List 75.
Gospodarska skušnje.
Zarujavelo seno.
Stara reč je že, da v deželah, kjer živinoreja na visoki stopnji stoji, kakor v Švajci, HoIandii5 na Angleškem in po več dolinah Salcburškega s tako imenovanim zarujavelim senom (Braunheu) živino kermijo. Napravljajo pa to seno tako, da nakošeno raervo ali travo, do kler ni še popolnoma suha, ali v velike kopice terdo natlačijo ali pa tudi v proste senike spravijo. Posebno poslednji čas so jeli Angličani na to vižo si seno napravljati, in zdej že Uri leta ravnajo tudi tako s senom v Laxenburg-u, ki ga nakose na senožetih cesarjevih. Ker se je po teh skušnjah poterdilo, da tako seno je vdiko teč-niše za živino , so začeli preteklo leto tudi tako ž njim ravnati v kobilstvih na Češkem in na Ogerskem. V Laxenburg-u so seno po navadi pokosili in ko je na pol suho bilo, so ga v velike, spodej širje zgo-rej ožje kopice (po 500 centov v eno kopico) zložili in terdo pohodili in natlačili, čez kopico pa iz slame streho napravili. Naj več je pri tem delu na tem ležeče, da se merva ob pravem času, da ti i še prem okra pa tudi ne že preveč suha, v kopice spravi. To pa se da le po skušnji naučiti. Tako na pol suho seno se v kopicah močno sogreje in tako rekoč zavre, kar v velicih kupih več mescov terpi. Tako seno se spremeni v rujavo terdljato klajo, ki diši kakor kruh; konji ga raji jedo kakor navadno mervo ali travo, kerjeboljega duha in okusa. Ker se je zarujavelo seno tako dobro poterdilo, se bo poskuševala ta naprava še dalje, da se do dobrega zve: za koliko prekosi seno navadno.
Mazila zoper gosence na drevji.
V zboru vertnarske družbe v Bonu na Pruskem je grajšak Moli naznanil, da z naj večjim pridom že veliko let gosence s sledečim mazilom z dreves odganja: za mlajše veje napravi mazilo iz T/3 kolomaza (šmira) in 2/3 černega mjila (žajfe), — za deblo in močnejše veje pa l/3 pre-mogovega katrana in 2/3 černega mjila. Vsaka zmes se posebej v pripravni posodi (v kakem sodcu) s toplo vodo tako dolgo premešuje, da je vse skup kakor černkasta barva, s ktero, kakor z zidarskim čopičem zidovje, se potem drevje namaže. Rekel je mož, da tudi zajec se ne dotakne tako namazanega drevja, zato, ker mu smerdi.
Brezovo seme.
Kadar brezje dozori, se take vejice, ki imajo več semena, skerbno odrežejo in v majhne rahle butarce zvežejo in čez late na suhih in zračnih podih obesijo. Seme se še le spomladi ravno pred setvijo osmuče, kolikor se ga potrebuje; skoz 3 leta se dobro rodovitno ohrani.
Kako stoji % letošnjim hmeljem.
Hmelj v  Sacu na Češkem in v okolici  nje-
govi obeta le pičlo polovico navadnega pridelka; ker mu dežja manjka, pa ga morebiti še toliko ne bo. V Auši ga bo celo malo; večidel čern je in poln merčesa; še tretjine bi ga ne bilo, če bi bilo tudi o pravem času deževalo. Kakošna bo cena češkega hmelja se ne more za gotovo povedati. Če novega parškega ne bo, bo češki drag, ker saškega že zdej na pol dražji derže (po 545/6 tolarjev cent). Tudi v Auši se ga proda, kolikor ga le imajo; en sam tergovec na Nemškem ga je kupil 300 centov, po 52 tolarjev cent. Jez sem posestnike hmeljnjakov že večkrat opominjal, kako dobro to hmelju tekne in kako zlo povikša vrednost nje-
fovo, ako se hmelj brez perja in štibel obera. — r Nancy-u ga bojo komaj četerti del od navadnega pridelali. — Na Angleškem mu je slabo vreme zlo škodovalo; 30 let že ne pomnijo tako slabega pridelka. — Na Štajarskem ga letos skor nič ne bo; le na zgornjem Štajarju lepo stoji, pa škoda, da ga le malo imajo.     _________
—   298   —