Murska Sobota, 1. avgusta 1991 • Leto XUII • Št. 30 • Cena 20 din obiti smo bitko, ne pa tudi vojne! Bleščeča vojaška zmaga nad silami, ki so želele Republiki Sloveniji onemogočiti odhod med tiste, h katerim se prištevamo, ko se primerjamo z najslabšimi, je le za trenutek zameglila in oddaljila težave, ki nas čakajo na tej poti. Le za trenutek, kajti preveč realne in vsakdanje boleče so, da bi jih lahko trenutek zmagoslavja odpihnil. ZA PREŽIVETJE GRE! Gre za gospodarsko vojno, gre za preživetje! Tudi ta boj bo na svoj način krvav. Kri ne bo tekla, tekel pa bo znoj, morda tudi solze. V njem bomo morali biti mobilizirani vsi, to ni bitka izbrane množice, to je boj Slovencev za tisto, čemur smo se enodušno zapisali, za samostojno in neodvisno Slovenijo, ki bo svojo moč merila z gospodarstvom. Kot vse kaže, bomo tudi v tej vojni bitke bili sami. Če so nam k zmagi v prejšnji nekoliko pripomogle simpatije svetovne javnosti, ki jo je krutost agresije nad Slovenijo nekoliko omehčala in naredila bolj človeško, pa tokrat, kot vse kaže, ne bo tako. Od simpatij Slovenija ne bo sita, od naklonjenosti Slovenija ne bo preživela. Smo tujek sredi Evrope, ki ga spolitizirana balkanska ekonomija noče več sprejeti vase, tudi na lastno škodo ne in ki se mu preračunljiva, k dobičku in po dobičku merljiva zahodna demokracija zaenkrat spretno in diplomatsko izogiba. Tudi v tej vojni bomo potrebovali pamet in hrabrost. Temelje za politično osamosvojitev smo postavili, vsak dan bolj trdni so, vzdržali pa bodo samo tisto nadgradnjo, ki ne bo obremenjena s političnimi razprtijami. Kot vse kaže, se tega začnejo zavedati tudi naši vladni vrhovi, kajti le tako lahko razumemo številne razprave in ukrepe za oživitev gospodarstva v zadnjem času, ki so jih predlagale stranke, zbornični organi, izvršni svet in parlament. Priporočljiva bi bila tudi ustanovitev gospodarskega kabineta, ki bi po vzgledu tistega vojaškega izpred meseca dni vodil politiko gospodarskega preživetja. Zaenkrat gre samo za to! Renata Ficko Prve tuje lastovke PREMALO KRUHA IZ DOMAČE MOKE č P°murj Sm° & P red začetkom žetve napovedovali, da bomo letos v se nag Skupili rekordne količine tržnih presežkov, zdaj kaže, da delpP°*edi ne bodo uresničile. Na nekaterih območjih je dobršen enkrat e *a Pobrala toča, nekateri pridelovalci pa bodo pridelek za-točno ^rai'b v domače kašče. Za vsak primer, saj nihče ne more Pr^jj^Povedati, kako se bodo v prihodnje oblikovale cene krmil, Sip3’ Pšenica tudi za živinsko krmo prav pride. cen, nj Tj Pa tudi vreme med letošnjo žetvijo vsaj do zdajprideloval-. 1 0 ravno naklonjeno, saj je dež večkrat pregnal žanjce s polj in dobršen del pridelka je tako še zunaj. Do torka so v soboškem Mlinopeku odkupili nekaj več kot 16.700 ton pšenice, po prvih analizah pa je približno polovica pridelka iz prvega, polovica pa iz drugega kakovostnega razreda. Nekoliko višja je bila v teh dneh tudi vlaga, vendar pridelovalci kljub temu hitijo s spravilom, saj se bojijo poletnih neurij, obramba pred točo pa je letos že zatajila. In tako bomo Slovenci letos še odvisni od tuje pšenice. Po čem bo kruh iz letošnje moke, pa tudi ostaja vprašanje. Foto: N. Juhnov Tankovska demokracija, ki je iz pomurskih zdravilišč odgnala številne domače in tuje goste, ki so za te poletne mesece obetali več kot 90-odstotno zasedenost kapacitet, je naredila svoje. Tankov ni več, bojazen pred železnimi pošastmi pa je ostala. Pomurski hoteli se polnijo previdno in počasi. Če z obale poročajo, da so se hoteli ob slovenskem primorju napolnili z domačimi in tujimi gosti, Pomurci te sreče nimamo. rek bivalo v hotelu Upa pet tujih gostov, v zdravilišču Moravske toplice 45, v Zdravilišču Radenci pa pet, dovolj zgovoren. Boljši so obeti za jesensko sezono. Ta bi naj, sodeč po rezervacijah, privabila v pomurska zdravilišča precej tujcev. Ali bodo prišli ali ne, je težko napovedovati, saj turizem dostikrat ne reagira po logiki, turizem je stvar emocij. VESTNIK NAGRAJUJE! Kot vse kaže, bodo domači gosti tisti, ki bodo rešili pomursko turistično gospodarstvo pred katastrofo, saj je podatek, da je v to- VČERAJ POKOJNINE CRADITEUI POZOR! Renata Ficko V dneh, ko v slovenskih razpravljalskih krogih proučujejo predlagane spremembe pokojninske in invalidske zakonodaje, so upokojenci (večina včeraj) dobili julijske pokojnine. Le-te so usklajene z rastjo osebnih dohodkov v Sloveniji in so višje za 5,4 odstotka. Vendar pa so ta mesec vsem upokojencem, ki prejemajo višjo pokojnino od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ta pa je 4 tisoč 690 dinarjev, odtegnili solidarnostni prispevek, ki je okoli tri odstotke pokojnine. Kot vemo, so postopki za usklajevanje pokojnin bili vedno predmet razprav upokojencev, ki so tudi večkrat dokazovali, da sam način izračuna ni dober in da so upokojenci zaradi tega oškodovani. Z vprašanjem usklajevanja pa se bodo morali podrobneje ukvarjati tudi v sedanjih pripravah pisanja nove pokojninske zakonodaje. V Pomurju starostno pokojnino prejema 11701 upokojenec, invalidsko 3729 ter družinsko 3813, ali skupaj 19243 upokojencev. Povprečna starostna pokojnina v Pomurju je 4771 dinarjev, invalidska 4609 ter povprečna družinska 3851 dinarjev. V prvem polletju letošnjega leta je v Pomurju 5676 starostnikov prejemalo pokojnino po starostnem zavarovanju kmetov. mh ORCDia d. o. o. Novo selo Rok, R. Končam 16 — Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo: • stropni nosilci • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno Vsak teden v avgustu Kolo za izžrebanega NAROČNIKA . W VESTNIKA! AVGUST 3. avgusta bo luna v znamenju zadnjega krajca 1. avgusta bo dolžina dneva 14 ur in 49 minut. Proti koncu tedna se bo vreme izboljšalo in topleje bo. PREGOVORA Ce se avgusta po gorah kadi, kupi si, kožuh za zimske noči. Če je o Porcijunkuli (2. avgust) vročina, huda bo prihodnja zima. VREME ^adicionalna v soboto, ENDAVSKA^ 3. avgusta, od 19. ure naprej NA LETNEM KOPALIŠČU HOTELA LIPA. Za zabavo bodo skrbeli JČI Z ANSAMBLOM BRANE DRVARIČ Z ANSAMBLOM HUMORIST GEZA. Vljudno vabljenih Iz Sombotela piše Pričakovanja in pričkanja. Tako bi lahko na kratko označili dogajanja zadnjih dveh, treh let na Madžarskem. Madžari so npr. odprli mejo pred vzhodnonemškimi begunci in začel se je podirati socialistični domino. O tem se danes malo govori, ker se je to zgodilo v starem, komunističnem režimu. Tudi sami enopartijski prenovitelji so storili to ali ono, da bi se razmere spremenile. Dejstvo je, da je bila dejavna le peščica takratnih opozicio-nalcev. Daleč manj, kakor se jih danes trka po prsih. Stari, t. i. socialistični sistem na Madžarskem se je preprosto sesul sam od sebe. Neznatna opozicija se je kvečjemu dotaknila termitnjaka. Isti bivši zunanji minister, to je Gyula Horn, ki je imel največje zasluge za to. da so pred vzhodnimi Nemci odprli madžarsko mejo, je podpisal tudi sporazum, da bo sovjetska vojska v enem letu in pol zapustila Madžarsko. Sedanja vladna elita ne ve. kako naj bi se hvalila, kaj vse je storila ravno ona. da so okupatorji odšli. S svojim stalnim žaljenjem in brcanjem ranjenega leva je največ dosegla v tem, da je SZ zaprla vrata še pred zadnjimi, PRIČ(A)K (OV)ANJE itak redkimi možnostmi gospodarskega sodelovanja. Največ brezposelnih na Madžarskem je ravno zavoljo gospodarskega poloma sovjetskega in drugih vzhodnoevropskih tržišč. Ker je bil vzhodni gospodarski sistem ravno tak termitnjak kot politični in družbeni sistem tega prostora, je rahlo smešno, če ima Madžarska za svojo veliko zaslugo in velik dosežek, da je bil pred kratkim svet za vzajemno gospodarsko pomoč tudi uradno ukinjen. Vendar so se po odhodu zadnjega ruskega vojaka razblinila prevelika pričakovanja. Kljub vsedržavnemu zvonjenju 30. junija! Tudi veliko anket po umiku »bratskih« čet je pokazalo. da so ljudje sicer veseli. ker ni tujih sil na madžarski zemlji, vendar pa po poslovitvi ne čutijo nobenih konkretnih prednosti. Trgovci v državnem sektorju so ravno tako leni kot prej, »demokratični« birokrati nič manj trapasti kakor oni za časa ruskih bajonetov, sleparji in kriminalci pa se množijo kakor gobe po dežju itd. Sicer je prav, da so veliki bratje odšli, vendar pa življenje na Madžarskem ni bilo tako. kakršno je bilo, ker so bili tu vojaki neke tuje sile, ampak ker je bil gnil sistem, ki so ga ti reveži predstavljali. Saj v zadnjih treh desetletjih ni bilo sovjetskih vojakov v Romuniji, niti v Bolgariji, niti v Jugoslaviji. Položaj pa je vseeno isti. Odveč je bda pretirana protisovjetska psihoza potem, ko so že itak odhajali. In so tudi odšli. Madžari pa so ostali tu z razblinjenimi pričakovanji. Madžarska je spet v transu. Sredi avgusta pride v našo deželo sam papež iz Rima. V zadnjih mesecih se vrti vse okoli tega. T milijonski nakladi bo izšla kaseta, na kateri bo Janez Pavel II. pel ljudske pesmi, pri nas v Sombotelu bodo uprizorili celo neko dramsko delo samega svetega očeta, po televiziji pa dindajajo uradne izjave, da se zdaj že več mesecev nimajo časa ukvarjati s kriminalci, ker se pripravljajo na papežev prihod itd. Zares velika stvar, vendar se zavoljo pretiranih pričakovanj bojim. Strah me je namreč, da oh obisku prvega pastirja katoliške cerkve veliko ljudi spet ne bo doživelo notranjega miru. FRANČEK M L'KIČ aktualno po svetu TANKI SE ZBIRAJO ZA ODHOD — Iz vrhniške vojašnice so se začele utnikati prve enote tankovske brigade. Po tankovski cesti seje proti železniškemu nakladališču v Logatcu odpeljalo 29 oklepnih vozil in 25 tovornjakov s strelivom in opremo, namenjeni pa so proti Banjaluki. (Foto: Srdjan Živulovič) Hrvaška sprejela prekinitev ognja Hrvaški vrhovni državni svet je sprejel zahtevo jugoslovanskega zveznega predsedstva o takojšnji prekinitvi ognja. Prekinitev ognja je namreč pogoj za prihod opazovalcev Evropske skupnosti na nemirna območja. Na Hrvaškem pripisujejo zahodnoevropskim opazovalcem izjemno pomembno vlogo. Kljub razglasitvi prekinitve ognja pa so se spopadi na Hrvaškem nadaljevali, prav tako vojaške priprave v Srbiji. Po časopisnih poročilih so hrvaške oblasti nakopičile za šest mesecev rezerv hrane, na srbski strani pa je bilo govora o »bližnji bitki do dokončne odločitve«. Preddverje za ES Italijanski zunanji minister De Michelis je povedal, daje srečanje v Dubrovniku postavilo dolgoročne temelje za skupno politiko, ki naj omogoči postopno in kar najmanj boleče povezovanje držav srednje in vzhodne Evrope z ES. »Dogovorili smo se, naj bo heksagonala instrument, ki bo an-ticipiral politiko ekonomskega in socialnega povezovanja v ES«, je povzel De Michelis. Ta politika je podobna tisti, ki jo ES zavzema do Španije, Portugalske in juga Italije, prispevala pa naj bi k temu, da se Evropa ne bi ponovno razdelila na dva dela. Hkrati so štiri vzhodnoevropske članice heksagonale — Jugoslavija, Madžarska, Poljska in ČSFR tudi prve kandidatke za sprejem v ES, proces postopnega povezovanja v prihodnjo Evropo šestnajsterice pa ne bo trajal »manj kot pet, a tudi ne več kot deset let.« V tem pogledu je heksagonala neke vrste »preddverje« za Evropsko skupnost. Sicer pa so na srečanju, kjer je Poljska postala nova članica skupnosti, sprejeli tri dokumente: politično in ekonomsko deklaracijo ter posebno izjavo o Jugoslaviji. V njej je izražena »prijateljska zaskrbljenost spričo dramatičnih dogodkov v Jugoslaviji«. Izjava podpira prizadevanje Evropske skupnosti, da bi na podlagi načel KVSE in brionske deklaracije pomagala pri preprečevanju nasilja. Zahteva nemških medijev Sindikat nemških sredstev javnega obveščanja je zahteval od svoje zvezne vlade, naj vpliva na jugoslovanske oblasti, da najdejo in postavijo pred sodišče morilca enega najuglednejših časnikarjev dnevnika Siiddeutsche Zeitung Egona Scot-landa. Sindikat od vlade tudi zahteva, naj uporabi ves vpliv, da bodo časnikarji lahko nemoteno opravljali svoje delo v Jugoslaviji. Jakovljev zapustil Gorbačova Eden najbližjih sodelavcev sovjetskega predsednika Gorbačova — Jakovljev je zapustil štab Gorbačovovih svetovalcev. Kot razlog za svojo odločitev je navedel nezadovoljstvo z novim partijskim programom KP SZ. Program se mu ne zdi dovolj korenit. Politični sistem v Sovjetski zvezi bi moral^v celoti spremeniti«, je zahteval Jakovljev. Sicer pa je Jakovljev skupaj z bivšim zunanjim ministrom Ševardnad-zejem ustanovil Gibanje za demokratične reforme. Nov val kurdskih beguncev Nov val kurdskih beguncev se je s severa Iraka napotil proti iranski meji. Kot trdijo predstavniki OZN in iranski tisk, se tej meji približuje kakih 20.000 Kurdov, ki so pobegnili pred sovražnikom. V Iranu je še zmeraj kakšnih 40.000 iraških beguncev od skupaj milijon, kolikor jih je v to državo pobegnilo marca in aprila. Radioaktivni madež v Bolgariji Bolgarski premier Dimitar Popov je izjavil, da je jedrska elektrarna Kozloduj varna, čeprav mednarodni strokovnjaki trdijo, da ni. Direktor jedrske elektrarne je sporočil, da so odkrili še dva t. i. radioaktivna madeža, kar je zaskrbljenost mednarodnih strokovnjakov samo še povečalo. Več opazovalcev v SFRJ Nemški zunanji minister Genscher se je zavzel za občutno povečanje števila opazovalcev v misiji Evropske skupnosti v Jugoslaviji. Genscher meni, da morajo opazovalci svojo nalogo opravljati tudi na Hrvaškem, saj bi tako pripomogli k ločitvi sprtih strani. Voditelj nemške diplomacije je tudi izrazil nezadovoljstvo, ker sta na sestanek v Bruselj dopotovala le dva člana predsedstva SFRJ, čeprav so zunanji ministri Nemčije, Francije in Luksemburga zahtevali prihod vseh članov državnega vodstva. Nov bruseljski dogovor o SFRJ V Bruslju so se v ponedeljek sešli zunanji ministri Evropske skupnosti in razpravljali o Jugoslaviji. Navzoči so bili tudi jugoslovanski premier Ante Markovič, zunanji minister Budimir Lončar ter člana predsedstva SFRJ dr. Vasil Tupurkovski in Bogič Bogičevič. Mnenja so se zlasti kresala glede pošiljanja evropskih mirovnih sil v Jugoslavijo, ki naj bi preprečile hrvaško-srbski spopad na območju Hrvaške. Med drugim so razpravljali o mirovnem načrtu francoskega zunanjega ministra Dumasa, ki govori o razglasitvi premirja, pošiljanju opazovalcev Evropske skupnosti na ozemlje Hrvaške in odhodu ministrske trojke v Jugoslavijo- Ob tej priložnosti je dvanajsterica sprejela nove ukrepe za angažiranje v razpletu jugoslovanske krize. Prednostni je zaustavitev prelivanja krvi, za kar dvanajsterica ministrov predlaga oblikovanje skupnih patrulj, sestavljenih iz vojakov jug#sl» vanske armade in pripadnikov hrvaške garde. I' patrulje naj bi zagotavljale prekinitev ognja n’ Hrvaškem in bi jih nadzorovali evropski opazova ci, ki bodo imeli razširjene pristojnosti, medtea ko se bo njihovo število s 50 povečalo na priblizn.c sto. Med evropske opazovalce bi lahko svoje prk padnike pozvale tudi druge evropske države zunaj Evropske skupnosti, ki si to želijo. Najprej pa "J®' rajo vse sprte strani v Jugoslaviji pristati na pre» nitev ognja in vrnitev v vojašnice, pri čemer bo e» ropska trojka skušala odigrati odločilno vlogo. Ministri bodo že konec tega tedna odpotovali v J , goslavijo, kjer bodo za novi predlog skušali pri® biti vse zainteresirane strani. Brž, ko bo jasno, so se politična pogajanja o Jugoslaviji jutrisnjeg dne spremenila v dogovor, bodo odmrznili f|l,a čno podporo Evropske skupnosti Jugoslaviji. Žrtve jugoslovanskega sindroma- Ali postaja s stopnjevanjem vojne na Hrvaškem tudi evropska dvanajsterica žrtev jugoslovanskega sindroma? Vse bolj je namreč očitno, da Bruselj v primeru Hrvaške še bolj kot v Sloveniji nastopa bolj kot zapozneli »gasilec požara«, namesto da bi z ustreznimi in predvsem pravočasnimi potezami preprečil, da se nesmiselna politika prelevi v še bolj nesmiselni vojaški obračun. V protislovnem jugoslovanskem položaju je evropska diplomacija obtičala na pol poti. Morda prehitro zadovoljna z uspešnim mirovnim poslanstvom v Sloveniji se je praktično čez noč na Hrvaškem znašla pred problemom, ki je na eni strani bistveno bolj zapleten od slovenskega, na drugi strani pa jo sooča tudi z lastno nemočjo oz. omejenimi možnostmi za dejansko posredovanje med že v vojno zapletenimi stranmi. Zavedajoč se, da je bila Slovenija šele uvertura v pravo preizkušnjo, je dvanajsterica tako načelno že pristala, da njeni mirovni opazovalci nastopijo tudi na Hrvaškem, čeprav tega brionska deklaracija ne določa. Vendar pod pogojem, ki ga bo zelo težko izpolniti. Brezpogojne prekinitve ognja na vseh straneh in varnosti za opazovalce na »vročem« območju, kot zahteva Bruselj, ta poslanstvo evropske dvanajsterice v Jugoslaviji že doseglo svoj čas bržkone ne more zagotoviti nihče, še najmanj pa zbegana, razklana — skratka nemočna hrvaška oblast. Zato je le malo možnosti, da bo evropska mirovna misija kmalu prispela na Hrvaško. In če že bo, ali bo sposobna kaj več, kot ugotoviti, da vojna traja in daje beli avtomobili z zvezdnim vencem Evropske skupnosti pač ne morejo zaustaviti? Ali to pomeni, da je mirovno zenit in da bo Bruselj zaradi lastne omejenosti pristal na bolj pasivno vlogo v jugoslovanski krizi kot doslej? Ali pa bo nemara vendarle razmislil o novih ukrepih, s katerimi naj bi preprečil še hujši »požar« pred svojimi jugovzhodnimi »vrati«? Bržkone dvanajsterica tudi glede tega nima enotnega stališča, zato bodo njeni zunanji ministri poskušali najprej zgladiti notranja nesoglasja in oblikovati novo strategijo za rešitev jugoslovanske krize. V zraku je ideja o posredovanju evropskih vojaških mirovnih sil, različici modrih čelad Organizacije združenih narodov. Pustimo ob strani številne notranje zadržke, zaradi katerih je oblikovanje omenjenih evropskih mirovnih sil — gre za francosko idejo, ki ji seveda nasprotuje London — v doglednem času ne- mogoče. Pa četudi bi za m'r ’ sile v dvanajsterici obstajal® r polno soglasje, bi bilo sk naivno pričakovati, da b . oblikovane v nekaj dneh- , na Hrvaškem namreč ne ča . , drugo: ali je interes Brus« mir v Jugoslaviji res tako' da je zanj pripravljen zm svoje ljudi, brez otipljiv|h dov, da bi s posredovanje gotovil trajni mir. jog< Zavedati se moramo, da slavija ni več niti tampo" komunističnim Vzhodom f pitalističnim Zahodom, n. j nafte polni Bližnji vzhod & manj gospodarska veles'la’zaI!)s se zaradi njenega kolapsa j jalo svetovno gospodars zgolj krizno žarišče, ki bi ga j, di njegove geografske , morebitnih političnih p05 Sovjetski zvezi Evropa ra s( prej odpravila. Vendar, 8 moramo jasno zavedati, m ne za vsako ceno! prometnih tokov mimo J vije in odhod zahodnih tu ^s( druge države je že pokaza.’ aJjl» bo tudi Evropa kmalu pr 1 |a]j na t. i. balkansko krčmo,,z oStne sama zase ustrezne val mehanizme, sprta jugosl° plemena pa prepustila J usodi. Upajmo le, da do bo prišlo! Sporazum ni bil izpolnj Milan Napovedi o tem, da so se razpoke v slo-vensko-hrvaških odnosih po vojni v Sloveniji še povečale, so se povsem uresničile. To seje potrdilo tudi v izjavah dveh predstavnikov najvišjega slovenskega vodstva. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v intervjuju za celovški Naš tednik na vprašanje, ali je Hrvaška pustila Slovenijo na cedilu, odgovoril naslednje: »Če vzamemo sporazum, ki smo ga objavili v medijih in ki pravi, da bomo ob morebitnem napadu armade pomagali drug drugemu, potem to ni bilo izpolnjeno. Vidim tudi precej nezadovoljstva s tako politiko na samem Hrvaškem. Hrvask .(ja tika zaenkrt igra na čas, a hkrati je ozemlje. Seveda se je treba zavedati, Hrvaška v drugačnem položaju kot o ja.« 7 Slovenski obrambni minister Jane pa je v intervjuju za Slovenca med dopovedal tole: »Na nek način sta se P0^ venije in Hrvaške po 27. juniju šli. Pri tem govorim o doseganju me ^[i-nega priznanja. Slovenija je prevzela p® vno oblast, ki jo je tudi branila, Hrva tega ni storila.« Izrael nima izbire S privolitvijo Sirije na sklic mednarodne konference o Bližnjem vzhodu se je znašel na zatožni klopi Izrael. Židovska država je tako ostala edina stran, ki še preprečuje začetek bližnjevzhodnega mirovnega procesa, zato ni naključje, da se je ameriški državni sekretar Baker po presenetljivi novici iz Damaska nemudoma odpravil v Jeruzalem, kjer naj bi premierja Šamirja prepričal, da nima druge možnosti, kot da sede za zeleno mizo. Izrael naj bi praktično sam določal, kdo od Palestincev naj bi sodeloval na mirovni konferenci. S tem naj bi bil po eni strani kaznovan Arafat za podporo Sadamu Huseinu v zalivski vojni, na drugi strani pa bi bili Palestinci, četudi skrbno izbrani, še vedno Palestinci. Torej trdi pogajalci, ki dobro vedo, kaj hočejo iztržiti od Izraela. Na vzhodu nič nove^3 V zunanjepolitični kronologiji minulega tedna naj bi za^ovih^ no mesto tudi pravkar končani plenum sovjetske partije. Ug p, d je treba, da pač tudi plenumi, četudi napovedani kot zgod° so več tisto, kar so bili. Senzacij željni novinarji pač vedno z povedo skorajšnji padec Gorbačova, potem pa ugotovijo, spretne manipulacije, s katero se umetno dviguje cena Poljski r j obrobnim političnim dogodkom. Tako tudi omenjeni num ni postregel niti s spopadom med liberali in konserv L pa je ostal pri razpravah o ideoloških smernicah partije, nJ nu in podobnem. Gorbačov je torej neprijetne teme spretn0 r v prihodnost. Konec leta naj bi bil partijski kongres. Orožje namenjen0 Srbiji? Bonski Die Welt je v poročilu iz Bejruta zapisal, orožje na sedmih ciprskih ladjah, zasidranih v Baru, n ujneK Sloveniji. V članku je rečeno da gre za 27.000 orožja, štiri bojne helikopterje francoske izdelave, Patr av^Lj, ne, topniško orožje in raketomete pa tudi razstreli'®- r<)da sklicuje na neimenovanega diplomata in piše, da je oro il la libanonska krščanska milica, da vrednost pogodbe milijonov dolarjev in da je bila sklenjena s posredovanj i(| SH J ga nemškega podjetja. Predstavnik libanonskih °bor°* keg« “ to vest zanikal. Na teletekstu nemško-avstrijsko-švičars rafl® nala SAT 3 pa je bilo mogoče prebrati, da je orožje. Baru, namenjeno Srbiji. Vest so celo naslovili z 'Pra. ' to Srbija oborožuje za totalno vojno?« Medtem pa je mPj? v pat® nje ministrstvo sporočilo, da ladje z orožjem, zasidra" .j,,s' niso ciprske. Ciprska vlada pa izraža zaskrbljenost » r * herne poteze, ki utegne prispevati k poslabšanju razm Sjšlaviji«.. •' Stran 2 VESTNIK, 1. aktualno doma Soboški gospodarstveniki varnostnem položaju in vojm škodi 0 MIRU IN »ZAŠČITITI JEDRO ZNANJA« I o je ob obisku v KG Rakičan povedal Viktor Žakelj, ki je v spremstvu Dušana Semoliča obiskal tudi radgonsko občino. Ob nerešenem problemu vračanja zemlje ne povzročiti nove krivice. GORNJA RADGONA VOJNI „ pobudo izvršnega ier a S0 Predstavniki pod-l 'J ,z občine Murska So-a *onec minulega tedna tavnavali varnostni polo-J m poročilo o oceni voj-"e škode. nePmds?Vnik UNZ Je zbra' Pom, °doma opozoril, da v annn-rJu. n'smo zabeležili čnih ?lnih groženj teroristi-same^Pln.0 napadih na po-to ke ln objekte, da pa taU„- P.omeni, da smo pred imunih n,apadi in grožnjami •»reč nTud' V Pomurju so nanj ? ,opazne četniške skupijo’, .a oficirjev, ki deluje-ter posamezne Bo,n‘Zac'je’ kot so Mlada Veniij 'n Rdeči baron. V Slo-zahpiJe bd° v zadnjem času groženTn'h 119 anonimnth kariera0 naPadih na Can-d°m, jedrsko eleklrar- V ponedeljek sta bila na delovnem obisku v Pomurju predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj in vodja poslanskega kluba te stranke ter predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Najprej sta obiskala KK Radgona, kjer so ju seznanili z vojno škodo in škodo, ki jo je povzročila nedavna toča. Ocenjujejo, daje škode na poljih, v vinogradih, v sadjarstvu in še v nekaterih drugih kulturah čez 50 milijonov dinarjev. V pretežni meri je uničena pšenica v Apa-ški dolini, močno pa sta poškodovani tudi koruza in sladkorna pesa. Pri tem so se sindikalisti upravičeno spraševali, kakšne posledice bo to imelo za izplačilo osebnih dohodkov, likvidnost podjetja itd. V podjetju menijo, da bo družba imela posluh za njihove težave vsaj v obliki določene materialne pomoči. Računajo, da večjih presežkov delovne sile ne bodo imeli, saj je trenutno le 15 delavcev tehnološki presežek. Govora je bilo tudi o novi zakonodaji, zlasti o zadružništvu in denacionalizaciji. V razpravi sta Viktor Žakelj in Dušan Semolič opozorila vodstvo in delavce v kmetijstvu, naj se poglobijo v ta vprašanja, da bi bile posledice čim manj boleče. Ob tej priložnosti so si ogledali Apa-ško dolino. Med obiskom v Avtoradgoni pa so poskušali opredeliti možnosti za odpravo vojne škode, ki je bila povzročena ob raketiranju poslovnih prostorov in med uničevanjem proizvodnih sredstev, zlasti pa tovornjakov na barikadah. Precej pozornosti so namenili stečajnemu postopku, še posebej uveljavljanju pravic delavcev, ki so v tem kolektivu ostali brez dela. Ob podatku, da se bo v AR Kontu število zaposlenih zmanjšalo za približno sto, intenzivno proučujejo rentabilnost proizvodnje. Na vprašanje, zakaj imajo novozaposleni delavci le odločbe za določen čas, je bilo rečeno, da to sicer zakonodaja omogoča, čeprav ni v skladu s temeljnimi principi ob začetku delovnega razmerja. V KG Rakičan pa je direktor Mirko Horvat potarnal, da kmetijstvu tudi danes ne cvetejo rožice in pri tem navedel, da niso deležni nobenih posojil. V takih razmerah je težko gospodariti z lastnim kapitalom, precejšnje težave pa jim povzročajo tudi prekinjene prometne poti (kako do umetnih gnojil iz Subotice?) in nelikvidnost podjetij. S tržnim poslovanjem in večjo naslonitvijo na lastne kadre so navzlic vsemu optimisti. Po besedah Viktorja Žaklja je skrb vzbujajoče, da se v kmetijstvu premalo upošteva gospodarski vidik. »Ne moremo imeti toliko kmetijstva, kot ga želimo, ampak toliko, kot ga zmoremo. Ker se samo ne more vzdrževati, je nujno družbeno financiranje te dejavnosti.« KG je označil za jedro znanja na tem področju, hkrati pa je poudaril pomen ekološkega vidika v pridelovanju hrane in ohranjanja živosti prostora, kot je Goričko. Vsemu temu pa morajo biti podrejeni tudi lastninski odnosi in določitev titularstva. O problemih denacionalizacije je govoril tudi Dušan Semolič, ki meni, daje za delavce premalo poskrbljeno, zato v sindikatih ne bodo pristali na povzročanje novih krivic. Do 21. avgusta pa bodo skušali prek poslancev republiške skupščine uveljaviti vrsto pripomb k predlogom zakonov. Milan Jerše Obnova hiš in stanovanj Gornjeradgonski izvršni svet bo do pete gradbene faze spremljal gradnjo nadomestnih hiš devetih prizadetih družin v celoti, potem pa bo pri gradnji sodeloval z določenim deležem. Kolikšen bo, bo seveda odvisno od priliva denarja, računajo pa na 80-odstotni delež pomoči, in to toliko časa, da bi prizadeti dobili prostore, primerne za bivanje. Ludvik Borko, se je že vselil v svojo nedokončano hišo, pri gradbenih delih, ki jih je moral pred tem še opraviti, pa so mu pomagali delavci, ki opravljajo javna dela, z gradbenim materialom pa radgonski Rdeči križ. Janez Primožič bo dobil gradbeni material iz Avstrije, vendar še nima izvajalca del. Za nadomestno hišo Boška Rauterja bo gradbeni material dal Potrošnik, izvajalec del pa bo PGP Ljutomer. Milka Avguštin bo dobila Marlesovo hišo, (Marles je tudi izvajalec del), vendar bosta pri tem sredstva za potrebni material prispevala še radgonski Rdeči križ ter izvršni svet. Z deli so začeli tudi pri Tereziji Avguštin, izvajalec del je obrtna zadruga Vizija, potrebni gradbeni material pa bosta dala Vizija ter radgonski Rdeči križ. Karel Vajs je imel za izvajalca del obrtnika, Močnika, gradbeni material pa je dal Rdeči križ. Z deli so pri njem že končali. Izvršni svet in Rdeči križ radgonske občine bosta dala gradbeni material za gradnjo hiše Radiče Mir, tu pa bodo z deli začeli, ko bodo pripravljeni projekti, saj se morajo pogovarjati še s spomeniškim varstvom. Izvajalec del bo za to stanovanje in pa za Iztoka Mira (obe sta na Jurkovičevi 16) Konstruktor. Karel Borko bo potrebni gradbeni material dobil pri Rdečem križu, izvajalec del pa bo Kmetijski kombinat Črnci. Izvršni svet spremlja tudi obnovo stanovanj enajstih družin ali posameznikov. Dve stanovanji so že obnovili, ostala pa bodo večino v avgustu in nekaj septembra. Pri obnovitvenih delih jih namreč nekoliko ovira slabo vreme, zadržala pa jih je tudi ujma, ki je prizadela njihovo občino. mh °ELA TATU Sobot? ■ zatemnitev mesta ^aierimei°C''no us,rezala nese Po / “°‘goprstnežem, ki so troini. okrHJem noči lotili Po-noč diskonta. Da ima so ga J0 m°e, so dokazali, ko ovi>rrZnili’ ne da hiJih Pri ^^clic/i'°i j?rnostniki, ki so le Zn°sod°--diskonta čuvali pra-stank,, m' omenjenem seniki i,, .ektorjev s predstav-bil za,ne8a sveta in UNZ je kt>vee° s.prye' apei Potrošni-*ača .ektorja Jožeta Ko-Se izložbe trgovin mi-drua„ -1 razsvetlijo ali kako ^Sace ^varujejo. Roth v Kar tri generacije Rothov iz Gnasa so v petek, 26. julija, obiskale občino Gornja Radgona. Sprejel jih je predsednik izvršnega sveta Tone Tropenauer in se jim zahvalil za pomoč pri odpravljanju posledic vojne. Hans Roth in njegovo podjetje Sauber-macher namreč že zelo tesno sodeluje z zasebnimi in javnimi komunalnimi podjetji iz Murske Sobote in Lenarta, še letos pa naj bi prevzeli zbiranje in odvoz odpadkov tudi v občinah Gornja Radgona, Maribor in Ptuj. Ker so želeli prispevati material, ki ga v najbolj prizadetem kraju ta čas najbolj potrebujejo, so se najprej pozanimali pri odgovornih. Pristali so, da bodo prispevali več kot šest tisoč kosov opeke v vrednosti 100 Gornji Radgoni tisoč šilingov. Že v petek so hodnjih dneh začeli z večjimi opeko tudi pripeljali na zbir- gradbenimi deli. no mesto, saj bodo že v pri- bbp V LJUTOMERU POMAGAJO Tankovski >izlet< je pustil posledice tudi v ljutomerski občini, čeprav so se skozi kraje le peljali in se niso ustavljali, če jih seveda niso zadržale cestne zapore. Izvršni svet SO Ljutomer je ustanovil posebno skupino, ki jo vodi Dušan Kosi (OŠ CZ), njena naloga pa je pomagati najbolj prizadetim. S pomočjo sredstev občinskega proračuna (dokler ne dobijo izplačane vojne odškodnine) so obnovili in zasteklili vsa uničena okna ter prekrili strehe z novo kritino. Socialno skrbstvo je najbolj prizadetim družinam dodelilo enkratno denarno pomoč. Kakor je povedal Franc Štrakl, pa bodo ta teden izpolnili tudi obljubo, ki sojo dali družini Janka Kukolja iz Presike. Njegova hiše je v celoti uničena, zato je potrebna nadomestna gradnja. S pomočjo PGP Ljutomer, stanovanjsko-komunalnega podjetja in sosedov naj bi v ponedeljek betonirali temelje nove hiše. Z občinskimi sredstvi bodo začasno pomagali tudi obrtniku Zemljaku, ki so mu v zapori uničili tovornjak. S pomočjo ugodnega bančnega posojila bo lahko kupil nadomestno vozilo. bbp - d' gosn 'etališče, šole in tu->Ue]e p°darske objekte, ki so kovati sarn namen — ustra-Zr°čiti preb'valstvo in pov-gospodarsko škodo. naj bi ?kcija UNZ, ki nanje v Vrstila ljudi za rav-Se bo n ;akšnih okoliščinah, bodo fr'6.6'3 te dni. Obiskali ^rnofm^P3’ kier se bodo o Jali z ,‘n'h ukrepih pogovar-'aVcj (j t° Pooblaščenimi de-n°s>'izv boskrbelaza var-šetraj ^.tovarniških ograj, rali (jP|.J . Pa si jo bodo mo-da ne , yc‘, predvsem za to, ProCes 1 bil moten delovni l do o-Ž^Ptoviti sami. Tako hodi j, reJe kontrolirani iz-Mor Podjetij in obiski, ki-Ze'«znRkne’.turistična naselja, staje e ln avtobusne po-Vsa PodrAf-arderobe, skratka ^je .A3’ kjer se zadržuje ?°žnOst ' ? ljudi, kjer je .fe akciia lzvedbo teroristi-^ko |'Je, veliko večja in ima V na J 3 tragične posledi-nbravnavareVan^u so Prisotni ^Posredn!1. 'udi poročilo o „ °di. 7^ 1 ,ln Posredni vojni r3'' dnriS ednjo so predlaga bdodaten rok, do kate. Veta izr^etJ3 izvršnemu 2ro«ila svojo oceno. n* neposPOjatke o posredni zna-dni škodi, ki tre- SjOnOV bo :nek3j. Čez 255 hi ^trezni , vr.sn' svet pre-k^o, ki komisiji v repu-ž;dPrav0 P3J,bi sredstva za usmerjala iz čile"1 škod’e ^peujenega od' nn PoPlav« nso J° povzro-v>0 Prisotni so poni1' Pristen70?'' na subjekti-SeeVar,ju nnekjterih pri oceni ZavZeli z sredne škode in ftist3^ velJa sa' na, ki je dokazlji- Renata Ficko Višja denarna pomoč in prispevki Šestnajstega julija je republiški izvršni svet sprejel sklep o uskladitvi socialnovarstvenih pomoči in prispevkov ter lestvice znosnih stanarin, rejnin, pravic iz zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter denarnega dodatka oskrbovancem v socialnih zavodih. Tako družbena denarna pomoč otrokom od prvega julija znaša za enega otroka najmanj 2500 dinarjev in največ 1300 na mesec. Denarna pomoč kot edini vir za preživljanje znaša 3700 dinarjev, dopolnilni vir pa se poveča za 29 odstotkov. Prav tako pa se povišuje tudi prispevek staršev za varstvo otrok v vrtcih ter svojcev ali zavarovanca za socialne zavode, in sicer z avgustom za 25 odstotkov. Nadomestilo za invalidnost je 3000 dinarjev, dodatek za nego in pomoč tuji osebi je v celoti 1700, za delno pomoč pa 850 dinarjev. Plačilo za delo rejnice znaša za nemotenega otroka 2070 dinarjev na mesec, materialni stroški pa so za otroka v prvem letu starosti 4630, do šestnega leta 3560, osnovnošolskega 4270 in za otroka nad štirinajst let 5340 dinarjev na mesec. Ob povišanju stanarin v občinah naj bi pristojne službe na novo določile tudi delno nadomestilo stanarin, in sicer po novi lestvici znosnih stanarin. Ob nespremenjenih zneskih stanarine bodo tako zneski delnega nadomestila stanarine nižji kot doslej. mh Varčujejo z rentgenskimi filmi Soboška bolnišnica se je zaradi velikih finančnih težav odločila za varčevalne ukrepe in smotrnost pri delu, kar pa po besedah direktorja bolnišnice mag. Emerika Zvera še ne pomeni, da bolniki, ki določene storitve nujno potrebujejo za zdravljenje, le-teh ne bi dobili ali ne bi bile opravljene. Vendar so spet začeli uporabljati tudrnekatere klasične delovne metode. Velik problem so rentgenski filmi, ki so iz uvoza, vendar za njihov nakup nimajo denarja, direktor pa je tudi odločno zavrni govorice, da filmi, ki so jih dobili kot pomoč z Madžarske, niso upora ni. Take govorice je označil kot nerazumevanje ali zlonamernost, saj so rentgenski filmi uporabni in jih bodo uporabili, res pa je, da so manj sodobni, kot so jih v bolnišnici že imeli. Problem pa niso le rentgenski filmi, ampak tudi kemijske raztopine, ki jih potrebujejo za delo v laboratorijoh. Tudi te so iz uvoza. Če je bolnišnica do sedaj še veljala za dokaj dobrega plačnika računov dobaviteljem materiala, pa imajo sedaj že za mihjar o in tisoč neporavnanih računov, ki jih ne morejo plačati. Zato se ojijo, da jim bodo dobavitelji ustavili pošiljke. Razmere so torej zelo hude, za premeščanje finančnih težav pa tudi ne morejo najemati posojil, ker jih ni. 'SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA-LJUDSKA STRANKA TOKRAT V SOBOTI Seja izvršilnega odbora Slovenske kmečke zveze — ljudske stranke je tokrat bila v Murski Soboti, kjer ima stranka veliko število svojih članov, dogodki, ki so se v zadnjih dneh dogajali v kmetijstvu, pa so ravno tako v glavnem vezani na pomurske kraje. Izvršilni odbor je ugotovil, da obramba proti toči, ki je uzakonjena, ne deluje. Zakonske določbe je treba dosledno spoštovati, zato so sklenili, da bodo od republiških organov zahtevali odgovornost za neizvajanje obrambe proti toči in da se to izvajanje takoj uveljavi. Vzpostavili so tudi stalen solidarnostni fond, ki bi bil vedno pripravljen odpravljati posledice naravnih in drugih nesreč. Izvršilni odbor ni zadovo-' Ijen z urejanjem kmetijske zakonodaje, saj so nekateri zakoni še vedno v fazi osnutka. Gre za štiri zakone, in sicer za zakon o gozdarstvu, lovstvu, veterinarstvu in o kmetijskih zemljiščih. Vsi štirje zakoni naj bi se vezali na zakon o zbornici kot obliki kmečke samouprave. Še vedno ni rešena dilema o vračanju kmetijske predelovalne industrije v zadružno sfero. V zadnji točki seje so se dogovorili o pripravah na kmetijski tabor, ki bo 17. in 18. avgusta v Pomurju. Tradicionalna manifestacija Kmečke zveze, bolj stanovski prikaz tega dela naroda kot politični, pričakuje velik uspeh ravno v tem delu Slovenije, kjer prevladuje kmetijska proizvodnja. Dragica Heric J Čeprav se slovenska obala in Istra polnita z domačimi turisti in je čedalje večja prodaja tudi v trgovinah v »celinskih« mestih, pa ne bodo mogli nadomestiti izpada prodaje v juniju in juliju. V Mineralni vodi Radenska so v juniju dosegli le 79 odstotkov načrtovanega, nekoliko boljša je bila prodaja pepsikole. Pričakujejo, da bo v juliju in avgustu prodaja manjša za 30 odstotkov, kriza pa bo najbolj prizadela »steklenični program«, saj so plastenke in pločevinke čedalje bolj priljubljene tudi pri Slovencih. bbp • GARDEROBNE OMARE PO MERI • NOTRANJOST PO ŽELJI • VRATA IZ MASIVNEGA LESA • SEDEŽNE GARNITURE, VEČ TIPOV Murska Sobota, Severjeva 11 A, tel.: (069) 21 688 Odprto od 9. do 12. in od 16. do 19., ob sobotah od 9. do 12. ure. ?T| Stran 3 aktualna tema Podoba Slovenije v teh dneh je v galeriji svetovnih podob nekako v križišču pogledov dveh oseb, ki ju večina poznamo samo s fotografij. Z ene izmed teh fotografij nas premerja visokorasel nizozemski gospod Hans Van Der Broek. Z druge nas gleda, po fotografiji sodeč, brhka komentatorka srbskega časopisa Duge. Štefan Smej Način, kako ta dva gledata na Slovenijo, kako Srbkinja o njej piše in Van Der Broek o njej poroča politikom Evropske skupnosti, ta način je okvir naše podobe pred svetom. Kot neotesan »slovenački Janez« bom dami vzel prednost. Z gospodom Van Der Broekom, z njegovim visokim pogledom, se bom namreč tukaj ukvarjal pred motrenjem ljubke Srbkinje. Vendar še vedno pod njenim pogledom, kajti ne morem je pozabiti. Nizozemski gospod, ki vodi evropsko komisijo, je videti strog in porogljiv. Neokusno bi bilo o njem misliti, da je ležeren in ne opazi, kako mu očala znova in znova zdrknejo čez polovico nosu. Način, kako g. Broek nosi očala, razkriva njegov značaj. Tako, preko očal, lahko še bolj zviška gleda na balkanske slovenske razmere. Razen tega osebnostnega razpoloženja, značilnega za NEŽNI POGLEDI vzvišenega Nizozemca, pa je mogoče v njegovi diplomatski prtljagi prepoznati še nekaj. Vrednostno merilo za naše kraje, ki ga nosi s seboj, je dobil, tako bi človek sodil, od ženskega dela svojega družinskega kroga. Najbrž od svoje tašče. Recimo, da se je Van Der Broekovi tašči primerilo tole: nekoč, ko je bila njena hčerka, poznejša soproga visokega uradnika Broeka še majhna, po marci-panovih kolačih dišeča deklica, je gospa tašča na nekem javnem nizozemskem prevoznem sredstvu naletela na kislo dišečega moškega, ki je frcnil po tleh ogorek, nakar je k vsemu odvil še sendvič in papir prav tako malomarno ovrgel. Gospa je pozneje ugotovila, da je bil ta moški Jugoslovan. In ža zdrsnjenimi očali gospoda Broeka je mogoče slutiti taščino neposredno doživeto informacijo o krajih, v katere odhaja njen zet. Pomislite zdaj, da se nesrečni Broek potoži svoji tašči, rekoč, da v resnici ne ve, ali ti Slovenci sodijo v Jugoslavijo ali pa ne. Tašča je praktična ženska. Priporoči mu, naj svojim podrejenim opazovalcem naroči, naj več pozornosti namenjajo slovenskemu okolju. Naj mu poročajo, kam Slovenci mečejo odpadke. Saj so nenehno na terenu, kjer jim razkazujejo izpraznjene postojanke teritorialcev... Imajo pa kaj videti, ti gospodje! Drek okrog položajev pogumnih slovenskih Soldatov močno deževje zadnjih dni sicer izpira, ostajajo pa vse druge naplavine (nejvojaške nemarnosti. Prekmurski republiški poslanec g. Halb bo morebiti na naslednjem zasedanju slovenske skupščine predlagal, naj bi zeleni skupaj z mladino to počistili — kakor je predlagal, naj na zeleno prebarvajo španske jezdece. Morebiti. Cisto gotovo pa bo gospa tašča zeta vedela poučiti, na podlagi zadevnih informacij, kam sodi Slovenija s svojo zmagovito vojsko vred. Gospod Broek nas bo čez zdrs-njena očala videl še bolj tam, kjer mi ne bi hoteli biti. Pa smo. Toda od tam nas gleda drug pogled. V silnem srbskem jeziku z mičnimi očmi Dugine komentatorke. Srbski jezik je v resnici velik: tisti »bude bilo« s katerim Magli-čan(i) obljubljajo) da bo(do) Ša-lovčanom rezal(i) vratove, je mogoče razumeti kot futur II — česar slovenščina nima. V tem silnem jeziku gracilna Dugina komentatorka obžaluje, da nas JNA ni bolj zmlela! — Mi smo točno v sečišču teh dveh pogledov. PRIPRTA VRATA NARAVNIH ZDRAVILIŠČ Kamorkoli se ozreš, kogarkoli povprašaš po delu, poslovanju, gospodarjenju, povsod ista slika. Tako gospodarstvo kot negospodarstvo je povsem na tleh, dotolčeno tako, da res ni videti izhoda. Ostaja le upanje, da bo za slabim prišlo dobro, pa še to pravijo le nepoboljšljivi optimisti. Razmere so mračne, saj ni videti poti, kako bi se izmotali iz kolesja, ki je pripeljalo do dna. Ce smo pred vojno še čutili težnje po vzponu, danes večina samo še čaka, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Pred vojno smo imeli »paradnega konja*, na katerega smo stavili, to je turizem, tudi zdraviliški. Pa se je zasukalo čez noč. Veliko so si obetali in smelo gledali na prihajajočo turistično sezono, imeli so počitniške prijave, vendar jim je vojna prizadela hud udarec. Turisti so odšli, odjave so se vrstile in potem, ko so mislili da je najhujše za njimi in da se je voz le ustavil, pa čeprav le meter pred prepadom, je naravna zdravilišča zadel še udarec, ki ga niso pripčakovali. Republiška uprava za zdravstvo in socialno varstvo jim je poslala dopis o nižjih cenah zdravstvenih oziroma zdraviliških storitev ter sklep, da nižje cene veljajo od januarja letos, kar pomeni, da bodo morali opraviti poračun za že opravljene in plačane storitve tudi za nazaj. Ali bodo plačali razliko ali pa bodo določen čas delali zastonj, da bi tako »poravnali* svoj dolg do zdravstvene uprave? Že do sedaj so zdravilišča imela določeno ceno storitev, ki se ni spreminjala devet mesecev, sedaj pa so jo torej še znižali, za zdravstvene storitve od 30 do 35 odstotkov in 23 odstotkov za hotelski del storitev. S tem ukrepom ali dodatnim udarcem so naravna zdravilišča dokončno pristala na robu propada, prizadel pa jih je pač v tolikšnem deležu, kolikor so pobodbeno sodelovali z zdravstveno skupnostjo (sedaj upravo za zdravstvo). Nekatera so imela večji delež bolnikov ali gostov z napotnicami, druga manj in so se bolj razvijala v turistično smer, čeprav so vse te dejavnosti pač med seboj povezane. Kakšen stol za naravna zdravilišča? Načelno, s strani republiške uprave za zdravstvo, nič drugačen kot za zdravstvene zavode, za vse pa je v sedanjem času stol, na katerem lahko sedijo, zelo majav. Cene zdravstvenih storitev republiška uprava namreč ni znižala le zdraviliščem, ampak tudi zdravstvenim zavodom. Čeprav je zdraviliško zdravljenje del zdravstvenega varstva, so upravni organi, ko so zaradi pomanjkanja denarja začeli sreje-mati omejevalne, varčevalne ukrepe, vedno najprej >udarili< po zdraviliškem zdravljenju. Določili so pač določeno kvoto de-. narja in ko se je denar potrošil, pi bilo več napotitev na zdraviliško zdravljenje. Republiška uprava za zdravstveno varstvo je tako kot z ostalimi zdravstvenimi inštitucijami tudi z zdravilišči sklepala pogodbe o obsegu dela, ki naj bi ga opravljale za. bolnike z napotnicami, ter o ceni točke (posamezne storitve in dela so namreč ovrednotena z določenim številom točk). Vendar za to leto pogodbe še niso bile sklenjene z nikomer, ampak so delali v istem obsegu in po starih cenah. V aprilu pa so potem v republiškem centru izdelali tako imenovana aprilska izhodišča za poslovanje v letošnjem letu. V njih so vsa dela in naloge tako v zdravstvenih zavodih kot zdraviliščih preračunali na enoto enostavnega dela, ali kar na skupni imenovalec. Torej so s tem enako obravnavali zaposlene zdravstvene delavce v zdraviliščih kot v zavodih, vendar pa je v izhodiščih še zapisano, da se mora obsega dela v zdraviliščih v primerjavi z lanskim letom zmanjšati za pet cjdstotkov. To pa pomeni: če V prvih petih mesecih je na zdraviliško zdravljenje v Radence iz Pomurja bilo napotenih 35 bolnikov, ki so imeli 802 zdraviliška dneva, v Moravske Toplice 5 bolnikov (74 oskrbnih dni), v Terme Čatež trije (71 oskrbnih dni), v Dobrno 33 (568 dni), v Laško 12 (207), v Atomske toplice 5 (91), v Zdravilišče Rogaška Slatina 8 (185), v mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna 4 (74), v Krko 6 (98), Topolšica I (15), Crikvenica 2 (40) in v Varaždinske toplice 6 bolnikov, ki so izkoristili 108 oskrbnih dni. Skupaj torej 122 bolnikov. je manj storitev, mora biti tudi manj zaposlenih. Ti in pa drugi dejavniki, ki vplivajo na izračun cene zdravstvene storitve, so dali cene, ki so bile relativno nižje od lanskih, vendar številčno višje kot do sedaj. Nove cene so zdraviliščem poslali prvega julija, vendar so že po tedni dni dobili novo sporočilo, v katerem so cene iz prvega sporočila preklicali in jim izračunali nove, celo nižje od že priznanih cen. Vse izhodiščne cene so namreč ponovno preračunali tako, da so jih uokvirili v deset milijard, kolikor so v Slovenska naravna zdravilišča finančnem ministrstvu odrinili za zdravstvo, pa čeprav je prvotno zanj bilo načrtovano več in se je po izračunih za zdravstvo tudi zbralo. Vendar, ker imamo integralni republiški proračun, zdravstvo svojega sklada ne more imeti. V zdraviliščih torej, prav tako kot v zdravstvenih zavodih, ugotavljajo, da osnovni vzrok za znižanje cen ni v nepravilnem vrednotenju njihovega dela, ampak omejevanje proračunskih sredstev za zdravstvo. Tako so torej nastale cene, ki naravna zdravilišča ob že tako izgubljeni letni turistični sezoni še bolj potiskajo na rob propada. Naj k že zapisanemu dodamo še stavek ali dva komentarja. Organizacija in delovanje zdravstva še vedno temelji na planskem sistemu, ki pa ne pozna ne trženja, konkurence, ne nagrajevanja po kakovosti dela. »Načrt*, ki smo mu v gospodarstvu in načelno v družbi že dali slovo, pa še vedno sestavljajo v republiškem zdravstvenem centru, in sicer tako, da se uokvirijo v maso denarja, ki se namenja zdravstvu. V takem planskem sistemu, kjer so pomembne le številke, nima in ne more imeti posebnega mesta niti naravni dejavnik, katerega zdravilnost poudarjajo v zdraviliščih in kar dokazuje stroka. Ambulantno zdraviliško zdravljenje, ki menda to ni Po pameti bi lahko rekli, da imamo Pomurci veliko srečo, da je narava na tem majhnem prostoru bogata z izviri termalne in mineralne vode in da so se razvila kar tri naravna zdravilišča. Tudi razvoj zdravstva v Pomurju se je v preteklih letih delno organiziral tako, da je vključil storitve, ki so jih že razvijali v zdraviliščih. Gre predvsem za storitve fizikalne terapije, pri katerih so v zdraviliščih uporabljali tudi naravni dejavnik in jih zato v zdravstvenih domovih niso opravljali. Vendar administrativni predalčki terjajo svoje in pravijo, da ambulantnega zdraviliškega zdravljenja ni. Zaradi tega so bolniki z vseh koncev Pomurja nekaj časa morali uporabljati le storitve fizikalne terapije v bolnišnici v Rakičanu, pa čeprav so bliže domu imeli zdravilišče in so na terapijo morali čakati kar nekaj tednov. To administrativo ravnanje, nelogičnost za človeka in bolnika, je potem lani le uspelo preseči z dogovorom z zdravilišči. Tako bolniki iz radgonske in ljutomerske občine lahko uporabljajo fizikalne storitve v zdravilišču Radenci, iz lendavske v zdravilišču v Lendavi ter iz soboške v bolnišnici v Rakičanu. Pomurska enota republiške uprave za zdravstvo pa se z Moravskimi Toplicami še dogovarja o fizikalnem zdravljenju velikih sklepov in hrbtenice. Kljub tem dogovorom, ki jih je soboška enota skle- nila s pomurskimi zdravilišči, pa je uradno še vedno sporno ambulantno zdraviliško zdravljenje. In ker bi osnovna fizikalna dejavnost morala potekati v zdravstvenih domovih, dobijo zdravilišča te storitve plačane po ceni storitev v osnovnem zdravstvu. Hudi dnevi pomurskih zdravilišč Za zdravilišče v Radencih, ki predstavlja center za rehabilitaci- jo bolnikov z boleznimi srca in ožilja v Sloveniji, znižanje cen storitev ter zahtevani poračun za nazaj pomeni manjši dohodek, za prvo polletje 3,8 in za drugo 4,5 milijona dinarjev. V strukturi nočitev je namreč bolnikov ali gostov z napotnicami od 20 do 25 odstotkov (ta se je ob varče- valnih . ukrepih v zdravstvenem varstvu vsako leto nižal), v am Foto: Nataša Juhnov bulantnem zdraviliškem zdravljenju pa je delež teh storitev okoli 40 odstotkov, saj precej bolnikov iz Pomurja prihaja v Radence le na ambulantno zdravljenje. Kot je povedal direktor zdravilišča Jože Duh, v zdravilišču ugotavljajo, da za tako ceno ne morejo več delati. Zato so pripravili tri možne ukrepe, o katerih se bodo še odločali. Prvi ukrep je, da bolnikov z napotnicami ne bi več sprejemali, drugi, da bi opravljali storitve le v obsegu plačanega, tretja možnost pa, da bi razliko v ceni plačal bolnik sam. V Radencih so že ustavili sprejemanje gostov, bolnikov z napotnicami, oziroma sprejemajo le tiste, ki prihajajo iz bolnišnice na tako imenovano nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Znižanje cen je po besedah šefa zdravnikov dr. Slavka Kramariča za radensko zdravilišče kot udarec z macolo. » Zaradi tega delamo z zmanjšanimi močmi ali le tretjinsko. Od deset zdravnikov delajo le trije ali štirje na dan, ostali pa so na dopustih, prav tako tudi drugo zdravstveno osebje. Ko jim bo dopust pretekel in če se razmere ne bodo izboljšale, bomo tudi mi morali začeti s tako imenovanim čakanjem na delo. Pri naši rehabilitaciji smo človeka vedno obravnavali celovito, po strokovni plati smo dali opti-mum, sedaj pa bomo pripravili nove programe rehabilitacije, v katerih se bomo pač omejili na tisto minimalno, kar je še združljivo s stroko. V teh petindvajsetih letih razvoja smo v strokovnost vložili veliko dela, truda, volje, študija in tudi denarja. Uveljavili smo se, tudi s strokovnimi članki in raziskavami, in če se bomo morali po teh ukrepih kadrovsko osiromašiti, bo osiromašeno zdraviliško zdravljenje v vsej svoji biti. S tem je vprašljiva tudi visoka strokovnost, strokovno napredovanje. Prve posledice ukrepa se bodo poznale takoj, ker bo prizadet bolnik in se bo moralo zmanjšati število zaposlenih v zdraviliščih. Dolgoročno pa to pomeni, da bomo po ureditvi razmer štartali z določenim minusom. Menim, da zdravilišče ne bo nehalo obstajati, Slovenija si tega niti ne more privoščiti, vendar pa ima ta ukrep v tem času za nas rušilne posledice. Potrudili se bomo in naredili vse, da v hišo dobimo goste, samoplačnike. Tudi naše storitve bomo ponudili v paketu, naredili vse, kar bo v naši moči, da tudi v prihodnje naših pacientov le ne bomo pustili na cedilu.« V zdravilišču Moravske Toplice bi v tem letu po prvih izračunih za bolnike z napotnicami lahko opravili storitve v vrednosti 7 milijonov 216 tisoč dinarjev, vendar pa sedaj, zaradi 35-odstotne-ga znižanja vrednosti točke, lahko računajo le na 5 milijonov in 369 tisoč dinarjev. Razlike ali njihovega primanjkljaja v dohodku bo tako za milijon 846 tisoč dinarjev. Sicer pa, kot je povedal direktor Moravskih Toplic Dušan Bencik, je njihov zdraviliški del premalo izkoriščen, v njem pa je zaposlenih 36 zdravstvenih delavcev. Ustvarja le desetino prihodka zdravilišča. V juniju je 6il njihov skupni prihodek 12 milijonov 430 tisoč dinarjev, od tega pa je zdravstvo' ustvarilo milijon 287 tisoč dinarjev (447 tisoč dinarjev je bilo plačil zdravstvenih storitev z napotnicami). Tudi pri njih je »čiste ga* zdraviliškega zdravljenja malo, saj je od 62 tisoč nočitev v prvem polletju bilo okoli 2 tisoč nočitev zaradi zdraviliškega zdravljenja z napotnico. »V preteklosti je v Moravskih Toplicah veljala usmeritev, da ima pri uporabi, zmogljivosti prednost samoplačnik pred bolnikom z napotnico. Seveda zaradi finančnega učinka, ostali pa so pač prihajali odvisno od prostih zmogljivosti. Posebej o ukrepih zaradi znižanja cen še nismo razmišljali, prav gotovo pa ne bomo pristali na prelivanje denarja iz drugih dejavnosti za opravljanje zdravstvenih storitev pod ceno,« pravi direktor zdravilišča. Tudi pri njih bodo medicinske in sploh zdravstvene storitve poskušali prodati samoplačnikom ter v paketih oddiha. Če pa to ne bo mogoče, bodo tudi pri njih zmanjšali število zaposlenih. Tudi v naravnem zdravilišču Lendava v poračunavanje sto tev, ki so jih že opravili, po nl.zJ! cenah ne nameravajo pristati,! povedal direktor Albert Oio giutti, saj se tu to zdi povsem o logično. Preko skupnosti nara nih zdravilišč si bodo prizade* li, da do tega ne bo prišlo, saj njihov dohodek že zaradi zni nja cen v drugem polletju ma J za 737 tisoč 689 dinarjev. MJ" temu pa so v teh krioznih časi^ veseli vsakega gosta, nikogar n odklanjajo, niti bolnika z nap tnico. Po besedah direktol zdravilišča pa bi se vendar seo J morali oglasiti tudi P°faJnj0 zdravstvenih storitev, saj bo na koncu še najbolj prav oni, saj nepopolna rehao tacija pušča posledice na zdr ju- ■ »Mimo sistema zdravstva L tudi ne moremo iti, kakrse: že bo. Pričakujemo pa, da D^.e z uveljavitvijo zasebne P nS lahko enakovredno nastopa' । tržišču z javnimi zavodi. . bo morala tržne logika S te po kakovosti storitev. In ta a. mo imeli prednost, predvse® radi uporabe naravnega dej ka.« _______ m Prav zato bodo šli v znanjanja zdravnikov in tih stvenih delavcev o PfedIoaču-zdraviliškega zdravljenja- -e najo pa tudi na to, da bodo zdravstvene storitve lahko V dali, saj bo rehabilitacija ravnih zdraviliščih Pr‘ jo ta-pomenu, dogovarjali se bo di z zavarovalnicami, tudi ni. Pričakujejo pa tudi, da^j podjetja večji poudarek preventivnemu zdravljenju^ hovih delavcev, kar tujinai lo dobro pozna. Preventiv grame, kijih pripravljajo 0. vilišču, nekatera podjetja rahljajo. —..... —-----------— ■ Pomurska in slovenska ^p. vna zdravilišča, združena ^e. nost, se bodo borila za P , tol' tje. In če jih z nižjimi cenaz(jrav' če republiška uprava za z stvo, potem pač ostane m s8l)), da kaj več prispeva bolnikih Skupnost slovenskih navellSki zdravilišč je namreč slo e. vladi že poslala pobudo za .nj. membo plačila soudeležb kov za zdravljenje v zdra Bolnik naj bi poleg 50 ®dsv]jejija cene hotelskega dela zdra oziroma cene doplačal se nastalo razi1 ^|oiB priznanimi cenami 'nJjeovor8 zdravstvene uprave. O s. na to pobudo še niso 9 Kaj pa bolnik ---------"-----------—iGn3"1' Čeprav je sestavek bi jji njen naravnim..z^aCoO^ posledicam, ki jih bo skl r žanju cen njihovih stori gnil za sabo pa se kot ne ali kot rdeča nit vsesKO^ 5« spoznanje, da pa bo pri ,j up0' najbolj prizadet bolnik F rabnik zdravstvenih sto izhodiščih se mora obs pe stvenih storitev zmanjša odstotkov, kar pomeni, potni zmanjšalo tudi število za zdravilišča. ;nravOai In ker zdravilišča P^vljo^ prečesane programe z v pP da bi se z obsegom sto ]*o bližali ceni, ki je prmn b Stran 4 VESTNIK, 1. gospodarstvo Ali se je agonija lendavskega gospodarstva začela pred dobrim letom zaradi gospodarske blokade južnih republik, ki jim je domače gospodarstvo namenjalo dobršen delež svoje proizvodnje. Ali pa koreni krize segajo še dlje, v cvetoče obdobje neproduktivne proizvodnje in zaposlovanja, v obdobje samozadostnosti in zgrešenih političnih naložb, ko ni bilo potrebe in tudi ne volje jemati in slediti zgledom drugod, saj je bilo vsega dovolj, če s> bil uspešen ali ne? Najbolj trdno sodelovanje z najbolj oddaljeno republiko Radenska (polnilnica Tri srca) čuti največje posledice gospodarske vojne. Ne le, da je oškodovana zato, ker si tuji in domači turisti niso upali na morje (lani so prodali 176 milijonov enot izdelkov, kar 40 odstotkov tega v juniju, juliju, avgustu), ampak tudi zato, ker jim kupci (trgovine, grosisti, SDK-ji) plačila ne pošiljajo sproti in ker je prevoz blaga v kraje, ki so oddaljeni več kot 200 kilometrov, čedalje težji. Slabo turistično sezono bi še nekako nadomestili z večjo prodajo ,na celini', toda kaj, ko so zapore na cestah vse pogostejše. Kolaps lendavskega gospodarstva? Kruto je bilo lansko gospodarsko leto v tej občini, saj je bilo leto stečajev, ki so na cesti pustili velik davek — B več kot 30-odstotno nezaposlenost. Nič lažje ni letos, ko se nezaposlenost še stopnjuje, ko se iz razvalin starih podjetij s težavo rojevajo nova, z 'stimi proizvodnimi programi, z v glavnem isto usmerit-vijo na domače tržišče in ko Paradni konj lendavskega gospodarstva Nafta s 1100 zaposlenimi trenutno nima pra-ve Perspektive in možnosti za Preživetje. Kako neproduktivno je bi-,0 zaposlovanje, ko pa je le-tos v šestih mesecih 30 odstotkov manj zaposlenih ustvari-lo samo za 1,6 odstotka manj-S' fizični obseg poslovanja! Kako še vedno prevladuje miselnost, da bo mogoče doma prodati vse, kar se pridela! Le tako si namreč lahko mzglagamo podatek, da je v sestih mesecih bilo izvoza za " milijonov dolarjev (brez p'anike Turnišče, ki ji poslo-vno politiko diktirajo v Kra-njh), od tega v Nafti več kot Pet. Ko ni naložb, ki bi zago-avljale nova delovna mesta, m ko po vsem tem zagodejo Politični interesi in prepre-c'io zdravilišču Lipa, da bi se razcvetelo, je resnično hudo. , ^živeli bodo samo naj-°ljši. Pričakovati pomoč si-r°mašne države, ki ji je tujina stavila vsa posojila, ali tuj-ki v >biznisu< emocij ne P°znajo (saj je njihovo edino ^'lo: kapital na pravem estu in ob pravem času), je , Uzorno. Gospodarska vojna, la j° zateti biti, bo traja-dalj časa od tiste, ki smo jo dbili. Ali bo tako uspešna a Je odvisno samo od nas. Za sj gdspodarsko preživetje je Patija svetovne javnosti Pfemalo. Renata Ficko »Prve mesece letos je bila prodaja naših izdelkov povsem normalna v Sloveniji, Hrvaški ter Bosni in Hercegovini. Preko koncesionarjev smo do pred kratkim prodajali pepsikoli tudi v Beograd, vendar nam prevzetega blaga niso plačevali, zato sedaj pošiljamo to pijačo le še v Prilep v Makedoniji,« je povedal Vili Kozic, direktor največjega slovenskega ,slatinarja‘ in polnilnica brezalkoholnih pijač. »Prvi zapleti so se začeli s prevozi junija, ko so bile delne zapore že na Hrvaškem, po 26. juniju pa tudi v Sloveniji. Dva dni je bil popoln izpad proizvodnje in prodaje. 1. julija smo začeli prevažati naše izdelke s pomočjo železniškega prometa, do Maribora pa smo vozili s tovornjaki po stranskih poteh. Največji količinski izpad bo prav gotovo julija in avgusta, prodaja v predse- zoni pa je bila v Dalmaciji manjša za polovico. Dostava naših izdelkov v Zadar, Split in druge kraje je otežena, ker morajo šoferji vse voziti preko Reke, torej po daljši in slabši poti,« je povedal Kozic. Najbolj trdno sodelujejo (če lahko temu tako rečemo) še vedno z Makedonijo. OH IS Skopje jim prodaja surovino za PVC-embalažo, v katero polnijo mineralni vodi Miral in Radin. Zad- njo pošiljko so prejeli po železnici pred nekaj dnevi — za 22 ton surovine so plačali 19 tisoč dinarjev prevoznih stroškov, cena materiala pa je 847 tisoč dinarjev. V prihodnje bodo lahko iz OHISA dobili surovino le, če bodo poslali predplačilo. Iz Bilokalnika Koprivnica dobivajo karton, iz Plute Zagreb pa nekatere zamaške. Preostali potreben material dobijo v Sloveniji; tudi surovino za PVC bi v skrajnem primeru lahko uvažali (verjetno bi bila cenejša, manj pa bi stal tudi prevoz), vendar imajo velike težave z devizami. Bernarda B. Peček Izdelke Radenske prodajajo predvsem še v krajih, ki ležijo severno od Zagreba, v Banja Luko pa pošiljajo le še plastenke in pločevinke pepsikole. Iz družbenega sektorja so se povsem umaknili zaradi odločitve bosansko-hercegovske SDK v desetih občinah, da v Slovenijo ne bodo več nakazovali denarja. Mineralno vodo, brezalkoholne pijače in pepsikolo, ki jih polnijo v polnilnici v Boračevi, vozijo v druge republike in Dalamcijo šoferji Avtoradgone, zasebniki (tudi iz Varaždina) ter Saobračajno Metkovič. ■■ ■■■■■■■■■■■■■■ MB ■■■■■■■■■■■■ OJ | DENAR JE POSLAL | | REJC! | I Težave so, če ni denarja; težave pa so tudi, če denar je! J Tako je v občini Gornja Radgona nastal spor, ker je Avtoradgo- | Ina že dobila denar, s katerim si je lahko za silo zakrpala >vojne ■ rane«, drugi (predvsem zasebniki) pa ga še niso dobili. Kaže pa, I I da je pri vsej zadevi šlo za nesporazum, kajti Avtoradgona ni ■ dobila plačane -vojaške odškodnine«, ampak je minister za go- * | spodarstvo Izidor Rejc po ogledu uničenih objektov in izdelkov I ■ pospešil nakazilo že pred meseci obljubljenega denarja. »Za vzpostavitev proizvodnje in ohranitev tujih kupcev« je | ■ Avtoradgona prejela 10. julija 10 milijonov dinarjev. Izidor Rejc ■ je obiskal Avtoradgono 6. julija (v soboto), 9. julija je poslal mi- I I nistrstvu za finance dopis, naj nakažejo denar, in naslednjega ■ dne je bil denar že v Gornji Radgoni. »Za nas pomenijo ta sredstva možnost delne dokapitaliza- I Icije Avtoradgone. Celotnega primanjkljaja teh sredstev je 92 mi- z lijonov, torej nam sedaj manjka še 82 milijonov dinarjev. V sana- | Icijskem programu smo predvideli, da bo republika pokrila polo- ■ vico primanjkljaja,« je povedal v. d. direktorja Franc Štrakl. Upa- I J jo tudi na sredstva, ki jih je razpisalo ministrstvo za delo oziro- ■ | ma so prepričani, da imajo pravico prejeti sredstva, ki so name- I ■ njena za vsakega zaposlenega v perspektivnem proizvodnem “ programu. IZ »Rejčevim« denarjem so premostili izpad finančnega prili- . va iz tujine, v glavnem jim pomaga obdržati normalno proizvod- | I njo, saj so z njim nakupili vse potrebna rezervne dele za uniče- 1 * na vozila. Upajo, da bo 1. avgusta le zaživelo novo podjetje za I I servisno in transportno dejavnost AR ŠPED. bbp ■ V ELRADU SE URESNIČUJEJO NAJBOU ČRNE NAPOVEDI »Plačilni promet s Srbijo, Vojvodino, Črno Goro ter delom Bosne in Hercegovine je popolnoma blokiran. Iz teh predelov ni nobenih denarnih prilivov. Slabo je tudi s Hrvaško, ker divja tam prava vojna. Normalno sodelujemo le z Makedonijo, vendar pa tam prodamo le malo izdelkov. V drugih republikah imamo ta čas še vedno 100 milijonov dinarjev terjatev, za katere ne vemo, ali nam jih bodo kdaj plačali,« je povedal direktor Elrada Ivo Vuk. V Elradu se uresničujejo najbolj črne napovedi. Zaradi neplačanih terjatev nimajo denarja za plače — le za osebne dohodke bi potrebovali 11 milijonov dinarjev. V petek naj bi izplačali le 70 odstotkov junijske plače. Iščejo najugodnejša posojila, čeprav do sedaj posojil za plače niso potrebovali. Na pomoč sta priskočila Zavarovalnica Triglav in zasebno podjetje, vsak zaposleni pa bo prejel tudi bon Marcatorja Sloge v vrednosti 2 tisoč dinarjev. Gospodarskih blokad v Elradu sami niso sposobni rešiti. Ivo Vuk je gospodarstvenike in politike že pred začetkom vojne opozarjal na to nevarnost, zato sedaj opozarja vlado, naj se spomni različnih obljub. Njihove zahteve slovenski vladi so jasne: zah- tevajo nadomestilo za neplačane terjatve in sistemske meddržavne rešitve za možnost nadaljnjega gospodarskega sodelovanja. Od slednjega je namreč Elrad močno odvisen, saj bodo v nasprotnem primeru prisiljeni zmanjšati obseg poslovanja in s tem število zaposlenih. Od 23. julija je okrog tisoč zaposlenih na dopustu. Edini izhod je povečanje izvoza s sedanjih 15 na 30 odstotkov prodaje, vendar bo to mogoče uresničiti šele čez dve leti. Da bi ohranili vsaj nekaj starega trga, v drugih jugoslovanskih republikah, kamor so prodajali 75 odstotkov izdelkov, bodo letos jeseni ustanovili novo podjetje EL SAT (sedaj se tako imenuje blagovna znamka), ki bo sodelovalo z zasebno maloprodajo po sistemu ,franšizinga‘. Bernarda B. Peček ! Kje je 5 ton bakra?* I Najbolj značilni primer, kakšno je sodelovanje s srbskimi * podjetji po osamosvojitvi Slovenije, je star le nekaj dni: Elrad je H •, kakšno je sodelovanje s srbskimi podjetji po osamosvojitvi Slovenije, je star le nekaj dni: Elrad je dolga leta dobival baker iz Bora v Srbiji; pred 14 dnevi je gor-njeradgonsko podjetje (nekoč v sistemu Gorenja) naročilo in plačalo (!) 7,5 ton bakra. Pred dnevi se je šofer iz Čakovca (drugi si namreč tja ne upajo peljati) vrnil in pripeljal le 2,5 tone bakra. Ne le, da se je prodaja izdelkov v drugih republikah povsem ustavila, dodatno škodo jim povzročajo tudi dobavitelji surovin. Ukrepi za normalizacijo gospodarstva Vse težji gospodarski položaj v Sloveniji je v zadnjem času osrednja tema številnih razprav v organih zbornice, skupščine in izvršnega sveta. Ta je na svojem zadnjem zasedanju sprejel tudi izhodišče makroekonomske politike v prihodnjih treh mesecih, kjer so določeni prednostni kratkoročni ukrepi, da bi čimprej normalizirali razmere v gospodarstvu, zagotovili socialno varnost ter oblikovali normalen gospodarski sistem po izteku trimesečnega moratorija. Povečanje proizvodnje in izvoza je v tem trenutku ključnega pomena za obnovo gospodarstva. Ob tem ni nepomembno tudi varovanje južnih tržišč, na katera je Slovenija plasirala 24 odstotkov svojega blaga, nabavljala pa 21 odstotkov. Povečan izvoz na zahodnoevropska tržišča pa ostaja še naprej prvenstvena naloga slovenskega gospodarstva. Po vojni bo to nalogo težje izpeljati, zato si bo slovenska vlada prizadevala za povrnitev tujega zaupanja v sodelovanje s Slovenijo in za zmanjšano tveganje v sodelovanju. To naj bi dosegli s pomočjo mednarodnih zavarovalnih institucij, ki zavarujejo politično tveganje. Ukrepi na področju zunanjetrgovinske politike so namenjeni predvsem povečanju deviznega priliva in vzpodbujanju izvoza. Izvoz blaga in storitev naj bi vzpodbujal tudi bančni sistem, vlada pa bo poskušala pridobiti tuja posojila. Nadaljeval se bo odkup deviz od občanov po menjalniškem tečaju. Vlada je predlagala tudi uvedbo dodatnega solidarnostnega prispevka za najnujnejše odpravljanje vojne škode in za zagotovitev minimalne socialne varnosti delavcev v najbolj prizadetih podjetjih. Zavezanci naj bi prispevek plačevali do konca leta po 2,5-odstotni stopnji na način, ki je opredeljen v zakonu o posebnem prispevku solidarnosti v letu 91. Izvršni svet Slovenije je tudi predlagal, naj se višina možnih izplačil osebnih dohodkov določi na podlagi rezultatov iz periodičnih obračunov. Renata Ficko LJUTOMERSKO GOSPODARSTVO Obseg poslovanja bo Industrijska proizvodnja v ljutomerskem gospodarstvu bo po prvih predvidevanjih v šestih mesecih manjša za deset odstotkov, obseg zaposlenih pa za tri. Zaradi znanih težav, v katerih se je znašlo slovensko gospodarstvo, napovedi do konca leta niso nič kaj obetavne, saj napovedujejo za tretjino zmanjšani obseg poslo- vanja. S točnimi podatki o gospodarjenju v prvih šestih mesecih letošnjega leta ljutomerski izvršni svet in njegov predsednik Franc Štrakl še ne razpolagata, ocenjujejo pa, da bo padec šestmesečne proizvodnje za tri odstotke večji kot v povprečju v republiki. Za tri odstotke se je zmanjšal tudj,obseg zaposlovanja, dve podjetji — Im-grad in mešano podjetje Turri pa sta na novo zaposlili 100 delavcev. Nosilci gospodarstva v občini — Moderna oprema, Opekarna Križev- ci, Imgrad, Vitrina in Mlekopromet — občutijo vse težave, ki tarejo celotno slovensko gospodarstvo: plačilno nedisciplino, zmanjšano prodajo zaradi zapiranja južnih tržišč in manjše kupne moči, izvoz, ki stagnira, in blokira transfer denarja. Prave posledice navedenih težav pa bodo občutne v drugi polovici leta, saj ljutomerski gospodarstveniki napovedujejo za tretjino zmanjšan obseg poslovanja. Odkup mleka v Mlekoprometu se je v zadnjem času zmanjšal za šest odsto- zmanjšan zmogljivostjo, kar sta jim do sedaj zagotavljala dober proizvodni program in tržišče. Napovedi, da bo tako ostalo, pa niso nič kaj obetavne. Prepotreben kapitalske injekcije je tudi ljutomerski turizem, ki še naprej ostaja le velika želja domačinov za nadaljnji razvoj banovskih toplic, Moravec pri Bučkovcih in vinskega turizma z objektom Železne dveri. »Turizem je ena naših največjih odgovornosti,« meni Franc Štrakl, predsednik izvršnega sveta. »Z njim sta povezana tudi pridelovanje biološko čiste hrane in razvoj storitvenih dejavnosti. Banovci se lepo razvijajo, zanemarili in premalo razvijali pa smo vinsko cesto in moravske toplice pri Bučkovcih. Čeprav sedanji čas tu- Projektivni biro v težavah Formacije za podjetnike ^I*ITai . 1 Za mešano podjetje F xjame dudi večjo količino kapitala za vlaganje v proizvodne pro-। °žna je aaJ.°lj prime"rno področje je elektronika. tlf°rmacii U^Lustanov'tev mešanega podjetja. 'je: Tanja Lončar, CIS GZS, tel: 061 216 122. martičevci< Erik Jelen se je tega dne vrnil iz Zadra. Jezil se je, ker so ga •mupovci« spet kaznovali. Uspelo mu je, da jih je pregovoril, da so mu kazen znižali s 500 na 150 dinarjev. Sicer pa kaznujejo vsi policaji, tako »mupovci« kot »marti-čevci«, le da slednji ne dajo nobenega potrdila. »Prej sem večkrat vozil tudi v Gradačac, Obrovac, Titovo Kore-nico in druge nevarne kraje. Zdaj tam ni mogoče več voziti, zato moram preko Delnic, Karlovca in Paklenice, kar pomeni štiri ure vožnje več in več ovinkov na cesti,« pravi Erik Jelen. Erik Jelen se je vrnil iz Zadra. Boji se, da bo pot do Dalmacije kmalu zaprta. poškodovan, se morata s sinom odpraviti iz Radenec proti Lendavi, nato naprej v Mursko Središče, Čakovec, Koprivnico, Džor-dževac in Virovitico (tu prespita), zjutraj pa nadaljujeta pot skozi Podravsko Slatino in Dolnji Miho-Ijac do Osijeka. Cesta je normalno prevozna, le da je na njej vse polno policije in hrvaške narodne garde, ki stražita pomembnejše objekte. »V začetku so me ustavljali, zdaj pa mi le zamahnejo. Kaže, da že poznajo tovornjak, saj ga vidijo vsako noč ob približno istem času,« je povedal Franc, ki se je tega večera vrnil iz Osijeka. In njegovo najbolj neprijetno doživetje? Prepričan pa je tudi, da se bo krog »nedostopnih« krajev še bolj razširil. Še nekaj dni, pa ne bo mogoče priti niti v te kraje, kamor sedaj še vozijo. »Kmalu bo Dalmacija odrezana od nas,«« je pritrdilo kar nekaj šoferjev. Pobrali so avtobusne tablice ... Po tem, kar sta doživela Ernest Lehner in njegov kolega, so se v Avtobusnem prometu Murska Ko nevarna, pa je šlo vse mirno-smo se zdaj vozili preko Hrvas in Srbije, so vsakih nekaj kHom trov stali uniformirani vojaki, Pr® Slavonskim Brodom nas je P gledala hrvaška policija,« je PrlP vedoval Lehner. Avtobusni šoferji so se s s hom odpravljali na dolgo pot prav so bili vajeni še daljših P — vendar so eno kilometri, dr“9 pa negotovost in nevarnost o roženih spopadov. Vsaka voz^ je pravzaprav tveganje. S SK ■ darjem, ki je bil že večkrat na poti, sta se odpravila proti Dun J v petek, 12. julija, ob pol osm'; Ob 18. uri so krenili z Dunaja P . ti Šentilju, nato pa naprej P Zagrebu, Beogradu, Nišu im^ ševcu. V Podujevu, kakšnih 1® lometrov pred Prištino, s° ustavili. »Bila sta dva kriminalista v j(1 lu, rekla sta, da sta inšpektorji' . štirje policaji z brzostrelk Zahtevali so vse papirje in ° a Ijenja. To je bilo v redu. Nato so zahtevali, naj z avtobusa ■ meva tablice. Vprašal sem, z morava to storiti. »Če sem r da vzemi, potem vzemi«. 5 zadrl eden in repetiral s PuU,pj| Ker sva nasprotovala, je Pris še drugi policaj in podržal P proti nama. Morala sva to nar ti. To se je zgodilo v sobot . 9.15, tablice pa sva dobila šele v ponedeljek ob 10. uri. prepozno, da bi lahko Pe'iaa(T1o lavce nazaj na Dunaj, kamor se bili dogovorili. Morali so s iskati drugi prevoz. Podobn doživeli šoferji Slavnika Kop »^ slabše pa varaždinska .upi Pred dobrim tednom so ju v hotelski sobi pretepli policaj šli so kar gor v sobo,« je PrlP doval Lehner. azum' Govoril nam je tudi °.nerf[t)an' nem sovraštvu med Srbi in a ci; eni imajo (ali si last^°penit1 pravice, drugi nimajo n°|avcL pravic, niti dela. Zato so o .gjn ki pridejo vsak teden iz Av® ’ se že naslednjega dne ohranjanje albanskega življ zg pomembni. Ti ne skrbijo svoje ožje sorodnike, amPa za vse sosede in znance- a|j nec ne kupi srbskega kgrpsKa mleka, ne prestopi praga trgovine ali gostilne. VelJ nasprotno. ■ osti Po razglasitvi samostojno Slovenci za Srbe TUJ GL . jn ustrezno plačajo višino k ceno hotelskih storitev. »Vi ste inostranac, vi P^ v duplo,« mi je dejala recep pp1 hotelu, ko je videla najin1 izkaznici. Svoje je dodal s® te' kar v bližini: vi ste mi Pre) pia' den ubili sina, za to mi b° spat' čali. Eno noč sva upala P pgia tam, drugo noč pa sva P . je pri nekih Albancih doma." povedal Ernest Lehner. . n peč® Bernarda B- -------------- VESTNIK, 1. AVGUSTAJ> Stran 6 STROKOVNJAKI SVETUJEJO kmetijska panorama ŽLAHTNOST KMEČKIH VRTOV Kadar razmišljamo o kmečkem vrtu, moramo najprej razmišljati o Podeželju kot celoti. Podeželski prostor je prostor, ki je pretežno neur-baniziran, torej nepozidan. V njem prevladujejo prvotne dejavnosti, kot ?° kmetijstvo in gozdarstvo, medtem ko so naselja v podrejenem položaju- Nasprotje podeželju je urbani prostor, strnjeno pozidana mesta, kjer fevladujejo stavbe in so zelenice ter drevje v podrejenem položaju. Stanka poljedelstva. Ob spoznanju, da rastline rastejo iz semena in rodijo na obdelani zemlji, je človek že v kameni dobi (4500 let pr. n. š.) ogradil ozemlje in zasejal prve rastline. To je tudi čas, ko prične naš planet izgubljati svojo naravno podobo in ko začne človek najprej z majhnimi in danes s čedalje večjimi posegi rušiti ekološko ravnovesje Zemljinega ekosistema. Razvoj vrtov je iz preprostega, ograjenega pridelovalnega zemljišča v kameni dobi šel svojo zgodovinsko pot, ki je enaka umetnostnim slogom v arhitekturi in umetnosti. Iz zgodovine vrtne umetnosti poznamo arabski, japonski in kitajski slog, v evropskem prostoru pa renesančni, baročni in angleški slog. Vsak slog zase ima svoje značilnosti v oblikovanju in uporabi rastlin. V moderni dobi govorimo o vrtovih, ki se ločijo po svoji funkciji, tako da govorimo o zelenjavnem, zeliščnem, okrasnem, strešnem, vodnem, sadnem vrtu ali pa o sončnem, senčnem, bivalnem vrtu. Predhodnik vsem omenjenim zvrstem vrta je vsekakor kmečki vrt kot praoblika in Razlika med mestom in podeželjem pa ni samo v zunanjem videzu, ki se manifestira v razmerju grajeno, neorgansko: organ-Jo, raščeno, naravno, ampak tudi v funkciji. Vsak prostor zase funkcionira po svojih notranjih zakonitostih, ki se odražajo navzven v obliki in uporabi sno-V1 in govorijo o drugačnosti enega in drugega. Ravno ta drugačnost se dandanes vse bolj izgu-oija,- verjetno ob želji ljudi po enakovrednem bivanju v mestih 'n na vasi. Posledica tega je enajst predmestnih in podeželskih Pre ne želijo zaosta-' za njimi, zato gradijo predli stne hiše in jih posnemajo tu-v urejanju vrtov. nJ^0 uvodno razmišljanje je oh«ebno’ de želimo razčleniti lia e stanJe našega podeže-u’s kaler'm so se ustrezne stro-o danes premalo ukvarjale. kniM'C']a ^estnika za izbiro naj-ca . je verjetno tudi posledi-'ju n v’ da ie na našem podeže-aj. ...ekaj narobe in ravno v tej neka' naj bi poskušali poiskati kar je še ostalo Vrtq®V,NA NASTAJANJA ttarsikn' S° na prvi P°8led Pa irn °^a nePomembna tema, ki dje ot>sežno teoretično oza-zand s®kakor ne moremo mimo č|oveU,ne nastajanJa vrtov, ki v Sebn« Vem udarjanju tvori po-Utrietn vej° umetnosti, tj. vrtne denia 0SJ'' YrtnaTvornost se za-Ved v dobi stalne naselitve člo-kuitj’času, koije človek pričel lrati zemljišča, v času na- izvor za oblikovanje ter razvoj vseh nadaljnjih zvrsti. »Znotraj ograjenega prostora so prvi stalno naseljeni ljudje vzgajali žitarice in stročnice ter okoli 20 različnih vrst zelenjave, zelišč, oljnic in rastline za tekstil in barvila. Taka sestava rastlinje ostala enaka nekaj tisočletij. Kasneje se ob stikih z menihi, ki so živeli v samostanih, obogati vrstna sestava rastlin v kmečkih vrtovih s požlahtnjenimi rastlinami sadnega drevja, začimbnih in zdravilnih zelišč. Benediktinski menihi so v antiki v rimskih samostanih raziskovali zdravilne moči rastlin in svoje znanje posredovali kmečkim družinam. Zemljiški posestniki Karla Velikega naj bi vzgojili 73 vrst zelišč in 16 vrst sadnega drevja, medtem ko so bile žitarice preseljene iz vrta na polje. Zdravilna zelišča so bila zelo cenjena v 12. stoletju, v 15. in 16. stoletju so ob iznajdbi knjižnega tiska postale knjige o zeliščih pravi zakladi. Z vse pogostejšimi trgovskimi stiki z Daljnim vzhodom in Ameriko so prišle v Evropo nove zeliščne rastline in prvič tudi okrasne rastline, rastline brez uporabne vrednosti. Rastlinski izbor v vrtu pa vendarle ni venomer naraščal, čemur so botrovale vojne, opustošenje in kasneje beg iz podeželja. Spremembe blagostanja in socialnega prestiža so narekovale družini možnosti in po- Stanka Dešnik, kraj. arh. PREDSTAVLJAMO NAJ-KMETIJE POMURJA 1 Stara lepotica, potrebna obnove Turistično društvo Videm ob Ščavnici nam je poslalo prijavo za kmetijo Janka Ferenca iz Žihlave 1. In niso se zmotili v svoji napovedi: velika kmečka hiša je prav zares značilna prleška domačija, ki se lepo spaja z okoljem. Stara lepotica pritegne pozornost marsikaterega popotnika, ki se odpravi skozi Ščavniško dolino, saj je njena lega prav idealna na nekoliko dvignjenem terenu nad dolino reke Ščavnice, odmaknjenem od glavne in prometne ceste. Takšne hiše so znali graditi le stari mojstri. Upamo, da živi še kakšen mojster, ki jo bo znal pravilno obnoviti. Na oknih so seveda cvetoče rože, ne prenatrpano, ampak z Velika kmečka hiša Janka Ferenca iz Žihlave je značilna prleška domačija. Foto: Albert Abraham VODOVODNI-ELEKTROINSTALACIJSKI in GRADBENI MATERIAL STAVBNO POHIŠTVO (okna, vrata, . . kuhinje MARLES jedilne garniture MURALES CEMENT že za 127,50 in brezplačna dosta-Va večjih količin! PLAČATE LAHKO v 36 OBROKIH! JJOBAVA V 15. DNEH! GANČANI 87, ŽELI POSTATI VAŠA TRGOVINA! "čite nas po telefonu 42-101 med 7.00 in 12.00 uro. Se kar želite pri tigopu na kredit dobite i okusom nameščene; na tej kmetiji, ki ima veliko dvorišče z orehom, boste našli tudi številne stare rastlinske vrste, kljub trati in gramozu pa je dvorišče urejeno in čisto. Zelenjavni vrt je ograjen z leseno ograjo in naši ocenjevalci so podčrtali: v zelenjavnem vrtu ne škropijo. Pod streho ob vhodu imajo za prijetne poletne večere pripravljeno mizo s klopmi. Razporeditev gospodarskih objektov je primerna, strešna kritina pa je izključno opečna. Kot na večini kmetij imajo tudi tukaj posebno »kuhinjo za živali« ter ločeno klet za ljudi in živali. Obdelujejo 12 hektarjev zemlje, pet članov družine pa se preživlja z rejo krav molznic, mladega pitanega goveda in plemenskih svinj. Obdelujejo tudi 30 arov vinograda. Razveseljujoče je, da je sin končal srednjo kmetijsko šolo in da se je že odločil, da bo ostal doma na kmetiji. Za prihodnost Ferenceve kmetije z Žihlave se nam ni potrebno bati! bbp TIGOP GANCANI 87 VAS VABI NA NAKUP! Prve tone Pšenice y silosih Čeprav letošnja žetev v pri-I tnerjavi s prejšnjimi leti nekoliko zamuja, so prve tone pšenice s pomurskih polj že v skladiščih soboškega Miino-peka. Pomurski pridelovalci so z žetvijo pšenice začeli v prejšnjem tednu in to na ob- , je pridelek prej dozorel. Zato je po prvih oddanih količinah še težko ocenjevati kakovost pridelka in v Mlinopcku pravijo, da bo realno oceno moč dati že v teh dneh ! - izplačilo v dveh tednih I , Slovenija ne pridela dovolj pšenice za doma-li koncC tega mesca" |ue potrebe. Čeprav je ponudba z drugih območij v| » j laCilo oddano pšcnP« (Jugoslaviji precejšnja, pa je dogovorjeno, da slo- ‘J dd •! Morda ta obljuba ne^ venske žitnopredelovalne organizacije prevzamejo '" r . . pšcnjc0 oddali že pr04* lvse ponujene količine slovenskega pridelku. Le ta " ’ • H na plaCi|0 čakati nckoli bodo del pšenice odkupile za lastne potrebe, prepj __-—— j RAčunico, A Ml Alič Alt trebe o tem, kaj bo raslo v vrtu.« (Barbara Hurrlein, Die Renais-sance des Bauarngartens, Garten + Landschaft IO/85). Slednje velja še danes. Ob tem se lahko vprašamo le še o primernosti oblikovanja vrtov in o primerni vrstni sestavi rastlin v vrtu. KMEČKI VRT Kmečki ali podeželski vrt je sestavni del kmetije. Natančne definicije o tem, kaj naj bi bil kmečki vrt, v slovenski literaturi še nimamo. Mogoče bi bilo ustrezneje govoriti o okolici kmečkega doma. Kmetija kot proizvodna celota sestoji iz pridelovalnih površin, polj, travnikov, sadovnjakov, vinogradov in gozdov ter kmečkega gospodarstva, ki je na vrhu proizvodne verige. Kmečko gospodarstvo je običajno osredotočeno ob bivalnem objektu družine, ki se ukvarja s kmetovanjem. Tako se na zemljišču, kjer stoji kmečko gospodarstvo, odvija veliko različnih dejavnosti: bivanje družine, igra otrok, pogovori s sosedi in praznovanje družinskih praznikov, počitek družine, predelava in spravilo pridelkov, reja domačih živali, priprava, popravilo ter shranjevanje kmetijske mehanizacije in še veliko drugega. Siliranje koruze, prizadete po toči Če je posevek koruze zaradi toče prizadet preko 70 %, ga je nesmiselno puščati do jeseni, ker iz tega posevka ne bomo dobili zadostne količine hranilnih snovi za prirejo živine. Z naknadnim dosevkom, kot je mnogocvetna ljulka, pa še zmeraj lahko pridelamo vsaj en del hranilnih snovi, da zagotovimo živalim kakovostno hrano, bodisi svežo ali pa silirano. Vsebnost hranilnih snovi v koruzi, ko je v fazi metličenja ali cvetenja, je zelo nizka. Vsebuje mnogo vode, malo beljakovin in škrobnih enot. Če bi silirali koruzo, poškodovano po toči, kije v fazi metličenja ali cvetenja, bi bila taka silaža zelo slaba in pri tako nizki hranilni vrednosti koruze bi imeli velike izgube zaradi izcedenega soka. Kaj priporočamo, da bi imeli vsaj delno korist od te poškodovane koruze? Za kakovostno silažo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: L Suhe snovi mora biti nad 30%. 2. Na razpolago moramo imeti zadostne količine lahkotopnih ogljikovih hidratov. 3. Material, ki ga siliramo, mora biti dobro stisnjen, zato ga dobro potlačimo. 4. Na koncu ga dobro pokrijemo, da bodo izgube čim manjše. Koruza, ki je bila poškodovana med točo in je v fazi metličenja in cvetenja, vsebuje mnogo vode saj ima le 12—16% suhe snovi, za kakovostno silažo pa mora biti suhe snovi 30%. Kaj naredimo, da povečamo suho snov te silaže? Dodati moramo dovolj suhega materiala, ki popije odvečno vlago. S tem je manj izcednega soka in izgub, ki z njim nastanejo. Največ vlage lahko vpije slama, vendar je zaradi nizke hranilnosti ne priporočamo. Kakovostna silaža pa bi bila, če bi to vlažno koruzo silirali skupaj z močno oveio travo. Travo ovenemo do 40—50% suhe snovi. Koruzo zrežemo s silažnim kombajnom in jo na silažnem kupu pomešamo z oveio travo. Delež trave in koruze naj bi bil 50% vsakega. Silos dobro potlačimo, da iztisnemo zrak, in ga pokrijemo s plastično foli- Ce se boste odločili, da boste po krouzi, poškodovani od toče, sejali naknadni dosevek — mnogocvetno ljulko, se prej posvetujte s kmetijsko svetovalno službo na vašem terenu o količini herbicidov, ki ste jih uporabljali v koruzi, in o njihovem vplivu na naknadne dosevke. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, Jože Puhan, dipl. inž. agr. Ukrepi na njivah po toči Ukrepe, ki so potrebni na njivskih površinah, izvajamo iz dveh razlogov: L da preprečimo razvoj bolezni na prizadetih posevkih, 2. da nadomestimo primanjkljaj krme na prizadetih območjih. Po spravilu ozimnih žit svetujemo, da čimveč površin zasejete s strniščnimi dosevki. Kjer je poškodba večja, svetujemo normalno oranje, da preprečimo vznik in konkurenco pšenice sejanim strniščnim dosevkom. Koruzo, ki je prizadeta nad 70%, svetujemo preorati, medtem ko ostale posevke pustimo, ker si bodo delno opomogli. S slabšim posevkom koruze (prizadetim po toči) kljub vsemu lahko pridelamo več krme kot z na novo sejanim dosevkom. Krompirjeve nasade, kjer je poškodovano več kot 50% listne površine, ali nasade, ki so v fazi dozorevanja, poškropimo z reglonom (4 1) in pripravljamo izkop. Nasade, kjer je prizadeto manj kot 50% listne površine, škropimo s sredstvi na podlagi bakra (cuprablau, bakreno apno) in čez 3 dni s sistemičnimi fungicidi ridomil MZ 3 kg/ha ali sandofan Z 2.5 kg/ha. Sladkorno peso škropimo po programu varstva pred cerkosporo, v katerem je predviden impact C (0,5 1/ha) z dodatkom sredstva bre-stanid (0,3 kg/ha). Buče škropimo s sredstvi na podlagi bakra ali s sredstvom allictte ali previcur N po priloženih navodilih. Močneje poškodovane plodove odstranimo. Podobne ukrepe izvedemo pri kumarah. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, Geza Džuban, dipl. inž. agr. Strniščni krmni dosevki Mnogocvetna ljulka (CV. Tetraflorum, ce. droga). V čisti setvi jo sejemo 30 do 40 kh/ha, z žitnim sejalnikom ali pa ročno. Omogoča obilico zelene mase in hranilnih snovi v setvenem letu ter obilen od-kos na pomlad. Uporabljamo jo za zeleno krmo ali pa siliramo. LANDSBERŠKA ZMES V zadnjem času se.širi tudi pridelava lands. zmesi, ki je mešanica inkarnatke, mnocv. ljulke in kocinaste grašice. Zaradi obilja hranilnih snovi, ki jih vsebuje, je pri izbiri strniščnih dosevkov moramo dati prednost. KRMNA OGRŠCiCA (STARŠKA) Na ha sejemo 10 kg semena. Da obilen pridelek, beljakovinsko bogat, prenese mraz, zato je lahko krmimo v jesen. Setev opravimo z žitnim sejalnikom ali pa ročno. Po setvi strniščnih dosevkov je potrebno njivo povaljati, da bi bil vznik enakomeren. Z>a zeleno gnojenje bi prišla v poštev oljna redkev (cv. Raula). Le-ta ne prezimi, na ha je sejemo 20 kg. V strnišča je možno sejati tudi detelje oz. njih mešanice s travami, vendar v setvenem letu ne omogočajo obilnega odkosa. Setev opravimo najkasneje do konca avgusta'. Posevek moramo obvezno povaljati. Črna detelja (cv. poljanka) 25 kg/ha Lucerna (cv. Ki, orca) 30 kg/ha Črna detelja + pasja trava (cv. Kapa) 16 kg + 4 kg ali Črna detelja + trav, bilnica (cv. jabelka) 17 kg + 10 kg Lucerna + pasja trava 27 kg + 2 kg Lucerna + tr. bilnica 24 kg + 12 kg GNOJENJE: Krmni dosevki imajo kratko rastno dobo, zato jih moramo izdatno gnojiti. Detelje in mešanice z deteljami gnojimo z manjšimi količinami, in sicer 50 — 60 kg/ha, nasprotno pa zahtevajo križnice in trave izdatno gnojenje z dušikom. Listnati ohrovt bi bilo potrebno gnojiti v treh obrokih z dušikom, ob setvi 60 kg/ha, 60-80 kg/ha pa, ko so rastline, visoke 20 -25 cm, ali 60 kg/ha v začetku septembra. Strniščne posevke ob setvi pognojimo s 80—100 kg P:Os in 100 - 200 kg KjO na ha. Del mineralnih gnojil lahko nadomestimo tudi z gnojevko in gnojnico. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, Stanko Kapun, dipl. inž. agr. J' AVGUSTA 1991 Stran 7 REZULTATI OCENJEVANJA NAJKMETIJ V POMURJU VZORNE POMURSKE KMETIJE Spomladi letos smo se v uredništvu Vestnika odločili za akcijo, v kateri smo nato poskušali izbrati najlepše in najbolj vzorno urejene kmetije, ki okolju prijazno kmetujejo. Hkrati z obveščanjem o poteku in rezultatih ocenjevanja pa bi radi vplivali na razmišljanje podeželskih ljudi. Ohranitvi tradicionalne kmetije, značilne za posamezno pokrajino tako v arhitekturi in urejanju okolice kakor tudi v načinu življenja ljudi, in jih vzpodbudili, da bi postali bolj pozorni na način kmetovanja in ohranitev čistega, zdravega okolja. Naše ocenjevanje torej ni bilo le izbiranje kmetij z najlepšimi rožami in najbolj čistim dvoriščem. Sedaj že lahko zapišemo, da je večji del naloge ocenjevalne komisije opravljen. Prejeli smo 60 prijav z levega in desnega brega reke Mure, priznati pa moramo, da jih je več prispelo s prleškega območja. Tam je čakalo člane komisije tudi najtežje delo, saj bi lahko veliko število prijavljenih kmetij uvrstili med prave arhitekturne bisere — pri odločitvi so bila pomembna tudi druga merila (urejenost okolice, vrta in sadovnjaka, načina kmetovanja ter upoštevanje ekologije). Prijavljene kmetije smo si ogledali v juniju, torej pred vojno v Sloveniji, vendar smo lahko z delom nadaljevali šele sredi julija. Ker je cilj akcije tudi posredovati rezultate in izkušnje strokovnjakov, ki so sodelovali pri ocenjevanju, in s tem vplivati na razmišljanje ljudi, bomo predstavili nekaj ugotovitev. Naši sodelavci so obljubili, da bodo tudi v prihodnje s svojimi prispevki sodelovali v našem tedniku. Končano je veliko delo, ki pa je šele začetek nečesa večjega: z vsakoletno akcijo ocenjevanja kmetij in nasploh podeželja izboljšati podobo naše pokrajine. Člani ocenjevalne komisije za naj-kmetijo ’91 so bili: Jana Kovač in Angelca Dokl — Mir (arhitektura), Stanka Dešnik in Ivanka Donko (urejenost okolice), Janko Slavič in Anton Slana (kmetijstvo) ter Štefan Dravec in Štefan Smej (ekologija). Pri fotografiranju nam je pomagal Albert Abraham, vse skupaj pa sem koordinirala Bernarda Balažič Peček. V prejšnji številki Vestnika smo predstavili pet kmetij, ki so se uvrstile v posebno skupino. Tokrat bomo zapisali 25 kmetij, ki so se uvrstile v širši izbor: PETOVAR (Bunčani 1), PETOVAR (Bunčani 13), SEVER (Šala-menci), DRVARIČ (Šalamenci), VUČKO (G. Bistrica), RAJTER (Kristanci), ŠTRUMPF (Logarovci), TREMEL (Bokrači), BERTA-LANIČ (Sodišinci), IVANJSIČ (Kokoriči), SLANA (Bolehnečici), KOSI (Ključarovci), SKUHALA (Banovci), OSTERC (Bučečovci), RANTAŠA (Bolehnečici), FERENC (Žihlava), VAUPOTIČ (Lukavci), SKUHALA (Ključarovci), PUŠENJAK (Lukavci), SERŠEN (Veržej), KOROŠAK (Okoslavci), ŠPINDLER (Bunčani), LUPŠA (Kokoriči), ŽITEK (Mota) in PALDAUF (Vučja vas). Deset najboljših bomo predstavili v prihodnjih številkah Vestnika. Arhitektura kot merilo za ocenjevanje najlepše kmetije Človeška bivališča so se spre-minajala skozi stoletja vzporedno z življenjem samim. Od prvotnih začasnih zavetišč (človek je bil pastir — nomad in stalnega bivališča ni potreboval), se je bivališče sčasoma oblikovalo v dom — hišo, ki je bila odraz časa, kraja in seveda potreb. Osnovna izhodišča za gradnjo pa so bila poleg izražene potrebe predvsem klimatske razmere na določenem območju in materiali, ki so bili tam na razpolago. V sorazmerno majhni Sloveniji so se tako razvili trije tipi gradnje, primorski, alpski in panonski, z uporabo avtohtonih gradb. materialov, kamnu, lesa, opeke. Velikost in oblika hiše sta se razvijali od skromnih skupnih zavetišč za živali in ljudi do členjenih domov z ločenimi stanovanjskimi in gospodarskimi funkcijami. Odločilno sta na velikost vplivali zemljiška delitev in agrarna zgodovina. Želja po lastni zemlji in lastnemu domu je predvsem v Pomurju povzročila delitev parcel do skrajnosti. Delitev je vplivala tako na obliko celotne vasi kot na boliko posameznih objektov. Utesnjene parcele oziroma njihova smotrna izkoriščenost je eden od razlogov za nastanek strnjenega doma, značilnega za slovenski panonski svet — stanovanjski in gospodarski del sta pod isto streho. Glede na obliko parcele je to stegnjeni dom ali dom v ključu. Na obliko doma so vplivale tudi klimatske razmere — oblika doma je oblikovala zaprto dvorišče, zavarovano pred vetrom, soncem in drugimi vremenskimi vplivi. Obilica padavin (predvsem snega) je vplivala tudi na oblikovanje stavbe, ki je bila nizka z velikim strešnim naklonom. Nekdanji domovi so bili torej grajeni po meri narave, človeka in živali, ki so bivali pod skupno streho. Pri gradnji so uporabljali materiale, ki so jih našli v bližini in ki so bili tradicionalni za določeno območje (za panonski svet je to opeka in les). Čeprav je bila hiša odraz potreb, naj je bila majhna ali velika, so pri gradnji upoštevali nekatera izhodišča, ki so se ustalila skozi stoletja kot posledica in potrjevanje naravnih danosti in zgodovinskih razmer. Ta izhodišča smo si zastavili kot ocenjevalni model tudi pri iskanju naj-kmetije. Tradicionalna oblika objekta, za našo pokrajino značilni materiali, smotrna razporeditev objektov — so značilnosti, ki so v naši pokrajini razpoznavne in ki to pokrajino tudi označujejo. Med posameznimi območji vseh štirih občin Pomurja obstajajo, kar zadeva objekte, precejšnje razlike. V Prekmurju ni starejših kmečkih domov. V letih 1850—1900, ko so se v štajerskem delu Avstroogrske že pojavljali premožnejši kmetje, so v Prekmurju, ki je bilo pod Madžarsko, imeli zemljo le zemljiški gospodje. Hiše so si gradili le bajtarji — to so ilovnate nabijače ali z ilovico ometane lesenjače, pokrite s slamo in po velikosti skromne. Zato se tudi izhodišča za oblikovanje prekmurskega doma skromna in neprimerna za današnji čas. Bogatejše kmetije in s tem večje objekte so imeli le redki — ti objekti so navadno bili tudi gostilne in trgovine. V štajerskem delu Pomurja, predvsem na Murskem polju, pa smo našli nekaj pravih biserov stare arhitekture, ki so vredni ne samo ogleda, temveč tudi posnemanja. S primerjavo vnaprej pripravljenih meril z dejanskim stanjem smo ugotovili, da se v precejšnji meri, predvsem na Murskem polju, ohranjajo starejši objekti, grajeni večinoma pred letom 1900. V Prekmurju so to novejši objekti, grajeni po prvi vojni, ki sicer ohranjajo nekatere značilnosti, vendar so že predelani, niso pa tudi tako bogati. Večinoma so porušeni in nadomeščeni z meščanskimi stanovanjskimi objekti. V večini starejših objektov imajo prav z razporeditvijo prostorov največ težav. Način življenja in bivanja se je spremenil. Nekdaj osrednji prostor v hiši — kuhinja je izgubila svoj pomen. Zamenjala ga je dnevna soba s televizijo. Težave so tudi z ureditvijo sanitarij, ki so včasih bile izven stanovanjske hiše. Kljub temu smo opazili, da imajo v večini hiš sanitarne prostore že v hiši. Z vzdrževanjem starejših objektov imajo lastniki sicer težave, predvsem s pogosto sanacijo fasade. Opazili pa smo, da so fasade na stanovanjskih hišah večinoma obnovljene, okna in vrata pre Okolju in živalim prijazno kmetovanje Del ocenjevalne komisije, zadolžen za kmetijsko področje, je upošteval evropska merila ekološko uravnoteženega kmetovanja. Na podlagi natančne ocenitve oziroma primerjave prijavljenih pomurskih kmetij na natečaj Naj-kmetija Pomurja, je komisija, zadolžena za kmetijsko področje, prišla do določenih ugotovitev. Iz dejstva, da je poglavitna usmeritev regije specializacija kmetij v živinorejsko-poljedelsko proizvodnjo s poudarkom na živinoreji, sledi posledica, da v njivskem kolobarju prevladujejo kulture, ki se uporabljajo kot osnovna krma za prežvekovalce in prašiče. Zaradi omejenih obdelovalnih površin seje koruza kot osnova tovrstne proizvodnje v mnogih primerih znašla v položaju monokulture, kar seveda v daljšem časovnem obdobju ni zaželjeno. Položaj se nekoliko izboljšuje v korist žit, predvsem pri rejcih plemenskih svinj in bekonov, ki vključujejo v kolobar že znatne količine ječmena. Ena od ugotovitev komisije je tudi, da je pridnost pomurskega kmeta pripeljala do tega, da je začel orati oziroma obdelovati tudi izjemno nagnjene terene. S tem je pridobil dodatne površine, na drugi strani pa jih je podvrgel nevarnosti erozije in večjih zemeljskih premikov rodovitnih tal. Vse premalo sejemo deteljno-travne mešanice ter stročnice, katerih zrnje bi obogatilo prehrano živali z beljakovinami. Potrebno se nam zdi poudariti dejstvo, da počasi in vztrajno prehajamo na kombinirano mehansko-kemično zatiranje plevela. Obdelovalne površine so z vidika pridelovanja krme in uporabe živalskih odpadkov kot gnojila (hranila) na enoto površine več ali manj maksimalno obremenjene. Na 95 odstotkih videnih in ocenjenih kmetij se živalski odpadki uporabijo v obliki gnojevke. Ta problematika je še posebej pomembna na peščenih ali peščeno-ilovnatih tleh. Iz podrobne razčlembe živalskih obremenitev je razvidno, da prihaja do koncentracije 2,4—3,2 G. V.Ž/l ha obdelovalne površine, ne glede se na to, ali gre za govedorejske, prašičerejske ali kombinirane kmetije. Zmogljivosti jam za gnojevko in gnojnico so povprečno v 60 odstotkih poddimenzionirane, kar se odraža v prostem površinskem odtekanju gnojevke in gnojnice, pa tudi v odstranjevanju le-te v obdobjih, ki za to niso primerna. Nasprotno je z deponijami za gnoj. Gnojišča (v povprečju jih je manj kot gnojničnih jam) so betonirana, primerno urejena in na ustreznem mestu. Ponekod so zelo domiselno .zamaskirana’ z lesenimi ograjami, samorodnico ali živo mejo, tako da jih komajda opazite. Funkcionalnost gospodarskih objektov na kmetijah je relativno ugodna. Kot neugodno rešitev lahko navedemo ročni transport velikih količin zelene in ostale voluminozne krme po ozki krmilnih hodnikih do jasli, in to tudi v hlevih, kjer je več kot 20 glav goveje živine. Najmanj pozitivnega smo v zadnjih letih v živinoreji naredili za ugodno počutje oziroma namestitev živali, predvsem v govedoreji. Gradnje oziroma obnove smo poenostavili, gradili smo hleve s kratkimi stojišči, navezo in kanali z rešetkami za gnojevko. Pogosta posledica obnov so krmilni in čistilni hodniki neprimernih širin in nagibov. Nismo opazili posebej urejenih porodnih stojišč, kaj šele porodnih boksov za krave molznice. Le manjši del videnih objektov je na na-stilj, med ogledom pa smo zasledili le eno res primerno prosto rejo krav molznic z idealno urejenimi pašno-košnimi travnatimi površinami. Premalo — bolje rečeno nič — kmetje krave molznice in plemenske telice pasejo ali vsaj dnevno spuščajo v ograjene izpuste. Ta problem bo potrebno strokovno bolj natančno predeliti ob drugi priložnosti. Ocena kondicije ter higienskega stanja živali in objektov je sicer ugodna — v redkih primerih je vzrok slabega stanja prej neprimerna tehnična ureditev objektov kot pa prehrana. Ocenjujemo, da se kmetije v 95 odstotkih preskrbujejo s krmo same. Izkušnje, naše in evropske, nas bodo pripeljale do tega, da bomo začeli določene tehnične in tehnološke pomanjkljivosti etapno izboljševati. Pa ne le zaradi akcije ocenjevanja kmetij, temveč predvem za-readi praktičnega dejstva — prireja bo cenejša, višja ter okolju in živalim prijaznejša. Opisano velja za obiskane in ocenjene kmetije, mogoče pa je, da imamo v Pomurju tudi kmetije na kakovostnejši ekološki ravni. Janko Slavič, dipl. inž. agron., Anton Slana, inž. kmet. pleskana, manj urejeni pa so gospodarski objekti. Zelo moteči so pri nekaterih objektih, predvsem stanovanjskih, tudi razni prizidki, večinoma s podaljšanimistrehami, ki imajo manjše naklone in sp večkrat prekriti s salonitno kritino. Pospešena težnja po čim boljšem stanovanjskem standardu, po možnosti bliže mestnemu kot vaškemu, je v pokrajini ob Muri (kot drugod po Sloveniji) povzročila ogromno škodo pri ohranjanju tipične krajinske arhitekture. V dobršni meri je k temu pripomogla tudi stroka s pomanjkanjem ustreznih projektov in seveda zakonodaja, ki bi s sankcijami lahko preprečevala gradnjo neustreznih objektov. Jana Kovač, dipl. inž. arh. Okolica kmečkega doma Okolico kmečkega doma bi lahko delili v več manjših pro-, storskih enot, ki so med seboj ločene po svoji funkciji. Prvi stik s kmetijo je dostopna pot in vhod na kmetijo. Pred kmečkim domom je ob vhodu običajno pred-vrt (pungrad), ki je največkrat zasajen z okrasnimi rastlinami. Te mu sledi dvorišče, ki je osrednji del kmečkega gospodarstva, od koder se odnaja na njivo in kamor se po delu družina zopet vrača. Za gospodarskimi objekti je običajno manjši sadovnjak in zelenjavni vrt. Takšna bi bila le groba razdelitev prostora kmetije, ki pa ni tipična za vse kmetije v Pomurju, ampak so prisotna večja in manjša odstopanja od tega vzorca. velikost kmečkega dvorišča je v povezavi s širšo prostorsko lego kmetije. Tako so npr. dvorišča kmetij v obcestnih vaseh manjša od dvorišč kmetij v hribovitih predelih. Razlog za take razlike je kakovost tal in relief. Ravninska tla, ki so po rodovitnosti kakovostnejša, so kmetje previdno pozidavali v kar se da majhnem obsegu, medtem ko so kmetije v hribovitih predelih grajene na manj rodovitnih tleh, pozidane torej na večjem prostoru. I. VSTOP NA KMETIJO - Ob tem se je izoblikoval prvi vtis o kmetiji. V to je vključena presoja o primernosti ograje, vstopne poti m samega vhoda. Prednost so imele kmetije, ki še imajo ograje, izdelane na tradicionalen način, zlasti lataste lesene ograje, ali ekološko primerne žive meje, zasajene iz domačih rastlinskih vrst (npr. gaber). Ob čedalje boli naraščajoči ekološki zavesti človeštva je tako merilo umestno, saj so betonske, kovinske in žične ograje energetsko in snovno potratne in zato ekološko neprimerne. 2. PREDVRT - PUNGRAD Ob vstopu na kmetijo so pred kmečkim domom običajno pred-vrtovi, ki so zasajeni z okrasnimi rastlinami. Ob tem smo ocenjevali urejenost in zasajenost pred-vrtov ter dajali prednost tistim, v katerih predvladujejo starejše rastlinske vrste. Ob ogledih kmetij smo ugotovili, da je v vrtovih vse več tujih rastlinskih vrst iz eksotičnih dežel, ki se slabo vkla-pljajo v naše okolje. Res je, da je večina okrasnih rastlin priseljena v naše kraje, vendar se jih je veliko že nekako udomačilo pri nas. V zadnjem času pa vse pogosteje v vrtove sadijo raznovrstna iglasta drevesa od tuj do srebrnih smrek, ki zaradi svoje velikosti zelo izstopajo iz našega naravnega okolja in v estetskem pogledu kazijo podobo krajine v celoti. Kmetije, ki še imaio v predvrto-vih velika sadna drevesa, kar je bilo pri nas svojčas običajno, smo zato tudi višje ocenili. 3. DVORIŠČE Največ meril za ocenjevanje je nudilo dvorišče. Kar zadeva talno površino, so imela prednost travnata in gramozirana dvorišča pred tlakovanimi in asfaltiranimi. Razlog za to merilo je bil podoben kot pri ograjah: uporaba domačih materialov. Prisotnost večjega drevesa in brajd na dvorišču je bila prav tako zelo visoko ocenjena. Posebej smo ocenjevali tudi prisotnost koruznjakov in v0^' njakov na dvorišču kot sestavni, funkcionalni del kmetije ter ko oblikovno in etnološko prvm0'... Za bivanje družine na km«U ima posebno vlogo bivalni deln dvorišču, miza s Idopjo pod J vesom ali brajdo, na trnacu ai na podstenju. Ob koncu smo ocenjevali splošni vidni vtis dvorišča, F • pravljenosti in čistočo ter mernost za bivanje in d memben del ocene je m organizacija celotnega dvori’ a smislu ločenosti gospoda1. dela dvorišča od . bivalo Kmetije, ki imajo izst?^top-kmetijske stroje ločene od nih poti za družino, so bile ocenjene. 4. ZELENJAVNI VRT . vnega Pri ocenjevanju zelenja* j 0 vrta smo ugotavljali njegov in osončenost ter pestro’’ 0(j. njavnih kultur. Vrtovi, ki daljeni od ceste, dobro osovrstn° lepo obdelani in s Pe§tr ti si se v tej posebni številki Separatio pred-Se . . *ot abecedniški raz-meditator. Čeprav si znan kot be-(pr°sim, da pojasniš tudi ta pojem!), bi bilo najbrž za-*o tvoje videnje jugoslovanske raz-meditacije . .. tj 0 P°seb™ izdaji revije je potrebno na vsak način pohvali- pilavra1' Pa upam’ da bo revija začela neprekinjeno izhajati in bo vsto-ketud°q n' slovenski prostor, zaželjeno pa je tudi, da bi jo dobili v ro-venskh °Venci onstran mej® in v izseljenstvu. Čutim namreč krizo slo-Poseh kulturoloških revij. Posrečena je tudi konceptualna zasnova štvonne številke, saj kljub trenutnemu političnemu položaju uredni-l0 v 1 nasedlo politikantskemu frazerstvu in fanatizmu, ampak je osta-jne oNanU kulture, ki mora biti na vsak način strogo ločena od politi-preDoD ast' oziroma države kot oblastne institucije. Kultura mora biti staja Znavni simbol — grb nacije, kar slovenski narod v tem hipu po-kuiture1 Za mlacl0 državo je bistveno, da stopi v svet s svetostjo svoje Zvonik bodo odstranili Česar nista uničili dve svetovni vojni, so uničili tanki, ki so bili šest dni pred mednarodnim mejnim prehodom v Gornji Radgoni. Uspelo jim je uničiti tudi zvonik gornjeradgonske cerkve, ki je konec aprila letos dobil tri nove zvonove. Pri obnovi oziroma gradnji novega ostrešja in strehe zvonika GLEDALIŠKA DVORANA NARED DANES ODPRTJE PROSTOROV V SOBOŠKEM GRADU Danes ob 21. uri bodo za ljubitelje kulture končno spet odprta vrata prenovljenih prostorov v soboškem gradu, katerih osrednji del je nova dvorana. Ob odprtju bodo pripravili razstavo gledališke preteklosti Murske Sobote, uprizorili pa bodo tudi Večer songov Kurta Weilla in Bertholda Brechta To je mesec nad Sohom. Gledališka dvorana je sicer usposobljena za predstave, vendar pa bo potrebno še nekaj ureditvenih del, da bo dobila svoj dokončni izgled. Vsekakor pa so novi prostori rezultat dolgotrajnega prizadevanja kulturnih delavcev, ljubiteljev kulture in družbene skupnosti, da bi v Murski Soboti končno dobili prostore, kjer bi se odvijala kulturna dejavnost. Do sedaj so bile gledališke predstave, nastopi pevskih zborov in podobne prireditve v tako skrajno neprimernih prostorih, da so se mnogi spraševali o njihovi smiselnosti. Postopna obnova gradu v Murski Soboti poteka že več kot desetletje, vendar pa zelo počasi, v skladu s tem, kako so dobivali sredstva. Pogosto ni bilo mogoče narediti kaj drugega, kot reševati tisti del zgradbe, ki je najbolj propadal. Tako na ravni republike kot občine in v sami krajevni skupnosti so naleteli na razumevanje in podporo pri prizadevanju, da bi grad obnovili kot kulturnozgodovinski objekt, obenem pa tako, da bi postal središče kulturnega dogajanja v občini. Dvorana in drugi prostori so zares privlačni, vendar pa je opaziti, da še manjka nekatera oprema. V gledališki dvorani so tla narejena iz dvižne konstrukcije, ki tehnično omogoča, da se hitro preoblikuje, v skladu z različnimi željami in nameni uporabnikov. V kateremkoli delu dvorane se lahko dvigne oder do poljubne višine in velikosti ali se oblikuje v recimo pisto za modno revijo. Skratka, obnovljeni prostori omogočajo, da se v njih organizirajo prireditve, ki bi bile za domačega obiskovalca in tujega gosta resnično doživetje. Direktor Kulturnega centra v Murski Soboti Branko Mernik je ob predstavitvi uporabnosti prostorov povedal še to, da so uredili tudi skupni vhod v ta del gradu in v muzejske prostore, obnovili pa so tudi bivšo grajsko kapelico. Sicer pa se o prostorih lahko gostje prepričajo ob današnjem odprtju. Ali bo s temi prostori kultura zares zaživela, pa je odvisno od tega, ali bodo vrata zares odprta za vse, ki jim kultura nekaj pomeni. Jože Gabor jeva sa vsako nacijo je bistveno, da spoštuje, ohranja, rojeva in prero-Pa se 20)-° ®®sedo. Za nacijo mora biti Beseda Sveto. Svetost Besede knjig raacne že Pd glasu, pri abecedi in abecedariju in ko polkne knjige 'n ko svetloba posveti v dušo Besede, le-ta začne sa-Ptostor ■ i°’ ln č® smo mi človek, potem tudi mi sami meditiramo v Cvetja ? ™ °asu besedoizma, ki mora biti ekumenskost — spravnost ^'Vosti k CS Se Rubimo z Besedo, smo ljubimci — besedoisti. V dare-besede je namreč eksplicirana erotika nacije. SEPARATIO REvIJA Za kulturo posebna številka ^kakršna3 0Vanske raz-meditacije ni, ker Jugoslavija nikoli niti ni bila r°vnjc, meditacija, ampak je bila le ciganski ples raznobarvnih ča-ska izrni$|S°.na metli jahale od Triglava do Gevgelije. Bila je politikant--arn Slovp 'na malih enoumnih pohlepnežev, ki so obešali, predvsem Ce ne bi b?Cern’ materinščino na sramotne marmornate spomenike in , Srajčniki । .zdravega kulturološkega semena, bi bili danes že Balka-r9aia, !■ uPam, da se bo zdaj ta pajčevinasta mreža dokončno razbila' kdo^do na®' mejaši dali natančno vedeti vsakomur, kdo je kje kJe ima svojo mater in svojo Besedo. {.t^ava tr • a ie bila farsa že ob svojem rojstvu, a ob svojem koncu a^lkomedija. A se sploh kaj drugega lahko pričakuje od no- Zadnje neurje s točo je še dodatno razkrilo, kolikšno škodo so povzročili tankovski streli. Ne le, da je porušen zvonik, stene pa prestreljene, uničena so tudi drevesa. Ker so bila prestreljena, jih je neurje z lahkoto prevrnilo. sodelujejo sosedje iz avstrijske Radgone oziroma Štajerske. V ponedeljek, 22. julija, so se okvirno dogovorili, da bodo začeli s pripravljalnimi deli v sredo, 31. julija. Tega dne bodo iz Avstrije pripeljali posebno av-todvigalo, ki bo v četrtek dvignilo in nato položilo na tla uničeno leseno ostrešje. Podjetje Prangl iz Avstrije in zasebnik Mlinarič s sodelavci bodo nato izdelali novo leseno konstrukcijo ostrešja. Do septembra bo zvonik zavarovan s posebno betonsko ploščo. Vrednost vseh del in materiala, ki ga bodo uporabili pri odstranjevanju uničenega ostrešja ter izdelavi in namestitvi novega, je milijon 140 tisoč šilingov (ali 140 tisoč mark). Za obnovo zvonika in odpravo posledic vojne so darovale že župnije Tišina, Ljutomer, Bogojina in Pertoča, Ivan Kramberger z Negove je prispeval dva tisoč mark, dr. Anton Trstenjak pa ves svoj honorar od prodanih knjig. bbp Ivan Obal, predsednik izvršnega sveta v Murski Soboti: »Bil sem predsednik iniciativnega odbora za obnovo gradu v Murski Soboti, ki je sklenil, da bo obnova potekala v treh korakih. Najprej smo predvideli obnovo temeljev gradu in notranjih prostorov, kamor seveda spada tudi ureditev dvorane in prostorov, ki spadajo k dvorani. Zdaj nam je uspelo obnoviti prostore, pred nami pa je že tretja faza obnove gradu, torej obnova zunanjosti. Zbrali smo že nekaj denarja za obnovo strehe, nekaj pa bomo uresničili tudi s pomočjo natečaja za javna dela. Ureditev gledališke dvorane pomeni nedvomno veliko za Mursko Soboto, saj gre za večnamensko dvorano, ki smo jo v mestu zelo potrebovali. Z ureditvijo zunanjosti objekta pa bo grad postal pomemben turistični objekt, ki ga bomo lahko izkoristili kot privlačno točko za turistične obiske.« Ob dvorani je še nekaj drugih prostorov, tako da gre za večnamenske prostore. V njih se bodo odvijale gledališke predstave, koncerti, folklorne prireditve in druge kulturne dejavnosti. Prirejena pa bo tudi za potrebe drugih uporabnikov, predvsem podjetij in ustanov za slavnosti ob posebnih priložnostih, konferencah in podobno. Zaradi pomanjkanja denarja so odprtje dvorane v preteklosti kar nekajkrat preložili, pri sofinanciranju zaključnih opravil pa so na pomoč priskočila tudi nekatera podjetja, kot so Mura, Zavarovalnica Triglav in Pomurske mlekarne, za nadaljnja opravila pa pričakujejo še pomoč nekaterih drugih. To je mesec nad Sohom »Bil bj e?a’ Separatio vendar! ki j6 n z®'° vesel, če bi se revija.prerojevala v kulturološko norišni-kontrolb' nad|eg°vali oblastni vzgojitelji in pazniki, ampak bi bila tin nOst Sl b' mehanizem estetika in aksiologija ter eksplicirana indivi-lat se -e^a’ ki se razsvetljuje v luči lastne nacije, ki pa se mora k°' Ja se hZ'V^at' v svet°vijariskost tuzemeljskega kozmosa, vendar Re ^mpenenje kristali v nebesnost bivanja. od SS mora ločiti od porodnišničnega prostora in časa, mora o? kno mize in si mora na novo izšiti pernjačo za lepo iz- je SS z od i°’ m°ra si speči sveži domači rženi kruh, ki bo po bla-rn0V ^ijenjeo230^ krajcem zadišal po vsem in v vsem svetem — to gijJVivetj s ^l-^ratio mora postati Beseda o Svetem Življenju. Revija Človekarna sebi lastno življenje, mora biti mit, mora biti kulturolo-an° Pove ~~ Slovenca — Sveta — Kozmosa, mora biti religiologija n°vorojenke Besede.« bw9 prekLda zdai na Praw> poti? Se ti ne zdi, da je ujeta v ®4ip *rtvorslt?s*'’ iz katerega se ne bo mogla izviti brez tov ^eviia V°Vania testne biti na račun svetovljanskosti? a še n;6 Prav 9°tovo na poti, živi, ali pa je začela svoje pravo po-ha Pam, da ls®m prepričan. Mislim, da si še ni izbrala svoje prave poti, k>kaii2r? '° sJorieno v naslednjih številkah. Ne zdi se mi, da bole- 'J2 katere™' de pa že govorimo o prekmurskosti, ji mora biti le-ta klat Jako n9a Se b° luščila hkrati specifičnost in večpomenskost ter kor313 mitologija odprtega prostora. Ne sme se iztrgati iz let® Ora biti f nin' ampak mora stebliti v lepi cvet in prav srečne boleči-$4 k i"l Več' sai ie °b vsakem novem rojstvu zdravega otroka 'b Željahn °r s' ie žeHj° roditelji- Bolečina je lahko pravzaprav ve-take ahi, POf v®dno novem hrepenenju. In če si bo vse to troje po-a,i tak0 nern tudi uPanie in strah ne bosta izostala, brez njiju pa si 6. e moremo zamišljati prave zibelke svetovljanstva. triih (J6 aH cim^3 odPrla vrata še nerazsvetljenim sobanam, najsi bodo klor-. °ran TrPrane’ P°tem se ji bodo prav gotovo razprla okna žame-ko želen « rnora storiti na vseh področjih kulturologije. Uredniki si ^n^ledaia , '5°^° odprtost v Svet in Svetlpbo, tako da bo revija lah-ala sam0 Lučjo svojo lastno Senco, ker bo edino tako lahko pre- & sebe in se predajala v oprsje mladosti. ^bir^j^mtakem tudi tvoj besedoizem v najnovejši pesni-lror)čna, ha । ur'iana svetovljanska mladost? Pehi roj6peaRprekmurijana je potujoče deželje v večnosti, nikoli do-i^hi 5° mia^ 7iesecie- Besed°izem v njej je otroška igra, ki šele hre-nit svetr„,;a ko bo zaživela pravo življenje materinščine, bo ro- Bo "ganske mladosti. eparati0 . na, ha!« Kolonija v Lentiju V sosednjem Lentiju na Madžarskem že nekaj let deluje mednarodna kiparska kolonija, katere gost je že tretjo leto Ferenc Kiraly, lendavski kipar. Na letošnji kiparski koloniji je sodelovalo 6 umetnikov, večinoma iz Madžarske, le eden iz Erevana in I iz Slovenije. Szabo Beta iz Budimpešte, Jengibarian Mamikon iz Erevana, Hadnagy Gydrgy iz Zalaegerszega, Nemeth Dezso iz Silvagya, Varga Ferenc iz Redic-sa so sodelovali na kiparski koloniji. Varga je povedal, da so ude-ležnci kolonije delali kipe za notranjost galerije v Lentiju. Ta kiparska kolonija že drugo leto dela na tem petletnem projektu. Hočejd zbrati kakovostne kipe za stalno kiparsko zbirko Lenti-ja. Ferenc Kiraly je doslej v Lentiju naredil 3 velike kipe iz hrasta. Ta dela krasijo pomembnejše trge in ulice sosednjega madžarskega mesta, ki se vedno bolj širi in razvija. S. Szunyogh Ferenc Kiraly med delom v kiparski koloniji v Lentiju. (foto: S. Sz.) MILAN SKLEDAR Ob odprtju prostorov v soboškem gradu bo danes tudi premierno predstavljen Večer songov Kurta Weilla in Bertholda Brechta z naslovom To je mesec nad Sohom, ki so ga pripravili člani Kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote. Predstavo je režirala Duša Škof, za dramaturgijo je poskrbela Gabriella Gaal, za sceno Goran Dominko, kostume Katja Čelič, korepetitor in pianist pa je Danila Kuzmič. V predstavi igrajo Milivoj Roš, Taja Bačič, Jože Brunec, Berta Kološa, Duško Radič, Borut Siherle, Sandi Je- “ všek, Brigita Perhavec in Marjana Kavčič. Predstavo To je mesec nad Sohom so pripravljali v novi gledališki dvorani. kulturni koledar 9 kulturni koledar 9 kulturni koledar PRIREDITVE MURSKA SOBOTA — Danes (1. avg.) ob 21.00 bo otvoritev prenovljenih prostorov v soboškem gradu. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo Gledališka preteklost Sobote in pripravili Večer songov K. Weila in B. Brechta TO JE MESEC NAD SOHOM. Tisti, ki se ne bodo mogli udeležiti četrtkove otvoritve, si bodo lahko ogledali omenjeno razstavo in prisluhnili večeru songov v soboto, 3. avgusta ob 21.00 v grajski dvorani. RAZSTAVE RADENCI — Poleg že omenjene razstave, ki bo na ogled 1. in 3. avgusta v grajski dvorani v M. Soboti, bo v razstavnem salonu hotela Radin v Radencih odpr- ta do 31. avgusta razstava likovnih del Franca Kanclerja iz Maribora. V četrtek ob 18.00 pa bodo v istih prostorih odprli še eno likovno razstavo, in sicer umetnikov Ane in Marjana Puškaša iz Maribora. Razstava bo odprta do 30. avgusta. KNJIŽNICE LJUTOMER — Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 12. ure. MURSKA SOBOTA - Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice bodo tudi avgusta odprti od 8. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. LENDAVA — Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in pe- tek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure. GORNJA RADGONA — Občinska matična knjižnica je v času počitnic in dopustov odprta vsak dan razen sobote od 8. do 14. ure. USPEŠNICE TEDNA — Iz Knjigarne Dobra knjiga v Murski Soboti so nam sporočili, da so bile najbolj iskane knjige v zadnjem tednu ZDRAVNIŠKO PREIZKUŠENO DOMAČE ZDRAVLJENJE ARTRITISA (avtor Giraud W. Campbell, izdala založba L & L), GUSARJA NA OBZORJU (avtor Ivan Sivec, izdal Kmečki glas) in DOBER DAN, PALČKI (avtorja Ivan Sivec in Dunja Kofler, izdala založba Slovenija). ZASTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (velikost 70 x 140 cm) -naše darilo vsem kupcem knjig do 1. 9.1991 ob nakupu za več kot 2.500 din. Tel.; (061) 443-098 založba mladinska knjiga ---------- k. AVGUSTA 1991 Stran 9 ne zgodi se vsak dan Pozno materinstvo V porodnišnici v Biringhamu je neka devetinpetdesetletna ženska iz Bangladeša brez kakršnihkoli zapletov rodila zdravega otroka. Bolnišnica je to sporočilo objavila sedaj, čeprav je otrok star že eno leto. Iz raziskave o ženskah, ki so rodile v starosti več kot 50 let, je razvidno, da je bila to doslej najstarejša ženska, ki je rodila v Veliki Britaniji. Je mati 12 otrok, ima 27 vnukov in že šest pravnikov. ! Nova orbi- > talna postaja Sovjetsko vesoljsko plovilo I | Buran bo ponovno poletelo v ! I drugi polovici leta 1992, prvi I ! polet s človeško posadko pa j načrtujejo za leto 1995, je iz- I j javil podpredsednik Glavko- j j smosa Oleg Firsijuk na sejmu j aeronavtike v Le Bourgetu. Poleg Burana s človeško | i posadko bo časovno sovpa- i j del z zamenjavo sovjetske or- 1 | bitalne postaje Mir z novo ra- I j ziskovalno postajo. Sovjetske ; inačice shuttla, kije leta 1988 | poletel samo enkrat, ne bodo j I uporabili za drugi avtomatski j ; polet. Sovjetski strokovnjaki | pripravljajo novo plovilo, ki I j bo zgrajeno tako, da bo lah- ; ko sprejelo človeško posad-j ko. Glavna naloga posadke I Burana bo, da odstrani staro | in montira novo orbitalno | postajo. Rokopis Camusovega Tujca na dražbi Rokopis najbolj znanega romana nobelovca Alberta Camusa Tujec so na dražbi v Parizu prodali za milijon frankov. Dokument je sodil v zapuščino profesorja Mil-lota, znanstvenika in pisateljevega prijatelja. Kupil ga je anonimni kupec. Rokopis ima 104 strani, pisateljev podpis in nosi datum april 1940. Na platnicah so še štirje naslovi, ki jih je predlagal avtor za primer, če založniku prvi naslov ne bi bil všeč. Ponujeni naslovi so: Skromnost, Srečni človek, Svobodni človek in Človek kot vsak drug. Za očete poskrbljeno Emancipacija moških se ne bi smela ustaviti pred plenicami. Za to je poskrbela neka švicarska veleblagovnica, ki je v moško stranišče postavila previjalno mizo za dojenčke. Doslej je bila ta naprava le v damskih sanitarijah, seveda pa to za čas napredne delitve dela med spoloma ni več zadoščalo. Veliko moških nakupuje ob sobotah in s sabo prinesejo svoje dojenčke, zatrjuje direktor veleblagovnice. Švica ima v tem pogledu pionirsko vlogo, kajti doslej o tej očetom prijazni napravi v drugih državah ni ne duha ne sluha. Nakupovalci so navdušeni, saj je za moške, ki z vlažnimi pleničkami in rdečimi ritkami niso vedeli kaj početi, poskrbljeno. Vrata, ki jih je mogoče zakleniti, zagotavljajo zasebnost. Zgledi vlečejo: zdaj nameravajo še v drugih švicarskih veleblagovnicah urediti prostore, kjer se bodo, očetje lahko nemoteno posvečali čistoči svojih malčkov. v padlih komunističnih režimih vzhodne Evrope, potem bi se državljani teh dežel najbrž soglasno odločili, da v svinčenih časih realnega socializma ni bilo toliko kriminala, kot ga je sedaj. To še posebej velja za nekdanjo Nemško demokratično republiko, kjer se statistični podatki o naraščanju kriminala berejo skoraj tako kot podatki o jugoslovanski inflaciji. Norbert Hom, predstavnik za tisk novoustanovljenega kriminalističnega urada za pet vzhodnih pokrajin združene Nemčije, pravi: »V nekdanji NDR smo imeli enega ali dva bančna ropa letno in storilce smo vedno ujeli.« Danes je vse drugače. Statistične številke so zelo zgovorne. Število ropov je lani v primerjavi z letom 1989 poraslo za 218 odstotkov, samo v Leipzigu se je število tatvin avtomobilov povečalo ža 475 odst., v Dresdnu beležijo dva ali tri rope vsako noč. Razlogov za silen porast kriminala je več. Kot navajajo strokovnjaki, gre precej krivde na rovaš neučinkovite policije, ki je po čist- zljubilo, pa seveda ne smejo več. Tudi opremljenost policije je zastarela in strahovito slaba, saj ji primanjkuje najosnovnejše opreme. Medtem ko kriminalci drvijo po cestah s hitrimi zahodnonemškimi avtomobili, se policaji cijazijo za njimi v počasnih in starih ladah. V vsem Dresdnu nima policija niti enega samega neprebojnega jopiča. Policaji so pri opravljanju svojih dolžnosti pogosto tudi povsem brez pomoči državljanov. Nezaupanje do policije se je ljudem med komunistično diktaturo preveč globoko zazrlo v kosti, brez sodelovanja prebivalcev pa se je zelo težko spopasti s kriminalom. Notranje ministrstv je oddelilo 30 milijonov mark za 11 sodobnih policijskih enot v nekdanji NDR. Vendar denar in boljša opremljenost policije ne bosta dovolj. Sociologi opozarjajo tudi na druge razloge za rastoči val kriminala, predvsem na orientacijsko zmedenost ljudi, ki se v novih razmerah ne znajdejo, pa se zafrustrirani zatekajo k nasilju in kriminalu. Sovjetski pomorščak Fjodor Konjuhkov je postavil nevsakdanji rekord: s svojo jadrnico je v 222 dneh obplul svet. Pot je končal v Avstraliji, kjer so mu v Sydneju pripravili veličastno dobrodošlico. Srečne vrnitve je bila vsekakor najbolj vesela njegova družina, ki ga je pričakala v tamkajšnjem pristanišču. So Hessa zvabili na Škotsko? Pustolovski polet Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa 11. maja 1941 na Škotsko za britansko tajno obveščevalno službo ni pomenil presenečenja — nasprotno. Hessa nai bi na otok celo zvabili in to zgodovinsko resnico naj bi sedaj odkrili po zaslugi dokumentov, ki iih je končno dala zgodovinarjem na vpogled sovjetska KGB. Po poročilu iz Moskve je KGB-jev predstavnik za tisk pred kratkim povabil nekega novinarja v moskovski zapor Lubianko in mu tam omogočil bežen vpogled v celotno dokumentacijo o Rudolfu Hessu. Stalinovi strokovnjaki‘za obveščanje so te dokumente registrirali pod številko 28. 889 in s šifriranim imenom »Black Bertha«. New York Times piše, da je bilo »Black Bertha« tajno ime, ki ga je Hess pogosto uporabljal v berlinskih homoseksualnih krogih — na veliko Fiihrerjevo jezo. V Hessovi dokumentaciji so med drugim shranjena strogo tajna poročila takratnega ruskega mojstrskega vohuna v Angliji Kima Philbyja, ki dokazujejo, da je britanska obveščevalna služba že precej časa bila seznanjena s prihodom Hessa na Škotsko. Čicciolina v belem Belina je znak nedolžnosti in nevesta v belem naj bi simbolizirala nedotaknjenost. Če obleče belo obleko za poroko najbolj znamenita pornozvezda vseh časov, neuničljiva 40-letnica Cic-ciolina, je to malce nenavadno. Kljub vsemu pa ji moramo njene poročne želje privoščiti. Kot že vemo, jo je vzel znameniti ameriški umetnik, 36-letni slikar Jeff Koons, ki mu je mladoporočenka že nekaj časa tudi muza in slikarski navdih. Na budimpeštanski poroki — mladoporočenka je Madžarska — je bilo sicer prešerno in veselo, na splošno začudenje pa se je pokazalo, da glavne osebe spektakla novinarske gneče niso bile pretirano vesele in so se fotoreporterjem kar malce izo-. gibale. ŠE ZADNJI KONJ — V torek, 16. julija, so spomeniški Berlinu postavili še zadnjega konja na spomenik pri Brandenburski vratih. Spomenik je bil namreč poškodovan med novoletnim praznot«' njem. 15 mesecev je bil v muzeju, kjer so ga strokovnjaki restavrirali' i Jajce — । ■ zgodovin- ■ i ska ura । I Kadar znanstveniki ugotavljajo« starost arheoloških ali drugih ze-B Slo starih predmetov, se za potrdi-■ "tev natančnih številk pogosto za-B ■tečejo k sodobnim metodam ugo-B — tavljanja starosti organskih snovi" (s pomočjo radioaktivnega ogljika.■ | Metoda se je uveljavila in velja zaB ■ natančno. Vendar ima neko pomanjkljivost; z njo je mogočeB ■ ugotavljati le starost predmetov.« ki so mlajši od 40.000 let. Za| B predmete iz starejših obdobij ■ "ogljikova metoda ni primerna. B ' Za zelo stare stvari imajo znan-l jstveniki na voljo kalij-argonskoB J metodo, ki pa je uporabna za" (ugotavljanje nad 200.000 let sta-| Irih stvari. Za vmesno starost" znanstveniki nimajo nič zaneslji-( Ivega in jim v natančnem datira-« nju zeva kar lepo časovno brezno. B I Zdaj bo zapolnjeno. Na pomočj I namreč prihaja najnovejša meto-( da, in sicer ugotavljanje starosti z« j lupinami nojevih jajc. Alison! Z Broks in še nekaj raziskovalcev z! (univerze George Washington vi IZDA je ugotovilo, da nekatere— aminske kisline v lupinah nojevih( Ijajc razpadajo v določenem pro-( ■cesu, ki je časovno zelo počasen I |in lepo razdeljen. Iz stanja pro-B _ padlosti teh aminskih kislin je" | mogoče ugotoviti natančno sta-| Irost lupin tudi za obdobja, starej-— ša od 400.000 let. Odkritje je po-| ■ membno, saj so arheologi našli ( ■lupine nojevih jajc na številnihI j arheoloških najdiščih. Zdaj bodo! J lahko ugotovili natančno starost" (najdb. Razpelo iz Spoleta obnavljali osem let V katedrali v Spoletu bodo tned glasbenim festivalom dveh svri°’ tamkajšnji katedrali namestili slikano razpelo iz 12. stoletja slik® Alberta Sotia. Umetnino so obnavljali osem let. Gre za najstarejše« rano razpelo (iz leta 1187). Ob vznožju križa je napis v gotici, Kn’ pa je upodobljen z nenavadno široko odprtimi očmi. Med restavriran) so izpod slojev umazanije prišle na dan nepričakovano bleščeče ba Barve pričajo ne samo o vplivu bizantinskih ikon, ampak tudi ital>J skih zlatarskih del in mozaikov. Nic več novčičev v vodnjaku Rimsko turistično znamenitost Fontano di Trevi so obnovili in jo spet uradno odprli za javnost. Nekdaj je veljalo, da se je tisti, ki je v vodnjak vrgel novčič, spet vrnil v Rim. Zdaj pa bodo to navado rimske mestne oblasti skušale odpraviti, ker menda odvrženi kovanci lahko vodnjak poškodujejo. Niti predebela niti presuha h 2 V' Varuhi v živalskem vrtu 0 stralski Zlati obali so bili po zadovoljni, ko se je izkaza je šestmesečna medvedka za svojo starost prav Pl . težka. Tehtanje so oprav> en mesec potem, ko se je vf6. dama prikazala iz materin če. Tako kot kenguruji so koale vrečarji. Rodoljubni tatovi Tolpa norveških tatov je zelo zaskrbljena za varnost države^^. prej je vdrla v skladišče norveške vojske v bližini Stavangerja i p6či sla pomembno količino vojaške opreme, zatem pa jih je tet vest. Zato so nekaj dni pozneje še enkrat odšli v isto sklad ept ukradeno opremo — v glavnem gre za strelivo — vrnili. Oh vr J gpl-strelivu so pustili tudi sporočilo poveljstvu: »V skladišču imat pj. čno dragocene stvari, ki so pome‘mbne za varnost naše domov jjj. lo bi zelo dobro, če bi jih bolje čuvali in vsaj zaklenili vrata ča.« PIJAN PILOT ,, Velik škandal je izbruhnil, ko je te dni prometna policija na dih na londonsko letališče Hearthrovv opazila avtomobil, ki je c zil. Ustavili so ga in šoferja zaslišali. Šofer je bil oblečen v pilo tavil'' formo družbe British Ainvais in se je jezil na policaje, ki so ga ^pr češ da se mu mudi, ker mora poleteti v Caracas. Nič ni pomaga' Ijali so ga na policijsko postajo in ugotovili, da je precej vinje3'toIj)ol'1' bi lahko v takem stanju vozil letalo, ko ni mogel voziti niti a :e la?« so se spraševali policaji. Prijavili so ga upravi družbe, M s grjtis'1 šla v neprijetnem položaju, vse pa so pojasnili že čez nekaj "J- ni"' Ainveis je pojasnil, da je David Hanlon resnično njen pilot in ral res leteti v Caracas, vendar ne kot pilot, ampak kot potnik, je bil oblečen v pilotsko uniformo, niso znali pojasniti. Žirafa na ražnju Kljub hudim protestom članov drušha za zaščito di' j'h * a. li in kljub ogromnim tehničnim težavam so v nekem črnsk«® selju v Johannesburgu pred nedavnim na ražnju spekli žira^pve njenim mesom postregli stotinam gostov dobrodelne pr^ kg' članov plemena Zulu. Žirafo, ki je bila težka približno ^^11 so najprej očistili in marinirali, potem pa so jo s težavo sp na 7 metrov dolg raženj in jo nekaj ur pekli. Osem kuharje • ukvarjalo z njo, na koncu pa so ugotovili, da ima okus p° 1 ' Zaščitniki narave trdijo, da gre za barbarizem, s katerim jejo divje živali, prireditelji te zabave pa menijo, da je žira ali tako preveč in da so jo ubili na human način s strelom tako kot ubijajo živali za prehrano. ____________—— VESTNIK, 1. AVGUSTA^ Stran 10 za vsakogar nekaj SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI ZA LJUBITELJE CVETJA nja^?te 21 let' V Prerokova-mete PreV/Znana’ ne verja’ P eveč. Za razčlembo dlani ŠIFRA ste se verjetno odločili iz notranje nuje, ki vam javlja, da z vami ni vse tako, kot bi moralo biti. V tem verjetno niste dosti zgrešili. Življenje vam bo prineslo dosti težav, ki se bodo vrstile na mnogih področjih. Torej vam ne bo postlano z rožicami. Do vsega boste prišli le z lastnim trudom in prizadevanjem. Življenje bo precej dolgo v zdravstvenem po- FR gledu pa ne povsem mirno. Zdravje se bo poslabšalo v drugi in tretji tretjini. Z redno zdravniško nego se bo marsikatera teža- | Kupon za brezplačno analizo j in priimek__________________- I ^atum rojstva_________________ । Točen naslov__________________ Šifra L" kuP»n pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Titova 29, urska Sobota (Za Skrivnost vaših dlani) va dala odpraviti, v moralnem smislu ste precej iznajdljive narave, zato vam tudi marsikaj uspeva, pa čeprav morajo to plačati drugi. Tudi na poklicnem področju se pripravite na številne spremembe, kljub temu pa rezultat ne bo izostal. Čustveno ste občutljiva oseba, ki si bo silno težko našla pravega partnerja. Našli ga boste, a pozneje. Otroška črta ni vidna. Z denarjem pri vas ni večjih težav, ne za manjše poslovne poteze in ne za vsakdanje življenje. Vsote ne bodo velike, ampak primerne za zadovoljivo preživetje. Godila vam bodo krajša ali daljša potovanja, zato izkoristite vsako priložnost, ki se vam bo ponudila. Znate misliti s svojo glavo, zato se ne dajte speljati znancem in prijateljem. Nasvet: Pripravite se, da boste doživeli 77 let. Življenjska pot vsakega od nas je določena že veliko prej. Po tej poti moramo hoditi ravno.. Treščili bomo v vsak kamen. Zato verujte v vsako radost, ki vas bo doletela, pa naj je še tako majna in za druge neugledna. SIMBOLIKA ROŽ Voda za lepoto »eka do m lCK°c>ni je od clo-^od i c različna, in znaka vOcj’e C? 2 dnevno. Koli-°d Podn?i< poP‘je’ Je odvisno-ll,h Prostorih’ VrSte 8retJa v zapr’ ?ll °d nrl‘h’ Psi,11čne aktivnosti ^dno n hrane- Voda je za telo L?r8aniSe^ saj tekočina ^Oniro mu °dstranjuje strupe, delo iVHC^'cab’ za80tavlia « • c> preprečuje in- bn'hkam hurJa >n tvorbo ledvi-Va na nmalOV-poleg tega, da vpli-?embna t„^dravje’ Je zel° P°' 'a> da dl za to, ker omogo-5 npočae ae.naša koža prožna, h'mate gub' d”0 k?zo, vam pripo-x ''he’vrčiPop'jete na dan vsaj ■ U(*i io šo,,saj bo vaša koza, । , ako mažete s hranil-^tala s‘. “tratnimi kremami, d°Voij. , > ce ji ne privoščite nav^eod ^otraj. Če ne eMn0 v/u"e v°de, pijte mi-' sebuje minerale, ki so prav tako potrebni za normalno delovanje organizma. Holesterol britanskega inštituta za raziskavo presnovnih UŽivan| u Michael Oliver je v reviji Lancet zapisal, da lahko steroi„ "rane 2 malo maščobe, kar naj bi znižalo količino hole-?rvi 'n tako zmanjšalo možnost srčnih obolenj, oslabi v krvi i' L!stem edinih membran. Zmanjšanje ravni holesterola tudj ahko znatno poveča nevarnost raka in drugih bolezni, pa v», da ^"knost k samomoru in nasilju. Seveda pa Oliver prizna-tola j*miki, ki z dieto in zdravili uravnavajo količino holeste-Me/iijj ko 2natno zmanjšajo tveganje, da bodo zboleli za srčno «ž0 i »OAlAče I Murskem valu t Jern za- ZVajaleC: i ^ladb; •a; KUPON 24 --------——— a harodn j n°-zabavnih melodij prejšnjega tedna: } V$PON SMo NOCOJ - Alfi Nipič 4 e.^TRiGLAV — Ans. Marela ^KreV.CAS - Ans. Avsenik - GODCI — Ans. Mira Klinca $ " no Škerjanc in kvartet Jeruzalem 3 $°bota P°§ljite na naslov: Murski val, Titova 29, 69000 Mur-l^lvicg j na Pesmi lahko poslušate ob četrtkih od 18.00 do j Ma^ENCI: 3' D^UA SA’ Velika Polana 69225 ve|ika Polana ‘C>K Ha v i ’ Ključarovci 73, 69242 Križevci pri Ljutomeru iSL, Mladinska 10, 69000 Murska Sobota —--------—■ avgusta 1991 Dobro je vedeti Zelo star porcelan pomivamo ročno v topli in ne v vroči vodi. Pomijemo ga takoj po uporabi, ker mu razne mastne omake in solatni prelivi, zaradi katerih je dalj časa moker, lahko škodijo. Če se hočete znebiti madežev in belih obrob na steklenih vazah, vrčkih, stekleničkah, okrasnih steklenicah, v katerih imamo spravljene žgane pijače, jih napolnimo z vodo in dodamo čajno žličko ali dve gospodinjskega amoniaka. Pustimo jih nekaj ur stati, potem jih umijemo in speremo s čisto vodo. Različne vrste moke vpijajo različne količine tekočine. Če je testo premehko, dodamo še malo moke. V mikrovalovno pečico ne smemo dajati kovinskih posod, ker mikrovalovi ne prodrejo skozi kovino, ampak se od nje odbijajo. Zato se v pečici iskri. Suho ščetkanje odlično poživilo Kar je v prejšnjem stoletju priporočal župnik Kneipp, velja še danes. Pri vsaki suhi masaži se odluščijo vrhnje odmrle kožne celice, prekrvavljenost se poveča, koža postane lepe rožnate barve. Vse skupaj pa traja kvečjemu tri minute. In ker boste po takšni masaži resnično sveži in živahni, je najbolje, da si vzamete čas zanjo zjutraj pred tuširanjem, najenostavnejša in najbolj priporočljiva je srednje trda ščetka za telo s pravimi ščetinami in držajem za hrbet, ki ga lahko snamete. Enako vlogo opravijo tudi rokavice iz sisala in sintetične ščetke z vozlišči. Pomembno je le, da niso niti pretrde niti premehke. Ščetkajte vedno v smeri proti srcu. Začnite na mestu, ki je od srca najbolj oddaljeno, to je na desnem stopalu. Oščetkaj-te tudi podplate. Zmasirajte celo nogo po zunanji in notranji strani. Nato pa vse druge dele telesa. Domača pašteta Potrebujemo' 60 dag telečjih (svinjskih) jeter, 70 dag prekajene slanine S žlic masla ali margarine, 4 žlice moke, 4 dl mleka, 1 žlice soli no’pol žličke belega in črnega popra, nageljnove žbice in 2 jajci. ' ’ V stroiu dvakrat zmeljemo jetrca in slanino. Na ognju raztopimo maslo in dodamo moko. Takoj ko zarumeni, prilijemo mleko. Z metlico stepamo nad soparo. Dodamo sol, poper m žbice. Odstavimo, primešamo iaica nato pa jetra in slanino. Vse skupaj dobro premešamo, pokusimo Jali’je dovolj slano in začinjeno, ter vlijemo v nepregorljivo in nnkriiemo z alufolijo. Posodo s pašteto položimo v večjo skledo in f ok^ Pečemo eno uro v pečici pri 200” C. posodo, napolnjeno z i- r Mali oglas v Vestniku uspešna prodaja Zeliščni spodbujevalec Zeliščni spodbujevalec omogoča hitrejše zorenje komposta, ker spodbuja razmnoževanje talnih organizmov in njihov tek, s tem pa je masa iztrebkov talnih organizmov toliko večja. Zeliščni spodbujevalec naredimo tako, da v kozarec, ki ga lahko zapremo, damo eno žličko mlečnega sladkorja, nanj eno kapljo medu in ju dobro pomešamo. Dodamo eno žličko praška zmletih zelišč (kamilice, regrata, baldriana, kopriv in hrastovega lubja). Vse skupaj pomešamo in shranimo v steklenico. Zališčni spodbujevalec uporabljamo tako, da damo v steklenico pol litra deževnice in četrt žličke spodbujevalca in vsebino pretresemo. Tekočino pustimo stati 24. ur. V kompostni masi naredimo s palico v razdalji 30 do 60 cm globoke luknje. V vsako nalijemo pe šest žličk spodbujevalca in jih zapremo s suho zemljo. Kljub raznim dvomljivim argumentom se misel o govorici rož še ohranja. Ne vpliva na floristiko, niti na posamezno prodajo rož. Če pa med ljudmi, se pravi med našimi strankami, živi, zasluži neke vrste pozornost. Nesporna je potreba, da včasih z rožo kaj povemo. Dih romantike, ki spremlja našo sodobno floristično usmeritev, ustreza misli na simboliko rož in rastlin. Če to vodi k intenzivnejšemu opazovanju rož, potem je to dejavnik, ki ga na tržišču ni mogoče zanemariti. Če na primer nekdo vidi v pasijonki (Pasiflora caerulea) religiozni izraz treh ran, časnih in cvetnih listov, vodi to celo k spremembi imena te rastline. Ta je prišla k nam v 16. stoletju iz Južne Amerike. Če nekdo spozna v njej mučeniška orodja in rane, križ, bodalo, kladivo in trnjev venec in iz tega izpeljuje simbole resnosti in pobožnosti, je to v našem času vsekakor idejna pridobitev. Nadalje zaslužijo vse rastlinske in cvetne lastnosti ob slavnostih, letnih časih ali družinskih dogodkih tako v floristiki kot tudi v cvetličarnah določeno pozornost. Škodljivo za prodajo pa je dogmatsko prirejanje simbolov, ki oblagajo določene rože z »imid-žem«, ki uporabo le-teh močno zavira. Tudi negativno prikazovanje rož moti in pogosto ni upravičeno. Medtem ko spadajo narcise k veliki noči, božična zvezda deluje skoraj zavirajoče, če jo hočemo prodati v cvetličarnah ob drugem letnem času. Ne glede na vse omejitve, ne glede na vse očitke, da je govorica rož tako brezštevi-čna kot neokusna, se ohranja jasni simbol za naravno moč izraza, ki ga vsebujejo rože in rastline. Iskana je naravnost! Pa poglejmo nekaj govoric rož z verjetnimi vzroki za določeno simboliko: Vejica akacije — Ne toži nad nehvaležnostjo, če najdeš veselje v dobrih delih! Pušpan — Zakaj si tako zadržana in trmasta? Osat — Razočarala si me in globoko prizadela. Jerebika — Ne kloni, če življenje divja. Bršljan — Večno bom držal, kar sem enkrat dobil. Bela vrtnica — Ti zavračaš mojo ljubezen, a jaz umiram. Vijolica — Samo skrita ljubezen osrečuje. Pasijonka — Potrpi, ljubi, upaj! Mirta — Bodi stanovitna, plačilo ljubezni je sladko. Lilija — Čisto in brezmadežno bodi tvoje srce. Ne bomo več razpravljali o govorici rož, saj taka govorica pristaja preteklim romantičnim časom, vendar naj nam ta kratek premislek pojasni, da je v vsaki cvetlici, rastlini nekaj čisto samosvojega. In zato lahko govorimo o njenih lastnostih tako, kakor o značilnih lastnostih oseb. Olga Varga SESTAVIL MARKO NAPAST DRŽAVA V ZAHODNI EVROPI TUJE ŽENSKO IME (ANETOV ROMAN) NEKDANJE DELO OBRTNIKA NA DOMU KNJIŽEVNIK KAPOR AVSTRIJSKA POROČEVALSKA AGENCIJA NETOČ- H NOST ■ JADRANSKI OTOK ZNESEK ZA DAN SLUŽBENEGA POTOVANJA ZDRAVNIK SPECIALIST ZA IZKRIVLJENE UDE NEMŠKI MATEMATIK (BERNHARD PRITOK PADA ANITA EKBERG TROBILO REKA V BOSNI IN HRVAŠKI RADIOTELE-VIZIJA JAPONSKI DROBIŽ GALIJ PEVKA BAEZ SL. IGRALEC (BERTI AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE IT. POLITIK (ANTONIO) ZNAMKA FR. KLAVIRJEV MESTO V MEHIKI. TUDI MOŠKO IME SOSEDNJI ČRKI NA ZAČETKU ABECEDE RIBJA KOST ETNIČNA SKUPINA V VZHODNI NIGERIJI NATRIJ KITAJSKO GLASBILO BOMBAŽNA TKANINA ZA OBVEZE TANTAL ŠTUDENT ARABISTIKE PTICA (TUDI IDRONTA-RICA) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: avtomat, normala, Dresden, rovke, A, ENI, Ren, jera, SA, ožarek, C, trap, VE, Andi, izobara, Romanov, KP, Nina. j Vedno sveže zelje ■ IAli želite, da bo poletno zelje poganjalo tudi, ko smo mu odre- Izaii glavo? Nič lažjega. Glave ne odrežite takoj pri tleh, am-| pak čim više. Steblo, ki ostane * na vrhu, narežite okoli 13 mili-| metrov v globino, tako kot kaže I slika. Na teh mestih bodo zrasle nove, sicer manjše glave, toda na ■ mizi bo vedno sveže zelje. Stran 11 utrip življenja Dr. Lojze Števanec Vafriki KRAJEVNA SKUPNOST ČRENŠOVCI »Že od zgodnje mladosti sem imel pri hiši kuščarje, kače, polhe, veverice; da o srakah, vranah, golobih, papagajih niti ne govorim. Razumljivo, da sem pozneje posta! lovec. Odkar sem gledal filme o Afriki in afriških živalih, si ničesar na svetu nisem bolj želel kot tega, da bi prišel v Afriko. In ta želja se mi je izpolnila. Službeno sem bi! v Tanzaniji, štirinajst mesecev v Dar es Salaamu.« ... mi je v prijetni mehki prleščini pripovedoval Ivo Slavič. Sedela sva v njegovi lovski sobi pod številnimi lovskimi trofejami, lesenimi kipci Masajcev in stiliziranimi skulpturami iz trdega črnega lesa, ki so predstavljale kdo ve kaj iz bogatega zgodovinskega spomina črne Afrike. Ko je opazil, da gledam lepo oblikovane skulpture, se je nasmehnil... »Tega sem si navlekel na kile, če temu lahko tako rečeš. Za prevoz sem plačal več, kot pa sem dal zanje, pa mi ni žal. Če bi videl tisto primitivno orodje, s katerim to izdelujejo, ne bi verjet, da je možno tem skulpturam dati toliko miline in estetske lepote,..« Nato je nadaljeval. .. »Dobil sem stanovanje, dali so mi avto, >house boya< (služabnika), ki je skrbel za hišo, mi kuhal, pospravljal, pral avto. Plačal sem ga sam in to bolje, kot so bili plačani varilci v tovarni, kjer sem uvajal tehnologijo izdelave tovornih prikolic. Stanovat sem v zasebni hiši z vrtom v posebnem naselju, ki je namenjeno tujcem, pretežno belcem. Hitro sem vzpostavil zveze s sosedi, ker so tudi oni iskali stika z menoj. Prinaša! sem jim nekaj novega, njihovega, po čemer se stoži vsakomur, ki dalj časa živi v Afriki. Pred vsako hišo je bi! askari — stražar, domačin. Brez samo- ne bo šlo MOJI HIŠNI SLUŽABNIKI Skupaj s hišo so mi dodelili >house boya<, našel sem ga že v stanovanju, Rafiki mu je bilo ime, kar po njihovem pomeni Prijatelj. Bil je mlad, močan črnec, znal je angleško. Že prvi dan, ko sem prišel domov, me je čakalo presenečenje: nad okni, po steni, s stropa so na vrvicah visele vsemogoče pločevinke: od piva, švepsa, kokakole, pepsija, celo prazne konzerve, da je v vetru cingljalo, kot bi bil v cirkusu. Do noči je Rafiki to odstranjeval in čistil. Dali so mi hišo, avto, -house boya<... (Foto: Ivo Slavič) V krajevni skupnosti Čren-šovci, ki vključuje naselja Črenšovci, Žiški in Trnje, vedno nekaj delajo. Konec preteklega leta so med krajani izvedli anketo o organiziranem odvozu smeti. Večina krajanov je pozitivno odgovorila in tako so uredili odvoz smeti za naselji Črenšovci in Trnje, ki ga opravlja lendavska Komunala, medtem ko v Žiških akcija še ni stekla. S tem so tudi odpravili številna črna odlagališča za smeti. Letos so v naselju Žiški uredili ulično razsvetljavo, v Trnju pa na bi to opravili ob rekonstrukciji električnega omrežja. V Trnju so tudi dokončali prizidek k vaško-gasil-skemu domu in s tem pridobili dve garaži za potrebe gasilskega društva ter razširili večnamensko dvorano. Prizidek k vaško-gasilskemu domu so dokončali tudi v Žiških in s tem pridobili sejno sobo in kuhinjo. Poleg tega pa obnavljajo tudi stari gasilski dom, saj mu želijo dati podobo, ki jo je imel ob zgraditvi. Vaško-gasilski dom v Trnju, h kateremu so zgradili prizidek. V krajevni skupnosti Črenšovci pa smelo načrtujejo za vnaprej. Kot nam je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Ferenčak, želijo še letos urediti poti in okolico mrliške vežice ter pokopališče v Črenšovcih. V izdelavi je projektna dokumentacija za razširitev telefonije. Na območju krajevne skupnosti je 150 gospodinjstev, ki bi rada dobila telefon. V ta namen pa bo potrebno razširiti tudi telefonsko centralo na pošti v Črenšovcih. Krajevna skupnost Črenšovci tudi sofinancira adaptacijo šolske kuhinje in kurilnice v Črenšovcih. Razmišljajo pa tudi o gradnji kanalizacije, vendar je vprašanje, ali se bodo tako zahtevne naložbe lahko lotili. Zlasti še, ker je konec maja letos potekel krajevni samoprispevek in novega še niso razpisali. Zavedajo se, da brez samoprispevka ne bo mogoče uresničiti zastavljenih nalog in tudi ni mogoče pričakovati napredka kraja. V Črenšovcih so tudi razočarani, ker ni uspel občinski referendum za sprejem samoprispevka. V občinskem referendumu je bila namreč predvidena tudi gradnja telovadnice pri osnovni šoli v Črenšovcih, na katero tako dolgo čakajo. Feri Maučec SPREMEMBE V INGOT STADTSKEM SVETU TUJCEV Datum volitev ostaja Volitve v Svet tujcev niesta J® golstadta bodo, tako kot je 1,1 predvideno, v oktobru. Dejstvo P je, da mora biti na volilnih lističi^ zamenjan pojem »Jugoslovan« oziroma »Jugoslavija«. Slovenec Zvone Kokalj je Pr^ lagal, naj se volitve zaradi nas lih konfliktov v Jugoslaviji pre' žijo. Od začetka brutalnega nap da JA.na ozemlje Slovenije se čuti več Jugoslovan in vztraja P tem, da kot Jugoslovan ne bo kandidiral niti volil. Tako rnis J vsi Slovenci pa tudi Hrvati m sramujejo, da morajo na ntej^ svobodne Evrope kazati potne ste države, h kateri se ne pnste j° več- .. । it Župan mesta Werner Pbss L odločil, da volitve bodo, imen priimku vsakega kandidata Pa pripisana tudi njegova naro skupina, na primer: Zvone kalj, Slovenec. Na tak način Slovenec lahko volil Hrvat pa Hrvata in bo dana nost tako enemu kot drugenj"। ,| rodu, da bo v Svet tujcev ia { svoje predstavnike (jugoslova narodne skupine imajo v svet ri mesta). 7 Idi Svobodna Bavarska že ne časa na različne načine PoO^er osamosvojitev obeh narodov-pa je Murska Sobota Partn%eni mesto, je mesto Ingolstadt prl še toliko bolj dejavno. REJEC KONJ KASAČEV TUDI V VELIKI POLANI Marjan končno na konju Marjan Vidovič si je želel vsaj enega konja, zdaj pa ima že štiri. Šola jahanja Bodo na kmetih spet konji? Marjan Vidovič je prosvetni delavec, zato je nekaj ljudi, domačinov seveda, ki ne razumejo njegove nagnjenosti do konj. Ne vedo pač, da je tudi on kmečki sin in da tako ta domača žival tudi zanj ne more biti nič Čez nekaj dni, ko sem vstopi! v stanovanje, sem mislil, da sem v džungli. Dnevno sobo mi je okrasi! z vejami, zelenjem, travo, v prostoru je mrgolelo mrčesa, ki se je naselil v to navlako. Tudi to je moral očistiti. Nato je risal in pisal po stenah. Bi! je nepopravljivi okraševalec, vendar ne po mojem okusu. Moral sem ga odsloviti. Najel sem drugega -house boya<, pravzaprav mi ga je prepustila soseda, žena uslužbenca na nigerijski ambasadi. Odhajala sta domov. Možak je bi! starejši, kakih štirideset, petdeset let je imel. Pri črncu nikoli ne veš, koliko je star. Bi! sem zadovoljen z njim. Pri meni ni ime! kakšnega posebnega dela, pri prejšnjih gospodarjih pa je garal. Dobro sva se razumela. Povsem pa se je spremenil, ko me je obiskala žena. Kak teden dni je bila pri meni. S sosedo sta šli v mesto na potep. Ko se je vrnila, ni mogla v stanovanje. Vse je bilo zaklenjeno, >boya< pa nikjer. Ko pridem domov, vidim ženo pri sosedi, odkoder mi kriči, da je vse zaklenjeno, >boya- pa ni. >No, potem je hiša prazna’, pomislim. In je tudi bila. Izginile so vse moje in ženine obleke s kovčki vred, radio, televizor, posoda, z eno besedo — vse. Ostali so goli jogiji na posteljah, Česar ni mogel spraviti v kovčke, je poveza! v rjuhe. Zunaj stražarji. Nobeden ni ničesar videl, ničesar slišal, o stvari ničesar vedel. Tega, kar sem ime! ni mogel odnesti, moral je biti z vozom ali avtom. , Vsi so mi segali v roko in izrekali -pole sana<. Strašno da jim je žaj so se mi pa režali v obraz Belca, ki dalj časa biva v Afriki domačini enkrat >spucajo<, pri čemer jih niti najmanj ne peče vest. Na to so me posvarili, vendar v svoji naivnosti od mojega >boya<, s katerim sem se dobro razumel, tega nisem pričakoval. Pozneje so mi črnci govorili, da so prepričani, da če belcu ukradeš in odneseš vse, ima še vedno dovolj. Policija je krivca iskala, našla pa nikoli. Smeje so mi prišli povedat, da >boya< ni, da je vsa družina odpotovala na sever v Tango. Za njih je bil problem rešen. Najel sem tretjega -boya< Zena mu je nekoč po zajtrku ponudila cigareto. Po kosilu je že sam segel po zavojčku in kadi! njene cigarete. Z nama ni jedel pri mizi. Vse, kar je od obroka ostalo, je bilo njegovo. Zvitež je skuha! štiri Utre riža, od katerega sva z ženo pojedla vsak za pest in napekel mesa za pet lačnih. Po kosilu si je obilne ostanke odnesel v senco na balkon in ure dolgo jede! dokler ni vsega pospravil, nato pa riga! kot bi imel osla na balkonu. Moja žena Fanika me je začudeno gledala in spraševala, kaj mu je. >Nič mu ni<, pravim. -Riga. Pokazati hoče zadovoljstvo; to, da je dobro, kar je pojedel.’ tujega. »Želja, da bi imel svojega konja, ki bi ga hranil, negoval in naposled še jahal, se mi je porodila, ko sem bil še otrok. Tedaj je bilo na vasi več konjev, saj so jih uporabljali za vleko voz in delo na poljih. Tu in tam je kdo konje zapre-gel tudi vkoleselj. Pozneje sem to željo nekoliko .potlačil', saj sem se močneje udejstvoval na kulturnem področju, ni pa bilo tudi gmotnih možnosti, saj sem gradil hišo. Šele 1985. leta sem kupil žrebičko in jo začel trenirati. Pozneje sem se z njo pojavil na konjskih dirkah, žal pa kakega vidnega uspeha nisem dosegel. Konkurenca je pač močna! Zdaj sem se nekako preusmeril v rejo jahalnih konj.« Marjan Vidovič ima zdaj že 4 kasače: plemensko kobilo Vermi-do, ki jo sicer namerava prodati, dve žrebički (1- in 2-letno) ter žre-bička, ki se je narodil letos. Vse to ■fvlli 0 socialni pomoči, ki je ni Republiška vlada je sprejela sklep o višji socialnovarstveni pomoči, vendar pa zanjo v proračunu že zmanjkuje denarja. Do sedaj so upravičencem do edinega in dopolnilnega vira za preživljanje ter denarno pomoč za otroke denar nakazovali do petnajstega v mesecu, sedaj pa je že konec meseca, vendar republika potrebnega denarja občinam še ni nakazala. Ta pomoč namreč po delitvi med republiko in občinami spada v pristojnost republike ali v tako imenovani nacionalni program. Občine pa tudi zaradi lastnih proračunskih težav nimajo toliko denarja, da bi dale z lastnega računa. Tudi socialni »podpiranci« morajo živeti, kako, je pa očitno vse bolj njihov problem. mh Za pomoč po neurju Rdeči križ Slovenije poziva vsa podjetja, ustanove in posameznike, naj pomagajo prizadetim družinam zaradi katastrofalnega neurja, ki je prizadelo predvsem Gornjo Radgono in Trebnje. Ziroračun Rdečega križa Slovenije je: 50101-678-51579, s pripisom »Neurje«. Rdeči križ Slovenije je prizadetima občinama že nakazal vsaki po 50 tisoč dinarjev. mh Marjan Vidovič si je želel konja in zdaj je, kot vidite, na konj®', njegova hčerka rada jezdi. Bo poslej v Veliki Polani jezdecev* ' in tako sem uvedel neke jahanja. Prvi jahalci so se sili, žal pa so to v glavne halke. Čudim se, da se zn zanimajo v večji meri Jun J mače ali okoliških vasi-« ..^ii Tako Marjan yi^v,c'.x le štirje konji poslej niso pl ogled od daleč (marsikd ^jjhr, ustavi in jih opazuje), rt mogoče tudi zajahati, se. strokovnim vodstvom- N iefHr konji pa je odveč. Po mogoče skleniti, da bo v fifi lani v krajšem času se ^b<> konj. Nekoč so bili Pr' v vzdržuje z učiteljsko plačo. No, ja, seno pridela na svojem najetem travniku, prav tako koruzo, oves pa kupi. Za konje je uredil lep, zidan hlev, kupil opremo za jahanje, uredil površino za izpust konj oziroma manežo. »Čeprav se mi zdi, da se ljudje spet zanimajo za rejo konj, kar bi si mnogi lahko lažje privoščili kot jaz, pa vseeno ugotavljam, da so preveč obremenjeni z mislimi o stroških. Konj je koristna žival, saj bi lahko večkrat nadomestil traktor, je pa tudi res, da je ta konjiček tudi drag. Zase moram povedati, da sem imel doslej le stroške. Zdaj bi jih rad nekoliko omilil gati« hiši. LOV Hote! sem čimprej v divjino na.iov. Med mojimi novimi znanci pa ni bito nikogar, ki bi imel enake želje. Ob vsaki priložnosti, ko smo se srečali, sem napeljeval razgovor na divjad in jih navduševal za lov — brez uspeha! Okrog naše ambasade se je klatil nek Anglež, rekli smo mu -Ludi Frenk’. Z velikim oguljenim klobukom, sprano tropsko srajco in v kratkih hlačah je hodi! okrog, vedno z revolverjem za pasom. Črnce je držal na kratko, tudi pretepel je katerega, če stvari niso šle tako, kot je hotel. So ga pa ubogali, se ga bali in bili do njega spoštljivi. Govoril je angleško, nemško, špansko, italijansko, svahili in druga afriška narečja. Nekoč me je presenetil s slovenščino, da sem ga samo gleda! Reke! je, da je bila njegova mati Slovenka, oče angleški oficir, da so imeli v Keniji pivovarno, ki so jo nacionalizirali in mu dati tri tisoč dolarjev mesečne rente. Govoril je, da ima v Španiji posestvo in v Braziliji velik ranč. Kaj je bilo res in kaj ne, nikoli nismo ugotovili. Bi! je povsod, poznal vse, vede! vse in uredit vse. Tudi na lov se je spozna! Denarja je bi! poln. Z njim sem sklenil zavezništvo. Bi! mi je v veliko pomoč, da sva za tov navdušila še ostale. Počasi so -prijemali’. Posebno svetnik naše ambasade Marjan B. je bi! od srečanja do srečanja vedno bolj vroč. Navduševati se je začel tudi naš direktor tovarne Papež. Pridružil se nam je sirski ambasador. Kmalu nas je bila druščina pisanih tipov z vseh vetrov in različnih osnovnih interesov. fDg/je prihodnjjč) Še naprej Evgen Tudi v juliju ste, spoštovani bralci domačega tednika v Pomurca meseca izbrali rojaka iz Dobrovnika, gledališkeg8 s t«^ Ljubljani Evgena Carja. Dobil je prepričljivo največ glasov in tudi učvrstil na prvem mestu v skupnem seštevku vseh 1®!°®°^^«^?!!-mesečnih anket. Na drugem mestu je prav tako prepričljiv® predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, tretji pa je se morist Geza Farkaš. Murske Sobote, končali do sredine septembra. Foto: F.M. V Beltincih nadaljujejo z izgradnjo kanalizacije. Dela so začeli na Jugovem in jih bodo nadaljevali po Ravenski do Krožne ulice. Vsako gospodinjstvo, ki se namerava priključiti na kanalizacijo, bo prispevalo 1.000 DEM v dinarski protivrednosti, plačali pa bodo v šestih obrokih. Predvidevajo, da bodo z deli, ki jih izvaja Vodno gospodarstvo Mura iz NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA GLASUJEM ZA (Ime ih priimek predlagatelja ter naslov) Stran 12 ŠPORTNI OBRAZI Mirko Unger najboljši pomurski igralec Dvajsetletni Mirko Unger iz Moravskih Toplic, absolvent Sred-družboslovne in ekonomske šo- ,e v Murski Soboti ter član Namiz-"°leniškega kluba Sobota, je tre- ^110 nnih ».v. nt‘miZnpJ °^SI. P°murski igralec žogico s8ea-tenisa- z 'Sro z belo devetin,; / . začel ukvarjati pred ^'ti dveht^Sneje pa Je začet {“'jenostSv°J° na-^kuren ■ P°kazal že v pionirski b°te, ki i/' saij^ 'Sral v ekipi Sodega prvnL5*0-^0 naslov republi-,udi v dvn-?’ F™0 mesto je osvojil vojtcah, v posamični kon- kurenci pa je bil tretji. Na državnem prvenstvu je ekipa Sobote bila druga, v dvojicah pa je zasedel tretje mesto. Na odprtem prvenstvu Zagreba je ekipa Sobote zmagala, med posamezniki je bil Mirko drugi. Uveljavil pa se je tudi na republiškem in državnem ekipnem in nosamičnem prvenstvu v mladinski konkurenci. Igral je v članski ekipi Sobote, ki je osvojila prvo mesto v drugi zvezni ligi, hkrati pa bil najboljši igralec ekipe. Lani je na republiški članski uvrstitveni listi zasedel tretje mesto in sedemnajsto na zvezni listi: Letos je bil četrti na republiški članski uvrstitveni listi in devetnajsti na zvezni listi. Večkrat je igral v slovenski reprezentanci, ki se je uveljavila v mednarodnem merilu. Čeprav bo moral veliko časa posvetiti študiju na Visoki pravni šoli v Mariboru, se namiznemu tenisu ne namerava odpovedati. Zaradi trenutnih političnih razmer v Jugoslaviji bo ekipa Sobote v prihodnje verjetno igrala v slovenski ligi, čeprav ima status zveznega Ugaša. Upa, da bo s pridnim delom tako kot doslej tudi v prihodnje dosegal dobre rezultate. F. M. Miran Ščančar — perspektivni e tlet tu^10 k°t v preteklosti imamo skp/, J v Pomurju številne atlet-vam„le: k' vsako leto odkri-dohfiinveda j|JJe slišati, naj bi iz lige izpadlo kar šest moštev. O . Prven °č'*a konferenca Nogometne zveze Slovenije, ki bo 15. «0 se bo začelo 18. avgusta in končalo 1. decembra. Rnoo" a’ nai ki igrali kvalifikacije z Rakičanom za vstop Ni ach Gin ''g°- Stojijo od leve: B. Laci (trener), B. Buko-Mih^et ((eh'rea’ š- Bukovec, Ritlop, Piberčnik, Berden, M. Bukovec °lič, p ’ v°dja). Čepijo: Ferencek, Maučec, K. Mihelič, Nemet, ofer in Bači. Foto: F. Bobovec Š.L,------------------------------—. ’• AVGUSTA 1991 Teniški tečaj v Ljutomeru, ki ga je obiskovalo 25 začetnikov. Foto: F. Maučec — LJUTOMER---------- Konjske dirke bodo v soboto Preteklo nedeljo bi morale biti na hipodromu v Ljutomeru konjske dirke v organizaciji podjetja Marka Slaviča iz Ključarovec. Zaradi slabega vremena pa so dirke preložili na soboto, 3. avgusta 1991, ob 14. uri. ----SMUČANJE------- Reprezentanca v Radencih Naši najboljši smučarji so začeli s kondicijskimi pripravami v Radencih pod vodstvom trenerja Janka Gorazda. V Radencih bodo ostali do 1. avgusta, po vikendu pa bodo nadaljevali priprave v Črni na Koroškem. Prijateljske tekme V okviru priprav na novo tekmovalno sezono v slovenski in območni nogometni ligi vzhod je bilo odigranih nekaj prijateljskih tekem. Mura je v Murski Soboti premagala Varteks iz Varaždina s 3:2. Gole za Muro sta dosegla Šarkezi 2 in Kovačič iz enajstmetrovke. Polet pa je v Martinu na Muri premagal Potrošnik iz Beltinec z 2:1. Gol za Potrošnik je dosegel Gruškovnjak. Lendavska Nafta je sodelovala na turnirju v Murskem Središču in med štirimi moštvi osvojila prvo mesto. Najprej je premagala Mladost iz Selnice s 7:0. Strelci golov: Šabjan 4, Rob 2 in Ratajac. V finalu pa je prav tako s 7:0 premagala Partizana iz Vratišin-ca. Gole so dosegli: Rob 3, Vodopija, Šabjan, Varga in Baša po enega. Potrošnik iz Beltinec je premagal Veržej s 3:0. Strelci zadetkov: Hartman, Godina in Vbroš. Tišina je igrala z Branikom Maribor 1:1. Gol za Tišino je dosegel Oršoš iz enajstmetrovke. Z neodločenim izidom se je končala tudi tekma med Veržejem in Dokležovjem (1:1). Strelca golov sta bila Jutoš za Veržej in Lopert za Dokležovje. Skrb za Planinsko društvo Gornja Radgona, ki je zelo delavno, nenehno skrbi za svoje naraščajnike. V ta namen organizirajo planinski pionirski tabor. Tega so tudi letos nameravali organizirati v Kamniški Bistrici od 28. julija do 5. avgusta. Za tabor se je prijavilo 35 naraščajnikov, dobili pa so tudi nekaj potrebnih sredstev: V društvu pa so se odločili, da bodo letos namesto tabora organizirali dvodnevne izlete v planine. Prvi taki izlet bo 3. in 4. avgusta v Logarsko dolino. Mentorica Elica Koroševec meni, da naraščaj bodo tudi na ta način zadovoljili mlade planince. Omeniti velja, da je v radgonsko planinsko društvo vključenih kar 292 pionirjev, kar je polovica vseh članov. V svojih vrstah pa pogrešajo srednješolce. Sicer pa bo Planinsko društvo Gornja Radgona letos organiziralo več srečanj in prireditev. Osrednja bo vsekakor 8. septembra 1991 v Radencih — srečanje pomurskih planincev. Ob tej priložnosti bodo tudi proslavili 30-letnico društva. F. Klemenčič MALI NOGOMET Najboljši Sebeborci Nogometni klub »11 plavih« iz Sela je bil organizator turnirja v malem nogometu. Med 8 ekipami so zmagali Sebeborci pred veterani Pohorja iz Ruš in Vučjo Gomilo. Prve tri ekipe so prejele pokale. Turnir veteranov Partizan Puconci in Liga veteranov organizira v nedeljo, 4. avgusta 19.91, ob 8. uri v Puconcih turnir veteranov v malem nogometu. Prijave bodo zbirali pred turnirjem. ŠAH Maričeva šesta Na letošnjem šahovskem prvenstvu Slovenije za mladinke sta sodelovali tudi predstavnici Šahovskega društva Radenska Pomurje iz Murske Sobote Maričeva in Števanečeva. Maričeva je zbrala 3,5 točke in zasedla šesto mesto, Števanečeva pa je z 1 točko pristala na osmem mestu. Zmagal Gerenčer V Murskem Središču je bil hitropotezni turnir. Med 15 šahisti je zmagal Gerenčer z 12,5 točke pred Ivancem (oba Lendava) 11,5, Horvatičem (Strahoninec) 11, Božičem (Lendava) in Resmanom (Štrigova) po 10 točk. J. G. NAMIZNI TENIS Jakostne lestvice so najboljši pokazatelj kakovosti posameznega igralca, saj so seštevek igralčfcvih uspehov v posamezni sezoni in niso odvisne od samo enega ali dveh tekmovanj. Če pogledamo pravkar objavljene jakostne lestvice za sezono 1990/91, vidimo, da pomurski igralci ostajajo na približno enakih mestih kot v lanski sezoni, čeprav so nekateri svoje uvrstitve nekoliko izboljšali, drugi za malenkost poslabšali. Skupna ocena pa je, da so še vedno v samem republiškem vrhu med člani in mladinci ter v zveznem med mladinci. Žal jim tudi v letošnji sezoni ni uspelo uvrstiti nobenega igralca na vidnejše mesto med pionirji in prav tu zeva velika praznina, ki bi jo morali v prihodnje odpraviti, seveda z veliko več in boljšim delom tako igralcev kot trenerjev. Uvrstitev treh igralcev na republiških članskih lestvicah med deseterico je lep dosežek, ki ga dopolnjuje dejstvo, da jih je kar sedem med najboljšo dvajseterico. K temu je potrebno dodati še 19. in 21. mesto Ungerja in' Benka na zvezni leštvici ter odlično 4. oziroma 5. mesto na zvezni mladinski jakostni lestvici Rihtariča in Kusa, ki sta si s to uvrstitvijo pridobila status zelo perspektivnega športnika, saj so pred njima samo trije državni mladinski reprezentanti Grujič, Ignjatovič in Škafar. Tudi letos je na republiških članskih jakostnih lestvicah najboljši Pomurec Mirko Unger, ki je s 145 točkami na zelo dobrem četrtem mestu, kar je sicer za mesto slabše kot lani, ker ga je poleg Smrekarja in Zalaznika prehitel še letos najboljši slovenski mladinec Ignjatovič. V novi sezoni bi mu moral biti cilj uvrstitev med najboljšo četverico, kar pa bo dosegljivo le ob dobrem delu. Svojo najboljšo uvrstitev beleži Robi Benkovič, ki je s 128 točkami na petem mestu, kar je za mesto bolje kot lani. Tudi v novi sezoni bi mu moral biti cilj ponovitev te uvrstitve. Borut Benko je glede na lansko sezono padel za dve mesti in je s 119 točkami na sedmem mestu, ki bi ga v novi sezoni moral izboljšati. Janko Ori je s 96 točkami na 11. mestu, kar je za tri mesta bolje kot v lanski sezoni. V novi sezoni bi mu moral biti cilj uvrstitev okoli desetega mesta. Boris Rihtarič je s 63 točkami na 14. — 15. mestu, kar je za štiri mesta bolje kot lani. V novi sezoni mu mora biti cilj vidno izboljšanje te uvrstitve. Najmlajši, Tomaž Kus, je z 58 točkami osvojil 16. mesto in je za dve mesti izboljšal lansko uvrsti- AKTUALNO V ŠPORTU Koristno izrabimo prosti čas Naš cilj je, da v naši republiki postanemo športni narod. Športna rekreacija naj bi bila zato sestavina našega življenja. Trenutno je čas sicer nekoliko drugačen, saj različno doživljamo minulo agresijo na našo republiko, pa tudi načrti za koristno izrabljen prosti čas so nekoliko drugačni. Tako tudi ne bomo enako dopustovali. Kljub temu pa skušajmo s svojimi izbranimi športnimi dejavnostmi prijetno in koristno izrabiti svoj prosti čas. Nemogoče je dati pravi nasvet, s katerim bi ponudili natančen izbor športnih dejavnosti. To boste najlažje storili sami, saj najlažje najdete svoje zadovoljstvo v pestrih možnostih športne rekreacije. Predlagamo pa, da izbirate med hojo, tekom, plavanjem, kolesarjenjem, tenisom, kajakaštvom ali drugimi vodnimi športi, gimnastiko doma, gorskim kolesarjenjem ... Ob tej priložnosti bi vam radi priporočali nabavo knjižic iz zbirke RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE, ki zajema neštete dejavnosti. Knjižice lahko dobite na občinskih športnih zvezah. V kolikor se lotite vadbe, vadite vedno v okviru svojih zmogljivosti. Pred vsako vadbo se ogrejte in za izbrano dejavnost primerno opremite. Le-ta naj bo taka, da vas bo sprostila, predvsem pa razvedrila. Z gibalnimi dejavnostmi živite zdravo, šport vas ohranja in tudi zdravi. V okviru prostega časa si najdite dovolj prostora tudi za rekreiranje, saj bo s tem postala vaša športnorekreativna vadba navada, tej pa dnevno posvetite vsaj pet minut. Če tega ne morete dnevno, pa vsaj trikrat tedensko. Teh petnajst minut lahko izrabite za gimnastiko, hoja, tek, kolesarjenje . .. Priporočljivo je, da se pri teh dejavnostih spotite. Ni pa zaželjeno, da čutite utrujenost, celo bolečine. Tudi če veliko sedite, izkoristite vmesni čas za gibanje. Zdravemu načinu življenja pa je potrebno prilagoditi tudi prehrano. Primeren izbor bo v vaše osebno zadovoljstvo. Številne dejavnosti lahko izvajate sami, skupaj s prijatelji ali člani svoje družine. Lahko pa se priključite tudi organiziranim dejavnostim v društvih ali klubih. Pravkar potekajo akcije učenja plavanja, kjer lahko izpolnite svoje znanje pod strokovnim vodstvom, najmlajši pa imajajnožnosti, da se naučijo plavati. Priključite se lahko skupinam, ki igrajo tenis. V avgustu bo tradicionalni kolesarski maraton in še je čas, da se primerno pripravite nanj. Želimo vam, da se z veseljem lotite dejavnosti, predvsem pa, da sami skrbite za zdravo življenje. Ludvik Zelko ATLETIKA Pomurci v Italiji in Avstriji V italijanskem Coneglianu sta na močnem mednarodnem atletskem mitingu i. blizu 500 sodelujočimi atleti in atletinjami iz Italije, Slovenije in Hrvaške sodelovali tudi Marija Števanec in Manuela Pergar. Števa-nečeva je v teku na 400 m s časom 56,4 zasedla tretje, Pergarjeva pa v teku na 1500 m s časom 4:38,8 sedmo mesto. V Feldkirchu na avstrijskem Koroškem je bil tradicionalni poletni atletski miting. Sodelovalo je okrog 250 tekačev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Anton Šterman, član AK Pomurje, je 100 m pretekel v času 12,13 in zasedel deveto mesto. Geza Grabar pa je na 3.000 m dosegel osebni rekord 8:36,63 in peto mesto. G. G. ŠE VEDNO MED NAJBOLJŠIMI tev. V novi sezoni pa bi vsekakor moral svojo uvrstitev izboljšati za nekaj mest. Na 19. mestu je s 50 točkami Ivan Kuzma, kar je seveda daleč od njegovih prejšnjih uvrstitev, vendar je treba upoštevati, daje bil njegov tekmovalni program zelo okrnjen. Na 25. mestu je s 34 točkami Matjaž Žitek ob nepopolnem tekmovalnem programu v sezoni. Na zveznih jakostnih lestvicah se nahajata dva Sobočana, in sicer je Mirko Unger z 49 točkami na 19. mestu, kar je za dve mesti slabše kot lani, vendar še vedno zelo dobro. Borut Benko je z 41 točkami na 21. mestu in je to njegova najboljša uvrstitev na zveznih lestvicah za člane. V mladinski konkurenci je na republiških jakostnih lestvicah najboljši Pomurec Boris Rihtarič, ki je zbral 365 točk in je na zelo dobrem tretjem mestu za Ignjatovičem ter Škafarjem. Tako je ponovil lansko uvrstitev Janka Orija, svojo pa izboljšal za dve mesti. Na četrtem mestu je Tomaž Kus s 339 točkami. Tudi on je za dve mesti izboljšal lansko uvrstitev in dosegel mesto v okviru pričakovanj. Andrej Sapač je s 37 točkami dosegel 15. mesto, kar je v okviru pričakovanj, novi cilj pa bi mu morala biti uvrstitev med deseterico. Na zveznih lestvicah sta svoje uvrstitve vidno izboljšala Rihtarič in Kus, kar je bilo tudi pričakovati. Boris Rihtarič je s 162 točkami na odličnem četrtem mestu, Tomaž Kus pa s 148 točkami na prav tako odličnem petem mestu. Prvi je svojo uvrstitev izboljšal za pet, drugi za šest mest in oba sta popolnoma izpolnila pričakovanja ter s tem dosegla velik uspeh. Na koncu velja ocena, da je bila sezona zelo uspešna, saj so Sobočani obdržali tudi status prvoligaša, Radgona pa je zasedla zelo dobro drugo mesto v republiški ligi. Tudi druge uvrstitve na posameznih tekmovanjih so bile dobre. Kakšna bo nova sezona, je še velika neznanka, ker se ob znanih dogodkih še vedno ne ve, kje se bo v novi sezoni tekmovalo. Kot izgleda zdaj, Sobočanov ne bo zapustil noben igralec, vendar bodo morali urediti -svoje materialne probleme. S pomočjo sponzorja — veletrgovine POTROŠNIK sojih do zdaj za silo reševali, za kar se sponzorju zahvaljujejo. Seveda v prihodnje pričakujejo še večje razumevanje za njihove materialne težave. M. U. Stran 13 kronika ________________________• ____________________ ■ -.' ——. ——---,-- - . OTROK IN PROMET Otroški sedež namesto krste OD 1970. DO 1990 NA SLOVENSKIH CESTAH UGASNILO 1 227 OTROŠKIH ŽIVLJENJ • BODO OBVEZNI? Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v letošnji akciji —10 (minus 10 odstotkov) posvetil še posebno skrb otrokom in mladostnikom — udeležencem v cestnem prometu. Poleg običajne skrbi, ki je sicer namenjena vsem, gre za prizadevanja za dosledno uporabo zaščitnih čelad za voznike in sopotnike na kolesih z motorjem in motornih kolesih ter uvajanje varostnih sedežev za otroke v osebnih avtomobilih. Medtem ko so varnostne čelade bolj ali manj prešle v uporabo, smo pri uporabi otroških varnostnih sedežev v osebnih avtomobilih šele na začetku. OTROŠKI SEDEŽI Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poziva starše in druge, ki vozijo v avtomobilih otroke, naj si za v avto nabavijo varnostni sedež za otroka, ki se (sedež) pritrdi na zadnje sedeže avtomobila. Pri nas take otroške sedeže izdeluje Splošna obrtna zadruga Galem iz Izole, na njih pa se lahko udobno in varno vozijo otroci od starosti 9 mesecev do 4 let. Sedež je konstruiran tako, da pri trčenju ublaži moč udarca in ga porazdeli na večjo površino. Pri trčenju prednji del sedeža (mizica) zadrži telo, sedež pa prepreči nevarne udarce. Sedež ni nevaren za ostale potnike na zadnjem sedežu, ker je izdelan iz samougasnega stiropora in je brez ostrih ali drugače nevarnih dgjpv. V svetu za preventivo in vžgejo v cestnem prometu za zdaj le priporočajo staršem, da za varnost svojih otrok nabavijo tak sedež, nameravajo pa tudi vplivati na zakonodajalca, da bi v spreme- njenem zakonu o varnosti cestnega prometa določil, da bi se Na otroškem sedežu je otrok varen in, kot je razvidno s slike, se dobro počuti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poziva starše, naj otrok nikar ne vozijo »na kolenih« ali pa celo (kar je še bolj nevarno) prosto sede ali stoje v avtu, saj smo po številu mrtvih otrok že zdaj na samem vrhu. otroci smeli v avtu voziti le sede na sedežu, ki je posebej narejen zanje in za njihovo varnost. Predlog pa ni slovenska pogruntavščina, saj takšno določilo poznajo v vrsti evropskih držav. Priporočajo ga tudi mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu. Od leta 1970 do konca lanskega leta je na slovenskih cestah zgubilo življenje 1 227 otrok, poškodovanih pa jih je bilo kar 35 574. Število mrtvih otrok zaradi prometnih nesreč je glede na število prebivalstva višje kot v drugih evropskih državah. Statistika kaže, da se pri nas smrtno ponesreči na 100 000 otrok, starih do 15 let, 7,5 otrok, na Švedskem, kjer je promet prav gotovo bolj razvit, pa 2,8 otroka.. To so seveda povprečja. Dodamo naj še to, da se je v lanskem letu smrtno ponesrečilo 28 otrok (od sicer 61 mrtvih) kot sopotnikov v osebnih avtomobilih. V osebnem avtu lahko ustrezno zaščitimo otroke vseh starosti, od dojenčkov do mladostnikov, seveda z ustreznimi sedeži. Ko je otrok visok 150 centimetrov pa lahko brez dodatnih sedežev ali podlog uporablja varno- stni pas v vozilu. Š. S. TEMELJNO SODIŠČE, ENOTA LENDAVA Obsodba za uboj Sodišče v Lendavi je te dni izreklo Mensurju Rosiču iz Lendave 1 leto in 6 mesecev zapora. Spoznalo ga je krivega za povzročitev smrti Alojzu Kolenku iz Mostja. Obsojeni, ki je v priporu od 18. februarja 1991, je 19. januarja 1991 v lokalu Diskoteks v lendavskem gradu pokojnega večkrat udaril v glavo, zato je z njo udaril ob zid in padel na tla pri čemer je utrpel hude poškodbe po glavi in je 29. januarja 1991 umrl v bolnici v Murski So- iz malomarnosti boti. Mensur Rošič je bil spoznan za krivega povzročitve smrti iz malomarnosti po 48. členu kazenskega zakonika Republike Slovenije. Po ugotovitvah sodišča se je obsojeni zavedal, da zaradi udarcev po glavi Alojz Kolenko, ki je bil fizično slabši od njega, utrpi hude poškodbe in da zaradi njih lahko umre, vendar je Mensur Rošič lahkomiselno mislil, da do takih poškodb ne bo prišlo. Sodba še ni pravnomočna. s. SGP »POM-GRAD«, d.o.o. • STANOVANJSKA GRADNJA • INDUSTRIJSKA GRADNJA • JAVNA IN POSLOVNA GRADNJA • LESNA DEJAVNOST • PROGRAM MONTAŽNIH KONSTRUKCIJ Smo vodilno gradbeno podjetje v Pomurju. Naši objekti stojijo širom po Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, Madžarskem. V mesecu avgustu smo za vas pripravili POSEBNO AKCIJSKO PONUDBO: — gradnja, rekonstrukcija, adaptacija in popravilo gospodarskih, stanovanjskih in drugih stavb — asfaltiranje dvorišč — storitve z gradbenimi stroji — konstrukcije vseh vrst, za kar izdelamo tehnično dokumentacijo. Ne zamudite izjemne priložnosti, zato nas pokličite in se prepričajte o naši 45-letni tradiciji. SGP »POM-GRAD«, d.o.o. murska sobota št. kovača 10 tel. 069/32-740 Zlikovca v župnišču Očitno je, da dogodek ni tako hud, kakor o njem govore, saj nas nanj niso opozorili na upravi za notranje zadeve, ampak smo zanj zvedeli od drugih virov. V torek, 16. julija, kmalu po 22. uri sta se v župnišču v Odrancih pretihotapila skozi okno dva neznanca. Tu pa ju je »prestregla« župnijska gospodinja E. M. Eden izmed nočnih obiskovalcev je z lovsko puško usrelil v omaro, drug pa je gospodinjo .skušal utišati na ta način, da ji je z roko prekril usta. Ropot, strel in kriki gospodinje so zbudili kaplana L. K., ki je pohitel v sobo, vendar sta jo zlikaVca medtem popihala. O dogodku so obvestili policijo. Kdo bi to naj bil, še ne vedo. Izsilil prednost V soboto, 27. julija, se je 33-letni Z. C. iz Radvencev s traktorjem peljal po lokalni cesti skozi Spodnjo Ščavnico. Ko seje pripeljal do prednostne magistralne ceste Gornja Radgona—Maribor, se ni prepričal, če je cesta prosta, in je kar zapeljal nanjo ter tako izsilil prednost vozniku osebnega avta P. H. iz Šoštanja. Taje z avtom trčil v traktor, pri čemer sta se hudo poškodovala sopotnika v osebnem avtu J. H. in otrok G. V., oba iz Šoštanja. Treščilo v kmetijo Neurje, ki je nad Pomurjem divjalo 25. julija, je naredilo nemalo škode. Za najmanj 200.000 dinarjev je oškodovan Š. Z. iz Križevec pri Ljutomeru, saj je tega dne ob 21.20 strela treščila v njegovo gospodarsko poslopje 10 krat 9 metrov, ki je v dobršni meri zgorelo, prav tako pa tudi 10 traktorskih prikolic sena. Ogenj so pogasili poleg vaščanov še ga' silci iz Križevec, Ljutomera, Borec m Banovec. Smrt zaradi hitre vožnje Po regionalni cesti zunaj Noršinec pri meru se je v soboto popoldne peljal z osebni® tom 26-letni A. H. iz Veržeja. Vozil naj bi z,ve^i| hitrostjo, zato je v sicer blagem ovinku izg ■ oblast nad vozilom, peljal je nekaj časa po “ bankini, nato drsel bočno, zdrsnil v jarek in tonski propust, nazadnje pa seje še kotalil P° u sti. Ob trčenju v betonski propust je voznik [> iz avta in se tako hudo poškodoval, da je na $ nesreče umrl. Hudo poškodovan pa je Z-Veržeja. OBISK NA OBMEJNIH STRAŽNICAH Stražnice v rokah teritorialcev avstrijsko-madžarsk'^ je | Med agresijo Jugoslovanske armade na samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo je slovenska vojska — teritorialna obramba že v prvih dneh bojnega delovanja zajela Jugoslovansko armado in zasedla vse obmejne stražnice na meji Prekmurja s sosednjo Avstrijo in Madžarsko. Teh stražnic je 14: Petišovci (s Hrvaško), Pince, Lendavske gorice, Ži-tkovci, Kobilje, Prosenjakovci, Hodoš, Čepinci, Trd-kova, Kuzma, Sotina, Fikšinci, Korovci in Petanjci. Potem, ko so bili vojni ujetniki odpeljani s stražnic v vojna ujetništva, je teritorialna obramba oblikovala svoje enote in jih razporedila po stražnicah, kjer so prevzele varovanje objektov in državno mejo. Na posamezne stražnice so poslali predvsem domačine, ki dobro poznajo mejo in ki so bili že prej razporejeni kot rezervisti Jugoslovanske armade. Ob našem obi- Stražnica v Petišovcih Stražnica v Pincah Stražnica Lendavske gorice Stražnica v Prosenjakovcih sku nekaterih stražnic na smo se lahko prepričali, da slovenska v°js^a’(jobrn na novo prevzela zahtevno nalogo, svoje del« opravlja. Teritorialci skrbno negujejo °?eK|yje okolico, skrbijo za red in čistočo ter discipl>n°' fu potrebna v vsakem vojaškem kolektivu. Po ®°®stila naj bi teritorialna obramba čez nekaj časa 0 stražnice, saj bo varovanje meje prevzela P° '.Ato’ nadaljnji usodi stražnic in ostalih vojaških o J je se bo odločalo kasneje. Jugoslovanska vojsk začela zapuščiti tudi soboško vojašnico. Ze jzS°" teden je kolona dvajsetih vojaških tovornjaku boške vojašnice odpeljala v Maribor orožje 1 mo, ki je po vojni še ostalo v Pomurju. V sob^ .aS|. jašnici je tako ostalo samo še nekaj vojakov nikov Jugoslovanske armade. Stražnica na Hodošu Stran 14 Radijski in televizijski spored od 2. do 8. avgusta petek SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK murski val MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL (Dnh? ^Majte se z nami! kulti, * ZUtro °b športu in Murekim St°Pii‘e V n°V d“n Z Sporedrs Valom!> 1000 (česHH? P°,etno popoldne «vo, poročila, J 232) 19.00 Spored RS ^■00 Vroče - hladno, oddaja dvor ,|9 30 Elizabetin Ponov ^aškanad' 16-10 Sova, dn^k “8n'Za"k' 18330 Tv stični kažin j ,?vropskl tun’ zaliv L- z pot' 8'45 Nevarni ka. io,nnad' nan. 19.15 Risan-Pestivali TV dnevnik 2. 20.15 2«-10 Pa ™a- av«ral serija. 21.10 v c™ ?ksa> niz. serija. Tv dnL„! yJu’ angL nan. 22.00 HuKtahln'^3’ 22-20 Sova: Pri sto v‘hr, amer, nan.; Me-Prancosl' n°či, amer, film; gram. show- varietejski pro- BriU8oor°8ram '” 00 a. programi. dnevnik 19-30 Tv Koncerti20’00 Žarišče. 20.30 kov. 22 j^jngrajskih simfoni-23'2O Yutel. teHtSki programi. 5.00 Prebujajte se z nami! (Se odpravljate po nakupih. Sveže cene sadja in zelenjave s soboške tržnice. Ob 9.00 čestitke po telefonu.) 10.00 Spored RS 16.00 Poletno popoldne. (Najlepše želje s čestitkami in pozdravi ob začetku in koncu programa, ob 17.00 poročila) 19.00 Spored RS TV SLOVENIJA 1 . 9.00 Radovedni Taček. 9.10 Klub Klobuk. 9.40 Alf. 10.05 Vroče — hladno. 10.35 Zgodbe iz školjke. 11.35 Duhovna glasba z naših tal. 15.45 Deček na motorju, ameriški film. 17.20 Sova: Pri Huxtablovih. 18.00 Tv dnevnik I. 18.05 Z vrha, angl. nan. 18.35 Prostozidarstvo od blizu, angl, serija. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.55 Utrip. 20.15 Žrebanje 3x3. 20.30 Tribute to Stan Kenton, I. del. 21.30 Sova: Na zdravje!, amer. nan. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Sova: Vojna in spomin, amer, nad.; Gabriela, brazil. film. ?n° slikar«4"3’ 9’50 Renesan-na Hrvaškem. S mlad? i in? doma, oddaja >ka a,!.1’00 Poročila. 11.10 Ja2z glaeh?eda Kahna. 12.05 ai”er' rian |12A3 Dragi John, Va'ov>norv 3'?0 Pie' morskih m^nad itn« l3'45 Leta tesani liuhi5'20 Poročila. 15.40 16.05 ojpePc>, angl. nan. an81. nan do decembra, 3,310[ldai» °’43 Dom brez do-Iaška dan«a?lade' 17'15 Hr-^erja, fr s' ,7-45 Skrivnosti tanka- is« *leriia- ’8-35 Ri’ lo’ at>gl 'n Ah’ te ma'e razli-“an- 19.10 Risanka. ?ed gos dae^nik 1. 20.05 Ra-^ISki fi^^e MacMichael, li?'^ ■’ke^a 23 4^t 22’45 aa.45 Tv izbor. Drugi program 18.00 Satelitski programi. 19.05 Murphy Brown, amer, nan. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Monte Carlo: GP v atletiki, prenos. 22.30 Yutel. HTV 1 8.45 Poročila. 9.05 Kako biti skupaj. 9.35 Vesela sobota. 10.35 Nenadejani uspehi, humor serija. 11.00 Poročila. 11.10 Dokum. film. 12.15 Vrtoglavica, oddaja o filmu. 13.15 Johan z Velebita, dokum. film. 15.35 Goldie in Boxer gresta v Hollywood, ameriški mladinski film. 17.10 Poročila. 17.20 Narodna glasba. 18.10 Tv razstava. 18.20 Mesečev zaliv, angl. nad. 18.55 Risana serija. 19.30 Tv dnevnik I. 20.05 Klofuta, franc, film. 21.50 Silnice. 22.35 Tv dnevnik 2. 22.55 Športna poročila. 23.05 Fluid, magazin pop kulture. 23.50 Tv izbor. 9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas, 9.30 Srečanje na Murskem valu s Smiljo Baranja, 10.30 Kuhamo glavno nedeljsko jed) 12.00 Spored v madžarskem jeziku 13.00 Panonski odmevi 13.30 Kmetijska oddaja »Minute za kmetovalce« 14.00 Poročila 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 5.00 Prebujajte se z nami! (Prav prileže se napovedovati uro in vreme po krajšem dopustu v in namakanju v z algami polepšanem morju.) 10.00 Spored RS 16.00 Poletno popoldne (16.15 Športno popoldne, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz) 19.00 Spored RS 5.00 Prebujajte se z nami! (Dobro jutro, dober dan na Murskem valu vsak dan. Pesem tedna, mali oglasi...) 10.00 Spored RS 16.00 Poletno popoldne (16.15 Mali oglasi, 17.00 Poročila, 17.30 Najlepše čestitke želje s čestitkami in pozdravi.) 19.00 Spored RS TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 5.00 Prebujajte se z nami! (Ne glejte v nebo, vreme napovedujemo tudi na Murskem valu, pa tudi v zvezde ni potrebno gledati. Prebiramo še horoskop.) 10.00 Spored RS 16.00 Poletno popoldne (V naših podjetjih, 17.00 Poročila, 18.15 Vaše žulje rešujeta Lidija Kosi in Silva Eb-ry) 19.00 Spored RS 5.00 Prebujajte se z nami! (Milan Zrinski vam prebira vrstice iz dijaškega zvezka, minute za mlade vas vrnejo v mladost, 7.30 Kmetijski strokovnjak, pa še poročila, glasba, obvestila ...) 10.00 Spored RS 16.00 Poletno popoldne (Zabava, poročila in ura po domače) 19.00 Spored RS TV SLOVENIJA 1 9.00 Živ žav. 9.55 Nevarni zaliv, kanad. nan. 10.25 V zname- , nju zvezd, nemška serija. 10.55 Ansambel Slovenija in Henčkov ansambel. 13.05 Beg, nemška nadaljevanka. 14.40 Sova, ponovitev. 17.00 Tv dnevnik L 17.05 Robin iz El Dorada, ameriški film (čb). 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Mali oglasi, tv nanizanka. 21.00 Zdravo. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.40 Sova: Polna hiša, amer, nan.; Usodni privid, amer. nad. 9.00 Igrajmo se gledališče. 9.35 Da ne bi bolelo. 9.55 Mladinski pevski festival. 15.05 Zdravo. 16.30 Sova, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.05 Utrip, Zrcalo. 18.45 Radovedni Taček. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Krizno obdobje, drama. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.05 Sova: Simpsonovi, amer, risanka; Usodni privid, amer, nadaljevanka. 9.00 Zgodbe iz školjke. 16.30 Sova, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik L 18.05 Norčije v gledališču. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Ukradena, angl, nadaljevanka. 21.10 Mednarodne rockovske nagrade. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Sova: Pujsovi dosjeji, angl, nan.; Usodni privid, amer, nad.; Resna glasba. TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 Drugi program 16.00 Satelitski programi. 19.00 Da ne bi bolelo: Alergija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet narave, angl, serija. 20.50 Škr-jančki na vrvici, češkoslov. film. 22.20 Satelitski programi. 23.00 Yutel. Drugi program 18.30 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik Koper. 20.00 Studio Ljubljana. 21.00 Po sledeh napredka. 21.30 Rezervirano za šanson. 22.45 Yutel. HTV 1 Drugi program 18.00 Satelitski programi. 19.00 Renu Basi v plesih iz Indije. 19.30 Tv dnevnik Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Studio Koper. 21.30 Žrebanje lota. 21.35 Vročica dneva, angl. film. 23.25 Yutel. HTV 1 8.30 Poročila. 9.45 Nedeljsko dopoldne za otroke. 10.45 Poročila. 11.15 Zdravila. 11.45 Čarovnije Davida Copperfielda. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Kapitan James Cook, serijski film. 14.00 Poročila. 14.30 Nedeljsko popoldne. 17.05 Poročila. 17.20 Samo denar, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1.20.05 Posebna oddaja. 21.05 Temni angel, angl, serija. 22.10 Portreti: Richard Ni-xon. 23.10 Tv dnevnik 2. 23.40 Glasbena oddaja. 0.40 Športni pregled. 0.50 Tv izbor. 8.30 Poročila. 9.45 Renesančno slikarstvo na Hrvaškem. 10.15 Zlata nit, otroška serija. 10.45 Poročila. 12.15 Portreti: R. Nixon. 13.15 Murphy Brown, humor, serija. 13.40 Rumena reka, dokum. serija. 14.30 Poročila. 15.30 Zlata nit, otroška serija. 16.00 Vse razen ljubezni, amer. nan. 16.25 Naključni partnerji, serijski film. 17.15 Hrvaška danes. 18.00 Skrivnosti morja, franc, serija. 18.50 Alpe Jadran. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Posebna oddaja. 21.05 Saksofonist, švedska drama. 22.30 7 dni v svetu. 23.00 Tv dnevnik 2. 23.30 Kinoteka Hol-lywooda. 1.00 Tv izbor. TV AVSTRIJA 1 HTV 1 8.30 Poročila. 9.45 Renesančno kiparstvo na Hrvaškem. 10.15 Majhen svet. 10.45 Poročila. 12.15 Portret glasbenika. 13.50 Murphy Brown, humor, serija. 14.30 Poročila. 15.30 Majhen svet. 16.00 Glava razreda, humor, serija. 16.20 Leta tesnobe, serijski film. 17.15 Hrvaška danes. 18.00 Skrivnosti morja. 18.50 Znanost in mi. 19.30 Tv dnevnik L 20.05 V velikem planu. 21.35 Žrebanje lota. 21.45 Tv dnevnik 2. 22.15 Popolni junak, serijski film. 23.05 Ciklus filmov E. Rohmer-ja: Zbirateljica. 0.35 Tv izbor. TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 8.55 Živ žav. 9.50 Ukradena, angl. nad. 16.30 Sova, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.05 Klub Klobuk. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Film tedna: Ritta Hayworth Story, ameriški film. 21145 Tv dnevnik 3. 22.00 Sova: Alf, amer, nan.; Usodni privid, amer, nad.; Jazz, blues ... 9.00 Benji, amer. nan. 9.20 V Cityju, angl. nan. 16.55 Sova, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.05 Po sledeh napredka. 18.35 Alf. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Elizabetin dvor, slovaška nadaljevanka. 21.25 Sova: Samo bedaki in konji, angl. nan. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Sova: Polnočni klici, amer, nan.; Ločeni mizi, ameriški film. Drugi program 18.30 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.00 GP v atletiki, prenos. 23.00 Yu-tel. HTV 1 8.30 Poročila. 9.45 Renesančno kiparstvo. 10.15 Pasje zgodbe, otroška serija. 10.45 Poročila. 12.15 Doba'športa. 13.20 Dragi John, humor, serija. 13.45 Vietnam, serijski film. 14.30 Poročila. 15.30 Pasje zgodbe. 16.00 Pujsovi dosjeji, humor, serija. 16.20 Leta tesnobe, serijski film. 17.15 Hrvaška danes. 18.00 Skrivnosti morja. 18.50 Lepa naša. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Posebna oddaja. 21.05 Prepovedani planet, ameriški film. 22.45 Tv dnevnik 2. 23.15 Intervju. 0.15 Tv izbor. Drugi program 18.30 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik RAL 20.00 Žarišče. 20.30 Studio Ljubljana. 21.30 Postelja, angl, dokum. oddaja. 22.00 Mali koncert: Tiro klarinetov. 22.15 Večerni gost: prof. Jacques Juillard. '22.55 Yutel. HTV 1 TV AVSTRIJA 1 ^eznj^da. 9.05 Pravica do I? 10.30 nŽ'vali Meditera-R 10 Revni ^nmotožje, film, ^n. D 00 l4'30 ki 0 Mln' Cas v sliki. '8.3Lad' 18 00 Casvsli-I CasLadJa .zaljubljencev. Halr pogledi ' 20J5 Stari' 5^,/« u' JLOO Tenis. Prav Pr«žfveHa Korziko, film. 18.00 TV AVSTRIJA 1 10.15 Odkritja pod vodo. 11.00 Poslednja izdaja, vestern. 12.30 Halo Avstrija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Noč v Benetkah, film. 14.50 Zaboj z zvijačami. 15.00 Magazin z živalmi. 15.30 V senci sove, serija. 16.00 Otroški spored. 17.00 Mini Čas v sliki. 18.05 Tenis. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport.20,15 Zvezde in senzacije, zabavni spored. 22.05 Novo v kinu. 22.10 Edgar, čuvar morale, serija. 23.10 Temna stran zla, grozljivka. 0.45 Čas v sliki. 9.00 Cas v sliki. 9.05 Nedelja v New Yorku, film. 10.45 Teniški klub, risanka. 11.00 700-le-tnica Švice. 11.45 Znanost. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni. 13.35 Dr. Pearson, film. 15.15 Popaj. 15.20 Samson , in Oswald. 15.30 Risanka. 15.55 Dediščina kapitana Sniefa, igra. 16.50 Kraljestvo miru, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Poletno potovanje po Španiji. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Jaz o sebi: Fred Liewhr. 21.15 Mene bi morali videti, tv igra. TV MADŽARSKA S.45 n Sok5?’«, Vn^^v0’ Madžarska, ^»i. 8 45r>a5^a TV' 8'30 ja, 3?'OO DanPnrodno zdravi|-|U2: del. 9 seri- Zin °Walt n45 Žrebanje lota. 19,Janov. 9-00 Vprašanja SPon TV dnev n Videoklipi. C 20.15 D^!k' 20.00 Tele-?2 sS’^On- 2U0 8ttid' andra r' 5 Po deseti. »A& B. ui/ranc' fllm. 23.55 8rah/^NE '-20 Dnevnik <^d 6.00) ' ^ru8' Pr0‘ l TV MADŽARSKA 6.4'5 Vaška TV. 7.30-11.00 Za otroke. 11.00 TV magister. 13.00 Panorama. 14.00 EXPO ’96. 14.45 Kramljanje. 15.15 Zelena žaba. 15.45 Prometna varnost. 16.15 Po sledeh izginulih milijonov. 17.10 V službi sv. Duha. 17.45 Napram 2000. 18.15 Otroški kotiček. 18.45 Modni magazin. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Hale in Pace, angl. film. 20.30 Best Friends, ameriški film. 22.20 Pop glasba. 23.35 Erotična serija. 0.05 Pozni dnevnik. (Drugi program od 7.00) 6.50 Magazin za menežerje. 7.35 Tom in Jerry. 7.55 Biblijsko sporočilo. 8.00 Kava s smetano. 8.30 Nedeljski turmix. 11.00 Za boljši jezik. 11.10 Na valovih časa. 11.30 Magazin Al-pe-Jadran. 12.00 Glasbeni butik. 13.00 Financial Times. 13.30 Drehscheibe Europa. 14.00 Videoklipi. 14.30 Para-van. 14,50 Motorni čolni. 15.50 Spomeniki Slovaške. 16.00 Čarobna šestica. 16.40 Program re-formatske cerkve. 17.00 Walt Disney. 19.00 Teden. 20.15 'Blaznež, kriminalka. 21.50 Sci-fi magazin. 22.55 Klub svetovnih popotnikov. (Drugi program od 7.00) 13.10 Scaramouche, film. 15.00 Fraglesi.15.25 Ostržek. 15.50 Charles Robert Darwin. 16.00 Leo in Fred. 16.10 Oče Murp-hy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.05 Mi. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport.20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Hunter, serija. 22.10 Kino med mestom in deželom, dokumentacija. 22.25 Angel v prahu, kriminalka. 0.25 Plesna hiša. 0.30 Čas v sliki. Avstrija 2 15.45 Kopanje, film. 17.00 Plavajoči otoki. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Drops. 19.00 Štajerska danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Podeželski zdravnik, serija. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Vodna vojna na Bližnjem vzhodu. 10.30 Vrnitev na Korziko, film. 11.55 Tisoč mojstrovin. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Julek, film. 14.30 Magazin z živalmi. 15.00 Oddaja z miško. 15.25 Ostržek. 15.50 Henri Dunant. 16.10 Oče Murphy. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Otok ljubezni, dokumentacija. 21.00 TV-živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 08/15, drugi del filma. 22.45 Stvor, grozljivka. 0.30 Či-kago, 1930. 1.15 Čas v sliki. Avstrija 2 19.00 Štajerska danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Da ali ne, zabavna igra. 21.00 TV-živali. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Evropske univerze: Padova. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki Dacapo. 10.30 08/15, ponovitev filma. 12.00 Hongkong. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Robinzon, pustolovski film. 14.45 Koni se ne da. 14.55 Po-paj. 15.00 Fraglesi. 15.25 Ostržek. 15.50 Helmi, prometni magazin. 15.55 Thomas Al.va Edison. 16.05 Medved Bojan, risanka. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki'. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Ladja ljubezni. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Iz dnevnika nekega ginekologa, film. 21.35 Pogledi od strani.21.45 Dallas. 22.30 Gorila, serija. Avstrija 2 15.05 Prostor na soncu, film. 17.00 Napačna slika o strahopetnosti. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Kviz z živalmi. 19.00 Štajerska 8.30 Poročila. 9.45 Zadarski otoki. 10.15 Potepuška bajka. 10.45 Poročila. 12.15 Inšpektor Vinko, dramska serija. 13.20 Poirot, angl. nan. 14.30 Poročila. 15.30 Potepuška bajka. 16.00 Krila, humor, serija. 16.25 Leta tesnobe, serijski film. 17.15 Hrvaška danes. 18.00 Skrivnosti morja. 18.50 Zaščitena narava Hrvaške. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Spekter. 21.10 V Cityju, serijski film. 21.55 Tv dnevnik 2. 22.25 Glasbena scena. 23.25 Tv izbor. TV AVSTRIJA 1 12.15 Klub senjorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Kenguru, film. 14.30 Batman, serija. 14.55 Popaj. 15.00 Fraglesi. 15.25 Ostržek. 15.50 Vincent van Gogh. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Dnevnik. 20.00 Šport. 20.15 Teleas, zabvni šov. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Lutkar, film. 22.55 Čas v sliki. 23.00 Trailer, novi filmi. 23.30 Bombe na Washington, film.. 1.45 Čas v sliki. Avstrija 2 15.40 Casino de Pariš, film. 17.15 Srečanje z živalmi in ljudmi. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Povej resnico, zabavna igra. 19.00 Štajerska danes. 5.45 Dobro jutro. Madžarska, magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Formula 1, 13. (zadnji) del igrane serije. 17.20 Naš ekran, narodnostni magazin v srbohrvaščini (madžarski podnaslovi). 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Shakespeare: Kakor vam drago, veseloigra v dveh delih, posnetek predstava gledališča Madach, 23.05 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00) 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin, vmes Vaška TV. 8.30 Bebi in drugi, angleška serija. 8.55 Sci-fi magazin. 16.25 Naša obrazovka, narodnostni magazin v slovaščini. 17.00 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Varstvo človekovih pravic. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15' Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Klan, 2. del francoske serije. 21.15 Pred deseto. 21.40 Iščemo podjetnika! 22.40 Medi-um. 23.10 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00) TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA Oprimo okna, naužijmo se zraka, ne bojmo se komarjev! 5.45 Dobro jutro, Madžarska, vmes Vaška TV. 8.30 Klan, ponovitev. 9.30 Za upokojence. 16.20 Unser Bildschirm, narodnostni magazin v nemščini 16.50 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Koledar 1991. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 20.15 Visoka napetost, francoska serija. 21.55 Družbena reportaža. 22.40 Atletika, mednarodni miting v Zurichu. 23.55 Pozni dnevnik. 24.00 Dnevnik ZDF. (Drugi program od 6.00) 5.45 Dobro jutro, Madžarska, vmes Vaška TV. 8.30 Lajna, madžarska lahka glasba. 9.00 Joga. 16.25 Ecranul nostru, narodnostni magazin v romunščini. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Varstvo okolja. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Sosedje, 112. del TV romana. 20.50 Pevski zbor Mormon. 21.21 Lahka telesna poškodba, madž. film. 23.15 Magazin za menežerje. 0.05 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00) KOVINOPLASTIKA JE ONEMOGOČILA KOMARJEM VSTOP V SPALNE IN BIVALNE PROSTORE S KOMARNIKOM P IN KOMARNIKOM R. KOMARNIK P je namenjen za okna in balkonska vrata s polkni, KOMARNIK R pa za okna in balkonska vrata v samostojni izvedbi ali v kombinaciji z roletami. • hitra montaža in preprosta uporaba • učinkovito prezračevanje prostorov • mreža je ojačana s steklenimi vlakni. VSE INFORMACIJE IN MONTAŽA: AGROMAT, PTUJ, tel.j (062) 773-314 Informacije in prospekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ 61386 STARI TRG PRI LOŽU Tel.: (061) 707-422, fax: (061) 708-466 B KOVINOPLASTIKA WŽ « Zapenjanje mreže v spodnjem položaju (D in sprostitev 0 Prikaz bočne pritrditve KOMARNIKA P ® in zaskočna pritrditev KOMARNIKA R @ »Komarji, STOP! ____ 1991 Stran H JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, teiex: 37327 yu Ujel, telefax: 064/632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA tel.: 064/632-270, KRANJ tel.: 064/211-232, CELJE 063/25-881 MURSKA SOBOTA tel.: 069/22-921, NOVA GORICA tel.: 065/23-660 NOVO MESTO tel.: 068/22-772, IZOLA tel.: 066/61-238 TAMAS d.o.o. GORNJA BISTRICA 130 a Tel.: 70 270 Vse za poletje, modno in poceni: • ženska, moška in otroška konfekcija • majice, kratke hlače • ležalni stoli in ležalne blazine PRODAJAMO TUDI MAJI CE S SLOVENSKIM GR BOM! — Obročno odplačevanje in druge ugodnosti! POTROŠNIŠKO POSOJILO 1+4 za okna, vhodna, notranja in garažna vrata, senčila, vrtne garniture montažne hiše in montažne stene projektivni inženiring D!ro murska sobota, P.o. ZBIRA soinvestitorje za izgradnjo poslovnih prostorov v središču Murske Sobote na Kocljevi ulici. Po sprejetem zazidalnem načrtu bo imel poslovni objekt 4 etaže in mansardo. Na razpolago imamo še prostore v II. in III. nadstropju ter mansardi. Prostori so primerni za ateljeje, pisarne, mirne obrtne dejavnosti. Če ste zainteresirani nam vaše želje in potrebe po sporočite najpozneje do 10. 8. 1991 na naslov: PROJEKTIVNI BIRO-INŽENIRiNG Štefana Kovača 28 69000 MURSKA SOBOTA tel. 31-782 31-784 Fax. 24-190 Mešana družba prodam kvadraturi IMOL LENDAVA, d.o.o Industrijska 4 b 69220 Lendava tel.: 069 75 637 objavlja prosta dela 6 izolatorjev pripravnikov Pogoji: — VKV, KV-izobrazba — 2 leti delovnih izkušenj. Možnost za delo v tujini. Kandidati naj pošljejo prijave (z vsemi dokazili) v 8 dneh po objavi razpisa. MOTORNA VOZILA PEUGEOT 205 GT, 85 KM, letnik november 1984, registriran do maja 1992, prodam. Martjanci, 48 399. M-1091 MOPED APN 6 ugodno prodam. ® 23 368. M-1092 JUGO 45 AX, 9/87, prodam. Tišina 19 a. M-1098 MOTOR CTX 80 ugodno prodam. Brunec, Cankarjevo naselje 30, Sobota. M-l 101 VW 1200, letnik 1976, registriran aprila 1992, ugodno prodam. ® 397. M-l 103 M. do 41 TELICO, plemensko, brejo 6 cev, kontrola A, prodam-12-M-l 105 u/LP^ DVE BREJI TELICI, kontrol menski, prodam. Klemenc' , noš 2. M-l 19 ivanU* MALE PUJSKE prodam-heger. Tišina 41. M-l 117 svinj0 VISOKO BREJO SVINJO za zakol, prodam. Hotiza 1120 . m MM*' KRAVO s teletom prodam- . 28. M-l 135 * -, JO- KRAVE prodam. DoklezoVF H36 NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, prodajamo po akcijski ceni. Naročila sprejema gostilna Železen, Bez-novci, “S? 49 025. Pohitite z naročili, ker bomo v kratkem s prodajo za letos končali. NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po akcijski ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ISr 24 393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bakan, & 53 086. Pohitite z naročili, ker bomo v kratkem prodajo za letos končali. NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po akcijski ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a. Pohitite z naročili, ker bomo v kratkem s prodajo za letos končali. KMETIJSKA MEHANIZACIJA CISTERNO CREINA, prodam. Glavač, Muzge 1» ’ - (pri letališču). M-1095 =n0 kj KOSILNICO BCS in 62-BT 50 prodam. Murski Cf MM TROSILNIK HLEVSKEGA^ SIP 35, koso za Štore ^'^ci ’ nik za seno prodam. M Martjanci. M-l 108 ENOREDNI SILAŽNI dobro ohranjen, prodam-58-M-l 115 star2' ŽITNI SEJALNIK IMT ’ prodam. ® 22 646. M-l I.1’ j Uir*1 PLUGE, 10 čolne, olt, ।o6W prodam. Kovačevci 29. M p SAMONAKLADALKO 5 PETER, staro 4 leta, dobro in puhalnik, ugonn° .h ® 87 165. M-l 143 ^07 KOSILNICO BCS in cj BT 50 prodam. Murski . 1142 ta ri*1 KOSILNICO PANONDA 54 no, prodam. ® 22 605- ^1^ TROBRAZDNE PLUG«-adapter za Djuro Djavl Molnar, Selo 27. M-MM ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Čentiba 449 a, ® 75 201, int. 418. M-4171 VESPO PK 125 XL, belo, staro 1,5 let, z dodatno opremo, prodam. ® 81 951. M-1106 ZASTAVO 750, odlično ohranjeno, prodam. ® 48 247, po 16. uri. M-1127 ZASTAVO 750, motor z menjalnikom 750, krožni žagi, enofazni električni motor 1,5 kW in hidravlično črpalko, prodam. ® 24 832. M-l 129 CIMOS GS 1.3, letnik 1979, prodam. Zvezna 18, Bakovci. M-l 130 ZASTAVO 101 in POLONEZ, letni-k’a 1982, prodam. Ferenčak, Tešanov-ci 94. M-l 134 ZASTAVO 128, letnik 1988, registriran do julija 92, prodam. ® 55 075. M-1137 AUDI 100, starejši letnik, ohranjen, ugodno prodam. Milan Mir, Kocljeva 5, G. Radgona. M-14984 GOLF (bencin), letnik 1982 in prikolico za avto, novo, ugodno prodam. Kupšinci 23. M-l 141 JUGO KORAL 60, letnik 1989, prodam. Jože Bauer, Grad 186 d. M-MM CTX 80, letnik 1990, zelo ugodno prodam. Samo Friškič, Gregorčičeva 51, M. Sobota, ® 24 186. M-l 151 ZASTAVO 101 GTL, letnik 6/87, registrirano do junija 1992, modre barve, ohranjeno, avtoradio, prodam. Cena po dogovoru. ® 25 183, po 15. uri. M-PP DAIHATSU TS, letnik 7/1990, prodam. ® 65 006 ali 65 056. M-PP JUGO 45, letnik april 1989, prodam. Gajeva 13, Cernelavci. M-l 148 MAZDO 626, letnik 1991, prodam ® 21 886. M-l 153 RENAULT 30 TS ugodno prodam ® 21 886. M-l 153 ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirano do februarja 92, prodam. Ren-kovci 82. M-l 155 LJUBLJANA, Šmartinska 152 (BTC) Javna skladišča, HALA-A, tel.: 061/443-322 delavni čas : 8.30 - 16.00, sobota. 7.00 - 12.00 POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrto te!.:067/56-840, TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 AJNA Jesenice tel.: 064/81-564, LIR Velenje tel.: 063/855-646 SINUSI, NOČNO VESTNIK z AKUPUNKTURO DO ZDRAVJA MIGRENA, SINUSI, NOČNO MOČENJE, SPLOŠNE ALER- vsak četrtek KADETT tip B, prodam. ® 24 236. M-l 157 DIANO, letnik 1979, neregistrirano, v voznem stanju in avtomatik prodam. Hanžekovič, Ključarovci 36. IN-003191 JUGO KORAL 55, nov, aluminijasta platišča, prodam po zelo ugodni ceni. Tratnjek, ® 75 787. M-MM POSEST GARAŽO na ulici Štefana Kovača prodam. ® 24 277. M-1093 POSLOVNI PROSTOR za fino obrt dam v najem. ® 31 134. M-l 100 NEDOGRAJENO HIŠO v Krogu prodam. ® (063) 852 220. M-MM GARSONJERO, 28 m‘, v Ljubljani, Šiška, blizu centra, prodam. Geržina, ® (061) 558 717. M-MM V BELTINCIH prodamo novo, še nedokončano stanovanjsko hišo na urbanizirani parceli 1294 m!, za 100.000 DEM. ® (061) 267 142. M-MM GARSONJERO, enosobno stanovanje ali manjšo hišo vzamem v najem kjer koli v Pomurju. ® 81 448. M-1122 PARCELO na Petanjcih za nadomestno gradnjo, prodam. ® 46 590. M-MM PROSTORE za mirno obrt oz. servis dam v najem. ® 42 257. M-l 128 NEDOGRAJENO HIŠO V KROGU PRODAM. ® (063) 852 220. M-MM GOZD, 93 arov, v bližini Ljutomera, prodam. ® 81 146 od 7. do 19. ure. M-PP HIŠO v Radencih zamenjam za hišo v Murski Soboti. Naslov v upravi lista. M-l 144 GRADBENO PARCELO v Lipovcih, 12,5 ara, ugodno prodam. Lopert, Dokležovje 12 f. M-1081 ŽIVALI VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Ba-kan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odg. urednik 21-383, 21-064 in 25-019. glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 3. trimesečje 1991 je 300,00 dinarjev, za podjetja 600,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. GIJE, IMPOTENCA, REVMA, DEBELOST... ZASEBNA MEDICINSKA ORDINACIJA. Mažuraničeva 6, ČAKOVEC Delovni čas: dopoldne 8.00 do 12.00 in popoldne 16.00 do 19.00 tel. 042/815-244 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Križevci 161 v Prekmurju, ® 54 025. M-1089 TELICO, brejo 8 mesecev in AMI 8, v voznem stanju, prodam. ® 51 392. M-1096 PUJSKE, 25 kg, prodam. Gradišče 4. M-H01 TELICO, brejo in krave, po izbiri, prodam. Štuhec, Markovci 117. M-1099 KRAVO, staro 6 let, s teličko, staro 5 tednov ali brez, prodam. Poznanovci 57, ® 51 352, Bačič. M-MM TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Brezovcci 43. M-l 131 BREJO KRAVO prodam. Pristava 13, Ljutomer. M-PP RAZNO PROD^A^ -----------“—--------- STREŠNI OKNI, 1 stekli dural in žaluzija -jpejO Bučečovci 2 (nasproti g05 do 20. ure. M-3459 . je|sve^rf PRIKOLICO, domače iZ^ ’ji plet, s stranicami, 4,5 m cri%. mijastimi kolesi, železn , t JV prikolico za avto, nos1 JI .ji prodam. Cena po dogo . $ vača 61, Turnišče, * r ,/l. POCINKANA VRATA, 3/8". za rezanje navoja • ’ jpJV®||jl Rems, telefax, |34-§ta(! ITT 3520, prodam *,eX),* y GARAŽO, betonsko (tHP po ulici, prodam. Informacij na® 24 820. M-1107. DNEVNO SOBO (sedež p,-regal), dobro ohrani ® 87 231. M-l 109 |4o P/> OKNO spolknami M-/ Milan Panker, Stanjevci VIDEOREKORDER C g* dam. ® 24 756. M-l HARMONIKO WELTM tplgŠ|F basno, nerabljeno, za dam za 5.000 din. * P KLAVIR HOFMAN .1 ® 65 037. M-MM ner%«U OTROŠKO STAJICO’ £ 8 m ruske svile, proda' / M-! 122 v|N0 P BELO IN RDEČE v $ ® 25 189. M-l 123 P VINO, šmarnico, a pF ® 72 147. M-l 125 , dih m' BELO VINO in 4 m ( dam. Sebeborci 51 b-Preklic! . Preklicujem veljavno končanem 1. let"!k^oboti, SCTPU v Murski Sop n, F1 nar, na ime Franc L | 80. M-2238 Stran 18 VESTNIK BDEČE in belo domače vino prodam. KroR, Murska ulica 50. M-l 145 MEŠANO BELO VINO (laški rizling in šipon) z analizo, prodam. ® 79016. M-l 147 BARVNI TELEVIZOR El, ekran 51 cm, star 3 leta, prodam. *S? 23 121. M-l 156 SovciŽEEEZEN vabi L^oto '7- 'n nedeljo 18. av-?nsta na domače koline z buj-to repo. vak^oto’ P- avgusta pa vas Vstop 'Ud' aa vr‘no veselico. MALO RABLJENO VODOVODNO ČRPALKO VCE 55, hidrofor 1801, komplet z živosrebrnim stikalom, prodam. Vlado Kozar, Rožički vrh 24. M-l 149 Zaposlitve ARANŽERKA išče zaposlitve kot trgovka tudi honorarno. S 41 397. M-1103 TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK z bogatimi izkušnjami krojenja in šivanja išče zaposlitev v stroki ali trgovini. S 70 640. M-MM NATAKARICO ali dekle za delo v gostinstvu, kuharja ali kuharico zaposlim. Gostilna Kozel, Žiberci, ® 69 079. M-MM KV ALI PRIUČENO CVETLIČARKO SPREJMEMO za čas nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Možnost zaposlitve za stalno. Salon cvetja Cipot, M. Sobota, ® 22 193. M-l 150 V 95. letu starosti je umrla naša draga mama, stara mama, babica in sestra Eva Jakiša roj. Zrinski iz Ivanovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sovaščanom, ki so nam pomagali v težkih urah, in vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi g. duhovniku in pevcem za odpete žalo-stinke. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Kot slana vzame žlahtni cvet, tako omahnilo je tvoje srce v tišine večni svet. So rože odcvetele, so ptički odleteli, vse se bo vrnilo, le tebe. Števek, nikoli več ne bo. V SPOMIN v Steveku Horvatu s Hotize 4. avgusta mineva pet let, odkar je nastala praznina v našem domu. Ni ure, ne dneva, da se te ne bi spomnili, kajti tvoj korak je zastal in glas onemel. Edina uteha so solze, rože in svečke, ki ti jih prinašamo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite trenutek svojih misli. Vsi, ki smo te imeli radi ABC POMURKA Zunanja trgovina, Murska Sobota objavlja JAVNO DRAŽBO ?a prodajo lažje poškodovanega osebnega vozila GOLF, JX, 'et° proizvodnje 1988, prevoženih 78.000 km, reg. št. MS 2 99 za izklicno ceno 115.790,00 din. Javna dražba bo v sredo, 7. avgusta 1991 na dvorišču poslovne stavbe na Lendavski ulici 9 v Murski Soboti s pričetkom ob 15. uri. •"‘eresenti si avtOmobil lahko ogledajo na Agroservisu v Mur-11 Soboti. Pred pričetkom dražbe so interesenti dolžni vplača-” Varščino v znesku 12.000,00 din. Prometni davek plača kupec. M-shop murska sobota °ujavlja prosto delovno mesto " prodajalca v trgovini s tehničnim blagom. Pogoji: končana srednja ekonomska šola nn-'r-^e s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi v» n?6 najkasneje do 10. 8. 1991 na naslov M-SHOP, Kidriče-a ?3. M. Sobota. . . . tja, kamor moč preganjavcev ne seže, tja, kamor njih krivic ne bo za nami, tja, kjer znebi se človek vsake teže . . . (Prešeren) Tomiju Naša dobo ljubezen do tebe vsak dan znova poraja tvojo po-neva, ko je preveč kruta usoda nasilno prekinila načr- Kako n tov P°'n0 mlado življenje. enadomestljiva je praznina, kako neizmerna je žalost, samota in bolečina. PriSr* k ^eskončno te pogrešamo, ljubi TOMI. na hvala vsem, ki ga hranite v srcu in lepem spominu. Tvoji najdražji Kako bi dihal rad. poslušal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči, tepta nad mano grob prerani. (O. Župančič) ZAHVALA Po daljši in hudi bolezni nas je 21. julija v 61. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, oče, dedek, brat in tast Jožef Semen % bo]e«- ■ iz Nedelice 10 °rint So 'ln. nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem do-nam °dn'kom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki '1 ga p0V naJtežjih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami k 11111 da^6"1''' v tak° vebkem številu na njegovi zadnji poti, bva]a [ovali vence, cvetje, za sv. maše ter izrekli sožalje. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalo-^lujofj. . stinke. • zena Kristina, sinova Jože in Anton ter hčerka Bernarda in brat Štefan z družinami Zaspal si mirno, tiho, utrujen od bolečin, za teboj ostala je praznina. v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in sosed , Janez Horvat SoŽa'°Stjo iz Ofovec 70 Sedom ■ v src>h se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, p^Poti, hiu ?rijate'jem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji ZaL|Oval> vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Pet ln'- Hv | a d°brim sosedom Severjevim in Kološevim ter 6 ŽalostinV za pogrebni obred, pevcem za od- ke, Eriki Horvat za poslovilne besede pri odprtem žal v grobu. ploči: i vsem še enkrat — iskrena hvala. tail i j *na F rančiška, hčerka Marta z možem Nedom, sin 0 Silvo, vnuki Lea, Cveta, Leon, Marjan, Miro in ■— Melita O/i, kako boli srce, ko ljubega moža in očeta več ni. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, kar bo cenil pozni rod. ZAHVALA V Tl. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in svak Franc Benko iz Serdice 121 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter darovali v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete ža-lostinke in govorniku krajevne skupnosti. Iskreno se zahvaljujemo podjetju Wurzenberger iz Avstrije, Pika iz Maribora in Muri iz M. Sobote. Žalujoči: žena, sin, hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam, nemočen si obstal. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi ljubega moža, očeta, dedija in brata Štefana Kozaka iz Lendave se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem Agromerkurja iz Lendave ter podjetju Marketing in servisu varilne opreme iz Lendave. Iskrena hvala g. kaplanu Jožetu Rajnerju za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in Janezu Rožmanu za odigrano Tišino. Posebna hvala dr. Vilmosu Vassu in sosedu Jožetu Fer-čaku, ki sta nam v najtežjih trenutkih pomagala. Vsem še enkrat — iskrena in prisrčna hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v komaj 31. letu starosti zapustila naša ljuba mamica, hčerka, sestra in teta Verujem, da moj odrešenik živi! Monika Olaj iz Kroga V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljicam m znancem, ki ste jo v tako velikem šte’ vilu pospremili na njem zadnji poti, ji darovali vence cvetje in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in vsem, ki ste jo v času niene bolezni obiskovali. Prisrčna hvala g. kaplanu za tako lep pogrebni obred pevcem za odpete pesmi m govornicama ob odprtem grobu Hvala dr. Gorazdu Buncu, nevrokirurgu iz Maribora dr Tobi-jevi in Internemu oddelku Splošne bolnišnice dr Šiški in pa tronažni službi iz Murske Sobote H Prisrčna hvala Danielinim vrstnikom iz Kroga in 5. d razredu z razrednikom OS Dane Sumenjak. Iskrena hvala Jožici in Irmi za nesebično pomoč, sodelavcem Solidarnosti, prikrojevalnice moških oblačil, Poljoopskrbe Dinosa ter 115. brigadi Tovarne lahkih oblačil. Globoko žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli in jo imamo še neizmerno radi Raj v nebesih boš imel, ker Enkrat za vselej si odšel, Ne bomo pozabili te nikdar, naš sinek En si bil za vekomaj. ZAHVALA Kruta smrt nam je s toplega naročja iztrgala našega ljubega, komaj 10 dni starega sinka, bratca in vnukca Reneja Vučaka iz Gornjih Petrovec 33 Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in darovali cvetje. . Hvala mladini iz Petrovec, sestri Maruši, gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem ter krajevnemu odboru vasi Stanjevci za odstopitev mrliške vežice. Vsem še enkrat — prisrčna hvala. Gornji Petrovci, 13. 7. 1991 Globoko žalujoči: mamica, ati, bratec Samo in stari starši Po težki bolezni nas je v 38. letu starosti zapustil naš dragi sin in brat Franc Pucko iz Renkovec Hvala vsem sodelavcem Univerzala, pa tudi vsem medicinskim delavcem, ki ste mu pomagali med njegovo boleznijo. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Naj mu bo lahka slovenska zemlja. Žalujoči: oče, bratje in sestre V SPOMIN Boleč je spomin na 5. avgust 1990, ko se je po neozdravljivi bolezni ustavilo tvoje plemenito srce ing. Pavel Korošec agronom iz Kobilja Le cvetje in lučke na tvoji gomili so neme priče naše bolečine in žalosti. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo ali za trenutek postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zaspal si mirno, tiho, utrujen od bolečin in boja, za teboj ostala je praznina in v srcih naših bolečina. Kdor veruje v Kristusa, večno bo živel. ZAHVALA V 69. letu starosti je za vedno utihnilo srce našega dragega moža, očeta, dedka in brata Janeza Vogrinčiča iz Krašč 68 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje, za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebna hvala osebju internega oddelka, dr. Peričevi in dr. Godiču. Zahvalo izrekamo tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in govorniku za izrečene poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Krašči, 10. julij 1991 Vsi njegovi AVGUSTA 1991 Stran 19 v besedi in sliki KRST REŠEVALNEGA ČOLN Člani IGD Radenska so pred kratkim z majhno slavnostjo priredili »krst reševalnega čolna«. Po prodaji reševalnega čolna — gliserja Elan T480, ki ni bil najbolj primeren za reševalne akcije na poplavljenih območjih, so nabavili nov, gumijasti reševalni čoln proizvajalca Ris Zagreb, tip MAESTRAL H50F, ki ga poganja izvenkrmni motor moči 14 kw. Poskusni spust po reki Muri od petanjskega mosta do Gradišča je opravilo 6 gasilcev, specializiranih za reševanje iz vode, na čelu s poveljnikom IGD g. Mirjanom Bračkom. Potem, ko so dvignili čoln, ki je bil okrašen s šopkom ter s slovensko zastavo in zastavo Radenske iz Mure, je kratkemu nagovoru inž. Antona Rančigaja, strokovnega delavca PV v Radenski, sledil slavnostni krst z obvezno poškropitvijo s šampanjcem. Boter je bil gen. dir. Radenske g. Herbert Šefer. Krstne slavnosti so se udeležili številni gostje in člani IGD. Po- skusno vožnjo po gramoznici v Gradišču sta opravila tudi boter g. Herbert Šefer in predsednik IGD Radenska inž. Ožbolt Rožanc. Tekst in foto: inž. Dani Mauko Otroci so naše največje bogastvo! Starši in vzgojitelji, to zlato resnico vsak dan znova in znova vztrajno ponavljamo. Zadovoljni in srečni smo bili zadnji junijski petek, tisti srečni dan pred usodnimi poznejšimi, ko smo praznovali in proslavljali uradni koledarski zaključek varstva otrok v VVO Beltinci. Vzgojiteljice in varuške so ta dan še posebej poskrbele za dejavno sodelovanje otrok s starši, se zabavali ob zvokih domačih KOCIPROV in FOLKLORE. Starši pa smo jih skupaj z zaposlenimi v VVO pogostili s sladkarijami, poticami, sokovi, sadjem ... Vroče'si želimo, da bi v svobodni, samostojni slovenski državi mirno in srečno odraščali v ponosne sinove in hčere domovine. Starši smo v imenu otrok hvaležni za vse, kar so v VVO dobrega storili za naše malčke. Agica Novak TABORNIKI Že tradicionalno taborjenje pomurskih tabornikov bo letos od 3. do 13. avgusta ob Bukovniškem jezeru. Pripravljata ga lendavska in soboška taborniška organizacija. Pričakujejo udeležbo okrog 50 tabornikov iz celotnega Pomurja, saj se jim bosta pridružili skupini tabornikov iz Rade-nec in Ljutomera, kjer naj bi letošnjo jesen ustanovili lastno taborniško organizacijo. _ še UMETNIKI ZA RADGONO Od minulega petka do danes so bila v soboški galeriji na ogled in na voljo za nakup umetniška dela, ki so jih za pomoč družinam v Gornji Radgoni darovali pomurski likovniki. Prispevali so petindvajset umetnin v skupni prodajni vrednosti okrog 270 tisoč dinarjev. Umetniki in organizatorji računajo na veliko zanimanje in podoben odziv kupcev, kot je bil pri darovalcih. Tudi zaradi kakovosti darovanih stik, če pa med razstavo vse slike ne bi bile prodane, bodo v soboški Galeriji še nekaj časa naprodaj v okviru stalne prodajne zbirke. Dobrodelna akcija pomurskih umetnikov je v javnosti doživela zelo ugoden odmev, še posebej pa med Radgončani, za kar se je ob odprtju zahvalil podpredsednik radgonske občinske skupščine Ivan Borko. Razstavo so s svojim prispevkom popestrili še pomurski novinarji in fotoreporterji. S petindvajsetimi izbranimi fotografijami so avtorji Bernarda Balažič Peček, Nataša Juhnov, Jože Pojbič in Dušan Loparnik spomnili na čas, ko je bila vojna. Telefon za 194 naročnikov Krajevna skupnost Cankova je ena večjih krajevnih skupn® .ja soboški občini, pa še vedno nima primernega telefonskega oni' Zato so zavihali rokave in če bo šlo vse po sreči, bo do konca le “, telefonskih naročnikov priključenih na telefonsko omrežje. IsW pa bodo morali razširiti tudi telefonsko centralo na cankovsri P saj sedanja novim razmeram ne bo primerna. . Predsednik krajevne skupnosti Cankova Peter Obal narn.-!e-o nor-dal, da dela, kijih opravljajo delavci soboškega PTT-ja, potekaj malno. & »Zemeljska dela se bližajo koncu in začeli bomo z delom n vodnem omrežju«, pravi Obal in dodaja, daje ta naložba za skupnost Cankova izredno velika, zato so morali najeti posoj' očiz na stroškov pa bo bremenila naročnike same. Upajo tudi na P01^. republiškega sklada za demografsko ogrožena območja, kam°r ^ej vna skupnost Cankova tudi spada, saj je v 10-kilometrskern 0 nem pasu. Boštjan Pogrešani ATRAKTIVNA KRITINA ZA VAŠO STREHO Srečanje paraplegikov UGODNO! Dne 16.7. 1991 je od doma neznano kam odšel Ivan FOTI-VEC, star 78 let. Pogrešani je visok 175 cm, vitke postave, osivelih las, nazadnje pa je bil oblečen v temno zelene hlače in svetlo rjavo srajco s kratkimi rokavi, obut pa je bil v platnene copate s plastičnimi podplati. Na glavi je imel siv pleten klobuk. Vse občane naprošamo, da če karkoli vedo o pogrešanem, to sporočijo na najbližjo postajo milice ali pa na UNZ M. Sobota, na telefonsko številko (069) 22-505. Po hudih dneh so se v soboto zopet srečali člani društva paraplegikov Pomurja. V teh poletnih in dopustniških dneh, ki jih tudi večina njihovih članov preživlja doma, je bilo srečanje družabnega značaja, saj so premešali karte, igrali šah in namizni tenis. Z aktivnejšim delom pa bodo nadaljevali v septembru, čeprav bodo nekatere članice že v avgustu nadaljevale s tečajem krojenja in šivanja, ki ga vodi mentor iz Mure. Krizne razmere se poznajo tudi pri delu humanitarnih organizacij in društev v Sloveniji. Še pred časom je zveza paraplegi- kov imela precej delovnih programov za delo na domu, sedaj pa dela na domu ni. Tako je tudi v Pomurju. Bojijo pa se tudi črnogledih napovedi, da bo loterija ustavila dotacije humanitarnim društvom v Sloveniji, saj od občin medobčinska društva večje denarne pomoči v sedanjih raz- merah ne bodo dobila. mh Pod najugodnejšimi pogoji prodajamo kritij ’tegola canadese’ (uvoz iz Italije). Posebna P°* nudba velja do 8. avgusta 1991. Prodaja in Staneta Rozmana zastopa: °* o,» zmana 10, MURSKA SOBOtA tel.: 069/23-537, 31-376, 76-070, fax. 069/31-375 Poletna Kidričeva 33 a 50, tel. 22 21 136, tel« Vzemite si čas in nas obiščite! Poletna razprodaja! 'obrskajte, ne bo vam žal! Župnijska Karitas v Ljutomeru V Ljutomeru smo v juliju ustanovili župnijsko Karitas in izvolili petčlansko vodstvo. Karitas je plemenitost, ki prihaja iz srca, je ljubezen do sebe, do bližnjega in do Boga. Karitas je dobrodelnost, ki ni le pomoč v materialni stiski, temveč je tudi pomoč v duhovni in duševni stiski, saj je duhovna stiska hujša od materialne — pri bolnih, osamljenih, žalujočih . . . Dogovorili smo se, da bomo v najkrajšem času uredili prostor v mežnariji v bližini cerkve. Že v mesecu avgustu pa bomo vsak petek od 16. do 18. ure uvedli dežurstvo. O našem delu bomo obveščali farane in javnost. V programu dela ne bo le zbiranje obleke, obutve, denarnih sredstev, temveč bomo obiskovali ostarele in jim nudili pomoč pri vsakdanjem delu. Sodelovali bomo s socialnimi ustanovami, omogočali izmenjavo rabljenih učbenikov, organizirali inštrukcije za dijake, dajali pravne nasvete, organizirali predavanja in izobraževanje za sodelavce Karitasa. Povezovali pa se bomo tudi z drugimi župnijskimi Ka-ritasi, saj je naša skupna naloga ljubezen do bližnjega, ki nas povezuje z vsemi kristjani. Majda Kodba SOBOTA 3. AVGUST ob 14. uri HIPODROM LJUTOMER MEDNARODNE ________ KONJSKE DIRKE Ob 12. uri OTROŠKI ŽIV ŽAV - čarodej BINČ, »TO SEN J^'1 skupina STIL, MIHA BALAŽIČ,... Ekshibicijski kasaški dvoboj med moštvoma POKROVITELJEV IN NOVINARJEV! BAKOVCI, Vrtna ut. 8 Poletna razprodaja! Odprto od 9. do 19., ob sobotah od 8. do 14. V teh vročih dneh ob umetnem jezeru na Kraščih kar mrgoli ljubiteljev ribolova. Pravijo, da ribe prijemljejo kot nore, le tiste velike se rade izmuznejo. No, to se ni zgodilo Milanu Receku iz Melinec, ki je dobil boj s to ščuko velikanko. Stave z začetnim skladom 20.000,00 din^^ italijanski sladoled firme GENERAL IMPj^- * PREDSTAVITEV VOZIL RENAULT OIMOŽ raj$M)ioa in ob nedeljah od 9. do 12. ure. *Za popoldansko zabavo bodo BOŽIDAR WOLFAND - WOLF skupin«^ Za vse lačne in žejne tega svefgjgj^ gostinska ponudba: vd na žaro, k^ krapa, police, priznana ljutomerska vk’0* KASAŠKA PRIREDITEV, KOT JE ŠE NI BILO1 ŽREBANJE VSTOPNIC! Foto: Boštjan Celec