Poštnina plačana v gotovini. 16 Strani. — 2‘— dinarja LETO III. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 6 Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—. Opozarjamo Vas na prihodnjo prvoaprilsko številko, ki bo polna neverjetnih novotarij in pridobitev in ki izide kljub 1. aprilu točno ta dan. NAROČNIK! Izpolni svojo dolžnost in položnico, nakaži nam naročnino in ne daj se vedno opominjati. Uprava potrebuje Tvoj denar, ker ne prejema ni-kakih podpor, temveč je odvisna le od naročnikov. Točno plačevanje naročnine je predpogoj za vsak list, četudi je vesele vsebine. NOVA POOSTRITEV VOJNE London, 17. marca. Obenem s poostritvijo pomorske blokade bodo Angleži poostrili tudi letalsko vojno. Namesto papirnatih letakov bodo metala angleška letala nad Nemčijo odslej letake iz trde lepenke. EVROPSKA SITUACIJA V LONCU Franček je bil povabljen k svojemu prijatelju To-nejcu. Tonejc je Primorc, Franček pa Štajerc. Tonejc je hotel postreči svojega prijatelja čim bolje in Tonejčevka je skuhala mineštro. Franček je. Malo čudna se mu je zdela ta jed, ki je poprej ni poznal. Pa ga vpraša Tonejc: »No, pej, kako je?« Franček: »Kakor Evropska situacija?« Tonejc: »Ma oštja, kaj češ s tem?« Franček: »Kakor evropska situacija, ti pravim. Vsega hudiča imaš notri, pa ne veš, kaj je.« CESARJEV SIN Oton Habsburški, je izjavil, da želi postati kralj kmečke republike. V to svrho si bo ogledlal nekaj najmodernejših ameriških kmetij. Ker je odprte glave, se bo v dveh ali treh tednih vsemu privadil. V Ameriki si bo ogledal tudi največje zvezdarne in preštudiral, kako bi prišel čim prej v osebni stik z najbližjimi planeti okoli naše zemlje. Rezerviral si bo nekaj parcel za svojo republiko, kajti na zemlji je že sedaj mnogim vladarjem in republikancem pretesno in za Otona skoraj ni prostora. Obilo sreče! Nelirična pesem Veliki se po svetu bijejo za surovine: za premog, nafto in bencin, za razne še kovine. Ne štejejo življenj, jim niso nič mar bolečine, z vagoni merijo samo bogastev količine. No, da — ti vo ju joči pač sveta so veličine! SOVRAŽNIK ST. 1 V Ameriki so to navadno gangsterji, drugod veleizdajalci, ponekod temni elementi, »Slovenec« je pa za našo deželo odkril, da je naš sovražnik št. 1 k vsej sreči zlata vinska kapljica ali če dlrugače povemo: Demon alkohol. Upajmo, da ni tako hud, saj ga narodne pesmice opevajo in premnogi zaslužni rodoljubi prodajajo. D. Goflja: Položaj Že zvončki iz zimskih tal kipijo, cingljajo glasno cin cin cin, zelo pomlad jc zaželena, še bolj je zaželen — bencin. Navzlic blokadi topila sapa prek morij piha in prek mej, izginila je trda zima, izgini! tudi petrolej. Ker i karbida primanjkuje in — daleč je elektrika, s svetilom kterim razsvetljuje zdaj — falska se postajica? Sc dvigajo zdaj vse vodice, ker jemlje beli sneg slovo, slovo — živilo tudi jemlje, draginja dviga se zato. Ker i blaga že primanjkuje, že kmalu — nagi bomo zidaj, spet bomo — Adami in Eve, spet vračamo nazaj se v — raj... Krompir je dražji ko banana, poceni pa — možgani so, zares ceneni le možgani potuhtali so vojno to. Povsod Hace mrtvake dela in vendar sam je trdoživ, ker pač povsod on pričujoč je, nikjer pa vendar prijemljiv. Posledice že premogovne zdaj pravde čutimo mi vsi: čeprav premoga ni dobiti, kar dobro smo — podkurjeni... Zaledenela je še fronta, dasi pod njo toplota tli, zmehčalo sonce ni še blata, ki trdo še povsod lepi. A kmalu bo pomlad v deželi, stalil se frontni bo odsek, stopilo sc bo trdo blato in vsepovsod bo splošen d ... Preseljeno naznanilo! It- s katerim obveščam vse svoje cenj. odjemalce, da se bo trgovina od 20. t. m. dalje nahajala na Aleksandrovi cesti štev. 13 (v bivših prostorih Kos te Vuka-šinoviia) in ne več na lyrševi '/ (Gosposka 31), kakor doslej, obenem se še dalje priporočam svojim cenj. odjemalcem za naklonjenost Peter Semko trgovina s krznom Maribor. Aleksandrova c. 13 Optimist na zapadni fronti Moderni Apokaliptični jezdeci LITERARNA KRITIKA (Po najnovejših metodah) Zadnji roman »Kosmata kapa« je tako zajeten, da ga ne moremo prisoditi suhemu in nizkemu pisatelju Andreju Trudna. Ker je pisec droban, ne zmore napisati debelega romana in ker je nizek, ne more ustvariti velikega, vzvišenega dela. Ponesrečen je pa tudi naslov, saj je v očitnem nasprotju z avtorjem. Andrej Truden ni nikoli nosil kape, najmanj Pa kosmate kape, zato se na to težko spozna. Sam je tudi že napol plešast in zategadelj nima pravice govoriti o kosmatih kapah. Ta očivid-na neskladnost med avtorjem in njegovim delom pove več kakor vsebina romana, ki jo moramo vsekakor odkloniti, če ne še kaj hujšega... ...Tudi avtor knjige »Moja lirika« nima legitimacije za pot v pesniški svet. Na tem pisunu je dosti več mesarskega kakor pa pesniškega, ker je mož zajeten in rejen in spada v pridobitniške kroge. Kaj bi on z liriko! Že po njegovi zunanjosti smemo dvomiti v pesniško pristnost njegovih liričnih doživetij in zato knjigo odklanjamo. • CVETNA NEDELJA... Na cvetno nedeljo narava vzvete, letos resnično vzcvetelo je vse. Belo je, belo, pa le od snega, zvonček, trobentica, kje sta vidva? Drami Rosino MARIBOR - Vetrinjska 26 Zaloga galanterije, drobnarij, parfumerije, pletenin, papirja itd. ŠOFERSKA1 Vzoren šofer najprej zatrobi in šele potem povozi pešca. Utrinki Gospod Pavčič je melanholik v največji meri. Že deset let se še nasmehnil ni. Kako ga razvedriti? Malenkost! Dajte mu brati vojna poročila! * Vsi ljudje so bratje. Zato se večno — prepirajo ... * Življenje je diletantska predstava: vse brez izkušnje in obupno opremljeno ... * Cisto zdravo je, včasih malo zboleti. ❖ Poslušaj vsak nasvet in ne ubogaj nobenega! Torej tudi — tega ne! i Pravda za klobaso (»Prilike ino basni za smeh ino resnico«) Veliko se po siveti ljudi pravjda ino kavsa za prazne reči, ino dokler se dva za klobaso prepirata, jo tretji smeje ipoje. Priprost krnet je v gostivnico prišel, pa za kosilo srovo klobaso z sebo Prinesel. Položi klobaso na mizo ino kerčnrarju naroča, kako naj klobaso pripravi, de mu bo dišala ino teknila. V gostivnici je ipa tudi nekdo na zadnili nogah sedel, ki ni naročila razumih de si je ravno kmeta na uhe vlekel, še bolj pa po klobasi sline cedil. V enem trenu pa je po klobasi šapnil, njo pod mizo potegnil, ino jo brez vse priprave po-hlastnil, ipravjdo pa drugim pustil. Zgodilo se je ino klobaso odteti bilo je prepozno. KdO bi se z pešam poskušal, ki le zobe ino šape pokaže! Vbogi kmet se gospodarja od psa loti, kateri je tudi v gostivnici sedel, ino hoče klobaso pomerjeno imeti. Pasji gospodar pa po stari navadi na kerč-marja krivdo iz vrača, rekoč: de ima hišni gosipodar v svoji gostivnici gledati ino skerbeti, de se komu kaka krivica ne prigodi. Kerčmar pa ravno tako po svoji pravici na lastnika izvierne, rekoč: de čigar .ie pes, njega dolžnost je za psa plačvati. Iz tega se je pravda napletla, ki že na štem-pelne ino pisarijo na 8 goldinarjov pride, vender pa klobasa ne 6 krajcarjov ni vredna bila. Ta pravda pa še kar naprej teče ino štempelnov ino pisarije je vsevdilj več. Taka pravda je prazna havda, ino resnica je v Salamonovem reku: de se vsi bedaki radi kavsajo. Klobaso je pes požerl, pravda je pa ljudem ostala. Tako se zdaj godi po sveti. (Po ustem izročili iz leta. 1850.) KOLOSALNO BLAGO za spomladanske plašče; samo novi vzorci se dobe pri , TRPINU Maribor, Vetrinjska ulica 15 D. Goflja: Sodobna gazela Kje danes le pravica je, na kteri zvezdi skriva se, ve ljubi bog. Kaj s Češko, Poljsko, Finsko bo, kakšna ta zemlja jutri bo, ve ljubi bog. Če vojna ta doslej požar je, le — plamenček mar, ve ljubi bog. Če čaka nas zdaj mir željan, mar morda pride sodni dan, ve ljubi bog. Odločujoči mesec kdaj prispe, april bo, marec, maj? Ve ljubi bog. Če na zapadli sproži se, na severu mar Azije, ve ljubi bog. Če boj za petrolej le gre, za bolne mar ambicije, ve ljubi bog. Kdo bo na koncu vzdihoval in kdo se zadnji bo smejal, ve ljubi bog. Kdo novo dobo bo oral in kdo na vislicah bingljal, ve ljubi bog. Če bo odločil vojno meč, želodec lačni mar preveč, ve ljubi bog. Vse to samo ve — ljubi bog. Da čaka vse nas jok in stok, pa — človek ve... DUH RAZBOJNIKA ČARUGE so ob petnajstletnici njegove smrti priklicali spiritisti in mu zastavili nekaj vprašanj. Na nekatera je modro molčal, ko so ga pa vprašali, kako sc počuti, je odgovoril: »Sijajno!« »Zakaj pa sijajno?« »Zato, ker vidim, da je moje delovanje na zemlji obrodilo stoteren sad. Premnogi prelivajo zdaj kri, požigajo hiše in ropajo. Res bi še rad živel, ker je pa vstalo toliko naslednikov, se sprehajam po večnosti z mirno dušo.« TEŽKO VPRAŠANJE Gospodinja: »Koliko pa je bilo ura, ko ste sinoči prikolovratili domov?« Dijak: »Ne morem določiti. Vratar pri vratih mi je voščil dober večer, ko sem prišel v podstrešje, mi je tetka Špela, ki hodi k z>ocnicam, voščila dobro jutro.« AmerlSRI mirovni poslanih je v Evropi naletel na gluha ušesa in A mu ni uspelo ujeti angela miru Težkih misli te rešila bo sigurno dobra godba. Da najboljši instrumenti naši so, je splošna sodba. Heinel & Herold MARIBOR itev. 180 družba z o. z. trgovina glasbil Gosposka 20 telefon: 24*21 ODHODNICA Kjer koli se je svet zares lasal, , sem prav gotovo jaz v ozadju'stal. Kjer koli so ljudje prišli v špetir in šlo je za denar, sem bil bankir. Državam dajal rad sem bil na posodo, da vsi plesali so na mojo muziko. Ce šlo je za zlato, sem divje bil zagnan, zdlaj v pokoj sem odšel, sveta vladar, Morgan! Zemljica obleko novo zdaj na pomlad bo dobila; dama, gleite, da tudi Vi boste kakor zemljica storila 1 Se priporoča damski krojač IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10 NEVAREN MESEC — Prijatelj, saj še nismo v aprilu! Tvoj koledar je malo pohitel. — Veš, pravijo, da je mesec marec silno nevaren, pa sem ga iz previdnosti kar preskočil. BRŽ PRIPRAVLJEN Gozdar Hrastar pride ofo treh zjlitraj iz gostilne domov. Medtem ko se slači, se zbudi žena in pravi: »Ali hočeš že spet na lov? Ostani no doma vi tem mrazu!« »Saj imaš prav za prav prav!« ji pritrdi Po kratkem hinavskem obotavljanju Hrastar, se hitro sleče in leže spat. KRONIKA — Pomlad je že povsod. Namreč po izložbah mariborskih modistk. Drugače smo pa še kar pod ničlo. Kakor vedno. — Da bo Velika noč, pa oznanjajo zajčki, ki nesejo jajčka pri slaščičarjih. To je še edino dobro, kajti kdor nima koledarja in ne opazi zajčkov z jajci, sodi na podlagi dejanskega stanja, da se bo v najkrajšem času rodil na novo — Jezušček in bo treba spet h polnočnici... — »Damen kapela svira«. Ta napis se blesti; pa ne na Dunaju na Maria-hilferici, temveč — jasno! — v Mariboru na najprometnejši cesti v izložbi neke — slaščičarne. Mislim, da je taka slaščica sredi drugih slaščic slaba reklama i za damen kapelo i za slaščičarno... — Škoda, da Maribor ni finsko mesto in da ne leži ob finsko-ruski meji. Kajti v mlakužah našega Me-rana bi našli hladni grob vsi tanki in največji bojni vozovi, kot kje v Tihem oceanu, kjer je morje najgloblje ... — Planinarji so imeli svoje predavanje. Povabljeni predavatelj je ob opisovanju neke ekspedicije postal žrtev svojega ganotja in so mu grenke solze zalivale oči. Ta ekspedicija je morala biti res pretresljivo težka... — Tudi pri odvetnikih so poskušali nekateri vlomiti. Pa so se pravočasno približali koraki, sicer ne odvetnikovi, temveč kuharičini in vlomilci so jo odkurili. Da, kdor pride odvetniku v kremplje, pride na kant. Tako so si namreč mislili vlomilci. — Pomanjkanje vode je bilo tudi občutiti. Pa ne na vinu nekaterih gostiln! ... — Nekateri hišni posestniki zahtevajo pri strankah z otroki kar po sto dinarjev več najemnine, kot pri onih, ki jih iz kakršnihkoli vzrokov še nimajo. Takim tičem bi sodilo naprtiti po din 100.— mesečno več davka, to znaša letno 1200 dinarjev, Pa bi vidteli kaj je lažje: otroke prenašati ali pa plačevati 1200 dinarjev več... — Nekateri so pri nas še vedno navdušeni za tuje ideje. Oni dan so nekega takega gospoda z visoko napetostjo slekli, mu razgalili vso pokrajino južno od hrbtišča iti ga posadili ob temperaturi — 8 stopinj v Fant deklino, fanta stražnik Na sejmu sv. Jožefa v Studencih Je tradicljonelno pretepanje g kuhalnicami policijsko prepovedano! TEKSTILNA TVORNICA „L AVA“ j GERKMAN LUDVIK, LAŠKO sneg. Tako sta se potem navdušencu dobesedno in dejansko ohladili zadnjica, pa tudi — navdušenje ... — Neka krava je zdirjala te dni iz klavnice skozi Melje, po Aleksandrovi cesti in proti Košakom. Ta krava ni »pobesnela«, kot so pisali potem listi, temveč je bila zelo pametna. Po poti je namreč podrla štiri kolesarje. Kolesarji so v Mariboru strah in trepet pešcev. Tako se celo krave zavzemajo za cestno-policij-ski red. Da bi jih posnemali — ljudje... LEPO VEZILO »Kaj ste pa dali stvojemu možu za god, gospa?« »Sto oigar.« »To vas je pa gotovo iprecej stalo!« »Prav nič. Saj sem mu jih med letom pokradla.« Martina Krpana Voda, voda. . . Vode je dosti in vendar premalo, v mesecu marcu se to je skazalo. Suhi vodnjaki so, suha korita, vsa obuvala pa — z vodo zalita ... je uprizorilo mariborsko Gledališče mladega rodu. Mladim gledalcem je najbolj ugajala Krpanova kobila. Nihče pa ni pomislil, v kakšni nevarnosti je bil Krpan, ko je prestavljal »peresno lahko« kobilico, kajti je malo manjkalo, da se ni vsled kobile nalezel — kile. Hrošč — Brdavs Prišel je v Maribor Brdavs, Martin Krpon ga je pregnal, a za obema čudovit in lep nam bo spomin ostal. Z Brdavsom je priromal hrošč in vgnezdil se v drevesa je, možje učeni pravijo, da neusmiljeno jih žre. Martin Brdavsa je ugnal kar z batom lipovim v rog, cesarski dvor, ministre vse, odrešil hudih je nadlog. Razžalil cesarico je, ker je posekal liPico, zdaj Maribor razburja se, ker vsa drevesa padajo. Razburjenja je vedno več, ker jih nekje samo škrope, drugod pa brez usmiljenja jih rujejo prav iz zemlje. Bilo je lipice dovolj, da bil je zmagan velikan, dreves bo padlo sto in sto, da hrošč naposled bo ugnan. Pesji rod. Oda kerega človeka z vseh krajov pošteno žmiče, rečmo protin, anuitete, alimenti el pa druge takše reči, ge mu vzemejo dobro volo, te sc navadno prdiiši, pozove enega el pa več vragov za svedoka svoje stiske, pa reče: To je pesjo živlenje. V Prlekiji so najbol v navadi numare sto, tristo, petsto pa jezero vragov. Jezero je tejko kakti 1000, pa se niica le v najhujši stisk kak je zaj pre pri finskih jezerih. Kejko so si naše pa finske jezere v' rodi ne ven zagvišno -reči. * Pes bi pač naj bija po našen znamenje mantre, čeglih se vsen ,pson ne godi vglih slabo. Začnimo pr kmečkih. Ime jin je navadno Čuvaj pa Paz,ek, pa ga zaslužijo, da le redko pridejo z ianca. Ji-Iiova hrana: Še kak tak, ležišče navadno v listjaki, rodovnik je za oče ne gvišen, je pa najbrže z domače vesi. Najvejkše sorte so pr psovih tisti mali kosmatoči no mustafoči, ke jih nobl gospe povsodik vlačijo kre sebe. Ime majo tiidi bole fajno, kak Šnuki, Šnaki, Bobi pa tak dale. Jejo te, gda gospoda pa najbojše štikle, spijo pa na zofah, postelah el na kol-nah. Ncšterni grofi no gospe si gonijo taki po štiri takše gnuse kre se. Jagerski psi pa so plemenitaši med cucki. Nešterni majo rodovnik nazaj do križarskih vojsk. Vsaki praded nazaj pomeni že stotjaka pr ceni, pa par kovačov za gazda, če ga je da na pesjo razstavo. Kre gazda grejo povsodik, najrajši pa v krčmo. Tu se zide več sorodnikov. Gda guč glih tak nanese, pa morejo kak v cirkusi kozati svojo znanje. Eden si odpre pa zapre san vrata, drugi skoči tri metre visoko, tretji pa drži ,pres ke bi z mustači zmiga na gobci falat mesa, čeglih ga toti duh nezerensko ščigeče, tak du-go, ke reče gospodar: Lord, čap! Vsi pa so si edini v ten, ke rastorijo Tam v Limbušu kostanj obsežen stoji, ki senco na vse strani meče, za senco kostanjevo mesecev par, pa pravda se težka že vleče. Želijo si eni, da kostanj bi stal, a drugi, da se kar požaga, vsa stvar je zavita v tajinstven oblak in nihče ne ve še, kdo zmaga. buhe, kejko se jih pač največ da znebiti. Gd klasični Operni repertoar. In kdor še ne pozna tra-vijate, trubadura, fausta, rigoletota, naj da dva Dinara za ringlšptl, pa sliši Opero in je postal za dva Dinara Podpornik kulture. Živio kultura in Sveti jožef! Fčasi je Sveti jožef mariborski slovel po širni Domovini slovenski zavolo svojih kuhalnic, ali kakor jim pravimo f kulinaričnem šargonu »kuhile«. Na studenškem sejmu je moral fsaki spoštovatelj Svetega jo- žefa kupiti po Zakonu najmanj eno kuhlo, ki jih je tam vedno en miljon Razprostrtih po Stojnicah. Tista kuhla je potem prišla takoj f Promet, pa ne doma pri fižolovi Omaki ali ipri Žgancih, temveč na ta način, da je eni fant veel eno kuhlo f desno Roko in jo spravil f precej močno in glasno za-ploskajočo Dotiko z zadnjico, ki je bila navadno last kakšnega ženskega Spola, Ta ženski Spol je potem navadno vračal ta nežni Pozdraf z obrestmi in tako je nastajalo nekšno permanentno obdelovanje človeškega Organizma ipod hrtotom, ki je bilo že nekaki naš Narodni običaj. To je pozneje Policija prepovedala in je jako škoda, da se tako ruši naša Narodna folklora in lepi običaji. Kaj bi pa na Primer Gorenjci rekli, če bi jim tako na leipeni Prepovedali avbe pa peče, ali pa mariborska Okolica, če bi ji prepovedali Nož? Kaj? Pa tudi Iz zdrafstvenih Razlogof je Škoda za imenovani narodni običaj. Človek si je radi teh kuhel fsaj eni de! svoje Telesnosti utrdil jako zelo odlično, kajti nekateri so tiste čase od Svetega Jožefa take kože na tistem Mestu domov prinašali, da bi bila lahko služila Gojzercem za Podplate ... Kmalu za Svetim jožefom se prisinehlja Velika Noč. To je jako Ijutbek dvojni Praznik, ki je takisto zvezan z Počitnicami in Splošnim Delapustom. To je praznik Pomladi, ker pokrivata dva metra Snega hribe in Doline. Ta ipraznik je jako zelo zani-mif tudi f prirodopisnem Pogledu in sploh Ing. Ter lanovo »Predavanje o gnojenju" bi moral čitati vsak naš kmet pa bi spoznal, kake važnosti je gnojenje z umetnimi gnojili. Apneni dušik, Nitro-foskal, Nitrofos itd., to so umetna gnojila za razne poseve na različni zemlji. Izdeluje in dobavlja jih Tvornica za dušik d. d. Ruše Aga - Ruse J. J. Ruše Kako se lota, reže in segreva kovine s pomočjo acetilenskega plamena, Vam marsikdo tudi za denar ne ve povedati. Mi Vam razložimo to brezplačno! Naši strokovnjaki so Vam na razpolago. Kar obiščite našo delavnico! Poleg brezplačnih nasvetov nudimo vse, kar se potrebuje v avtogeni varilni stroki. Kako je nastal „dal£er‘? iz cojološkega vidika, ker stojijo tedaj Prirod-oslavlci pred eno Veliko uganko: na velikončno Nedeljo namreč nesejo Zajci — jajca in to kar na Debelo in barvana in kar z Napisi. In je fčasih čudovito, kako pravilni so ti Napisi in je kar videti, da je fčasi kaki velikonočni zajec bolj 'Pismen, kot kaki Slovenski literat. Pred Veliko nočjo je navadno Fstajenje, tedaj fstane Človek, obleče novi Pomladanski plašč, ženske oblačijo Slamnate klobuke, svilene hlačke in flor-nogavice, ker je to zakon za Veliko noč, čepraf je fčasi 10 stopinj pod Ničlo in veje taki Snežni orkan, kot na Severnem polu za Novo leto. Velika noč jako ljubi šunko in hren in trdo kuhana Jajca. In je tedaj jako Velika Konjunktura za kure in druge jajca®ridelovalce. Tega se tudi kokoši jako zelo zavedajo in hodijo tedaj oštertativno preko zakona o pobijanju draginje ter podražijo Svoja jajca, da so dražja kot če bi bila iz Zlata. Taka je potemtakem potem prva Pomlad: Splošna Polomija f naturi in pri Člo-vekih... TAtfA STA. Jurček Frnikula je bil nekoč zopet pregloboko pogledal v kozarček in Božo je bil z njim. Le s težavo sta napredovala na potu domov s.kozi temo slabo razsvetljenih ulic, pa je Jurček dejal Božotu: »Ljubček, kaj ne, da bi bilo lepo to naše življenje, samo predaleč je od ene laterne do druge.« Na Golniku imamo medicinsko tovarno, v kateri odkrivamo luknje v pljučih. Pljučna kaverna žre človeka. Kaverne odkriva doktor s svojim zdravniškim štabom, nedavno so pa drugi doktorji odkrili kaverno s tovarno za izdelovanje lepih podobic, ki jim pravimo jurji. Ni Jur, kdor jurje dela, samo pred rontgen naj nikar ne hodi, ker ga potem vzame zlodi! Oolniško kaverno za jurje so namreč odkrili in kaverno ter mojstra za jurje zašili. Iz Ruš SENŽACIJONALNO ODKRITJE Ruše, 8. marca. Pri nas je bilo odkrito tajno društvo. Člani so se shajali v nekem čudnem podolgovatem in le za nje postavljenem prostoru, kjer so se urili v streljanju. Tudi svojo kaso so imeli. V njej se je našlo 800 dinarjev. Članov je bilo deset, sami domačini. Vse pnjmo-ženje se je zaplenilo, društvo se je razgnalo. Podrobnosti se v interesu preiskave ne objavljajo. Preiskave se nadaljujejo in obetajo se razkritja še novih takih — kegljaških klubov. Mir okrog Ptuja (Prosto po »Sl. Narodu«) Puška poči, Herič pade, mrtev mirno obleži, Ptuj z okolico pa zopet sapo si nazaj dobi. AGENCIJA EMONA nam poroia Ljubljana v marcu:. Ljubljanski lokali — seveda prvorazredni — so te dni izgubili svoje najboljše goste, ki so morali nenadoma odpotovati v neke druge tretjerazredne lokale na jug. Pred odhodom je »ljube« goste obiskala neka plesalka in jim izročila cvetje. Pa tudi modne trgovine bodo pogrešale dobre odjemalce, saj so gospodje imeli elegantne žene in dober okus! V ponedeljskem »Jutru« se študentje stalno prepirajo. Eni »druka-jo« za profesorje, drugi pa pljujejo v lastno skledo. Eden se je celo tako spozabil, da je izdal študentovske »poslovne tajne«. Takih neumnosti si v prejšnjih časih res ne bi nihče dovolil, ker bi bil sicer »zliniran« kot zvezek za matematiko... Zadnje čase smo imeli kar preveč opravka z Hacetom, vsled tega so nas presenetili njegovi kolegi z vlomom v drogerijo Hermes. Podjetni fotoamaterji so si pač mislili: če nas drugi lahko slikajo, čemu si tudi mi ne bi »privoščili« tega plemenitega športa... Strah in trepet ljubljanskih natakarjev pod ključem! — Tako se gla_-si najnovejša ljubljanska senzacija. Neki gospod, ki mu mlečne žemljice v kavarnah niso bile nikdar dovolj zapečene, med nikdar pristen, surovo maslo nikdar sveže, posoda vedno nehigijenična, časopisov pa nikdar dovolj, uživa sedaj ričet v veliko uteho naših natakarjev. Te dni je pisal svojemu prijatelju iz aresta pismo sledeče vsebine: Dragi Srebrni-kamen! Hrano imam dobro, z menoj ravnajo vzorno, sem že z vsemi kajo... Pozdravlja Te Tvoj Brunček. Pred kratkim so neznani zlikovci v Zagrebu ukradli nek bronast spomenik in ga bodo najbrže »pretopili« v denar. V Ljubljani smo, kar se tega tiče brez skrbi, ker spomenika slovenske žene, te naše najnovejše kulturne pridobitve, gotovo ne bo nihče »sunil«. Naši dnevniki so zelo »obzirni« do raznih afer večjega kalibra. V dnevnikih lahko kvečjemu zaslediš takole poročilo: Nek eleganten gospod X. Y. iz boljše družbe je te dni vlomil pri neki ugledni ljubljanski rodbini in odnesel za 45.000 dinarjev »rodbinskega nakita«. — Manjše tatvine se pa objavljajo po sledečem receptu: Pri znanem pekovskem mojstru Ščurku se je včeraj sredi dopoldneva pojavil znani postopač in vlačugar Jakob Žolna in odnesel za 85 dinarjev kovancev in 12 žemelj. Oblasti so temu skrajno nevarnemu zlikovcu že na sledu ...Iz tega sledi, da retuširanje ni samo fotografska vrlina, ampak tudi novinarska... Cene. Umetnost in kritika 0. Novi solisti ljubljanske opere Barbisio v nainoveJ^ oblikah, in modnih barvah, kakor tudi damsko in Samozavest Hillson moško perilo v veliki izbiri prinaša ->--------------- Iz Celja o. KITICA O VILI Nova vila, up kon č a n, ves ta trud je bil zaman! Vila, vila, kaj si strila, rodoljuba si zmotila! BALADA O CELJSKEM MLINU 1. Stoji, stoji tam zidan mlin, začaran mlin, tajinstven mlin. 2. Tam v mlinu duh neznan straši, vse dni straši in vse noči. 3. En mlad junak pa nanj preši, vse dni preži in vse noči. 4. Nabrušen on ima svoj meč, svoj ostri meč, svoj svetli meč. le je zamahnil parkrat z njim, zamahnil z njim, udaril z njim. 6. Pa duli je zginil brž v noč, v to zimsko noč, v to belo noč. 7. Junak ti mlad, le čuvaj mlin, ta zidan mlin, ta strašen mlin! 5. Le glej, da ne pobegne duh, ta čudni duh, skrivnostni duh! 9. Morda se skril je v kačo, uš, morda pa v pajka, primojduš?! Iz Mežiške doline Zadnje dni se širijo vesti, da bo ravnateljstvo svinčenega rudnika v Mežici dne 1. aprila objavilo veselo vest, da je ugodilo neupravičenim prošnjam delavstva ter kljub primanjkljaju ob zaključku poslovnega leta povišalo plače nameščencem, delavcem pa naklonilo 40 odst. dravinjske doklade. Zakaj so izbrali ravno ta datum, ni znano ... Presnete kure, mislijo, da so jajca še vedno po 2 din, pa so ti dvignile glave, kot bi bil ves svet njihov! Iz Kranja TURNIR za prvenstvo mesta Kranja Tekači tekajo, trdnjave padajd, konjiči skačejo, in kmetje ginejo, premaganci jeze, junaki vesele, za prvo mesto vsi nemilo se pote. SVARILA... Če nisi priden sin, dobiš kar opomin, da pojdeš v daljni svet si grešno dušo gret’. Iz črnih lukenj ŠAHOVSKA ZVEZA V Trbovljah zborovali črno-beli so možje. diplomatsko so vadljali, kam bi šli še na vojske. NAJNOVEJŠA Skale grmijo, ■ draginja narašča, voda upada, prazna je kašča. Botri z otrokom h krstu hitijo, ko se povrnejo, dvojčke dobijo. ŠE HUJE »Ali ni hudo, če ima človek ženo, ki zna kuhati, pa noče!« »O, še hujše je, če ima človek ženo, ki ne zna kuhati, pa se sili!« PRAVILEN ODGOVOR Žena: »Ali sem mar za tabo letala, ka-li?« Mož: »Seveda ne! ,Saj past tudi ne leta za mišjo, iPa jo vendarle ujame!« Vi Pomladanske novosti: obleke, plašče, klobuke itd. nudi svojim cenj. odjemalcem najceneje MODNA KONFEKCIJSKA TRGOVINA L ---------------------- a m a JURČIČEVA ULICA ŠTEV. 4 volna, ročna dela, pletenine itd. Jaltol> Lah GLAVNI TRG ŠTEV. 2 perilo, rokavice, nogavice itd. Vabimo Vas na brezobvezen ogled Rum, Brandy (konjak), pristna slivovka, brinjevec, droženka, vse vrste likerjev in sadnih sokov kakor tudi specijalitete tvrdke ORENČAK (želodčna grenčica) in VERMOUTH vino dobite pri tvrdki JAKOB PERHAVEC, MARIBOR Izdelovanje likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna Na drobnol dosposKa ulica štev. O - Telefon štev. 25*80 Na debelo! — Tale pa ne bo daleč prišel s tem avtom. Ne ve, da mora Imeti letos karte, če hoče priti do bencina Kako srčkan klobuček imaš, Gizela, pol obraza ti pokrije. Veš kaj, ti bi morala kar dva taka nositi. UPRAVIČENA OGORČENOST Gost: »Natakar, poglejte no to porcijo piščanca: sama kost in koža!« Natakar: »No, ali bi morda radi še perje?« ČRNOGLEDEC »Ali ste hudodelstvo sami storili, ali ste imeli še kakega tovariša?« »Sam, gospodi sodnik, saj dandanes tako ni nikomur zaupati!« TOLAŽBA Mož (ženi, ki joče): »Draga žena, nehaj že vendar jokati, saj je stanovanje že tako vlažno!« PRAVIČEN UGOVOR Sodnik: »Za zaušnico, ki ste jo dali Ba-garim-u, plačate 100 dinarjev za brezposelne.« Bagarin: »Oho, ali so dobili zaušnico brezposelni, ali jaz?« POMOTA »Taiko sem žejen hudo,« je rekel gost gospej. »Toda, prosim Vas, takoj Vam prinesem vode.« »Vi ste me napak razumeli, gospa, žejen sem, ne pa umazan!« Kaj mu pomaga! No, vidiš, vseh 30 konjskih sil mu nič ne pomaga. Brez najinih dveh' bi nikamor ne prišel KUPUJTE, NOSITE, PRIPOROČAJTE: „Pimar“ konfekcijo „Pimar“ plašče „ Pirnar" obleke ,.Pirnar" pumparice MANUFAKTURA - KONFEKCIJA SREČKO PIHLAR MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 5 ANEKDOTA Neki Strindbergov prijatelj se je poročil z neko gledališko igralko, iki jo je komaj poznal. Strindberg pa je dvomil, da bi mogla biti srečna v zakonu, bil je prepričan, da se mu je prijatelj prenaglil, zato ga je vprašal nekoč: »Čuješ, pa si se vsaj zasigural, da bo srečen vajin zakon?« »Ti si torej mnepjla, da bi moral neke vrste ženidbeno pogodbo skleniti?« ga sprašuje prijatelj. »To sem hotel reči!« mu potrdi Strindberg. »In kako si si jo zamislil?« »Zadostuje samo en paragraf« je rekel Strindberg: »Žena naj se obveže, da bo igrala komedijo samo na odru!« SRČKAN KLOBUČEK Ne ve za bencinske karte RADIO STARKE L MARIBOR, ~TRGSV0B0DE 6 ■pjjpriDOBRI RABLJENI lis RADIO APARATI oSr*, 'OBROKI PO DIN100 L PR l RADIO StARKEL Najdba sredi mesta Pred tremi meseci sem bil v buffetu in sem našel na ceveh centralne kurjave ob mizici tam pri vratih papirnato vrečico. Ogledoval sem si jo od te in one strani in stvar dobro premislil, potem sem se pa odstranil-. Človek nikoli ne ve, kakšno past mu je nastavil sovražnik. »Morda je v zavoju ukradena kremšnita, morda je celo peklenski stroj ali — bog me obvaruj! — kašno pregrešno pisanje,« sem si mislil. Pred dvema mesecema sem spet prižel v buffet. Takoj sem se ozrl v tisto smer: reis, zavoj je ležal zdaj ob mizici na tleh. Najbrže ga je kdo s kazalcem dregnil, potem pa odskočil in pustil vrečico tam. Zadeva se mi je zazdela še bolj zanimiva in skrivnostna. Najrajše bi poklical stražnika, če bi se ne bal, da še mene vpletejo potem v vso to čuduo zadevo. Sedel sem daleč stran v drugi kot bufteta. Zadeva me je pa začela strastno zanimati in vsak dan sem hodil gledat, če je zavoj še tam in kaj se bo z njim zgodilo. Delal sem se pa čisto nevednega in nisem kazal na zunaj nobenega posebnega zanimanja za zavojček, da bi me morda kdaj kdo ne osumil, da sem nastavil jaz tja tisto stvar. Obnašal sem se kakor vsi drugi ljudje, le v| meni je bila skrivnost, ki nie je žgala in počasi sem prišel do. trdnega zakjučka, da se bo izkuhalo iz vsega še marsikaj, kajti kuhalo se je dolgo in lepega dne bo počilo. Sinoči pa sem se odločil. Nisem, več vzdržal. Bil je primeren trenutek: neki gospod se je živahno razgovarjal s kasirko, dva študenta sta glasno zabavala ostale gospodične — ali ipa narobe, jaz ne vem —, jaz sem pa s kazalcem in palcem skrajno previdno odprl vrečico... in pogledal. Notri je bilo Pol kilograma prekuhanega čaja, ki se je sušil za cenjene goste. KURJAČ »No, gospod sosed, zadnje čase ipa spet pravi pridno v gostilno hodite, kakor slišim.« »Veste, gospod Rabič, samo zaradi mraza. Grem in izpijem dva žganjarčka, da se segrejem ... in potlej... no ... tako po malem dokladam!« V SPOMINSKO KNJIGO Nekdo je zapisal v spominsko knjigo svojemu prijatelju: »Posodi mi 1000 dinarjev in pozabi name.« MODA »Veš, dragi možiček, jaz sem si kupila namesto plinske maske rajši ta klobuček. Veš, niso imeli nobene maske, ki bi mi ugajala.« — Letos nimamo šunke, bomo pa za že-gnanje zavili kar vljolino našega starejšega fanta. NE VE »Koliko let imaš, dečko?« »Ne vem! Ko sem se rodil je bilo mamici 28 let, sedaj pa jih ima 26;« V bolnišnico prisopiha ves prestrašen majhen gospod in razburjeno vpraša: »Ali niso pripeljali k vam majhne, bolj debele, rdečelase gospe, ki jo je avto povozili?« »Da, tu leži v drugem oddelku — roko ima zlomljeno!« »Za Boga, to je moja žena! Peljite me brž k njej! Ali ni naročila,' naj se mi telefonira?« »Ne, gospa leži že tri ure pri nass a še ni izpregovorila besedice!« »O, hvala Bogu, potem pa to ni moja žena. Oprostite! Z Bogom!« Protestni shod bencinskih Črpalk ... in odločno obsojam celjsko lašnjjivko, ki nam krade dobro ime, da še nas, kar nas je poštenih, gledajo ljudje z nezaupanjem in preštevajo bencinske kaplje POMOTA VSESTRANSKA UPORABA VIJOLINE ČE BO KAJ POSEBNEGA Zelo zahteven trgovec odslovi svojega starega potnika, češ, da mu pošilja Premalo naročil. Namesto njega pa pošlje po kupčiji svojega zelo mladega, a zelo vestnega trgovskega pomočnika in mu, preden odide, do pičice natančno popiše, kako se ima ravnati: »In kadar opravite svoje posle, pojdite v gostilno, naročite si zrezek in vrček piva, povečerjajte in pojdite spat. Po^ šljite mi vsak dan poročilo, če bo pa kaj posebnega, pa brzojavite.« Novi potnik odpotuje in se točno drži gospodarjevih navodil. A že peti dan brzojavi: »Zrezka nimajo, kaj naj storim?« PERTRIX" BATERIJE NAJTRPEŽNEJŠE STARKEL J J 7 -. l V J 1 a Kupujte, dokler še Imamo veliko zalogo angleškega In češkega blaga, po znano nizkih in še starih liUHJ l liltlU * cenah, za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubeituse, oficirske, financarske in želez- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll nlčarske uniforme itd. samo v i ČeSkem magazinu v Mariboru (priSlavni policiji) Če ni dovolj bencina, '1111 53 'X si podjetni lastnik avtomobila pomaga z najetimi postrežčki Slovenske pravde Muzikanti, literati, spet ne morejo zaspati, ne zato, ker pač Hrvati bratsko so nas obiskali, prozo, pesmi svoje brali in se v Zagreb odpeljali. Tudi ni tit kominterna, borba gre zdaj za Prešerna, če Škerjancu Muza verna muziko je tako dala, 'da se Julija ni bala in ni v grobu trepetala. Z a Gregorčiča še vedno pravdo vodimo prav čedno, se za Carikarja borimo, mu podobo vsi kazimo, »Naš je, naš!« vse vprek kričimo. Izpod Karavank Neverni Tomaži neradi verjamejo, da je verni Tomaž na lepem zamenjal belo suknjo z zeleno. Morda je to posledica hude zime. Bo prej pomlad! Napredek Jesenic vsesplošno napreduje. Mestni očetje so sklenili postaviti mrtvaško vežo, to se pravi mestne vice, kajti v vežah pričakuje vsakdo svoje usode, za mrliča so pa vice veža v rajsko srečo. Tudi letno gledališče dobimo, menda na Kovačevem vrtu. Prvotno smo mislili na igro »Trije tički«, zdaj vemo, dta se pripravlja mdlodrama »Dvanajst razbojnikov«. TEATRSKI JUBILANT Potrato občinski, sokolski masker, pa praporščak in posrečen Krjavelj, ministrov si zet, nekoč simpatizer njegovih ljudi, vsekakor si kavelj! Gorenjsko zdravje in moč je pokazal gospod Lavtižar iz Rateč. Skoraj devet križev ima na sebi in je kljub tej častitljivi starosti na novo sezidal podrti »Lipniški grad pri Radovljici«. Četudi je storil to le s peresom in imamo novi grad samo v knjigi, je vendarle junak! Gospod Kastelic in gospod Žbon-tar ter vsi njuni kolegi v območju KID — ki se raztezal po vsej Visoki Gorenjski — imajo posebne skrbi. V modb so prišle ohceti z velikimi požrtijami, ki jih pa vsi sodelavci KID ne premorejo' in se bodo zato manj ženili. To pa pomeni belo kugo in prestopke po šesti božji zapovedi. Prebivalci Plavškega Rovta izzivajo Javorničane in Gorjance: Po vsem svetu ste trobili, da bi most radi' dobili, mi ponižno smo molčali, cesto bodo nam speljali. Kovinarji naj se vendar že spametujejo in enkrat zahtevajo znižanje mezd, da ne bo začaranega kroga, v katerem visoke mezde vzdržujejo draginjo. Omego v: / * Za Veliko noč si bodo gospodinje nabavile rozine in drugo, kar potrebujejo za potice, kakor tudi barvo za pirhe le pri Ivan Lak - Maribor, Glavni Irg 10 Telefon 25-03 ŠPECERIJA - KOLONI JI k E - DELIKATESE Telefon 25-03 Otroški vozički najnovejših modelov za leto 1940. Globoki, polgloboki in športni najceneje pri »Obnova11 F. Novak Maribor, Jurčičeva ulica štev. 6 Prvovrstne kanadske srebrne lisice nudi najugodneje ▼ Peter Sernko krznar Maribor, Aleksandrova cesta 13 Veliko izbiro kovčegov, torbic, aktovk, denarnic in nahrbtnikov nudi i M.tJterbal Maribor Mel/ska 2 — Trg Svobode 6 Kolodvorska restavracija iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiijiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiira^ iiiiiiii Majcen Alojzij Maribor se priporoča cenj. potujočemu občinstvu za obiski Odprto od 2. ure zjutraj dalje. — Postrežba solidna! Cene zmerne! LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU Ce včlanjen pri Ljudski si samopomoči, Brez dote možila se ni še nobena, ob smrti ti društvo na pomoč priskoči. z denarjem še vsaka postala je žena. Vse dolgo življenje se bati ni treba Nekterim že šli smo z veseljem na roke, ne ure poslednje, ne stroškov pogreba. dobile so doto, moža in otroke. Novosti za pomlad si oglejte v manufakturni trgovini JOŽE ROŽAJ Maribor, Aleksandrova LEPO VELIKONOČNO DARILO potice, šartlne, sveže pecivo, čokolado in kekse kupite najugodneje v SLAŠČIČARNI ILICH Maribor, Slovenska ulica 6, podružnica: Meljska cesta 2 Teksta d. d. za tekstilno proizvodnjo, Marlbor-Tezno, teleff. 23-12 Proizvaja vse vrste čipk, trakov, vrvic in pozainenterije iz bombaža, svile, volne in gumija Pristne kanadske srebrne lisice v bogati izbiri in po nizkih cenah nudi L. ROT, Ljubljana Mestni trg štev. 5 Telefon 20-08 HVALEŽNOST Orožnik (pregleduje Potni list): »Kako mi morete dokazati, da je to vaša žena?« Potnik: »Gospod orožnik, če mi dokažete, da ni, vam bom prav hvaležen.« DRAGA OBUTEV Gospa vidi berača, ki nima desne noge. Podari mu petdeset para in vzklikne; »Glejte si no, včeraj pa leve noge niste imeli! Kaj pa je to?« Berač: »Res gospa. A kaj hočete: Čevlji so dragi, pa moram tako napraviti, da imam zdaj desnega, zdaj levega na sebi.« NERODA Gospod: »Predraga gospodična, rožico, ki ste mi ]o lani podarili, imam še vedno spravljeno, kajti ona me, dasi je suha in uvela, vedno spominja na vas.« Spalne in imitirane kauče, fotelje v raznih najnovejših oblikah, žične vložke, madrace. otomane, tapeciranje kavarniških in hotelskih prostorov. Vsa ta-peiarska dela gremo delat tudi na dom. Za cenj. naročila se vsem toplo priporoča iMICOVC ALOJZ tapetar in dekorater Celje, Mariborska 31 (nasproti vojašnice Gaberje) ŽENIDBENA PONUDBA Gostilničar in posestnik, 36 let star, išče primerno doto, nevesta je lahko tudi poleg. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod »Resnost«. NEVAREN STRELEC Bohor in Sara sta živela polnih deset let v zakonu brez otrok. Spočetka jima je bilo žal, da nimata otrok, toda pozneje sta se pomirila in živela dalje v miru in slogi. Proti koncu enajstega leta njunega zakona je Sara nekega večera sporočila svojemu m,o/ju, da j’e v ‘blagoslovljenem stanju. Bohor se je razveselil, toda obenem se je tudi začudil in se zamislil. Nikakor mn ni šlo v glavo, kako se je moglo po tolikih letih kaj takega zgoditi in pričel je dVomiti o njeni zvestobi. Vso noč se je Bohor obračal po postelji in v zori drugega dne je vstal in se napotil k rabinu. Ves potrt od skrbi je sedel na ponujeni stol in molčal. »Kaj je s teboj, Bohor?« ga jp vprašal rabin. »Rabi, prišel sem te vprašat za nasvet v zelo važni stvari. Ti si pameten, učen, pravičen in dober. Če mi ti ne boš pomagal, mi ne bo nihče.« »Poslušam te, Bohor, govori!« Bohor si je obrisal pot s čela in dejal tiho: , i 'šjhl . 'I I »Ali lahko dobi žena, ki živi deset let brez otrok v zakonu, otroka recimo v enajstem letu?« Rabi je dolgo gledal Bohorja v oči, potem pa je spustil pogled, porinil koščene prste v svojo dolgo, gosto brado in se zamislil. Bohor je sedel nemirno in molčal. Ni si upal motiti rabina, ki je mislil in mislil. — Končno se le ni mogel več premagovati; vzdihnil je in oči so se mu napolnile s solzami. Rabin je slišal Bohorjev vzdih in ne da bi vzdignil glavo, fe dejal: »Povedal ti bom', Bohor, zgodbo, pravzaprav dogodek iz svojega življenja, ti pa potem razmisli in videl boš, da je na svetu vse mogoče. Tam daleč na Vzhodiui, kjer sem se šolal, se mi je zgodilo, da sem nekega dne, razmišljajoč o življenju in smrti, zašel globoko v puščavo. Bil sem sam in nosil s seboj samo sončnik. Bilo je proti večeru in sonce je naglo zahajalo. Mojih misli ni zmotila lepota sončnega zahoda, zato pa jih je zmotil ogromen lev, ki se je nenadoma pojavil pred menoj. V tistem trenutku sem bil trdno prepričan, da je moje življenje končano. Vendar sem instinktivno -prijel za sončnik in ga naperil kakor puško na leva. In zgodil se je čudež. Zaslišal sem pok, lev se je. vzpel na zadnji nogi, se obrnil in se zgrudil mrtev v pesek ...« Bohor je gledal s široko odprtimi očmi v rabina. »Torej se je zgodil čudež?« je vprašal. »Ne vem, toda tako se je zgodilo,« je odgovoril rabin. Bohor si je oddahnil in pomirjen odšel. Ko je odšel, je vstopila v sobo rabinova žena, ki je poslušala ves ta razgovor za vrati. j »Kako si mogel pripovedovati Bohorju takšne stvari?« je vprašala rabina. »Zakaj? Govoril sem čisto resnico.« »Torej si ustrelil leva z naperjenim sončnikom? Ne govori neumnosti!« se je razjezila žena. »Saj nisem rekel, da sem ga ustrelil z naperjenim sončnikom.« »Od česa pa (j’e padel lev?« »Streljal je nekdo za menoj,« je odgovoril mirno rabin. BibL PREKANJEN SODNIK Sodnik: »Gospa, vi trdovratno tajite, da bi bili krivi, toda popisovanje prič se popolnoma ujema z vami: srčkan obrazek, zelo ljubka postavica, majhna visoka Iz-podrezana nožiča ...« Obdolženka (navdušeno): »O, gospod sodnik, to seni pa seveda jaz, kdo pa druga!« Pomlad, čas potovanja! Kovčeke vseh vrst in veličin priporoča IVAN KRAVOS MARIBOR, Aleksandrova c. 13 Telefon 22-07 [ždaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.