Dopisi. Od Sv. Trojice v Halozah. Naš vrli in neumorno delavni poslanec, Jožef Zičkar, je dobil te dni od ministerskega predsednika lastnoročno pismo, ki bode razveselilo vse revne Haložane. Zato prosim, da je v VaSem listu objavite. — Pismo slove: »Castiti gospod! Velikokrat že ste me opozarjali na veliko stisko in bedo revnih vinogradnikov v Halozah ter toplo priporočali, naj se jim zadostno pomore iz državnih sredstev. Danes mi je čast sporočiti Vam, prefiastiti gospod, da sem z odlokom z dne 20. marca št. ^3.675 gospodu ces. namestniku na Štajarskem dal na razpolago 60.000 kron, ki se naj razdel6 med revne Haložane, kateri letos silo trpe. Ob jednem Vam naznanjam, da sem v dogovoru s poljedelskim ministerstvom zaradi obnovitve uničenih vinogradov. Prosim, bodite prepričani, da bodem tudi zanaprej vso skrb imel za to važno zadevo in delal na to, da se tamošnjemu revnemu ljudstvu po moči odpomore. Sprejmite, preč. gospod, lzraz itd. Vam udani Koerber s. r. — Dunaj, 20. marca 1900. Razsodni čitatelj naj sedaj sam presodi, koliko ie resnice na onem, kar je pred kakimi 14 dnevi v liberalnem listu «Slovenski Narod,» nekdo iz Ptuja kvasil, očitajoč obema državnima poslancema za ptujski okraj, da «nič ne storita za Haložane!* Mislim, da to lastnoročno pismo ministerskega predsednika spriCuje, da naš poslanec ni držal križem rok in ni molčal o naSih potrebah. Še ravno pri odhodu z Dunaja rekel je dotičnemu gospodu: »Skrbite za Haložane, drugače bodo gladu umrli ali se pa izseliti morali!» Odgovor je bil: «Ne bojte se, skrbelo se bode za nje!» Iz vsega sprevidis, dragi čitatelj, da je ministerstvo vso pozornost obrnilo na revne Haloze in je prepričano, da je tu potreba večje akcije, da se opustošeni vinogradi prenove. Za vse to se pa imamo v prvi vrsti zahvaliti našemu poslancu g. Žičkarju. Bog živi njega in vse delavne poslance! V kratkem se bo vršil, kakor čujemo, shod volilcev v Zavrčah. Prosimo, da nam se v VaSem vrlem listu naznani dan shoda. Lz gornjegrajskega okraja. V Lučah se ljudje pritožujejo, da odkar je knezoškofovo oskrbništvo v Gornjemgradu vzelo naš kmetovski in občinski lov v najem, se godijo razne neljube nam stvari. Med drugim dotični uslužbenci razpolagajo in strupijo lisice s strihinom in sicer delajo to tako malomarno, da se nahajajo koSčeki zastrupljenega mesa v bližini gospodarskih poslopij, pa tudi tik pota, kjer navadno ljudje in živina hodijo. Ker pa takega mesa ne uživa samo lesica, marveč tudi druge domaCe živali, 5e celo kure, se dela s tem ljudem velika nadloga. Evo jih dokazov! Jožefu Tlarniku p. d. Riharju v Podoclovleku poginil je pes, kojega je imel za domačo stražo, Jožefu PolanSeku p. d. Vavdi, kmetu iz Podveže dva lovska psa, koja ceni 15—20 gld., in Jožefu Kolencu čevljarju iz Luče zopet lovski pes, kojega bi ne dal za 10 gld. Zastrupili so se, ko je bilo Se dovoljeno po lovu s psi okoli hoditi. Se celo Janezu Logarju,knezoSkofovemu gozdnemu in lovskemu pazniku, je min. leta njegov lastni lovski pes prav v njegovem stanovanji mesto podgan krepnil. Janezu Krivcu p. dom. Stoglaju v Podveži pa je poginila na dvorišču 25 do 30 gld. vredna presica, ko je ravno imela develero prascev. Dne 27. febr. pa je zgorej navedeni posestnik povabil gsp. Franca Zemljiča, učitelja iz Luče in njegovo družino. Spremil pa jih je tudi mali kužek pinč; kot vselej biti je hotel kot varuh pri svojem gospodarju, ali danes bil je nesrečen, komaj dojdejo do navedenih poslopij, čez par trenutkov je bil psiček mrtev. Zajcev pa ne vidijo uničiti in postreliti, ki kmetu učinijo toliko skode po sadunosnikih in njivah, gledajo le na to, da se lisice odstranijo, dolgouhci pa pomnožijo, meneč, se bodemo ložej kratkočasili na lovu, ker bo več divjačine. Saj je lov menda teh ljudi glavni posel, kakor se dan na dan vidi. Kmet pa nima druge pravice, da štibro plačuje pa fante k vojakom daje in da je vsakemu privandranemu ptujcu pokoren. Dokler so domačini nadzorovali občinske in druge love, se ni slišalo takih pritožb. Občinske organe in orožnike pa prosimo, da posežejo vmes, da se še kaka večja nesreča ne pripeti in da se tem petelinom nekoliko grebeni prikrajšajo, ker jih tako visoko in ponosno nosijo. Iz Ljutomera. Dne 19. t. m. je v Ljutomeru zborovalo politično in gospodarsko društvo. Udeležba je bila velikanska. Najboljši kmetje iz okraja in slov. tržani so pazno poslušali poročila svojih dveh zastopnikov. Državni poslanec č. gsp. dr. Gregorec \e žrtoval počitek dveh noči, da je mogel priti. 2e tri leta državni zbor skoraj nič ne dela. Vse je razburjeno. Nemei so že tako daleč zašli, da največjega sovražnika Bismarka takorekoč molijo. Nemški državni poslanec se je predrznil javno v zbornici trditi «pruski kanoni bodo v Avstriji red napravili.» Zarad tega se je začelo v Avstriji nekoliko daniti. Višji krogi spoznajo, da tako ne sme dalje iti. Jezikovna vprašania se morajo rešiti. Ko se ta zadeva na Ceškem uredi, pridejo na vrsto tudi druge dežele, tako se je izrazil ministerski predsednik. Zato moramo imeti Slovenci skupen in jasen program. Tak program je govornik že pred leti izdelal in člani slov. krSč. kluba so ga vsi podpisali. Po tem programu zahtevamo Štajarski Slovenci tiste pravice, katere že imajo Nemci na Ceškem. Mi hočemo imeti Solstvo popolnoma v svojih rokah; toda pri nas le Nemci gospodarijo. Učitelj le tisti naprej pride, kateri svoj narod zataji, kateri nemškutar postane. Denar ima deželni odbor v rokah; on skrbi le za Nemce, Slovencem samo kako kost vrže, da naj jo glodajo. (Kaj zahtevamo, je izraženo v resolucijah). V južni Afriki se Buri-kmetovalci bijejo z Angleži zavoljo zlatih rudnikov. Mi Slo venci smo Buroin podobni, naša lepa zemlja vabi nenasičene sosede, da bi se nje polastili. Mi se vojskujemo, pa ne brezupno, brez zaveznikov kakor Buri, katerim ne pride nihče na pomoč. Nam Slovencem bodo pomagali Cehi in drugi Jugoslovani. Slovensko zemljo je Gregorec branil dokler je mogel in če je morebiti zadnjokrat med nami, naj ga vsi volilci v spominu ohranijo. Sledi živahna pohvala in živio-klici. Drugi govornik deželni poslanec dr. Rosina govori o Ijubezni GradCanov do Slovencev. Za nas ne storijo nič, pač pa veliko proti nam. Z naSim denarjem podpirajo ,Siidmarko,' ,Studentenheim' v Celju in enako hočejo tudi v Ptuju za ,Studentenheim' ustanoviti Stipendije, da bi tako toliko več dijakov ponemčili. Kakor gobe se vzdigujejo nemške Sulferanjske šole po južnem Štajarskem, katere deželni odbor na vse načine podpira. Slovenci plačujemo davek, a Nemci porabijo to kaso v to, da koristijo Nemcem, a Skodujejo Slovencem. V Gradcu ne dosežemo popolnoma nič, slov. deželni poslanec mora toraj že zadovoljen biti, če prinese zdrav hrbet domov. Vsi zborovalci so za to, da se deželni poslanci ne udeležijo več deželnega zborovanja, dokler se najvažnejše zahteve Slovencev ne izpolnijo. Oba govornika sta govorila navdušeno, prepričevalno; vsi zborovalci so njima hvaležni za njune lepe besede, za njihovo požrtovalno delovanje v prid Slovencev. Takih shodov si še več želimo! Iz Slovenske Bistrice. (Streljanje proti toči.) Odkar smo tukaj pred štirimi leti začeli s streljanjem proti toči in imeli dobre uspehe, ako se je o pravem času začelo streljati, se je čedalje bolj razširilo streljanje, posebno po Laškem, kjer je lani že 3000 strelišč v zgornji Italiji delovalo. Tam je že tudi bil shod strelcev 8. nov. v Kazali in vsi navzoči, — bilo jih nad 600 — so potrdili, da so se s streljanjem ubranili toče. Naša vlada se je doslej za to prav malo brigala. Šele po tem shodu na Laškem je poljedelsko ministerstvo pozvedavalo pri učenjakih osrednjega meteorologičnega zavoda na Dunaji, kaj oni menijo in ali se res da s streli uplivati na oblake. Ko je ravnatelj zavoda potrdil, da to ni nemogoče, je štajarski deželni odbor v zvezi z vlado sklenil, postaviti ob južni strani Pohorja 40 strelišč in jih preskrbeti z vso potrebno upravo, ako se tamošnji vinogradniki obvežejo, da prevzameio stroške za smodnik in strelsko osobje. Okrajni odbor je torej sklical shod, ki se je vršil dne 22. t. m. Navzoči so z veseljem na znanje vzeli namero deželnega odbora in je 30 posestnikov se podpisalo, da hočejo skrbeti za smodnik in streljanje. Potem so volili odbor, da vse potrebno ukrene, odbor pa je po nasvetu gsp. Stigerja izbral predsednikom gsp. dr. J. Vošnjaka in sklenil, da se zaradi stroskov za smodnik obrne do vlade in štajarske hranilnice za podporo. Vsako strelišče dobi svojo kolibico s prostorom za strelce in od tega po steni ločenim za topniški podstavek iz lesa in 4 metre visoki železni nadstavek, skozi katerega se strelja, nadalje pet iz železa kovanih ne litih topičev, 40 cm. visokih. Smodnika se nabaše po 15 deka za vsaki strel, vžge se z navadno zažigalico brez vseh umetnih priprav, ki so nepotrebne in nepraktične. Smodnik se vsiplje v topič, ne da bi se zabijal, še papirja ni treba nanjga pritisniti. Na ta način ima strel najmočnejši učinek. V tovarni za železnino Greinitzevi pri Brucku je že lani vodja gospod Sušnik delal poskuse, kateri aparati najbolj uplivajo na oblake in takšne bo zdaj postavil na teh deželnih streliščih. Prepričani smo tukaj, da nas bo streljanje obvarovalo toče in potem bo tudi vlada obračala veCjo pozornost na to stvar in smodnika ceno tako znižala, kakor je italijanska vlada že lani storila. Tam so posestniki dobivali smodnik po 13 ki\ kg., nas je pa stal 45 kr., torej več ko trikrat toliko. Iz ptnjske okolice. Kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptuji. V V. društvenem letu 1899/900 ima v odbor izvoljene gospode: Franc Lah, predsednik. Cast. gsp. P. Lenard Vaupotič, podpredsednik. Anton Majar, tajnik. Jožef Krivec, blagajnik. Franc Ver, knjižničar. Janez Kranjc in Franc Ribič odbornika. Ant. Bohak in Franc Toplak, namestnika. Društveni knjižnici }e tudi precej število knjig, katere so darovali dobrotniki društva. Cast. gosp. Fr. Sal. Gomilšek, kaplan v Jarenini, ustanovitelj druStva in domači rojak 71 knjig. Slavna Solska knjižnica ptujske okoliške Sole 48 knjig z 68 deli. C. gosp. P. Alfons Svet, gvardijan v Ptuji 45 kniig z 86 deli. Slavna Slovenska Matica v Ljubljani 18 knjig z 20 deli. Čč. gg. bogoslovci v Mariboru 12 knjig z 35 deli. Slav. družba sv. Mohorja v Celovcu 11 knjig z 25 deli. Gosp. f Luka Kunstek bivSi profesor v Ptuji 12 knjig z 17 deli. g. Franc Bezjak, uCitelj na Slatini domači rojak 11 knjig z 16 deli. Gosp. Janez Dolinšek 10 knjig. Slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 8 knjig z 11 deli. Gosp. Silvester Šentjurc organist v Ptuju 6 knjig. Gsp. Anton Kosi učitelj v Središču 5 knjig z 23 deli. Č. g. P. Lenard Vaupotič, kaplan v Ptuju 4 knjige. C. g. P. Karo! Belšak kaplan v Ptuju 3 knjige z 5 deli. Gosp. Gregorič v Ptuju 3 knjige z 19 deli. Gosp. Janez Merc uradnik v Ptuju 2 knjigi. Gosp. dr. Brumen odvetnik v Ptuju 1 knjigo. Gosp. Franc Lah 1 knjigo. Gosp. J. Kaučič 1 knjigo z 7 deli. Gsp. Janez Kolarič 1 knjigo. Odbor društva je z društvenim denarjem kupil 87 knjig z 108 deli. Vseh knjig skupaj je 359 z 440 deli. Iskrena hvala gg. dobrotnikom in slavnim družbam za darovane knjige. «Bog iim tisočero povrniN Društvo je naročeno na raznovrstne časnike. Torej lepega berila dovolj. Domači rojaki, kateri še niste udje društva, dajte se upisati, udnina je mala; le 1 krono za celo leto. Potem pa berite radi časnike in raznovrstne knjige. Dobiček bode Vaš in obilen. Društvo si je izbralo prelepo geslo: «Vse za vero, dom, cesarja!* Od nekod. (0 sadjarski in vinarski šoli v Mariboru.) Dragi bralci >Slov. Gosp.«, gotovo vam je znano, da se je vršil na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru zmladletošnji tečaj s poukom od 5.—17. sušca. V ta spomladanski tečaj so bili večinoma vsi brez izjeme sprejeti, kateri so se oglasili zanj. Poučevalo se je v treh strokah in sicer: 1. o vinarstvu sploh vse, kar se tiče spomladanskega obdelovanja v vinogradu, v trtnici in v kleti. 2. 0 sadjarstvu, kako se sadno drevje snaži in okulira in kako se pomore do rodovitnosti drevesa. Potem, kako se gnoji, vodeniko odstrani in kako se drevo zavaruje proti nadležnim mrčesom in da se drevo lahko cepi na pet načinov in sicer: l. na razklat, 2. v žleb, 3. z golago, 4. v kopulacijo in 5. za kožo, kar je nas silno zanimalo. 3. Kar zadeva cestarje, kako se drevje ob cestah in potih sadi itd. Imenitni in koristni so bili pouki v te tri stroke spadajočih opravil. Udeleženci tega tečaja so se lahko marsikaj priučili in naučili, kar se silno potrebuje^in je važDo za nas vingradnike in sadjarje. Vsak udeleženec, kateri je imel le količkaj resne volje se kaj naučiti, se ie lahko y tem tečaju naučil in praktično izobrazil, kar tudi vsakemu potrjuie spričevalo, ki ga je dobil. Poučevalo se je v slovenskem in nemškem jeziku. Vinarski pouk je bil večinomaslovenski; pa zakaj bi ne bil, saj v tem tečaju ni bilo več kakor sami 4 Nemci, ki niso razumeli slovenski; a nad 30 je bilo nas Slovencev. Poučeval nas je o vinarstvu gosp. Blažovič, kateremu izrekamo na tem mestu prisrčno zahvalo za večinoma slovenski pouk. Velika krivica se nam pa je godila na sadjarski in cestarski stroki. Celi pouk je bil v blaženi nemščini in samo zavolio štirih Nemcev. To je čudno! Razlagal in tolmačil je seveda tudi nek učenec iz tretjega leta v mili nam slovenščini, pa le površno. Saj še redni učenci niso mogli popolnoma razumeti tega nernškega učitelja, ker je govoril v pruskem narečji. To je bilo res hudo za nas udeležence, ker so besede in pouk romale od Poncija do Pilata, predno smo zvedeli kaj in kako da je. Ali ni to huda krivica za nas Slovence, da nam vsiljujejo nemške učitelje na tako imenitno in koristno šolo, kakor je sadjarska in vinarska v Mariboru. Kdo drugi jih redi in plačuje, kakor naša slovenska domovina in ž njo naš ubogi kmet, ki potrebuje slovenskih učiteljev in šol, da jih razume. Prosimo torej g. poslance, naj storijo svoj korak, ako je mogoče in naj prosip za slovenske učitelie na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru in drugod. S tem bodete nam Slovencem priborili veliko pomoč, katero silno potrebujemo. Res koristne in hvalevredne so take šole, pa le tedaj, ako se v maternem jeziku poučuje, a ne v švabskem. Skoraj nobene zahvale torej ne moremo izrekati učitelju gsp. Luksu, katerega smo le malo razumeli ali pa skoraj popolnoma nič. A večjo zahvalo so zaslužili tolmači tretjega leta, ki so nam slovensko tolmačili, da smo jih še kaj dobro razumeli. Še enkrat vpraSam: ali ni za nas Slovence velika krivica nemSki učitelj, kateri potrebuje tolmača, predno vemo, kaj nas poučuje na naši slovenski zemlii? Tako ne sme nadalje več biti! Obljubilo se nam je, da bode letos še en letni tečaj na 6 dni, v katerem se bo poučevalo, kako se poleti ravna in obdelava vinograd, kar bode silno važno za kmete in viničarje. Želimo, da bi se zanj oglasilo mnogo viničarskih sinov. Toliko mislim, da mi je bilo dolžnost spregovoriti častitim bralcem »Slov. Gospodarja«, da bodo vedeli, kako in kaj se vse dogaja na sadjarski in vinarski Soli v Mariboru. Iz kozjanskega okraja. Zopet nam je dana prilika, da pokažerno eenjenim bralcem >Slov. Gosp.«, kako nas radi imajo doli v Brežicah pri okr. glavarstvu. Le strmite in čujte, kaj bodemo letos pripovedovali o pozivnih listih za vojaški nabor. Lani smo spregovorili na tem mestu hvalno besedo c. kr. okrajnemu glavarju v Brežicah, ki nam je poslal popolnoma slovenske pozivne liste. A glejte, ta pohvala ga je tako zmešala, da nam je letos poslal pozivne liste za vojaški nabor popolnoma nemške. Opozarjamo ob tej priliki vse gg. župane narodnjake našega okraja, da je bila njihova sveta dolžnost, da bi poslali nazaj nemške pozivne liste, a tega niso storili. Mi Slovenei smo pač pohlevne duše, ki vse voljno potrpimo. Toda od zdaj naprej, če ne bodo gg. odpošiljali na c. kr. okrajno glavarstvo in zahtevali slovenske, bodemo pa mi storili svoj korak v sramoto županom in vedno pošiljali samonemška pisma nazaj.