Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Ža oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53-160. Reklamacije so proste poštnine.
Šusteršič - Simon- Schwarz, c, kr. okrajno šolsko nad-zorništvo.
Lakonično prinaša oficiozno glasilo uradni razglas Simona za namestnika c. kr. okrajnega nadzornika g. Turka. Ničesar nepričakovanega ni to za nas, da se je imenovalo Slomškarja za začasnega namestnika c. kr. okr. šol. nadzornika. Saj to smo že domnevali, da bo prvo kar bo sedaj ukrenila deželna vlada in kar bodo zahtevali klerikalci od deželne vlade: da se bo za c. kr. okrajne šolske nadzornike nastavljajo pristne Slomškarje, da se ne bo več oziralo pri tem na zmožnosti in sposobnosti in da se bo na ta način pospešila uradna agitacija za Slomškovo Zvezo pri oddaji služb, da se bodo dobivala tajinstvena poročila, oziroma se bo diktiralo „nepristrano" kvalifikacijo in izzivanje neljubih oseb.
To, da postaja dobrobit šolstva in njega korist slavni deželni vladi deveta briga, to nam dokazujejo premeščenja iz službenih ozirov, da se najboljše učne osebe po izjavi g. nadzornika samega — dokazano! — po iniciativi klerikalnih dež. poslancev, ker so njim te osebe iz politiških vzrokov neljube — preganja in s tem ubija, če pa slavna deželua vlada domneva, da bo s šikanami klerikalnih c. kr. okrajnih šol. nadzornikov in z njih pristranostjo pri oddaji služb in pri kvalifikaciji pospeševala in polnila Slomškovo Zvezo, se je zopet zmotila. Ne dvomimo, da se bo marsikdo vdal novemu terorju — njih nam ne bo žal — a vendar je to dokaj opasno početje slavne dež. vlade, zakaj šikane bodo tudi dokaj pospešile nezadovoljstvo in gnev poštenega in delavnega učiteljstva; in mi že danes odklanjamo odgovornost za vsekakršne nadaljne posledice, ki se bodo brezdvomno pokazale pri uspehih v šolstvu. Naša okrajna društva so
namenjena tudi v pospeševanje šolstva in pouka, toda če računa v tem oziru slavna deželna vlada na naš idealizem, se je prokleto zmotila, zakaj naša društva so po pravilih določena tudi v bran stanu, in ker brez dobrega učiteljstva ni dobrega šolstva je njih prva naloga boriti se za dobrobit učitelja, ker le to je predpogoj dobremu šolstvu. Ker se pa od strani slavne deželne vlade ubija in izziva dobro učiteljstvo, ni naša dolžnost, skrbeti potem več za vlado in šolstvo, zakaj počemu bi mi bili bolj vladni nego je vlada sama; počemu bi mi bili bolj pa-pežki nego je papež sam; počemu bi mi bili bolj šolski nego so šolske korporacije same!
Mi poznamo može in poznamo tudi njih zmožnosti. Birokratizem in pedanterija je še danes ono, kar ubiia 95 % uspehov, ki bi jih lahko dosezalo naše ljudsko šolstvo. Birokratizem in pedanterija je ono, ki ubija marsikaterega dobrega učitelja, ki ubije marsikaterega dobrega vzgojitelja, ki je najusodepolnejša rana našemu šolstvu. Birokratizem in pedanterija je ono, ki pri kvalifikaciji da marsikomu drugo stopnjo nego jo zasluži; in dokler se bo nastavljalo za c. kr. okr. šol. nadzornike birokrate, pedante in nezmožne praktike, dotlej je „nadzorovanje" samo jahanje učiteljstva in ne pospeševanje šolstva. Pa če bi še bila biro-kraška natančnost povod vladi, da imenuje Simona za nadzornika; saj celo Pirnat iz Mokronoga upa na nadzorništvo in še marsikdo drugi! — Doba kreaiur nima imena po vele-umih, temveč po kreaturah samih!
Gospoda, prijaznost še ni vse, zakaj marsikdo jo izrablja in jo nadevlje kot krinko hinavščini. če mi poveš v obraz tako, ne pozabi v pisarni, kaj si mi pravil; ne pa, da se nam bo reklo po katastrofah — nepovoljno kvalificiran! Danes imamo tajno kvalifikacijo in ni čuda, če se goji neodkritosrčnost in nezaupnost, da smo potem tudi mi nezaupui. čas nas uči, da danes ne smemo verovati niti za-
konom, da danes ne smemo ra-čunati na poštenost, zakaj najodkritosrčnejši i n £n a j p o -štenejši so bili nepošteno o g u -1 j u f a u i. Čas nas uči: mi sodimo družbo po njenih članih!
Mogoče je, da se bodo sedaj uradno in obvezno razpisovala zborovanja podružnic Slom. Zveze, zakaj nemogoče to pri nas ni, če se je že tako prakticiralo. Mogoče je, da se bo uprizarjal uradno-politiški pritisk od voditeljev na podrejeno učiteljstvo in se vpričo c. kr. okr. šol. nadzornika denunciralo z anarhisti; zakaj nemogoče to ni pri nas na Kranjskem — kar se je že prakticiralo. Gospoda, čas nas uči 1
Uboga skrb za šolstvo, ki se izpreminjaš v osebno politiško terorsko gonjo, zakaj pri-strano imenovanje nam izpričuje, da je namen slavne c. kr. klerikalno-deželne vlade, postavljati za c. kr. šol. nadzornike može, ki se izkazujejo kot spretni strankarski priganjači; o katerih posebnih zaslugah in zmožnostih, se upamo dvomiti!
Eno je gotova; kal pristranosti je vsa-dila v to vprašanje že slavna deželna vlada sama, ker je namenoma pri tem vprašanju prezrla izvrstne učitelje, ki so priznani pedagogi, ki službujejo v novomeškem okraju In ki jim nepristrani šolski organi priznavajo sposobnost in zmožnost. Stvar deželne vlade je, da skrbi za dobrobit šolstva; naša stvar je pa, da čuvamo nad nemoralnostmi, ki bi se utegnile goditi. Bojimo se ne ničesar, ker točno izpolnjujemo službene dolžnosti; krivica se pa lahko godi tudi tem, ki to vestno vrše. Gospoda, čas nas uči ! Ne od nas, od vas je odvisno, kako bomo shajali! Pazite, konzuli, mi vemo še mnogo, in naj magari prične deževati — zaupnic!
K sklepu še konštatujemo strankarstvo deželnega odbora, ki že v tretjem slučaju odreka iz klerikalne zagrizenosti naprednemu uči-teljstvu dovoljenje za dopust in da na ta način
protežira Somškarje; na drugi strani pa ubija pošteno učiteljstvo. Tu se neha poštenost!
In pod takimi pogoji naj bi verovali štajerski učitelji nepristranosti voditeljev V. L. S. ob delitvi dež. šol. sveta! — Tudi lisica je verovala v poštenost ježa, dokler je ni izrinil iz luknje!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v JLjubljani,
registrovana zadruga x omejenim jamstvom.
Promet do konca septembra K 254 280*41.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informaeij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne nre: Vsak četrtek od Vi 2.-7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Šola na Jesenicah na Gorenjskem,
Petindvajset let bijemo boj za jeseniškim razmeram odgovarjajočo šolo, a ves ta čas nismo dosegli ničesar, kar bi bilo v dobrobit šolstvu. Nasprotno je tekom tega časa naraslo število šoloobiskujočih otrok na 700, in učilnice so postale v zdravstvenem in praktičnem smislu popolnoma nesposobne za pouk. V razredih, kjer je predpisanim potom dovoljeno le 30 do 40 otrok, sedi, oziroma čepi po tleh ali pa na deskah med klopmi po 60, 70 do 80 otrok. V več razredih zavzemajo klopi in po tleh sedeči otroci ves prostor, tako da občuje učitelj lahko le s poleg katedra prisotnimi otroki. Ker je bilo šolsko poslopje nekdaj graščina, zato je popolnoma neprimerno za šolo. Na vseh straneh je prepih, zaradičesar trpijo - otroci na trganju, zobobolu in učitelji na revmatizmu, prehlajenju. Zaradi nepravilne razsvetljave vidi
LISTEK.
Slovenska žena.
Referirala gdč. abif. RUSOVA. na shodu narodnoradi-kalnih abiturientov v Trstu 26. in 27. avg. 1910,
(Dalje.)
Jasen smoter imamo pred seboj in vse svoje duševne sile bomo zastavljale v dosego tega smotra. Zavedamo se, kako eminentne važnosti je prava izobražena žena za tako mal narod kakor smo mi; največje važnosti pa je brezdvomno rodovinska žena-mati. Ona je središče rodovinskega življenja, blažilno vpliva na vso rodovino, ona bo delala v prihodnosti za izboljšanje razmerja med možem in ženo in slednjič je njej poverjeno najbolj vzvišeno delo: izreja in vzgoja svojih otrok!
Vsakomur je jasno, kakšnega pomena je prava vzgoja, zakaj od vzgoje poedincev je odvisna vzgoja narodova in s tem njegova usoda. Slovenska žena bodi torej svojemu narodu vrla vzgoje-v a 1 k a 1 Da pa bo mogla Slovenka izvrševati
te svoje dolžnosti, se mora pospeti do one izobrazbe, ki jo bo usposobljala v to. To je predpogoj, zakaj samo v resnici izobražena žena bo mogla vzgajati svojo deco v narodnem, naprednem, modernem duhu in tako bo ona povzdignila svoj narod k izobrazbi, kulturi in po njej k svobodi.
Iz vsega navedenega sledi jasno, da prihaja pri nas Slovencih predvsem kulturna in pa socialna stran ženskega vprašanja v poštev.
Krasna in idealna misija je poverjena slovenski ženi. Koliko je še neobdelane ledine, ki čaka na Slovenko kakor kulturno in socialno delavko. Stopi naj na polje izobrazbe in odpre se jej ogromno polje dela. Izobraževati in vzgajati mora najprej sama sebe, da bo zmožna vzgajati svojo deco. Širila pa bo tudi izobrazbo in prosveto med narodom in mu pomagala na ono stopnjo kulture, na kateri bo istovrsten z drugimi kulturnimi narodi.
Kako velikega pomena bi bila izobražena žena v narodnostnem vprašanju in koliko bi storila lahko za narodno obrambo, zlasti v manjšinskem in podrobnem delu! Mnogo dela jo čaka tu, saj je treba pomisliti: kdaj se razvije pri kmetiškem ljudstvu narodnostni čut, in nasprotno : kdaj iz-
gine narodno damstvo, med katerim je le malo častnih izjem.
In kaj jo čaka vse na polju h u m a -n i t e t e ! Dvajseto stoletje se po pravici imenuje stoletje otrokovo. Narodi so spoznali to svojo največjo dragocenost in ji začeli posvečati vso skrb. Slovenska žena, stori tudi ti tako! Mnogo je pri nas, zlasti v mestih ubožne, osirotele in zanemarjene mladine, a zavodov, ki bi jo jemali pod svoje okrilje, je tako malo. Kje pa so brezposelne služkinje, delavke?
Naša žena naj zastavi vse svoje moči in stopi naj v trd in neizprosen boj proti alkoholu, zastrupljevalcu našega naroda 1
Vprašanje za vprašanjem stopa na dan, ki še niso rešena, tako n. pr. poselsko vprašanje, o katerem se je precej pisalo v „Slovenki", gospodinjsko vprašanje, izseljevanje našega ženstva v tuje kraje, prostitucija in drugo.
Skrajni čas je, da se slovenska žena dvigne iz svoje letargije, začne razvijati in usposobljati svojo še nerazvito moč in energijo.
Očrtali smo nekako v glavnih potezah polje, na katerem naj bi razvijala žena svoje delovanje, toda vse bi bila zopet le loterija, dokler nimamo realne podlage, na kateri bi
začele zidati Slovenke svojo stavbo. Udejstvitev teh načrtov bo možna le tedaj, kadar bodo Slovenke vseh stanov koncentrirale svoje moči v skupnem delu v dosego svojih teženj, svojih stremljenj. Treba torej enotne vezi, ki bi vezala ženstvo vseh slojev in to bi bila močna krepka organizacija, ki bi spajala ženstvo vseh stanov. In vprašajmo se: ali imamo Slovenke organizacijo, v katero bi zamogle vstopiti naše žene, da bi delovale v naprednem, modernem duhu?
Ako se ozremo po naših ženskih organizacijah, opažamo razen nekaterih stanovskih društev, dve najpomembnejši, v katerih se zrcalijo razmere naše dobe. In to je klerikalua „K. S. Z.", ki je jako delavna, in pa „Splošno slovensko žensko društvo", sloneče na naprednem programu, a skrajno nedelavno. Slovenska javnost, predvsem ono izobražena ženstvo, kolikor ga imamo, naj vendar že enkrat odpre oči in opazuje agilno delovanje klerikalcev med našim ženstvom. Kako globoko je že poseglo njihovo delovanje, zlasti med nižje sloje in prodira polagoma v vse sloje!
(Konec.)
na tablo le komaj polovica razreda in ob deževnem vremenu se sploh ne vidi; zavoljo starosti poslopja motijo pouk miši, ki v strah in nekaterim v zabavo motijo pouk in tudi „prešički" in mladi ščurki, ki jih dobivajo otroci v tintnikih, kvarijo estetični uspeh. Najlepše je pa takrat, kadar si skozi strop pribori dež pot, da ohlaja prevroč, časih 25° do 30° C razgreti smrad v šoli: tudi ni redko, da udari dim iz dimnika tako silno v šolske sobe, da se ne da dihati, zaradi česar se mora izpustiti deca domov. Da so peči slabe, tako da se ne dajo izkuriti, je tudi važno. Pozimi se prav pošteno zmrzuje in prehlaja. Lepopisje, risanje in slični predmeti se ne morejo gojiti. Ni prostora, posebno ne za one otroke, ki sede med klopmi ali po tleh.
Ni težko umeti, da pri teh razmerah vkljub temu, da se poučuje najbolj vzorno, ne more biti normalnih uspehov. Tudi pa ne morejo žrtvovati učne osebe svojega zdravja, ne morejo izčrpati vseh svojih življenskih sil, da bi vendar spravile uspeh na normalno višino, ker zato bi ne imele nobenega priznanja, le hiranje bi bila krvava ironija priznanja. No, priznati pa se mora učiteljstvu, da idealno izvršuje svojo nalogo, zaradi česar pa tudi v malem hira. Vsi učenci, ki se udeleže preii-kušnje za sprejem v srednje šole, to dobro prebijejo.
A vendar niso uspehi v vseh razredih normalni. To de učiteljstvu težko. Ljudstvo namreč ne upošteva zaprek in očita vse učiteljstvu ; jeseniško ljudstvo hoče izobrazbe za svoje otroke, a naša šola je ne more dati in pri najboljših uspehih že zaradi tega ne, ker je samo štirirazrednica. Zato ni čudno, da se je ustanovila šulferajnska šola, kamor pošiljajo navadno mlačni starši svojo deco z nado, da se v konfortni šoli več nauči kot pa na slovenski štirirazrednici. Posebno nemški jezik se tu uvažuje.
Zadnji čas se nam obeta šestrazrednica, meščanska šola, obrtno-kovinska in gospodinjska šola. Da bi se vendar merodajni faktorji zedinili in dali Jesenicam šol — po katerih naše ljudstvo tako hrepeni; naj bi rešili tudi ti faktorji učiteljstvo trdega, zdravju kvarnega dela v učilnicah, ki niso učilnice. Koliko bolezni se utihotapi v sedanjih razmerah v nežno mladino, ki jo potem spremlja v vse dobe življenja, če ne strejo že takoj mladih, razcveta-jočih telesc. Koliko težkega imajo oni na vesti, ki z intrigami zavlačujejo mirno rešitev jeseniške glavne šole; naj bi se jim ta zbudila, da sprevidijo svoje neplemenito delo. —e.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 20. t. m., ob 2. uri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Dopisi, 2. učiteljstvo in javnost, predava tov. E. Vrabl, 3. Predlogi in nasveti.
K mnogobrojni udeležbi vljuduo vabi
E. Vrabl, t. č. predsednik.
Književnost in umetnost.
Mirko Černid, medicinec : „Telesni naš p o s t a n e k, r a z v o j in konec", poljudna znanstvena razprava s slikami. Cena 1 60 K, po pošti 1-80 K. — Naroča se pri pisatelju (Hrušica na Gorenjskem) proti vnaprej podani naročnini, dobiva se pa tudi po vseh knjigarnah.
Pisatelj je izdal svoja predavanja, ki jih je imel letos o božiču v tržaškem „Narodnem domu" in o veliki noči v ljubljanski „Akademiji". Snov pojasnuje 34 slik. Ker je to do sedaj edina knjiga te vrste na Slovenskem, bo gotovo našla obilo čitateljev.
Janko Žirovnik : Narodne pesmi za mladino. 1. stopnja. Cena 20 vinarjev. Natisnila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. V „Gorenjcu" čitamo: Za šolsko deco je izdal marljivi nabiratelj narodnih popevk nadučitelj J. Žirovnik že pred leti 50 malih pesmic. Dasi jih naučno ministrstvo ni odobrilo za pouk v ljudski šoli iz edinega vzroka, ker izdajatelj ni navedel v zvezku stopnje, za katero šolsko leto je izdaja prirejena, vendar se jih je prodalo že nad 20 000. Zdaj, ko je zadostil izdajatelj še tej zahtevi, se je „uradno" odprla prosta pot naši narodni pesmi tudi v ljudsko šolo. četudi imamo Slovenci nabranih že čez 600 narodnih pesmi z raznimi variantami, vendar je iz tega ogromnega števila prav težavno izbrati one, ki bi bile po melodiji in besedilu prikladne šolski mladini. Vseh 20 pesmi v tem 1. zvezku je postavljenih za dvoglasno petje v tisti neizpre-
menjeni karakteristični melodiji, ki je pristni znak naših izvirnih narodnih pesmi. Zbirka sama sebi že, pa tudi prav nizka cena in zelo fin papir . . . vse to priporoča najnovejšo izdajo v najmnogobrojnejši nakup. Zasadimo takoj v mlada srca ljubke naše narodne pesmi! E.
Yzgojeslovna knjižica „Otrok", ki ' jo je spisal Magister (Janko Lebau) in se dobiva po 20 h, pri založniku Slatnarju v Kamniku na Gorenjskem, izide v hrvaškem prevodu. Na hrvaški jezik jo prevaja šolski ravnatelj Fr. G a 1 i č v C i r k v e n i c i v Hrvaškem Primorju.
Druga zbirka prostih spisnili nalog.
Uredil Janko Polak, nadučitelj v Doleh. — Tako se zove 127 strani broječa knjiga, ki jo je uredil zgoraj omenjeni tovariš in izdal in založil Lj. Stiasny, c. k. okr. š. nadzornik v Krškem. Cena knjigi je 1 K 60 h. Tiskala je knjigo „Zadružna tiskarna v Krškem".
Ta knjiga obsega mnogo spisnih nalog učencev krškega in litijskega okraja. Snov knjige je precej obširna. Na prvem mestu je predgovor, v katerem Polak utemeljuje to izdajo.
Potem pa slede razna poglavja, in sicer:
I. Proste spisne naloge etične vsebine. Uvod. „A. D e č k i." V tem predalu nahajamo 30 spisnih nalog, ki so jih spisali dečki ponavljalne šole (pri nas na Goriškem rekamo — nadaljevalnega tečaja").
Na to slede naloge, ki so jih spisale deklice. Označene so: „B. D e k 1 i c e. Teh nalog je 40. Sledi potem poglavje: II. „Proste spisne naloge realne vsebine". Uvod. „A. Dečki." Tukaj nahajamo 21 nalog.
„B. Deklice" prinaša 10 lepih nalog.
Za tem predelom pridejo: III. Proste spisne naloge praktične vsebine." Uvod „A. Dečki." Tukaj je 28 nalog, ki se posebno ozirajo na praktične potrebe naroda. — „B. Deklice." Tudi ta predal ima 17 umestnih nalog.
IV. „Odgovori na vprašanji 11. in 12. V obliki pisem." Uvod. „A Dečki." Nahaja se tukaj 12 nalog. . . — „B. D e k 1 i c e." Tudi ta predal ima 9 nalog.
„V. Koncentrični poslovni dogodek." Uvod. Končno sledijo: „Izgledi" in „Kazalo."
Ta zbirka „prostih" spisov je lepa in vaje so pisane in izbrane iz naroda za narod. — Primerne za otroke „ponavljalne šole" — ali — kakor mi na Goriškem rekamo — za „nadaljevalne tečaje". — Ugajajo mi, skoro vse, a najbolje „Izgledi". — Nemci imajo že nebroj takih in enakih knjig. Prav umestne so take naloge in vaje, ki jih je izdal Fr. Frisch, ravnatelj meščanske šole, že 1. 1892. — Ta knjiga se zove: Der Aufsatz in der Volks- und Bürgerschul e." Take knjige čitajmo in uvažujmo jih ter izbirajmo, kar je najboljšega po geslu: „Alles probieren und das Beste behalten." (Dr. Kehr.)
Spisje — osobito prosto spisje—je naj-interesantnejši predmet ljudske šole. Učiteljstvo naj se mnogo pobriga za ta pouk. Zakaj otroci se s tem poukom navajajo k samodelavnosti in to je baš glavna zadača ljudske šole.
Z ozirom na Poläkovo knjigo nekaj opomb, ki so sicer malenkostne, v premišljevanje.
Prav je, da je P. uredil vaje in naloge v 1. etične; 2. v realne in 3. v proste praktične vsebine. Pouk v spisju teži na tej podlagi. Treba je pa snov izbirati. Wackernagel piše: „Sei nur auf guten Stoff bedacht, das andere magst du lassen, der schafft sich selber über Nacht die Kleider, die ihm passen." — Snov naj tedaj odgovarja nazornemu načinu mišljenja naše mladine. Seveda morajo take vaje in naloge odgovarjati starosti, spolu in sposobnosti otrok; morajo buditi veselje do takega spiso-vanja. — Taki spisi blažijo glavo in srce in hudijo sočutje do ljudi, živali in ljubav do narave. Potrebni so na višjih odelkih spisi tudi realne in praktične vsebine, zakaj baš poslednje bode mladina najbolj potrebovala.
Glede spisnih vaj ali nalog etične vsebine se strinjam s P. — Tako spisje ima velik vzgojni vpliv. Temelj pravega in dobrega značaja je s tem položen. In to je naloga ljudske šole.
Zato: „Greift nur hinein ins volle Menschenleben; wo ihr es packt, ist's interessant."
Poläk se ogreva za spisne naloge realne vsebine in to z razlogom na mnenje otrok, ki so obdelali odgovore na rešitve vprašanja po realni naobrazbi. Temu popolnoma pritrjam. — Učitelja K. Killer in H. Milili, ki sta izdala 1908. 1. knjigo: „Der Aufsatzunterricht auf der Oberstufe der Volksschule", se sicer ne prav sprijaznita z a spisje realne vsebine. Osobito jima zgodovina ne prija prav. Pišeta: „Die Geschichte eignet sich im grossen und ganzen nicht zu Aufsatzthemen für die Volksschule, weil sie schwer sind." Temu ne pritrdim, zakaj tudi realna snov se da na viših oddelkih ljudske šole krasno uporabljati. — Tudi iz zgodovine se prav izlahka spišejo kratke sličice. Fr. Frisch nam navaja v svoji knjigi več takih slik.
Da so pa spisne vaje in naloge realne vsebine potrebne, nam potrja pedagog dr. Kehr, ki piše: „Die Schüler haben Gelegenheit, zu zeigen, ob sie die Sache (namreč pouk v realijah)
verstanden haben und ob sie richtig hören und logisch denken können. O vajah praktične vsebine velja prislovica, da se naj za življenje učimo. Treba je mnogo vaj v spisovanju spisnih nalog te stroke. P. navaja več takih.
Glede točke: „Odgovori in vprašanja 11. in 12. v obliki pisem spoznam, da bi P. rad videl, da bi se mladina izjavila, kaj bi se najrajše učila v ponavljalni šoli. In na to odgovarjajo dečki različno. Eni bi se najrajši učili kmetijstva, drugi zemljepisja, tretji računstva, četrti cepiti drevesa in trte, peti fizike, šesti o rudarskih rečeh i. t. d. — Dnklice odgovarjajo, da bi se najrajše učile šivanja, risanja, ročnih del, gospodinjstva, gospodinjskih računov, prirodoslovja, zgodovine, zemljepisja, i. t. d. — Tudi želi P., da bi se mladina izjavljala, kaj bi v šoli učila, ako bi se posvetila učiteljstvu. Odgovori so različni. Neka deklica pravi, da ona — kot učiteljica — bi najrajše učila: snage in kako se je treba vesti. To izjavlja iz razloga, da je večkrat videla v gostilnicah vse umazano, ter so bili nesnažni kozarci i. t. d. Druga bi se rada učila nemščine. — Dečki izjavljajo, da ako bi bili učitelji, bi najrajše učili: branje, pisanje, računanje, zemljepisje i. t. d. Drugi bi zopet sadno drevje in trte saditi. Tukaj velja: „Degnstibus ..." — To so sicer lepe naloge, da učitelj spozna mišljenje mladine in nje duševno obzorje. Take vaje jaz odobrujem. — Vendar omenim, kaj neki nemški pisatelj — pedagog piše pozivno na to točko. On pravi: „Dem Kinde die Wahl zu lassen, halte ich im Interesse eines Fortschrittes in der Kunst des Aufsatzes für verfehlt."
In končno: „Koncentrični poslovni dogodek."
Strinjam se z izjavo P. glede tega. Zadnji dve leti (7. in 8. š. 1.) naj se mladina uglobi v praktični ustroj pisem, ki se rabijo v navadnem življenju, kakor so n. pr. dopisnice, za-lepke. poštne spremnice, nakaznice, vozni list in druge. Dr. Kehr piše o tem: „Die verschiedenartigen Briefe für den Haushaltungsetat werden fleissig geübt, damit die Schüler die realen Verhältnisse des Lebens kennen lernen und nach ihrer Entlassung aus der Schule sich zweckentsprechend zurechtfinden können. Die Unbehoifenheit mancher Menschen ist in diesen Dingen so gross, dass die Schule sich der Pflicht diesem Übelstande abzuhelfen, nicht entziehen darf, falls sie sich nicht der Gefahr aussetzen will, in ihre Gesamtwirksamkeit ganz und gar verkannt zu werden." — To poudarjajo in zahtevajo tudi pri nas na Primorskem. V knjigi „Lehrpläoe für Bürgerschulen und Erläuterungen zu den Lehrplänen für die allgemeine Volks- und Bürgerschulen des Küstenlandes", ki jo je izdal primorski c. kr. deželni šolski svet že leta 1888. v nemškem, slovenskem, italijanskem in hrvaškem jeziku, se nahaja pasus glede spisovnega pouka v ljudski šoli: „V viših razrednih oddelkih se bodo sicer morale razlagati tudi raznotere vrste pisem in opravilskih sestavkov, ki jih je treba znati v vsakdanjem praktičnem življenju". — To se pri nas na Goriškem povsod uvažuje.
Poläkova knjiga tudi priporoča in navaja tako tvarino. Knjiga je porabljiva za spisovni pouk v ljudskih šolah. Priporočam jo učiteljstvu v nabavo in v uvaževanje.
A. L e b a n, Komen.
„Zvonček" objavlja v svoji 10. številki to-le vsebiuo: 1. Metka šla je v Korolan . . . Jos. Vandot. Pesem. — V deveti deželi. R. G. Povest s podobo.v— 3. Lenoba je mati vseh pregreh. Leopold Šmalc. Povest. — 4. Pregnani kraljič. Jos. Vandot. Pesem. — 5. Zakaj se mamica ni vrnila? Jos. Vandot. Povest. — 6. Med Zulukafri. Ivo Trošt. Povest s podobo.
—	7. Joževa dobrota. Nike-Paluak. Povest. — 8. Radica. Engelbert Gangl. Pesem s podobo.
—	9. Siromakova smrt. I. P. Cvetan. Povest.
—	10. Pouk in zabava.
Politiški pregled.
*	Delegacije so se sešle po skoro dveletnem presledku^ dne 12. t. m. na Dunaju k 44. zasedanju, članom delegacije je bil predložen tudi skupni proračun za 1. 1910. Proračun obsega: 1. Zunanje ministrstvo: redne potrebščine 4,641.052 K, izredno potrebščine 544.869 K. Naknadni kredit 853.115 K, 2. Potrebščine armade: redne potrebščine vojnega ministrstva 326,497.077 K, izredne potrebščine 10.073.590 K. Izredne potrebščine za vojaštvo v Bosni in Hercegovini 8,364.350 K, izredni kredit za posebne vojaške priprave za aneksije Bosne 180 milijonov kron. Izredni kredit za artiljerijo 8 milijonov kron. Potrebščine mornarice: redne 60,912.410 K, izredne 5,844.800 kron. Izredni kredit za posebne vojaške priprave tudi za časa aneksije Bosne 54 milijonov kron. 3. Potrebščine skupnega finančnega ministrstva: redne 4,606.310 K. 4. Potrebščine skupnega najvišjega računskega dvora 339.492 kron. 5. Proračun za Bosno in Hercegoviuo izkazuje rednih potrebščin 69,271,604 K, izrednih potrebščin 5,026.108 K. Pokritje redno: 72,797.715 K, izredno 1,524.694 K. Izkazuje se torej prebitek 24.697 K.
*	Mesto Praga proti vladi. V s*ji mestnega sveta dne 10. t. m. je stavil občinski svetnik dr. Funke predlog, v katerem se po-
življa češke poslance, naj se upro določbi vladne predloge, s katero se Pragi kot edinemu mestu na češkem predpisuje, da mora uradovati v dveh jezikih. V predlogu se poudarja, da Dunaj in Brno uradujeta samo nemško in da tam vlada nikakor ne zahteva, da naj bi uradovala tudi v češkem jeziku, akoravno je mnogo češkega naroda v teh mestih. Ta predlog je bil sprejet.
* Revolucija na Portugalskem je končana. Kralj je odstavljen, ko je napravil 4 milijarde pestit dolga. Proklamirana je republika, ki ima baje za obstanek trdno podlago.
Obrambni vestnik.
t „Kaj mene briga, de trava raste, ko mene več ne bo, samo da je imam zdaj dosti." S temi besedami znanega osla se je proslavil dopisnik v 334. številki „Slov. Naroda", ki piše glede zgradbe učiteljskega konvikta med drugimi tudi te-le nepreudarnosti: „Kaj nam pomaga, če se učiteljski konvikt zgradi morda šele čez 50 let, ko ne bode ne nas, ne naših otrok, ki bi njega dobrote uživali. Ali nismo ravno mi starejši učitelji zanj največ žrtvovali, a od tega ne bomo ničesar imeli itd." — Revež, kako se nam smili! Za borno kronco, ki jo je morda žrtvoval za konvikt, bi rad sam užival velike dobrote in koristi od nje! Kaj, ko bi tako mislili tudi naši starejši tovariši, bi mi danes ne uživali velikih dobrot Vdovskega učiteljskega društva. Zgradbi „Narodnega doma" in „Katoliškega doma" nas učita, da se ni prenagliti s takimi zgradbami, če ni dovolj denarja. Gospod dopisnik naj bo le brez skrbi, da Učiteljska tiskarna ne bo „požrla" konvikta, ampak donašala mu bo s v o j čas velike koristi, če teh koristi konvikta ne bomo uživali mi, jih bodo pa naši potomci, ki nas bodo blagrovali, kakor blagrujemo mi svoje starejše tovariše, ki so nam ustanovili Vdovsko učiteljsko društvo. To je kolegialno, to je človeško! — Sicer smo pa mnenja, da se naj take stvari ne razpravljajo po časop;sju. ampak vsakoletni občni zbor je tisto mesto, kjer naj se govori umestna beseda! Kdor neče podpirati, ta naj vsaj ne škoduje!
* V obrambo. Imam tu župnika, ki gori same ljubezni do mene. Da da duška temu plamenečemu ognju, me je ovadil ope-tovano bodisi posredno ali neposredno, a večinoma brezuspešno.
Posredno pri neki ženski me je ovadil, da iz maščevalnosti nisem pustil nekega otroka v pon. šolo. Žensko sem prijel, ker je ovadbo podpisala pri sodišču, a župnika nisem mogel kot indirektnega žalilca, ker mi je bil akt namenoma prekasno vročen.
Ovadil me je junija t. 1., a ovadbe mi še do danes niso pustili prebrati, ker vsebuje žaljenja, za katere bi si poiskal zadoščenja pri sodniji.
Na dan 21. junija (sv. Alojzij) je oznanil šolsko mašo ob 8. uri, dasiravno nisva tozadevnega odloka niti jaz niti on 20. junija imela v rokah.
Na podlagi tega dejstva sem naročil za 21. junija učenkam, da so od 8.—9. ure žen. roč. dela po urniku vkljub napovedani šolski maši.
Mož, ki je sam ustrelil kozla, se je čutil žaljenega in je zahteval kazni za mene. Kakor rečeno, okr. šol. svet ni dal meni t č i t a n j e imenovane ovadbe, ampak je zahteval opravičenja od mene. Jaz sem odgovoril, da nisem storil kake netaktnosti, ampak po §§ 121. in 122. samo svojo dolžnost, a napako je napravil iz svojeglavnosti župnik sam.
Obravnavali so to celo zadevo pri seji okr. šol. sveta, in glejte čudo: Sklenili so soglasno, da se mi da ukor.
Torej zlezli so pred duhovnikom, ki je napako zagrešil iz nestrpnosti, vsi pod mizo. Lepa perspektiva za bodočnost!
Pripominjam, da sem zahteval vpogled v župnikovo ovadbo, a zaman.
Kakor sem zvedel, sem edini prosilec za nadučiteljsko mesto v Krškem. Intimiran in animiran za prošnjo od Stiasnega, ?ato je konkurenca izostala.
Po znanem govorčku na dragatuškem shodu je pa naš duhovnik menda pomočil pero globokeje ter se obrnil na dež. šol. svet.
Prosim, da se me obvesti, kaj se godi gori zahrbtnega, da se pripravim na boj. Išče podpise zoper mene, pa pojde težko. Če hoče, mu nasprotnih priskrbi m 400.
Sicer pa ostanem, četudi prestavljen na enorazrednico, dosleden v svojem prepričanju in postopanju napram tem kratilcem naše avtoritete in če bi bil sam med slovenskimi učitelji.
Izdajalec bi bil na interesih svojega stanu in našega naroda, če ne bi bil tak.
Imam še drugega gradiva dosti.
Dragatuš, 28. septembra 1910.
M. Kosec, nadučitelj.
Kranjske vesti.
—r— Menda zadnji na Kranjskem !
V Banjaloki pri Kočevju so imenovali za častnega občana g. Josipa K a j f e ž a , c. kr. poštarja na Novih selih. G. Kajfež je velik
prijatelj učiteljstva, neustrasen zagovornik naših teženj, in gotovo mu je na tem odlikovanju od naše strani iskreno čestitati'
Odlikovanje. Naslov ravnateljice je podelilo naučno ministrstvo voditeljici mestne slovenske dekliške osemrazred-nice Mariji M a r o u t o v i in voditeljici dekliške osemrazrednice v Lichteuturničnera zavodu, sestri Mantuani. — Ministrsko priznanje za mnogoletno, jako uspešno službovanje so prejeli: Agneza Zupanova, učiteljica ca mestni slovenski dekliški osemrazreduici, Ivan Bele, učitelj na I. mestni deški ljudski šoli, in Janez Leveč, učitelj, na III mestni deški ljudski -šoli v Ljubljani. Čestitamo I
—r— Iz Tržiča na Dolenjskem nam pišejo: V proslavo 80letnice rojstva našega cesarja Franca Jožefa I. je priredilo tukajšnje šolsko vodstvo prvi roditeljski sestanek v tekočem šolskem letu. V prvi točki nam je nadučitelj tov. A. S k u 1 j pojasnjeval i o 1 s k e zakone in odredbe, ki se tičejo staršev. Prav hvaležni smo mu za to predavanje. Resnično je, kar je trdil predavatelj: Neznanje šolskih zakonov je največ krivo, da pride do n a -sprotstev med šolo in domom.
—	Predavanje: „Naš cesar" s skioptiškimi slikami je vsem kaj ugajalo. Po končanem predavanju kar niso mogli ljudje iz sobe. — Slednjič so se dvignili in odhajaje peli cesarsko pesem. — Prihodnji sestanek bo v mesecu novembru. Kljub ugodnemu vremenu, ki je zvabil ljudi po opravkih v vinograde, je bila udeležba nad vse pričakovanje dobra. — Na snidenje torej še v obilnejšem številu v novembru !
—r— Učiteljska Imenovanja. C. kr.
okrajni šolski svet v Novem mestu je| imenoval suplentijo Julijo Kromar za provizorično učiteljico v Stopičah. absolvirano učitelsko kandidatinjo Ivanko Draksler za provizorično učiteljico v Prečni, učiteljico Terezijo Eavhekar in učiteljskega kandidata Josipa Zakrajška pa za provizoričnega učitelja v Valti vasi. — Okrajni šolski svet v Kamniku je imenoval suplentinjo Angelo Kenda v Radovljici za provizorično učiteljico na štirirazredni dekliški ljudski šoli v Kamniku, absolvirano učiteljsko kandidatinjo Marijo Medič za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Domžalah, absolvirano učiteljsko kandidatinjo Klotildo Burger pa za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Krašni.
—	Okrajni šolski svet v Črnomlju je imenoval absolvirano učiteljsko kandidatinjo Angelo Mali za provizorično učiteljico na Suhorju.
Štajerske vesti,
—š— III. izkaz prispevkov za Hočevarjev spomenik. Prispevali so nadalje sledeči gospodje in dame: Hočevar Janko Ljubljana 40 K; Eegvat Ivan, Pilštanj in Eauter Jakob, Pilštanj a 5 K; Tomažič Marko, Kozje 8 K; Podlesnik Frančiška, Dobje, Jerin Albert, Podčetrtek, Honjec Tone, Maribor, Eošker Fr., Loka, Ulčar Ljudevit, Kozje in Berthold Kristina, Pilštanj a 2 K; Krajnik Ivan, Kozje, Pečnik Alojzij, Buče, Lavrič Ladislaja, Buče, Bračič Milka, Št. Vid, Šket Marijana, Kozje, Pulko Valentin, Dobje, Lovrec Franc, Podčetrtek, Šerbak Ivan, Dobje, Potočnik Anton, Podsreda, Šerbec L, Kozje, Bračič Fr., Št. Vid, Bitenc Ana, Dobje, Pečnik Jožef, Kapele, Uerneiič Franc, Artiče, Tramšek Moric, Sromlje, Medved Jakob, Pišece, Tominc Blaž, Globoko, Brinar Franc Gotovlje in Grmovšek Miloš, Pilštanj a 1 K. Skupaj 84 K. Prej izkazanih 70 K, torej vsota 154 K. Srčno hvalo izreka vsem darovalcem in se še in nadalje priporoča
M. Grmovšek.
Goriške vesti.
—g— Iz koinenskega okraja. Bilo je že svoječasno poročano, da so bili z letošnjim šolskim letom otvorjene tri novoustanovljene enorazrednice, izmed teh dve v komenski občini, in sicer v Volčjegradu in v Tomačevici. V komenski občini se nahajajo sedij štiri šole. Eazen šole v Tomačevici so vse preskrbljene z verstvom. Kaj je neki temu vzrok? Saj ni še svobodomiselnost tako razširjena nad toliko že prokletim Krasom ? Pripoznano je, da sta komenska duhovnika že itak z ostalimi šolami preobložena, toda zakaj se ne poveri tamoš-njemu učitelju-voditelju verstvo, ker ima izpit? Morda se ozirajo na njegovo napredno mišljenje? Ker je c. kr. okr. šolski svet glede šolstva že itak v denarnih stiskah, vendar ne bo pripustil verstva eno uro oddaljenemu duhovniku, ki si bo zaračunal poti kakih 8 do 10 K na teden — na leto 320 do 400 K? Ker že pri vsaki priliki gleda na vsak vinar, je njegova dolžnost tudi v tem slučaju, da poveri tamošnjemu učitelju-voditelju verstvo z veliko manjšimi izdatki. A ne samo to, s tem se krati učiteljstvu pravice, če je tako, naj se odpravijo izpiti iz verstva! Morda nismo še na Kranjskem, da se bo dal c kr. okr. šolski svet voditi od nekaterih duhovnikov — huj-skačev? Če hočete biti res dobri in značajni gospodarji, pokažite se v vseh slučajih!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1923.	Kranjsko.	1—1
Na dvorazredni ljudski šoli v Kranjski gori se bo stilno namestila služba učitelja z zakonitimi prejemki in prostim stanovanjem.
Bedno opremljene prošnje naj se vložijo predpisanim potom c. kr. okrajnemu šolskemu svetu do 31. oktobra 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-prieevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 26. septembra 1910.
Št 1924.
1—1
Na dvorazredni ljudski šoli v Kranjski gori se bo stalno namestila učiteljska služba z zakonitimi prejemki in naturalnim stanovanjem.
Redno opremljene prošnje naj se vložijo predpisanim potom pri podpisanem o kr. okrajnem šolskem svetu do 31. oktobra 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-edravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 25. septembra 1910.
St. 1935.
1-1
Na enorazredni ljudski šoli v Št. Vidu pri Brdu se razpisuje nadučiteljska in voditeljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vlagati
do 1. novembra 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 26. septembra 1910.
Št. 2875.
1-1
V novomeškem šolskem okraju se razpisujeta jv začasno nameščenje naslednji učiteljski službi:
1.	učno mesto na petrazredni dekliški ljudski šoli v Novem mestu;
2.	učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v Stopičah pri Novem mestu.
Zadostno opremljene prošnje naj se predpisanim službenim potom semkaj vlagajo do 1. novembra 1910.
C. kr. okrajni šolski svet v Budolfovem, dne 5. oktobra 1010.
Št. 2100.
1-1
V črnomaljskem šolskem okraju se razpisuje v stalno nameščenje nadučiteljska služba na dvorazred-nici v Štrekljevcu.
Prav opremljene prošnje naj se predpisanim službenim potom semkaj vlagajo do 5. novembra t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 5. oktobra 1910.
Ljubiteljem čase dobre žitne kave ne ugaja noben drugi izdelek tako zelo, kot Franckova Perl-ržena kava z znamko „Perlro". Perl-rž se naj ne ne primerja z kakovostjo slabejše pražene rži, katera se nezavita izvaguje. — Primera poskuševal-nega poskusa izpriča, da se „Perl-rž" nikakor ne družuje s slabejšim tržnim blagom. — Vonj in okus sta veliko žlahtnejša. — Prosimo, zahtevajte torej samo pake-
tirano, samo z znamko „Perlro".
_

IDA SKOF-WANEK
i6—io Pod Trančo.
Klobuki za dame in deklice vseh vrst (originalni dunajski in pariški modeli).
Velika zaloga vencev in trakov. :: Žalni klobuki vedno v zalogi. ::
:: Popravila se točno in okusno izvršujejo. ::
3BE
Našim rodbinam
priporočamo
52-22
Kolinsko cikorijo
3BBE

Svarilo pred
ponaredbami,
ki niso „FL0RIAN" in zdravju ne koristijo!	51—40
Od onih glava te boli, a
želod'e krepi!
^Naslov za naročila: „FLOR1AN", Ljubljana.^
Postavno varovano.
Redka prilika!
Trevzetje edine razprodaje mi dopušča za !e 5 K ponuditi elegantno, posebno ploščato, amer. 14-kar. zlato double švicarsko žepno uro. Ta ima dobro, 36 ur idoče Anker-koiesje marka „Speciosa" in je elektr. potom prevlečena s pravim zlatom. Garancija ze preciznost 4 leta.
1 kos 5 K, 2 kosa 9 K 50 vin.
Vsaki uri dodam fino pozlačeno verižico brezplačno. Brez rizika, ker dovolim zameno, event. vrnem denar. Pošilja po povzetju.
H. Spingarn, Krakov, Avstrijsko, št. 308.
Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 20
priporoča slavnemu učiteljstvu in pisarniškim predstojništvom svojo na novo otvorjeno in bogato opremljeno trgovino s popirjem in vsemi šolskimi potrebščinami.
12-10
<X»OGOOO<XXXX)OCOOOC<XOOCCC<X>OCC
Anton Krušič,
krojaški mojster In trgovec
TT GrOrlcI
26-12
Tržaška ulica štev. 16
= v lastni hiši. =
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. ,
«¡gftéâi
3 L2E
30 E
^ Jlovenska Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k I. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 12 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
4—4

3E
Priporočamo našim gospodinjam pravi i^jljfcNCJCOV: kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
iz zagrebške tovarne.
ToYarnlâka znamka.
•1 Uffa II, T1161,12:9 U. V.

Mal položi dar, domu na oltar!
Eabite sami, priporočajte slovenskemu občinstvu in zahtevajte vedno in povsod edino le
družbeno 10-10
toaletno milo, stearinove in parafinove sveče v korist
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
ki jih izdeluje in razpečava •J. I»ilnaček,
e. kr. dvorni tovarnar, Kralj. Gradec-češko. Odlikovana	38-27
Prva krafyska tvsrniea klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št, 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje pive vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi sumoigraine
za Qotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Največja tvorniea na j ngu Avstrije. Jamstvo 6 let,	Eksport v vse dežele,
J. Jsx
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46—35
Premeri & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, fir-::: nežev in steklarskega kleja. :::
Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obilna naročila se priporočava ::: PREMERL & JANČAR ::: trgovina oljnatih barv na drobno in debelo.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu uciteljstvu in diu-
gemu občinstvu svojo bogato zalog* šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risaineya orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26-21
Nizke cene elegantna oblika velika trpežuost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke t.rdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—24
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . • .
lieprii ežiio blago rad zam enim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-
iiiiiiiiini iiiiiiiiiiiiiii
m i s
Q_ CO | .2. ■ 5" "i
m ^ '*/,
mM i g cr
Preoble ke.^^Po p ra v i la.

p
(55 >
O
-M CC
>m
"5T
Ph
GC -M
m "Z?
GO
a p
•rH
(S
'IT? >Q
> K
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu uciteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—35
BBBssaeaaEaB^
52—37
K
Modistinja
Milili» Horvat
priporoča ravno došlo velik« izbiro športnih kap, klobukov, praznili oblik in vse potrebščine za niodi-44—32 stinje po najnižji eeni. Sv. Jakoba trg. BaliovČeva biša.
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-3ft stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd". Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparata
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dola.
SSSSSSSSS^S	SBsaasgggsgigsB	
		
		
		
I
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
ii lllli
v Ljubljani,
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike I 52—33
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52—25-
Naj boljše
orgetj-harmonije
obeh sistemov izdeluje-in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., UP Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve^, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačilu od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
rW _ v/v1/>1t/v , | J* _ _ že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pe- Angleško skladišče oblek Liči SOISKO midtllnu »	t.di z» deklice, najnovejša konfekcija.	O. BERNATOVIČ 52-28
Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke.
Xjj-u.Tolja.xia, I^dlestiii trg1 štev. 5.
a
c '>
o
b/)
i*
»
cd C
U
O Qx
>C/J
c3 C T3 O
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—38
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitniearija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
P
C/5
■O -t O
GEST <
3
rt>
O
I—K
rt>
35-33
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJI VOlMkl
= kamenarskem mojstru ==
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica ==