Letom .SLOVENEC« velja po poiti u no strani Jngo- alavlje la f Ljubljani: za oelo leto naprti >• * 84-— ia pol lata n •• p* n četrt lata , • . „ 21-— se ra masec „ •« „ !•— Za laosamatro celoletno KOV— ea Sobotna izdaja: a Za eelo leto ..... K «•— sa iaosamatvo..... 20 — mitm In sera tli ■sesal Enostolpna petltmta (M aa Široka la 3 nun visoka ali a}« prestar) sa sokrat . . . pe X 1K aradai raiglaid . «»e K 1-tt M MrofiUn nad 10 objav popust. 5a|aian]il oglas 59/9 mm MW u—iii_i Poslano: osebi enostolpna petttrrata K S*— i shaja vsak dan lavmail ponedeljek la dan po pranlka. •b B. ari slatraj. Uredništvo ]e v Kopitarjevi allel Itev. 8/m. Rokopisi se ae vračajo; nefrank Irana pisma se ae sprejemajo. Uredi, telet. itv. SO. oprava, itv. 228. Političen list za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjev? !*, 8. — Batom poStne hran. IJablJanska it. 6S0 «c s »rafalno ln it 349 sa oglase, avstr. ln čeike 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hero. 7583. Brez resnobe. Koncentracijski kabinet nam ie bil potreben, in če so najčrnogledejši presojevalci našega državnega položaja iz te potrebnosti sklepali ,da ga ne bo, se vsaj v tem slučaju niso motili. Imamo novo vlado z demokratskim telesom in socialističnim repom. Jugoslovanski klub je do zadnjega trenutka stal na stališču, da se mora doseči sporazum med demokrati in radikalci; njegovo sodelovanje v vladi ni bilo odvisno morda od kakih osebnih občutljivosti adi od strankarskih koristi. Pripravljen je bil vedno nanovo se pogajati, kakor hitro poravna demokratična zajednica svoje račune z radikalci. A teh ni poravnala tn ni hotela poravnati. Dr. Korošec je izjavil Draškoviču, ko mu je sporočil, da se zajednica ne bo več razgovarjala z radikalci: »Za sestavo koncentracijske vlade se ni dovolj resno delalo.« Ozazovalcu ,ki jc imel priliko gledati razplet krize od blizu, je bilo že med pogajanji jasno: demokrati nočejo sodelovanja vseh političnih skupin, oni hočejo svojo vlado. Konec krize je ta opazovanja le potrdil. Vse demokratsko pogajanje je bilo brez resnobe, resnobne bodo le posledice njih neresnosti. Ljubljansko demokratsko glasilo se je pred kratkim zavzelo, ko smo mi povedali, da so pognali sedaj velik del Srbov, če ne večino njih, k negativnemu delu, da bo v hrvatskih deželah nastala re^na situacija žn da pojde velika večina Slovencev v opozicijo. Z naivnostjo ,ki je skoraj ljubka, ki pe gotovo dobro ilustrira neresnost njihovih pogajanj, so nas vprašali: »Zakaj bi hodili v opozicijo? Ali zato, ker hočemo ljudstvu dobro?« Oni potemtakem mislijo, da je dovoli, če demokrat sede na ministrski stol in zaželi v svojem srcu ljudstvu najboljše. Ne vedo, da ima moderno ljudstvo to nerodno potrebo, kontrolirati ministra, da mu ne zaupa,, da domneva v njem razna nagnjenja, ki so v nasprotju z ministrovimi željami vsega najboljšega, in kar je zelo važno, da je prišlo do tega naziranja po skušnjah z ministri, ki so »želeli ljudstvu dobro« Kako naj zaupa na primer naše ljudstvo tej novi demokratski vladi? V stranki, iz katere so novi ministri izšli, smo videli nebrzdano strankarsko strast, zavratnost do političnega nasprotnika, nelojalnost ob vsaki priliki in v javnosti so se že obravnavali slučaji upravne korupcije, ki vzbujajo ljudstvu željo, da bi bili demokrati boljši, dasi žele njih ministri »ljudstvu dobro«. Preteklost te stranke kot stranke in kot vdeleženke pri vladi, zlasti neresni način njihovih pogajanj ob priliki vladne krize in nespravljiva vladohlepnost, ki so jo pokazali, je taka, da ne kaže nič dobrega. Ni pa izključeno seveda, da nam demokrati poreko, da so sami prevzeli vlado, ker žele radikalcem vse dobro, ter da so se sami dali imenovati za ministre, ker nočejo radikalnih narodnih zastopnikov nadlegovati z delom. Ta trditev bi nič ne motila poglavja o njihovi političi resnobi. Za temi neresnimi pogajanji in neresnimi besedami se skriva marveč resna težnja .dobiti moč v roko lastne stranke in jo izrabiti na način, ki ni več neznan. Dejanja bodo resnobnejša nego njih očetje, če se popolnoma ne motimo v presoji ljudi in položaja. A če se bomo motili, bo to za nas ena najprijetnejših zmot. Poročila, ki prihajajo iz Belgrada, potrjujejo neverjetno dejstvo, da so se socialni demokratje združili z meščansko J. D. S. Začudenje, ki ga opažamo med socialističnim delavstvom samim, nam je zelo razumljivo. Kdor je zasledoval tisk in taktiko te stranke v zadnjih mesecih, je vide! namreč, da postaja njen nastop vedno bolj radikalen, da sc približuje vsaj deloma, dasi zelo nerodno, miselnemu svetu boljševizma. Govorniki stranke so oznanjali po deželi diktaturo proletarijata. Ni sicer dognano, da so agitatorji slov. soc.. demokracije prav natančno vedeli, kaj je boljševizem; toda čustveno in v nekaterih točkah so mu vendar bili blizu. Svetovno politični položaj je silil našo soc. stranico k tej taktiki. Ruski boljševizem je bil — bolj skoro kakor doma, — zmagovit v deželah in dr-žavaii ostale Evrope. V Nemčiji je razvoj dogodkov kazal na to, da si bo najskrajnejše krilo soc. demokracije osvojilo državno oblast in sklenilo zvezo s komunistično Rusijo. V Italiji so neprestano stavke in težki družabni nemiri prorokovali bližnji polom. Francijo in Anglijo so pretresali v notranjosti gospodarske in politične krize, ki so oznanjevale težke in strastne boje med delavstvom in vladajočim meščanstvom. Celo v Švico, na Špansko, Portugalsko in v Ameriko so segali valovi tega novega revolucionarnega giba-nia. Ko je bila proglašena na Ogrskem diktatura proletariata, je bil boljševizem naš najbližnji sosed. Pod vplivom tega dejstva je stalo nehanje in delovanje jugosl. soc. demokracijp deli časa. Misel svetovne revolucije jo je bila prevzela tako, da se ji je zdelo spričo tega silovitega cilja, vse kar se je godilo v parlamentu, v vladi, sploh v jugosl. javnosti drugotnega, po- stranskega pomena. To razpoloženje je bilo pa neprimerno bolj razširjeno in trdno v masah kakor v voditeljih. Pod pritiskom revolucionarnega hotenja enega dela delavstva so socialisti stopili iz osrednje in pokrajinske vlade in pričli na celi črti v opozicijo. Ta korak je bil priprava na svetovno revolucijo in je miselne razlike v stranki znatno ublažil. Levo krilo je bilo pomirjeno, stranka zopet enovita v svojem nastopu in njena agitacijska moč je vsled opozicije zrasla. Ko je komunizem na Ogrskem doživel zunanji in notranj polom, je bil sve-tovno-politični položaj na mah spremenjen; naša socialna demokracija je skočila ravno tako na mah iz radikalizma v — J. D. S. Ta virtuoznost v spreminjanju mora osupniti vsakogar. Načelna doslednost, ki je bila znak večine soc. dem. strank na svetu, se je spremenila pri nas v — Kristana. Ker hočemo biti stvarni, moramo priznati, da ima ta mož mnogo trgovske nadarjenosti in nemalo podjetniškega na-turela. Vemo, da je naše soc. dem. delavstvo s sodelovanjem stranke v jugosl. National-verbandu nezadovoljno. Zanimivo bo sedaj opazovati, kako bo načelni »Naprej« branil in ščitil zoper svoje prepričanje korake svojih voditeljev. Trdi! bo, kar ne misli, hvalil, kar bi sicer obsojal. Opozarjamo zato naše bralce na članke, ki jih bo v prihodnjih dneh priobčeval naš »Naprej«. Dobili bodo lep vpogled v odkritosrčnost in stvarnost slovenskega časopisja. Našim besedam, o katerih gospodje okoli »Napreja« vedo, da so resnične, bodo sledili hudi napadi »Napreja« že jutri. To napadanje bo ravnotako zanimivo, kakor vsi drugi članki teh dni. Tudi na to opozarjamo naše bralce. Velikega ljudskega tabora v Sinči vasi na Koroškem so se udeležili v velikem številu zastopniki vseh slojev s Kranjske in Štajerske. Posebni vlak iz Ljubljane je došel ozaljšan z zelenjem ob 9. uri dopoldne med gromenjem to-pičev v Sinčo vas. Na kolodvoru ga je pričakovalo mnogobrojno občinstvo, med njim general Majster. Vojaška godba iz Maribora je svirala narodne himne. S kolodvora se je razvil dolg sprevod, na čelu mu Orli in Sokoli ter druga društva z zastavami. Na obširnem travniku za vasjo je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval ljubljanski škof dr. Ant. Bon. Jeglič. Med sv. maSo je pel pevski zbor Glasbene Matice, menjajoč se z vojaško godbo. Ob oltarju so bile postavljene v polkrogu zastave: Slov. sokolske zveze, ljubljanskega in mariborskega Sokola, gorenjske sokolske župe v Kranju, sokolske župe v Celju, Orlov od Sv. Petra v Ljubljani in iz Dev. Mar. v Polju, kat. izobraž. društva v Studencih pri Mariboru, pevskega društva »Slavec« v Ljubljani, delavskega društva »Vzajemnost« v Črni, Narodne čitalnice v Kranju, Marijine družbe iz Kazaz pri Pliberku, Marijine družbe iz Št. Ru-perta pri Velikovcu ter zastava jezerskih Slovencev, narejena leta 1868., ki je bila leta 1870. na taboru v Bistrici pri Pliberku in pozneje na vseh velikih ljudskih taborih v naši domovini. Po končani službi božji je zaigrala godba srbsko himno in »Lepo našo domovino«, nakar se je pričelo ljudsko zborovanje, ki mu je prisostvovalo več tisoč ljudi. Prvi je govoril viharno pozdravljen general Majster. V imenu Narodnega sveta za Koroško in v imenu vseh Slovenccv, ki ljubijo svojo domovino, otvarjam ta veličastni tabor. Pravzaprav bi se bili morali zbrati na Gosposvetskem polju, kajti k Gospe Sveti vodi naša narodna božja pot. A ta-le naša današnja pot ni božja pot, temveč to je narodov križev pot. Morali smo se tu zbrati, da s trdno voljo za danes in za vedno treščimo s trudnih in ožuljenih ramen težak križ, ki so nam ga nalagali naši narodni sovražniki. Mi Slovenci smo vedno trpeli pod tujimi verigami, a med vsemi nami najbolj vi, Korošci. In vrhu vsega tega zahtevajo ifl terjajo Nemci, da vas v Parizu zastopniki antante vprežejo za večno v nemški jarem. Odrekajo vam pravico, da bi ostali Slovenci, in trdijo, da niste imeli nikdar v svojih prsih narodne zavednostL Toda če pogledam v zgodovino, vidim pred seboj tabore iz leta 1848. in 1866., katere tabore so ravno tiste gore gledale kakor naš današnji tabor, in na katerih taborih so vaši očetje in dedje glasno zahtevali zedinjenje z vsemi Slovenci. In če vidim danes pred seboj ta tisočglavi tabor, tedaj je to najbolj- LISTEK. UCsibtjsbi Arabska bajka. Spisal Anton Zaje, Pred mnogomi leti je živel v Kahiri izobražen mladenič z imenom Izmael Ha-run. Ko je dopolnil dvajseto leto starosti, sta njegova roditelja povodom izbtuha kolere umrla, zapustivša svojemu edincu znatno premoženje. Izmael je nekaj časa žaloval za starši, potem pa je v svoje razvedrilo vse sile in celo premoženje posvetil Študijam. Toda, ljudje božji, te njegove študrje so bile zelo izredne vrste! bmacl je bil čudak ba'ne orientalske domifljije. Že od rane mladosti se je zanimal za razna skrivnostna vprašanja, kakršnih je mnogo v njegovi domovini. Posebno enemu je posvečal vso pozornost. Noč in dan je premišljeval o njem. Med tem, ko so njegovi vrstr.iki na visoki šoli mošeje E1 Azhar listali po koranu, je Izmael iskal — kamen modrih. Kaj pa je vendar kamen modrih? »Skrivnostna sestavina najplemenitejših snovi,« pravijo stari alkimistični viri, »ki poseduje to lastnost, da svojemu lastniku donaša trajno mladost, zdravje, srečo in blaženost.« V davno minulih časih so ga baje imeli staroegipčanski svečeniki in faraoni. Kje ie ostal? Kako ea ie možno sestaviti? Da bi ga kje našel, je Izmael preiskoval sfinge, piramide in grobišča. Da bi doznal njegove sestavine, je s pomočjo tujih učenjakov razvozlaval hieroglife papirusov in starodavnih napisov. Da bi o njem kaj dognal, je obiskoval koptske duhovnike, mohamedanske derviše in židovske kabaliste. Ni se izogibal truda in stroškov, toda vse zaman: nikjer ni bilo lista, napisa ali človeka, ki bi mu vedel povedati, kje se nahaja ali kako bi bilo možno sestaviti kamen modrih. Izmael ie v svoji neutolaženi znanstveni strasti začel hirati. Hrepenenje po skrivnostnem kamnu je črpalo njegove življenjske moči. Od dneva do dneva je postajal slabejši in gotovo bi bil resno obolel, da se ni zgodilo nekaj izrednega. Tisti čas jc namreč v Kahiro prišel čuden gost. To je bil mož, zavit v rjavo haljo starodavnega kroja, bledega in okostenelega obraza, dolge črne brade ne ravno takih las. Na prvi pogled bi mu bil človek prisodil kakih petdeset let, dasi mu je iz oči sevala zelo visoka starost. Stari ljudje so govorili, da prebiva v psčmah cb Mrtvem morju; šepetali so, da prihaja vsakih sedemdeset let enkrat: vedno enak, neizpremenjen. Noč ga prinese, noč ga odnese. Nekateri so celo trdili, da je mož zaostali anahoret iz prvih časov krščanstva, tovariš Nikodema iz Arimateje. Asket se je nastanil v prazni koči poleg grobnic Mame'ukov. Izmael, doznavši o njegovem prihodu, je takoj odšel tia Z gotovostjo je čakal, da mu bo mož razvozlal ono veliko zastavico, ki mu je s skrivnostno silo morila telo in dušo. Prišedši do grobnic, je poiskal kočo in stopil pred asketa. Po orientalnem običaju jc molče prekrižal roke na prsih in se globoko poklonil. Po pozdravu je hotel opravičiti svoj prihod, toda asket mu je segel v besedo:» Mladenič, vem, čemu si prišel! Ti iščeš kamen modrih... Videl sem te, ko si za njim stikal po grobnicah pri Tebah; slišal sem te, ko si o njem povpraševal modre može. Ali si ga kje našel? Ali si zvedel za njegove sestavine? »Mojster, ves moj trud je bil zaman!« »Izmael, poslušaj! Kamen modrih ti je blizo in daleč ter se imenuje — Spoznavaj sebe. Poglobi se v svoje notranje bitje, tam ga najdeš. Dvigni ga ter obrusi s pravo vero in krepostjo, na kar bo zaiskril v bajnem svitu in ti razsvetlil temno in strmo pot, ki vodi k pravemu človečanstvu. In kedar to spoznaš, dosežeš vse: trajno mladost, zdravje, srečo m blaženost. Izmael! Sedaj veš, k;e je kamen modrih. Pojdi in išči ga!« Mladenič se je zopet, prekrižavši roki na prsih, globoko poklonil. Zapustil je častitljivega asketa in odkorakal domov. Naslednjega dne je razdelil svoje premoženje med uboge in preganjane. Ob solnč-nem zahodu se je zavil v bcduinski plašč, ie potegnil kapuco čez glavo in odšel preko mokatanskega gorovja v puščavo. ] Dr. Volavšek Josip: © kirurgienem gaSjučnes SuEherkuBoze. Prve poskuse pljučno jetiko operativno zdraviti so napravili pred 35 leti. Uspehi niso bili tako lepi kakor pri drugih boleznih in sicer ne toliko radi tehničnih težkoč kakor zaradi tega, ker je tuberkulozen proces na pljučih le redkokdaj strogo omejen, lokaliziran samo na en del pljuč. Ako so pljučne konice bolne, je navadno to že druga etapa tuberkulozne infekcije; najprej se lokalizira tuberkuloza' v žlezah, posebno v bronhijalnih žlezah. Fr: prvih poskusih so vbrizgali v tuberkulozni del pljuč razne medikamente —toda brez uspeha. Pozneje so poskusili operativno odstraniti tuberkulozni del pljuč (posebno pljučne konice, ki so največkrat inficiranc). Le redkokdaj se je po-srečilo na.ta način ozdraviti pljuča in sicer ravno zaradi neomejenosti jeličnega prot. cesa. Šele v zadnjih desetletjih so našli no« ve metode kirurgičnega zdravljenja tuberkuloze, s katerimi so dosegli jako lepe uspehe. Zadnja leta je specifično zdravljenje (s tuberkulmom) in kirurgično zela napredovalo in kaže vedno lepše uspehe. Najuspešnejša in najmanj nevarna metoda je zdravljenje z dušikom ali umetni pneumotorsks ali »Fornalim«, imenovano po ničnem iznaiditelju Z umetnim Ši dokaz, da se danes pretaka v vas ista. Čvrsta slovenska kri, kakor sc jc pretakala v vseli naših rodovih, ki so živeli tod na Koroškem. In verujte mi, da ni grabežljivi Nemec za vas. Gre mu za vašo lepo zomljo in sama zavist ga ženo v boj, da bi to krasno, bogato zemljo ohvojil. Nemci vedo dobro, da ima danes združena Slovenija zvezo z velikim morjem, ki je danes za vsak narod največje bogastvo. In od nas, ki smo združeni, torej od človeškega morja in od onega bogatega morja bi vas radi odtrgali in odrinili, ker le nu ta način bi vi ostali osameli in šc v nadaljni revščini, kar bi jim torej vaše zasužnjenje in popolno podjarmljenje pospešilo. ,Vi Korošci in ve Korošice ate danes zidarji naših in svojih mej na Koroškem. O vas bo v tem oziru zgodovina pisala in vi bodete odgovarjali svojim otrokom, ki jih ljubite. Zato vam pravim: Naša slovenska meja na Koroškem ne smejo biti te naše prastare čestite gore, temveč naša meja mora teči tam, odkoder se pretaka vaša slovenska kri, do koder bijejo vaša slovenska srca in do koder se moli slovenski očenaš. Zato ugovarjamo najostreje, da bi odločevali nemški in drugi tuji papirnati milijoni in da bi odločevalo ljudsko glasovanje, kam naj pripada ta-le naš skozinskoz slovenski del Koroške, ki je pred Bogom in pred vsakim pravičnim človeškim sodnikom itak naša last. Rotim vas, koroški možje in fantje, bodite naši narodni apostoli, hodite od hiše do hiše in oznanjujte naš sveti slovenski evangelij, ki pravi: »Mi vsi Slovenci, ki živimo pod božjim soln-cem, moramo in hočemo ostati zedi-njeni, ne samo za čas nekaj rodov, temveč na vekov veke. Mi ne delamo ne za nas, nc za danes, temveč mi delamo za tiste rodove, ki pridejo za nami. In tem bodočim rodovom hočemo in moramo postaviti take domovinske mejnike, da nas ne bodo naši potomci preklinjali, temveč da bodo nas in naše delo blagoslavljali. Zato pa na delo za zedinjenje vse naše lepe ljubljene domovine, katero naj naš veliki Bog blagoslovi in poživi! Bog živi našo zedinjeno, čvrsto Slovenijo! Kot pooblaščenec deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je gospod general pozdravil tabor sledeče: Slovenska vlada v Ljubljani je poverila mene, da vas na tem taboru naj-prisrčneje v njenem imenu pozdravim. In ta naša slovenska vlada vam iz mojih ust zagotavlja, da se bode brigala za vas sedaj in potem, ko bodo naše državne meje že zarisane, tako da boste lahko pozabili vse trpljenje in vse težave, ki ste jih morali preživeti pod tujim narodom. Nato je nastopil na govorniškem odru, navdušeno pozdravljen škof dr. Ant. B. Jeglič, ki je govoril o medsebojni krščanski ljubezni narodov. Te ljubezni ni in zato so se narodi vojskovali, so sc sovražili med seboj in hu j skali k sovražnostim. Prišlo je do vojske, v kateri so se borili narodi za pravičen mir. Za tak mir se je izrekel tudi Wilson, ki je proglasil pravico tudi za male narode. Ta glas pravice, glas krščanske zavesti, je odmeval po vsem svetu in prodrl v srca vseh. Tudi nam se je priznala pravica, da se odtrgamo od onih, ki so nas tlačili, od Nemcev in Maža-rov, da dobimo svojo državo in ujedi-nimo narod, da dobimo svojo ljudske in najvišje šole, ki jih hočemo imeti. Mi priznavamo tudi drugim, kar jim gre, a mi hočemo samo to, kar je našega. To je bil naš pravičen klic. Naši sosedi na zapadu in severu pa nam pravice ne dajo. Korotan, ki mora biti slovenski, jo zdaj severno že ponem-čen in odtujen, dasi nam jo blizu po krvi in jeziku. Ker govorimo en jezik, bi sodili, da bomo živeli kakor bratje in sestre, da se bomo počutili kot člani iste rodbine. A videli smo na Koroškem divjanje, kakor šc ni postopal sovražnik. In to proti lastnim sodeželanom. To je velika sramota. To je bila velika krivica. Ni dovolj, da smo morali mnogo pretrpeti od svojih nasprotnikov, sedaj hočejo celo, da bi bile Karavanke severna meja Nemške Avstrije. Z največjim trudom smo mi in naši delegati to preprečili. Sklenjeno je bilo, da naj Slovenci na Koroškem sami povedo, kam hočejo pripadati, ali v Nemško Avstrijo, ali v Jugoslavijo. Mi smo sinovi slovenske matere, zato hočemo, da se združimo z našimi brati Jugoslovani kot en narod. Slovenski možje in žene, upam, da ne bo nikogar med vami, ki bi nc rekel: Mi hočemo biti združeni z našimi brati Slovenci na jugu v eni veliki državi. Zato vse za Jugoslavijo! Živela Jugoslavija! Govor ljubljanskega škofa jc bil sprejet z burnim odobravanjem. Nato je govoril ljubljanski podžupan dr. Triller, ki jc pozdravil zbor v imenu mesta Ljubljane in govoril o gospodarski bodočnosti Koroške. Koroška bo sama odločevala, ali hočo deliti svojo usodo z Jugoslavijo ali pa z Nemško Avstrijo, kamor žene nekatere srce. Človeško življenje pa ni ustvarjeno tako, da bi smelo vselej odločevati srce, odločevati mora tudi pamet. Prišlo bo do dveh ljudskih glasovanj. Najprej bo glasovanje v spodnjem delu Koroške, in če se bo ta izrekel za Jugoslavijo, potem bo tudi Celovec vedel, kam mu bo treba priti. Ako bo govorila trezna pamet koroških Slovencev, bodo združeni z brati Jugoslovani. Nemško-avstrijski kancelar je nedavno izjavil v Parizu, da pomenjajo pogoji mirovne pogodbe gospodarsko smrt Nemške Avstrije. To spoznavajo Ncmci sami in to jc tudi gotova resnica. Nemci sami naj delajo, kar hočejo. Prepričani pa smo, da bodo koroški Slovenci vsi kot en mož našli pot tja, kjer si narod prosto voli vero in postave, kjer obstoja znosno javno in gospodarsko življenje. Burno pozdravljen jc nato govoril poslanec Grafenaner, ki je dejal med drugim: 23 let je preteklo, odkar so ga koroški Slovenci poslali na Dunaj v državni zbor, v politične vice. Minilo je vse, tudi zadnjih pet let, najgroznejših zanj in njegovo družino. Šc sem živ in prišel sem zopet med vas, da rešujemo skupno vsa-kikrat težavnejše naloge. Mi Slovenci smo dosedaj brez vsakih pravic in še danes hočejo Nemci nadaljevati s krivicami in s pomočjo svojega papirnatega denarja, ki jih pa ne bo rešil, pri- dobiti slovenski živelj na Koroškem. Zato sem prišel danes med vas, da vas vprašam, ali hočeto ostati zvesti materi Jugoslaviji, ali se hočeto morebiti potopiti v morju nemštva, ki jc za vas pogubno. Dosedaj so govorili, da so Nemci državo vzdržujoč element in podobno. Mi smo mislili, da z ustanovitvijo jugoslovanske države napravimo Nemcem celo uslugo, ko se jim umaknemo. Vidimo pa sedaj, da jo pri njih sama beračija. Vidimo, kako jc zopet sedaj v Celovcu. Ako bi no bilo nemških uradnikov, hujskačev, bi bil Celovec že danes jugoslovanski, kajti iz gospodarskih ozirov bi moral Celovec pripasti Jugoslaviji. Celovec brez nas nc more živeti, ki ima sedaj zborovanja zaradi pomanjkanja sočivja. Mi jih še nismo imeli. 1 Kar se tiče nemške kulture, jo posebno označuje to, da so svetovno vojsko povzročili brez vsakega dvoma Nemci, in kriv ni samo cesar ali Hin-denburg, ampak ves nemški narod, ki jc vojno hotel, Nemškemu narodu je bilo samo na tem, da bi slovanske dežele uničil in izčrpal. Rop je bila njihova glavna vera. Izzvali so vojno med sJovanstvom in germanstvom, ker so bili trdno prepričani, da nas ubijejo, našo zemljo pa za vedno zasužnijo. To so hoteli izvesti tudi na Koroškem. Toda mi hočemo pripasti do zadnje vasi Jugoslaviji. Govoru posl. Grafenaner-ja je sle- j dilo živahno in navdušeno odobra- i vanje. Nato je govorila gdč. dr. Piskerni-kova, ki je pozdravila shod v imenu Slovenske ženske zveze v Ljubljani in slovenskega koroškega ženskega društva. Za njo sta govorila dr. Ravnik ter Goričan vojak Pavlica. Nato je bila soglasno sprejeta, z velikim navdušenjem na predla kapel an« Dolarja nastopna resolucija: Mirovna konferenca v Parizu ie pri določanju naših maj nas korošKe Slovence nepričakovnno udarila s težkim udarcem. Zato je Narodni svet za Koroško kot prosto izvoljeni in priznani reprezentant vseh koroških Slovencev sklical na dan 15. avgusta 1919 v Sinčo vas na Koroškem velik tabor, kjer dvigamo koroški Slovenci, zbrani v tisočglavi množici, vpričo zastopnikov iz vseh delov osvobojene Slovenijo svoj glas k sledeči resoluciji: 1. Najostreje protestiramo, da je mirovna konferenca vsled nepoznanja naših razmer ali pa pod pritiskom naših sovražnikov vzela za podlago svojim odločitvam avstrijsko uradno ljudsko štetje, ki je bilo povsod v škodo Slovanom potvorjeno, nikjer pa tako krivično kakor ravno na Koroškem. Odločno ugovarjamo, da se nam velik del slovenskega ozemlja, tako ziljska in kanalska dolina kratkomalo iztrga in da se nam hoče tudi ostali del, ki je vzlie stoletnemu sistema tič-nerau ponemčevanju še vedno ohranil pristno slovenski značaj, prisoditi ?ele potom plebiscita, ki jc za nas ravno tako krivičen, kakor bi bil krivičen za Alzacijo in Loreno, ali na, čc se jc že za sporno ozemlje plebiscit uveljavil, kakor bi bil pravičen za našo Goriško, Trst.. Istro in Dalmacijo. 2. Slovesno izjavljamo, da smo se vedno zavedali kot bistveno enak del ostalih Slovencev, s katerimi hočemo združeni deliti vsako usodo. 3. Svečano proglašamo svojo neupogljivo voljo, da ne maramo priti ne pod Nemško Avstrijo, ne pod Italijo, nn pod Nemčijo, temveč edino pod našo, od nas in vseh naših bratov izvoljeno Jugoslavijo, kjer bo združen vee naš troimeni narod. Nato se je zborovanje prekinilo. Nadaljevalo se je popoldne ob 4. urL Govorili so zastopniki raznih političnih, kulturnih iu gospodarskih organizacij. Občinstvo, ki je sledilo že predpoldne z nepopisnim zanimanjem izvajanjem govornikov, storilo je isto tudi popoldne kljub temu, da je pritiskala sedaj na slavnostni prostor vročina poletnega solnca. Bilo je popoldne občinstva tudi mnogo več kakor dopoldne. Nar« stopilo jo veliko število govornikov, med njimi urednik Žebot, kot zastop« niča mariborskega ženskega društva! gospodična Štupca, Korošec dr. Kotnik, Andrej Osote iz Guštanja, Istrafl kapetan Sancin, inženir Ante Ružič, gospodarski komisar, odposlanec pen verjeništva za. agrarno reformo, v ime-* nu Sokolov Mihael Verovšek, v imenu Slovenskega kat. dijaštva Krek., Dra-gotin čelik iz Sarajeva, Ivan Škerja-nec in Goričan Jurman v imenu meži-> ške doline in v imenu slovenskega de* lavstva. Ob pol 7. uri zvečer je general Majster med velikanskim navdušenjem zaključil lepo uspelo zborovanje^ Maribor, dne 15. avguita. Štajerska jc zadnji čas zaživela. V Ce* lju in kmalu zatem v Mariboru se je usta* novilo posebno tajništvo Kmetske Zveze. Kmetske zveze so se že po zimi in aa spomlad ustanavljale po župnijah in družile v okrajne Kmetskc Zveze, a iz na-< ših dveh središč, Maribora in Celja, ni iz-i hajalo za Kmetsko Zvezo dovolj pobude« Našim Kmelskim zvezam je manjkalo enotnosti. S tajništvi v Mariboru in Celja smo jo dosegli. Kako potrebna je bila tal ustanova, kaze ogromno delo, ki se v obeh tajništvih tako kopiči, da je komaj zmagu* jetc. Tudi shodi Kmetskc Zveze postajajo zadnji čas številnejši. Velika udeležba in navdušenost na shodih Kmetske Zvezd priča, kako si jih kmetsko ljudstvo želi^ kako sc hoče združiti v močno zveza — Katoliško misleče delavstvo po mestih! in rudokopih se brez strahu pred terorjem socialistov druži v Jugoslovanski Strokov-/ ni Zvezi in si je osnovalo za Štajersko svoja posebna tajništva. — A kmetsko delavstvo? Hlapci, dekle, viničarji, dninarji, kočarji — vsi ti čutijo, da imajo kot kmetsko prebivalstvo iste težnje S kmetom. Zato se pridružujejo Kmetski Zvezi. Pri tem naj bi ostalo tudi v bodoče. Delavstvo po mestih in industrijskih kr&-< jih v Jugoslovansko Strokovno Zvezo, de* lavstvo na kmetih pa v Kmetsko Zvezo. Vendar se bo morala Kmetska Zveza zal kmetsko delavstvo, ki živi le od dela svojih rok, še posebno zavzeti, da bodo ob času bolezni ali nezgode preskrbljeni Tq vprašanje bi pač morala Kmetska Zveza kmalu vzeli v pretres. — Orlovski taboc v Celju jc vdihnil novo življenje v naše orlovske odseke, ki so po vojski sicer zopet začeli vstajati in delovati, pa *q sc vendar čutili osamele. Na celjskem taboru eo Orli posameznih krajev videli, da) niso sami, temveč da tisoče src bije za orlovsko misel. Za prihodnji mesec se nam zopet obljublja velik orlovski tabor, ki ga namerava prirediti obsavsko orožje Orla motoraksom se dandanes reši na tisoče drugače absolutno izgubljenih slučajev. Umetni pneumotoraks sc imenuje v razliko od naravnega ali spontanega pneumo-toraksa, kakor se pojavi večkrat v poteku pljučne tuberkuloze. — Kaj je pneumotoraks? Notranja stran prsnega koša fprsni koš = thoraks) je prevlečena s fino, gladko mreno (rebrna mrena ali porebernica). Ta mrena prehaja na pljuča in prevlečuje tudi njihovo površino (pljučna mrena ali popljučnica). Porebernica ali popljučnica skupaj pa ae imenujejo prsna mrena ali podprsnica. Zdrava pljuča se pri dihanju prosto gibljejo, širijo in krčijo v prsni mreni. V špranji med pljučami in prsnim košem .natančneje med porebernico in popljučnico normalno ne sme biti zraka, le na ta način nastane pri vdihu prostor brez zraka, ki navleče zrak v pljuča. Pri izdihu se rebra povesijo in pljuča iztisnejo vsled svoje prožnosti zrak iz sebe, tako izgine ta prostor brez zraka, pcrebernica in popljučnica se dotikata Ako tuberkulozni proces razdenc pljuča do površino in se popljučnica pretrga, tedaj pride pri vdihu zrak skozi pljuča v podprsno vrečico. Tako ne more več nastati prostor brez zraka, pljuča se ne morejo več raztegniti in ne morejo več dihati. lito sc zgodi, ako pride vsled rane od zunaj zrak v podprsno vrečo. Pneumo- thoraks znači torej prsni koš, v katerem jc prišel v podprsno vrečo zrak. Umetni pneumothoraks sc napravi tako, da se napelje od zunaj s posebnim aparatom skozi votlo iglo čisti dušik v podprsno vrečo (v špranjo med porebrni-co in popljučnico. Tako sc pljuča skrčijo, se ne gibljejo in nc dihajo več. Druga polovica pljuč (katera mora biti zdrava, drugače se ta operaciia sploh nc sme napraviti) diha sedaj močneje, da privede krvi z zrakom isto množino kisika. Desna in leva pljuča (od katerih imajo desna tri in leva dve loputi) so popolnoma ločene ena od druge. S to operacijo se immobili/.irajo desna ali leva pljuča, se ne gibljejo in ne dihajo več. Vsaka rana, bolj ko je pri miru, prej ozdravi, tako je tudi pri pljučah. Pri stis-njenju pljuč se pritisnejo stene kavern ena k drugi in lahko zarastejo. Še večjega pomena pa je, da se s pljučami vred stisnejo tudi žile. Tako ne morejo več prihajati bakcili in njih strupi v kri in zastrupljati celega telesa, kar dokazuje dejstvo, da po uspelem pneumothoraksu takoj pade mrzlica na normalno temperaturo. Ker ta dušik počasi zginja, ga je treba ponovno napeljavati v prsni koš, da so pljuča stalno mirna, od začetka v krajših, pozneje v daljših presledkih. Ni vsak slučaj primeren za to zdravljenje. Treba je izbrati slučaje, ki zadostijo gotovim pred- pogojem, potem sc lahko računa z dobrim uspehom. Kirurgično zdravljenje pride na vrsto navadno v zadnjih stadijih pljučne tuberkuloze, v slučajih, ki pridejo šele v zadnjem stadiju v zdravljenje- tako da drage metode ne pridejo več v poštev ali pa v slučajih, kjer druge metode ne dajo dobrega uspeha. Ako je slučaj primeren za kirurgično zdravljenje, je prva operacija pneumothoraks, šele ako se ta iz gotovih razlogov ne more napraviti, pridejo drugovrstne operacije na vrsto. Navedem eno izmed veliko statistik o zdravljenju s pneumothoraksom. Profesor Spengler iz Davosa v Švici poroča o 88 slučajih ležke pljučne tuberkuloze, katere je zdravil s pneumothoraksom. Od teh jih jc 23 popolnoma ozdravelo, 10 sc jih jc poboljšalo, 36 se jih še zdravi in pri 19 je bilo brezuspešno. Zadnjih 19 so večinoma slučaji, pri katerih zaradi zarastic porebr-nice in popljučnice ni bilo mogoče napraviti kompletnega pneumothoraksa. Pozitiven uspeh je torej pri 69 bolnikih (78%), ker je tem večje vrednosti, ako pomislimo, da bi bili vsi ti slučaji drugače absolutno zgubljeni. Ravno tako lepe uspehe poročajo iz vseh drugih zdravilišč. Forlarrini v Italiji je prvi začel zdraviti na ta način. Za njim je vpeljal to metodo na Nemškem Brauer, ki je skupaj s Spcnglcriem izpopolnil tehniko te opera-cije* Druge opcracije obstojajo v principa v tem, da se deli ali cela rebra operativno odstranijo. Tc težke operacije nimajo takq lepih uspehov, vendar se večkrat na tai način reši drugače absolutno zgubljeno življenje. Popolno odstranjenje delov pljuč pride le redkokedaj v poštev. Druge operacije kakor n. pr. plombiranje kaverne, otrpnenje ene polovice opne itd., so manjšega pomena. Še pred kratkim je bilo zdravljenje a pneumofthoraksom rezervirano le za premožne bolnike, oziroma je pri nas še danes tako, ker vsak bolnik, ki je potreben in primeren za to zdravljenje, ne more plačati 100 K na dan za sanatorij. V zadnjih letih so začeli upeljavati to zdravljenje tudi v bolnice. V Trstu n. pr. je pri Magdaleni moderno urejene bolnica za tuberkulozne, kjer je tudi revežu dana prilika, da se pri zmerni ceni ali pa na občne stroSke ozdravi. Kdor pa je bogat, pa gre lahko tudi v sanatorij, kjer ima več udobnosti. Tudi v Ljubljani bi bila takšne botlnica ali pa vsaj en večji oddelek zelo potreben in bo treba tudi v tem ozira kaj ukreniti* ker je tudi pri nas tuberkuloza zelo razširjena. Ker je pri zdravljenju s pneumotho-raksom potreben tudi Rontgenov aparat in drugi pripomočki, jc danes vsaj v prvih mesecih zdravljenje z pneumothoraksom šc vezano na sanatorii ali večjo moderna ■ bolnico* v Trbovljah. Te orlovske manifestacije bodo rodile in morajo roditi tem intenzivnejše, vnetejše delo po posameznih odsekih. — Naše ž e n s t v o noče zaostajati za moškimi. Dekleta se zopet, kakor pred vojsko, zbirajo v Dekliških zvezah, vežbajo v govorništvu in vnemajo za čisto dekliško življenje. Na dekanijskih dekliških shodih, ki jih prirejajo (Slov. Bistrica, Rajhenburg), se jim pridružujejo še žene, zahtevajoč tudi besedo v javnem življenju. Organizacija! Ta klic naj odslej šc glasneje odmeva v naših vrstah. Organizacija naj nas še tesneje strne v Kmetski Zvezi, Jugoslovanski Strokovni Zvezi, v Orlu in Ženski zvezi! Sestal LDU Belgrad, 15, avgusta. Dasi šc ni padla definitivna odločitev, bi bilo novo ministrstvo sestavljeno tako-le: Ministrski predsednik Ljuba D a v i -dovič, minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič, finančni minister Voja Veljkovič, minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič, minister za pravosodje in konstituanto Kosta Timotijevič, minister za javna dela Velizar V u -1 o v i č , minister za promet Milorad D r a -Š k o vič, minister za prosveto Pavlo Marinkovič, minister za verstvo Tugomer A 1 a u -po vi 6, minister za kmetijstvo in agrarno reformo dr. Franc Poljak, minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, minister za vojno in mornarico general H a d ž i č , minister za pošto in brzojav dr. Edo Lukinič, minister za socialno politiko Vitomer K o r a č , minister za prehrano in obnovo zemlje Viljem B u k š e g , minister za šume in rude Anton Kristan. Ministrstvo za narodno zdravje bo Spojeno z ministrstvom za socialno politiko. Kako se je reševala kriza. Zagreb, 16. avgusta. »Narodna politika« poroča iz Belgrada: Večina poslancev je odpotovala ter so ostali v Belgradu le zastopniki klubov in osebe, ki so pri sestavi kabineta direktno interesirane. Krizo otežuje to, ker so strankarski interesi večji kot pa dobrobit države. V tem se zlasti odlikuje demokratska zajednica, ki si je stavila za cilj, da pripravi sebi ugoden teren pri bodočih volitvah. Demokrati so se načeloma izjavili za koncentracijski kabinet, a faktično so šli za tem, da onemogočijo koncentracijo. Do zadnjega se niso hoteli približati radikalcem, a z dru- gimi skupinami, kot n. pr. z Jugoslovanskim klubom so se pogajali tako, kot da se samoposebi razume, da se jim bodo priključili. Doživeli pa so veliko razočaranje. Pomagale niso nobene spletke in neresnične vesti. Znano je, kako so razširili vest, da je Jugoslovanski klub pristal na to, da vstopi v vlado. Za to vestjo so razširili drugo, da se je Narodni klub razdvojil in da je 11 njegovih poslancev za vstop v vlado. Te vesti so bile popolnoma neresnične. Kolikor se je kriza dalje razvijala, toliko so se slabšale pozicije demokratov. Srbski socialisti so bili proti temu, da stopijo v vlado, medtem ko so hrvatski in slovenski socialisti mislili, da je položaj zanje zelo ugoden in da bodo mogli v novem kabinetu doseči zelo mnogo za sebe, ker bi jim morala demokratska zajednica v vsem popuščati. Demokratska-sociali-stična večina nima popolne večine v skupščini. »Pravda« je javila, da ima vladna večina 149 glasov, a v resnici jih ima samo 142. Računajo na podporo drugih strank od slučaja do slučaja. Ker bi taka vlada ne mogla delovati s skupščino, je sklenila demokratsko - socialistična koalicija, da v kratkem reši valutno vprašanje, nakar bi poslala poslance domov na nove počitnice. Izjavili so, da bi sc imel vršiti nekak absolutizem. Toda manjšina v demokratski zajednici se ne more sprijazniti s takim režimom. Boje sc. težkih posledic in nastala je kriza v krizi, V sredo je Davidovič poročal regentu o svojih uspehih. Na mig od zgoraj se je odločila demokratska zajednica, da še enkrat stopi v pogajanja z radikalci. S posebno deputacijo so javili to Protiču, ki se je izjavil zadovoljnega. A ko je čul, da zahtevajo demokrati za Pribičeviča mesto ministrstva za notranje stvari vojno ministrstvo, je Protič odgovoril, da pogajanja nc smatra za resna. Tako so se pogajanja razbila. Davidovič se je pismeno obrnil na Jugoslovanski in Narodni klub. Iz istih razlogov kot prej je Jugoslovanski klub odklonil vstop v vlado. Dr. Draškovič, ko je prišel iz Pariza, je uvidel, da je demokratska zajednica njegovo nenavzočnost nasprotno izrabila in je skušal še v zadnjem trenutku zboljšati položaj. »Temps« slika bodočnost Evrope tako: Anglija ne bo več izvažala premoga, preje bi ga uvažala. Združene države ga tudi ne bodo. Imajo ga ravno zase dovolj, sicer pa premorejo premalo ladijskega prostora in brodarina je predraga. Doloma porušeni so premogovniki v Franciji, ki sme zahtevati od Nemčije 27 milj ton na leto. A nemški pridelek v prvih 5 mcsecih t. 1. je nazadoval v Ruhri in gorenji Šlcziji za 40 %. Italija nima premoga: od Germa-nije lanko zahteva 4 do 5 milj ton do 30. junija 1920. Grčija, Jugoslavija, Portugal, Švica, Dansko, Norveško, avstrijska republika, nova Ogrska so skoro brez premoga. Španija, Nizozemska, Švedska itd. ne zadoščajo lastni potrebi. Bližnjo zimo bomo v Evropi prezebali, vlaki ne bodo vozili ... Da se pride v okom žalostnemu položaju, je treba razložiti narodu vzroke sedanje krize in to po zasebni inicijativi. Vlade pa naj osnujejo mednarodne organizacije, da se prepreči ljudsko trpljenje in brezdelje s pritiklinami. »Temps« svetuje, naj se ustanovi neodvisna mednarodna družba, da popravi prevozila po celi Evropi: s tem bi bila evropska bolezen že napol ozdravljena. Slič-na družba naj bi vzela v roke izkoriščanje premogovnikov v spornih ozemljih. (Gor. Slezija, Tešin): prehrano delavskih slojev, zidanje stanovanj, izpopolnitev ali nadomestitev orodja, pravično razdelitev kuriva itd. (P. P-) X. oKnfl ster S. i. S. w ipgsliani. Kot zaključek krasno uspelega zborovanja Jugoslovanskega kat dijaštva v Ljubljani, se je vršil dne 9, t. m. v veliki dvorani Ljudskega dema X. redni občni zbor S. D. Z. Navzoči so bili skoro vsi ude-ležniki sestanka, starešine, akademiki, bo-goslovci, dijaki in naši tovariši iz Hrvatske. Zborovanje otvori predsednik cand. phil. Kovač in pozdravi Hrvate, rektorja g. Gnidovca, dr, Srebrniča, dr. Božiča in vse starešinstvo. Oriše v kratkih besedah potek in razvoj S. D, Z. od zadnicga izrednega občnega zbora, ki sc je vršil 5. in 6. Erosinca t. 1. v Jugoslovanski tiskarni, lela je bilo veliko* ker je bilo prvo ak- tivno leto po vojni. Glavna smer tega dela je bila priprava za veliki sestanek, ki smo ga zadnje dni doživeli v Ljubljani. Sledila so poročila drugih odbornikov: tajnika, blagajnika in II. kniižničarja, ki so pričala o intenzivnem delu osrednjega odbora in zlasti o težkočah, s katerimi se je imel boriti po najrazličnejših mestih razkropljeni odboi. V dobi 5 mesecev jc menjal predsednika, kar pa ni škodovalo započetemu deiu, ki se je razvijalo v vedno jačjih smereh, v vedno mnogobrojnejših vrstah. Predlagani abso-lutorij od prejšnjega predsednika stud. Žužka, ki so ga zborovalci z največjim plo-skom sprejeli, je potrdil tudi revizor. Iz poročil podružnic S. D. Z. sije isto marljivo delo in smisel nc samo za lastno organizacijo, temuč zlasti za sodelovanje pri najrazličnejših izobraževalnih društvih. Ljubljanska podružnica (preds, cand. phil. Župan) je začela s poslovanjem z 22. aprilom t; I. ter šteje 34 članov, v blagajni je 104 K 42 v. Knjižnico, ki šteje 951 knjig, so imeli v oskrbi srednješolci.. Stika s srednješolci ni bilo — vzroki so bili različni. Zadnje čase je bil podružnični odbor zelo zaposlen pri pripravljalnem delu za pretekli sestanek. Gorenjska podružnica (preds, cand, iur, Avsenek); Članov je bilo 50, denarja je 97 K 82 v. Življenje je bilo živahno in delavno. Srednješolcem smo prirejali predavanja. 26. aprila smo priredili v Škofji Loki »Verigo«. Skrbeli smo za knjižnico v Kranju in sodelovali v izobraževalnih društvih. Novomeška podružnica (preds. cand. med. Zobec) se je ustanovila šele pred kratkim (6, avgusta t. 1,) in šteje 27 članov in ima 27 K premoženja. Ribniška podružnica (preds. cand. iur. Ambrožič) šteje 1 ustanovnega, 20 rednih in 30 srednješolskih članov. Priredila je skupno s srednješolci trikrat dobro uspelo igro »Deseti brat«. Občni zbor podružnice se je vršil skupaj z učitelji pri Novi Štifti, kjer se je sklenilo, da vzida podružnica v Škrabčevi rojstni hiši upo-minsko ploščo. Ustanovila je podr. tudi znanstveno knjižnico, ki ji je poslanec g. Škulj daroval 40 knjig in g. dekan ribniški ravnotoliko. Štajerska podružnica (preds, cand. phil. Stiplovšek): Leta 1909 je imel naš pododbor le 8 članov, letos pa ima naša podružnica 60 delavnih članov. Priredili smo 9 iger in 15 predavani. Knjižnica šteje 700 knjig. Glede koroške podružnice poroča pred. Kovač, da sc vsled razmer še ni moglo začeti z delom, a se pripravlja, ko se povrnejo dijaki. Predsednik podeli besedo rektorju g. Gnidovcu, ki se poslovi od zborovalcev in h sklepu šc enkrat pozove dijake na delo za abstinenco in za nadalino dijaško zlo — nikotinizem, H koncu povabi vse akademike in abiturijente na duhovne vaje v Št. Vid. Izjemoma je bil letos izvoljen za predsednika po dolgotrajni debati bogoslovcc in sicer Kordin iz ljubljanskega bogoslovja, Odbor je bil že objavljen. Slede poročila posameznih sekcij, ki so b.Ia že delno objavljena in resolucije, ki se &!ase: 1. Celokupno jug. kat. nar. dijaštvo zbrano na slavnostnem zborovanju v Ljubljani dne 7. do 9. avgusta poživlja slov. prof. društvo in poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani, da izposluje pri ministrstvu za uk in bogočastje v Belgradu da se vpelje na srednjih šolah pouk o snovnih pojmih narodno-gospodarskih ved. (Gorše predlaga 4. Žarnovo resolucijo iz referata: »Socijalizem, boljševizem, evangelij.«) 2. Jugoslovansko kat. dijaštvo najod-ločnejše protestira proti poskusom omejiti verski pouk na srednjih šolah in se bo z vso odločnostjo borilo proti takim napadom na versko svobodo. (Predlog cand. iur. Kralj.) 3. Celokupno jugosl. kat. dijaštvo zbrano v Ljubljani 9. avgusta 1919 odočno protestira proti vsem izjavam, ki so naperjene proti osnovanju bogoslovske fakultete v Belgradu. Smatra to inštitucijo važno zavoljo verskega, kulturnega in na' cijonalnega zbližanja Jugoslovanov. Ob tej priliki odrekamo naprednemu dijaštvu pravico, da nastopajo v imenu celokupnega jugoslovanskega dijaštva. (Predlaga cand. med. Ivo Pire.) Vse resolucije so bile z največjim odobravanjem sprejete. Hrv. bog. Vuk poroča o organizaciji srednjih šol in predlaga tozadevno resolucijo, ki pa se da na predlog iur. Kralja dijaški Centrali v pretres. Podpredsednik Z. O. poživlja dijaštvo, da se udeleži 1. 1920 vseslovenskega zle-ta v Mariboru. Abs, iur Detela poroča o Centrali, ki naj se imenuje Slov. dij. C. in ne Jugosl., ker bo samo odsek glavnega dijaškega sekretariata, kar se sprejme. Predlaga, da vstopi Centrala v stik s Čehi in Poljaki in da se prično priprave radi obuditve Slov. lige kat. akademikov. Sprejeto. Iur, Kralj kot urednik prosi za prispevke za »Zoro«. Mr. Dajmovič se v imenu Hrvatov zahvaljuje Slovencem in jih poživlja na svidenje v Zagreb. Predsednik Kordin zaključi zborovanje, zahvaljujoč se vsem, posebno prejšnjim odbornikom, pozdravljajoč vse, s klicem: Z Bogom za narod in Bog blagoslovi naše delo! Dr. Liberatus: Edini slovenski srednješolski zavod, ki ga v Julijski Benečiji italijanska okupacijska oblast zaenkrat ni zatrla, je državna realka v Idriji. Zgodovina tega zavoda v zadnjem šol. letu je bila nadvse burna in bo gotovo zanimala širšo slovensko javnost. Komaj so odšle skozi mesto zadnje čete bivše avstro-ogrske armade, se je pripeljal v Idrijo avtomobil italijanskih častnikov z belo zastavo. Prebivalstvo jih je z veseljem in navdušeno sprejelo. Da bi takrat vedelo, koga sprejema kot prijatelja! Dne 16. novembra so vkorakale v mesto laške čete pod poveljstvom generala Giov, Castagnola. Zveza z Ljubljano tedaj še ni bila pretrgana. Na ukaz tedanje narodne vlade v Ljubljani se je 21. novembra zopet pričel reden pouk. Na gradu sredi mesta je že visela laška trobojnica, ko je istega dne realka slovesno proslavila ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo. Lepim dnevom narodnega navdušenja so j>rekmalu sledili dnevi najbridkejšega razočaranja. Laško vojaštvo je zasedlo in zaprlo demarkacijsko črto, na zasedenem ozemlju pa se je začelo paševanje okupacijske oblasti. 5. decembra jc vojaško poveljstvo naznanilo ravnateljstvu, da se ima šola nemudoma zapreti. Navedlo ni nikakih razlogov za ta čin, tudi ne povedalo, se bo li še kdaj šola smela otvoriti ali re. Ubogi dijaki! Vnanji so nekaj časa čakali, nato pa eden za drugim odšli po najkrajši in najcenejši poti »čez drat« v Jugoslavijo k svojim staršem, da tam pričakajo boljših časov, ali pa da prestopijo na ljubljanske zavode. Ta čas se je tudi učiteljski zbor skrčil. V splošni negotovosti, kaj bo z bodočnostjo zavoda, in pa ker je v Jugoslaviji primanjkovalo učnih moči. so nekateri zapu- stili svoja učna mesta in odšli drugam službovat. Dne 23. januarja t .1. pride naenkrat ukaz, da se ima šola zopet začeti. Kako so sc razveselili tega dijaki, k< so se bali, da izgube eno leto, pa tudi starši, ki niso vedeli, kaj naj počno doma s svojimi sinovi! Ravnatelju se je posrečilo že prej, dobiti za ta slučai par novih učnih moči na zasedenem ozemlju — na pomoč iz Jugoslavije ni bilo več misliti —, in pouk se je v tretjič to leto pričel. Ali bo šlo sedaj srečno do konca? Težko vprašanje! Vsakemu se je vrivalo v glavo, a nihče si ni upal dati določnega odgovora. No, ko se je kolo enkrat začelo vrteti, se ni smelo več samo od sebe vstaviti. Učiteljski zbor je le s težavo zmagoval delo. Kajti poleg svojega predmeta je moral vsak učitelj privzeti še enega. Katehet n. pr. ;e bil tucli geograf in historik, slavist enako historik, Francoz je poleg francoščine poučeval še nemščino, telovadni učitelj prirodopis itd. A vztrajati je bilo treba, saj se je šlo za to, da se dijakom reši leto in da se ohrani edina slovenrka srednja: šola na zasedenem ozemlju. Prvo polletje sc je srečno končalo dne 22. marca in 26. marca se je pričelo drugo. Do Velike noči je šlo še vse v redu. Veliki teden je okupacijska oblast odstavila ravnatelja Baeblerja, ki je neustrašena branil pravice slovenskega zavoda. Istočasno je od ostalega učiteljstva zahtevala pisane prošnje, da se jih pusti na dotedanjih službenih mestih. Ker se je tedaj mnogo govorilo o tajnem plebiscitu, je učiteljstvo domnevalo ,da bi laške oblasti prošnje z lastnoročnimi podpisi članov učiteljskega zbora lahko v porabile v Parizu v svoje namene, zato se ni vdalo. Podalo pa je pismene izjave, d?, hoče zaradi slovenske mladine vztrajati na službenih mestih, dokler mirovna konferenca defini-tivno ne reši vprašanja jugoslovansko-laške meje. Civilni komisar Melone iz Logatca je te izjave vrni! s pripombo, da hoče takoj imeti prošnje, dnigače bo dal šole zapreti. Pripomnim, da je z real-čnim učiteljstvom roka v roki borilo tudi učiteljstvo obeh rudniških ljudskih šol za narodne pravicc idrijskih šol. Pogajanja so se vršila ravno o velikonočnih počitnicah. Učitcljs tvo je bilo v težkem položaju. Če poda prošnje, se pregreši morda nad lastnim narodom, če ne, preti internacija, in zopet bo kakih 1200 ljudskošciskih otrok ter okrog 150 dijakov brez pouka. Vsled pogajanj so se velikonočne počitnice zategnile do bele nedelje. Ponedeljek po beli nedelji se je napovedal novi civilni komisar iz Logatca, Zuccolin, ki je hotel pogajanja z učiteljstvom za obe stranki zadovoljivo končati. Civilni komisar je bi! to pot izredno vljuden — od zgoraj je zapihal drugačen veter — in učiteljstvo je radi mladine ugodilo želji gu-vernatorata, seveda proti slovesnemu zatrdilu, da se njihove prošnje nikakor ne bodo uporabile v politične svrhe, dalje pod pogojem, da učni načrt ostane do detini-tivne ureditve meja popolnoma neizpremenjen, torej šole popolnoma slovenske. Civilni komisar je vse to v imenu tržaškega governatorata vpričo vsega ludskošolske-ga in realskega učiteljstva svečano obljubil. Nato se je s poukom zopet smelo pričeti. Na realko je laška uprava poslala novega ravnatelja ,dr. Ant. de Michelija, bivšega avstrijskega profesorja, ki je služboval v Istri in Dalmaciji ter se tam naučil hrvaščine, po zrušitvi Avstrije pa vstopil v službo Italije. Novi ravnatelj je pri vsaki priliki pokazal, da je pravi Italijan z dušo in s telesom. ' : Dasi se je pouk vršil v splošnem pot neizpremenjenem učnem načrtu, je šola vsaj na zunaj sedaj na mah dobila drugačno lice. Izginil je samoslovenski uradni pečat, nadomestil ga jc itaJijansko-slovenski. Začeli so prihajati novi odloki laških oblasti. Hospitantinje so postale redne učenke {ko* edukacija na srednji šoli!). Obisk vero-nauka je postal fakultativen (neobvezen), a vsi učenci so do konca obiskovali verouk, ne meneč se za laški odlok. Ravnatelj je kaj kmalu lahko spoznal* da jc prišel med zavedno slovensko mladino. Nemalokrat je med odmorom zaslišal iz šolskih sob klice: Živijo Jugoslavijal Abasso Italia! Omenim izmed mnojjih samo eno zanimivo epzodo. Iz nekega raz* reda se je zaslišalo nekoč med odmorom navdušeno petje »Hej Slovcnci«. Razjarjen stopi ravnatelj v razred. »Kdo je pel?« — »Vsi,« — »Trije (imenoval jih je po imenuj bedo za ves razred v nedeljo predpoldnem po dve uri zaprti.« Pride nedelja. Točno ob 10. uri jc zbran v šoli ves razred, ki je pel med cdmorom slovensko pesem. »Ukazal sem, da morajo priti samo trije v zapor.« — »Vsi smo peli, zato hočemo biti tudi vsi zaprti.« — Dijaki so si šteli v čast, če so smeli biti za Jugoslavijo vsaj v šoli par ur zaprti. Ker je učiteljski zbor le pretežko zmagoval svoje delo, sta meseca junija prišla iz Trsta na pomoč slovenska profesorja Kcnda in Kos, ki sta prevzela zgodovino in naravoslovje. V dnevih 2., 3. in 4. juniia se je vršila pismena matura iz slovenščine, francoščine in opisne geometrije. 30. junija jc bil sklep šole. Po sv. maši so dobili dijak izpričevala — laško-slovenskal! (NB. Na zavodu ni bilo razen ravnatelja niti enega Italijana. Uči-teljstva ni nihče nič vprašal za mnenje, naročil je izpričevala ravnatelj sam in ukazal razrednikom, izpolniti obe strani- laško ter slovensko. Odkar zavod obstoji, so bila izpričevala vedno samoslovenska.) Klasifikacija vedenja in napredka je bila po laškem načinu izražena v številkah (deset-devet — prav dobro; osem, sedem — dobro; šest — zadostno; pet — nezadostno), Pa šc nekaj! Dočim so sc menda v Jugoslaviji odpravili ponavljalni izpiti, ker se z njimi podpira pri dijakih lenoba, je po laških predpisih dovoljeno delati ponavljalni izpit kar iz dveh premetov. Da dijak ob drugem semestru pade. mora imeti vsaj v treh obveznih predmetth nezadostno. Seveda so bili dijaki vseli takega odloka, saj sta ob sklepu leU izmed 147 učencev padla lc dva, 18 jih bo delalo jeseni ponavljalni izpit iz Ij posebej in so sklenili formalno enotno .. .i;oslovsko zvezo skupno s slovenskimi in vsemi drugimi zastopniki hrv, in bosanskih bogoslovij in izdelali podroben načrt za skupno delo. Zborovanju je prisostvoval senjski Skif dr. Marušič; v imenu S. D. Z. je pozi ml njeni podpredsednik cand. iur. Ki 11». Temu zborovanju bo sledil takoj pokrajinski setanck bos kat. dijaštva v Sa- rajevu, s katerim se zaključijo letošnja počitniška dijaška posvetovanja, ki pa so pričala le o najresnejšem stremljenju in najboljšem hotenju naših najmlajših kulturnih delavccv. Pisasso Iz Htmrikg. Iz pisma našega rojaka v Ameriki posnemamo: Dolga, dolga so bila res minula leta od 1914 naprej. Hudo je bilo čakanje rešitve in zmage. Kakor ste tega slovesnega dne vi težko pričakovali, tako smo ga tudi mi; kajti od 6. aprila 1917 smo bili tudi mi Amerikanci zapleteni v vojno. Okrog 2 milijona naših vrlih ameriških vojakov se je junaško borilo za dosego svetovne svobode, in ravno toliko jih je bilo še doma pripravi jer ih. Da je Amerika vmes posegla, moramo to pripisovati samo našemu predsedniku \Vilsonu. Sedaj ga vse obožuje tudi pri nas, ker je s tem pripomogel streti renski in avstrijski mi-1'tarizem. Tudi naših an.tiiških Slovencev je bilo več tisoč v vojni na Francoskem. Samo od naše podporne organizacije je bilo vpoklicanih 238, 5 od teh je umrlo na bojnem polju. Vseh Slovencev je bilo po moji sodbi kakih 15 do 20 tisoč. Morali so iti vsi sposobni od 21. do 32. leta, zatem je bil izdan še ukaz do 45. leta; tako da sem se tudi jaz registriral in pripravljal. In še nekaj važnega ti omenim, Čemu se Wilson tako poteguje za nas Jugoslovane: Pri zadnjih volitvah so mu boš Jugoslovani pripomogli do končne zmage. Imel je tekmeca; borba glede volitve je trajala skoro 4 dni; oba kandidata sta imela enako število glasov: Hughes in Wilson. Zadnji volilni okraj države Californija, kjer živi več tisoč Dalmatincev, je pa izrekel odločilno besedo za Wilsona. Vseh 6000 Dalmatinccv onega okraja je volilo Wilsona, in to je pripomoglo do njegove zmage. To naš predsednik dobro zna. Izrazil se jc cclo, da Jugoslovanov ne bo nikdar pozabil; če bj teh ne bilo v Ameriki, bi on sploh več predsednik ne bil. To so fakta in dejstva, katera je pripoznal sam predsednik Wilson. Vprašal me boš morda, kaj smo ameriški Slovenci storili dobrega za vas za časa minule vojne? Hvaliti se dosti ne smem in ne morem. Storili smo pač, kar je bilo mogoče. Vojska nas jc predramila, da smo sc organizirali tudi na političnem polju. Ustanovili smo S. N. Z. (Slovensko Narodno Zvezo). Vseh podružnic te Zveze je sedaj 32. Te podružnice so tekom vojne prirejale razne shode, na katerih se je sestavljalo proteste in resolucije za vlado v Washingtonu, državne senatorje in kongresnike, razne liste, zastopnike vlad zaveznikov itd. Teh protestov je romalo na stotine in stotine v javnost. Dalje je ta Zveza započela misel za pomoč rojakom v stari domovini in siccr v materijalnem oziru. Nabrati smo več tisoč dolarjev za Jugoslav Relief. Dalje smo ustanovili tu v Chicagu posebni pomožni odbor, ki je poslal 1604 zaboje blaga v Jugoslavijo. Slehrni adresat prejme zaboj naravnost na dom; upam, da so zaboji že na Slovenskem. Druga naša politična organizacija je Jugosi. Republičansko Združenje, koje vodijo osobito naši radikalci ali socialisti. Ti so si nadeli načelo, da zahtevajo naravnost federativno republiko v Jugoslaviji, medtem ko obstoja S. N. Z. na Wilso-novih principih, ali na samoodločevanju. Med obema strankama je velik nesporazum in nasprotovanje. To nam dosti škoduje in onim. Dosedaj so nabrali naši nasprotniki okrog 60 tisoč dolarjev, katere rabijo za propagando. Ti so obljubili izpo-slovati legal no svobodo? Slovencem v starem kraju; kaka bo ta svoboda, boste žc videli! Neki Etbin Kristan, vodja tega združenja je poklican v staro domovino po naročilu ondotnih socialnih demokratov. Ali bo šel, ali nc, Še ne vemo. To bi bilo torej površno poročilo o našem delovanju, kar se tiče naše narodne dolžnosti v minuli vojni. Ne samo vi, tudi mi smo trpeli posledice vojne in jih trpimo še sedaj. Najbolj hude posledice so: velika draginja. Čuli smo, da je bil za časa vojne kruh v Trstu cenejši kot pa tukaj, tako jc bilo tudi z drugimi živili. Tudi mi smo imeli vojno moko, odmerke za sladkor (premog) in razne jestvine. Piti smo morali tudi bolj grenko kavo, ker se je sladkor rabilo za vojaštvo in zaveznike za izvoz. Meso je še danes tu neznansko drago. Ko sem prišel pred petimi leti v Chicago je stal funt mesa za juho 8 centov, danss je pa po 32; živi prašiči so 21 in pol centov na vago, jajca 50 c tucat, surovo maslo 60 c, mleko 14 c kvart (pol litra), torej je dražje kot pri vas, samo 1 KI liter. Najhujše posledice pa trpimo od 1. juliia letos, ko je postala cela Amerika suha in je prepovedana prodaja vina, piva in žganja. Pijemo samo pokalice in mehke pijače. Naj ti še omenim, da velja sedaj tukaj 100 kron samo 4 dolarje 95 centov, v mirnem času jc bila pa cena 20 dolarjev 50 centov. Kdor ima sedaj dosti dolarjev in gre domov v stari kraj, lahko postane bogatin. In denarja so si naši ljudje tudi preccj prihranili; lo bo dosti pomagalo domovini, ko pridejo naši Amerikanci domov. Šc nekai sem pozabil omeniti, kar smo ameriški Jugoslovani žrtvovali v minuli vojni. Za razna naša vojna posojila smo dali 25 milijonov dolarjev, kar je uradno izkazano. Ta vsota že nekaj šteje, škoda, da je dala Amerika nad eno milijardo dolarjev vojnega posojila naši, oziroma vaši smrtni sovražnici Italiji. Ta denar pa ni bil samo ameriški, ampak so bili tudi prihranki in žulji ameriških Jugoslovanov. Proti temu nismo mogli ničesar ukreniti, ker je dajala vlada vojna posojila vsem zaveznikom. Naj še omenim, da smo z velikim zanimanjem čitali pred nekaj dnevi vest, da je bil v Parizu naš vladika in apostol jugoslovanske ideje — dr. Jeglič, škof ljubljanski. Danes pa čitam njegov dopis iz Pariza. — Dal Bog, da bi zmagala v resnici ta ideja na celi črti in da bi se uresničile misli in vse točke našega predsednika Wilsona. Obžalujemo nesrečne Primorce in naše sobrate v zasedenem ozemlju. Delali smo, prosili, protestirali, pisali itd. kar smo mogli. Stvar ima sedaj v rokah velika trojica v Parizu. Ne obupajte! Morda vas bo Liga narodov rešila iz žrela Lahonov. V to naj pripomore Bog in pa sreča junaška! Belgrajski poslanik Grčije v Zagrebu. LDU Belgrad, 15. avgusta. Grški poslanik pri naši vladi Mavridis je danes odpotoval v Zagreb. Trgovska pogajanja. LDU Belgrad, 15. avgusta. Semkaj so došli delegati žvstrijske vlade radi trgovskih pogajanj z našo vlado. Prodiranje proti Madžarski LDU Budimpešta, 15. avgusta. (OKU) Vojno ministrstvo objavlja: Rumuni, ki so zasedli Stolni Belgrad, so ogrskim častnikom po poklicu prepovedali, zapustiti postajo in so ustavili železniški promet v Veliko Kanižo. Dne 12. t. m. so korakali trije rumunski pehotni polki in en artiljerijski polk proti Jegru, da bi pregnali z gorovja Biikk rdeče elemente, ki se še tam nahajajo. Na premogovnem ozemlju Dorogu, kakor tudi v Felso, Galli in Tati so vkorakali Rumuni. Po rumunskih vesteh koraka 2000 Rumunov proti Ostroginu. — Čehi so vkorakali v Kis-Terenne in stoje pred Matramindszontom. Nadaljevali pa bodo pohod proti Kel-Kapolni. Dne 13. t. m. je dospel manjši češki oddelek v Panreve. S Sasoralyjo-Uihelyjem, ki so ga zasedli Čehi, jc pretrgana vsaka zveza. Ententne zahteve znižane. LDU Berlin, 16. avgusta. (DKU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča objavo državnega ministra za gospodarstvo Schmidta, da jc ententa zahtevo za premog znižala od 40 milijonov ton na 21 milijonov ton. Spopadi v Alzaciji. LDU Versailles, 15. avgusta. (DKU) Iz zelo cenzuriranega članka v »Populaire« izhaja, da se v Alzaciji neprestano vršijo spopadi med vojaki in domačimi Nemci. Angleški monitorji v Budimpešti. LDU Budimpešta, 16. avgusta. (DKU) Ogrski korespondenčni urad javlja: Od juga jc došlo po Donavi več angleških monitorjev v Budimpešto. Zasidrali so se pred hotelom »Donaupalast«. Obeftem z angleškimi monitorji sta z angleško zastavo prišla tudi dva patruljna čolna, ki sta, kakor znano po protirevoluciji 24. julija, odplula na jug. Občinstvo je posadko teh ladij z veseljem pozdravljalo. Monitorji in oba čolna bodo imeli nalogo, da bodo pazili na redno plovbo po Donavi. Poiliižne novice. + Poboljšani »Naprej«. Mi smo se ob priliki nove vladne sestave slučajno ozrli v preteklost in smo le zaradi zanimivosti, navedli nekaj čanikarskih zapiskov iz tiste dobe, ko je »Narod« klical vojaštvo na pomoč zoper delavstvo in delavsko ljudsko jezo na »liberalne pse«. Nismo mislili, da se bomo s tem »Napreju« tako zamerili, kakor smo se. Ko je »Naprej« zmerjal demokrate in ko so njegovi pristaši zaradi demokratskih spletk izstopili iz pokrajinske vlade, smo menili, da res tako mislijo, kakor pišejo, pa smo se motili. Odkar je frakarska družba blagohotno sprejela pro-letarca medse in ga smatra skoraj za enakovrednega! sebi, se »Naprej« sramuje svoje preteklosti; neljubo mu je, če ga kdo spomni nekdanjih protidemokratskih zablod. Zdaj ni več hud na »Narod«, ampak na nas. Včerai piše: »če trdi »Slovenec«, da nas je »Narod« v zadnjem času obsipal z raznimi žurnalističnimi cvetkami, ga moramo opozoriti, da ni niti on ob priliki zadnje delavske stavke štedil s psovkami o terorju itd. Blatil je tudi on socijalistično delavsvo vsaj v enaki meri, če še ne hujše. Čemu torej vsa ta jeza? Med nasprotniki delavstva ne vidimo razlike,« Mi prosimo delavstvo vsaj v enaki meri, če ne še hujše, psovke in jih ponatisne. Ker jih ne bo našel, naj si jih izmisli. S tem se bo svojim novim odličnim tovaršem zelo prikupil in tako dobi morda še kakšno ministrstvo, na primer za zdravje, ki ni oddano in je pripravljeno za prvega nadaljnjega sppe* obrnjenca. -H Korupcija v uradih? G. Štefančič, o katerem se ve zanesljivo le, da je okraji ni komisar v Špiljah in da spada v njegovo kompctenco, zahtevati od potnikov, naj se mu ponižno odkrivajo, pozivati Sloven-i sko Ljudsko stranko, h kateri on k sreči ne pripada in h kater'" tudi pripadal ne bo, dokler se ne spametuj", naj izgine z javnega poprišča, ter širiti »pravi duh in pravd krščansko življenje« in sicer v Peskovi »Jugoslaviji«, ta gospod in uradnik je pred kratkim javno očital ljubljanski vladi, dal vtihotaplja sumljive ljudi v Nemško Av-t strijo, in slovenskim uradom, da vtiho-tapljavajo cele transporte blaga v Avstrijo ter da uganjajo verižne kupčije. Mogoče je samo dvoje: ali je to res in tedaj vlada v) uradih strašna korupcija, ki je ne smemo) trpeti; ali pa g. Štefančič laže. DrugJ slučaj nas ne zanima toliko, in ce g. StefamčiČ prizna, da sc jc prenaglil, si bomo razlagali to tako, da ga jo naslov lista, kateremu je pošiljal svoj dopis, zapeljal k lahkomiseln nemu dejanju. Resnejša pa je stvar, če g Štefančič venderlc no laže. Zato bi prosili pojasnila, da nam nc bo treba več prt njem ali drugod sitnarili. - ^ -f- Kraljevi princ Jožef. Najzanimsi vejše prika zri, ki švirjajo danes še po svetu^ so različni Jožefi, Ferdinandi, Salvatorji, Frideriki, Rudolfi in Mal Ivan Dumi č, Zagreb, Zršnjevac 15. Tel-22-*>- KETTE, Ljubljana, Martinova cesfia 2 edina zaloga poljedelskih strojev tovarne UMRATiM & SOS4P« 3500 Dnnaj IV., Seisgasso 18/c. Razproda jalci zahtevajte spec. ponudbe. 11 « ffi 63 (B -d iiHMSani, d lastnem dosnia ISlSitloSISeoa cesta šSso. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani Je največja slovenska posojilnica ia je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kroa vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. 99* 661 e — MasiRifino — vsakovrstno blago pere domače perilo (poSilja po isto na dom) ovratnike, zapestnike in srajce Ljubljana, Poljanski nasip 4 Podružnica Selenburg. ul. 3 BEOGRAD, DUBROVNIK, DUNAJ, KOTOR, LJUBLJANA, MARIBOR, METKOVIC, OPATIJA, SPLIT, ŠIBENIK, TRST, ZADER. Ekspozitura: KRANJ. „ ____________ Sprejema: vioge na kniižice, vloge na tekoči račun in žiro račun proti najugod- *Reserve nad lo oooiooo*—* ncJSe:llu obrestovanju. Rentni davek plača banka is svojega. — Kupuje in prodaja: ' ' * menice, devize, vrednostne papirje i. t d. — Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih, daio ske kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.------ojavni naslov: JADRANSKA. Delniška glavnica 30,000.000« jaacmiZiaaaaaaEJou ©slovanska tiskarna v Ljubljani.