in obljublja polnoveljavno zadoščenje, brž ko dojde uradno poročilo admirala Roždie-stvenskega. London, 26. okt., 5:52 zvečer.— Minister vnanjih zadev smatra ruski odgovor na britansko noto v sedanji obliki nezadostnim, ker zlasti ne prizna britanske zahteve, da se imajo zi nrpad na ribiško brodovje odgovora častniki kazniti. Lord je pa izjav ; svoje upanje, da se bo to vprašanje rešilo v 24. urah. Nemški glas. Berolin, 26. okt. — Vladni krogi so trdno prepričani, da dogodek v Severnem morju ne bo povzročil mednarodnih homatij, tem manj, ker ruska vlada odkrito obžaluje zmoto. Samo “manever”. London, 26. okt. — V pomorskih krogih naglasa jo, da ni treba pripisovati pretirane važnosti odredbam londonskegaadm iralstvaglede vmesnega; dogodka v Severnem morju, ker s . bo ta reč rešiladiplomatičnim potom. Dogodek je dal angleškim pomenskim oblastim samo dobrodošlo priložnost, poskusiti veljavo ali vrednost mobilizovalneganačrta. Sneg v D ttl it tira. Duluth, Minn., 26. okt.—Besneč snežen vihar je divjal v tem mestu ponoči in davi ter pokril tla z dva palca visokim snegom. To je, z eno izjemo, najzgodnejši sneg v tem okraju izza 1. 1883. Roosevelt zavrnjen. Petrograd, 26. okt. — Odgovor Francije in Rusije predsedniku Rooseveltu na njegovo vabilo za mir « ni shod, je brezpogojno odklanjajoč. Tu pravijo, da je predlagana konferenca samo volitvena -zvijača brez vsake resnosti. Trust za jeklo in koks. Pittsburg, Pa., 26. okt. — Tu izjavljajo, da si prizadeva United States Steel kompanija prisvojiti nadzorstvo čez svetovno tržišče za železo in jeklo. Ker pa je koks (coke) velik činitelj v produkciji sirovega železa, ga nakupuje omenjena družba v velikem na odprtem tržišču. Stave na kandidate. New York, 26. okt. — Na volitev se že vrše stave. Na Roosevelta stavijo 5 na 1. Stavila sta $1000 na $200 Williams in Squires. Potem je stavil $2500 Park Wood istotako 5 na 1 za Roosevelta. Razuu tega stavijo še na razne druge kandidate. Meso za Port Artur. Kansas City, Mo., 26. okt. — Lesni trgovec D. H. McMullen iz Taeome, Wash., je danes dospel iz Omahe sem in sporočil, da je pri neki Packing kompaniji v Omahi naročila ruska vlada 3,000,000 funtov mesa, ki se mora v 30 dneh odposlati v Port Artur in drugam. Za naročitev- sta izvedela dva japonska agenta. Po lokomotivarnah ni dela. Schenectady, N. Y., 25. okt. — V tukajšnjih delavnicah American Locomotiv kompanije je odslovljenih zopet 600 delavcev in znaša potemtakem število izza spomladi odpuščenih mož blizo 3000. Samo kacih 1000 od 5000 uposlencev, ki so imeli skoro neprestano v delavnicah opravek, je še tu. Pravijo, da nedostaje naročil. Carnegie odlikovan. New York, 25. okt.— “The Iron 6 Steel Institut” je-sinoči otvoril ameriški shod tukaj. Med zasedanjem je bil odlikovan Andrew Car negie, kateremu se je dala najvišja čast, ki jo “institute” ali zavod premore, Bessemerjeva zlata kolajna (Bessemer gold medal). Nagrada se mu je dala, ker se je svoje žive dni trudil za razvitek železne in jeklene obrti križem svet. ! KMALU BODEMO | PLULI PO ZRAKU. Na svetovni razstavi poskus z zrakoplovnico uspel izvenredno. — | Vozila v krogih in proti vetru. St. Louis, Mo., 26. okt.—A. Boy Knabensbue iz Toledo, O., je iznašel zrakoplovnico, ki je skoro popolnoma krmljiva ali vodljiva. Ime noval jo je “The Arrow” (strelica). I Danes se je ž njo dvignil na razsta višču in vzbujal povsod velikansko pozornost. Knabenshue je krmaril kretanja svojega stroja in vozil v kolobarjih in proti vetrn, dokler se ni nekaj polomilo. Veliko pahljačasto vijakovo vreteno je postalo nerabno in zrakoplovee je bil prisiljen izkrcati se. Izvenredno vodljivost. Dasi se je motor polomil, ni krmar izgubil kontrole ali nad zorstva nad strojem in izkrcal se je na mestu, ki se mu je zdelo pripravno. Krmijivost ali vodljivost zrakoplovnice je bila izvenredna in tisočeri gledalci so bili kar izne-nadjeni in so zrakoplovcu gromko ploskali. Vozil je v višini več sto čevljev nad razstavnimi zgradbami semlertje in se kretal povoljno, dokler ni nastopila nezgoda. V dokdZ poskus. Ko se je izkrcal, je izjavil Kna-shue da more kretanja zrakoplov nice nadzirati tudi brez pohabljenega motorja, in zato sklenil, napraviti poskusno vožnjo do vzhodne strani Mississippija. Balon tako krmeč, da je dosegel naj večjo hitrost vetrovo, se je vozil čez St. Louis in izkrcal na illinoiski strani Mississippija, pol milje od vasice Cahokia. Nova hiša za priseljence. Philadelphia, Pa., 25. okt. — Združ. držav department za trgovino in delo, ki se trudi za boljše olajšave priseljencem v Philadeiphiji, predlaga gradnjo nove stavbe iz opeke, ki se naj postavi na Washington ave. ob sedanjem lesenem poslopju, ki je sicer dovolj veliko, a ni dovolj udobno opremljeno. V dveh letih bo baje predlog uresničen. Strelja 30 milj daleč. Reading, Pa., 25. okt. — Veliki “six inch Brown wire gun” t. j. top iz žiee, j>o sistemu Brownovem, lest palcev v premeru, ki se je izdelaval v tukajšnji tovarni “Scott Iron Works”, je dogotovljen. Neki ve-ščak ga je že ogledal in sedaj ga odpeljejo na poskus v Sandy Hook. Prašnico ima tako veliko, da bo držala 60 do 70 funtov brezdimnega smodnika. Novi top bo meta) krogle od 25 do 30 milj daleč. “Mitchellov dan”. Wilkesbarre, Pa., 25. okt.—Premogovniški posestniki nameravajo, na Mitchellov dan (Mitcheil’s Day), ki pade na prihodnjo soboto, dela v svojih rudnikih ne ustaviti in prezirati razglas unije “United Mine Workers”, ki je proglasila dan uradnim praznikom. To se zgodi, da se poskusi moč imenovane unije, ki je izgubila mnogo članov; in če se najde dovolj delavcev, ki bodo ta dan delali, bo drugi korak premogovih posestnikov uvedba “odprte delavnice” (open shop). “Slavonia” dospela. New York, 24. okt. — Potniški parnik “Slavonia”, o katerem seje krivo poročalo, da se je potopil ob španski brežini, je semkaj dospel z 2063 priseljenci iz Reke. Obožavana deklica. Chicago, lil., 24. okt. —Pozor nost policije v mestecu Annaberg na Saksonskem je zadnjič vzbudil resnično jako čuden razkol, pravi berolinski dopisnik listu “TheNew York Times”. Glavni znak istega J^etniK XIII je obožavanje loletne deklice, ki ima dar govoriti v raznih jezikih. Razglasila se je za resničnega Kristusa, in udje razkola pravijo, da se je Odrešenik zopet prikazal v podobi te deklice. Pobožiiiki se redno shajajo na bližnjem griču, zvanem Poehlberg. Tkalci še štrajkajo. Fall River, Mass., 26. okt —Več tovarnarjev, ki so podpisali plačilno pogodbo, vsled česar so tekstilni delavci pred tremi meseci zaštraj-kaii zoper znižanje piače in so «e vse tovarne zaprle, je hotelo zopet začeti z delom. Večina tovarnarjev je pa odločila, da se v ponedeljek z delom sc ne prične. Radi cika v smrt. Omaha, 25. okt, — Ker ga je mati ozmerjala radi čikanja, se je ISletni Alfred Odeli iz Newmarketa, Iowa, včeraj obesil s povodcem ali oglavno vrvjo. Njegov oče mu je bil prepovedal, rabiti tobak kakorsibodi, in pravijo, da se je bržkone bal, da bi mati povedala očetu in da bi ga ta kaznoval. Nemci v Afriki. Berolin, 26. okt. — lz Nemške jugoz3padne Afrike je dospela žalostna vest, da je okrajni stotnik v. Burgdorff, ki je po vojni napovedi šel neoborožen med vstaše, da jih pregovori, storil smrt. Cesar odpošlje še dva batalijona na bojišče. Tudi v Kamerunu se “podaniki” puntajo, radi česar je šlo tjakaj tudi še 500 mož. izgubljene dragotine. Albany, N. Y., 24. okt. — Ga. C. P. Gavit, hči milijonarja Brady, je izgubila na centralnem kolodvoru v New Yorku ročno torbico z dragotinami v vrednosti $25,000 in je svojo izgubo šele opazila, ko je bil vlak mej potom. Policija v vseh delih dežele je bila obveščena. Velika naročila. Philadelphia, 26. okt, — Pennsylvania Railway-kompany je naročila dobavo 6200 tovornih vagonov, od katerih bo 6000 nadomestilo poškodovane in obrabljene vagone na črtah vzhodno in zapadno od Pitts-burga. Naročila so se dala raznim kompanijam. Največji most. Steelton, Pa., 26. okt. — Pennsylvania Steel-kompanija je sklenila pogodbo, da zgradi Blackwell’s Island- most v New Yorku,največji doslej zgrajenih. Dolg bo 10,270 čevljev, visok 135, obsegal bo 100, 000,000 jekla in stal $5,000,000. Državni zbor in Čehi. Dunaj, 25. okt. — Državni zbor se te dni zopet snide, a za delo bo nesposoben, če bodo Cehi nadaljevali svojo obstrukcijo. Ministrski predsednik dr. pl. Koerber se na vse pretege trudi, da bi Čehe pomiril in pridobil za sodelovanje pri najnujnejših zadevah. Ponarejalci denarja. New York, 24. okt. — Policija je prijela štiri Avstrijce, ki so ponarejali avstro-ogrske 20 kronske bankovce. Našla je v njih stanovanju vsepolno raznega orodja za ponarejanje in za bankovce namenjenega papirja. Ponarejale! so avstrijski judje, s sladkimi imeni, kot Simon Goldsucher, Meyer Klein itd. Drobne vesti. — V Gaylordu, Micb., je v nedeljo zapadel sneg štiri palce visoko. — Pan Jaworski, vodja avstrijskih Poljakov, je umrl v Lvovu. — Kitajci v Pendletonu, Ore., so sklenili, porezati svoje kite, ker spadajo k “League of Chinese Reform Association”. Nova slovenska firma! Slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu in okolici naznanjamo, da smo odkupili grocerijski in manufaktur ni oddelek od g. A. G-olobitsk-a ter bomo uredili v teh prostorih na 805-807 N. Chicago Street iedno največiih grocerijskih prodajalnic v mestu. Sitar Bros, preje na 208 Jackson Street bodo v kratkem premestili semkai vso svojo zalogo. Priporočamo se torej vsemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu ter mu jamčimo najboljšo postrežbo v groceriskem blagu po najnižjih tržnih cenah. Naročilom za najboljše vrste mehak in trd premog se bo hitro ustregalo. Naš bančni oddelek priporočamo vsem rojakom kadar pošiljajo denar v staro domovino. Ker smo v direktni zvezi s c. kr. poštnim uradom na Dunaju smo zmožni ustreči z urno pošiljatvijo in nizko ceno. Prodajamo tudi parobrodne karte na francosko črto. W. FI Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Joliet, 111., 26. okt. — Naš o. •4. župnik F. S. Šušteršič se je odpeljal v ponedeljek v St. Paul, Minn., ua III. letno zborovanje “Zveze slovenskili duhovnikov v Ameriki”, ki se je otvorilo v torek. — V nedeljo je dospel v naše mesto na daljši obisk svojih prijateljev in znancev g. John Troj, ki stalno biva v San Francisco ter ima v Dawson City, Alaska, svoj zlat rudnik. Kaj ne, to pa to! Tacega gosta imamo redkokdaj v «voji sredi, ki bi bil obenem — rojak, doma z Dolenjskega, a sedaj ameriški magnat. Želimo mu mnogo zabave med jolietskimi rojaki! -- Novo slovensko firmo imamo mi Slovenci v Jolietu. G. Janko Oguli», preje elan tvrdkeStonichSI.ABLJEN Ce si oslabljen in zdelan, rabi Severov kričistilec. Pomagal ti bo. ‘.Jaz rabim Vaš kričistilec in! lahko rečem, da ni boljšega zdravila., V vsakem oziru je izvrstno,pravi ‘ gdč. Emma Jilek. 1097 West 19thSt., j Chicago. VSE BOLEČIN E, ^ kaiere je mogoče doseči z mazili, se ozdravijo s Severovim oljem sv. Gotharda, !> najmočnejše antiseptično mazilo na svetu. v ( Za bolečine rane, udarca, zvinjenja, neural-( gije, revmatizma, za bolečine kjerkoli na telesu, j pogostno rabi SEV E R O V O O 1. J E S V S G O T H A R O A. OZDRAVI GNOJ ECE SE RANE. LIŠAJ povzroča grde izpuščaje, otekline, ki se prično gnojiti. Severov kričistilec ’ očisti kri in na ta način odstrani vzrok bolezni. Rabi Severov« mazilo za kožo,da olajšaš srbenje in Severov kričistilec, da odstraniš vzrok bolezni. Zdravniški nasveti zastonj. Naprodaj v vseh lekarnah. V kašlju je nevarnost. Kašelj pomeni, Ja so bolni dihalni organi, vrat, sapnik ali pa pljuča. Kašelj vodi v pljučne bolezni. Jetika je potem samo še en' korak oddaljena. Ohrani si zdravje in reši življenje s tem,da rabiš Severov balzam za pljuča ki vpliva blagodejno na boleča pljuča in jih ozdravi. Ozdravil kašelj ia nadttho. Lansko spomlad je moja žena pričela silno • kašljati in dobila tako silno naduho, da ni mo* trla niti ležati, niti hediti. Nekateri so mi svetovali, da naj jo peljem k zdravniku, kajti bila je zares hudo bolna, toda jaz sem rekel: •*če ji Seve rovi balzam za pljuča ne pomaga, ji nikdar tudi noben zdravnik ne bo pomagal.” In resnica! Kakor hitro je pdrabila ' jed no steklenico tega čudovitega zdravila, je kašelj popolnoma prenehal. 8 spoštovan jem John Rasendorfer, Pawne«u O. T. V Kropi je bil izvoljen za žu- pana Fr. Šolar. —Ubila se je na stopnjicah Vinc. Črnivca v Naklem .r>71etna Marijana Dolenc. — Obolelega zdravnika g. Finza so iz bolnice prepeljali na njegov dom v Ljubljani. — Na ljubljanskem gradu so postavili ob potih več lesenih klopi j, ki so bile že zdavno potrebne. I —Frančiškan na univerzi. C.g. P. Gvido Rant je šel v Inomost na univerzo nadaljevat bogoslovne študije. —Umrl je v Mirni peči posestnik in gostilničar g. Frane Novljan, v Trebnjem pa je umrla posestnica Terezija Zore. — Trpinčenje živali. V Zgorn. Pernicah živi Janez Černe, ki ne ve, da je žival trpinčiti prepovedano. Pobija jo bre2 vzroka. — Zakonsko trpljenje. Pod Golovcem je dne 2. oktobra Matevža šifrerja njegova žena tako nabila, da je moral iti v deželno bolnico. — Pogorel je 1. okt. v občini Podgorica županu Paternostru kozolec, dva dni pozneje pa lopa posestnika Antona Pengova. Škode je 5000 K. — Kolodvor na Jesenicah je malone že zgrajen. Poslopje je pač največji kolodvor na Gorenjskem. Tudi poslopje za železniške urade je pod streho. nedavno v Ljubljani neki rezervist imenom Hauptman. Zamudil je eno ali dve orožni vaji, torej niti ni bilo mogoče, naložiti mu tako visoke kazni. Vzrok tako dolgemu preiskovalnemu zaporu je priznana “naglica” vojaške justice. — Pravo mesarsko klanje so imeli v nedeljo 2. okt. zvečer na Hrušici. Italijani so se stepli med seboj. Eden je bil takoj mrtev, drugi je umrl v pondeljek zjutraj: dva sta bila pa ranjena le toliko, da so ju orožniki brez težave aretirali in odgnali v zapor.—Grozno je življenje na Hrušici. Domačine je kar strah v tfeh vedriih bojih in pobojih. V pondeljek 3. okt. zvečer so se zopet tepli. — Dolenjska železnica je dobila sedaj vozove prvega razreda. Samo slabo so tapecirani. Preteklo sredo popoldne je namreč vlak imel samo dva voza tretjega razreda, ki pa sta se od Kočevja do Ribnice nabasano napolnila. Potniki, ki so vstopili v Ribnici, so se morali nastaniti — v živinskem vagonu. Ribniški po-stajenačelnik je dal postaviti vanj vsaj stole iz čakalnice. To je prvi razred! — Znamenita dela domače industrije. Tovarna glasovirjev in drn-gih glasbil Rudolf Aleks. Vrbanek pri Vižmarjih je kupila hišo št. 6 v Šeienburgovih ulicah v Ljubljani, kjer, kakor se govori, napravi tovarno. Na Dunajski cesti št. 11 otvori tvrdka prodajalnico svojih domačih izdelkov. Pianini iu gla-sovirji so izvrstno delo in jako po ceni. Izdelki te tovarne lahko tekmujejo z vsakim tujim izdelkom. — Starčka napadel. Na Opekarski cesti v Ljubljani je ltoletni Al. Štrukelj napadel starčka Alojzija Košaka, raztrgal mu srajco ter ga ranil na levem očesu. — Novo šolsko poslopje za štiri- razredao ljudsko šolo v Višnji gori je zagotovljeno. Poslopje bo veljalo 50,000 K iu bo stalo sredi mesta. Z zgradbo prično prihodnjo spomlad. „ — Shod kranjskih sadjarjev v Radovljici. Pred zaključkom sadne razstave se bode vršil v Radovljici shod kranjskih sadjarjev, na kate- ; rem bode razgovor o napredku domače sadjereje. i— Tujci v Ljubljani. Meseca Lseptembra je bilo v ljubljanskih ho-' telili in gostilnah 4110 tujcev, za 1091 več, nego meseca avgusta tega /eta in in za 1109 več kot meseca septembra 1. 1903. — Svoj lasten otroški vrtec namerava postaviti jeseniška občina ua Jesenicah, ker bo novi vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na spod* ujem koncu Save, torej za jeseniške otroke vsekako preveč oddaljen. — Okrajni šolski svet v Krškem je sklenil odobriti povečanje eno-razredne ljudske šole v Bušeči vasi; nadalje je sklenil potrebno o nakupu zgradbenega zemljišča za otroški vrtec v Krškem in več osebnih zadev. — Požar v Skriljah. V Skriljah na Vipavskem je uničil požar hiši M. Rusfcije in M. Hvaliča, zgorelo je tudi pohištvo, gospodarsko orodje in 75 kvintalov sena. Skoda znaša okoli 2000 K, pa je krita z zavarovanjem. Ogenj je nastal v seniku Rustijevem. — Visoki gostje v sadni razstavi. Obiskal je sadno razstavo v Radovljici 30. sept. ataše ruskega poslaništva na Cetinju baron pl. Meck, dne 1. okt. pa se je mudil v razstavi fom. baron Albori, upravitelj Bosne in Hercegovine. Visoka gosta sta se jako laskavo izrazila o razstavi. — Najdena mrtveca. Na cesti proti Markovcu so našli pod nekim mostom mrtvega piosestDika Janeza Marinčiča z Vrhnike, ki je 3. t. m. prodal dve svinji v Ložu. Vinjen je padel pod mosfe Denar so našli pri mrtvecu. — Mrtvega so našli pri štrassu na Tirolskem 1. 1856. rojenega Jožefa Kržiča z Verda pri Vrhniki. — "V disciplinarnem preiskovalnem zaporu nad petdeset dni je bil — Nadebudni deček. V Škofji Loki so prijeli orožniki 15letnega Jakoba Tavčarja, doma iz Javorja pri Škofji Loki, radi hudodelstva tatvine. Tavčar je bil v službi za hlapca pri škofjeloškem županu ter je ukradel svojemu sohlapcu, kateri je istotam služil, več obleke ter hotel pobegniti. Hlapec Franc Trček je zapazil pravočasno, da mu je bilo ukradene več obleke in je naznanil tatvino orožnikom, ki so Tavčarja aretirali. Tavčar je tudi tatvino priznal. Res nadebuden mladeniči — Blagoslovljenje novega šolskega poslopja v Zatičini je bilo dne 4. okt., na god cesarja. Spored je bil sledeči: Ob pol 10. je bila v opatijski cerkvi slovesna sv. maša, po sv. maši sprevod iz cerkve k šoli. Tu je bilo blagoslovljenje novega poslopja: za tem nagovor mil. gosp. opata Gerarda, pozdrav g. župana Goriška, g. nadučitelja Kovača in gosp. c. kr. okrajnega nadzornika. Šolski otroci so zapeli cesarsko pesem, potem je bila deklamacija in pogoščen je šolske mladine. Opoldne banket v restavraciji g. Frica. PRIMORSKO. — Srbski kralj Peter je na jugo slovanski umetniški razstavi kupil 15 del. — Strela ubila orožnika. Strela je ubila v Zagradu orožniškega po-stajevodjo Mozetiča z Bovškega, ki se je nahajal zdaj na dopustu v Za gradu. — Razen aretiran. V Trstu so aretirali Janeza Razna, doma iz Kar dovljice, ki je ušel iz garnizijskega zapora. Ražen je tudi sedaj, kakor je njegova navada, kradel. —Deželnozborska seja ob 15£ uri. Istrski deželni glavar dr. Rizzi je določil o drugi seji deželnega zbora, da ho ob 15i uri. Tako je pokazal, kam ga srce vleče — v Italijo,kjer tako računajo ure,dočim bi se v Avstriji reklo, ob pol 4. uri pop. Ali je Rizzi mnenja, da je Istra italijanska pokrajina? — V postelji zgorel. 3Gletni železniški delavec Anton Černuta z Bovškega je šel v soboto 1. okt.,ko se je vrnil v svoje stanovanje v Tolminu vinjen, v posteljo, prižgal smodko ter kadil. Pri tem je zaspal, s smodko pa se je vnela odeja, in gorelo je naprej, da je bil Černuta opečen na prsih in nogah tako, da je umrl. — Strela ubila zaudarja. O tem se še poroča: V Zdravščini na Goriškem je bilo v gostilni Frančiška Mavriča več oseb, ko je nastala nevihta. Strela je udarila v dimnik, prebila steno in šla pri vratih vun. Zandar Mozetič, ki je bil tu na dopustu in je sedel pri ognjišču, je bil takoj mrtev. Tri osebe so ožgane, samo eden je ostal nepoškodovan. Mozetič je bil star 32 let; pred nekaj leti je njegovega očeta povozil železniški vlak. — Tatu prijeli. V Gorici je policija preiskala stanovanje čuvaja trgovske in obrtne zbornice v to svrho, da dobi pri njem reči, katere je pokradel, kakor se je sumilo, njegov sorodnik Jos. Božič, trgovski pomočnik v Trstu, v trgovini Al. Fabrisa v ulici V. Bellini. Preiskava je imela uspeh, ker so našli v stanovanju in pod streho raznih drobnih rečij za 500 do 600 kron. Odnpšene rečij so vredne baje okoli 1000 K. Božiča so zaprli, tatvino je obstal. — Beda izseljencev. Z Reke poročajoča je došlo 19. sept. tja2000 izseljencev, na poti v Ameriko na parniku “Ultonia” Cunardove črte. Ubogi ljudje, ki so se nadejali tukaj primernega zavetišča, so bili silno iznenadeni. S temi siromaki so ravnali kakor z živino in jih tlačili kar po 50 skupaj v prostor, ki je premajhen celo za 20 ljudi. Tri zgradbe, ki so namenjene za izsel-nike, obsegajo prostora komaj za 600 ljudi. Vlada (ogrsko-hrvaška), ki ljudi šiloma priganja Cunardovi progi, obljubuje, da napravi za iz-selnike obširna zavetišča, storila pa ni ničesar! Tako stanje je nevzdržno in bi ob času kake epidemije lahko postalo za mesto prav usodno. ŠTAJARSKO Frank Sakser" 109 Greenwich Street., New York, N. Y. USTANOVLJENO LETA 1893 USTANOVLJENO LETA 1893 DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do= movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj po-sljem lOO kron z;a $20.50 in 15 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali 8500. PAROBRODNE LISTKE — Sadno razstavo imajo v Mariboru. —D. Hribarjevo trgovino v Celju kupi “Zveza slov. posojilnic”. — ‘Zveza” je ustanovila v Celju svojo lastno novo urejeno tiskarno. — Smrt na železniški progi. Iz Brežic poročajo, da je dne 1. okt. vlak pri postaji Sevnica povozil triletnega otroka žel. paznika Reberšaka. Otrok je bil takoj mrtev. —Ubili so v Leitersbergu vojaški novinci čevljarja Janeza Felserja, očeta osmih otrok. Razbili so mu glavo in odbili roke. Glavni krivec tesar Pivec se je sam naznanil sodišču. — Nemci proti Slovencem. Kakor kaže poročilo štajerskega deželnega odbora, se je deželni odbor izrekel proti predlogu, katerega je lani stavil poslanec Vošnjak za ustanovitev gospodarske šole z slovenskim učnim jezikom. — Velika slovenska slavnost. Sveti Peter pri Radgoni. Dne 25. sept. smo obhajali v Gornji Radgoni velik narodni praznik, pravo manifestacijo za slovenski živelj na nemški meji — blagoslovljenje društvene zastave in desetletnico kmetijskega bralnega društva. — Najden morilčev nož. Poročali smo o umoru 35letne kuharice Antonije Pozeb, katero so našli ob Dravinem bregu s prerezanim vratom ležati mrtvo. Dva dni po umoru so prijeli 311etn. čfbinarja Majcna, ker je bil ua sumu, da je umoril Pozebovo. AMajcen je trdnovratno tajil, da bi bil on izvršil umor. A sedaj so našli pri stavbi, kjer je delal Majcen, nož, ki ima sledi krvi in katerega je skril v kleti pod peskom. — Slovenci v deželnem zboru šta jerskem. Iz Maribora pišejo: V pondeljek, dne 26. sept., se je zgodil v deželnem zboru štajerskem velik škandal, kateri samo pri naših zaspanih razmerah ne vzbuja toliko pozornosti, kakor bi zaslpžil. Kmečki deželni poslanec Roškar je stavil interpelacijo v slovenskem jeziku. Toda deželni glavar je ni hotel dati prečitati, ampak je izjavil, da si mora dati preskrbeti prej nemško prestavo in šele to nemško prestavo bo dal prečitati. To je vendar ne-čuveno ravnanje z jezikom, katerega govori tretjina prebivalstva zelenega Štajerja! Ali je slovenski jezik res izključen iz deželnega zbora? Postavodajalna zbornica sama ne spoštuje določb zakona! In nihče se ne gane, da bi branil pravioe slo venskega jezika! prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Gortlandt, ali con=* meet three seven nine five Cortlandt in potem se z nami sl< venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST. NEW VORK, IN. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefons 3795 Cortlandt Telefon: 3795 Bar Goods, Agent for Besley’s Waukegan Ale ______ and Porter. o J. O SMITH BOTTLER 414VanBuren St. Telephone 171 Vprašajte svoj ega mesarja za Airjeve domače klase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet DenAV na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. ANA VOGRIN, 603 N, Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. H 111 Pri nas jih najdete veliko zalogo ter jih prodajamo ceneje kot kdaj poprej. BRAT-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke etne. 104 Jefferson St., blizo mosta. DR. LUJIZA L. MUNCH Stanuje na 9051 N. Hickory St. Urad na 117 Exchange St., nad Flexer-jevo lekarno. Telefona v uradu oba štev. 232 v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894. MARTIN TRLEP, 222 So. Genesse® Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA. Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili iu smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče. C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET, ILL. Kuhinjske peči od $9.50 višje, Jekleno ognjišče (steel range) $24.00 j _____________________._ Peči za gretje za trdi premog od $16.50 višje. Peči za gretje za mehki premog od $5.85 Tišje. Bobre cevi za peči,kos po 9c Prodamo vam peč tudi na mesečna plačila. V Jolietu in okolici je več sto slovenskih in hr-vatskih družin, ki rabijo Peninsular peči ter so z njimi popolnoma zadovoljne. Njih imena objavimo v kratkem v listu. Ustanovljen 1. 1891. fm sloventi IM&1\ M ? km\\l\ Izdaja Slovensko-amerikaiisko tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL, . IZIDE VSAKI PETEK. Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko, kadar se ista naprej plača: ®n celo leto $ 1 00 Kadar se naročnina plačuje za nazaj, s« celo leto . . $ 2.00 Za Evropo in drugo inozemstvo masa naročnina $1.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko. Ka naročila za pošiljanje lista brez prit poslatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi potroji. Ogla»! po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se no sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, če se naročniki preselijo z enega kraj a v drug kraj, naj nam blagovolijo zaznani ti poprejšnji in novi naslov svo-jegabi vahšča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 »rtli (liieagu Si. JOLIET, ILL. DEWAR m naročila pa na tiskarno: AM1ÎKIRANSKI S 1.0'VKSKC. e»r. Kenton A Chicago .101.IET, ILL. Tiskarne telefon št. .VKi. Uredništva telefon št. 1541. “AMER1KANSKI SLOVEN EC". jPtMished 'tceekly at .Joliet, 111. by ,,The Slovénie-American Print-wig Co." cor. Benton <ü Chicago Sirs., Joliet, HU. She oldest Slovénie paper i n Uni ted States and the Organ of the Grand Carniolian Slovénie Catholic Union of the United States of America. Subscription $1.00 per year Invariably in advance. Mvertising rates sent on application. Entered at the Post, oitice at Joliet, 111. fl-s second Class matter. CERKVENI KOLEDAR. «ki. nedt”, 23. pobi uk. il. ponde’., »k Volbenk, .«kol. 1. nov. torek Vsi sveti. 2®.. *‘ sreda Vse verne duše* D. “ četrtek Malahij. škof. 4. petek Karol Baronne j. ¿5 sobota Zakarija. Verska premišljevanja. Hojakom c ¡uitrcUt, r njih cer'-. X \ i Svetniki slišijo naše molitve. Naš Gospod in Odrešenik, Jer.us Kristu«, je na« edini posredovalec ra odrešenje po Svojih lastnih ¡«m vicah in zaslugah. Katoliška ter kev končuje vse svoje molitve z besedami: “Fo Jezusu Kristusu, našetn Gospodu.’’ Svetniki v nebesih se imenujejo posredovalci v po-pplhotna drugem smislu: to so samo po zaslugah našega] Gospoda, po posebni moči od Boga. V- tem a-mislu je mogel Mojzes reči ljudstvu iziuels-keinu: “Bil «etn posre- dovalec, in stal seinmed Gospodom in vami” (Devt.V. 5). To je bila trdna vera starodavnih Judov, da svetniki v nebesih.prosijo za 3voje brate na zemlji (ll. Mah. XV. 14), in Katoliška cerkev, ki je prevzela dedščitio' sinagoge, je izrazila svoj tozadevni uk v sledečih natančnih besedah: “Svetniki, ki vladajo s Kristusom, prosijo Boga za ljudi; dobro in koristno je, klicati jih ponižno in se k njim zatekati za pomoč in podporo.” Ta uk ni simo člen veroizpovedanja, marveč je del in kos katoliškega življenja in čuta, je zlata spona, ki nas veže z nevidnim kraljestvom, kjer nam bo živeti in vladati vekomaj. Svet: ike, drage otroke božje, ljubimo in častimo ne neodvisno od Boga, nego ker jih je Bog počastil in obkrožil z glorijo. Sv,. Janez piše: “Neprestana molitev pravičnikova pomaga mnogo” (N’. 10). Sv. Pavel je prosil, kristijaue rimske, naj molijo zanj (Rim. XV. 30). Če lahko prosimo za molitev dobre ljudi na zemlji, zakaj ne bi klicali na pomoč svetnikov v nebesih, ki so tako blizu Bogu? Ali nas ti slišijo? Angeli nas slišijo; vesele se spreobrnjenih grešnikov (Sv. Luka XV. 7). Kristus nam pravi, da so pravičniki v nebesih kakor angelji božji (Sv. Mat. XXII. 30); Ti slišijo in vidijo vse stvari v Bogu; to je najboljša j ojas nitev, ki jo moremo dali. Sv. pismo nas obvešča, da je Mojzesu, ko je bil na gori, daleč od ljudij, Bog pokazal,kako so ljudje padli v greh malikovanja in da jih hoče uničiti vsled tega. Prizanesel jim je na prošnjo Mojzesovo (E.todus XXX II). Svetniki opazujejo, kot v ogledalu, vse. kar se godi na zemlji. Prav zelo se zanimajo za vse, kar se lice nas, za naše dušno in posvetn-o blagostanje. V molitvi k svetnikom dvigamo svoje roke in srca k tistim, ki so o, rili svoja krila in ista pobelili v krvi Jagnjetovi. Bili so iz iste ilovice kot smo mi; obkrožaleso jih iste skušnjave posvetne, meso in hudič. Morda so živeli brezbožno in umrli kot zavržcnci: a zmagali so po milosti sv. Odrešenika. Dobro vedo,kako sočuvstvovati znami: kajti iz izkušnje vedo, kako slabotna je človeška narava in kako močna je sila zlega. In zroč doli z zlatih prestolov, pazijo na izid naše borbe in nam poiuagavajo do zmage s svojim zgledom in posredovati jem. Socialisti govore zase. (Dalje.) 2. — Soctališki voditelji hočejo uničiti zakon in družino. Oskar Wilde je v spisu “The Soul of Man LTndcr Socialism” izja vi*l: “Socializem uničuje družinsko življenje. / odpravo zasebne lastnine mora zakon (možitev ali zenitu) v svoji sedanji obliki zgini i To je del programa. Isti spremeni odpravo postavne spone v obliko svobode, ki bo pomagala do popolnega razvitka osebnosti.” Morris in Bax pravita v knjigi “Socialism, Its Growth and Outcome"; “Ta ko bo nastal nov razv tek družine na podlagi, ne naprej odlo-cene in za vse življenje veljavne peg -dbe, katere se je držati po de janju in imenu neglede na razmere, nego na podlagi mejsebojne nagnjenosti in ljubezni; to bo torej zveza, ki jo bo*sla moški ali šenska po volji kadarkoli lahki) pretrgala.” V spisu “JDiitlook from a New Standpoint” pravi Bax, ki je glavni modroslovni mislite!) in razkladalec social iške teorije in sociališkega nauka: “Socializem bo Zadel na- rnali koreniko prisiljenega jeclno-ženstva in prostitucije, ko bo uve-del dobo zakona na podlagi svobodne izbere in zveze brez večne nasilne trajnosti.” Ali bi se mogla prosta ljubezen jasneje določiti? Marx in Engels pišeta v svojem “Communist Manifesto”,o katerem pravi Liebknecht, da “ie nista Mar» in Engels nikdar napisala kaj druzega, sta tli pridobila nenravnost”: “Ampak seveda porečete, da uničujemo najsvetejše razmerje, če nameščamo domačo vzgojo z družabno. Malomeščanski nazori o družini in vzgoji, o posvečenem -orazmerju med roditeljem in otro kom, postajajo tem bolj gnusni, čim bolj se ob razvitku moderne industrije vse družinske vezi med proletarciali siromaki tržejo narazen ter njih otroci spreminjajo v nava dno blago kupčije iu orodje dela.” Bebel opisuje zvezo med moškim n žensko v social iški državi (v knjigi “Die Krau”) takole: “Ta zveza je zasebna pogodba brez po sredovanja kacega (javnega) oprav nika. Človek mora biti svoboden, da razpolaga z najmočnejšim nagonom svoje narave istotako, kakor /. vsadim dragim naravnim nago-I) on.Zadostitev spoluega nagona je istotako, samo osebna stvar vsa cega pdsartinika, kot je zadostitev kakršnegakoli druzega naravnega poželjenja. Zato ni nikdo dolžan, dajati odgovor za zadostitev, niti ni kacemu nepoklicancu dovoljeno, vmešavati se in posredovati v tej zadevi. Razumnost, izobrazba in neodvisnost bodo olajšavale in vo dile primerno izbero. Kadar nasta-nejon isložr.ost,razočaranje ali mrž-nji, zahteva nravnost pretrganje nenaravne in potemtakem nenravne zveze. (Konec prib.) Železniške nesreče se itinože. izza dne I. jan. 1. 1904. je 354 oseb izgubilo svoja življenja pri železniških nesrečah v Združ. drž. in nad 700 jih je bilo bolj ali manj hudo ranjenih, kot poroča “The Chicago Sunday Tribune” z dne 16. t. m. Koliko več jih je pozneje umrlo vsled zadobljenih poškodeb, ni možno povedati. Te nesreče so se pripetile v tridesetih slučajih, ki so sledili drug drugemu z grozno naglico. Preiskave so dokazale,da je v večini slučajev treba nesreče pripisati samo malomarnosti upos-leucev po vlakih, ki ali ne slušajc ukazov ali prezirajo nevarnostne znake ali pa slabo tolmačijo železniške naredbe. Ta očividna rahlost discipline ali strogega reda pri njih uslužbencih na strani železniških družeb in nadaljuje dejstvo, da razred ljudij, katerim so na nekaterih železnicah zaupane odgovornosti, vedno ne upošteva strašnih posledic, ki morajo slediti vsaki nepaznosti v službi, sta prebudila javno mnenje, da je sedaj hitro razstoča ljudska zahteva po zakonodajstvu,ki naj prisili železnice, da opremijo svoje črte z zadostno varnostnimi napravami in drže svoje uposlenee v bolj napetih črtah strogegk reda. Naznanjajoč skrajno preziranje, s katerim strojevodje (engineers) in drugi uposlenci po vlakih ravnajo z nevarnostnimi znaki “block system”^,po katerih naj bi se ravnali, je bila poskušnja, ki jo je napravila Northvvestern-železnica dne 7. januarja, ko je bila luč za zuamenje na postaji Mayfair nalašč ugasnjena in je osem strojevodij drdralo mimo brez vsake paznosti, četudi je kom-panija izdala strogo naredbo, po kateri naj bi se ugasnjena luč sma-trala za ugasnjeno znamenje in vlak nemudoma ustaviti, dokler se vzrok določi in da ukaz voziti naprej. Vladni uradniki s podvojenim trudom iščejo vzroke za mnoge nezgode. Brez dvoma se bo priporočalo p istavodajstvu, naj ukrene na prihodnjem zasedanju kongresa vse potrebno, da se železnice prisili, skrbeti za varnost potnikov. Številke, utemeljene na vladnih poročilih, kažejo, da se nesreče množe uprav grozno od leta do leta- Medtera se po vsej deželi razširja ljudska zahteva, da se imajo življenja potnikov primerno varovati. Razni sodniki napenjajo vse moči, tla se uposlenci, ki zakrivijo nesrečo, primejo in res kaznujejo. Drsi je ta agitacija za večjo varnost v železniškem potovanju dosegla sedaj svoj vrhunec,se je vršila že leta in leta. Robert Pitcairn, eden glavnih železničarjev na vzhodu, je pred petnajstimi leti izjavil, da je naj večja potreba pri železniškem prometu kak avtomat, ki mu ne bo treba ni spati ni piti opojnih pijač- ______________ Amerika pred Nemčijo. Pred nekoliko leti je Velika Britanija morala prepustiti Združ. državam prvo mesto v produkciji železa in jekla. Zadnje leto je pa vprvič ta dežela prevzela vodstvo od Nemčije v pivovarstvu. Nočemo se dotikati vprašanja o dobrinah tega ali onega piva; a jasno kot beli dan je dejstvo, da so ameriške pivovarne zadnje leto prekosile nemške in izvarile 132,000,000 galonov več piva. Različno si tolmačijo Nemci to dejstvo. Pravijo, da se zmernostna (t.emperenčna) načela razširjajo, da srednji ljudski sloji štedijo ali lira-nijo in da je bilo vreme hladno in mokro žadu je leto, zatorej ne dobro vreme za pivo. Morda glavni vzrok, zakaj je ta dežela nadkrilila Nemčijo, je, da hitreje narašča njeno pivo pijoče prebivalstvo. Vkljub oceanom tu varjenega piva so Združ. države uvozile vendar $2,300,000 vrednih sladnih žganjin zadnje leto in izvozile samo za $850,000. Pivovarji bi lahko več storili.Sedaj,ko so se postavili pred Nemčijo v skupni produkciji, bi morali napraviti to deželo, kot je Nemčija, veliko izvoznico piva ter oživotvoriti dobičkonosno vnanjo kupčijo. Izvozi Združ. držav v Južno Ameriko niso tako veliki, kot bi morali biti. Zakaj ne morejo pivovarji napihniti svoje gromade? Jugo-amerieani ljubijo pivo, in bolje je za njih zdravje, da pijo isto, nego pa ognjene žganjine,ki jih dostikrat popivajo. Morda, ko bi uživali več piva, bi imeli manj revolucij ali prekucij. Pivo, namenjeno za izvoz ne plačuje notranje doliodarine in pivovar lahko ponuja svoje blago v inozemstvu za cene, katerih se ne more držati doma. Pivo se lahko napravlja tukaj tako poceni kot kjerkoli drugje, in zakaj ne bi ameriški pivovarji pomnožili svoje produkcije in razpečavali svojega blaga, dokler ne bi narodje zemski bili tako zavisni od te dežele za pivo kot so sedaj za bombaž? — Tako se povprašuje “The Chicago Record-Ilerald”, iz katerega smo prevedli te vrstice. Japonsk vojaški pogreb. dvignile, častniki so potegnili sablje in povesili konico do tal. Če se mi je okras altarni zdel čuden, če so jedilni darovi učinko-kovali gnusno name in če me je verski del pustil popolnoma hladnega, mi je pa nasprotno udeležba japonskega vojaka napravila močen vtis. Nazadnje so prišli visoki častniki in vsak je položil pred pomnik vejico zimzelena z belim trakom: tudi inozemski vojaški zastopniki so položili vejice, potem so batalijoni krenili na desno in levo ter se umaknili na svoja mesta. Simplonski tunel ali predor, ki vodi skozi goro Simplon v Švici, bo po svoji dovršitvi dolg 21,374 yardov. Dogotovljen bo te dni. Četverčke, in sicer t r dečke in eno deklico, je dobil ueki kmet v Št. Jurju na gor. Ogrskem. Mati in otroci so zdravi. Zakon je bil 20 let brez otrok. Piva se je použilo vZdr. državah v dne 1. jun. 1.1. preteklem opravilnem letu 14,713,776sodčekov (barlov), proti 17,679,278 sodčekom leta 1903 in 16,691,376 sodčekom 1. 1902. Na vsej črti od gričev pri Liao-jangu do bregov reke Hun so bili japonski oddelki na delu, mrtvecem izkazati zadnjo čast. Nikjer se morda ne kaže verska mlačnogt Japoncev očividneje, nego v obredih, pod katerimi vrše tak pogreb. Anglež F. A. McKencie opisuje tak vojaški pogreb, kose ga je udeh žil, takole: Na griču je bil četverokot,zazna, menovan z visokimi zastavicami. Pomnik iz sirovega lesa,samo večji kakor pa navadni preprosti leseni križ na vsakem vojaškem grobu, je bil postavljen ob zadnjem koncu. Prostor spredaj je’ bil omejen z vrejo, ki je bila privezana gori ob ogelne kole. Na so bili pritrjeni mnogi podolgasti kosi iz vihrajoče bele tkanine, staro sredstvo, zlobne duhove odstraševati. Pred pomnikom je stal nekak altar; velikanske umetne cvetice so ga obkrožale, in mnogi daritveni prinosiso bili krog-inkrog postavljeni, velike cule lo-čike (divje salate) in redkvice, živa kuretina, jerbasi kitajskih pogač in potic, ki so po obliki in barvi podobne sadju in jajcam, ribam in celo steklenicam za pivo. To so bili daritveni prinosi za duhove mrtvecev. Znamenja s trobento so se oglasila sedaj, vrste vojakov so se vzravnale — visoki častniki so stopili bliže in se postavili levo odaltarja. Služba božja se je vršila v “shinto’” oblikah, ker je “shintoizem” narodna vera japonska. Trije duhovniki so stopili naprej,starejši, častit in sivobrad mož, je nosil dolgo krilo, ki se je lesketalo v vseh mavričnih barvah in bilo prevezano posredi. Meč, čigar nožnica je bila krita s starozlatobarvno svilo, je visel ob njegovem boku. Ostala dva duhovnika sta nosila lepa rjava svilnata oblačila. Tu se je prav jasno videio veliko nasprotje med to službo božjo in sličnimi v kaki Evropski armadi. Očividci, kateri so se spominjali na ganljivi “Z Bogom”, ki se je zaklical padlim v slovo v Chartumu, ali na veliko črno službo v Pretoriji,so izjavili, da je verski del slovesnosti napravil največji vtis. Tu pa je ostala verska stran obreda brez vsakega učinka. “Obredi duhovnikov ne pomenjajo nič”,so rekli Japonci. Gotovo so imeli obredi duhovnikov tudi tu nekako dostojanstvo in svečanost. Duhovniki so stali pred obeliskom,in med mnogimi prikloni so opravili neko staro molitev. Po tem je eden duhovnikov utrgal listnato vejico z grma in mahljal ž njo nad nami, da vse nečistosti in nepopolnosti iz našega življenja takorekoč pomete. Potem je prišel aa vrsto jedilni dar za umrle d uho-ne. Ta hrana se pozneje poje, pod domnevo, da se pokojniki v duševnem smislu udeležujejo pojedine. Po raznih drugih obredih je korakal general dotične divizije naprej in imel pred pomnikom govor v spomin mrtvecem. Zopet so se oglasila znamenja z rogovi, vojaki so prezentiralf puške, zastave so se Kanade vnanja trgovina je znašala v dne 30. jun. t. 1. mino-lem fiskalnem letu okroglo $473,-000,000, narastek za $6,000,000 proti prejšnjemu letu. Z 9 01 e t i nove zobe je do bila, kot poroča “Zahnaerztliche Rundschau”, neka starka v Apen-rade, Schleswig-Holstein. Zrastla sta ženki dva sprednja zoba, s katerima 3edaj čvrsto žveči. Vsled velike živinske kuge v Egiptu uvajajo tamošnji poljedelci parne pluge in motorne stroje za pridelavanje svojega žita in bombaža. Zapadna Virginia ima 18,400 štirijaških milj ali 73 odst. gozdovja od skupnega obsega. Velike kose tega gozdovja se doslej še ni dotaknila sekira drvarjeva. Skupni dohodki Chicago & Northwestern železnice za dne 30. jun. t. 1. preteklo upravno leto so znašali $53,334,633, narastek za $2,695,492 proti prejšnjemu letu. Podzemske železnice londoske uporablja na dan 1,000,000 ljudij; v 5000 omnibusih, 7000 kab rioletih, 14,000 “cabih” in 7000 tirnih vozovih se vozi na dan kaeih 2,500,000 oseb. Podzemski gozd so od krili v Polk countyju, Pa., pri kopanju premoga. Okamenela drevesa, od katerih kosi so se spravili na površje, so bila čevelj debela. Tudi so našli kost od neke nekdanje veli kanske živali. V velikih jatah od severa na jug leteče divje race so imele v Big Timberu, Mont., čuden dogodek. Med hudim viharjem v smolno-črni noči jih je zvabila mestna elek trična luč, sfreale so proti telegrafskim drogom in žicam, vsled česar jih je mnogo popadalo mrtvih. Druzega dne so jih nabrali na cestah nad 100 kosov. Kadar kupujete ure in zlatnino gotovo želite kupiti dobro blago, po razmernih cenah. Hud boj s kačami r o p o • tacami je imel zadnjič Patrick Lamb iz Vucatana, Minn. Ko je korakal čez neki pašnik, je zagledal nekaj ležečih kač in jih začel s pobrano palico mlatiti. Na njih klopotanje je prihajalo vedno več kač iz neke dupline; mahal in švrkal je po njih, dokler se ni utrudit in spravil v beg. Pozneje so našli 18 nevarnih plazilk usmrčenih na bojišču. Ptolot. 3?. Klep» juvelir in optik. 205 N. Chicago St. JOLIET oœoe ? At 4040040440400404 +0+CÙ t* i Anton Terdič 200EÜBY STREET, JOLIET, ILL. N. \V. Phone 825. Rojakom priporočam svojo SLOVENSKO GOSTILNO kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. i. Prodajam trd in mehak premog po ^ 6 nlzkiecni. Kojaki, dobrodošli, a «H044040040f40*0040*40«0e GEO. LAICH 168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. S Jotietsk^ledališče. ♦ (Opera House.) Wm. H. Hulshizer, Mgr. 0+0+0+0++0+0+OK BODOČE PREDSTAVE: V soboto 29. oktobra popoldne in* zvečer. Predstavljata Broadhurst in Curie novo in času piimerno muzikalično burko RUDOLPII & ADOLPH Cene pop.: Otroci lOc, odraščenci 25c. Cene zvečer: Rezervirani sedeži 75c, 50e in 35c. Galerija 25e. Vdrugič se uči govoriti. Do vrha dorasel mož z vsemi telesnimi in duševnimi močmi, popolnoma zdrav, ki se pa sedaj šele uči govoriti, je Harry J. Scott v Go-shenu, N. Y. Nedavno, ko je poskušal nov kemični stroj, je ta eksplodiral in Scottu je pri tem počila lobanja. Mesec dnij je omahoval med življenjem in smrtjo, a sedaj je zopet popolnoma ozdravljen, samo izgubil je sposobnost govora. Sedaj se uči govoriti istotako, kot se uči kak otrok. V nedeljo zvečer 30. oktobra. Naravnost od McVicker’s Theatre, Chicago in popolnoma ista predstava. Wm. A. Brady in Jos. R. Grismer predstavljata velikansko spektakularno produkt eijo Bartley Carnpbell-ove znamenite drame SIBERIA Velika živa slika sedanjih razmer v velikem raškem carstvu, vslrvar-jena od pisatelja najboljših melodram začenši s Kišenevskliu klanjem In Tuifenjen» židovskega predmestja Velika predstava. Vojaški prizori. Krasni sceničui umotvori, četa ruskih plesavcev. Cene: Reserviraui sedeži: $1.00, 75c, 50c. Galerija 25c. — Muzikalična burka nenavadne vrednosti po imenu Rudolph in Adolph predstavlja se v našem gledališču v soboto 29. okt. pop. in zvečer. Dovtipnost iz vira iz ulogdveh igralcev, ki sta prava mojstra v komediji. Igra je prepletena s petjem in zanimivimi posebnostmi tako, da gledalcem ni jeden trenuiek ni dolgočasen. — Že samo ime “Sibirija”, ki se igra v nedeljo 30. t. m. obsega vsebi polno dramatične možnosti«*- Koliko se je že slišalo po svetuo tem kraju kamor so ruski carji že od nekdaj izganjali vsakovrstne zločince, mnoge po zasluženju. veliko pa tudi po nedolžnem. Igra je zlasti sedaj času primerna ko je Rusija danes na vrhuncu svetovnega pozorlšča Dejanja v nji opisujejo notranje razmere "belega carstva” stvarno in resnično. tnkorponrana v državi Illinois dne 12. ian. I>. A. 1898. Mich. Nadzor- J niiv. 1 Finančni ) odbor: "j Pravni odbor: Prizivni odbor: ! Predsednik: John K. Stkrbksc, 2008. Calumet ave., Calumet, Podpredsednik: Muiaki. Skebk, Collinwood Box K. Obio. I. Tajnik: Mihael Warii.ua, 903. Scott St. Joliet, 111. H. Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111. Louis Dui.er, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111. Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111. George Laich, 168—95th St., So. Chicago, 111. Anton Skala, 9-225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. Šušteršič, 81‘2. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Bun, 115$ 7th St., Calumet, Mich. Anton Nkmanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111. John Zimkrman, 1314 N. Center St., Joliet, 111. Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich M. J. Krakar, Anaconda, Mont. Pristopili : K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 7333 Krakar Janez, roj 1885, 7334 Šmalc Janez, roj 1876, 7335 Sube Pavel, roj 1868, spr. 17. okt. 1904. Ur. š. 172 udov. K društvu Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 7336 Žepuhar Franc, roj 1885, 7337 Malešič Janez, roj 1872, spr. 10. okt. 1904. Dr. š. 93 udov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 7338 Hočevar Ignac, roj 1885, 7339 Čerček Franc, roj 1885, 7340 Zadnik Franc, roj 1883, 7341 Česnik Jožef, roj 1877, 7342 Muhič .lanez, roj 1877, 7343 Košmerl Franc, roj 1870, 7344 Dobnikar Janez, roj 1870, spr. 17. okt. 1904. Dr. š. 436 udov. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 7345 Šivic Janez, roj 1882. 7346 Panjan Jure, roj 1882, spr. 7. okt. 1904. Dr. s. 233 udov, K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 7347 Žnidaršič Jožef, roj 187-3, spr. 17. okt. 1904. Dr. š. 105 udov. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 7348 Stupnik Ignac, roj 1885, 7349 Žunič Peter, roj 1884, 7350 Strumbel Mohor, roj 1881, 7351 'Novak Lovrenc, roj 1872, 7352 Rupar Anton, roj 1870, spr. 15. oktobra 1904. Dr. š. 280 udov. K društvu sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 7353 Zupančič Alojz, roj 1886, spr. 5. okt. 1904. Dr. š. 24 udov. K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7354 Cimerman Alojz, roj 1880, spr. 13. okt. 1904. Dr. š. 121 udov. K društvu V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 7355 Cvelbar Rudolf, roj 1880, spr. 13. okt. 1904. Dr. š. 140 udov. K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 7356 Stembergar Ignac, roj 1879, spr. 24. okt. 1904. Dr. š. 22 udov. K-društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 7357 Zabukovec Alojz, roj 1884, spr. 22. okt. 1904. Dr. s. 134 udov. Suspendovani udi «opet sprejeti: K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 2144 Pavlešič Matija, 14. okt. 1904. " Dr. š. 94 udov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 5727 Zupančič Franc, 17. oktobra 1904. Dr. š. 437 udov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 2199 Hren Blaž, 5. oktobra 1904. Dr. š. 71 udov. Prestopil: Od društva sv. Jožefa 2 1, Federal, Pa. k društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3908 Oblak Janez, 21. okt. 1904. 1. dr. š. 120 udov. II. dr. š. 77 udov. Suspendovani: %1 društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 3653 Kovačevič Milan, 10. okt. 1904. " Dr. š. 93 udov. Od društva V. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 4177 Mlakar Jakob, 4199 Jerman Janez, 19. okt. 1904. Dr. š. 35 udov. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3895 Škerl Jauez, 5087 Gliha Jožef, 6171 Aleš Jan., 6350 Kral Ernest, 6173 Kmet Ant., 10. ok tobra 1904. Dr. š. 228 udov. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 5887 Mehle Jožef, 5452 Pugel Alojz, 5456 Bresc Franc, 5719 Turek Anton, 5888 Mehle Phane, 8478 Maslo Anton, 6212 Henigman Martin, 1416 Gabrovšek Karl, 3567 Meužek Jožef, 4625 Perušek Janez, 5137 Tekauc Franc, 5464 Rupnik Jožef, 3323 Krese Martin, 4371 Lenaršič Matevž, 17. oktobra 1904. Dr. š. 423 udov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1284 Hladnik Tomaž, 17. oktobra 1904. Dr. š. 118 udov. Od društva sv. Roka 15. Allegheny, Pa., 6026 Markovič Peter, 24. oktobra 1904. Dr. š. 88 udov. izločani: Od društva sv. Janeza Krst. 60,-Wenona, 111., 64 13 Škufca Anton, 17. okt. 1904. Dr. š. 42 udov. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 4115 Ambroš Janez, 17. okt. 1904. Dr. š. 104 ude. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6144 Mavrič Janez, 24. okt. 1904. Dr. š. 238 udov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 5406 Dolinar Valentin, 17. oktobra 1904. Dr. š. 119 udov. Pristopile soproge: K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 2282 Lube Marija, roj 1876, 2283 Šmalc Marija, roj 1880, spr. 17. okt. 1904. Dr. š. 85 sop. K društvu sv. Barbare 40, Ribbing, Minn., 2284 Marolt Marija, roj 1886, 2285 Bradač Marija, roj 1884, spr. 18. okt. 1904. Dr. š. 18 sop, K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 2286 Sterle Alojzija, roj 1880, 2387 Kahne Marija, roj 1877, spr. 17. okt. 1904. Dr. s. 131 sop.’ K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 2288 Čestnik Johana, roj 1885, 2289 Planinšek Franca, roj 1880, spr. 8. okt. 1904, Dr. š. 99 sop. K društvu V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 2290 Anžur Neža, roj 1876, spr. 13. okt. 1904. Dr. š. 51 sop. K društvu sv. Jurija 73, Toluca, III., 2291 Rački Marija, roj 1883, spr. 24. okt. 1904. Dr. š. 2 sop. ¡Suspendtmtna soproga zopet sprejeta: K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 1471 Hren Franca, 5. ok-tobra 1904. » Dr. ,š. 22 Saspendorana soproga: Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 1657 Kovačevič Marija, 10. okt. 1904. Dr. š. 29 sop. » MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., Joliet. Illinois. sop. 040404040+040404040+04044 Iz slovenskih naselbin. ♦04040404040404040404040 Calumet, Mich., 21. okt. — V ponedeljek 17. t. m. zvečer okolu 9. ure ponesrečil je vTamarack rovu št. 2. Hrvat Stanko Gavrilovič iz Dragotine, kolar Glina na Hrvat-skem. Z dvema tovarišema je hotel karo” zopet nazaj poriniti na mesto, kjer se je potrebovala. Voz jim je pa šel iz tira in Gavrilovič je šel kake tri korake naprej,da najde sredstvo spraviti voz na tir. Ko si je to iskal, utrgala se je plast rude in ga poškodovala na levi strani in na hrbtu tako, da je tri ure potem, ko so ga prenesli v Tamarack bolnišnico, izdahnil. Pokojnik je bil star 28 let ter zapušča v stari domovini mlado udovo Julijo in osivelo mater. — V sredo 12. t. m. poročil seje v cerkvi na Atlantic naš rojak Jakob Banovec iz Doblič, župnije črnomaljske, z Marjeto Rozman iz Semiča, Opasno je zbolel naš vojak g. Andrej Urbas. Gl. Pneblo, Colo., 24. okt. — Kot povsod po Združ. državah, tako se tudi v Puebli bijejo razne stranke pred volitvijo. Tudi naši rojaki vedno bolj mislijo ostati stalno tu, kjer si mnogi jemljejo državljanske pravice v tem času. Kar od 20 do 30 jih vsak dan s prisego potrdi željo, da bodo državljani. Vsak Slovenec si sme v čast šteti, da deželi, v kateri živi, tudi udauost potrdi. Res, da s tem mora zapustiti prejšnjega vladarja, pa usoda nas je pregnala iz Avstrije, kjer se rabi postava največkrat proti Slovencem; obenem preobili davki, slabe letine silijo rojake v deželo vsaj z imenom prostosti. Opazovalec. Forest City, Pa., 30. okt— Tem potom opozarjam vse one izven Forest City stanujoče ude društva sv. Jožefa št. 12 K. S. K. Jednote, ka teri še dosedaj niso dopoalali spovednih listkov za leto 1904, da to store gotovo do 1. dec., kajti če tega ne napravijo, so sami krivi kazni, katera jih zadene po pravilih K. S. K. Jednote. Poleg tega je tudi še mnogo udov, ki niso poslali še letnih prispevkov v znesku $1.00 za leto 1904. Radi tega opominjam vse one društve-nike, da store svojo dolžnost in do-pošljejo omenjeno svoto za gotovo do zgoraj omenjega dneva. Vsak tak ud pa, ki tega ne poravna do določenega časa, bode pri seji dne 11. dec. t. 1. po društvenih pravilih kaznovan. Tako toraj: vsak tak ud, ki želi biti še nadalje brat društva in Jednote, naj zamujeno poravna v najkrajšem času, ker drugače si je vsak sam kriv, kar se ž njim zgodi, kajti postopalo se bode z vsakim strogo po pravilih društva in K. S. K. J. K sklepu pozdravljam vse brate društvenike Josip Zalar, tajnik, Box 51,7. “Sveta vojska”. Dopisnik “Novoje VTemja” v Kjakuti piše svojemu listu o giba nju, ki je nassalo med Mongoli v Srednji Aziji. V Mongoliji je na-, vada, da se zbirajo v Urgi, največjem mestu one peščene pokrajine, vsako leto božjepotniki, kajti Urga je za budistične Mongole nekaka Meka. Verniki, katerih je večkrat nad 100,000, porabijo to priliko,da se pogovore o političnih in verskih vprašanjih. To pot je bilo na vrsti tudi tibetsko vprašanje. Sklenili so, odposlati «v središe Mongolije karavano potujočih lamov. NameB te ekspedicije je sicer neznan, toda slutijo, da se vrše priprave za sveto vojsko proti osvojiteljem Tibeta. Te vojske bi se udeleževali tudi ruski Burjati ter Mongoli in, voj. niki bi se raztezali celo do Kitajske in Indije. Mongoli so {prepričani, da bi jim Rusija pomagala, ter se nameravajo obrniti za pomoč na carja. Oni hočejo celo središče budizma preložiti v Sibirijo. “Prijateljstvo z Mongoli”, pravi dopisnik, “bi bilo za Rusijo zaščita proti Kitajski, njihovo sovraštvo bi pa Rusiji delalo mnogo težav. Angleži gredo Japoncem na roko, delajo nemire v Tibetu in v Mongoliji. Pripravljeni moramo biti na vse even-tualnosti. ” Naznanilo. Podpisani sem radi neugodnih okoliščin prodal svoj delež pri tvrdki Stonich «Se Ogulin v poslopju P. McHugh-a na 8'l3 N. Chicago cesti ter skupno s Šilar Bros. odkupil grocerijskiin manulakturni oddelek g. A. Golobitsh-a, ter sem sedaj v zvezi z nov« tvrdko pod imenom Ogulin Sitar Bros. Joliet, 111., 26. oktobra, 1904. Janko Ogulin. $5000.00 nagrade. Ce ljudje izgube kako dragotino, obljubijo nagrado, da napotijo poštenega najditelja, vrnitiistohitreje. Ali je komu mogoče, najti izgubljeno zdravje druzega? Ne, gotovo nikakor ne, četudi obljubiš nagrade $5000.00. Če se prehladiš, moraš skrbeti in najti zdravja sam,a lahko ti pokažemo pot. Omisli si steklenico Severovega balzama za pljuča, ki ublaži vneto mreniep, raztvori sluz, olajša dihanje in potem — bodeš opazil tudi že zdravje, katerega si iskal. Severov balzam za pljuča je najboljše zdravilo v vseh boleznih, ki nastajajo iz prehlajenja. Cena 25c in 50c. V vseh lekarnah ali pa pošlje W. F. Severa Co., Cednr Rapids, Iowa. Zastrupljen po gobah. Več oseb v Baltimoru je bilo po velikem prizadevanju dveh zdravnikov rešenih od usodnega zastruplje-nja po gobah. Tudi nestrupene gobe so jako težka hrana, ki je ne prenese vsak želodec; dostikrat slede slabost,: kozlanje iu' velika stiska. Vsakikrat boš čutil nekako neprijetnost po jedi. če ti želodec ni v redu: težkočo, kolcanje in bolečino. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je edino zdravilo, ki izleči vsak želodec. Napravljeno je iz čistega, rdečegrozdnega vina in grenkih zelišč ter nima v sebi nič kemičnih tvarin, nič strupa. To vino hitro ozdravi vnete in bolestne sluznice želodčeve, pomnoži odstranitev želodčnega soka in zboljša prebavo. Popolnoma prebavljena hrana je temelj čiste, obilne krvi. Če želodec ne deluje, ne moreš obnoviti svoje krvi; zato “kričistilci”, obse gajoči pepelik (potošeli) ali živo srebro in razdirajoči želodec, ne morejo napraviti nove krvi, ki je neizogibno potrebna za liranitbo tvojega telesa. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino deluje naravnost na želodec ter ga okrepi in usposobi, da prejema in prebavlja vsako hrano. Novo kri napravlja. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111. Važno za Jolietčaue. Dostikrat si žele naše slovenske gospodinje kupiti za njih gospodinjstvo tako potreben šivalni stroj, a se ne vedo s pravim zaupanjem obrniti v kako prodajalnico, ki jim ni poznana ali k agentu, o čegar poštenosti ne vedo ničesar. Tu v našem Jolietu imamo moža, ki ježe osivel v ti kupčiji s šivalnimi stroji in katerega ne poznajo samo v mestu ampak na 50 milj naokoli Jolieta vse gospodinje. V ti trgovini je že nad 30 let in marsikatera mlada gospodinja se ga še spominja iz svojih otroških let ko je prodal šivalni stroj še njeni materi, in katerega še sedaj ona sama rabi ker je vedno tako dober kot nov. Ta mož, ki si je pridobil tolik kredit pri hišnih gospodinjah je P. Mersinger, ki ima v Jolietu prodajalnico na 117 N. Ottawa Street, nasproti Hobbs-ove grocerijske prodajalnice. Njegova zaloga šivalnih strojev je raz-liČDa in sicer jih ima sledečih do-bropoznanih izdelkov New Home, Standard, Domestic, White,Climax ter še osem drugih cenejših vrst. Stroj lahko kupite na mesečna plačila če cele svote naenkrat ne morete plačati, Izvršuje tudi vse poprave po nizki ceni ter ima šivanke in razno olje vedno v zalogi. Poleg šivalnih strojev prodaja tudi klavirje sledečih slavnoznanih izdelkov: Emerson, Gerharz, Smith & Barnes, Gramer, Lakeside,.Willard. Kadar utegnete katerega knpiti ne pozabite se zglasiti pri njem. Ima tudi vse druge godbene instrumente in potrebščine. Vaši naklonjenosti se uljudno priporoča. Njegov telefon je Chicago 1233. 4612 Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28e. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Vina na proda Naznanjam rojakom, ila prodajam naravna vina, pridelek vinograda ‘Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Na zahtevanje poš-jem uzorce-. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, ■ Box 77 — Crockett, Contra Costa Co.,Cal. FRANK ROGEL 101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliet, 111. Slovenski gostilničar Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom. Na razpolago je vedno dober lunč. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijansko morje, po proiskušeni črti Cunard Line ■ustanovljena l. lSlfi. ....Najstarejša prekomorska ¿rta.... S 26. aprilom je upeljnla Cunard Line direktno vožnjo iz Now Torka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapoiju. Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad 10,000 ton teže, odpljujejo iz New Torka kakor sledi: 1’LTOSIA (z dvojnim vijakom, 10.402 ton teže) v torek 18. oktobra. SLAVONIA (z dvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek '■. novembra. PASNONTA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton teže! v torek 15. nov., ter zatem rodno vsakih 14 dnij. Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. O. WHITING, Mgr., Dearborn iu Randolph Sts., Chicago FRANK MEDOSH ÇM7S Ttwing Ave., vogal 95th ulice, ou blok o.! slovensko cerkve sv. .7 uri J h South Chicago, 111. ----»ODO- o *4 ti ln ioni*.... G Izd eluje vsa notarska dela. pro-l aj a sifkarte ter pošilja denar v i tar 'o domovino vestno in zanesljiv o. Poštena postrežba vsakemu. TF.LEPHONE: SOUTH CHICAGO 183. oooooooooooooooooooooooooo NASE SLOVENSKE G0SP0D18JE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, lit. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 STEFAN KUKÀR — trgovec — - PREMOM Dl •• SALOON. Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene. 920 No.Chicago St.. Tetefena številka 348. Joliet, 111 ►♦©♦©«•H* MALI OGLA 4004s«4C ASI. I ♦0»0»©»C»«‘»"D«>»0©»©h»0»e KAJo J It IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelja (tli kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to rned male oglase v našem lista,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno mrščenje, če oglas ne obsega več. ko 7 vrst, äße, za /,kratno pa 75e. Ce obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno mrščenje 50e, in za /,kratno &1.50. llačuna naj se povprečno po G besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej. KJE JE GEORGE JAKŠE, BIVA menda nekje v Jolietu. Za njegov naslov bi rad izvedel Stepeli Preshiren, Oathill, Napa Co., Cal. 46t2 V NAJEM SE ODDAJO S 1. nov. štiri sobe na 606 N. Hickory St., drugo nadstropje. Več se pove isto-tam. 46tfn KDOR VE KJE BIVA FRANC Kralj, doma iz Migalske gore. župnija Mirna na Dolenjskem, naj to naznan upravništvn tega lista. 46t4 V SLUŽBO SE SPREJME SLO- vensko dekle vešče augleščine za priučen je fotografske obrti, s plačo koj ob pričetku. Lepa prilika. Več pove Anderson, 106 N. Chicago St., Joliet,nad Carl Oesterie-jevo prodajalnico. 46t4 ZARADI ODHODA V STARO domovino prodam svojo hišo s 5. so-*, b&mi in kletjo, lepim vrtom, trdo in mehko vodo, prav blizo Horse Shoe tovarne in nove plinarne. Več pove Peter Ilenič, Cor. Hickory & Ingalls Sts., Joliet. 46t4 NA PRODAJ RADI ODHODA v stari kraj pekarija z vso opravo; v zvezi je boarding house za 12 oseb. Kupčija s kruhom dobra. Več pove Alek. Cuculič, 224 Ninth Street, Lockport, 111. 40t4 NA PRODAJ PROTI LAHKIM plačilom ali v najem štiri nove hišice, vsaka po tri sobe na N. Broadway, ležeče blizo Horse Shoe in drugih to-Več pove P. K Bannon; 701 N. Broadway. 44t4 PODPISANI PRIZNA, DA JE g. Franc Grande jeden najboljših igralcev na harmoniko, kar sem jih čul med Slovenci, bodisi v stari domovini ali v Ameriki. Torej ga prav toplo priporočam Slovencem bodisi pri ženitninah ali druzih veselicah. Biva, na 201 Stone St., Joliet, 111., Andrej Grčar, organist. 43t4 NA PRODAJ DOBRA MESNICA in grocerija na lepem prostoru, pripravna zlasti za kacega rojaka, jako po ceni. Več pove; J. J. IVelnitz, 306 Cutting Bldg., Joliet, 111. 43t4 Î040404044040t0t0040440400 »Grand The ater.§ Telef. Chicago 307. 'N. W. Phone 888. ET, ILL. i 4040404C JOLIET 04044040404C040440 Vandevillne predstave prve vrste. Predstave vsak večer ter v sredo, sobote in nedeljo popoldne. Za teden začenši s 3J. okt 1904 igrajo sledeči umetniki: CL1FF DEAN *fc CO., komičen akt naj višje vrste. MITCHEL & LOVE, Nemška komika. HAMMONP & FORRESTER, Novostma plesavca in karikaturista. JUGGLING MATHIEUS, Čudoviti jugglerji. MARIE LAUREV, I/.vežbana pevka. Na posebno prošnjo zopetno engažira-nje slavnih RAPPO SISTERS, znamenitih ruskih plesavk. čudoviti prizori v neprekosljivem POLYSCOPE. Same nove slike. Cene sedežem zvečer so: 10c, 20c in 30c; pri popoldan, predstavah lOe iu 25c T sredah in sobotah pri popoldanskih predstavah za ženske in otroke cene le lOc. — Zadnji teden ste znameniti ruski plesavki sestri Rappoželi tolik vspeli, da jih je bilo vodstvo Grand teatra napro-šeno zopet engažirati za teden začenši /. 31. okt. Kdor jih še ni videl naj ne zamudi teprilike, ker kaj jednakega ni videti vsaki dan. Važno je omeniti, da ženske in otroci plačajo ob popoldanskih predstavah v sredo in sobotah le po lOe za sedež, kar bo omogočilo marsikomu pristop v to mično gledališče, ki tega še ni mogel storiti. Ni še dolgo tega, ko sem delal v malem mestu —a— hudo pokoro. Gospa Zgagalina je namreč poleg drugih gostov povabila tudi mene ( ua večerjo. Prišel sem točno in z velikim tekom; saj sem bil popoludne daleč gori v hribih ua komisiji. Ker pa nisem poznal domačih šeg in navad gospe Zgagaline, sem prišel za pol ure prekmalu. Drugih gostov še ni bilo nobenega. Zgagalina, postarna soproga g. trgovca Zgagona, me je zagledala iz kuhinje in me je sprejela prav prisrčno v veži. Priklonil sem se, da bi ji poljubil roko po stari neumni navadi, pa sem se te začasa premislil in sem samo prav krepko kihnil. Njena roka je malo preveč dražestno dišala po česnu in po čebuli. “Bog pomagaj, da je res; kar mislite!” je dejala Zgagaiina. “Pa ne zamerite, gospod adjunkt, da še nimam prave “tiujlete” na sebi, človek ne utegne, toliko je dela, da «e Bog usmili!'' Pred mano je stalo majhno in suho babše. Rumenkasti obraz, že precej gosto posejan z gubicami, je kazal, da gospa Zgagalina za mladih dni ni bila grda. Oblečena je bila v obnošeno umazano obleko, ki ni bilo na njej nikakor več mogoče uganiti prave prvotne politične barve. Dehteče roke so bile majhne; nohtovi, že dolgo nič obrezani, so bili dolgi in spodaj lepo črno obrobljeni, menda v vidno znamenje, da žaluje Zgagalina po prezgodaj minuli mladosti. Umazani preti njene levice so se ljubko oklepali stare, razcefrane metle,Zgagalinega žezla. “O, o, lepo, da ste prišli!” je zasvirala za ujo s tankim glasom njena gospodična hčerka Zgagiea. Komaj je to izrekla, se je jako zvonko zasmejala — Zgagice se znajo vse jako zvonko smejali — in zbežala je skozi vrata, katerih je v hiši gospoda Zgagona več nego na izobilje. Prijazna gospodična Zga-gioa je naredila name manj dehteč vtis, nego njena mamica. Dekle je štelo nekaj nad dvajset let in je bilo dolgo, in tanke, kakor fižolovka. Črnolasa, nekoliko prevelika glava se ji je dražestno zibala na suhem dolgem vratu, kjer so bile ži.e razpete kakor strune na kitari. Oči so bile majhne in so gledale tako nedolžno, kakor pri enomesečnem pujsku, in tudi široka usta, zmeraj pripravljena ua srn» h, so bil i podobna onim imenovane okusne živalce. Roke in noge pa so bile dolge, in zdelo se je marsikomu, da roma Zgagiea na bergljah po tej dolini solza. Na vsak način je bila gdč. Zgagiea mnogo lepša od sloveče Ušperne in jako mi je bilo ža1, da ji nisem mogel v pravem času narediti komplimenti, že zdavnaj previdno pripravljenega zapjo. Bila je to laskava fraza o kuhinjski vili ali nekaj podobno sladkega, kar dobro de skrornnosrčuim Zgagicam in včasi tudi Zgaga linam. Gospa mama so odložili žezlo v kot in so si obrisali svoje vonjave roke ob zamazani “tiujleti” in so me povabili za sabo. “Izvolite v salon”, so mi dejali uljodoo in mi odprli album Zgagi-ainih razglednic na mizici. | “Oprostite, takoj se vrnem,” so rekli in so me prepustili svoji usodi. “Salon” je bila majhna ječa z enim samim oknom irt ni meril dosti več neg»» pet kubičnih metrov. Največ prostora je jemal črn klavir, «tara zofa in poličice z neštevilnimi Zgagičininti razglednicami. Dišalo je po miših in ščurkih. Tako sem sedel nekaj časa sam. Prišlo mi je na misel, da se je Zgagiea smejala,ko me je zagledala. Zakaj? Pogledal sem, če mi ne visi pri črevljili trak venkaj ali če mi ue stoji kravata po strani. Nič. Vse v redu. Cernu se je smejala torej podolgasta pUuica? To sem «gibal, ko je prišel, hvala Bogu, drugi gost. Bil je notar Minic, debel mož z veseljaškim izrazom na širokem obrazu, obrobljenem z rdečkasto brado. “Ali ste sami?” je vzkliknil. “Ob, moja ura vedno prehiteva! Pol ure hi bil lahko še počakal v gostilnici. Tukaj je žajfa, žajfa!” Pravkar sem se mu hotel zahvaliti na laskavem poklonu, ko[]sta prihiteli mama in hčerka pozdravljat gosta. Gospa Zgagalina je prišla v pisani pralni obleki in brez metle. Zgagiea pa se je bila preoblekla v belo krilo z. nerodnimi ohlapnimi rokavi. “O. o, lepo, da ste prišli!” se je smehljala notarju in se upognila z levim kolenom, kakor bi jo bil kdo zbodel s šivanko. “Prosim, izvolite sesti!” “Kako ste srečni, gospa,da imate tako brhko hčerko!” seje posilil notar, samo da je kaj zinil. S temi besedami je nesrečno odprl rahlo zatvornico Zgagaline zgovornosti. “Hvala Bogu, nič se mi ni pritoževati,” sc je lagala mati. “Moja hči je pridna, prav pridna, in ima mnogo veselja do gospodinjstva.” “Ivako pa bi moglo to drugače biti, če ima gospodična tak zgled, tak doLcr zgled, kakršen ste vi, milostiva.” “Moja hči je vajena vsakega dela, čeprav ne bo brez dote,” je nadaljevala gospa Zgagalina. “Moja liči mora šivati, likati —” “Ali, mama, lepo te prosim!” je markirala Zgagiea dražestno zadrego. Toliko, da ni dejala prsta v usta. “—likati, delavce nadzorovati, kuhati, vse! Za nocojšnjo večerjo bo pripravila prvikrat čisto sama pečene piščance.” ‘‘Tri pečene piščance!” je priznala Zgagiea sramežljivo. “In čisto sama!” je pristavila gospa Zgagalina z gorki m maternim ponosom. “Tudi v krop jih je dejala sama in jim opulila perje, samo zaklala jih ni sama, ker ima revica tako mehko srce!” “Srečen mož, ki dobi tako ženko!” je vzdihnil hudomušni notar in me je hinavsko brcnil pod mizo v nogo. “Koliko sem pa tudi žrtvovala, da sem jo vzgojila tako moderno in obenem praktično! Daj, srčece moj«, daj, zaigra j gospodom kaj na klavir.” “Gospa, gospa!” se je oglasila Kuharica iz veže. “Oh, nikdar nima človek miru!” je potožila Zgagalina. “Oprostite, gospoda, zdaj moram v kuhinjo. Pa saj moj mož kmalu zaklene šta-ouno iu pride.sem. Oprostite!” Gospa Zgagalina je odšla, gdč. Zgagiea pa se je spravila nad ubogi klavir, oziroma nad najina uboga ušesa. Slišal sem marsikatere šuš-marje ua gostih in oiirali, na tamburici in okarini, na orglicah in na glavniku, toda nikjer še nisem take nučje godbe doživel, kakršno nama Ic prizadejala tačas neusmiljena Zgagiea. Najrajši bi bil ušel daleč uazaj v hribe: andr ¿uvalo me je le hudo koprneoje po obljubljenih pečenih piščancih. Teh se je spomnila naposled menda tudi naša umetnica. Končala je z neznansko ponesrečeni«) akordom, ki ga je bila trikrat popravila vselej nama na novo muko. Midva z notarjem sva jela ploskati kakor besna in Zgagiea je hitela z blaženim nasmehom nad svoje piščance. Blagodejna tihota je za kraljevala v salouu. Tedaj se je zaslišal iz kuhinje Zgagalinin glas, pa nič več tako prijazen, ampak nekako javkajoč in cvileč: “Kje je smetana? Samo to vprašam, kje je smetana? Si mi jo že zopet požrla, ti nesrečni otrok, ti snedena roba, grda, zanikrna! Da se ti ne smilim jaz, tvoja mati, na toliko gospode imam povabljene, pa nobene smetane. Kako uaj zdaj naredim omako? Uh! Kar zlasala bi te!” “Gospodična Zgagiea je torej izvolila skrivaj polizatismetanico?” setu vprašal notarja. “Saj bi ne bilo prvikrat”, je odgovoril gospod Minic z nasmehom. “Zgagiea se vselej na samem naje, Nič ne napravi sobo bolj udobno kot komoden gugalni stol. ÖEZ 200 RAZNIH VRST Mi imamo slavno zalogo za Lep gugalen stol za parlor prav kot slika v temnem in svitlem izdelku, dokler jih bo še kaj le po Lep divan ali zofa prav kot slika, pokrit velour, fino izdelan, z jeklenimi peresi, posebna cena za Nas slovenski John D. Strntzel prodajalec je “Trinerjevo zdravilno grer, ko vino deluje čudovito na želodec. Povzroči zdrav apetit in je v resnici najboljši lek za želodec. MARKETA KOŽEL, Tyndall. S. Rak.” no — boste videli, tukaj se uiti ne dotakne nobene jedi.” “Povejte mi še kaj o gospodični, ki jo mati tako očividno ponuja v zakon. ’’ “Dobro. Nama vsaj čas mine. Toda naiprvo govorimo o materi! Vidite, mladi prijatelj, velerodna gospa Zgagalina je sicer že zdavnaj priracala v tista leta, ki nikomur niso več posebno všeč, in ima tudi drugače prebito malo novodobnega na sebi, ali navzlic temu si veselo domišlja, da je “zgled” modernega ženstva. Rojena v majhnem zakotnem mestecu je hodila le par let v šolo in se naučila brati in pisati. Njene čačke in kvake so sicer podobne raznim ostudnim živalim, ki! imajo krč, toda za silo se že da ugeniti, kaj je Zgagalina hotela povedati. Slovenskega ne zna, pač pa govori nežnoglasno kranjsko Sprano, n. pr. “župo ajnprenat, piško spohat, krompir tenstat” itd. Nemščina ji teče nekoliko gladkeje in kdo bi ji štel v 2lo, če rabi glagole kakor poferzuhen, pospancireu iu niks pozameren. In kdo bi se jezil, če izgovarja Zgagalina tujke, čiste po svoje, n. pr.: fjujleton, kompelment, sekacjon, birjeau, tiujiet itd. Že nad trideset let greni svojemu Zgagonn življenje in še se ni naveličala. Zakaj kolikor-tudi je Zgagalina slabo poučena v jezikih, se ji vendar premika jezik ves božji dan kakor dobro namazano avtomobilsko kolo. Ali ne slišire, kako rezonira v kuhinji?” “In hčerka?” “Stara resnica je, da jabolko ne pade daleč od drevesa, vendar je gospodična Zgagiea na drug način “moderna” in “zgledna” nego mati. Sicer tudi ona ne zna dobro oe slovenskega ne nemškega ne kakšnega drugega božjega jezika, in vendar klepeta tudi ona ves ljubi dan, če ne liže smetane. Taka umazanka pa ni kakor mati, ampak je strašno nobel živalca in se rada postavlja v novih bluzah in krilih in kaže pozdravljajočim jo svoje slabe plombirane dolge zobe. Ne dela nikdar nič, temveč poišče si svoj miren kot in požira “napenjajoče” romane. Od materine vzgoje je padlo le eno zlato zrno na rodovitna tla: vsako dekle naj gleda, da je moškim všeč. Res je, Zgagiea skrbi na vso moč svojega suhega telesa, pa le ni nobenega snubača — veste, krščenice vse razneso...” Tedaj je prišel gospod Zgagon, prijazen, starikav možiček z dobrosrčnim obrazom, in je privedel več povabljencev s sabo. V kratkem smo bili vsi skupaj in pojedina se je začela. — Gospa Zgagalina ni nehala hvaliti svoje Zgagice in je kovala v zvezde zlasti njeno kuharsko umetnost. Z upravičeno radovednostjo smo po uvodu torej pričakovali tistih troje piščancev izpod rok “zgledne” mlade kuharice. Naposled je prišel veliki trenutek in gospodična Zgagiea je prinesla svoje tri ptiče na mizo pokazat, kako lepo so pečeni. Bilo jih je res lepo gledati in nam vsem so se cedile sline. Gospod Zgagon je z zadovoljnim nasmehom prijel za orožje in jel rezati piščance po vseh pravilih umetnosti. Trdil je, da tega dela ne ume nihče bolje nego on sam. Komaj pa je razparal prvega mrliča, kar smo se kakor na povelje prijeli vsi za nosove. Gospodična Zgagiea, ki je priredila piščance čisto sama, jim je pozabila odstraniti drob in je spekla, zamišljena v sveje romane, vse tri ptiče kar cele! Se drugi dan sem zdravil svojo morsko bolezen. JOSEPH TBINEK.’S n SGIBTEREiV Kako se očutite ? JOSEPH TEINEB'S Ne tako dobro kot pred nekaj leti? Vaš apetit se zdi slabši kot prej, vaše mišice niso več tako močne, zdite se stareji kot Bte v resnici, vaša polt ni take jasna kot navadno. Vse to kaže, da ali ni vaša kri zdrava, ali pa ni dovelj močna, da hi hranila telo. Tie JoliBl Jatioflal Bili Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,00 0. T.A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL. mihoCemotvoj denar, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. >as prostor Je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupifl Lumbs ¿glasi se pri d as, in oglej si na5o zalogo! Mi ve bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. Trinerjevo zdravilno grenko vino JA VNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. (lovori nemško in angleške. je jedini lek, ki vam more pomagati. Isto 6pravi kri v hitrejše pretakanje in prebavne organe v zdravejše delovanje. Ozdravi vsak želodec. Zdravi ljudje, ki si žele utrditi zdravje in je zavarovati proti boleznim, bodo našli Trinerjevo zdravilno grenko vino najprijetnejše in najzanesljivejše sredstvo. JOSIP TRINER 799 S. Ashland Ave. Chicago. “Trinerjevo zdravilno grenko vino je naš družinski lek, ki nas ohranja pri dobrem zdravju. Deluje vedno v našo najboljšo zadovoljnost. JAKOB KOČIŠ, M um m rvt.li. Pa ’ * V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH. Kadarkoli želite hitrega stimulant-a in tonike za želodec, rabite Trinerjevo Angelika Grenčico, jedino želodečno grenčico napravljeno iz naravnega vina. Nič boljšega proti poletnim boleznim! Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0KQSTRIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. S A HO! 25ct. In SOct. v vseh lekarnah ali pri F. Ak Richter &. Co. 215 Pearl Street, New York. PRISTEN BRINOVEC kuhan iz brinja importira-nega iz Kranjskega, 12 steklenic za $15.00. Velika zaloga belega in rdečega vina, belo po 70c in rdeče po 50e galon. V ino se pošilja le v naročilih po 50 galono v skupaj. Naročilom je vedno priložiti denar, da se zagotovi hitra postrežba. JOHN KRACKER, 1199 St. Clair Street, Cleveland, 0. \ îH'vr*- FANTAZIJA OB LUNI. I Črtica iz življenja, spisal K. Sp. A. Schoenstedt, naslednik firmi Lomi hran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Pieskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke. €©r. Cass & Chicago Streets, 1. nadstropje, TROST & RETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše •*!He 0, S.” lOc. in {,MeerscHamii” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 1108 Jefferson cesti v Joliet,llls. ITa prodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini 8 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, irjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. 1012 N. Broadway, Joiiet, llls. Telet'. 2252. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij p« zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander [Varaš,*? Cliicago telef. 2794 U N. W. teiet. 927 122 Jefferson Street:::::JOLrET, ILL M. 15. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenje Žugel & Petrič' [209 Indiana Street, Joiiet, Illinois j N. W. Phone 703 ,Sloveliska * gostilna. Naznanjava rojakom, da sva J revzela pred kratkem že dobro-1 oznano gostilno ter se priporo-ava vsem v obilen obisk. USTANOVLJENA 1871. TMillCoityMoiaM OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek S300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik R. C Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZpELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 40:i CassSt.. nadstr. “Kaj pa še, gospod Vidov je pošten mož, vse kar govori ljudstvo o njem, je laž. Jaz vsega tega ne verjamem, da bi bil on na tako slabem glasu. To si Ti le domišljuješ, draga moja,” rekla je Dragica, kaj dična gospiea male rasti, rdečega lica, zapeljivih oči in črnih las ter se naslonila na glasovir in jela naglo puliti iz nedolžnega klinčka lističe na cvetnem venčku. “Dragica, ti si še mlado neizkušeno dekle, svet pa je zapeljiv; lahko je zaiti s prave poti, a vrniti se zopet, to ni lahko. Ti veš, kako je zapeljal Vidov že lansko leto neko dekle in jo spravil popolnoma ob čast in ravno isto hoče tudi s teboj. Slišala sem že, kako govore in sodijo nesramni jeziki o tvojih večernih izprehodih z Vidovim in o njegovih mnogih obiskih. Zato te prosim še enkrat, ogibaj se tega dijaka in ubogaj rajši svojo zvesto prijateljico, ki ti hoče ie dobro!” Tako je govorila Mara, dama kakih petintrideset let stara, precej resnega obnašanja; videlo se je, da ji je bilo mnogo ležeče na tem, da bi rešila mlado deklico iz nečistih in poželjivih spon tega človeka. “Pusti me vendarle pri miru s svojimi izmišljenimi ugovori! — Sedaj pa mi je že vsega tega dovolj! Vse tvoje prizadevanje ti je zaman — jaz občujem s komer hočem! — Adijo!” Te besede izgovorivši je šla “Ta mala”, to je bilo namreč ime, s katerim smo jo povsod v naši navadno le iz nekoliko glav obstoječi družbi zvali, naglo iz sobe, zapustivši prijateljico samo, zato ker ji je hotela le dobro. Čudno, da se je Dragica tako izpremenila v obnašanju ne le samo proti Mari, ampak proti vsem udom dosedaj prav prijetne družbe; nekoliko trenutkov poprej že odpravila prav prijazno tudi mene, ki sem prišel, da bi pri njej užil zopet nekoliko prijetnih uric, kakor je bilo to navadno drugekrati. Čudno, že zopet sem imel priložnost izpoznati, kako raznoliko je žensko srce,' danes je tega, jutri pa onega, podobno vetru, ki povzroča tuintara jako prijetne čute, a drugekrati pa brije zopet, kakor da bi vlekel kožo s telesa. Ko sem taval kmalu potem že v mraku po cesti domov, vrinile so se mi vsakovrstne poprejšnje dogodbe in zabave še enkrat v glavo. Med drugim se spominjam, kolikokrat mi je Dragica poprej rekla gorko stiskaje roko: “Pridite zopet kmalu!” A danes sem slišal nasprotno, rekla mi je: “Jeziki so hudi, pro sim, ne hodite tolikokrat, ker moja čast je v nevarnosti!” — — Kakor navadno, jaz sem obračal, a Dragica je obrnila. Mnogokrat sva ob luni sedela v “gaju”, v najprijaznejšem kotiču drug ob d> ugem ter poskušala mile slavčkove pesmice, mnogokrat sem nadalje tukaj poljubil njeno nežno ličece in jo pritisnil na srce in ona— se ni branila — krasne so bile ure, počutil sem se že srečnega — toda varal sem se, ali bolje rečeno, bil sem varan. — Dragica je želela izpremembe, prišel je pravi “nepridiprav"”, očaral jo je s svojimi praznimi in napetimi govoricami — zaljubila se je popolnoma v njega— in za koliko časa, to se še ne zna.— Rekla mi je končno, da se hoče še zabavati. — -— ‘ ‘Prijatelj,kaj si tako zamišljen,” udari me mahoma nekdo porami; ravno ugodno mi je bilo, da me je vzdramil ta ponočnjak iz sanjarij o tako hitro minolih krasnih časih. Bil sem že zopet v mestu, torej doma in to mi je ugajalo. “A, ti si, Karol?” mu rečem. “Gotovo prideš zopet iz M. ?” “Da, in zadnjikrat!” “Zakaj?” “Ker nočem biti peto kolo pri vozu —” “Torej si je drugega izbrala?” “In še kakega! Vidov, tisti nepridiprav iz črne šole je sedaj na vrsti, dokler ne bo zopet drugega —” “Torej Ti žaluješ?” “Kaj pa še, ne bodi vendar tako bedast, saj jih je še več! — Nikar ne misli, da bi šel v Dravo ali pa, da bi še nocoj nastavil samokres na srce, kakor nekdo, ki je streljal na svoj prst, ker drugega cilja najbrž ni imel. Sedaj pa dovolj o tem! — Pojdi, Karol, greva rajši k “.Tele-JOLIET. nu” na čašo piva-----------” Heniiebry Sc Hughes Cor. Cass A Chicago Street, Joliet, 111. Poznavalci dobrih oblek vedo, da je OBLEKA STEIN-BLOCH IZDELKA urezana po najnovejseiti Kroju in izdelana trpežno in dobro kot bi bila nalašč naročena pri krojaču, [mamo jih veliko zalogo; pridite jih pogledat. NERVER je ilu je največja, nesreča v A-nu-rika za človeki — holo-•«. ¿-«»*5. A ko je človek bolan nemore delati, ¡11 < <• 1:0 dela nenmre z ar lužit i niti toliko, kolikor mit jo potrebno za. živijo:, a*, s trm ];i more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati? e Ičmhir jo okoreli si — more s<» vil i. Najhujšo se mu pa. godi, ko jo hola.11 in svojo bolezen neizkušenem zdravniku toži, namesto da so takoj obril.- na. na ¡bolščim zdraviti ka, kateri j a niči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Z:s!<> rojsilvi Shmaiei kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči—poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro pripor«»ramo, da se obrnete na liajbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je Prof, Dr. L C. COLLIS iz vseučilišča v New Yorku, To je Bauer-jev znameniti krepčilee. človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega. KAJ JE TO ? Neprekošen hranitelj za živce in želodec. Na prodaj po vseh Jedmi lastniki inrazpošiljavci. A. BAUER & CO. , t . .. , 142-148E. Huron St, Chicago. SlOVeilSklll gOStlM. in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker ujemo zadostuje, ako mo \ ::šo bolezen pismeno opišete. Citajtč! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zab-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moje bolezni nut m ras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in iiejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem ill magat. Potem se obrnem na Vas dr. ,v , hnlevi.i boloZGll želodca' ^ ^‘lins in poslali ste ni 12 fcratzdra- J ozdmvleua. M'i'tfî'i Dnrrnralr prodajalec ur, verižic, uhanov, it id liju I Ug,Ul viv prstanov in druge zlatnine. ❖I BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG * Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni..........¡jilO.OO Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni...............$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni...$ (1.00 Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Urnokolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c. Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari M. POGORELC, Box 226, Wake- ^ „ .. POGORELI , (. are of B. Schuette, Held, Mich. 5Ž state st>> Chicago. E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY vila in zdaj sem popolnoma zdrav. kašelj in gla-Toraj se Vam srčno zahvalim zato ' a ozdravljen«, velko dobroto. Uscni Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste \ i nar bolši zdravnik n coli Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in \ am ostanem hvaležen dokler bom na svitu živel. 31 si! k St ra h, -t.sijt) (n) Ariniont St. Massillon, O. WJ?y u.. . t~“ .- .;./ Walnut Lake, Aik. >[aiK Guštin, Zdej jest AntonStanifcl \ am dam MariaSkiisek, Box 37. vejdit da sem ozdravel m da se po- Box 67, SofDAN. Mix.v. polnoma čutim zdrav. Kosem za- Homestead, Ta. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od m oj eh rojakov- in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen k-.-kor svojem naj večjem dobrotniku. Anton Stanite!.. Proi’. Collins jamui popolno oz-dmvljtMije vseli bolest <: Kakor holofiti na pincah, prsih, želodcu, prevail, jetrali, mehurju, ledvicah, srcu, grlu. nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo 1 hemoroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las. tifus, lešaj, točenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hrasto, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebava nje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. .Prot. Collins je jedmi kateri popolnoma ozdravi sušieo in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkiii in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollin* naj si dede od katere spolske bolezni zmira j, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34íh St„ > I1W YORK. prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite m se bolezen gotovo nigdar več ne povrne._^ Pivovarna: South Bluff Street. Izdelovalci PAL ALE IN LONDON PORTER m Posebnost je Pale Weiner Bier. JOLIET, ILLINOIS Anton Košiček John ottowitz j toči najboljše Anheuser-Busch pivo, raznovrstne pijače in trži najboljše smodke. Vabi vse rojake, tu stanujoče, kot nanovodošle, da ga pridejo posetit. Vedno hitra in dobra postrežba. 914 K- CHICAGO STREET, JOLIET, ILL. 1131 N. Broadway, Joliet, 111, S. W. ’PHONE 1318. | Izdelovalec finih prest, <* Priporočam se vsem slovenskim in hrvatskim gostilničarjem v- mestu in okolici. Moje blago je dobro poznano ker trgujem z njim že več let. Naročilom izven mesta se vedno hitro ustreže. F. KORBEL & BROS. ANTON NEMANIČU 205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški zavod in konjušnica. Chicago Phone 2273. ff Northwestern 41C. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 013 TNT. Scott Street, Northwestern Telephone 344. Na prodaj imam še nekaj jako ugodno ležečih lot na Eastland & Sylvan Hills. prodajalec "v ina o