wmuv* ftjBWOKJM- D; R 6 tS42. "AmeiikanskJ nt Slovenec" DELA ŽE LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. ŠTEV. (NO.) 44 PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo; Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDJNJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) CHICAGO, ILL., ČETRTE K. 5. MARCA — THURSDAY, MARCH 5, 1942 LETNIK (VOL.) LL WAVELL NI VEČ VRHOVNI , POVELJNIK ZAVEZNIKOV Brambovci na Javi ustavili prodiranje Japoncev in jih tudi vrgli nazaj sedem milj. — Gen. Wavell poveljuje zdaj le v Burmi. — Štiri okrožja pacifiškega bojišča. London, Anglija. — Položaj bramboveev otoku Javi se je nekoliko izboljšal, kakor so prihajala vojna poročila v torek, dočim se je istočasno objavilo, da je bil britanski general Wavell oproščen s svojega odgovornega mesta vrhovnega poveljnika zavezniških sil na Pacifiku 1 in mu je bila zdaj poverjena le obramba Burme in Indije. Poveljstvo na Javi je prešlo v roke nizozemskega generala Poortena, in sicer očividno zato, ker vodijo obrambo tega otoka itak v prvi vrsti Nizozemci in tamkajšnji domačini. Na Javi se boji nadaljujejo z vso ljutostjo in obramba je bil* doslej tako uspešna, da niso od nedelje do torka Japonci nič napredovali, marveč so se na nekem sektorju morali celo umakniti sedem milj nazaj. Vendar pa se zaradi tega uspeha brambovci ne vdajajo prevelikim upom, ker vedo, da se lahko japonske sile ojacijo vsak čas, in poročilo trdi, da imajo na poti proti Javi 70 do 80 ladij, ki pa so se zapletle v boje z zavezniškimi morskimi silami. Glede generala Wavella se povdarja, da nikakor ni bil oproščen z mesta vrhovnega poveljnika morebiti zaradi svoje nesposobnosti, kajti splošno se smatra kot največji britanski general v tej vojni, marveč odšel je zato, ker bo bojišče v Burmi zahtevalo vso njegovo pozornost. Tukaj je namreč naj bolj kočljiva točka v vsem britanskem imperiju, kajti Indiji, ki je središče- tega imperija, preti resna nevarnost. Vojni teater ob zapadnem Pacifiku je s tem razdeljen v štiri okrožja, namreč Burmo-Indijo, Kitajsko, vzhodno-indij-sko otočje in na Avstralijo. Vsako okrožje ima t svojega lastnega vrhovnega poveljnika, ki pa seveda med seboj sodelujejo, kolikor je pač mogoče spričo velikanskih razdalj. NAJEMNINO MORAJO ZNI2ATI 20 mest dobilo od vlade opomin za znižanje. 33 MILJARD DODANIH /ZA OBOROŽEVANJE Washington, D. C. — Skoraj brez vsake debate in enoglasno je senatska zbornica zadnji ponedeljek odobrila nekaj manj kot 33 miljard dolarjev kot nadaljnji znesek za oboroževanja. S tem se je svota, nakazana doslej v to svrho, zvišala na 142 miljard Od poslancev jc bil predlog že prej potrjen in je bi! zato poslan predsedniku v podpis. Pred glasovanjem o tem Washington, D. C. — Od ad- j predlogu pa se je v senatu pre-ministratorja za cene Hender- ičitalo pismo, ki ga je poslal načelnik armadnega štaba general Marshall, v katerem se je povdar-jalo, da je zdaj prišel čas, da se ameriške oborožene sile ne omejujejo več samo na obrambo lastne dežele, marveč, da se prično udeleževati bojev tudi na oddaljenih bojiščih in, da se proti državam osišča pod vzame ofenziva na njih tleh. sona je bila'20. mestom poslana zadnji ponedeljek odredba, da morajo znižati najemnino, in sicer tekom 60. dni, drugače bo vlada storila to prisilnim potom, kakor ji daje oblast novi tozadevni zakon. Dve največji mesti, ki ste prejeli ta opomin, sta Detroit in Cleveland. V prvem mora priti najemnina doli na tisto višino, kot je bila lani 1. aprila, v druge pa lani 1. julija. -—o——- ZAKLAD. TAJNIK ZAHTEVA NADALJNJIH 9 MILJARD Morgenthau priporočal, da se davki na dohodke od $10,000 navzdol podvoje. — Odtegovanje se ima vršiti sproti pri plačah. — Zvišanje prispevkov v soc. zavarovalnino. AVSTRALIJA UVEDLA PRISILNO DELO Melbourne, Avstralija. _ Zdaj, ko se je z napadom na otok Javo približala vojna v neposredno bližino Avstralije, je vlada izdala odredbe, da se čim najbolj pospeši obramba konti -nenta. Tako se je v ponedeljek ne sile se bodo morale izrabiti, odločilo, da so vsi civilisti podvr- " "* v ženi prisilnemu delu, in sicer ne po unijskih, marveč po vojaških plačah in tudi ood vojaško disciplino. Dalje je odpravljenih tudi pet narodnih praznikov in ostaneta do julija samo dva praznika, namreč Veliki petek an Velika noč. PRIPOROČA SKRAJNO IZRABO DELOVNIH SIL Washington, D. C. — Vsak delavec in vsak delodajalec mora storiti svojo dolžnost, da se doseže zmaga v tej vojni. Tako je povdarjal načelnik vojnega produkcijskega urada M. Nelson v svojem radio govoru zadnji ponedeljek, ki je bil oddajanj preko cele Amerike. Vse delov- i KRATKE VEST? — Buenos Aires, Argentina. — Tukajšnje zun. ministerstvo je v ponedeljek objavilo, da ste Kuba in Havana apelirali na argentinsko vlado, naj ta opusti zastopstvo italijanskih interesov. Skupno je dobila Argentina doslej take apele od pet ameriških republik.- — London, Anglija. — Neka stranka Hindev v Indiji je apelirala na vlado, naj se prekliče zakon, ki prepoveduje nošnjo orožja, ter naj se obenem raz-dele med člane stranke puške, da bodo ti lahko vodili guerilno vojno proti napadaleem. — Washington, D. C. — Med vladama Zed. držav in Brazilije so se ta torek podpisali trije sporazumi za šoflelot&hje med Washington, D. C. — Z motivacijo, da "vojna ni nikoli poceni, a milijonkrat cenejše je dobiti jo, kakor pa izgubiti," je zakladniški tajnik Morgenthau v torek stavil kongresu priporočilo, naj ukrene potrebno, da se za prihodnje računsko leto, ki se prične s 1. julijem^zvišajo dohodki za nadaljnjih devet in pol miljard. Od tega naj bi prišlo sedem in pol miljard iz novih dohodninskih davkov, ostali dvTe miljardi pa iz zvišanja prispevkov za socijalno zavarovalnino. Po načrtu, ki ga je.predložil Morgenthau, se imajo davki na dohodke §10,000 ali manj naravnost podvojiti, za višje dohodke, ki so itak že visoko obdavčeni, pa še primerno zvišati. Tako bodo novo zvišanje o til i predvsem nižji do' Oženjeni moški na pr. z dvema. = VESTI 0 DOMOVINI Nadaljevanje Tiskovnega poročila jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu poroča o oboroženem odporu hrvatskih kmetov, ki sami napadajo manjše vstaške oddelke. — Druge vesti. Oborožen odpor ; Demokratsko politično prepričanje hrvatskih kmetov — naučenih skupnega odpora — jih ujeli v aprilu 1941. Med hrvatsko vojsko in nemškimi in italijanskimi zasedni-mi oblastmi je ostro nasprot- in zemljepisne okolnosti v naj- stvo. V Dubrovniku je prišlo do večjem delu Hrvatske niso pripravne za bojevanje. Navzlic temu je odpor silen- Vrstijo se napadi na vstaše posameznike in na vstaške oddelke v mestih in v vaseh, zlasti pa so priljubljeni napadi na nemško in italijansko vojaštvo. N. pr. napad na nemške vojake v Zagrebu, napad na glavno telefonsko cen- obema deželama v obrambi za-padne poloble. Med drugimi pak- i od njega odvisnima osebama, ki ti je tudi eden za lend-lease. CESTNI PROMET SE ZVIŠAL Chicago, 111. — Takoj v januarju, ko se je pričelo omejevanje v prodaji avtomobilskih obročev, se je pričel dvigati potniški promet na -tukajšnjih javnih vozilih, da je na cestni in nad ulični železnici dosegel v februarju nad devet odstotkov več kot lani istega meseca. Oba je dejal, in v to svrho je priporočal, da ima vsak stroj v tovarnah obratovati po 168 ur na teden. Da se pospeši produkcija orožja, svetuje, naj bi se ustanovili v vsaki tovarni posebni odbori, sestoječi iz vodstva in iz delavstva, med delavstvom samim pa se uvede sistem kompe-ticije ter se naj tisti, ki bodo naibolj delavni, posebej nagradijo. -o- JEZIK BODO MORALI KROTITI San Francisco, Cal. — Vojaške oblasti so zadnji ponedeljek objavile, da tisti, naj bodo civilisti ali vojaki, ki se v salu-nih in drugih javnih prostorih TUJEZEMCEM DAN ŠE MESEC DNI ČASA Chicago, 111. — "Sovražni tu-jezemci," namreč državljani Nemčije, Italije in Japonske, bi se bili morali posebej registrirati do zadnje sobote. Okrog 42,000 je v tem mestu to tudi storilo, toda še vedno je kakih 5,000, ki se niso registrirali. Za te je bil zdaj čas podaljšan, in eicer do 31. marca, kakor se je objavilo zadnji ponedeljek. Po tem dnevu, ako se ne bodo registrirali, so podvrženi internaciji, ali zaporu ali pa glohi 11.000. zasluži na leto $3000, ima po novem načrtu plačati $118, dočim plača letos le $58. Samcu z istimi dohodki pa se bo letošnji davek $221 zvišal na $470. Davka prosti dohodek ima ostati isti kakor letos, namreč $750 za samce in $1500 za oženjene, toda naklada, ki je znašala letos 6 odstotkov na prvih $2000, se zviša na 12 odstotkov takoj pri prvih $500 in gre nato kvišku, da doseže 86 odstotkov pri dohodkih $100,000 ali več. Morgenthau je tudi predlagal, da se dohodninski davek odteguje sproti od plač in, da se prične to izvajati s 1. julijem. BORILI SE Z VIHARJI RUSIJA ZBIRA OGROMNE . SILE, PRAVIJO NEMCI . , . . . . . neprevidno razgovafjajo o raz- sistema sta imela v januarju m > ih važnih tajnih informacijah, februrju skupno vec kot 124 mi- H bi mogle služm špijonon% bo. lijonov potnikov. do prijetj jn postavljeni v Bern, Švica. — Iz nemških krogov prihajajo vesli, da zbira Rusija preko cele fronte naravnost nezaslišano ogromne sile, in, da ni več nobenega dvoma, da skušajo sovjeti čim najhitreje izsiliti odločitev ter, da ne bodo pri tem štedili niti z ljudmi, niti z materijalom. Berlinski dopisovalec piše v nekem tukajšnjem listu, da imajo že zdaj Rusi toliko čet na fronti, da v nekaterih odsekih napadajo v 40. do 50. valovih, ki si drug drugemu slede, in,.da da se ti vojaki naravnost slepo trdovratno bore1; posebno sibirske čete se v tem oziru odlikujejo. Nemški aeroplani pa so tigotovili, da se velikanske kolone čet in ogromne množine vojnega materijala še vedno pomikajo proti fronti. Iz teh znamenj prihajajo opazovalci do sklepa, da je verjetno, da bodo morali Nemci, dasi se točasno še trdovratno ustavljajo, v kratkem napraviti ve lik umik, in, neki tujezemski vojaški izvedenec se je v Lizboni, Portugalska, kakor prihaja /est od tamkaj, izrazil, da bodo morali to storiti, še predno se prične sneg dodobra tajati, kajti med tem tajanjem, ki traja najmanj tri tedne, velike reke v Rusiji tako narastejo, da so docela neprehodne. Ob koncu zadnjega tedna s^ j že pripetilo to številu oseb in pri tem sodelujejo mornariške patrulje, vojaška policija, federalni agenti in lokalne oblasti. Tudi člani unije točajev v salu nih so obljubili, da bodo pomagali, da se taki nepremišljeni razgovori preprečijo NAČRT ZA VLADNO BOLNIŠKO PODPORO Washington, D; C. — Odbor za socijalno zavarovalnino je v ponedeljek stavil priporočilo, ds še vladni zavarovalninski program raztegne v toliko; da bodo iz njega dobivali po,dporc delavci tudi za slučaju bolezni. Po zdaj- obstoječem načrtu se plačuje podpora za brezposelnost, a ne za bolezen. -o- Širite in priporočajte 1 i a t ' *Amerikanski Slovenec 1" borbe med hrvatskimi in italijanskimi četami, ko so italijanske oblasti zasedale ta del ozemlja, navzlic Paveličevim ukazom, ki so zahtevali nasprotno. V Mostarju je v oktobru bila borba med hrvatskimi in italijanskimi častnimi" četami pri obisku tujih časnikarjev, ko so hrvatski in italijanski vojaki tralo v Zagrebu in v Dobravi na 'merili s puškami drugi na dru-avtobus, ki je prevažal nemške ge. "Dobrovo!jce" za rusko boji-vojake i. t. d. Nemci se čutijo šče so morali poslati s silo. Va-v Hrvatski prav malo varni in bilu so se odzvali vsega trije re-sovraštvo naroda proti njim ra- zervni častniki in 17 vojakov, ste zlasti zaradi tega, ker vse Hrvatska legija na ruskem boji-pomanjkanje hrane in drugih šču šteje okrog 4000 mož; med potrebščin po pravici pripisuje- njimi je okrog 400 Ukrajincev jo njim, tejti vso žetev rodovi t- iz Hrvaške, članov nemških nih predelov so ^moraTTprSdaff mdffjSW^Tfi m&Hmanov" Nemcem. Oboroženi napadi na vstaše in na Nemce so se razširili po vsem ozemlju do samega Zagreba- Gibanje v bližini Zagreba do 12 km. naokrog je prepovedano, prepovedani so n. pr. sprehodi v Samobor ali Sljeme ob nedeljah brez posebne vojaške izkaznice. Nad napadalci v Šibeniku so izvršili smrtno odsodbo, 26. septembra so poslali kazensko ekspedicijo in madžarsko vojsko častniki ni Isloge. Med vojsko v Subotico, mesto, kjer je hr- in vstaši je razpor, mnogo večji vatsko prebivalstvo v večini, se- kot v Italiji. Vidert znak tega daj pa je pod madžarsko zased- je prijem mnogih višjih častni-bo. ,kov in nekega generala. Podpol- Ker Hrvati sodelujejo z kovnika Neubergerja so ustreli-( oddelki Draža Mihajloviča, si li zaradi zvez s sovražnikom. I vstaši ne upajo poslati proti Njegovi vojaki so obstreljevali njemu "hrvatske vojske". Ka-, vlak, v katerem se je vozil ge-darkoli vojaki generala Draža neralni štab "hrvatske vojske" Mihajloviča ujamejo hrvatske- in vstaši. ga vojaka, mu dajo puško v ro- manjše je število Hrvatov. Ko je legija potovala iz Hrvatske, je prišlo v Varaždinu do upora in bilo je ubitih devetdeset vojakov. Pozneje so oblasti posla le vojake v Italijo, da bi jih zaščitile. " Od tam so jih poslali v Rusijo, v italijanskih in nemških vojaških oblekah Komaj polovica jih je prispelo na bojišče. Med starejšimi (iz bivše Avstro-Ogrske) ? in mlajšimi Na severnem Ailaniiku »o nedavno divjali močni zimski viharjih ka« ierimi so imeli mornarji težke borbe. Gornja slika kaže dra mornarja na neki kanadski ladji pri takem delu. ko in ga povabijo, naj se z nji-mo bori, ali pa ga puste, naj gre domov, če mu je tako ljubše. Kadar pa ujamejo vstaša ali muslimana, ga ubijejo brez usmiljenja. Pomenljivo je — čeprav se o tem sporoča šele sedaj, — da je načelnik generalnega štaba generala Mihajloviča neki major, Hrvat. Hrvatska vojaka Pomembni duh odpora "hrvatske vojske" je v zadnjem času jasneje prišel do izraza- "Hrvatska vojska" obstaja na temelju redne vojaške obveznosti, a razpoloženje vojakov je j enako razpoloženje hrvatskega naroda. Poročila trdijo, da je vojska na strani dr. Mačeka in zveznikov. To mišljenje in ta duh je dobro znan Paveliču in Nemcem. Zaradi tega je vsakemu hrvatskemu polku dodeljen poseben bataljon muslimanskih zagrizencev, ki so telesna straža režima. Dokaz nezaupanja Nemcev ir Italijanov je dejstvo, da so v Netočiji in v Italiji še vedno hrvatski vojni ujetniki. V Nemčiji sami je še vedno okrog 25.000 hrvatskih ujetnikov od skupnega števila 60.000, ki so Sporočilo Amerike Jugoslaviji Upravitelj novo ustanovljene vazalske države Hrvatske je človek s kriminalno preteklostjo, Ante Pavelič. Njega so francoska sodišča obsodila na smrt zaradi sodelovanja pri umoru blagopokojnega Kralja Aleksandra in Louisa Bar-thou-a. V mejah nove države so predeli s pomešanim srbskim in hrvatskim življenjem, čisto hrvatski kraji v Dalmaciji in drugje pa so pripadli pod italijanske oblasti, neka jugoslovanska pokrajina pa je prišla pod Madžarsko. Zaradi preganjanja Srbov in Židov je Pavelič uvedel zakon o rasah. V hrvatski 'državi' sta dva milijona Srbov. Ti in židje trpijo enako, kajti izgubili so vse državljanske pravice. Velika večina Hrvatov je še vedno vdana svojemu zakonita-mu voditelju dr. Vladimir Ma-čeku, predsedniku hrvatske kmečke stranke. Vse odlične ljudi, ki niso hoteli podpirati Paveliča, so poslali v koncentracijska taborišča. Z njimi so ravnali strašno in končno so jih kar brez obsodb postrelili. Krdela vojakov, policajev in brez-(Dalje na 4. strani) ' JŠT- K' - • AM ERIKA N SKI SLOVENEC Četrtek, 5. marca 1942 AMERIKANSKI SLOVENEC M % Za odo leto . Za ^Jtota* Za odo leta Za č^rt kta .$6.00 3.00 175 JVM The first and the Oldest Slovene „ Newspaper In America. Established 1891. Inued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cerxnak Rd., Chicago. CANAL 5544 fttvUka 3.50 t.00 3c Subscription! For one year . For half a year- For three months Chicago. For one year — For half a year -Fbr three months Single copy - .^$6.00 — 3.00 „ 175 47.00 . 3.50 - 2.00 3c go v tej vojni. Uvidevati pa lhoramo tudi, da bomo vse to še bolj in bolj potrebovali, tudi ko bomo zmagovali. Kajti svoboda in pravica se ne zgubi lahko le v vojni, ampak tudi v miru! Ni bilo treba vojne, da je nastal Hitler; krivda temu je na demokraciji, ki ni delovala. In demokracija bo delala za nas le, če bomo mi delali za njo. To pomeni, da naj-prvo, da moramo biti poučeni; da moramo uporabiti naše glasovnice inteligentno, ter, v koliko je največ človeško mogoče, ne glede na lastne koristi. Pomeni, da mi moramo napraviti konec sebičnim politikarjem in onim, od katerih prihajajo pritiski. Mi moremo preko prosjačenja in preko ideje, kakor da vlada nima drugega dela, kakor nam sipati denar davkoplačevalcev. Mi moramo pomniti, da v deželi enakih prilik in priložnosti ni prostorar za razredno sovraštvo, ali za uničevalno borbo med kapitalom in delom. Drugače se lahko zgodi tudi nam, kar se je zgodilo drugod." ca hitro objavo morajo biti poelani na uredništvo mj dan ia pol pred dnevom, ko iside 1st. — Za sadijo Ktevilko ▼ tednu Je Sat do Cenika dopoldne. mm Na dopise bres podpisa ts ne oaira. — Rokopisov ur cd- Entered as second claea matter, November 10, 1925 at the poet office at Chicago. IlBnois, under the Act of March 3. 1879. "ZAKAJ SE MI BORIMO?" 40 urili pobožnosti, tako tudi pri predavanju. Upam, da se bodo odzvali mojem poaivu, da se čim preje organizirajo za pobiranje pomoči svojim trpečim in stradaj očim doma in to pomoč poslali takoj sedaj domov, ko je sila in potreba tako velika. P. K. Zakrajšek -o- IZPOD JARMA TIRANOV! Ameriški listi so prinesli te dni zelo značilen in pomenljiv članek izpod peresa priznanega člankarja C. Pollocka. Članek nosi zgorajšnji naslov in člankar piše med drugim tudi to-le: "Lansko leto sem predaval v več krajih Združenih držav o demokraciji in sem se mnogo naučil — kar se v takih slučajih večkrat zgodi — več, kakor sem jaz druge učil. Iz-nenaden sem bil, ko sem opazil, da mi, ki smo uživali blagoslov demokracije, smo postali nezaupljivi demokraciji, kar je le malo izmed nas opazilo. "V skoro vsakem mestecu ali mestu so prihajali na oder ljudje, ki so argumentirali z menoj, da naša oblika vlade ne bo delovala. Ko sem vpraševal one, ki so se pritoževali in kritizirali, kaj da pojmujejo in razumevajo pod demokracijo, sem pronašel, da so vsi največ pojmovali demokracijo ne v smislu vladanja, pač pa misleč le na standard življenja. Nekaterim je pomenjala demokracija avtomobile, radije, električne ledenice, visoke plače in kratke delovne ure. Drugim zopet je demokracija pomenila sta-' rostne pokojnine, socialno zaščito, vojaški bonus in druga vladna pomoč. Le malo jih je govorilo o svobodi, pravici, skoro prav noben pa se ni zavedal, da je demokracija zadeva, njegova zadeva in<1*j*gova odgovornost. "Tako je bilo do 7. decembra 1941. Takrat pa je začela Japonska s svojim zahrbtnim napadom na Pearl Harbor — in milijoni Amerikancev se je prebudilo. "Takrat smo začeli uvidevati, da demokracija ne po-menja samo standard življenja. Začeli smo razumevati, da svoboda, pravica in prostost, niso samo prazne besede — ampak, da pomeni nam več, kakor vsi naši avtomobili, električne ledenice in radiji. Najbolj važno pa je, da smo zaceli spregledavati, da blagoslov demokracije uživa vsak izmed nas in da se moramo vsi boriti, da si njene dobrote ohranimo. "Neki tesar, ki je delal zame, je to razumel že mesece pred napadom na Pearl Harbor. Delal mi je police za knjižnico. Vprašam ga: "Kako ti misliš, ali demokracija deluje?" Odložil je svoj oblic, malo pomisli in reče: "Nič ne deluje, kadar hoče vsak le prejemati in nihče noče dajati. Kako dolgo bi jaz delal za vas, ko bi se ne zanimal zato, kaj bom dobil iz tega? Demokracija je vlada po ljudstvu, za ljudstvo — in zdi se mi, da mi moramo točno razumeti, da ideja "po ljudstvu" pomeni vse nas in potem ^za ljudstvo", zopet pomen j a vse nas. Demokracija bo delala za nas, kadar bomo mi delali za demokracijo." O TRIDNEVNICI IN DRUGEM V STEELTONU Steelton, Pa. Prva postaja na mojem potu proti San Francisco je bila Steelton, Pa., ki je predmestje Harrisburga, glavnega mesta države Penna. — Zveselil sem se povabila ondotnega župnika Rev. M. Manko, ko me je povabil, da bi prišel pridigat na njegovo 40 urno pobožnost in se mu z veseljem odzval. V Steel-tonu imam veliko svojih starih prijateljev in sotrudnikvv pri svojem nekdanjem časni kar- pozneje, ko sem dajal misijone po tolikih slovaških župnijah po Ameriki, sem videl, kako smo si Slovenci in Slovaki sorodni v svoji naravi in značaju. Pa to ni čudno, saj smo bili dolga stoletja najbljižnji sosedje, ko sta bili slovenska Panonija, kjer je vladal slovenski knez Kocelj ob Blatnem jezeru, in Slovaška, tedaj Velika Moravska, sosedni državi in smo imeli skupna apostola Sv. Cirila in Metoda. Tudi v Steeltonu se to lepo kaže, ko se Father Menko s toliko ljubeznijo trudi za napredek in razvoj slovenska žup- skem delu v Ameriki, ki so nije sv. Petra in ga vsi Slovenci krepko podpirali kakor Ave Ma-Tia, tako druge liste, katere sem izdajal. 40 urna pobožnost je bila 22 23. in 24. februarja, ki se je izvršila nad vse pričakovanje lepo in uspešno. Slovenske šolske sestre so okrasile cerkev, zlasti veliki oltar, oku-kakor pač one znajo. Ude-a, kakor pri večernih po-božnostih, tako med dnevom pri posameznih urah molitve, zlasti pa pri obhajilni mizi je bila zelo lepa, tako lepa, kakor se je izrazil z zadovoljstvom Father Menko, kakor že dolgo ne. Lepi i ne vi gotovo ne bodo ostali brez 'epih trajnih sadov za duhovno življenje v župniji, zlasti pa za !x>ljše razumevanje naših dolžnosti, katere imamo katoliki do presv, Zakramenta. — Posebno sem občudoval lepo petje šolskih otrok, ki so z vidnim veseljem in lepo ubrano večglasno prepevali lepe slovenske cerkvene pesmi kakor pri službah božjih, tako pri svojih otroških urah molitve. Posebno sem se začudil lepi izgovorjavi slovenščine, ki se ni prav nič razločevala od slovenščine mojih šolskih otrok pri sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani. Čč. sestram moram časti-tati in zaslužijo v resnici vse priznanje in zahvalo naroda za Tako je bilo do napada na Pearl Harbor, in rii dosti njih trud, ki gotovo ni majhen. drugače sedaj. V vseh preteklih letih in v vseh letih, ki imajo priti, je vitahio vprašanje: Kaj cenimo bolj, Življenje, Svobodo, ali pa iskanje Sreče in Zadovoljnosti? In kadar pravim Življenje, ne mislim avtomobile, električne ledenice; mislim ono, kar milijone ljudi misli v deželah, kjer se strelja ljudi brez vsake sodbe — celo brez vsakega osum-ljenja, kaj še le vzroka, kakor so že postrelili na tisoče in tisoče talcev v Franciji, na Norveškem in v Jugoslaviji. "Svoboda zame ni prazna beseda! Kadar to besedo zapišem imam v mislih, da lahko svobodno pišem in govorim, ali častim, ali se gibljem, kakor želim in hočem v gotovih mejah in da je nad 400 milijonov ljudi v Evropi, ki to ne morejo in ne smejo. Mislim na fante in dekleta, ki so iztrgani iz njihovih domov in odpeljani v živinskih vozovih na prisiljeno delo v Rajh; na tisoče in tisoče nedolžnih mož in žena, ki trepečejo vse noči pred obiski tajne policije. Imam v mislih milijone ljudi, katerim ne pomenjajo Sreče lepi kožuhi, razsipne prireditve, ampak si žele, da bi imeli le skor-jico kruha v miru, da bi bili njihovi varni in pa možnost, da bi bili nekega dneva zopet gotovi in varni Življenja in Svobode. "Mogoče je napad na Pearl Harbor nas prepričal, da je varnost proti takemu terorju v bistvu potrebnejša Ameriki, kaki>r pa so kratke delovne ure in visoke plače. Mogoče smo mi nehali prejemati in smo začeli dajati. Mogoče smo prenehali kričati o demokraciji, ki "ne deluje" in smo začeli hrepeneti po demokraciji, ki bo delovala. "Večina izmed nas uvideva zdaj, da bomo potrebovali yes naš pogum in samozatajevanje, če hočemo doseči zma- — Father Menko je rodom Slovak' iz Mt. Carmela, kjer je bil njegov župnik Rev. Luka Gladek, ki ga je poslal v šole, da je postal duhovnik. Morda je že to en uzrok, da se je s toliko ljubeznijo posveti} delu za slovensko župnijo sv. Petra v Steeltonu, kjer je naslednik svojega duhovnega očeta za duhovski ^tan. — Vendar ko sem bil sam slovaški župnik v Brooklynu in ljubijo, kar se jasno kaže v velikem napredku župnije zadnja leta pod njegovim spretnim vodstvom in gospodarstvom. Po 40 urni pobožnosti sem imel tudi predavanje o razmerah doma v stari domovini, ki je bilo zelo, dobro obiskano. Župnija sv. Petra v Steeltonu ima lepo zidano cerkev, ki je zelo snažna, lepo slikana, in je v stanju, da vsak kot kaže spretno roko dobrega gospodarja. Ima lepo zidano slovensko šolo, v katero hodi nad 150 slovenskih otrok. Solo vodijo slovenske sestre sv. Frančiška iz Lemonta, ki so priznano spretne vzgojiteljice slovenske šolske mladine v Ameriki, kar se tako jasno vidi tudi na mladini Steeltonu. — Pod šolo je Rev. Menko uredil lepo dvorano z odrom za razne prireditve. Tudi Dom za sestre je lepo urejen. Samo župnišče še potrebuje preureditve, ki pa mora čakati, da se cerkveni dolg nekoliko zniža, da se bo dalo še to urediti brez posebnega bremena za župljane. — Slovenci v Steeltonu so žvečile doma iz Bele Krajine in iz Slovenske Krajine, t. j. iz Prek-murja. Žive v lepi slogi med seboj in v složnem sodelovanju za napredek in procvit svoj«* naselbine in župnije. — 2e ime Steelton pove, da so tu velikanske tovarne za jeklo Bethlehem Steel Co. Prav kar se delo vrši no vseh tovarnah s polnu paro v treh dnevnih oddelkih in se precej dobro zasluži. — Prav iskreno se zahvaljujem Fathru Menku, čč. sestram in vsem župljanom v Steeltonu za, prijazni sprejem in za tako lepo sodelovanje, kakor v cerkvi pri Cleveland, O Ali kdaj, ali nikoli? Tako se vprašuje danes več kakor polovica Evrope. Tudi ti in jaz dragi rojak, rojakinja iz Pri-morja v strahu čakamo, kaj prinese čas. Ali pa se zavedamo, da če ne bomo ničesar storili, nas bodo tudi drugi prezrli. Ako se ne bomo vzdramili in pomagali po svoji moči, da bodo naši tam umirali, takorekoč po- j ginili, kakor črv pod peto? Saj naši tirani so nas imeli in nas imajo še danes za manj vredne kakor živali. Zakaj? Ali res ni pravice za nas? Ali ne bo nikdar več sijalo sonce svobode na tista "krasna" mesta in ljubke vasi, po katerih 6mo dobili ime Kraševci, (četudi nismo čiči ne berkini, ker smo ravno na kon-fini). Ne, tega ne smemo dopustiti. Moramo se organizirat. Moramo pustiti politiko in stranke ter iti skupno naprej do cilja. Zato je bil sklican sestanek dne 26. februarja, na ka terem so sklenili, da se skliče larodni shod in sicer v nedeljo 8. marca v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave. ob 3. uri popoldne, na katerem nam bodo naši odlični govorni-d raztolmačili pomen in namen organizacije. Nikar ne reci dragi primorski rojak, rojakinja in vsak zaveden Slovenec, zavedna Slovenka; o, saj bodo tudi brez mene opravili. Ni res! Ti in si se moramo združiti, ako hočemo kaj doseči. In doseči moramo ! Na£i starši, bratje in sestre, naša stara domovina, nam bo hvaležna. Nikar ne mislite, da, ako se bomo Primorci in ostali borili da pridemo skupaj z ostalo Jugoslavijo, oziroma pridejo naši tam izpod jarma tiranov, da bom s tem škodovali kakšni pomožni akciji ali organizaciji. Ravno nasprotno. Ako bomo složno sodelovali, bomo dosegli več, ker edino v slogi je moč! ! Ker ne maram, da bi urednik rekel, če ne bom že končala, raje končam sama. Kličem pa vam še enkrat: "eden in vsi" na shod v nedeljo 8. marca. Pokažimo se, da se ne bojimo zaprek ne težkoč, saj se gre za naše drage. — Pozdrav in na-svidenje v nedeljo v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 3. uri popoldne! E. S. -o- Cirila. - » Mladi ženin pTihaja iz ugledne slovenske družine Šuštar iz Brooklyna, odnosno sedaj iz družine Mr. in Mrs. Frank Ku-kovic. Mlada nevesta pa prihaja iz ugledne slovenske družine Mr. in Mrs. Franc Meitzen iz New Yorka, N. Y. — Naj omenim nadalje na tem mestu, da je ženin član cerkvenega pevski ga zbora naše slovenske cerkve sv. Cirila. Nevesta je posebno zadnje čase vedno radevolje sodelovala pri .naših slovenskih lokalnih prireditvah slovenskega pevskega društva "Slovan", ka erega članstvo je večkrat spremljala na klavir, za kar ji vsa čast! Na tem mestu mlademu ženinu, kot nevesti kličem že v naprej, da )Nbi bila srečna in zadovoljna v _ .njunem bodočem zakonu ter da Vile rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Victor Knaus, so se oni dan mudile vile rojenice in jim prinesle v dar krepkega sinkota. To je prvi sin v drugem rodu Knausove družine iz 62 ceste. — Vile rojenice-so se mudile tudi pri družini Mr. in Mrs. Edward Dolinar na East 1236th Street in jim pustile v spomin zalo hčerko. — Castitke od prijateljev! K vojakom so* odšli Pueblo, Colo. — Te dni je zo-br ju Bog ohranil pri zdravju na pet odšlo več mladih fantov v nnoga leta! Pozdrav! Anthony Svet -o- NAZNANILO ROJAKOM V STR AB ANE, CANONSBURG IN OKOLICI Strabane, Pa. Društvo sv. Jeronima št. 135 in društvo Kraljice Majnika št. 194, KSKJ, so tudi letos, kakor navadno, preskrbeli slovenskega duhovnika in sicer nas obišče č. g. p. Kazimir Zakrajšek, OFM dne 7. in 8. marca Spro vedo val bo v soboto 7. marca popoldne od 3. pa do 5. ire in potem zvečer od 7. ure naprej. V nedeljo 8. marca bo imel slovensko pridigo pri prvi sv. maši ob" 7:15, katera bo darovana za vse žive in mrtve člane in članice obeh zgoraj omenjenih društev v cerkvi sv. Patricka v Canonsburgu, Pa. službo Strica Sama. Med njimi so odšli 26. februarja Adolph R. Križman iz 440 So. Santa Fe Ave., Frank Ančnik iz East Evans, Alfred Galich iz 1222 Bohmen. — Kako žalostno je slovo ko odhajajo. Upamo, da se zmagoviti povrnejo. Bog daj, da bi porazili zahrbtnega sovražnika. Bog z vami fantje! Bog blagoslovi našo Ameriko! ' Smrt rojakinje Cleveland, O. — Tukaj je zadnji teden umrla rojakinja Marija Virant, po domače Kor-letova, rojena Pogorelec iz 949 East 70th Street. Doma je bila iz Boriče vasi, fara Ribnica na Dolenjskem in je prišla v Ameriko pred 40. leti. Pokojna je že nekaj let bolehala za otrpnje-njem udov, umrla je pa za srčno hibo. Zapušča moža in tri sinove, brata na Eveleth, Minn, in V nedeljo 8. marca popoldne tukaJ v Clevelandu sestro ter v ob 2:30 bo pa Father Zakrajšek imel govor o stanju v Sloveniji v sedanji svetovni vojni v Domu društva sv. Jeronima v Strabane, Pa. Bratje in sestre omenjenih društev ste naprošeni, da se po-služite te lepe prilike in opravite svojo velikonočno dolžnost kot člani in članice KSKJ., kakor to zahtevajo pravila- — Zbirali se bomo zjutraj pred sv. mfišo v cerkveni dvorani 15. minut pred sedmo uro v nedeljo 8. marca, nakar bomo skupno od- SLOVENSKA POROKA V NEW YORKU New York, N. Y. V nedeljo dne 12. aprila 1942 se bosta poročila naš znani rojak Mr. Joseph Sustar in znana rojakinja Miss Elizabeth Meitzen. Poroka se bo vršila v slovenski cerkvi sv. Cirila na 62 St. Marks Place, New York, N. Y. in sicer ob 4. uri popoldne. Poročne obrede bo opravil domači župnik Rev. Pius Petrič. Svatba ali ohcet se bo nato vr-'ila od 5 ure naprej v dvorani istotako slovenske cerkve sv- stari domovini brata. Pokopana je bila iz cerkve sv. Vida v ponedeljek 2. marca na Calvary pokopališče. '•■; ft 'K, vojakom je odšel Pueblo, Colo. — Te dni kar pogosto odhajajo naši fantje v vojaško službo. Tako je odšel tudi naš nadarjen fant Raymond Kogovšek, ali kakor se sedaj imenuje z drugim imenom Frank Hilton, ki je vstopil k vojaški godbi. Dobro, da se je toliko izučil in mu morda le ne korakali v cerkev in med sv. j1,0 treba ™iko "maršati" P" •našo skupno pristopimo k mizi) vojakih. Omenjeni je dobro po-Gospodovi. znani sin Mrs. Mary Kogovšek Vabljeni ste tudi drugi roja- fz 430 Santa Fe Ave- — Priia" ki in rojakinje, ki niste člani mu žele vse najboljše in pa zgoraj omenjenih društev, da se poslužite te prilike, ki se vam nudi, da opravite svojo velikonočno dolžnost. Ob enem se vas tudi vabi, da se zberete tudi popoldne v Domu društva sv. Jeronima in pridete poslušat Fathra Zakrajška, begunca sedanje vojne. — S pozdravom! Frances Mohorich, ta j. dr. št. 194 Joseph Čhesnik, taj. dr. št. 153 Oglasi v "Amer. Slovencu* imajo vedno uspeh! POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. are dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. da bi se srečno vrnil nazaj k materi, bratu in sestri! — Bog daj in Bog te varuj! Morda še ne veste . . . ---da oddaja na joliet- ski radio postaji WCLS 1300 kle vsako nedeljo popoldne od 4:05 pa do 4:30 naš rojak Rudy Deitchman lepe starokrajske valčke in polke kar iz svojih gostilniških prostorov na 1101 Hickory Street. Ce želite poslušati to lepo godbo, naravnajte svoje radio aparate vsako nedeljo ob zgoraj ofnenjenem času ia jolietsko postajo in poslušajte 25 minut, kako mojstersko igra harmoniko naš Rudy in njegov orkester. -o- Predstavite vatim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na* 1 TARZAN (402) KAKO DOLGO? (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Race Burroughs ) THE SAVAGES HOISTED SPEARS. THEY'D KILL THE CAPTIVES NOW, TO PREVENT THEIR RESCUE. i 4 *' Hl m SUDDENLY TARZAN C&6D OUT ANO PLUNGED EARTHWARD. THE 3UTAWAS POUNCED UPON HIM THINKING HE HAD FALLEN. ACTUALLY ME HAD THROWN HIMSELF INTO THE HANDS OF HIS FOES TO SAV/E HIS-FRIENDS, FOR A TIME AT LEAST. UNI: ED FKOTna SYNDICATE*'Irw 3UT HOW LONG COULD ME 5TAY THEIR DEATH-- AND H«S OWN: ... EVEN TARZAN DID MOT KNOW.... Divjaki so držali sulice pripravljene. Umorili bi oba takoj, samo da o-nemogočijo pobeg. Naenkrat je Tarzan zavpil in skočil na tla. Divjaki so se obrnili proti njemu, misleč, da je padel. Res, da se je Tarzan vrgel v roke -divjakov, da bi svoje prijatelje vsaj za trenutek rešil smrti. - - Toda, za kako dolgo bo njih smrt odložena? . . . Niti Tarzan ni vedel... t Četrtek JI ICR, U. 1*42 AMER1KANSK! SLOVENEC SODOBNA TURČIJA Stran 8 C« Človek obrne svoj pogled na Balkan ki se spomni kaj vse se je tekom zadnjega leta dogajalo na Balkanu, kako je nemška vojna maši na poman-drala celo vrsto svobodnih dežel, nekatere z njihovimi dovoljenji, druge s silo, se da vidi na skrajni točki Balkana čepeti na veji le še eno gosko, katero zviti lisjaki, ki plešejo pod drevesom, in mečejo svoje ognjene oči na drevo, da bi gosko zmešali in da bi padla kot plen doli, niso še uspeli pri Turčiji. Kaj je vzrok, da Turčijo še niso napadli, oz. prisilili k taki ali taki odločitvi ? Razlogov je več. Ta kot v katerem se nahaja Turčija dosedaj še ni postal osi-šču absolutno potreben in važen. Kadar bo postal in če bodo imeli fašistični lisjaki Še kaj moči, bodo to skušali doseči. Vsaka turška pehotna divizija obsega S polke pehote in 1 polk poljskega topništva. Konjeniška divizija šteje 4 konjeniške polke, eskadron mitra-ljezeev in oddelek motoriziranega topništva. Gorska brigada Ima 3 pehotne polke z gorskim topništvom. Vsega skupaj je imela Turčija v navedenem letu 60 pehotnih polkov in 6 pehotnih gorskih polkov, vsak polk je štel 8 bataljone po 4 stotnije, med temi je bila ena strojniška stot-nija. Konjenica je obsegala 29 polkov, vsak polk po 4 konjeniške eskadrone, 1 eskadron strojnih pušk in en oddelek topništva s konji. Topništvo je država tedaj baš reorganizirala, in sicer pripravljala 10 polkov težkega topništva armadnega PRIPRAVLJENI HA SKOK V PRAZNINO Diplomatje osišča se že dolge 12bora» 20 polkov poljske divi-raesece mudijo v> Ankari. Kaj '«ti»ke artiierije, 7 polkov tež-vse počenjajo je zakulisna tajnost. Gotovo poskušajo vse kar Človeško mogoče, da bi Turčijo podkupili za interese osišča. Turčija doslej še ni klonila. Kako bo ravnala v tem oziru za naprej, je vprašanje bodočnosti. Toda zdi se, da letošnje leto prinese tudi to odločitev, ra-zun, če se bo nemška vojna ma-šina toliko polomila in bo toliko oslabela v Rusiji, da ne bo sposobna na kake nove drzne izpade, kakoršne je podvzemala doslej proti manjšim državam po Evropi. Vse to se kmalu pokaže. Poglejmo malo kaj Turčija v gotovih ozirih predstavlja. Turčija obsega v Evropi 24,-000 štirjaških kilometrov, v A-ziji 739,000 štirjaških kilometrov. V Evropi šteje po zadnjih podatkih 1,268.000, v Aziji pa 14,890.000 prebivalcev, skupaj torej 16,158.000. Spada torej med večje srednje države in temu primerna je tudi-njena vojska. L. 1939. je štela njena vojska v mirnem času 9 armadnih zborov. Vsak zbor je obsegal 2 pehotni diviziji, polk konjenikov, polk težkega topništva, genij-ski bataljon, telegrafski bataljon in bataljon avtomobilskega trena. Poleg teh armadnih zborov pa je obsegala turška vojska tedaj še 5 konjeniških divizij, S gorske brigade in 1 brigado trdnjavske pehote. kega trdnjavskega topništva, 2 samostojni skupini težkega topništva, 16 modernih protiletalskih baterij in 3 oddelke motoriziranega topništva. Letalska sila je obsegala 370 aparatov. Poleg genijskih čet> 9 brzojavnih bataljonov in 10 bataljonov avtomobilov je imela Turčija tudi polk lahkih tankov. Končno je treba omeniti zbor carinikov z 10.000 možmi in 8500 mož letalstva. V zadnjih mesecih je Turčija napela vse sile in spravila svojo vojsko na kakšnih 500.000 mož efektiv, med katerimi je morda kakšnih 350.000 koncentriranih v Traciji. Blizu meja je zgradila modema letališča in 500 letal je pripravila na teh letališčih za morebitno borbo. Morda je Turčija daleč od 2 milijonov bajonetov, na katere bi naletel po pisanju turških listov sovražnik, ki bi hotel korakati skozi Anatolijo, a navzlic temu je turška vojska velika sila, zlasti še, če upoštevamo znano hrabrost turškega vojaka in značaj dežele, v kateri bi napa-lec le z največjo težavo napredoval. " Turška vojna mornarica šteje 2 križarki, 10 torpednih ru-šilcev in torpedovk (med temi se 4 še gradijo), dalje 13 podmornic (4 se še gradijo), 2 top-ničarki, 16 iskalcev min, patrol-nih čolnov itd. Oddelek ameriških padalnih čet na veibi nekje nad gorami v državi Utah. Vojaki- Id so se za 1« posel reibali dolge mesece, so na gornji sliki na tem. da drug sa drugim skočijo is aeroplana. Časnikar, z imenom Murnik, se je bolj in bolj oddaljeval od matere zemlje in se je zmeraj bolj gibal v tretjih in četrtih dimenzijah. V poročilih s podpisom H. M. so se vedno češče pojavljali izrazi, ki so bili kaj malo v zvezi s tistimi poročili, pač pa jako dosti v zvezdoslovjem. Tako je bilo, na primer, v poročilu o razstavi rib, brez vsakega povoda govor o raku v nebesnem znamenju raka in obširen opis vseh dobrih in manj dobrih lastnosti tega nebesnega znamenja. Lokalni ureanik je bil pa kaj malo dovzeten za take dovtipe in vsula se je nanj ploha zagovednih besed. Podpis H. M. se je manj in manj pojavljal v listu. Honorar Henrika Murnika se je temu primerno znižal. A Henrik se ni poboljšal. Tedaj je urednik lokalnih novic, Skarjavec je bilo njegovo ime, sklenil, da bi kazalo to stvar nekako urediti, saj je imel rad brihtnega fanta. S kakim teoretičnim, priskutnim vrtanjem ni bilo moči tu nič doseči. Zatorej se je Škarjavec pota-jil, češ, kako da ga stvar ne- Henrik dah, nato je govoričil o delova- (mnenje o občinstvu, saj, kaj bi, nju planetov in o poedinih hi- *—M—*'----*---- šah, a vse, karkoli je povedal, je bilo navadnemu smrtniku nerazumljiva zmeda, in Henrik Murnik je spet ponovno spoznal, kako malo ve o astrologiji. Toda Francoz kar ni mogel preiti z neba na zemljo. Ko čez kakih dvajset minut ni še niti malo kazalo, da bi stopil iz svojih nebesnih sfer v to pozemsko dolino solz, ga je Henrik, čigar čas je bil odmerjen, kolikor mogoče prizanesljivo opozoril, naj mu že vendar, pri bradi Jupitrovi, pove z razumljivimi, treznimi besedami, kaj bo prihodnji dan doživel. Za to njegovo nesramnost ga je Francoz najprej skoraj pre-bodel z očmi, pa mu je slednjič le povedal, kar je hotel Henrik vedeti. Po teh besedah ga ni čakalo dosti dobrega. Denarno bi bil jutrišnji dan slab, celo prav slab. To je bilo pa res težko uganiti, si je mislil poročevalec. 26. v mesecu ni še nikoli denarja dobil, in mimo tega nima tega dne pač večina delovnega človeštva ničesar več razen dol- tudi časnikarji so pač samo lju dje. Dognala sta, da so bile cenjene dame lepo oblečene, pre-resetala sta več oseb, ki so bile PREDSEDNIK POUDARJA SVETOVNI ZNAČAJ BORBE ZA SVOBODO V poslanici ob obletnici Wa-shingtonovega rojstnega dne, iz katere tu ponatiskamo poglavitne izvlečke, predsednik poroča o razvoju vojne in izjavlja, da bofcio mi kmalu prevzeli ofenzivo na svoji poti k zmagi. Sedanja velika borba nas je čim dalje več naučila, da osebna svoboda in varnost imetja kjersibodi na svetu je odvisna od varnosti pravice dolžnosti svobode in pravičnosti vsepovsod po svetu. To je vojskovanje, ki priza- [ deva vsak kontinent, vsak otok, vsako morje, vsako zračno progo na svetu. Široki oceani, ki so se v prošlosti oglašali kot naša zaščita pred vsakim napadom, so postali neskončna bojišča. Naša naloga sedaj je bojevati se vse okrog sveta. Udarjati moramo na naše sovražnike, kjerkoli jih moremo srečati, tu- v eno smer — kajti ladije, ki tja izvažajo naše vojake in mu-nicije, privažajo nazaj prepo-trebne surovine, ki jih potrebujemo za svojo lastno rabo. Za obvarovanje prometnih zvez širom sveta je potrebno, da Združeni Narodi uživajo primeroma varno rabo morja in ozračja ob teh raznih progah in kontrolo strategičnih baz ob teh progah. Za kontrolo ozračja je potrebna istočasna raba daleko-sežnih težkih bombnikov in lahkih bombnikov, bombnikov-stromoglavnikov, zračnih nosilcev torped in kratkosežnih borbenih avijonov. Težki bombniki lahko letajo na svoj lastni pogon od tukaj do jugozapadne-ga Pacifika, manjša letala pa treba zapakovati v zaboje in pošiljati po tovornih ladijah. Ladija more voziti se tja in nazaj v približno štirih mesecih di če se za nekaj časa moramo nekje umikati. Od sovražnika j oziroma more izvršiti le tri vož-v bližini in izven nje, in sogla- Pa tirjamo drago plačilo vsak'nje tja in nazaj v enem celem šala sta v tem, kako naj bi bil dan, ki mine. • 'letu. Moramo bojevati se ob takih ogromnih daljavah, da obvaru- sestavljen ta in oni jedilni list, kakršnega si človek konec meseca pač zaželi, pa te želje ne Jemo proge za svojo zalogo in more v teh dneh nikdar uresni- j proge za stik s svojimi zaVezan-čiti. jCi. Namen Nacijev in Japoncev Medtem ko je na odru neki je 1rav za vsa-rišče. Ko je prišel tja, je rekel: ke^a dosti žrtev, kakor je tudi "Veliko delo imamo za dokončati, in veste, jaz se počutim tukaj kakor doma." — Slovenci I Na vsaki prireditvi, na zabavah, tald ali taki, se spomnite tudi revežev v stari domovini. Pobirajte data nje! 55c I COQUETTE BEAUTY SHOP (LILLIAN PAVLIN, lastnica) 1907 So. Cicero Avenue, Cicero, Illinois Telefon: Cicero 377 ali pa CRAwford 2569 Slovanskim »•nam in dekletom naznanjam, da sem oIto-rila lasini BEAUTY (LEPOTIČNI) PARLOR in sam v tej stroki vsem na razpolago. Se uljudno priporočam slovenskim ženam in dekletom, da poskusijo mojo postrežbo v tej stroki. Trajno (permanent) kraviljanje In lepoHcenje na več načinov po okusu. „ CENE ZMERNE. TMr ; S iredsednik Roosevelt z vso od-»očnostjo že večkrat poudaril. Edinole ta mentaliteta je prava pravilna: malo potrpljenja in in pripravnost in odločnost za vsako žrtev. Okoliščine so hudo prekerne in nam neugodne. Vzemimo slučaj, da so se Nemci izmuznili. Čemu so se, ne spada sem Izmuznili pa so se, in nad tem so sami Angleži zagodrnjali. Odločili^ so se Nemci za ta ke- rak, ki je nad vse predrzen, ako se pomisli, da nad 150 let še nobena vojna ladja ni prišla preko Rokavskega zaliva. Predrzen korak, uspel pa je prav radi tega, ker je bil predrzen, smel in so ga izpeljali z vso odločnostjo. Prav isto pa je bilo. pri vseh dosedanjih nemških korakih, in isto- je opaziti tudi j menska skupina, je bila sestav ker pač le tuhtajo. Morda ne morejo drugače, ker niso pripravljeni. Je nekaj na tem. Na vsako žrtev je treba misliti. Tuhtanje je na mestu, samole nikamor se ne more s samim tuhtanjem priti. Nemci bi bili lahko izgubili vse ladje, pa niso tuhtali, odločili so se za lcorak, in uspelo je. Za Japonce je bilo že parkrat precej vroče, ampak se niso zmenili, prišli so z novimi silami. Za zdaj se nekaj sliČnega ne more pričakovati od naše strani, ker mi ne napadamo, se ie, branimo. Ni treba nobenega razburjenja, še manj kritiziranja. Okol-nosti so take, razmere takšne. Predrznost bi lahko nam škodovala, previdnost, toraj neko {tuhtanje, pa nas more rešit?, ker konca še ni. Prednamci nikakor niso bili tako zabiti, kakor bi nam neki hoteli dopovedati, dosti soli so imeli tudi ti prednamci v glavah, in prav, kadar je šlo za nekaj predrznega, so bili bolj^jočasni in pre-tuhtali in rekli: "Quidquid agis, prudenter agas et respice finem .— pri vsem se previdno vedi in konca ne preglej". Potrpljenje je najboljša ma-ža tudi pr? vojevanju in v vojski. -o— PRVI FILIPINSKI BATALJON USTVARJEN V CALIFORNIJI Tajnik vojne je naznanil, da je bil ustanovljen prvi filipinski pešadijski bataljon z glavnim stanom v Camp San Luis Obispo. California. Nova enota, ki daje Filipin-cem priliko služiti v oboroženih silah Združenih držav kot ple- pri Japoncih. Drugi tuhtajo in rt&fl tuhtajo in se ne morejo odločiti. Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgiit zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ŠTANE LETNO SAMO |2.0Q — NAROČITE SI GA SE DANES» Burtonov otrok nikoli ne čaka na svojo vročo kopel, kar so kupili zanesljiv ELEKTRIČEN GRELEC ZA VODO Kar je ata kupil novi električni vodni grelec, dobim svoje kopeli takrat ko jih najbolj potrebujem ... in v vodi, ki je ravno prava — ne prevroča, ne premrzla. Ali so presenečeni? Stroški za gretje vse te vode skozi celi mesec so mnogo nižji, kakor so računali. V resnici stane samo nekaj penijev vsak dan. Dovolj mehkih belih plenic je za me isto kakor dovolj čiste spodnje obleke za te. Mamr ima vedno vsega, kar jaz potrebujem, ker ji ni treba čakati na vtooc vodo za pranje. O opremah, ki jih dandanes oglašamo Opreme, ki jih zdaj oglašamo, so omejene na tiste, ki jih imamo na roki, ah tiste, ki se izdelajo brez motnje za vojno produkcijo. Vse so bile izbrane, ker njih normalno obratovanje na domu pade na tisti čas dneva, kadar so nase električne možnosti več kot zadostne, da izpolnijo sedanje potrebe po električni sili za vojno produkcijo in za civilno uporabo. Dalje menimo, da bo njih uporaba pripomogla prihraniti trud in olajšati domače delo za koristne vojne aktivnosti. mTrn ••• J -iHT" Vprašajte glede—proste instalacije—ugoden popust za izmenjavo. Glede dejstev o postrežbi elektrčinega vodnega grelca Obiščite svojega trgovca ali pa Commonwealth Edison Company ■ i « » ljena v priznanje globoke lojalnosti in patrijotizma Filipin-cev, ki sedaj stanujejo v Združenih državah. Moštvo te enote se bo sestavljalo od Filipincev, ki se prijavijo kot prostovoljci za službo v tem bataljonu, oziroma od Fi-lipince^, ki so že v ameriški vojski, pa bi radi bili premeščeni v ta bataljon. Častniki filipinske vojske, ki so sedaj v Združenih državah, bodo tudi dodeljeni k enoti. Kakor izjavlja Vojni department, člani filipinskega bataljona utegnejo končno imeti priliko boriti se na tleh svoje domovine. PRVIČ V ZGODOVINI Prvič, v zgodovini zobo-zdravniške šole na Marquette univerzi je, da študira ta važen zdravniški poklic sestra redovnica in sicer je to sestra Maria DeLourdes iz reda sester frančiškank. Pravi, da bo, ko se izuči za zobozdravnico, prakticirala ta svoj poklic v domačem okraju St. Francis, Wis. * Listen to * <* PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Erogram of ^ YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial) I DR.J0HN J. SMETANA i OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. ■»■»■•»»•••»»»»•»•M'