Poštnina plačana v foto vini
•PROSVETNI
S te vtika 8	Ljubljana, 20. aprila 1954	LETO V.
iJrejuje uredniški odbor. Odgovarja Ježe Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 3/1. Telefon štev. 21-397. — Letna naroCnina din 300.—. Štev. ček. računa G04-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca«.
GLASILO Z D RUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Tretji plenum Združenja učiteljev in Združenja profesorjev v Sarajevu
Po občnih zborih naših društev se je začela nabirati kopica vprašanj, ki so terjala skupen posvet, temeljito razpravo in reševanje zastopnikov prosvetnih delavcev vse države. V ospredju delovanja našega članstva in zanimanja jugoslovanske javnosti so vsekakor vprašanja družbenega upravljanja in reforme celotnega našega šolstva, ne samo splošnoizobraževalnega. Mnenj o reformi šolstva je mnogo in nikakor še ne-moremo govoriti o večinskem mnenju, prav tako je praksa reševanja vprašanj v zvezi z družbenim upravianjem različna v naših republikah, saj so na primer Hrvatje s svojimi izkušnjami v delu šolskih odborov daleč pred drugimi.. Iz vseh teh razlogov se je pokazalo, da bi plenum združenj prosvetnih delavcev najbolje zadel to problematiko., ako se sproži široka in prosta diskusija. Referat bi po mnenju drugih vsaj delno prejudiciral reševanje nekaterih vprašanj in bi morda negativno učinkoval, ker bi zoževal sproščenosti diskusije. Na drugi strani pa se Je nekaterim zdelo, da diskusija brez referata dokazuje, da se je v zadnjem času izmuznila iniciativa v reševanju teh pomembnih vprašanj iz rok prosvetnih delavcev in da so jih dogodki prehitevali.
Za diskusijo sq se predlagala naslednja vprašanja: materialna baza šolstva, šolski sistem, odnos staršev do šole, družbene organizacije In šola, šolstvo in tisk, režim in upravljanje v šoli.
Razpravljanje se ni omejevalo na poročila iz republik in je le zajemalo celotno problematiko, seveda je temeljilo na domačih izkušnjah posameznih republik. Najgloblje sta posegla tovariša Milivoje Uroševič in Vladimir Pešič, ki sta podala svoj predlog o reformi sedanje gimnazije in osemletke, poudarjajoč pri tem, da je predlog njuno osebno skupno mne-"vie, ČUroševičeva izvajanja objavljamo posebej po zapisniku. Želimo, da bi izzvala zanimanje organizacije in šola, šolstvo ir
O razpravljanju plenuma podajamo nekaj misli, ne da bi kav a jati imena.
Problem šolske reforme ni aktualen samo pri nas, ampak v večini evropskih držav, saj šolski sistem ne zaostaja samo ta napredkom znanosti, temveč tudi za družbeno ekonomskim razvojem. Skoraj povsod v Evropi in tudi v ZDA obstoji potreba korenite reforme šolskega sistema, načina izobraževanja
in vzgoje mlade generacije. Kaže se težnja, da se šolski sistem in pouk vskladita s potrebami gospodarskega in družbenega lazvoja, da postane šola čim boij praktična in da se ne duši več v formalizmu. Toda te reforme po navatn ue posegaio globoko in se takšne delne retor-me reducirajo na manj važne posameznosti, S tem se seveda vprašaje ne rešuje, temveč se kriza šolskega izobraževanja mnogokrat celo potencira. Tudi pri nas je razlika med napredkom znanosti in šolskim sistemom velikanska, stopnja razvoja družbenih odnosov je potencirala nasprotja med zastarelim šolskim sistemom in sodobnimi Potrebam; uruz-e. i\aaa revolucija v glavnem ni spremenila šolskega sistema, režima v šoli, načina izobraževanja in vzgajanja mladine v šoli. Stari šolski okviri služijo za slike nove vsebine. Spopad med starim m novim je tako izrazit, da se mora šolski sistem čimprej spremeniti, Ta nasprotja so postala posebno ostra ob uvajanju družbenega upravljanja v šolstvo. Sedanji šolski sistem je nevzdržen, zlasti še zato, ker je družbeno vzgajanje mladine prestopilo šolsko izobraževanje in vzgajanje. Od tod' izvira vrsta problemov med temi tudi odnos meti učiteljem in u.^ue., med profesorjem in dijaki. To je najvidnejša oblika zelo kompleksnega vprašanja, ki ga je treba reševati z na j večjo resnostjo. Pri tem sta se pokazali v glavnem dve tendenci: nepravična togost in brezdušnost nekaterih profes.-jriev ali omahljivost in nedoslednost drugih, kj pod krinko novih oonosov v vsem ustrezajo mladini, ttidi njenim neupravičenim in negativnim željam in anarhični samovoljnosti.
V šolski reformi torej ne gre za krpanje stare strehe, treba je začeti z radikalnejšimi načini. Na primer v^ra;an>e predmetnika, kj nikakor ni primerno vprašanje. In vprašanje učnega načrta. fCrči io predmetnik in zmanjišuje se učni načrt, a še vedno osati •■•evre s:rovfc Prav tako je zastarel način ocenjevanja, saj pri oanašnjem o-cen jev an ju izginja delovna dS-sciplna *n zahajajo dijaki v kampanjsko učenje. Mnogim spopadom med učitelji in dijaki je treba iskat j vzroka tudi v učnem načrtu, ki s svojo obširnostjo grozi dijaški zmogljivosti m deluje na mladino kot prisilni ukrep. Iz teh razlogov mnogi zagovarjajo mnenje, da se uki-
ne sedanja kvalifikacija, metoda šolskega dela pa naj se u-redi tako, da bi bil učitelj sodelavec dijakov, ki bi jih na koncu leta preskusil pri razrednem izpitu. Drugi so mnenja, da pomeni ukinjanje ocen odreči se težavam, saj se v družbi vsako (telo ocenjuje; predlagajo, naj se uvedejo v srednji šoli opisne ocene in odpravijo številke. Vzrok spopadom je tudi to, da se mnogi profesorji ne zanimajo za metodiko srednješolskega pouka ali da ne razumejo psihe mladega človeka in je ne študirajo.
Šolska reforma zahteva mnogo delavnosti in znanja, žal pa naša znanost n; priskočila na pomoči čeprav je reforma stvar znanosti, pedagoške teorije in prakse. O naši šoli imamo premalo dejstev, moramo jih zbrati, pripraviti enciklopedijo dejstev in začeti z ustanavljanjem študijskih republiških . dejstev, in začeti z ustanavljanjem študijskih republiških komisij, ki bi zbiraia gradivo In študirala ta vprašanja; iz teh komisij bi se polagoma razvili instituti (kakor imamo geološki, metalurški, itd. institut).
Reforma osemletke je vpraša-uje, ki se ne more reševati izven vprašanj reforme splošnoizobraževalnega šolstva. Današnja osemletka je nemogoč konglomerat dveh popolnoma različnih šol: štirirazredne osnovne šole in nižje gimnazije. Gre torej tudi za reformo osnovnega šolanja, kjer nekateri predlagajo osemletno, drugi pa šestletno osnovno šolo v okviru osemletne šolske obveznosti. Na tem področju nismo napredovali, saj Je že AVNOJ govoril o povečanju osnovnega šolanja, s »strokovnjas-
Resoluclgo plesiiiinfi učMfev,. predmetnih ueiteSjev m profesorjev
Tretji plenum centralnih odborov Združenja učiteljev in Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije, zbran 5. in 6. aprila v Sarajevu, je sprejel naslednje sklepe:
1. Plenum ugotavlja, da so v zvezi z ojačevanjem družbenega upravljanja v prosveti v središču pozornosti članstva naših združenj in javnosti vprašanja reforme šolstva.
a)	Plenum pozdravlja prizadevanje za ustvarjanje organov družbenega upravljanja v šolstvu in smatra, da bodo ti organi pomagali, da se vzgojna vloga šole še močneje razvije, da se vzpostavijo ožje in bolj učinkovite zveze z drugimi družbenimi faktorji, ki so zainteresirani pri izobraževanju in vzgoji mladega rodu, in da se bolje rešujejo šolska materialna vpra-Sanja.
b)	Problemi reforme šolskega sistema so razgibali veliko število prosvetnih delavcev in drugih družbenih faktorjev, ki skušajo s preučevanjem, diskusijo in prakso pokazati možnost reševanja teh vprašanj. Plennm še posebej smatra, da ie današnja gimnazija Po svojem duhu, značaju in metodah tako zastarela, da se z vprašanjem njene reforme nc more več odlašati.
Plenum smatra, da je treba ustanoviti posebna telesa po republikah, ki bi se takoj lotila preučevanja teh vprašanj in id bi polagoma prerasla v stalne inštitute za preučevanje šolskega sistema.
Pozitivno je dejstvo, da so pouk, vzgoja in šolstvo Postali in vedno bolj postajajo predmet dnevnega in strokovnega tiska. Vendar smatra plenum, da bi se •koral naš tisk bolj poglabljati v bistvo teh problemov ^akor doslej.
c)	V osnovi ideje o reformi šolstva mora biti vsekakor poleg drugih vzgojnih in izobrazbenih ciljev v*goja človeka-graditelja socialistične' družbe.
č) Plenum poziva vse organizacije, da pomagajo Pri ustanavljanju in učvrščevanju organov drnžbe-•tega upravljanja (šolskih odborov itd.), da še nadalje 0rsrani»5rajo diskusije o problemih šolstva, posplošujoč pozitivna prizadevanja in opozarjajoč na nega-tivne pojave, da bi se jim izognili. Plenum smatra,
je treba še bolj skrbeti za nadaljnjo humanizacijo Vnosov med učitelji in učenci (dijaki), tako kakor J® v skladu z našim socialističnim družbenim raz-v°iem.
2, Plenum smatra, da je zagotovitev ustrezajoče •katerialne baze nujna za nadaljnji intenzivnejši raz-v°.l in napredek šolstva,
V sedanjem položaj” smatramo za zelo važno nalogo društev učiteljev in profesorjev pomoč Iniciativi PH vseh družbenih faktorjih v komuni, da se za •UAterlalno bazo šolstva dodeli v tem letu čimveč sredstev. Plenum najtopleje pozdravlja sklep Ljudske •kladine Bosne in Hercegovine, ki si je letos zastavila *a glavno nalogo zidanje šol.
kimis razpravami pa se Je pozneje to vprašanje zameglila
Družbeno upravljanje so prosvetni delavci sprejeli po večini z jasnimi očmi m zrelim presojanjem, čuli pa so se tudj glasovi, češ, saj nismo mladoletni, ali pa so ponekod po geslu s tovarne delavcem« pii>glašalj zahtevo »šole učiteljem«. Uveljavilo N se je zdravo mišljenje, da so prosvetni delavci samo en faktor, kj mora delovati z drugimi družbenimi faktorji. Podoono napačno mnenje se je širilo drugod, naj strokovna društva prevzamejo svete za prosveto in kulturo, ko morajo biti društva vendar mobiljzator-ji članstva pri nalogah na prosvetnem in šolskim področju, foiski odbori ga t lesa k' Kodo upravljala šolo in skupno reševala različna šolska vpra-nja. Mnogi diskutanti so mnenja, da družbeno upravljanje s šolskimi odbori ne bo mnogo pripomoglo k razvoju, če bomo ostali pri sedanji strukturi šolstva, saj na staro drevo ne moremo cepiti mladik.. Šolski odbori bodo morali tudi pomagati pri razvijanju družbene zavesti, da je večja izobrazba potrebna prav tako v industrijskih središčih med nroletariatom kakor tudi med kmečkim prebivalstvom v • vasi. Sola Je žarišče prosvete, zato mora odpreti svoja vrata in živeti kot pomemben faktor v javnem življenju. Sodobna šola ne sme bit{ »predavalnica«, ne gre več za izolacijo v družbi, vanjo naj pridejo poleg otrok starši, zastopniki družbenih organizacij in mladine. Vsi ti faktorji pa bodo po-skbeli, da se bo uredilo eno o-snovnlh vprašanj — materialna baza nšega šolstva.,
Miroslav Ravbar
cesu, šele . potem prid« usposobljenost za razne upravne in administrativne poete. Socialistični družbi so potrebni kvalificirani in visoko kvalificirani delavci, poljedelci na visoki stnokovni in kulturni stopnji, uradniki — birokrati pa ne. Ali more gimnazij« opravljati to nalogo? Predvsem se gimnazija v svojem bistvu tudi v naših pogoj ih ni spremenila, čeprav sc i revolucionarne preobrazbe napravile v. njej nepremostljive v do ne. Po svojem celotnem u-stroju In duhu že spada v preteklost, in ne v sedanjost. V naših pogojih je popoln anahronizem in je nobene reforme ne morejo vskladiti t socialistično družbo. Sama po sebi je leglo
vseh spačenosti, ki se pojavljajo v njej. Zato je treba na tem področju družbenega življenja izvršiti korenite spremembe.
Neposredni proizvajalec mora dobiti v naših pogojih splošno Izobrazbo sam0 v obvezni šoli (8-letni ali 12-letni), vsaka druga šola je lahko samo strokovna (kemijska, gradbena, trgovska, rudarska, pomorska, poljedelska, geodetska, tekstilna in druge).
Buržoazna družbena skupnost je nosila moralno odgovornos' za uspeh učencev, za njih zaposlitev po zaključni šoli in za »brodolomce«. Taka skupnost sl je naložila breme odgovornosti za brezposelnost in s tem v zveži tudi za hude osebne tragedi-
je, psihološko in psihično trpljenje Intelektualcev.
Socialistična skupnost ni dolžna in tudi noče nositi tako breme. Predvsem gradi tak šolski sistem, ki bo učenca na vsaki stopnji usposabljal zf proizvodnjo. S tem socialistična skupnost odlaga s sebe težko odgovornost za vsak osebni neuspeh posameznika, ker je odvisno samo od njegovega prizadevanja in kvalitete, koliko bo dosegel v času svojega šolanja.
Smatram, da je t0 v načelu najbistvenejši element v refor*. mi šolstva naše države. To je v prvi vrsti politično vprašanje in se ne more skrčiti samo na problem šolstva.
Šolski odbor na vasi
Milivoje Uroševič: Sedanjo gimnazija je zastarela
(Iz referata na sarajevskem plenumu)
.Gimnazija je tipično buržoazna šola, kj je nastala z buržoa-zijo v šestnajstem stoletju. Sprejemala je otroke od JI. do 18. leta, v dobi najusodnejšega telesnega in duševnega razvoja, oblikovanja značaja in pridobivanja navad za življenje. V sredini 19. stoletja je dosegla svoj vrh, na koncu stoletja pa je ob-enem z buržodzijo zašla v krizo.
Dijak, ki v dobi od 14. do 18. leta ne sodeluje v gospodarskem procesu, v graditvi ekonomske in materialne baze družbenega življenja, živi izoliran od gospodarskega procesa, kot prisklednik, v breme staršem ali v breme družbi. Pridobiva navade, da je določen za boljše in lažje življenje, da lahko živi izven proizvodnega procesa In lahk0 prejema od družbe, a ji nič ne daje. V dobi najmočnejšega razvoja in oblikovanja dobiva tak dijak navado prezirati ročno delo; tako je gimnazija v buržoaznih pogojih tipična šola za ustvarjannje in poglabljanje prepada med duševnim In ročnim delom.
Potemtakem gimnazija sploh ni spolšnolzobraževalna šola, ki bi vsestransko razvijala sposobnosti dijaka, ker je v teku stoletja svojega razvoja postala enostranska, ozka teoretična šola, celo negativno usmerjana k najvažnejši in najbolj množični dejavnosti človeške družbe — k neposredenemu procesu proizvodnje. Tak značaj gimnazije je popolnoma logičen, ako upoštevamo, da ji je bila naloga oblikovanje uradnikov.
Prav zato, ker so dijaki v gimnaziji postavljeni v nenaravne pogoje življenja In ker ne vidijo praktične uporabe rezultatov svojega učenja, se na-uče dvoličnosti, hinavčine, prilizovanja, neznačajnosti, varanja Itd. Zato je tudi ■ moralna vzgoja v taki šoli zelo sumljiva. Ker daje samo enostransko teoretično znanje in zaradi moralne deformacije, gimnazija ne usposablja svojih dijakov za življenje, niti ne za gospodarske dolžnosti m tudi za administrativne ne. Zato gimnazijci žive samo v breme skupnosti Po maturi je gimnazijec nesposoben vključiti se v katerokoli panogo gospodarskega ali družbenega življenja, ker ga je šola odvračala Od praktičnega dela, ga uvajala v nerealni svet abstrakcij In gojila v njem upanje da bo živel gosposko življenje, daleč od naporov in težav proizvajalnega pnocesa.
2e buržoazna država s svojim ogromnim birokratskim aparatom v zadnjih destletjlh nj mogla Izčrpati vedno večje število intelektualcev z gimnazijsko lo
fakultetno izobrazbo. Tern t9 pridružuje še veliko števHo »brodolomcev« iz časa gimnazijskega študija. V.sredini preteklega stoletja je gimnazija doživela krizo. Fevdalni in bur-
Vse ugotovitve in trditve članku se nanašajo na Zgornjo Savsko dolino. Ce so drugod razmere drugačne in terjajo drugačnih rešitev, je prav ,da jih prosvetni delavci javno povedo. Le tako bomo dalu družbenemu upravljanju v šolstvu pravo vsebino in do konca razmetali problem, ki je na vrseh še precej nejasen .
Čeprav je splošno znano, moram v začetku te poudariti, da se delo učitelja na vasi zelo razlikuje od dela v mestih. Sicer so delno že odstranjene meje med mestom In vasjo na področju gospodarstva, v prosveti pa še vedno velja pravilo, da Je učiteljevo delo tem težavnejše, čim manjši je kraj. e samo šolsko delo predstavlja v manjših krajih mnogo trši oreh, kot v mestih. Razen tega pa pa na vasi na prosvetarjeva ramena često vsa ljudska prosveta, večin« dela v pionir«le organizaciji, tajništva v raznih društvih, vsi govori 0b najrazličnejših prilikah, pa prošnje in pritožbe vaščanov In še to' In oho. Dela ne zmanjka In učitelj ga ima toliko, kolikor ga je Voljan opravljati. Lahko se tudi zaduši v njem. V mestu se navadno nihče ne meni za to, kaj <^ela učitelj po opravljeni dolžnosti v Soli. Na vasi pa ga gledajo postrani, če zamudi kakšen sestanek ali če ugotovi, da mu primanjkuje časa. Učitelja tudi ocenjujejo po tem, koliko sestankov jč zamudil In kolikokrat
Kaj rad0 ** pripeti, da zato ker otrok ni dovršil razreda, pade krivda na učitelja. Saj je premnogokdaj on edini krivec. Od tod mnenje
da je nepošten, krivičen, kar se seveda prilega vzdevku reakcionar.
Iz navedenega sledi, da ni le učitelj tisti, ki je kriv za to, da je šola še vse premalo napredna, socialistična, pač pa je pogosto najmanj toliko kriva družba njegovega šolskega okoliša. In ker bi se z nadaljevanjem stanja, karkšno je, prepad med šolo in okolico le poglabljal, si, razumjivo, resnično napredni učitelji družbenega u-pravljanja v šolstvu že dolgo zelo žete. Razumljivo pa je tudi, da tisti, na katerih račun bi bilo naslovljene precej družbene sril.Ke, govore: ti\o, spet nekaj novega! Kar počakajmo, bodo že dali navodila za te šolske odbore.« Mislim, da je uveljavljanje družbenega upravljanja v šolstvu problem, v katerega bi se moral zagrizli vsak učitelj — učitelj na vasi še pnav posebno — In težko razumem tiste, kt stoje ob strani.
Vas občuti potrebo po družbenem upravljanju šole pred vsem v tem smislu, da bi z njo čhn več ljudi zagreli Za vprašanj« vzgoje'In jih pripravili do aktivnega poseganja v u-atvarjanj« pogojev za kar naj boljši pouk, za zdrav duševni In telesni razvoj otrok izven šote in v šoli.
Čeprav se zavedamo celotnega vprašanja družbenga upravljanja , v šolstvu, se razprave kaj rade ustavijo pri povsem formalnih podrobnostih. Se sedaj diskutiramo, ali naj volimo svet ali odbor Se se pogajamo,
SVS-Sr h&SKH
tudi buržoazijl ni več, ustrezala y^> u4,tf!J>a naj ^	^
rfrov0bprišlVan> lr°Tnih ika’ tro doJ^eno maVnaprednega *Yet *H 0<3DO'r se Pogajamo, drov. Prišlo je do ustanavlja- -	re'kcionarneea človeka 411 nai ,vet <odbor; .volimo ali
nja realnih gimnazij in realk «11 celo re.kc onarneg* človeka.	Nl< kollko tesed
smo že. [»pregovorili o tem, kje so meje družbenega upravljanja. Silno važno se nam zdi določiti, kako naj' pride v odbor šolski
gimnazij poleg klasičnih gimnazij. Po prvi svetovni vojni je prišlo do bilurkacije (Francija). Povsod teže k približevanju srednje splošnoizobraževalne šole realnim potrebam sodobnega življenja. Toda vprašanje se ne rešuje, temveč se kompliclra. Tudi pri nas vidijo nekateri rešitev problema v bifurkaciji.
Prišlo je celo v'navad- •te mora učitelj odgovarjati za celotno Ijudskoiprošvetno delo In včasih celo za. delo v druš-tvjh. $e slišimo: »Ja, pri vas že, saj /imate dobrega učitelja. Naš se pa ne mehi. za njč; . Se zapisnikov noče pisati na sestankih.« In po telj zapisnikih, po udeležbi na
____	_________ .	_________ sestankih, po pohlevnem izvrše-
To je naivno. Pomanjkljivost vanju vsake dolžnosti, ki l -jo
lahko opravil, kdorkoli v vasi, je ocenjevan učitelj.	.
Sem daleč od tega, da bi trdil, naj se učitelj na vasi izven šole ne udejstvuje. Razmere so take, da se mora in se bo moral še lep čas. A včasih gre to udejstvovanje v škodo šolskemu delu, ker, se človek ne more raztrgati, da bi delal na več krajih naenkrat. Toda delati je treba! Le to bf morali že dokončno spoznati, da naj se učitelj udejstvuje tam, kjer bo največ koristil. Učitelji opravljajo še vse preveč drobnega prakticistične-ga dela. Kdo naj v majhni vasi organizira, novoletno jelko, če ne učitelj? A zato še ni treba, da bi učitelj poleg programa, dekoracije In tehnične izvedbe, prirejal in osebno vodil tudi ve-selico, katere Izkupiček je namenjen jelki. Na žalost. mora tudi to, če hoče, da s prireditvijo uspe. Takemu učitelju pa se seveda kaj rad0 zgodi, da v šoli ne dosega tistega, kar bi moral. Konec leta to ugotovi ln nejevoljen j« n®*« ln na svojo okolico.
Namesto na razumevanje kaj pogosto naletimo na očitke, na podtikanja in kdaj pa kdaj tudj na namerne klevete. Kot je v ljudeh premalo kritičnosti do učiteljevega dela, teko je je premalo tudi do lastnih otrok. Kakor naj izven šole učitelj opravi vse — saj je to njegova dolžnosl — teko naj tudi v šoli pripravi otroka za življenje, ne da bt roditelji prispevali svoj delež Razumljivo, da ie takemu stanju v precejšnji meri kriv učitelj sam ~ a kaj hoče marsikje je že tako ln zakaj bi »I zatiskali oči! Bol) pogosto kda) prej naleti učitelj na namerno klevetanje zaradi »'•'■■> ker starši zelo nekritično ocenjujejo' znanje svojih otrok.
Ce hočemo postaviti tak šolski odbor, ki bo izvrševal svoje delo in odgovarjal zanj, potem ga moramo Izvoliti neposredno in ga ni mogoče imenovati. V vaseh je mogoče izvoliti prav vse člane šolskega odbora in ne vidim razloga, ki bi narekoval kakršno koli delegiranje. Morda borna naleteli tudi na mnenje, da bodo ob neposrednih in direktnih volitvah lahko Izpadli iz odbora prav tisti ljudje, ki bi bilj v njerti-prvenstveno potrebni: šolski upravitelj, zastopnik občinskega ljudskega odbora, predstavniki množičnih organizacij in društev... Na vasi je to kaj preprosto. Ce vsi našteti uživaj0 zaupanje volivcev, če so doslej na vzgojnem področju opravičili svoj položaj, potem jim ne bo' težko dobiti volivnih glasov. Šolski odbor mora biti organ, v kateroga bodo imeli starši In ostali volivci popolno zaupanja. In takšen organ bo lahko te, če ga bodo izbrali volivci po svoji volji. Le tako izbran organ po lahko vodil prosvetno in vzgojno delo v prej opisanih težkih razmerah na vasi.’
Kadar govorimo o upravljanju v šolstvu naletimo jpogošto na dvoje povsem različnih in nasprotujočih si gledanj. Učitelji — posebno upravitelji — si žele največkrat materialnega uprav. Ijanja, to je p naložitve svojih skr-bg na druZbcni organ. Nekateri sfarši pa s! žete upravljanja, k) bi jim omogočilo direktno ■poseganje v šolsko delo In soodločanje pri ocenjevanju. Prvo gledanje dokazuje, da upravitelji svoj-jm nalogam na področju materialnega upravljanja, mnogokdaj niso kos, drugo pa ilustrira • tisti nepravilni odnos do šote, ki dela sive lase mnogim učiteljem na vasi, Žalostna podoba šolskih stavb, pomanjkanje učil, borba za zadostno količino drv, delu vaških
! vse to zavzema v
.	upraviteljev mnogo časa.in jim
upravitelj: ali naj ga volimo,( povzroia velike skrbi. V vaseh,
( kjer je odnos do šole slab, pa se
vseh teh reform-je v tem, - da gimnazija ni bila nikoli splošno izobraževalna, temveč zelo enostransko usmerjena šola. V reformi nikdar niso zgradili v globino problema, reforme niso, niti malo korakate vštric z družbenim razvojem. Zraven vseh reform je ostajal isti duh šole, ista fiziogonomija, Isti vzgojni ideali, ki so se zmanjšali v oblikovanje uradnika — birokrata.
Splošnoizobraževalni in vseobsegajoči značaj ima lahko samo obvezna šola, v kateri sprejema otrok . šele osnovne pojme, izkustva In navade s področij celotnega današnjega znanja, pridobitev tn dejavnosti človeštva.
Zaradi velike razčlenjenosti sodobne znanosti, gospodarske in družbene dejavnosti, umetnosti itd. ne more noben tip srednje šole nuditi svojim dijakom zares splošno Izobrazbo. Gimnazija je odigrala svojo vlogo v teku zadnjih štiri stoletij in pol ter pomeni danes anahronizem v svetu, pri nas Pa še Posebej, kar dokazujejo mnogoteri pojavi odnosov in notranjega življenja v njej, K so postali že absurdni.
V Evropi je imel šolski pouk do 16 stoletja skoraj edino nalogo oblikovati lik duhovnika, pridigarja Idej krščanske cerkve, stebra fevdalizma. Od 16. stoletja oblikuje gimnazija u-radnika — birokrata, duševnega in moralnega hlapca buržoazne države. V socialističnih držbenih odnosih preneha potreba oblikovanja duhovnika In uradnika birokrata, to Je duševnih in moralnih sil za Izvajanje raznih načinov izkoriščanja.
Ml moramo Izobraževati neposrednega proizvajalca. Vsk član socialistične skupnosti mora biti najprej usposobljen, da lahko vsak trenutek zavzame svoje mesto v proizvodnem prm
imenujemo, ali pa postavivimo avtomatično, ker je upravitelj.
Mislim, da bomo sebi ln družbi napravili zelo slabo uslugo, če bomo Izdelali še tak0 idealen pravilnik o poslovanju bodočih organov družbenega upravljanja v šolstvu in dosegli, da bo sprejet, ljudi na vasi pa pUstitr še nadalje brez zanimanja za vzgojna vprašanja.
Bodočim šolskim odborom bi morali iskati predvsem njihovo vsebino, čeprav ne podcenjujem važnosti pravilnikov. Zelo na-pačno se mi zdi, če delo učiteljskih društev obtiči te pri pravilnikih. Družbeno upravljanje moramo t>ostavifi na takšno mesto, da se b0 družba v svojih osnovnih celicah, v družini, zavedala, da ima na področju vzgoje — to je do otrok — najprej dolžnosti in da si šele z zadovoljitvijo teh dolžnosti more pridobiti pravico upravljanja. Na drugi strani pa moramo prepričati tiste učitelje, ki trdijo,, da pomeni družbeno upravljanje te nepotrebno vtikanje v jolsko delo, da s takšnim stališčem Izzivajo kritiko, k! pa ne bo Izrečena te na njihov račun, ampak na račun vseh šolnikov, kot se je na žalost že dogajalo. Ustvariti moramo vzdušje, v katerem se mnenja pedagogov In družbnih organizacij ne bodo križala, pač pa bodo po organu družbenega upravljanja izražala enotna prizadevanja za vzgojo človeka s socialističnimi lastnostmi.
Čeprav sem dejal, da se ml zdi neskončno razpravljanje o tem, kdo naj postavlja šolski odbor zgolj formalna zadeva, je vendarle ključ in prva stopnja za uveljavljanj« šolskih odborov. 2e davno je prodrla težnja, naj dobe šolski odbori čim širša pooblastila na svojem področju In naj svoje naloge popolnoma samostojno opravljajo. Z drugo besedo bi temu dejali, naj na območju, za katero so postavljeni, ne bo organa, ki bi mogel njihove odločitve razveljaviti — seveda, če bodo le-te slonele na zakonitih predpisih.
celo zgodi, da upravitelju očitajo, da se bori zase, ko dokazuje, kako potrebno je pobeliti notranjost stavbe.	.	,
Vaški učitelji si pn reševanju materialnih stvari prav gotovo žele pomoči in več pravega interesa za šolo, (Pod skupnim imenovalcem »šola« ,na vasi navadno razumemo tioak, vzgojo, šolsko stavbo in yse kar je v zvezi z otroki in učitelji/) In nedvomno je materialno upravljanje šol. prva in v začetku najvažnejša "»Itfga šolskih odborov.
Njihovo pravo delo pa se tu šele začenja, na Gorenjskim, kjer je narodni dohodek nad povprečjem, smemo upati, da se šolski odbori ne bodo izgubljali v materialnih skrbeh, kot so se doslej premnogi upravitelji, in da bodo kmalu postali organi, ki bodo sposobni upravljati šolstvo v celoti.
Vedno bolj jasno postaja, da bodo morali šolski odbori upravljati prav z vsem, kar se kakorkoli tiče šolstva — tudi, s tistimi stvarmi, ki so s šolo ir otroki te v posredni zvezi. Zato se v predlogih pravilnikov vedno pogosteje oblikujejo taki členi: šolski odbori naj samostojno Izvršujejo šolski proračun (prvotno: naj sodelujejo pri izvajanju proračunov),
naj organizirajo letovanja o-trok (ne, naj pomagajo zbirati sredstva, dajejo nasvete in izbirajo otroke),
naj preko društev prijateljev mladine vzgajajo starše <ne, naj zainteresirajo množične organizacij«, društva in učiteljstvo za vzgojo staršev),
naj vodijo šolske kuhinje (ne, naj skrbe, da bodo poslovale).
Te nalose so nedvomno dovoli issno postavljene ln določene. Toda marsikje govore kaj radi o tem, naj šolski odbori o stvareh te odločajo. To se dogaja posebno tam. kjer gredo razprave n pravilnikih mimo
orosvctolb delavcev Na vesi
nj treba mnogo »odločati*. Tu
(Nadaljevanje na 2. str.)
Stran 2
Nekaj misli tov. Vladka Majhna o družbenem upravljanju šolstva
Po predavanju na skupščini Zveze prijateljev mladine
Postavlja se vpralanje, kako naj ocenjujemo naže šolstvo in kako naj pristopimo k reformi šolstva. Predvsem smatram, da je treba na vsa ta vprašanja gledati mimo in preudarno. V vsem dosedanjem šolstvu moramo ugotoviti, kaj je v njem dobrega in trdnega, da bomo to ohranili. • Na drugi strani pa moramo izluščiti vse slabosti, ki jih vsebuje šolstvo. Samo na ta način bomo prišli do pravilnih pogledov, na podlagi katerih bomo lahko reformirali šolstvo. Nadalje mislim, da je treba zelo jasno videti, kakšna materialna sredstva imamo danes na razpolago, ker samo vzporedno s temi določenimi materialnimi sredstvi bomo lahko vršili reformo našega šolstva. Mislim, da nima nobenega smisla prehitevati, ker ije šola preobčutljiva ustanova, da bi lahko z njo tvegali neke dvomljive poskuse. Nikakor ne smemo šole postaviti pred nemogočo reformo, pri kateri bi kasneje ugotovili, da smo se zmotili, da smo šli predaleč in bi morali zopet znova urejati šolstvo.
Zato mislim, da bi morali biti previdni v vseh vprašanjih, v katerih hočemo posnemati tuje vzore. Ne trdim, da se ne bi mogli od tujine ničesar učiti, vendar pa moramo resno preštudirati, kaj iz tujih sistemov in iz tujega šolstva lahko prenesemo na naša tla. V zvezi s tem se mi zdi, da mnogokrat nasedamo sicer dobrohotnim pobudam ljudi, ki hi hoteli uvajati novotarije, ki pa niso še nikjer preizkušene. Zdi se mi, da ne hi smeli v našo šolstvo uvajati nikakih teorij, ki še niso preizkušene v praksi. Mislim, da^ bi morali pri celotni reformi šolstva izhajati iz naše žive prakse. Kar nam praksa in vsakdanje delo naših vzgojiteljev širom po domovini dokazuje, da je dobro, na tem moramo graditi in na podlagi tega moramo stopati naprej.
Kdo na) odlola o obsegu
reforme
Dalje se mi zdi, da kadar govorimo o reformi šolstva, pravzaprav vidimo samo en- faktor vzgoje, ‘to se pravi šolo. Vsa vzgojna vprašanja in vso vzgojno problematiko skušamo naprtiti šoli in jo reševati s šolsko reformo, kakor da bi poleg šole ne obstajalo nešteto drugih družbenih vzgojnih faktorjev, ki marajo odigrati svojo vlogo in ki so jo tudi vedno odigravali. Pd vzgojnih vprašanjih je treba ločiti, katera bomo ohranili šolam in katera bodo nujno še nadalje ostala last in torišče dela drugih organizacij. Potrebno se mi zdi poudariti, da vse dosedanje delo, ki je opravljeno, in ves material, ki je zbran v zvezi z reformo šolstva, izhaja -prvenstveno iz vrst prosvetnih delavcev. To sicer ni slabo, slabo pa je to, da gre tu za tiste prosvetne delavce, ki se pravzaprav v družbenem življenju manj udejstvujejo. Smatram, da je šolska reforma vse preveč v rokah ljudi, ki se samo strokovno bavijo s tem vprašanjem, da pa so se temu vprašanju nekako odrekli tisti naši prosvetni kadri, ki bolj živo dihajo z družbo, ki se širše družbeno udejstvujejo, čeprav bi predvsem oni, ki se v družbi udestvujejo in ki zaradi tega globlje spoznavajo družbene potrebe, morali biti prvi, ki bi donašali material, katerega naj bi strokovni kadri več ali manj urejati in znanstveno obdelovali. Imam občutek, da je reforma šolstva zajela predvsem strokovni kader, ki se v javnem življenju manj udejstvuje. Trdim, da bi morali imeti odločilno vlogo pri reformi našega šolstva tisti prosvetni ddlavci, ki se družbeno udejstvujejo.
Po tem uvodu bi se hotel v nadaljnjem izvajanju dotakniti sledečih vprašanj:	I.	Katere
spremembe je naša revolucija že vnesla v naše šolstvo? II. Kaj nas sili k reformi šolstva? III. Kaj pričakujemo od reforme šolstva?
I.	Katere spremembe Je
na$a revolucija že vnesla
v naše šolstvo
Naša revolucija je vnesla v naše šolstvo novo idejnost. Iz stare izrazito idealistiine usmerjenosti smo odločno krenili na materialistično. Mi smo naše Sole v glavnem očistili misticizma. Solo smo ločili od cerkve in jo postavili na znanstvene temelje. Danes ni več objektivnih zaprek in ovir, da bi se naše šole ne mogle nadalje Idejno razvijati na teh temeljih In znanstveno napredovati. Družba takih ovir ne postavlja. Ovire, ki Jih še tu in tam imamo, izvirajo, prvič, iz stare miselnosti nekaterih posameznikov med vzgojnim kadrom, ki izkoristujoč našo demokracijo skušajo znova uveljavljati in vnašati duha stare idejnosti zopet v naše socialist, šole. Na drugi strani trpimo na pomanjkanju učbenikov, ki niso Izdelani v novem duhu. Ce bi se vprašal, zakaj Imamo tako stanje prt učbenikih, hi morali opozoriti na slabo metodo dela pri učbenikih. Smatram, da je napačno, če izhajajo učbeniki več ali manj kot individualna dela, In da niso plod kolektivnega dela. Morda so učbeniki za osnovne šole še v največji meri plod kolektivnih naporov, toda cim višje gremo, tembolj so učbeniki plod Individualnega dela ter je njihova značilnost, da so strokovno urejeni, premalo pa pedagoško preizkušeni, To je posle-
dica tega, ker so plod Individualnega dela.
Mislim, da v zvezi z učbeniki ne zadene krivda toliko osnovno-In srednješolskega kadra, ampak v pretežni meri znanstvene ustanove, ki se premalo bavijo s tem, kako bi razne veje znanosti postavile na resnično znanstvene, materialistične temelje. Poudarjam še enkrat, da je prvi veliki uspeh naše socialistične revolucije v tem, da smo naše šole postavili na znanstveno osnovo.
Enotnost našega šolstva
Druga pridobitev, ki Je ena izmed največjih in za katero nas marsikdo v svetu zavida, je enotnost našega šolstva. To je organizacija našega šolstva, ki omogoča prestopanje otrok iz šole na šolo in ki dovoljuje, da se otrok od osnovne šole preko srednješolskega sistema dokoplje do najvišje izobrazbe. To Je velika pridobitev socialistične revolucije. S tem smo zabrisali razlike, ki so nastale na razredni osnovi prejšnje družbe. V šolskem sistemu smo zbrisali razlike med vasjo in mestom.
V zvezi z reformo šolstva se pojavljajo težnje, naj bi šli nazaj. Ni malo primerov, ko se pojavljajo glasovi, naj bi imeli več tipov osnovnih šol, in sicer vaške, mestne, obrtniške šole, mestne industrijske šole itd. To se pravi, da bi začeli uvajati cehovstvo v našem šolstvu, kakršnega ni poznala niti kapitalistična družba. Nobenega smisla nima že v osnovni šoli določati, ali naj bo otrok kmet, delavec ali inte-ligent, ampak je treba v osnovnih šolah vzgajati mladino tako, da bo lahko prijela za vsakršno delo, umsko ali fizično in da se bo kasneje lahko usmerila po svoji sposobnosti tja, kamor jo vleče in za kar se bo čutila sposobno. Razdvajati mladino že ob vstopu v osnovno šolo bi bilo tudi zelo nedemokratično. Prav tako naletimo na predloge o reorganizaciji nižjih srednjih šol. Tudi v zvezi s tem se pojavljajo glasovi, da je treba znova diferencirati nižje srednje šole, da je treba ustanoviti neki tip meščanske šole, da je treba nižjo gimnazijo razviti v več vrst itd.
Kaj bi se zgodilo, če bi to napravili? Zgodilo bi se, da bi tako imenovane meščanske šole zopet oživele na vasi in da bi nižje gimnazije ostale v mestu. To se pravi, da bi zopet zaostale sloje postavljali v novo vrsto šol. Ker je otrok zrasel na vasi, naj bi obiskoval meščansko šolo, s tem pa bi mu bilo onemogočeno iti po tej enotni lestvici kakor doslej. Na ta način bi zopet prišli na staro. V bistvu pomeni vse to, potisniti kmečke sloje na tiste pozicije, iz katerih so se po revoluciji komaj izkopali.
Kje tiči vzrok za take predloge? Prvi in najvažnejši vzrok je ta, da je enotni sistem šolstva postavil pred prosvetne delavce in vso družbo določene težkoče, ki J in morda sedaj še težko premagujemo. Pred temi težkočami pa ne smemo kapitulirati. To bi bil zgolj oportunizem. Drugič izhajajo te stvari od tod, da se oživljajo težnje po razlikovanju med fizičnim in umskim delom. Tisti, ki bodo postali fizični delavci, naj oi oibskovali posebne šole, Usti pa, ki bodo postali umski delavci, zopet posebne šole. Na ta način oi se zopet razdvajalo fizično delo od umskega.
Mislim, da ne pretiravam, ce rečem, da se že danes v srednjih šolah te stvari mimo nas dogajajo. Na eni izmed mestnih skupščin v Mariboru so obrtniki protestirali, češ da dobivajo iz nižjih gimnazij v obrt učence, ki so slabo pripravljeni. Ko so mojstri spraševali učence, kako to, da so se odločili za obrt, so povedali, da so jim v šoli rekli, da boao dobili dober red, če bodo šli v obrt ali industrijo, če pa nameravajo v višjo gimnazijo, pa ne.
Jasna orientacija
na delavski razred
in na delovni kmečki sloj
Mislim, da bi morali napredni ljudje drugače gledati na stvar. Naša socialistična revolucija ima jasno orientacijo na delavski razred in na delovni kmečki sloj. Mislim, da moramo reformo šolstva reševati prav v tej smeri, kako bomo delavski razred in revne, doslej izkoriščane sloje na vasi dvignili, ne pa, da se danes z neko sentimentalnostjo ukvarjamo z vprašanjem »nadarjenih« malomeščanov (če so sploh tako »nadarjeni«?) in hočemo s teh pozicij stopati nazaj.
Demokratizacija
našega šolstva
Tretja pridobitev, ki jo Je dala naša revolucija, Je demokratizacija našega šolstva. Poleg tega, da smo šole postavili na novo idejno osnovo, smo se posluževali tudi oblik, ki naj bi omejevale izrazito državni sistem vzgoje in s katerimi bi naj bila družba pritegnjena k vplivanju na delo v šolah. Posluževali smo se roditeljskih sestankov, šolskih svetov, starešinskih svetov itd. S tem smo hoteli omiliti državno linijo kot izrazito lastnost kapitalistične družbe. Proces mora iti v tej smeri naprej, da šole Iz tipičnih državnih ustanov spremenimo v družbene ustanove. Roditeljski sestanki so dali dobre rezultate, ker so že povezovali šolo in dom In ker se čuti vsklajevanje med domačo in šolsko vzgojo.
Ce bi hoteli s tem v zvezi govoriti o slabostih, bi lahko pripomnil, da se Je vedno čutilo vplivanje prosvetnih kadrov na starše, dočim se je premalo čutilo delavce. Roditeljski sestanki se ponekod spreminjajo v sestanke, na katerih vzgojni kader pridi-guje staršem, kako morajo vzgajati otroke. Ponekod so na roditeljskih sestankih govori samo o redih. Premalo pa je vplivanja v obratni smeri. Starši z velikim razumevanjem sprejemajo navodila vzgojiteljev In jih tudi izkoriščajo v vzgojni praksi. V obratni smeri pa ni videti Istega razumevanja. Mnogokrat se starši ne upajo povedati raznih stvari, ker se boje, da se ne bi vzgojitelji, katerim se očita slab odnos do otroka, maščevali nad otrokom. Tisto zaupanje, ki bi moralo vladati med vzgojitelji in starši, mislim, da ni docela utrjeno, čeprav smo napravili prvi korak v povezovanju doma in Sole.
V anketah sem opazil precej pritoževanja, da starši slabših učencev ne prihajajo na roditeljske sestanke. Prav nikjer v anketi pa ne najdemo odgovora, kako to rešiti. Več ali manj ostajamo v tem oziru nemočni, češ, ljudje so primitivni in jih ni moči pritegniti. Vprašanje je treba postaviti drugače. Mislim, da bi morali postaviti vprašanje, kaj delajo napredni elementi na vasi od političnih organizacij do prosvetnih delavcev, da se tem zaostalim ljudem ne približajo?
Vse te oblike ki so bile Izrazito oblike za demokratizacijo šolstva, so v zadnjem času začele Izgubljati na svoji demokratični moči, ko so v njiji dobili prevladujoči vpliv prosvetni krogi. Vzrok, da so vzgojitelji dobili prevladujoči vpliv, je v tem, da se v današnjem sistemu šolstva čutijo prosvetni delavci bolj odgovorni prosvetni oblasti kakor pa družbi in staršem. Mislim, da je to objektivno pogojeno s takim sistemom in organizacijo, kakršno imajo danes v šolstvu. Zato smatram, da lahko vprašanje naše nadaljnje demokratizacije rešimo samo na en način, to se pravi z družbenim upravljanjem v našem šolstvu. Nova idejnost, enotnost in demokratizacija so trije osnovni elementi, ki jih z reformo šolstva nikakor ne bi smeli okrniti, temveč še nadalje razvijati. Reforma mora v tem pogledu prinesti samo napredek.
II. KAJ NAJ SILI K REFORMI
Šolstva
1.	učni program,
2.	odtrganost šole od resničnega življenja in
3.	šolski sistem ni več skladen z družbenim življenjem in novim družbenim sistemom.
Glavna napaka, ki se očita sedanjemu učnemu programu, je preobširnost ali predmetni materializem. Ta program so sestavljali predmetni strokovnjaki, ki so gledali vsak s stališča svojega predmeta, vsi skupaj pa so pozabili, da je treba gledati s stališča družbenih potreb in zmogljivosti naše mladine. Prevladuje neko splošno mnenje, da mora šola dati človeku vse, da po šoli ni več nobenega učenja in napredovanja. Zato tudi skušajo med šolanjem natrpati otroka z vsemi učenostmi, ne da bi pri tem Jasno ločili, kakšen mora priti otrok iz šole, kaj mu bo življenje nadalje nudilo in kako ga bo oblikovalo.
Zoper učne programe smo imeli nešteto protestov. Protestira o-trok, ker je preveč učenja, ki ga ne zmore. Otroci skoraj nimajo nobenega časa za igro, do katere imajo vso pravico. Zoper učni program protestirajo starši. Starši, ki imajo otroke v srednjih šolah bi morali postati stalni inštruktorji in bi morali otroku pomagati pri domačih nalogah. Končno opažamo, da pri vsej tej grmadi navideznega znanja, otroci ne prihajajo iz šol po značaju takšni, kakršne zahteva socialistična družba. Proti temu predmetnemu materializmu se oglašajo tudi protesti družbe, ki govore prav nasprotno. Podjetje in
nižja srednja šola počasi izmuznila iz rok in da je iz splošne izobraževalne šole, za kar je prvotno bila določena, postala nekaka pripravljalnica za višjo srednj o šolo.
Odtrganost šolstva
od resničnega življenja
Kateri primeri nam ponazoru-Jejo, da so šole odtrgane od življenja? Prvič lahko na splošno ugotavljamo, da šole ne slede družbenim spremembam pri nas. Osmošolec skoraj ničesar ne ve o delavskem upravljanju, vsaj o delu in vlogi delavskega sveta ne. Drugič opažamo, da šole ne zasledujejo ustavnih sprememb. Kot Ilustracijo bi povedal, da je neki študent vprašal profesorico, kakšen predsednik Je postal Tito, ko je bil izvoljen za predsednika republike. Na to vprašanje mu ni znala ničesar odgovoriti.
Dalje lahko na splošno ugotavljamo, da se zgodovina narodnoosvobodilne borbe poučuje že kot zgodovina preteklosti. Zgodovina NOR se ne poučuje tako, da bi mladina začutila neposrednost te borbe z današnjimi dogajanji, temveč se poučuje tako, da med zgodovino NOB in daljnjlmi zgodovinskimi dogodki ni razlike. Po mojem izvira to iz tega, da se šolstvo v celoti še vedno smatra kot neko avtonomno področje v družbi, pojmuje se kot izrazita domena prosvetnih delavcev.
Iz sedanjih reformnih prizadevanj se vidi, da se vsa diskusija o šolski reformi razvija več ali manj v prosvetnih krogih samih. Nihče se ne vpraša, kaj pravijo delavski sveti, ljudje na vasi, obrtniki, družbene organizacije in vsa družba o sistemu šolstva in šolski reformi. Dalje smo bili priča že dlje časa hudega odpora proti družbeni kritiki, kadarkoli smo se dotaknili šolstva. Ne bi navajal mnogo primerov. V prosvetnih krogih vlada neko izrazito stanovsko in cehovsko nazi-ranje. Ce razžališ enega izmed prosvetnih delavcev, se čutijo vsi užaljene. Demokracija pri njih ni isto kakor pri delavskem razredu. Koliko kritike smo slišali od najbolj odgovornih ljudi na račun delavskih svetov in podjetij In vendar celoten delavski razred ni užaljeno protestiral. Delavci razumejo družbeno kritiko in sl skušajo svoje delo po njej usmerjati. Pri prosvetnih kadrih pa je obratno. Ce zadene kritika nekega učitelja na Dolenjskem, se moramo prepirati tudi na Štajerskem.
Vsi ti primeri ne bi bili vredni omembe, če bi se to ne odražalo
Sklepi skupščine republiške zveze pedagoških društev Slovenije
1.	Skupščina Republiške zveze pedagoških društev Slovenije ugotavlja, da je za napredek naše pedagoške znanosti nujno potrebna ustanovitev novega ali pa bistvena razširitev že obstoječega Pedagoškega inštituta, ki bo posploševal izkušnje našega izobražavalnega in vzgojnega dela. Ker pa je za uspešno posploševanje prakse potrebno znanje teorije, je najvažnejši ukrep v zvezi z ustanovitvijo oziroma razširitvijo tega inštituta, omogočiti študij pedagogike na univerzi večjemu številu dobrih učiteljev, ki se bodo po diplomi vrnili v učiteljsko oziroma vzgojiteljsko službo s pravicami profesorjev kot sodelavci pedagoškega inštituta. Skupščina naroča izvršnemu odboru, da ukrene vse potrebno za čimprejšnjo izpolnitev te naloge.
2.	Izvršni odbor RZPDS naj se pri odločilnih čiril-teljih zavzame za to, da se dovoli sposobnim absolventom učiteljišč in dobrim učiteljem tudi v bodoče vpis na filozofsko fakulteto brez diferencialne mature, toda z omejitvijo, da morajo študirati pedagogiko ali psihologijo kot glavni predmet, kot stranski predmet pa si morajo izbrati ali psihologijo ali pedagogiko ali tudi kot kako drugo stroko, n. pr. filozofijo, slovenščino ali moderni jezik z literaturo, zgodovino itd.
3.	Izvršni odbor RZPDS naj poskuša doseči, da se ustanovi v Ljubljani Pedagoški center. Naloga tega centra bi bila, da bi v permanentno se vršečih tečajih, ki bi se jih udeleževali prosvetni delavci iz vse Slovenije, uvajali s predavanji in razgovori v pedagoško znanstveno delo ter jih v priključeni ogledni šoli tudi izurjali v praktičnem vzgojnem delu.
4.	Izvršni odbor RZPDS naj da pobudo, da se ob obstoječih učiteljiščih, ki imajo za to pogoje, že zdaj ustanovijo pedagoškim akademijam podobni oddelki, ki naj služijo kot prehodna oblika pedagoških akademij, na katerih bi se izobraževali absblventje popolnih gimnazij za učitelje osnovnih šol. V ta namen naj izdela ustrezen študijski in organizacijski načrt odnosno pravilnik za pedagoške akademije (z enoletnim ali dveletnim trajanjem študija).
5.	Izvršni odbor RZPDS naj poskuša doseči, da bo RZPDS zastopana v Svetu za prosveto in kulturo LRS po vsaj enem članu. Posamezna pedagoška društva pa naj bi imela svoje zastopnike v okrajnih oziroma mestnih SPK.
6.	Naloge RZPDS in posameznih društev bi naj bile v novem poslovnem letu naslednje:
a)	družbeno upravljanje našega šolstva je treba temeljito preučiti in posredovati ustrezne predloge in pobude;
b)	pedagoška dognanja naj se popularizirajo z javnimi predavanji; prav tako naj RZPDS in posamezna Pedagoška društva sklicujejo strokovna posvetovanja o aktualnih pedagoških vprašanjih;
c)	doseči je treba čim tesnejšo koordinacijo med raznimi organizacijami, ki jim je na določenih območjih zaupana vzgoja naše mladine, in med pedagoškimi društvi odnosno RZPDS;
č) reformo našega Šolstva je treba preučiti z vidika potreb našega delovnega človeka, orientirati jo po njem, izločiti iz učnih načrtov nepotrebni histo-rizem in dati poudarek vzgoji k fizičnemu in intelektualnemu delu;
d)	RZPDS naj posveti posebno pažnjo delu šolskih inšpektorjev ter njih usposabljanju za uspešno strokovno pomoč učiteljstvu;
e)	preučevanje otrok in metode ter tehnika tega preučevanja naj bi bila naloga RZPDS tudi v novem poslovnem letu ter bi bilo treba čimprej (s sodelovanjem Psihološkega inštituta) izdati za učiteljstvo ustrezna navodila.
obrtniki se pritožujejo, da prihajajo otroci iz šole s premajhnim znanjem, slišimo proteste, da šolanje predolgo traja, da je nepraktično in neživljenjsko. Iz tega lahko sklepamo, da se učna snov ne utrdi dovolj, da je znanje površno. Zanimivo je, da zaznamu-jmeo proteste znotraj same Sole. NI skrivnost, da srednje šole očitajo osnovnim, kako premalo na-uce. Dalje ni nobena tajnost, da osnovne šole pozivajo srednje šole, naj spremene metode in odnose do otrok.
Resnično, otrok doživlja ob prehodu iz osnovne šole v srednjo šolo korenite spremembe. V osnovni šoli Je imel vse leto enega učitelja, ki Je poznal njegove sposobnosti In se poglabljal vanj, v srednji šoli pa je za vsak predmet poseben učitelj In poglabljanje v otroka stopa v ozadje. Mislim, da ni pretirano, če postavim trditev, da se nam Je
na naši mladini. Na naši mladini ugotavljamo neko nesproščenost. Po mojem mnenju smo danes prešli od velike prostosti, ki smo jo dali mladini takoj po revoluciji, na birokratsko disciplino, ki omejuje diskusijo po šolah, vsako kritiko in ko se smatra, da je gola poslušnost največja odlika.
Šolski sistem ni več v skladu z družbenim razvojem
Šolska' organizacija Je sicer doživela nadaljnjo stopnjo demokratičnega razvoja, ko smo splošno državno vodstvo v prosveti zamenjali z družbenim vodstvom po republikah In okrajih. Dobili smo republiške svete in okrajne svete za kulturo In prosveto. Ti dve telesi pa še ne vplivata neposredno na osnovne celice našega prosvetnega življenja, to se pravi na šole. Tl dve telesi ne delata neposredno s prosvetnimi
delavci, ampak sta zopet nad njimi, sta vrhnji stavbi. Dokler ne bomo dobili družbenega organa, v katerega bodo prosvetni delavci neposredno vključeni, dokler ne bodo takemu organu tudi odgovarjali in jih ne bomo odtrgali od gole vertikalne odgovornosti, tako dolgo ne moremo govoriti o nadaljnji demokratizaciji šol.
Naše osnovne celice prosvete, to je šole, prihajajo danes v konflikt z družbo, ker nimamo gonilne sile, ki bi se s temi prosvetnimi kadri, povezala na konkretnem delu in ob konkretnih nalogah Izravnala medsebojna gledanja, Iz katerih bi se razvijali novi družbeni odnosi. Odnosi družba — šola so danes precej ostri. To ni niti specifično vprašanje prosvete, ker mislim, da Je izglajevanje novih družbenih odnosov naše splošno vprašanje.
Spomnimo se samo, kako ostra borba se je bila pred dvema letoma v podjetjih med delavskimi sveti in prejšnjimi upravnimi organi, dokler se ti odnosi niso normalizirali. Močne spopade smo opazovali tudi v zdravstvu. Cim je prišlo do družbenega upravljanja, so se rešila nekatera vprašanja, ki smo jih preje reševali več let. Ce je prišlo pri nas do tega, da imamo delavske svete, ljudske odbore in zbore volivcev, kjer ljudje odločajo, kritizirajo in ocenjujejo posamezne pojave, Je nemogoče, da bi se ta proces ustavil pred prosveto. Dokler prosvetni delavci ne bodo imeli neposredno poleg sebe družbenega organa, toliko časa se tl odnosi ne bodo mogli kaj prida tzpre-meniti. Dokler prosvetni delavci ne bodo čutili iste odgovornosti do družbe kot do sedaj ih višjih prosvetnih organov, ne bodo Imeli tudi pravega odnosa do socialistične vzgoje nasploh.
/I/. Kaj pričakujemo od reforme šolstva?
Rešiti moramo osnovno vprašanje družbenih odnosov, ki se
sedaj zapletajo ponekod bolj, ponekod manj. Rešitev teh odnosov je samo v družbenem upravljanju. To pomeni, da bo prosveta prešla iz državnega vodstva in kontrole na družbeno vodstvo in kontrolo, se pravi, vse vzgojno delo se prenese na odgovornost družbe. Pri tem bi opozoril na nekatera napačna pojmovanja o družbenem upravljanju. Prvič mislim, da sami v neki meri grešimo, ko govorimo o družbenem upravljanju šolstva, ker smo včasih netočni, včasih pa to vprašanje nerodno zaostrujemo.
Med prosvetnimi delavci se je pojavil strah, da pomeni družbeno upravljanje zgolj kontrolo in pritisk na prosvetne delavce in da se bosta z družbenim upravljanjem položaj in vloga prosvetnih delavcev zmanjšala. To ni točno. Ko smo dobili delavske svete, se vloga delavskega razreda ni zmanjšala, temveč povečala. Čeprav ne gre docela Istovetiti teh oblik družbenega _ upravljanja, vendar sem prepričan, da se bo vloga prosvetnih delavcev, ki bodo pravilno delali, ravno z upravljanjem povečala, ne pa zmanjšala.
Dalje obstaja strah pred primitivnostjo, češ sedaj bomo prišli pod kontrolo ljudi, ki niso strokovnjaki v teh vprašanjih in sedaj bo naše šolstvo degradirano. Obstaja nepotrebni strah pred tem, da se bo vse skupaj sprimitiviziralo in da bo šolstvo napravilo korak nazaj.
Kriza v slavističnem društvu?
V nedeljo dne 11. aiprila so se zbrali slavisti na svoj redni letni občni zbor. Iz zelo stvarnega poročila predsednika Viktorja Smoleta povzemamo:
Zadnji občni zbor je naložil upravnemu odboru, da razmisli in pokrene zlasti dve stvari: slavistični tisk in zborovanje slavistov v celo-republiškem merilu.
Slavistični tisk: Pobude, ki jih je po osvoboditvi 1945 dalo SD za sestavo in pisanje šolskih učbenikov za srednje šole, so rodile uspeh: razen slovnice in slovstvene zgodovine, če mislimo samo na najnujnejše, so danes dijakom in učiteljem slavističnih predmetov učbeniki na razpolago. Po prvih izdajah se dalje SD za nove natiske in priredbe ni več zanimalo, stvar so prevzeli sami avtorji ozir. Svet za prosveto in kulturo. Zato je imel upravni odbor za svojo nalogo, da oskrbi rokopis slovenske slovnice in slovenske slovstvene zgodovine. Odboru je uspelo, da je pridobil tov. dr. Bajca, dr. Kolariča in dr. Rupla, da so se lotili priredbe in predelave slovenske slovnice iz 1947. Knjiga bo dobila nova poglavja — predvsem tista, ki so bila doslej predpisana po učnem načrtu iz Breznikove slovnice — veliko prejšnjih pa bo korenito predelanih, skrajšanih ali razširjenih. Če ne bi šlo za take korenite dopolnitve in spremembe, bi odbor že imel rokopis slovnice v rokah, tako pa je upati, da ga bo dobil v najkrajšem času in bo knjiga do prihodnje jeseni na knjižnem trgu.
Drugi rokopis, ki nam je zagotovljen, toda šele konec leta 1954, je dr. Silve Trdinove Stilistika, metrika in poetika. Odbor meni, da bo s tem ustreženo kričeči potrebi na naših višjih srednjih šolah.
Tretja in četrta knjiga naj bi bila Zgodovina slovenskega slovstva od početkov do naših dni, o kateri sta po intencijah odbora pisala tov. Borko v »L j ubij. dnevniku« 3. II. 1953 in tov. B. Paternu v »Slov. poročevalcu« 19. I, 1954. Kljub prizadevanju odbora in kljub vsaj pol obvezni obljubi avtorjev, da bodo izročili rokopis za prvo knjigo (do vključno romantike) do 1. marca, rokopisa nismo sprejeli Da je odbor resno mislil na izdajo tega dela, priča dejstvo, da je konec koledarskega leta pri Svetu za prosveto in kulturo izposloval subvencijo 300.000 din, ki naj bi služila kot obratni kapital. Po 1. marcu, ko po stalnem urgiranju in opozarjanju in prošnjah avtorji niso izročili rokopisa, je seveda odbor pustil zadevo odprto.
Odbor meni, da je izdaja dveh gori omenjenih knjig zagotovljena, še dveh nadaljnjih pa v doglednem času verjetna.
SD je dajalo ves čas pobudo za urejevanje in tiskanje Klasja. Položaj se glede Klasja od lanskega občnega zbora ni nič spremenil: Klasje se ne nadaljuje. (Objava o 33. zv., ki da prinese dr. Fr. Koblarja izbor novejše slovenske drame, I. del, ne pomeni, da se je izdajanje te zbirke spet sprožilo. Če do te izdaje pride, je to samo obzirnost do dr. Koblarja s strani DZS, ker pri njej pomembno sodeluje.) Uredništvo Klasja v svojih odločitvah ni bilo avtonomno: čeprav je oskrbelo izdelana rokopisa izbora iz Gorkega Matere in Masljevega Gospodina Franja, redakcija DZS rokopisov ni rprejela, ampak jih je odklonila. Prireditelj Gorkega, ki je imel pogodbo, je honorar izterjal,
prireditelj Maslja pa je delal zastonj. Ob takih pogojih, ko smo ponovno čutili odklonilno stališče, seveda z DZS nismo skušali najti modusa vivendi, ker smo vnaprej vedeli, da ga najti ne moremo. Pot je tu samo ena: najti novo založbo. Praksa, ki se je uveljavila pri zadnjih številkah Klasja, pa nalaga potrebo, najti tudi novo metodo urejanja te zbirke. Po besedilih iz slovenskega slovstva je kričeča potreba, zlasti za nižje gimnazije. Tega vprašanja odbor ni utegnil reševati, zato ostane odprto za bodoči odbor.
Neprimerno teže je z znanstveno slavistiko. Lanski občni zbor je posebej naročil novemu odboru, da dožene pravdo za Slavistično revijo. Pa moramo priznati, da nismo imeli sreče. Stremljenje upravnega odbora je šlo za tem, da tako moralno kakor materialno v veliko večji meri kot doslej angažira SAZU, ki je s SD soizdajateljica. Uspeh prizadevanj obeh izdajateljev in tov. urednika se bo, upamo, končno le pokazal.
Slavistična knjižnica v uredništvu dr. Marje Boršnik je obstala pri prvem in doslej edinem zvezku. Tudi tu založnica DZS razen obljub ni dala ničesar.
Posebno vprašanje, ki se ga je odbor lotil takoj po izvolitvi, je bilo vprašanje slavističnega mesečnika, kar je odboru naložil kot nalogo lanski občni zbor. Posebna komisija, ki jo je formiral odbor, ter odbor sam sta prišla do naslednjih sklepov: mesečnik je potreben in bo prej ali slej prišlo do njega: izhajati naj bi začel z jesenjo 1954 ali z novim koledarskim letom. Mesečnika pa ni mogoče začeti izdajati, ako uredništvo nima v rokah gradiva vsaj za dve, tri številke in ako nima zagotovljenega gradiva za celoten letnik. Tu pa vidimo, da starejša generacija slavistov, ki piše, tona v svojem znanstvenem delu, mlade, nove generacije pa še ni toliko na vidiku, da bi imeli zagotovljeno zadostno število sotrudnikov. Glasovi, ki sem jih slišal v zadnjem mesecu na obiskih po terenu, so glede sotrudr.ištva zelo skeptični ali popolnoma negativni. Jasno pa je, da sama Ljubljana takega izdajanja ne zmore. Po mojem sedanjem mnenju vprašanje mesečnika ni vprašanje denarja, ampak sotrudništva in uredništva.
Tu. naj navedem predlog" lingvističnega krožka na filozofski fakulteti v Ljubljani, o katerem naj tudi odloči občni zbor. Krožek združuje iz predavateljskega kadra lingviste, ki se ukvarjajo znanstveno s splošno ter s specialno neslovansko lingvistiko. Ker trenutno niso upali misliti na samostojno revijo, so predlagali oziroma prosili, da bi jim bila prvo zatočišče SR, v kateri bi letno kot samostojen del napolnili nekaj tiskovnih pol.
Zborovanje v Mariboru.
Lanski občni zbor je naložil odboru nalogo, da premisli možnost zborovanja slavistov iz vse Slovenije ter da ga po možnosti pripravi. Odbor je to zborovanje pripravil. Bilo naj bi v Mariboru v dneh takoj po končanem šolskem delu 26. junija in trajalo do vključno 1. julija. Ljubljana oziroma odbor je vzel nase dolžnost, da oskrbi program, Maribor pa zunanjo organizacijo. Termin zborovanja morda ni povsem ustrezen, toda od mogočih datumov se zdi še najboljši. Delo S pripravami za to zborovanje (Nadaljevanje na 3. str.)
SOLSKI ODBOR NA VASI ] (Nadaljevanje 4 1. str.)
odloča delo. Kdor dela, ta že s svojim delom največ, čeprav ne morem reci, oa vedno tudi najbolje, odloči. Odločati je tudi razmeroma lahko. Stvar je treba le prediskutirati, rtazčistiti, pa pade odločitev kar mimo grede. A kaj, ko je treba pri vzgoji in pouku tako trdo delati, preden dozori odločitev V uspeh. Potrebujemo odbore, ki bodo sposobni samostojno realizirati svoje odločitve —■ z drugo besedo: izvesti letovanje otrok, zbriati sredstva za ekskurzijo, priskrbeti enostranski siroti mojstra, pravilno vplivati na tiste starše, ki zapraviijo otroški dodatek za alkohol... Takšnih odborov si želimo, ne maramo pa takih, ki b; cb vsem, kar bo še nujno šepalo, ugotav-Ijati: »Kdo drugi more biti kriv kot učitelj.« Potrebujemo odbore, ki bodo upoštevali učiteljevo delo, ga podpirali in mu u-stvarjali čim boljše pogoje, ki Pa bodo znali tam, kjer bo nekdo zavestno kljuboval, lenaril, izkoriščal svoj položaj, reči: »Tako ne gre!«
Precej nejasen je še marsikje odnos med šolskim odborom in učiteljskim zborom. Prosvetni delavci so si marsikje že na jasnem, da jim ostaja po uveljavljenju družbenega upravljanja samostojno delo v razredu, izbiranje učnih metod in vzgojnih postopkov, ocenjevanje u-čencev in vsestranska pomoč organu družbenega upravljanja. Zunaj prosvetnih vrst včasih odnose med učiteljskim zborom in šolskim odborom postavljajo na povsem drugo osnovo. Učitelji naj Se še nadalje sami trudijo na vseh mogočih pepriščih, šolski odbori pa jim bo za njihovo delo delil blagoslov ali izrekal nezaupnice. Ob takem načinu dela se ne bomo pomaknili niti za korak naprej. Učitelji naj sodelujejo v šolskih odborih kot enakopravni člani in njihov glas naj bo polnovreden. (Velja seveda za tiste, ki so v organ upravljanja Izvoljeni.) Pa tudi tisti prosvetni delavci, ki ne sodelujejo direktno pri upravljanju šole, ne smejo imeti občutka, da je odbor telo, ki stoji visoko nad njimi in jim jemlje njihov0 vlogo na področju vzgoje. Seveda bodo ta občutek kaj lahko paralizira ali če bodo stali odboru tesno ob strani.
Uspešno upravljanje šole ne bo možno brez tesnega sodelovanja šolskega odbora z učiteljskim zborom in obratno. Tu mislim na celotni učiteljski zbor in celotni šolski odbor — tudi če šteje prvi le dva ali tri ljudi.
Nekateri vzgojitelji dvomijo, da bo mogel šolski odbori uspešno opravljati svoje naloge, če ne bo poznal učnega procesa — t0 se pravi, če ne bodo člani odbora nikoli prisostvovali pouku. Nič slabega ne vidim v tem, da pridejo člani odbora v razred. Morda bi bilo naše šole sploh potrebno odpreti — ne le šolskim odborom, ampak vsej javnosti. Tako bi se pri starših feofctikovali objektivnejši kriteriji o znanju otrok, tako bi spoznali naporno učiteljevo delo Jn tako bi bil; ljudje informirani o pomanjkljivostih neposredno, ne pa po ovinkih v popačeni obliki, kar se često dogaja.
V našem kotu nima nobena šola natančnih podatkov o svojih otrocih. Ne vemo kakšen je socialni položaj našega učenca (označujemo £a kar z nekaterimi splošnimi oznakami: slab, dober, sijajen...), ne poznamo vplivov alkoholizma jn jih ne moremo osvetliti s statističnimi podiatki, bore malo vemp o prehrani učenca, 0 higienskih razmerah, v katerih živi, o njegovem zdravstvenem stanju, o stanovanje itd. Vse te podatke naj bi zbirali učiteljski zbori, jih urejali in z njimi pomaigali šolskemu odboru.
Šolski odbor lahko pozove v šolo tudi inšpekcijo. Nekaterim se zdi ta kompetenca odveč. Mislim pa, da ie ena od o-snovnih pravic, saj jo ima konec koncev vsak posamezni
državljan.
Področje odnosov med učiteljskim zborom ali enim samim učiteljem v krajih z neoddel-čnimi šolami je s tem komaj načeto in mislim, da bo treba o njem še mnogo razpravljati.
Tako gledamo na šolske odbore na vasi. Od njih si obetamo plodnega dela na prosvetnem področju. V šole bodo odbori lahko vnesli nov duh le, če bodo uspeli za socialistično vzgojo zainteresirati vsako družino. Vsak resnično napreden učitelj si bo našel enakopravno mesto v šolskih odborih, saj preje ne bo miroval.
Za zaščito pred nepravilnostmi pa bi bilo potrebno vzporedno najti uspeš, obliko inšpekcij. Iskati bi bilo treba takšno obliko inšpekcije, ki bo mogla reševati nastala nesoglasja ter stalno inštruirati ter kontrolirati šolsko delo ter ga voditi k vidnejšemu napredku.
Zel0 zmotno bi bilo misliti, da b0 vprašanje družbenega upravljanja v šolah rešeno že s samo izvolitvijo šolskih odborov. Nanje je treba gledati s kritičnim očesom in predpostaviti, da jim je nujno potrebna rast. V času, ko bodo rasli, pa naj učitelj ne stoji križemrok. Pomaga naj, da bodo čira prej dorasli.
Zvan Franc«
Stran S
Ob 75-letnici rojstva
učitelja Rudolfa Mencina
Mož, ki te dni obhaja 75-tet-hico svojega rojstvo, je redkobeseden v pripovedovanju tega, kar je preživel. Se vedno ga zaposluje predvsem sodobna problematika. To se pravi, da spada Mencin med tiste osebnosti, o katerih starosti je mogoče govoriti le v zelo relativnem po-tnenu te besede- To pa je tudi Razlog, da imamo več važnih Podatkov o njegovi življenjski Poti, zlasti za čas, predtao se je naselil v Ljubljani, iz druge roke in ne neposredno od njega samega ali iz kakih napisanih spominov.
Okolje, v katerem se je Rudolf Mencin rodil in v katerem trnu je bilo določeno živeti in se udejstvovati, je bilo okolje ostre nacionalne borbe v avstro -ogrski monr.rhiji, zlasti v ofo-•nejmiih slovenskih predelih, 'težke izpostavljenosti in odgovornosti posebno učiteljstva v tej borbi. Aktualna problematika, s katero se mu je bilo treba spoprijeti, je bila problematika malega naroda, ki se bori za svoj obstanek in svobodo, z Vssmti socialnimi, kulturnimi, gospodarskimi in političnimi pogoji te borbe.
Rojen je bil 17. aprila 1879 v Libeličah na Koroškem kot sin ■učitelja. Maturiral je na celovškem učiteljišču leta 1899. V stari Avstriji je služboval Mencin kot učitelj v Skocijanu na Koroškem, nato pa v St. liju Pod Turjakom (Mislinje) in v St. Petru niže Maribora. V Celovcu se je kot učiteljiščnik seznanil s slovenskim zgodovinarjem Josipom Apihom, s katerim sta tudi še pozneje ostala v Stikih, ne da bi se sicer idejno
krila, V Škocjanu se je srečal s slovenskim pisateljem Ksa-verjem Meškom. Meško se ga spominja v več črticah. V Mariboru je spoznal med drugim tudi prof. dr. Pivka, nacionalnega revolucionarja iz prve svetovne vojne.
Med mladimi slovenskimi učitelji v severnem obmejnem pasu slovenskega ozemlja je Mencin v tistem času najbolj jasno spregledal nevarnost ločevanja duhov po dnevnih strankanskopolitičnih geslih, brez čuta za neko usodno povezanost v narodu. Prav v letih doraščajočega Mencina iz otroka v mladeniča in moža so se na severni slovenski meji ločevali duhovi v kulturnem in političnem življenju po izredno preprosti izbiri: ali katoliško verni, konservativni, »klerikalni« Slovenec ali liberalni Nemec oziroma nemškutar. Nekak svetovni nazor, strankarsko-po-litična pripadnost, je pomenila že tudi nacionalno pripadnost-Tu je zastavil Mencin. Rasti v človeštvo zvesto iz prirodno in zgodovinsko danega okvira svojega naroda, materinskega jezika, je bilo za Mencina vedno eden od bistvenih pogojev močne, etične, harmonično razvite osebnosti.. V danih razmerah pa mu je bilo biti dober, ponosen Slovenec že celo predvsem stvar značajnosti, preproste poštenosti. Ko je opazil še, kako njegove tovariše begajo razne ideološke sheme — »znanstvene« ugotovitve, zlasti nekatere hipoteze v biologiji In etnografiji, rasna teorija itd., se je s tem večjo vnemo zagrizel v študij nacionalnega
vprašanja. Vzpodbujal je k temeljitemu študiju, mnogo dopisoval raznim osebam, predvsem učiteljem, po svoji osebi je vezal učitelje raznih '-rajev, dajal je raznovrstne pobude. In ko je videl zoreti eno ali drugo od svojih idej, miu ni bilo nikdar na tem, da bi se slišalo njegovo Ime. Redki so ljudje, ki bi jim bilo tako kakor Mencinu v zadoščenje že samo zorenje neke zamisli, ideje, brez ozira na to, ali izvrševatelji pokažejo na svojega očeta.
Kemija na srednjih šolah
h poročit na občnem, zboru slovenskega kem,riškega
^	.. • __s._. t_j 1? ♦»,^5 tr-Tfnira tAmii ctaniu: več-
društva
Kriza v slavističnen društvu?
(Nadaljevanje z 2. strani) je v glavnem opravljeno in Lo novi odbor lahko dokončal še, kar je treba. Takoj pripominjam, da nam je uspelo dobiti za zborovanje tudi de-harna sredstva: 40.000 din je dalo Združenje srednješolskih profesorjev in učiteljev, ko smo se z njim domenili, da Društvo ne bo organiziralo Posebej tečaja za srbokroati-ste in da tisti program vključimo v naše zborovanje, 250 tisoč dinarjev pa je zagotovljenih od strani Sveta za prosveto in kulturo.
Organizatorične stvari: Od ostalih pomembnejših društvenih zadev, ki jih je odbor obravnaval in oskrbel, naj omenim: elaborat o vsebini
W gmvrtnih možnostih za izdajanje slavističnega mesečnika, zapisnik o odnosu SD do SR s sestanka glavnih sodelavcev revije, zbrano gradivo za Predračun za slovensko slovnico in slovstveno zgodovino in končno osnutek spreme-djenih pravil SD.
Gmotna vprašanja. O gmotam stanju SD bo podal nadrobno poročilo tov. blagajnik, i^bt predsednik naj pa le °Pozorim na naslednje po-stavke: kot subvencijo za za-iožniške priprave ob slovenski slovstveni zgodovini je Svet Sa prosveto in kulturo dal 300 tisoč dinarjev, za poslovanje društva posebej 100.000 din, 2a SR pa je predvidena subvencija od Sveta v višini 800.000 din. S takimi izdatni-*hi vsotami naše društvo še Likoli ni imelo opraviti.
Za kaj to navajam? Da bi Prihodnji upravni odbor opozoril na dejstvo, kako je pri oblasti mogoče dobiti podporo ^ premišljene in potrebne Omisli. In drugič, da si moramo sami pomagati, če ho-e®mo, da ne bo n. pr. sloven-?.e slovnice založila založba, Kl Pa se bo branila vsakega
ob dejstvu, da je prvo nagrado dobil tovariš iz Ljubljane, kjer je od vseh treh imel najugodnejše pogoje za delo, da je drugo nagrado dobila tovarišica, ki ji je šele osvoboditev Primorske omogočila, da se po dovršeni slovenski srednji šoli doma bavi s slovenskim jezikom in slovensko slovstveno preteklostjo na slovenski univerzi, tretjo nagrado pa da je dobil tovariš, službujoč daleč v provinci, kar priča, da tudi naša tako razvpita provinca, kjer da se ne da nič znanstveno ustvarjati, vnetemu slavistu ne more biti ovira, da ne bi znanstveno delal.
Odbor in — gotovo izražam tudi mnenje občnega zbora — želi svojim mladim tovarišem, da vztrajajo v svojih slavističnih prizadevanjih. Obenem že vnaprej vabi mlade slaviste, da mislijo na natečaj iz Kidrič - Prijateljevega sklada prihodnje leto. Upam, da bo tedaj med njimi tudi kakšen jezikoslovec.
Silnice, kot jih že jasno vidimo v našem družbenem življenju, napovedujejo tudi v našem prosvetnem življenju in delu vedno večjo soudeležbo nas samih pri upravljanju. Strokovna društva bodo v prihodnje prevzemala vedno več nalog, ki jih ima danes državna oblast. Naše ideje o samostojni založbi, c skrbi za dvig strokovne in pedagoške ravni učiteljev slavističnih predmetov, naše prizadevanje za samopomoč pri izdajanju znanstvene literature je Svet sprejel pozitivno in zato tudi naklanjal v primeri s prejšnjimi leti razmeroma visoke subvencije. Slavistično društvo bo v prihodnosti po svojem pomenu raslo. •
Predsednikovo poročilo so dopolnili še tajnik, blagajnik in pa sourednik društvenega čašo-
—	— ~	----- ”	—— —— —— —	vti. v listja v«
uanstVen6ga slavističnega ali piša. Posebno zadnje je bilo ™ligotrlko manj kurentnega ’	' -
.ta. Naša zamisel je bila, si društvo z založbo knjig, f1 Sredo v desettisoče, zago-J0?* sredstva, s katerimi bo «nio izgubo pri znanstvenin Publikacijah. Ta zamisel nas
lo informativno. Prof. dr. O-cvirk je moral pojasniti, zakaj je Slavistična revija že z dvema letnikoma v zaostanku. Ugotovil je, da ne gre za pomanjkanje kvalitetnega gradiva, pač pa tiskarne nimajo ustreznega
so se osamosvoji^ moč. no branijo). Situacija pa se je napram lani toliko izboljšala, da je v Nemčiji naročena pošiljka v mesecu marcu vendarle prispela v Ljubljano, ni pa povsem uporabna in bi za dodatno obdelavo potrebovala tiskarna še četrt milijona. In za ta znsek sedaj gre, nakan se bo zadeva menda premaknila z mrtve točke.
V vseh štirih poročilih, po-
vodila pri prizadevanju za strojnega črkovnega mmteriafa. eko založniško dejavnost SD. (Ročnega stavka se tiskarne, Le pa so ali še bodo razmere odkar so se ns»m„svn.t,i.»
N založništvu take, da odsve-U]ejo organiziranje popolnega založniškega delovanja v okviru SD, pa naj SD orga-••n sestavljanjs ^avističnih knjig za dijake in Profesorje, a potem naj se °ho z rokopisi v rokah pogaja z založbami.
Končno mi je prijetna dolž-host, da razglasim tudi rezultat natečaja za nagrade iz v vse
*Gdrič - Prijateljevega sklada, sebej še v predsedniškem poro-aj letos društvo prvič te na- Čilu nakazana problematika pa srade podeljuje; lani namreč, na občnem zboru ni našla odzi-? i® bit natečaj prvič raz- va.. Diskutanti so se zaustavili P'san> ni bila podeljena no- le pri predlogu, da naj sprejme uena nagrada. Žirija, ki jo je revija pod svojo streho tudi “vohl odbor, je soglasno pred- lingviste-neslaviste (kar je bilo “šala za nagrado tri vložene rokopise in odbor je ta pred-°?t so§lasno sprejel.
-Nagrajena so dela: Paternu j™ris, Prvi poskus literarno ^■f^fkega kodeksa pri Slo-dz zgodovine Levsti-duT £ritike>> nagrada 10.000 rf' Kragelj Jožica, Rod in
n a o-0?* Simona Gregorčiča, giada 8000 din; Hartman
nit- Anton Novačan - pes-nagrada 6000 din.
^bor posebej izraža veselje turo.
soglasij sprejeto) jn pa prlipro-gramu mariborskega zborovanja ki ga je do Podirobnjostl obrazložila dir. Marj a Roršn Ikova.
Se bolj ko debata po poročilih upravnega odibora so volitve novega predsednika dale slutiti, da preživlja društvo neko no-thanjo krizo; vsi, ki jih je zbor za to sicer težko, vendarle pa zares častn0 mesto predlagal, so zaradi svoje poklicne preza-poselenostt odktonils kandida-
Gp aro vanj e svetovno nazorne in strankarsko politične opredelitve ljudi svoje okolice in študij socialnega vprašanja sta ga privedla v bližino socialne demokracije. Kakor je Mencinu tuje ideološko sovraštvo, tako tudi ni nikdar poznal kakih nacionalističnih predsodkov. Mencin je humanist. Tudi med nemškimi Avstrijci je imel Mencin vedno dobre znance in prijatelje. Poglobil se je v študij marksizma. V pismu svojemu prijatelju, učitelju, je pisal iz St. Petra dne 22. 3. 1907, pred državnozborskimi volitvami tega leta: »Najzanimivejša kandidatura je za nas pač ona — vodje slovenskih socilnih demokratov Etbina Kristana v slovenskem volilnem okraju za Koroško. Kristan je pametna glava, da malo takih, slovenski pisatelj in narodno zaveden, torej zasluži, da slovenski učitelji čim naj-izdatneje podpirajo njegovo kandidaturo.« A kmalu je opazil, da si tako kakor avstrijska socalna demokracija tudi jugo-slov. soc. demokracija o nacionalnem vprašanju ni bila na jasnem. Začel je dopisovati s Friedrichom Adlerjem, urednikom revije »Der Kamipf« in poznejšim atentatorjem na avstrijskega ministrskega predsednika Stlirgkha. Razprava o nacionalnem vprašanju, ki jo je Mencin poslal Adlerju v objavo in dobil že njegovo zagotovilo, da jo bo natisnil, po atentatu leta 1916 ni mogla več Iziti.
Za časa plebiscitnih priprav je bil Mencin imenovan za šolskega nadzornika v Velikovcu. Razvil je izredno organizatorič-no delavnost. Po plebiscitu je je bil dodeljen pisarni Okrajnega šolskega sveta v Prevaljah. Od tu je v letih 1926 in 1927 zelo odlično posegal v borbo za reorganizacijo Udruženja jugoslovanskih učiteljev, v katerem so imeli vodstvo tisti učitelji, ki so s parolo »za narodno in državno edinstvo« stalno razdvajali učiteljske vrste 'n ga vpregali v strankarski voz jugoslovanskih nacionalistov v Jugoslovanski demokratski stranki. Po Mencinovem referatu na burnem celjskem zborovanju 17. julija 1926 je bila sprejeta deklaracija mežiškega učiteljskega društva, v kateri je bila poudarjena v glavnem potreba po krepki stanovski organizaciji, neodvisni od katerekoli stranke, po depolitizaciji šole, po intenzivnejši samoizobrazbi Učiteljstva in po socialni usmerjenosti njegovega dela. Izvoljen je bil nov odbor in tudi »Učiteljski tovariš« je prišel v naprednejše roke.
Iz zdravstvenih razlogov —: Mencin je bil vedno šibkega telesnega zdravja in ga je bolezen skozi vse življenje mučno zaposlovala —* ie zaprosil za upokojitev. Po upokojitvi leta 1927 se je preselil v Ljubljano.
V	Ljubljani se mu je odprl nov delokrog. Ko so Aleksandrova diktatura tn režimi, ki so se kotili v senci te diktature, začel ogrožati osnove slovenstva, je bil Mencin tisti, ki je dal pobudo za ustanovitev Slovenskega društva leta 1937. Postal je njegov predsednik. To društvo je za nekaj let, do policijskega razpusta leta 1939, v plodnem notranjem in javnem delu združevalo v svojih vrstah velik del tedanje napredne, demokratične slovenske inteligence, vseh svetovnih nazorov. Mencinovo dejansko urejevanje »Slovenije« v letu 1940 pa pomeni najrazboritejše razdobje tega tednika.
Ko je Hitler napadel Jugoslavijo ie bil Mencin star 62 let.
V	osvobodilni borbi je videl potrditev svoje vere v lepšo bodočnost slovenskega naroda. Z močno srčno zavzetostjo in skrbjo je spremljal to borbo.
Kot človek, ki mu je velik del življenja potekel ob slovenski severni meji, je s posebnim zanimanjem in z aktivnim sodelovanjem spremljal borbo za priključitev Slovenske Koroške k Sloveniji v FLRJ. Z novimi delovnimi nalogami po pariškem sklepu Sveta zavezniških zunanjih ministrov 20. junija 1949 je bil na Mencinovo pobudo in z njegovim sodelova-n;Fm ustanovljen mesečnik za koroško slovensko šolsko mla. dino »Mladi rod«, ki je danes, zaradi malomarnosti avstrijske šolske oblasti glede oskrbe dvojezičnih šol na Koroškem s potrebnimi, vsaj predpisanimi šolskimi knjigami, glavni pripomoček za učenje slovenščine na teh šolah.
To je bežen pregled življenjske poti in značilnih lastn.sti Rudolfa Mencina. Mož, ki more ob 75-let.nici svojega rojstva pokazati na tako lepo, ra,rno črto svojega duhovnega razvoja in udejstvovanja, zasluži naše Mrs spoštovanje.	L. U,
Delovanje kemijske pedagoške sekcije je oilo v času med obema občnima zboroma precej pestro in živanno. Zaradi težav in problemov v zvezi s poučevanjem kemije zlasti na srednjih šolah splošne smeri, je bilo delo dokaj intenzivno in je doseglo tudi priznanje s strani Sveta za prosveto In kulturo LRS, ki je društveno sekcijo ponovno pozval k sodelovanju predvsem v zadevi učil ter predmetnika in učnega načrta.
V celoti je seKciJa organizirala 34 samostojnih sestankov, od katerih je odpadlo na proučevanje in predlaganje učnih načrtov 7 sestankov, na strokovna in informativna predavanja 19, na oglede in ekskurzije pa 8 sestankov.
Učnim načrtom je sekcija posvečala razumljivo prav posebno pozornost, zlasti odkar so se zgodnji spomladi 19£>3 pričeli
razširjati predlogi o skrčenju preobširnih srednješolskih predmetnikov, s katerimi bi bile že itak maloštevilne tedenske ure kemije še bolj reduciram v korist nekaterih drugih predmetov. Na svojem sestanku dne 24. marca 1953 je kemijski aktiv predočil odločilnim forumom s posebno spomenico zapostavljanje kemije v učnih načrtih. Ta spomenica je bila dostavljena sekretarju Sveta za prosveto in kulturo LRS, predsedniku SKD, rektorjem visokih šol in dekanom fakultet, na katerih se zahteva določeno kemijsko predznanje. V spomenici se je med drugim ugotovilo tudi dejstvo, da ni bil nihče od kemijske javnosti, niti od SKD, niti od kemijskih šol konzultiran za sestavo novih predmetnikov. Spomenica je postavila ponovno stare kemijske zahteve jpo tedenskem številu ur 4 v 4. r„ 3 v VII. r. in 3 v VIII. r., ako ostane v veljavi tedanji predmetnik s 36 tedenskimi urami.
Medtem Pa Je prodrlo zdravo načelo o skrčenju tedenskega številka ur na 30 in je društveno prizadevamje moralo biti opuščeno. Posledica spomenice pa je bila vsekakor pozitivna: Svet za prosveto in kulturo je zaprosil Slov. Kem. Društvo, da imenuje svojega stalnega delegata, ki bo sodeloval s Svetom pri vseh vprašanjih, zadevajočih pouk kemije na srednjih in sorodnih šolah sploh. Obenem je Svet za prosveto naročil sekciji, da izdela nov učni načrt za višje razrede srednjih šol, kar je bilo za VI. in VII razred Izvršeno meseca junija. Nadaljnje delo se je tedaj ustavilo zaradi nameravane koordinacije učnih načrtov vseh ljudskih republik države. S tem je bilo dejansko potrjeno mnenje SKD, da namreč dosedanji način kemijskega pouka na šolah splošne smeri ni nič preveč srečno Izbran.
Položaj kemije v srednjih šolah je namreč že dalj časa bil povod tozadevnim pritožbam predvsem z visokih šol, na katere so prihajali maturanti. Podatki, s katerimi danes razpolaga naš odbor, potrjujejo domneve o neustreznosti kemijskega pouka, obenem pa kažejo smer potrebnih ukrepov, ki bi mogli stanje v veliki meri izboljšati.
Predvsem kažejo tl podatki, da splošna šolska problematika, za katero je predvsem značilno objektivno pomanjkanje prostorov In kvalificiranih učnih moči, sama še ne more razložiti vzrokov vseh pomanjkljivosti, ki jih srečujemo specialno pri pouku kemije na naših srednjih šolah. Te pomanjkljivosti izvirajo iz vzrokov, katere je v glavnem mogoče zajeti v naslednjih štirih točkah.
1. Na vseh naših srednjih šolah je predvsem izredno pereče vprašanje opreme in kemikalij. Ne samo nižje in podeželske gimnazije, temveč tudi številne
Posebni dodatki za učno in vzgojno osebje
Člen 5. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o prosvetno znanstveni službi pooblašča republiške izvršne svete, da izdajo predpise o posebnih dodatkih tistemu vzgojnemu in učnem osebju, ki dela v izredno težkih življenjskih ali delovnih pogojih, kakor tudi v primerih posebnega pomanjkanja učnega osebja določene specialnosti.
Republiški odbori vseh združenj prosvetnih delavcev $o že svoječasno Svetu za prosveto in kulturo LRS obrazložili svoja stališča glede honoriranja dela v težjih delovnih pogojih, so P* sedaj ponovno konkretizirali svoje predloge prav glede na člen 5. omenejne uredbe.
Združenja prosvetnih delavcev Slovenije trdno pričakujejo, da bo izvršni svet istočasno z uredbo o dopolnilnih plačah ostalih uslužbencev izdal tudi predpise o posebnih dodatkih v prosvetno znanstveni službi, kakor tudi predpise o položajih v
prosvetno-znanstveni službi.
popolne gimnazije in druge srdnje šole v velikih centrih se morajo neprenehoma boriti s skoraj popolnim pomanjkanjem za eksperimentiranje potrebnih kemikalij, opreme in prostorov. Nekatere šole sicer razpolagajo s posebnimi predavalnicami, ki pa ali niso dovršene, ali pa se uporabljajo v druge namene. V splošnem pa večina šol nima niti osnovnih zbirk, niti kemijskega kabineta. V teh primerih se poučevanje kemije mora vršiti po razredih s kredo po tabli na izrazito formalistični način. Nekateri vestni profesorji iz lastne iniciative in s pomočjo dijakov UJ zbirajo primitivna sredstva za izvajanje manjših eksperimentov. V splošnem pa ostaja tvarina nekako abstraktna in posredovano znanje ne more biti ustrezno niti trajno. Kemija je bila in bo predmet, za katerega razumevanje je potrebno eksperimentalno delo. Posebno težko se občuti pomanjkanje nateriala in opreme v strokovnih šolah kemijske smeri, k naj bi dajale dijakom zaključeno Izobrazbo za takojšnjo rakso. Med najbolje opremljene gimnazije v LRS spadajo bežigrajska gimanzija v Ljubljani, L realna gimnazija v Mariboru, I, realna gimnazija v Celju in nižja gimnazije v Krškem. V vseh ostalin so pogoji znatno siaosi.
2. Drugo neprijetno poglavje je vprašanje učbenikov in učil za kemijo. Po osvoboditvi so v celoti izšle tri odobrene učne knjige za srednje šole in sicer ponatis predvojne »Kemije za nižje razrede sred. šol«, predelani prevod »Kemije za nižjo stopnjo strokovnih šol« in »Organska kemija za višje razrede srednjih šol«. Poleg tega sta izšli knjigi »Anorganska kemija v elementarni obliki« kot učbenik za industrijske šole in tehniku-me ter »tvemija i n kmetijska tehnologija« za ekonomske teh-nikume. Vse knjige pa so izšle pred 1. 1950 in so sedaj že več let razprodane; zaenkrat ni znakov iz katerih bi se dalo sklepati na event. popravljene nove natise. Pač pa je Drž. Založba Slovenije z javnim razpisom koncem leta 1953 pozvala k pisanju novih učbenikov anorganske in organske kemije za višje razrede srednjih šol. Po drugi strani je mio na zeljo prosvetnih forumov izdelano večje število prototipov kemijskih učil od stenskih tabel do plastičnih učil v obliki modelov. Razstavljeni na več razstavah in pohvalno ocenjeni od domačih in inozemskih strokovnjakov, pa prototipi niso mogli biti sprejeti v program produkcije založbenih podjetij, ker je komercialna analiza pokazala, da bi založbe-na podjetja morala učila prodajati po tako visokih cenah, da bi za večino šol sploh ne prišla v poštev. Izjemno stališče je zavjelo le zagrebško podjeL je »Učila«, ki je dalo v prodajo manjšo zbirko sestavljivih molekularnih modelov in v najnovejšem času tudi stensko tabelo periodnega sistema, prvo pri nas.
3. Rešitev . vprašanja kemijskih ucoemkov pa ne zavira samo založbeni problem, temveč je glavna ovira tista, ki tudi v drugin ozirih usodno posega v poučevanje kemije na sreonjih šolah, namreč vprašanje predmetnikov in učnih načrtov. Razumljivo je, da morajo učbeniki ustrezati veljavnemu učnemu načrtu, ki ga je mogoče predelati v tolikšnem časovnem razdobju, kot ga predvideva predmetnik. Zal pa sta tako predmetnik kakor učni načrt še vedno le začasna in podvržena precejšnjim spremembam; vsekakor doživljata prav sedaj najobširnejšo reformo od 1948 dalje im še ni mogoče predvideti obsega in značaja izprememb. Sodelovanje s Svetom za prosvto in kulturo dopušča upanje da bodo upoštevane upravičene zahteve kemikov v pogledu obsega in i>olo-žaja kemijskega pouka. Omeniti pa je treba, da naj bo šolska knjiga res učbenik in ne kaka natrpana enciklopedija znanja ciotične vede. Učbenik mora vsebovati le one metodske enote, ki tvorijo obligatno tvarino nekega predmeta za dotično stopnjo in vrsto šole. Dejansko so nekateri izmed prej navedenih učbenikov bili preobširni; vsekakor pa bo pri krčenju snovi v smislu novih učnih načrtov treba imeti skrbno pred očmi dejstvo, da so kemijski učbentV-i po državah, ki so tehnično naprednejše, znatno manj obsežni kot pa naši, pa so se vendar uspešno uveljavili. Zato tudi ne moremo pričakovati od založb, da bi dvigale cene svojim knjigam zaradi ooseznejse tvarine, ki ne bi bila niti v skladu z novim učnim načrtom. Razumljivo je tedaj, da morajo tudi učbeniki počakati na definitivni učni program.
4. V zvezi s krčenjem programa kemije pa bo postalo še bolj pereče vprašanje predavateljskega kadra za kemijo, katero je že sedaj prav svojevrstno. Prosvetni forumi namreč tožijo, da imajo razpolago premalo
poklicnih profesorjev - kemikov, na drugi strani pa se absolventi kemijskega oddelka pri-rodoslovno-matemegične fakultn-e Univerze pritožujejo, da ne morejo dobiti pripravniških profesorskih mest na srednjih šolah. Kakor tudi zveni absurdno, sta obe pritožbi resnični. Dejansko je število profesorjev kemije na naših srednjih šolah izredno nizko. Na 13 splošnih srednjih šolah v Ljubljani poučuje le 6 profesorjev kemije,
1 biolog - kemik in 2 inženirja kemije, ostalo pa so biologi -pripravniki in absolventi pedagoške soie. Na strokovnih soian pa so tudi primeri pragmatičnih namestitev nedovršenih študentov Tehn. visoke šole. Na gimnazijah v CeijU, igranju, mar.-boru in Novem mestu poučujejo skupno 4 profesorji kemije in 1 pripravnik, na vseh ostalih mariborskih splošnih in strokovnih sred. šolah pa še 3 pripravniki, od tega 2 inženirja. Po ogromni večini poučujejo na ostalih srednjih šolah LRS biologi, biologi — pripravniki in uo- tul j i. iotzavni strokovni profesorski izpit je izmed navedenih na.žlic oojektivmm predpisom opravilo le manjše število profesorjev. Ne da bi se spuščali v še podrobnejšo analizo moramo ugotoviti, da uvodoma v tej točki omenjeni absurd vsekakor obstaja: srednjim šolam v LRS (letos imamo v LRS 33 popolnih gimnazij in 162 nižjih gimnazij !!) odločno primanjkuje pedagoško izobraženih kemikov, absolventi prirodoslovno - matematične fakultete pa ne morejo dobiti zaposlitve na šolah. Toda prosvetni forumi so odkri-
li tud! vzroke temu stanju; večji del mladih absolventov kemijskega ouuziKa priroaoslovno-matematične fakultete noče službovati izven Ljubljane in zato sprejme raje drugo, nešolsko zaposlitev, ki v splošnem nudi tudi višji zaslužek. Obstaja pa še drugi, pomembnejši vzrok, ki vpliva pri namestitvi povojnih absolventov na šolah in sicer omejena uporabnok*. take moči. Razumeti je treba, da se tudi srednješolski proračuni borijo s težavami in da zato prvenstveno nameščajo učne moči, ki jih zlasti na manjših šolah lahko porabijo pri pouč evanju več predmetov. Zaradi tega je direktorju manjše gimnazije primerneje zahtevati tako učno moč, ki je diplomirala iz sestavljene študijske skupine, obsegajoče poleg glavnega predmeta tudi še stranski in event. tudi pomožni predmet, ki se vsi poučujejo na srednjih šolah, kot pa absolventa enotne skupine, katerega diplomski izpiti spadajo v srednji šoli vsi v območje enega samega predmeta. To vprašanj bo s predvidenim skrčenjem srednješolskega programa nedvomno postalo še bolj komplicirano
Nakazani problemi iz problematike srednješolskega poučevanja kemije razen prvega, ki je izrazito materialnega značaja, ne zahtevajo posebnih izdatkov, temveč le primerno razumevanje in dobro voljo vseh prizadetih. Z rešitvijo teh vprašanj bi biio v znatni meri mogoče Izboljšati kemijsko izobraževanje na naših srednjih šolah.
Kako starši in skrbniki škodijo otroku in družbi
Večina učiteljev, ki poučujemo na podeželju, s« moramo na vse načine truditi za povprečen odstoteik obiska, Vzroki izostajanja so stari: delo na polju, v vinogradu, paša itd. Otroci bi sicer radi prihajali v šolo, a jih starši ne puste. Opravljati morajo včasih tudi težka, zelo utrudljiva dela in tako prihajajo k pouku utrujeni in za delo nesposobni. Zgodilo se je, da so v mojem razredu že po drugi uri trije dečki zaspali. Ko sem jih vprašal, kaj so prej delali, so mi odgovorili: »Nograd smo kopali.« Mislim, da izjava: »Rad prihajam v šolo. da se vsaj odpočijem« dovolj jasno pove, kaj delajo starši z otroki. Da bi se otroci pripravljali na pouk tudi doma, o tem ni niti govora. Starši nočejo priznati, da otroke izkoriščajo. »Delal sem jaz, naj dela tudi otrok. Zakaj pa ga imam!« odgovarjajo na moje očitke.
Ko sem nekoč stopil k neki materi in ji rekel, naj pošlje otroka v šolo, je Izbruhnila: »Mar misliš, da sem ga zato Izcedila na svet, da bo on v šoli sedel, jaz pa garala, da se mi bo črno delalo pred očmi? Nikdar! Sicer pa. kmetje smo bili neumni in bomo. Jaz imam dva razreda in verjemi, da mi je še teh žal.«
Imam učenca, fci je redno štiri mesece zamujal pouk, včasih četrt, včasih pa tudi po pol ure. Pripomniti moram, da otrok služi. Ko sem ga vprašal, zakaj zamuja, mi je povedal na-
slednjo žalostno zgodbo: »Stric me čez noč zapro v hlev, ker pa zjutraj vstanejo pozno, moram, preden grem v šolo. še prej poglajštat in žvavdo napojit. Pa tudi teta skuhajo zajtrk precej pozno.«
Takoj sem poklical gospodarja. »Ta hudičev prašeč je len, da smrdi in vrh tega še krade. Kadar naju dveh ni doma, si peče jajca in krade smetano. Pošteno ga preklestite, pa bo!« mi je zabrusil, zaloputnil vrata in šel.
Neki učenec je precej izostajal in šlo mu je precej trdo, preden je vsaj površno _ dojel predelano snov- Kazalo je, da bo pobič imel dve nezadostni v polletju. Nekega dne pa me dobi njegov oče v Novem mestu in me povabi na pol litra. »Veste,« mi pravi, »naš Tonček je tako žalosten, ker bo nezadosten. V počitnicah nas bo obiskal njegov boter in meni bo nerodno. Midva pa sva prijatelja in vem, da mi boste napravili uslugo. Dajte, da bo »odličen«. Vam to ni težko napraviti. Dal vam bom tri tisočake. Plačo imate itak slabo in jurčki vam bodo gotovo prav hodili.« Pojasnil sem mu, da je kaj takega nedopustno, da je to podkupovanje. Toda ta moj »prijatelj« je bil užaljen in me dolgo časa ni pogledal niti mi ni odzdravil.
V socialistični družbi ni izkoriščanja! Ce pa se izkoriščanje pojavi, ga je treba s silo odpraviti! Zdravko Slamnik
Pereč problem na naših šolah
Zdi se ml potrebno, da enkrat le rešimo vprašanje »re-petentov« na šolah.
V pnvem razredu gimnazije, kjer poučujem, je osem dijakov starih nad 14 let. ki »e ne zanimajo za šolsko delo.
Ko smo se na sestanku učiteljev četrtih razredov osnovnih šol in učiteljev na gimnaziji o tem govorili in učitelje vprašali, kako da so dovolili nesposobnim učenem prehodna gimnazijo, sm0 načeli problem.
Kako so utemeljevali učitelji osnovne šole? »Bil je dve leti v tretjem, tri leta v četrtem razredu. Res je nesposoben! Toda — ali naj bi bil še eno leto v Istem mzredu? Ce je dve ali trt leta v istem razredu, popolnoma otopi. Ce ga pa porineš dalje, le sliši zopet nekaj novega!«
Kaj bi rekli na to? Brez dvoma so učitelji hoteli biti humani. Prezrli so pa važno učno načelo — zmogljivost. Denimo, da je bil učenec dvakrat v tretjem razredu osnovne šole nezadosten. Zrasel je in »po milosti božji« je prijadral v četrti razred. Toda računati ne zna, brati še manj. AH je potem mogoče govoriti o osvajanju novega znanja? Ne in zopet ne!
Mnogo je zgrešenega pri tem učencu, kl le pride v gimnazijo. S tem,’da so mu spregledali, so ga uspavali in mu dovolili prehod brez težav. Razvadili so ga — in ga poleg vsega naučili tudi lenariti. Saj je pretežni del takih nesposobnežev tudi precej len. Pa nikar se temu ne čudimo — saj na višji stopnji ne more slediti in je tam zato nujno pasiven.—
Strinjam se s člankom tov. Horvata, ki pravi, da bi za vstop v pnvi razred . osnovne šole moral biti neki preizkusni izpit, ki bi kontroliral otrokovo fantazijo, pomnenje in mišljenje. Se bolje bi bilo, da vpišemo vse otroke, v prvem mesecu jih preizkusimo in umsko nerazvite izločimo ter napotimo za tisto leto v vrtec. — Ce bi s tem takoj pričeli, bi odpravili vse nevšečnosti v osnovni šoli.
Brezdvcmno so predstavni centri težk0 vzgojljivega otroka silno nejasni in ravno' te je treba v prvi fazi — predšolski dobi — zgraditi in utrditi.
Zato je pravTno, da repeten-te zadržimo na prvi stopnici pri osvajanju znanja. Jasno je, da z »repetentom« ne mislim lenuhov In takih, kl se sicer noanalno uče in so normalno razviti ter lahko sprejemajo snov na vsaki stopnji
Ob teh ugotovitvah je treba podčrtati še eno! Prej ali slej bomo v vsakem okraju morali misliti na tako šolo, ki bo sprejemala težko vzgojljive učence in jih usposabljala za življenje.
Vse premalo smo doslej zaostrili kriterij v prvih raznedih osnovne šole. Zato nas nejpo-trebno zlo spremlja tja do gimnazije. — Saj n! pretirano, ako dodam, da je prenekateri učitelj spuščal take »ptičke«, ker se je bal, da bi bilo njegovo delo sicer negativno. — Mogoče ml bo kdo zameril, toda tako je. Sploh pa je vprašanje ocenjevanja problem zase in ga bo na vsak način treba zaostriti že v prvem razredu osnovne šole.
Vinko Srna j s
0 učnem predmetu »gospodarska znanja
«

Objavljamo članek našega stalnega sotrudnika z zeljo, aa di izzvan disicusijo o novih predmetih v osemletnih. oziroma nižjih gimnazijah. Uredništva
Učni predmet »gospodarska znanja«, ki ga. nameravamo uvesti v predmetnik višje stopnje osnovne šole in nižje gimnazije že s šolskim letom 1954/55, pravzaprav ni v šolski praksi nobena novost. Takšen učni predmet sta imeli v bivši kraljevini Jugoslaviji že višja narodna šola m štirirazredna meščanska šola, prva pod imenom:- »Praktična pridobitna znanja in umevanje«, druga pa pod imenom »Učenje in vaje iz kmetijstva, industrije, (obrti), trgovine s temelji narodne in politične ekonomije«. Seveda je po svojem smotru in vsebini imenovani učni predmet predvsem ustrezal tedanji družbeni ureditvi, zato nam ne more danes v nobenem primeri: poslužiti kot vzorec, ki bi ga lahko kar na slepo prevzeli, temveč le kot nesaksna orientacija za naše delo na tem dokaj neobdelanem področju.
Učni predmet »Učenje in vaje iz kmetijstva, industrije (obrti), trgovine s temelji narodne in politične ekonomije«, ki ga je uvajala v svoj predmetnik štirirazredna meščanska šola v bivši kraljevini Jugoslaviji in to v III. inIV. razred s po 2 — 4 ure na teden, je bil razdeljen nekako na tri dokaj ostro ločene dele —- na učenje in vaje iz kmetijstva (4 ure na teden), na učenje iz obrti in industrije (2 uri) in na znanje o trgovini (2 uri). Pripomniti je namreč treba, da so bile po letu 1936 vse meščanske šole splošnega tipa reorganizirane v meščanske šole kar treh smeri. Takšna reorganizacija notranje vsebine šolskega dela v meščanski šoli pa se ni odražala samo pri poučevanju učnega predmeta »učenje in vaje iz kmetijstva, industrije (obrti), trgovine s temelji narodne in politične ekonomije«, ki je bil razdeljen v kmetijsko, obrtno - industrijsko in trgovsko smer, temveč tudi pri ostalih učnih predmetih — zemljepisu, računstvu,, geometriji, fiziki, kemiji, botaniki, zoologiji ipd. Meščanska šola v določenem področju — mestnem ali podeželskem — je tako že s svojo učno vsebino učenca usnierjsia v. kineui-stvo, obrt In industrijo ter trgovino. In to v njegovem 13.. in 14. letu starosti, ko le-ta za strokovni pouk še ni zrel. Poleg, tega, da je meščanska šola začela dokaj prezgodaj s strokovnim poukom — napredni pedagogi odklanjajo prezgodnji strokovni pouk — da je učence že kar v naprej določevala za neko gospodarsko proizvajalno področje — tudi to napredni pedagogi odklanjajo — je še. bolj grešila, ko je s takšno delitvijo celotnega gospodarstva v tri smeri, podobo le-tega v učenr cu . tako, zabrisala, da ga til mogel nikoli razumeti kot celote v medsebojni povezanosti vseh njegovih činiteljev. vzrokov in posledic. To je bilo v bivši kraljevini Jugoslaviji potrebno.	Učni predmet
»Učenje in vaje iz gospodarstva«, ki je bil razkrojen na tri posebne dele, je močno zakril vlogo družbenega reda pri odločanju v tem gospodarstvi!. — Če je to hotel se-stavljalec	učnega načrta
doseči, je popolnoma uspel.
Tudi v višji narodni šoli je bdi učni predmet »Praktična gospodarska znanja in umevanja* (po učnem programu iz leta 1932 — 3 učne ure na teden), razdeljen na dva ločena dela — v gospodarska, in v kmetijsko gospodarska, trgovska znanja in umevanja so učili v I. in II. razredu višje narodne šole v podeželskih in mestnih šolah, v III. in IV. razredu pa samo v me-
stnih šolah — kmetijstvo pa je bilo uvedeno le v podeželske višje narodne šole. Na ta način so bile višje narodne šole razdeljene v mestne in podeželske in še več — razdeljeni so bili tudi učenci v le-teh. ki so se morali že zgodaj odločevati za kmetijske, trgovske in
•	,	: j t >?. o. a re
Tudi v višjih narodnih šolah niso tako učenci dobili vpogleda v celotni gospodarski proces in se niso niti seznanjali s proizvodnimi in družbenimi silami, ki so le-tega poganjale ali zavirale.
Iz navedenega lahko zaključimo, da so bile osnovne slabosti tako učnega predmeta »Učenje in vaje iz kmetijstva, ':cni a;.-	i\). U t>.	■ =, s
temelji narodne in politične ekonomije«, ki je bil uveden v meščanske šole bivše Jugoslavije, kot učnega predmeta »Praktična pridobitna znanja in umevanja«, uvedenega v višjo narodno šolo v glavnem naslednje:	njegovo razbitje
na tri dele in s tem zameglitev učenčevega pogleda na celotno gospodarstvo, njegova nepovezanost z družbenim dogajanjem in celo izločevanje iz le- tega, zatem prezgodnja in premočno poudarjena strokovnost v njem in na kraju še njegova prilagoditev posebej za mesto in posebej za podeželje. Takšne slabosti, ki so bile kar očitne, pa je treba v novem učnem predmetu »gospodarska znanja«, ki ga uvajamo s šolskim letom 1954/55 v osnovno šolo — višjo stopnjo in nižjo gimnazijo, povsem odpravili. ±o pa ni posebno lahka naloga, k"r z uvajanjem novega učnega predmeta sprožujemo celo vrsto vprašanj, ki še niso rešena in ki jih je še treba hitro rešiti. Samo poimenovanje novega učnega predmeta še ni urejeno, določen še ni njegov učno — vzgojni smoter, njegova vsebina, nepoznane so tudi metode, ki bi se jih naj pri poučevanju tega učnega predmeta posluževali, razmejeni niso odnosi med teorijo in prakso (koliko enega, koliko drugega), ki bi ju naj zajel novi učni predmet itd., itd. Jasno je pri uvedbi novega učnega predmeta leto, da je danes nujno potreben in da bo zamašil občutno vrzel v učenčevem znanju. Učencu bo temeljiteje odprl pogled v resnični svet in njegovo življenje — v katerem odloča na koncu koncev le gospodarstvo.
III,
»Učenje }n vaje iz kmetijstva, industrije (obrti), trgovine s temelji narodne in politične ekonomije« je imelo kot učni predmet v bivši meščanski šoli naslednji trojni smoter (meščanska šola je imela tri smeri):
Kmetijska smer — učenci so morali spoznati važnost kmetijstva na splošno in še posebej za Jugoslavijo, seznaniti se morali z vsemi prirodnimi činitelji (ne tudi družbenimi!), od katerih so odvisni uspehi v kmetijstvu, seznaniti so se morali tudi z najvažnejšimi elementi iz kmetijstva, s sredstvi in načini, ki so znanstveno utemeljeni in preizkušeni in ki nam zagotavljajo, če. jih uporabljamo, največji gospodarski uspeh;
industrijska (obrtna) smer — učenci so se morali seznaniti z najvažnejšimi snovmi mineralnega in organskega izvora, ki jih uporabljamo v obrti in industriji, seznaniti so se morali z izdelki obrtne in industrijske proizvodnje; trgovska smer — učenci so se morali seznaniti z važnejšimi področji trgovinstva, z različnimi načini trgovskega poslovanja, s činitelji, ki trgovino razvijajo, z ustanovami v trgovskem svetu, da bi s takšnim znanjem hitreje in laže napredovali v trgovskih poklicih.
»Praktična gospodarska znanja in pmevanja« pa so imela kot učni predmet v višji narodni šoli v glavnem naslednji smoter (izrazito sta bili
Keka) misli tov. Vladka Majhna o družbenem upravljanju šolstva (Nadaljevanje z 2. strani)
Učni program
.Toda mislim, da prihajamo do revolucionarnega preokreta tudi v postavljanju - učnega programa. Učni program ne bo smel biti sestavljen tako kot je danes.
Sedanji učni načrti so po eni strani vsota predmetov, _ vsak predmet zase pa izvleček iz sistema in notranjega reda _ posameznega predmeta. Jasno j«, da sistemi predmetov niso urejeni po zakonitostih gibanja prirod-nih in družbenih sil, temveč so le zbirka nredmetov in pojavov, v katerih ni čutiti delovanja prirodnih ali družbenih zakonov. Učni program bo treba postaviti na osnovno načelo — na proučevanje prirodnih in družbenih zakonitosti. Te zakonitosti pa so povsod enake. To se pravi, da bomo na zakonitostih prirode in družbe ohranjali enotnost šolskih programov. Istočasno pa bodo dane možnosti, da se na primer prirodne zakonitosti v vsaki komuni proučujejo na drugih primerih, ki so za določena področja najbolj tipični in domači. Ni treba, da učni program določa točno, ka-
tero žival ali rastlino je treba obravnavati pri spoznavanju neke prirodne zakonitosti. To je lahko v vsakem kraju drugače in na ta način se bo lahko učni načrt prilagajal življenju v komuni. Če se hočemo znebiti balasta v učnih programih je treba v, , njih zmanjšati hi-storizem na potrebno mero, ker je to izraziti ostanek kapitalističnega šolstva. Pretkelost je treba obravnavati po periodah, ki prikazujejo, kako je družba napredovala,: ni. pa potrebno na-vaaijti vseh podrobnih zgodovinskih podatkov.
Treba je še poudariti, da je vloga zveze, republike in komune pri učnem programu različna. Zveza bo morala odrediti, katera vprašanja morajo vsi učni programi vsebovati,, na pr. splošne principe . socialistične izgradnje, " vprašanje enotnosti naših narodov itd. To, kar mora v Jugoslaviji vsak državljan vedeti, to je bistveno, kar mora določati zvezni načrt, republiški prispevek bi. predstavljali osnovni momenti iz nacionalne zgodovine, končno aktualnost pa ba mu morala dati komuna.
poudarjeni le dve smeri): gospodarsko - obrtna in trgovinska smer — v učencih moramo razvijati smisel in ljubezen do gospodarstva vob-če, do obrtništva in trgovinstva pa še posebej, in jih usposabljati za pridobitno življenje in ekonomsko tekmo;
kmetijska smer — učence moramo usposabljati za racio-ralnejšo pridobivanje in kultiviranje rastlin in domačih živali.
Navedeni učni smotri nas še bolj prepričajo o tem, da so njihovi postavljale! imeli pred očmi kapitalistični družbeni red, njegove potrebe in zahteve. S takšnimi učno — vzgojnimi smotri so še bolj poglabljali razliko med mestom in vasjo, med proizvajalci in lastniki proizvajalnih sredstev, med kmeti, obrtniki, delavci in nameščenci itd. Takšna diferenciacija je bila takrat potrebna.
IV.
Osnutek programa za novi učni predmet »gospodarska znanja«
Osnutek učnega smotra: Učence moramo seznaniti na ustrezen in njegovi starostni stopnji dojemljiv način s celotnim gospodarstvom njegovega ožjega in širšega okolja, in to tako, da bo to gospodarstvo v glavnem in kot celoto razumel, da bo vedel, katere prirodne in družbene sile ga razvijajo ali zavirajo, v kakšnih oblikah se to gospodarstvo sploh poraja, kakšne dobrine nam morejo nuditi različne gospodarske panoge, kako te dobrine nastajajo od surovine do končnega izdelka v določeneh gospodarskih enotah, kako gospodarski razvoj vpliva na zboljšanje ali poslabšanje človekovega življenja. kako je gospodarstvo enega kraja povezano z gospodarstvom drugega kraja, kako je gospodarstvo organizirano in česa se vse poslužuje za svoj nadaljnji razvoj itd.
V učencih moramo razvijati poleg znanja o gospodarstvu tudi smisel za gospodarstvo sploh, težnjo po naprednem, socialističnem gospodarstvu, vzbujati v njem ljubezen do proizvajalcev in njihovih naporov, naučiti jih moramo ceniti gospodarska podjetja in ustanove, ki se borijo za večjo storilnost dela in kakovost izdelkov.
Osnutek učnega programa 7. mi.), in 8. (IV.) razred: Obdelovalno področje v 7. (III.) razredu — domači kraj. občina, okraj — komuna,
. v 8. (IV.) razredu — LR Slovenija, FLR Jugoslavija in tujina.
I.	Osnovni pogoji za razvoj gospodarstva:
Prirodna bogastva v notranjosti in na površini zemlje.
Prirodne lepote in znamenitosti, kulturni spomeniki. Prirodne pogonske sile. Razvitost prebivalstva irr njegova splošna izobazbena raven.
II.	Glavne gospodarske panoge:
Kmetjstvo. Obrt Industrija. Gostinstvo.. Turizem. Lovstvo.
III.	Organizacija najvažnejših gospodarskih enot:
Kmetija. Zadruga. Obrtni obrat Industrijski obrat Podjetje. .
IV.	Proizvodni potek:
Od surovine do izdelka.
V.	Posredniki v gospodarstvu:
Od proizvajalca do potrošnika. Prometno omrežje in sredstva. Trgovinska mreža. Denarni zavodi. Pogonske naprave in sredstva.
VI.	Zgodovina gospodarskega razvoja doma in na tujem — kratek pregled: Današnje mednarodne gospodarske povezave — uvoz in izvoz.
VII.	Družbena znanja:
Organi upravljanja. Družbene organizacije — gospodarske organizacije. Društva.
Prosvetne in kulturne ustanove.
Sodišča.
Ljudska milica.
Pošta.
VIII.	Gospodarska statistika in evidenca.
Iz programa »gospodarskih znanj«, h kateremu smo priključili kot posebno poglavje še »družbena znanja« (seznanjanje učencev z družbenim okoljem, v katerem živi), smo izločili vse tisto, kar bi učenca uvajalo samo v določeno gospodarsko panogo, zajeli smo gospodarstvo kot celoto. Prav tako smo se ognili vsaki strokovnosti v teoriji in praksi. Poglavja, ki jih nakazujemo, je treba predelati le v njihovih glavnih značilnostih s tem, da se z gradivom učenci seznanjajo, da zanj stalno zbirajo vse potrebne podatke — številčne, slikovne, člankovne, knjižne, da si ogledujejo različne gospodarske obrate, da sestavljajo nazorne preglede »od surovin do izdelka«, »od proizvajalca do potrošnika«. da povezujejo učno gradivo z ostalimi predmeti — zemljepisom, zgodovino, kemijo, fiziko ipd. Takozvano vrtnarjenje, sadjarjenje in opravljanje nekaterih drugih
kmečkih del — priključimo v primerni obliki »gospodinjstvu«. Le-temu določimo zato več ur na teden. Učenec naj se, predno začne z učnim predmetom »gospodarska in družbena znanja«, tudi preje seznani z domačim gospodarstvom oz. gospodinjstvom, ki ga uvajamo že v 5. (I.) razred osnovne šole — višje stopnje in nižje gimnazije. Tako bo laže doumel gospodarsko funkcijo domačega kraja, občine, okraja itd. Pri učnem predme^ tu »gospodarska in družbena znanja« ne gre za neko teoretiziranje o gospodarstvu, za neko pojasnjevanje pojmov, razglabljanje definicij in podobno, temveč za konkretno spoznavanje in razumevanje gospodarskega stanja v učenčevem okolju. Ko učenci zaključijo z učnim predmetom »gospodarska in družbena znanja« v 8. (IV.) razredu, morajo v glavnem to gospodarsko znanje tudi znati vrednotiti in ga že gledati v njegovem nadaljnjem razvoju. Dobiti morajo občutek, da je gospodarstvo osnova za družbeni razvoj. S spremljanjem gospodarstva morajo začutiti, vse njegove slabosti in vrline, ki jih bodo kasneje znali odpravljati in nadalje razvijati, in to kot kmetje, obrtniki, indvstrPeU r| ilavci, delovna inteligenca itd.
Učni program za »gospodarska in družbena znanja« je samo v glavnih poglavjih nakazan, je samo izhodišče za nadaljnje delo na tem področju, je samo osnutek za njegov dokončni sestav, ki naj bo takšen, da bo ustrezal čim bolj načelom socialistične družbene ureditve.
Težišče novega učnega predmeta »gospodarska in družbena znanja« je v osnutku programa v poglavjih III., IV.,
V.	, VII. — poglavja I., II.,
VI.	pa so obdelana le glede na najvažnejše značilnosti, pregledno, na kratko. Učence bo seveda najbolj privlačilo poglavje »Od surovine do izdelka« in »Od proizvajalca do potrošnika«, zato je treba prav učno gradivo iz teh dveh poglavij še posebno skrbno izbrati. s pomočjo teh dveh poglavij je treba učencu prikazati čim bolj nazorno proizvodni potek in posrednike v proizvodnji. Seveda pa mora učenec znati odgovoriti tudi na osnovna vprašanja iz gospodarstva — o virih, oblikah, organizaciji le-tega. Nič manj ni važno, da spozna še svoje družbeno okolje, sredi katerega gospodtrstvo nastaja in katerega ta družbeno okolje razvija.
Ostalo naj povedo še drugi
še en protest proti okrnitvi pevskega pouka
Sknrai nojv^ii dalež pri
vzgoji srčne .kulture ima glasba, , Glasba najugodneje vpliva na človeško živčevje. Ravno tej pomočnici pri vzgoji (domači kakor šolski), posvečamo vse premalo pozornosti. Nekateri mislijo, da. se učimo petja in' glasbe le za zabavo, zaradi lepšega in mogoče tudi koristnega, zaradi zaslužka, in ne pomislijo, da glasba najbolj odpira človeško srce.
Nerazumljivo je vsakomur, ki razume neizmerno poslanstvo glasbenega pouka, sedanje skrajšanje učnih ur na gimnazijah v škodo petja. Ali smo s tem mladino razbremenili? Ali je ura petja dijakom v breme? Mislim, da se s skrajšanjem učnih ur na račun petja hi mladim nič koristilo, temveč škodovalo. Škodovalo ne samo mladini, temveč tudi naši socialistični domovini! Ali ni ta ukrep le nerazumevanje odraslih, ki sami niso bili deležni glasbene vzgoje in zato ne razumejo njenega vpliva na srčno kulturo?
Če bomo mladini še tako natrpali glave z vsem mogočim, a se za kulturo srca tako malo zmenili kakor doslej (tudi pouk moralne vagoje ne more nadomestiti glasbenega poslanstva), ne bomo vzgoiili take mladine, takega človeka, kakor ga pričakuje :»cialisučna domovina. Vsak otrok naj poje. Izgovor, da »nima posluha«, velja le takrat, kadar je gluh. V začetku bo ubranost pri petju zelo slaba, če pojejo tudi taki otroci, ki pravijo, da nimajo posluha. Vendar uspeh nikdar ne izostane. Čez leto bodo tudi ti otroci čisto dobro peli
Zborno petje je sicer na urnikih ostalo. Torej naj se pouk petja upošteva le kot priprava zborovskega naraščaja ne pa kot ena od najvažnejših vzgojnih oanog? Otrokom ne smemo dati na izbiro ali bodo peli ali ne! Če bi se otroka vprašalo, al: se hoče učiti matematiko, bi se je gotovo zelo malo otrok hotelo učiti. V otroku moramo vzbuditi veselje do petja, do glasbe.
Pouk glasbene zgpdovine in glasbenega slovstva bi moral ostati v učnem načrtu, saj niso glasbeniki nič manj pomebni od pesikov in pisateljev.
A. 2. Herpelje
1

i
I
m
i
i
§
i
Wi
p
p
m
1
*
i
id
H
m
m
S
K prvemu maju - prazniku solidarnosti delovnega ljudstva vsega sveta - pošiljamo prosvetni delavci svoje borbene pozdrave vsem, ki s svojim delom ustvarjajo pogoje za nemoteno rast kulture.
Ob prvem maju prosvetni delavci znova izjavljamo odločnost, da bomo vztrajni v boju zoper okostenelost, mračnjaštvo, izkoriščanje, zasužnjevanje.
Zvesti svojemu poklicu ne bomo nikoli izgubili izpred oči svetle perspektive novega sveta, zgrajenega na načelih splošnega napredka in socialistične demokracije.
V zavesti, da smo za izvršitev nalog, ki so nam bile poverjene, odgovorni svojemu ljudstvu, hočemo tudi iz letošnjega prvomajskega praznovanja črpati novih pobud, novih moči, na poti k uresničenju idealov Manca, Lenina, Tita.
Naj živi delavski razred - nosilec socializma!
PROSVETNI DELAVCI SLOVENIJE
številke o strokovni usposobljenosti osebja na nižjih gimnazijah
Po statistiki, ki jo je napravil RO Združenja profesorjev, je sestav kadra na nižjih gimnazijah še zelo pomanjkljiv.
Podatki kažejo, da so nekatere šole zasilno zasedene z učnimi močmi, kar izpričujejo predvsem številke o učiteljih - pripravnikih na teh šolah.
V okrajih Črnomelj, Gorica, Krško, Murska Sobota, Postojna, Ptuj in Sežana je odstotek nekvalificiranih 50% in še več. V teh okrajih delajo na nižjih gimnazijah tudi učitelji-pripravniki, in sicer: Črnomelj 7 = 28%, Gorica 15 = 21%, Krško 8 = 11%, Murska Sobota 31 ■= 37%, Postojna 9 = 20%, Ptuj 6 = 11%, Sežana 6 = 23%.
Profesorjev s strokovnim izpitom in brez njega imajo precejšnje število okraji: Jesenice 14 = 28%, Kranj 33 = 33%, Ljubljana okolica 28 = 23% (večina teh je na šolah v, neposredni bližini Ljubljane in se vozijo ha službeno mesto), Maribor mesto 30 *= 28%, najmanj pa jih je v okrajih: Črnomelj 1 = 4%, Gorica 2 = 2,8%, Krško 3 = 4,3%, Ljutomer 2 = 3,6%, Murska Sobota 2 = 2,4% in Ptuj 1 = 1,9%.
Predmetni učitelji z izpitom in brez njega so najbolje zastopani v okrajih: Celje okolica 47 = 42%, Krško 25 •= 36%, Ljubljana okolica 43 = 36%, Ljutomer 23 = 42%, Maribor mesto 38 = 36,5%, Postojna 17 = 37%, Tolmin 13 = 40% in Trbovlje 15 = 42%. '	•
Med predmetnimi učitelji jih je še 41% tokih, ki nimajo strokovnega izpita.'
.......... .m ...........	•
Učiteljski pevski zbor
Učiteljski pevski zbor Emil Adamič sporoča: vsi, ki ste se prijavili za vpis v Ferijalni sa-vez, pošljite do 30. aprila po eno sliko za legitimacijo na naslov: UPZ, Ljubljana, Miklošičeva 22-11.
Ali imamo dovolj šolskih inšpektorjev
Po podatkih, ki so jih poslale nižje gimnazije, so bili obiski inšpektorjev na šolah precej redki (podatki so za dobo 1950—1953).
Sorazmerno najpogosteje so obiskali republiški inšpektorji šole v okraju Postojna (6 šol, 29 inšpekcij), Tolmin( 4 šole, 18 inšpekcij), Ljubljana okolica (15 šol, 53 inšpekcij), Krško (9 šol, 20 inšpekcij), Kranj (9 šol, 25 inšpekcij), Ljutomer (6 šol, 20 inšpekcij), Murska Sobota (10 šol, 22 inšpekcij), Ljubljana mesto (4 šole, 12 inšpekcij).
Najmanj skrbi pa so republiški inšpektorji posvetili okrajem: Slovenj gradeč (8 šol, 10 inšpekcij), Ptuj (9 šol, 7 inšpekcij), Gorica (8 šol, 10 inšpekcij). Zato pa so te kraje bolj pogosto obiskali okrajni in .pomožni inšpektorji: (Slo-venjgradec 36 inšpekcij, Ptuj 41 inšpekcij, Gorica 23 inšpekcij).
Veliko delo so opravili okrajni' oziroma pomožni in-
Storost poslopij, v katerih gostujejo niije gimnazije
od 152 šol je bilo zgrajenih: v času do 1900 80 šol ali 52.6% od 1901—1918 39 šol ali 25.6% od 1919—1930 9 šol ali 5.9% od 1931—1945 13 šol ali 7.8% od 1945 dalje 11 šol ali 7.2%
Od teh 152 šol ima fizikalno dvorano . . 10 šol ali 6.5% risalnico . .	8 šol ali 5.2%
pevsko sobo Izšol ali 7.8% telovadnico . 31 šol ali 20.4% telovadišče . 79 šol ali 52.-% šol. kuhinjo 30 šol ali 19.-% obednico . . 17 šol ali 11.1% radio . . . 97 šol ali 63.3% ozvočenje .	9 šol ali 5.9%
Brez telovadnic so v okraju Črnomelj, Murska Sobota, Sežana in Šoštanj, tudi brez telovadišč pa v okraju Tolmin.
špektorji v okrajih:	Celje
okolica (13 šol, 79 inšpekcij), Jesenice (5 šol, 35 inšpekcij), Kranj (9 šol, 77 inšpekcij), Ljubljna mesto (4 šole, 38 inšpekcij), Ljutomer (6 šol, 45 inšpekcij), Maribor mesto (7 šol, 137 inšpekcij), Maribor okolica (7 šol, 274 inšpekcij).
Strokovna pomoč kadru na nižjih gimnazijah bo morala biti vsekakor večja.
Recimo besedo tudi pedagogi
Profesor psihiatrije Tušek je
zapisal:	Prezgodnje uživanje
alkoholnih pijač je bolj krivo nervoznosti današnje mladine kakor pa šola, ki jo premnogi talko radi dolže. Prav tako je krivo moralne propalosti otrok. Alkohol vpliva najhuje na rastoče možgane. Možgani, živčevje m vsi ostali organi pa se razvijajo do 18, ali celo 20. leta.
Dr. Hoppe pa je v svoji znameniti knjigi »Dejstva o alkoholu« napisal za č"fie in kraje, ko je bil verski pouk v šolah osrednji predmet: Strašnega na-ražčanja raznih zločinov mla-dine ni krivo pomanjkanje verske vzgoje, kakor to mnogi p. av radi trde, ampak naraščajoče alkoholiziranje mladine.
Bi se mi pedagogi v dobi socializma, ko se nam ni treba Ozirati na vpliv alkoholnega kapitala, ne mogli nekje sestati in se pomeniti tudi o tem vprašanju? Naši predniki so že pred prvo svetovno vojno rekli svojo besedo, zakaj bi je mi sedaj ne, ko ni za to nobenih ovir, nobenih ozirov na gospodujoči kapi tai!
Predlagam:
Društva prosvetnih delavcev naj o tem razpravljajo in skličejo posvetovanje o sledečih problemih:
a)	razširjenost uživanja alkoholnih pijač med našo mladino;
b)	njegov vpliv;
c)	načini boja proti alkoholizmu.
Rudolf Horvat
>.«•••••
•••«••••• ••••••i
>.*..(..a..*.•••••• •«••«-♦* •••	.«-»•••• ••••»..#..«.
I
!
i
Nove izdaje »Mladinste knjige"
v šolskem letu 1953-54
(ČETRTO NADALJEVANJE)
KNJIŽNICA: »SINJI GALEB«:
E.	S. Thompson: »SREBRNI SIVEC IN DRUGE ZGODBE« Murnik: »LEPI JANIČAR«, I. del
F.	Salten: »BAMBI« (samo ppl)
C. Avelino: »BABA DIJEN IN KOŠČEK SLADKORJA«
V. V. Gogolj: »TARAS BULE A«
E. Kastner: »LETEČA UČILNICA«
N. Hunter: »NEVERJETNE
Cena za prednaročnike broširano Za ostale naročnike broširano . . .
KNJIŽNICA »ČEBELICA«:
H. C. Anderson: »SLAVEC«
PRIGODE PROFESORJA MODRINJAKA«
, . . din 90.—, ppl din 150.—, cipi din 190— , . . din 120.—. ppl din 160—, cipi din 198—
Na zalogi imamo:
»POLPETELINČEK« (samo kart.) »PRAVLJICA O ŠIVILJI IN ŠKARJICAH«
Cena za prednaročnike broširano .......
Za ostale naročnike broširano
!
i
1
i
!
i
••»•••••• «••••••<
(samo kart.)
. . din 50.—, kart. din 110.— » . din 70.—, kart din 115.—
POSAMEZNE KNJIGE:
F. Milčinski: »MLADA BREDA IN DRUGE PRAVLJICE«
F. Bevk: »LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC«
Vsem šolam, ki niso naročene na KNJIŽNICO »SINJI GALEB«, smo poslali na ogled Thompson: »Srebrni sivec in druge zgodbe«. — Sedaj -jim bomo poslali še Murnik: »Lepi jataičar«, I. del. — V kolikor poverjenik na šoli ne more prodati miti ta izvod, prosimo, da ga vrne. Stroške poštnine plača založba.
Sedma (marčna) številka časopisa »Ciciban« je zaradi pomanjkanja papirja izšla šele 16. aprila.
ZALOZBA »MLADINSKE KNJ~GE« LJUBLJANA, DALMATINOVA 6
I
I
1
j
i
I
!
i
i
i
i
i
i
!
i
i