103. štEfiltoL f umm.» i«**. 5 ■aja lili. »IX. leto. * .Slovenski Narod" velja po požtis za AvstroOgrsko: za Nemfljo: cclo leto skupaj naprej • K 25*— pol teta „ » • . • • 13*— četrt leta m „ • • . 6-50 na cicsec m » • • • 2*20 ćelo leto naprej .... K 30 — za Amcriko in vsc druge dežde : ćelo leto naprej • • . . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni£t70 (spodaj, dvorlščc levo), Eaanova alica it 5, telefon St83. Iikafa vuk dzn svećer Uvzemil n«đ*lZ* ta praznik«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 viti., za dvakrat po 18 vinM za trikrat ali veckrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri ve:jih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d* io je administrativne stvari. •—^—» Posamezaa itevilka valja 10 Tiuarjev. ' Na pismena naročiii brez istodobne vposlatve neročnine se ne ozlia. „Narodni Uskima" telefon šL SS. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen: ćelo leto naprej • . - . K 24*— pol leta „ .....12-— četrt ieta . . . • • • 6*— na mesec m * • • • * 2— - v upravništvu prejeman: I ćelo leto naprej . , . - K 22*— I pol leta „ • . . . . 11'— I četrt leta „ .....5'50 I na mesec w • • • * • 1*93 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vre (Salitro: KaadoTa ulica St 5 fv pritiičju levo,) telefon at 34. 6 ^0 &iUnul*lu*Jii Lj&lllljiliil« BOJI On TOLMINSKEM MCST!-ŠCU. — ITALIJANSKI ZRAKOPLOV NAD LJL5LJANO. ZRA-KOPLOV JE BIL PRI GORICI ZBIT. — DELO NASIK LETAL-CEV. DunaJ, 4. maja. (Koresp. urad.) Uradno se poroča: Italijansko bojišče. Sovražna artiljerija ?e razvijala proti tolmirskemu ntostisču, prostoru pri Bovcu in proii več odsekom koroške frente močnejše delovanje. Ob tirolski mc.ii je prišlo !e do zmer-nih topovskih bo!ev. Boji v skalovju grebena Adamela, med Stabletom in Cornorn di Cavento, trajsjo. Danes pcncei je poletsl neki so-vražni zrakoolov preko naših črt Mizu izllva Vipave, vrgel 4 bombe ter nadaiieval nato polet najprej v everni smeri \n petam čez Idrljsko dolino v* Ljubljano in Zalog. Na povratku ma je zastavil naš artiljerijski egeni pri Dornbergu pot. Isto-časno cd naših letalcev nasađen in zažgzn, je padel razdeian blizu gori-škega vežbališča na tla- Stirie zrakoplovci so mrtvi. Več naših letal je napadlo vče-raj italijanska tabori^ča pri Vitlesu ter se vrnflo. ko so zmetala mnoso bonib in po s:!.nem bolu v zraku, ne-poškodovana. Namestnlk načelnika gen^ralnega štaba pL H 6 f e r, fmL m m m NAŠI LETALCI NAD RAVENO. Dunai, 4. maja. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Dogodki na morju. Dne 3. maja popoiđne je neka flo-tilia fcidroplanov obložila z bombami kolodvor, žveplarno in vojašnico v Raveni. Dcbsr uspeh, požar v žvep-larni in na kolodvoru smo opazovali. Od dveh cbrambnih bateriji silno ob-streljevana, so se vsa Ietala nepo-skodovana vrnila. Ob istem času ie neka rekognosefraioca torpedna flo-til>a zadela jugo - vzhodno od izliva Pada na 4 sovražne rušilce. RazvH se je brezuspešen ogenj topov na veliko razdaljo, ker je večja hitrost sovražnika preprečila, da bi se bili pribllzalK Več letal se Je udeležilo boja ter obstreljevalo sovražne tor-pedoe rušilce s stroinlml puškami-Šef admiralskega štaba mornarice. Italijansko bojišče. Iz voinega poročevalskega stana 3. maja: V ozemlju Adamello trajajo boji z ođdelki alpinov. Tu gre v glav-r.em za parforena podjetja italijan-skih alpinov; kajti ravno to ozemlje, v katerem operiralo ti oddelki, je izvanredno težko. V Genovsko dolino In v dolino Fumo vodijo sami težavni, v tem letnem času poleg tega nevar-ni prehodi čez skalne stene in ledenike. Vse gorovje je kamenito in še globoko zasnešeno. Grebeni, zlasti oni za prehod v Val di Fumo, so zob-časti in raztrgani, tako da je več če-tam nemogoče vstaliti se tukaj. Ražen tega otežkočujc prodiranje v tem prostoru tuđi okolnost, da se na hajajo v spodnjem delu delu ledeni-kov Crozzona di Lares razpoke in zareze, zbog katerih se jih je treba izogibati. Akoprav se ne srne odre-kati tukaj napadajočim alpinom sme-losti, se mora pa pokazati njihovo početie v vsakem oziru za brezup-đu 2c m. Tooaiski oesti moo dosccM nikakega uspeha, toliko manj jim je usojen uspeh v tem ozemlju s kame-nitimi in temeljnimi morenami in na-vpičnimi skalnatimi stenami. 2e Ian-ski boji na ledeniku Presanella itd. bi bili morali sovražnika podučiti o tem. — E. L. Iz vojaškega razmotrivanja k po-ročilu generalnoga štaba 4. maja: Boji v ozemlju AdameHo, ki se odigravajo v višinah nad 3000 met-rov, šc nišo končani. Več bataljonov alpinov je vdrlo na smučeh čez ta obmejni del in ustavile so jih naše po-stojar.ke za sedaj v odseku med Cor-no di Cavento in Stabletom zapadno prehodnih dohodov v gorenjo dolino Šarca. Genovska dolina. Na južnem Tirolskem je položaj po današnjem poroCilu neizpremenjen. Ob primorski fronti nadaljujejo Italijani svoja demonstrativna podjetja vztrajno. Dočim je italijanski zračni polet na Ljubljano skončal z uničenjem aparata, so naši letalci^ua kopnem in na morju dosegli lepe uspehe. katerih vrednost je ne Ie v doseženi materijalni škodi sovražnikov, marveč tuđi v uspehih izvidnega delovanja. 1TALUANSKO URADNO POROCILO. 1. maja. V irontnein odseku med Gardskim jezerom in Brento artiljerijsko delovanje, ki se je stop-njevalo v gorski zoni, severno nizine Lopplo, do večje Ijutosti. Sovra-žni topovski ogenj je pravzročil v Castionu, severno Mori. požar. Naša artiljerija ie y odgovor razdejala kraj Pannone in provzročila eksplozijo municijske zalome v dolini Gre-sta. V gorskem masivu Marmolate se je polastil iastni oddelek po drz-nem premaganju znatnih terenskih težkcč in razljučenega sovražniko-vega odpora močne pozicije v visini nad 3000 metrov. Vjeli smo 52 mož, vplenili dve strojni puški, orožja in municije in vojnega materijala. Ob Soči od časa do časa artiljerijsko delovanje. Na severnih pobočjih hri-ba Sv. Mihaela je poskusil sovražnik v noči na 30. april napad, ki je bil takoj odbit. V protekli noči je do-spela ena naših zračnih ladij po vožnji skozi gosto meglo in vihar v Lagarinsko dolino, bombardirala železniško progo Calliano - Trident in železniško postajo v zadnjem me-stu in provzročila škode in požare. Zračno ladjo so iskali številni žaro-meti in jo našli, artiljerija jo je živahno obstreljevaJa, vmila pa se je nepoškodovana. 2. m a j a. V odseku Adamello so napadle dne 29. aprila naše gorske čete. ko so se vzpele na ledenika Lobbia in Fumo in ko so premagale težko globel gorenje Chiese, strmi skalnati greben Crozzon di Fargori-da do prelaza Cavento in zavojevale po dvadnevnih ljutih bojih na lede-nikih pozicije na Crozzonu di Far-gorida, 30S2 iru na Crozzonu di Lares, 3354 m, kakor tuđi na prelazih Larcs, 3255 m in Cavento 3195 m. Pri tem smo vzeli sovražniku 103 vjetnike, med temi tri oficirje* dve strojni puški, kakor tuđi pušk in municije v velikem številu. Včeraj so bili na vse] fronti artiljerijski boji, ki so bili najhujši v gorenjem Cor-devole in na gorenjem koncu doline Racolana. Majhni sovražni napadi na naše pozicije na Marmoiati, v bovški kotlini in vzhodno Sele so bili zavrnjeni. Kaj )e z Itanjansko ofenzivo? Kaj je pravzaprav z italijansko ofaozivo? Popoloocna )e odpadla. Kam je Ie prešla? In kako to, da se takorekoč niti opazilo ni, da je iz-ginila? V vseh listih entente se je že pred časom napovedovalo, da je Ca-dorna izpremenil svoj vojni nacrt in da hoče odslej operirati v glavnem na tirolski fronti, na soški pa da se bo boril, kolikor ravno bo potreba, da avstrijska armada ne vdre v fur-lansko nizino. Gorice ni mogoče osvojiti, morda bo lažje s Tridentotn. ltalijanska ofenzivna armada se je zagnala na trdi zid pri Speronu, da bi tako Ie na pohodu y irident mi-inogrede pograbila tuđi Rivo. Konč-no se jim je posrećilo, prebiti zid po obilnem trudu sicer, ali brez vsake-ga haška. Na gotovo zmago so računali v Suganski dolini. Skozi dolino Larganza so se pehali naprej in dospeli v blizino St. Ozvalda. Pri Koncegnu se je pričela velika ofenziva, slišalo se je o italijanskem prodiranju, ali kaj kmalu tuđi. da so morali Italijani zopet v Roncegno nazaj. Nato so sledile praske pri Dosson di Genova, s Crode del An-cona so bili italijanski oddelki vrže-ni nazaj. Cadornova ofenziva proti tirolski fronti traja dalje, ali pri do-godkih zadnjega časa na tirolski fronti, se lahko pozabi nanjo. Sedaj gre po italijanskih listih vest, da je nova italijanska ofenziva popomoma pripravljena, ali prične se sele ta-krat, ko bo dosežen tozadevni sklep pri vseh zaveznikih, ki snujejo ofenzivo hkratu na vseh frontah. Torej nova napoved ofenzive. Koliko je že bilo napovedi in tuđi ofenziv! Toliko, da se nam ni hati tuđi novih napovedi in novih ofenziv. Cadorna morda upa kaj glede tirolske fronte, ali lahko je premičan. da ga spretnija tuđi na tej fronti ista usoda kakor na soški. Skupna rvskst in italiiansVa ofenziva? Voiaški kritiki »Tempsa« trdijo, da italijanska ofenziva ob Soči pri-čne skoro gotovo takrat, ko začno Rusi svojo akcijo proti Galiciji. Bo} z minami na Col di Lana. »Baseler Nachrichten« pišejo o bojih r.a Col di Lana med drugim: Boji za Col di Lana trajajo skoro že eno leto. Kakor se je pokazalo, so Italijani podminirali vrh skozi štlri mesece, okoli sto stotov raz-strelHnih snovi so spravili v shram-be min in malo pred polnočjo ck! 17. na 18. april se je izvršila razstreli-tev, ki je dala Italijanom vrh Col di Lana, 2462 metrov. Ta razstrelitev je prvo veliko podjetje boja z minami v visokem gorovju in je tehnično velikega interesa, ali praktičnega uspeha tega mesece trajafočega del a ni. Moralo bi slediti tiadaljnje prodiranje, ki bi dalo sovražniku zopet vsaj kos dolom itske ceste, ali to se ni zgodilo in tako je efekt prav ne-znaten. Koliko je padlo alpinov? Curih, 4. maja. »Tagesanzeiger« poroča iz Lugana: Izgube italijanskih alpinskih lovcev na avstrijski meji se cenijo v gorenjeitalijanskih listih na 65 odstotkov. Nove laži o avstrijskih letalih. Smešno obdolžitev uradnih italijanskih porocil, da bi bili avstrijski letalci metali zastrupljene sladkarije, so resni italijanski listi že sami označili za neresnično, ali v »Secolu« se je pojavila nova laž v neki brzojavki iz Vidma. Poroča se namreč. da v okolici mesta je padlo na tla pri zadnjem letalskem napadu vse polno škatljic, napolnjenih s pastilami in karamelami, v svrho, da razširijo epidemijo. Razven tega so dečki po ulicah nabrali cigaret, katerih pre-iskava je dognala, da so bile napol-njene z dinamitom. Obletnlca siavnosti v Ouartu. Kakor poroča »Giornale dr Ita-lia«, so dolcčene za 5. maj v Genovi samo resne in dostojne manifestatije, katere prireja komite za svobodo narodov. da obdrži spomin na odhod tisoč Garibaldinov iz Ouarta in na odkritjc sporienika lani, pri katerem je imel d' Annunzio svoj znani govor. Slavnostni govornik bo Bar-zilai. Ni dvoma, da bo skušal mini-ster neodrešenih dežel kar Ie mogoče olepsati dejstvo, da se je program italijanske vojne stranke doslej tako poman ikljivo izvrše val. Ni dvoma, da poskusi Barzilai z doiitčimi fra-zami podnetiti navdušenje, ki je že skoro popolnoma ueasn'ij ali te^a pa Ie ni mogoče prikiuL da je izgubila Italija doslej pol mi Hi on a rnož i>i žnvovala okoli deset milijard lir brez koristi. O tem naj bi govori! Barzilai. Barzilai bo zopet govoril. Vselej, kadar italijanske vojne operacije zastajajo, se potrudi vlada, da bi potolažila prebivalstvo z mini-strskimi govori. Vladi se zdi, da je tuđi sedaj prišel tak moment, kajti »Gazzetta di Corina« poroča, da bo govoril Barzilai dne 5. t. m. v Genovi, koncem meseca pa v turinskem gledališču. Vo|na navdušenost v Italiji. Vedno več pribežnikov prihaja iz Italije v Švico. Tuđi sicer se sku-šajo vojni obvezanci v Italiji na vse mogoče načine oprostiti službe, pri čemer jim pomagajo zdravniki in župani. Ministrski predsednik je zato za tako postopanje za^rozU z veiikimi kaznimi. DROBNEp VESTI IZ ITALIJE. »Secolo« poroča iz Genove, da so se tamkajšnji trgovci obrnili na ministrstvi za trgovino in mornarico, da naj se poskrbi, da se veirdar že enkrat pripelje v Italijo blago, ki se nahaja v pristaniščih Tihega in At-lantskega oceana; gre za blago, ka-tero italijanska industrija nujno po-trebuje. Župan v Milanu je povedal v seji občinskega sveta, da je politična oblast prepovedala priobčevanje oklica milanskega mestnega zastopa povodom majnikove proslave radi tega, ker se je v oklicu govorilo o nadaljnem obstoju socijalistične in-ternacijonale navzlic vojni. Turati je rekel, da je to postopanje poniževa-nje Milana, kakoršnega si ni dovolil doslej še noben ministrski predsednik. Sistem potlačevanja socijalizma bo imel težke posledice. Zapadno bojišče. BOJI NA ANGLEŠKI FRONTI. — PRI MORT HOMMU. — BOJI V ZRAKU. BeroHii, 4. maja. (Koresp. urad.) Wolffov erad poroča: Veliki glavni stan dne 4. maja. Zapadno bojišče. V odseku med ArmentieresOm in Arrasom mestoina živahni boji. Boji z minami so bili severo - zapadno od Lensa, pri Souchezu in Neuvillu, posebno živahni. SeverO-zapadno od Lensa se je ponesreči! poskusen angleški sunek po razstre-litvah. V pokrajini Mase je bil oboie-stransk! artiljerijski ogsnj čez dan časih zelo si!en in Je tuđi ponoći pri-hajal časih zelo silen. Zavrnili smo franeoski napad na naše pozicije na grebenu, ki se od visine Mort Hom-rae proti zapadu znižuje. Na jugo-zapadnem pobočju tega hrbta se je sovražnik vstalil ob neki eksponirani postoianki. Od več sovražnih leta', ki so danes zjutrai metala bombe na Ostende, a zadela sami vrt kraljevega gradu, je bilo eno v zračnem boju zbito. Letalec, neki franeoski častnik, je mrtev. Zapadno od Lievina sta padli 2 sovražni le-tall v ognju naših cbramhnih topov in strojnih pušk na tla. V okolici utrdbe Vaux so naši letalci iziočili) iz boja 2 franeoska dvokrovnika. Vrhovno arraadno vodstvo. m FRANCOSKO URADNO POROCILO. 1. maja pop oj dne. Po sil-nem bombardiranju je izvršil sovražnik včeraj zapadno od Mase silen napad v gostih masah na jarke, ki smo jih severno od Mort Homma zavzeli. Naš zaporni ogenj in ogenj strojnih pušk je prizadejal zelo velike izgube sovražniku, čegar napa-dt so se vsi ponesrečili. Severno od Cumieresa smo zavrnili 2 nemška protinapada, ki so ju izvršili obenem proti jarku, katerega smo bili za-sedli. Tekom tretjega napada se je sovražnik ustalil v naših jarkih, ni se pa mogel tam držati, kmalu smo ga z veiikimi izgubami zavrnili. Sil-oo in trajno bombardiranje pri visini 304 in v okolici Vauxa. V Woevrii je bila noč mirna. — Letalstvo. V noči na 30. april so vrgle naše letal-ske flotilje mnogo projektflov na aprovizacijski in municijski kolodvor južno od Thiancourta, na železnico pri Etainu in na bivake pri Spin-courtu, Grand Prćju, ChaJlerangesu in Vouziersu. Stevilne požare smo tekom operacij konstatirali. 3. maja popoldne. V Ar* gonih je poskusil sovražnik po živahnem obstreljevanju z granatarni, ki provzročajo solzenje, majhen napad s tremi stotnijami na naše strel-ske jarke med La HarazČejem in Four de Parisom. Nemci, ki so se en trenutek ustalili v delih naših eksponiranih jarkov, se nišo mogli tam držati in so se z veiikimi izgubami vsled našega ognja umaknili. V okolici Verduna precej močno delovanje obojestranskih artiljerij v odsekih »Mort Homme« in Douaumont. Naši daleko segajoči topovi so obstrelje-vali kolodvor Sebastopol. V Lota-ringiji spopadi patrulj v okolici Non-cela. — Na ostali fronti je bila noč mirna. 3. maja z v e č e r. Zapadno od Mase silno bombardiranje v odseku Avocourt. Pozno popoldne so zavzele naše čete tekom sijajnega naskoka nemške pozicije, severo-zapadno Mort Homma. Vjeli smo kakih 100 mož in vplenili 4 strojne puške. Prehajajoče delovanje artiljerije na ostalem delu fronte. 2. m a j a popoldne. Južno od Somme smo z ognjem pušk zavrnili nenaden napad na neko majhno pozicijo v okolici Dompierra. V Champagni smo obstreljevali sovražne aprovizacijske vlake severno od Navarina. V Argonih, severno od La Harazeeja, smo raspršili mocen nem-ški izvidni oddelek. Zapadno od Mase je trajalo artiljerijsko delovanje od Avocourta do Mort Homma vso noč Iz novih poročil je posneti, da smo v svojih podvzetjih dne 29. in 30. aprila na sevemem pobočju Mort Homma zavzeli nemške strel-ske jarke v širini kakih 1000 m in v globini 300—600 m. Vzhodno od Mase so izvršile naše čete včeraj zvečer živahen napad na sovražne pozicije, Jugo - vzhodno forta Don« Stran 2. ,&LOVfcNSKI NAKOD«, dne 5. maja 1916. 103. Stev, aumont. Pri tem podvzetju, ki se jo popolnoma posrećilo, smo zavzeli nemške strelske jarke v dolžini ka-kih 500 metrov ter vjeli kakih 100 mož. V Woevru večkrat toča topovskih krogei. 2. maja. V Champagni je pro-vzročil ogenj naše artiljerije na neko nemško baterijo v okolici MoronvH-liersa, severno od Prosnesa, več eksplozij in en požar. Neka druga baterija, severno od Massigesa, proti kateri smo se borili, je bila močno poškodovana. V Argon ih traja boj z minami v odseku visine 285 (Iiaute Chevanchee) nam v prilog. Zapadno od Mase topovski boj od Avocourta do Mort Homma, Vzhodno od Mase je bH ogenj precej silen med utrdbo Thiaumont in Damloupom. Naše baterije so razpršile sovražne oddelke severno od gozda Caufiour, enako zbiranja, severo - zapadno od ribni-ka pri Vauxu. Na ostali fronti je po-tekel dan razmeroma mirno. — Le-t a 1 s t v o. Tekom včerajšnega dne-va je neki naš letalec zbil neko nemško letalo po živahnem boju. Letalo je padlo v sovražne vrste, severno od Douaumonta. Belgijsko poročilo. 2. m a j a. Po silnem obstreljeva-n?n do ranega jutra na belgijske pozicije neposredno severno od Dix-muidna, so poskusili Nemci nenaden napad na naše postojanke, vzhodno od Ysere. Sovražnika, kateremu se je posrećilo ustaliti se v 3 naših po-stojankah, smo takoj pregnali. Artiljerijski boj je traial živahno v okolici Dixmuidna ves dan. 3. maja. Obojestransko artiljerijsko delovanje je trajalo vso noč v okolici Dixmuidna ter je proti jutru naraslo. Popoldne je zopet po-nehalo. Ničesar posebnega z osta-lega dela fronte. ANGLEŠKO URADNO POROClLO, 3. maj a. Nobenega posebnega dogodka zadnjih 24 ur. Na obeh stra-neh so se omejili na artiljerijsko delovanje in slabotnejši boj z minami. Danes smo zažgali 3 mine vzhodno od Soucheza. Istočasno smo obstre-ljevali sovražne jarke. Precej silno obojestransko bombardiranje južno od St. Eloija in zapadno od Angresa. Naše letalske sile so napadle neko pomembno utrdbo. Včeraj neraz-gledno vreme. O sovražnih letalcih je videti Ie malo. 590.000 Rusov za Francosko. »Journal de Geneve« poroča iz Marseilla, da racunaio na Franco-skem, da bo dospela tja ruska arma-da kakih 500.000 mož. Čete z Madagaskarja na francoski fronti. Pariški listi poročajo, da je do-spel oddelek madagaskarskih crnih čet v Marseille, odkoder jih bodo poslali na fronto. Angliia ima na bojisčih dva mili i ona mož. V angleski poslanski zbornici je Izjavil unionist Banburv, da stoji na bojišču 83 angleških divizij s skupaj 1,660.000 možmi. Ministrski pred-sednik Asguith je prekini! govornika in pripomnil, da se ena divizija lahko ceni na 25.000 mož. Agleško letalo na Nizozemskem. -". Amsteraam, 4. maja. (Kor. ur.) Poročilo nizozemske brzojavne agenture. Danes zjutraj je pristalo pri Sluisu, tik nizozemske meje, neko angleŠko letalo. Letalec, neki čast-nik, je bil interniran. Vstaja na Trskem. Iz Rotterdama poročajo, da je položaj na Irskem nasproti angle-škim uradnim poročilam še vedno resen. Tuđi žene so igrale pri vstaji veliko vlogo ter donašale vstašem municijo. Angleška viada je sklenila, popolnoma vdušiti organizacijo Skmfi-nov na Irskem. Boji na morju. NEMŠKI ZRAKOPLOVSKI NAPAD NA ANGLEŠKO VZHODNO OBAL. — »L 20« UNlCEN. — NEMŠKI ZRAKOPLOVI NAD VZHODNIM MORJEM. Berotki, 4. maja. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 4. maja« Dogodkl na morju. Neka flotilja mornaričkih zrako-plovov je napadla v noći od 2. na 3. maj srednji in severni del angtoilce vzhodne obali ter pri tem Izdatno In z vidno dobrim nspebom obloiHa z bombami tovarite, ptavž In žefeznl-ške naprave pr| Mkktesbrottghu In Stocktonu, industrijske naprave pri Sunderlandu, utrjeoo prtetaialiSče Hartiepool, obrežne baterije Južno od reke Tees ter aagfeike vojne Wfc*vbpiifSr*otEartkiLK** sffaemii obstreljevanja to ie vit zrakoplovi vrnili v domaće prtsUnišče, samo »L 20« ne« ki sa Je moćni Jug zanesel na sever, vrgel na mori* ter Je NI pri Stavangru Izgttbljea. Vsa posadka je reiena. Dna 3. maja po* poidne ie napadlo neko naše mornaričko letalo neko angleiko obrežno baterijo pri Sandwichu, Južno od izliva Themse, ter neko letalsko postajo zapadno od Deala z uspehom. Tuđi v Vzhodnem mor]u Je bilo delovanje naših mornaričkih letalcev živahno. Flotilja hidroplanov Je ponovno obložila linijsko . ladjo »Slava« in neki sovražni podmorski čoln v Moonsundu z bombami ter zadela. Sovražni zračni napad na našo obrežno štacijo Pissel ni napravil vojaške škode. Neki naš podmorski čoin je dne 30. aprila pred flandrsko obalo zbil neko angleško letalo, ka-terega letalce ?e neki sovražni ruM-lec sprejel na krov. Šef mornariškega adtniralskega štaba. POSLEDICA NEMŠKIH ZRAKO- PLOVSKIH NAPADOV NA AN- GLIJO. Angleška vlada je zaprla vsa pristanišča angleške vzhodne obali za ves nevtralni promet. London. 3. maja. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Pet ali šest zrako-plovov, morda tuđi več, je napadlo včeraj ponoČi na raznih točkah Škotsko in severno oba! Noriolka. Samo dvema se ie posrećilo priti v notranjost in vreči kakih sto bomb, večidel na kraje, ki so zelo odvaljeni drus: od drug:ega. Većina bomb je padla v neobljudene okraje ali v mor-je. Samo v enem kraju so napravili večjo škodo. Tam je bilo 6 moških in tri žene ubite, 19 moških in osem žen ranjenih in 1S hiš poškodovanih. Nekie druprod sta bili dve osebi lahko ranjeni in dve ubiti. Ko so dospeli zrakoplovi v obmoZie naših obramb-nih topov. so se takoj vrnili. Glasom nadaljnih poročil sta bila dva moška in ena žena ranjeni, v Dea'u dve hiši resno poškodovani in več šip rabitih. 18 angleskfh podmorskih čolnov potopljenih. fz Berlina poročajo: Med ple-nom nemških pomorskih vojnih sil v pomorskih bitkah zadnjih dni, se na-haja tuđi angleski podmorski čoln »E 22«. Potopljeni podmorski čoln je osemnajsti, ki ga je angleŠko bro-dovje v tej vojni izgubilo. Vojna z Rusijo. BOJI PRI TARNOPOLU. Dunaj, 4. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojlšče. Severo - zapadno od Tarnopola so vjele naše izvidne čete enega ru-skega častnika in 100 mož. Mestoraa artillerijski boi. Namestnrk načelnika generalnega štaba p!. H 6 f e r, fml. * LETALSKI BOJI NA RUSKI FRONTI. Berolin, 4. maja. (Koresp. urad.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 4. maja. Vzhodno bojiš če. Na fronti je položaj neizprerae-njen. Naši zrakoplov] so z vidnim uspeh om napadli zelezniške naprave ob progi Molodečno - Minsk in že* lezniško križiće Lunjejec, severo-vzhodno od Plnska. Vrhovno arraadno vodstvo. RUSKO URADNO POROCILO. 2. maja. Na desnem krilu od-seka pri Rigi smo zavrnili poskuše-ne nemške napade pri Ragasmu (se-vemo od Kangaskega jezera). So-vražna artiljerija je zelo silno obstre-ljevala mostišče IkskU, nekaj podod-sekov pozicij pri Dvinsku in pozicijo med Naroškim in Višnjevskim jezerom, OBLETNICA BITKE PRI OOfc LICAH-TARNOVU. Dunau 4. maja. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevaiskega stana poročajo: FeJdmanšai nadvojvoda Fride-rik je izda! tole« povelje vrhovnesra poveljništva: Povodom prve obletnice velike bitke pri Gorlicah-Tarnovu u pre-bitje ruske fronte sem poslat Nj. Veličanstvu nemškemu c#6ar)a toie brzojavko: Danes pred enim letom so nemške in aivstro-ogrske čete v zmagovi-^ bitki prebile ruske pozicije y Qor-licah. V zvestobi in spoštovanju se spominjamo jaz m mofi vrli bojevni-ki na ta slavna tep Vašega veličanst- va in slavne nemške armade. Ono ozko, v trpljenju in smrti ojačeno vojno bratstvo, ki je pred letom iz-vojevalo eno največjib in najbolj uspešnih zmag svetovne zgodovinc, bo tvorilo z božjo pomočjo tuđi nadalje največje jamstvo za naš uspeh. Naj nas caka še trdo delo. zmaga nam ostane. Nadvojvoda Frlderik, feldmaršal. Nj. veličanstvo nemški cesar. zvesti prijatelj in zaveznik našega prernilostlivega vrhovnega vojnega gespodarja, so blagovolili nato mi-lostno odgovoriti. Srčno se Ti zahvaljujem za Tvo-jo prijazno brzojavko. Tuđi jaz se spominjani te dni, ko poteka Ieto od početka velike ofenzive v Galiciji, s hvaležnim srcem iznova hrabrosti in složnosti, s katero so korakali vojaki naših zaveznih vojsk navdušeni k napadu. Prosim Te, da to sporočiš pod Tvojim poveljništvom stojećim četam. Ce se ozremo na slavne Čine preteklega leta, smemo z zaupa-njem upati, da bo skupna volja izvo-jevala končno zmago. Bog pomagaj! VHiem. m. p. Obe izjavi je razglasiti vsem cetain. Nadvofvoda Friderik, feldmaršal. Novi ruski poveljnikl. Preko Stockholma: General Rennenkampf je bii snrejet od crnja. Skupaj s Kuropntkinom in Radkom Dimitrijevom dobi poveljništvo na severni front;. 2e danes frnenuiejo v ruskih krogih te tri generale »tepeno trojico«. Ameriški žetermfkl materijal za Rušilo. Ruska vlada je naročila v Ame-riki 1000 lokomotiv in 32.000 želez-niških vozov. Dogodki na Balkanu, NAŠE IN NEMSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojlšče. Mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. Berolin, 4. maja. (Koresp. urad.) NVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 4. maja. Balkansko bojišče. Nobenin pomembnih do^odkov. Vrhovno armadno vodstvo. * Kriza na Grškem. Ententa preklicuje svoje grožnje. London, 3. maja. (Kor. urad.) »Reuter« je pooblaščen dementirati vest, razširjeno v velikem delu gr-škega časopisja, da so poslaniki če-tverozveze dobili naročilo izvršiti pri grški vladi skupno demarŠo ter ji sporočiti. da je bilo sklenjeno proglasiti nad Grško blokado, ker je od-klonila pasažo srbskih čet. Ta govo-rica, ki je napravila med prebival-stvom mučen vtis, je popolnoma ne-resnična. Srb! ne pojdejo po kopneni v Solun? Milan, 4. maja. (Kor. urad.) »Corriere della Sera« javlja iz Aten 2. t m.: Poslaniki Četverozveze nišo storili v zađe vi pasaže srbskih čet nobenega nadaljnega koraka. Vladni krogi pričenjajo smatrati, da tuđi ne bodo nobenega koraka več storili, temveč da bodo transportirali Srbe po morju in sicer skozi korintsko morsko ožino. Grški listi Javljajo, da je med tem dospelo že 25.000 Srbov na ladjah v Solun. »Nea Imera« je izvedela, da so ententine ladje pobrale okoli Krfa približno 60 torpednih min. Parnik »Sidney« je bil vsled eksplozije treh min v nevamosti. Ajtglešk! parnik s srbsklml c«iaml potopu«. Iz Aten poročajo: Kakor javlja solunska »Angara«. je bil neki angle-ški parnik s 150 srbskinii vojaki ob epirski obali od sovražnega podmor-skega čolna potopljen. Većina voja-kov se te baje resila. Podrobnosti še ni. Kaj Je z triko oficlrsko Dgo? Ateoe, 1. maja. (Kor. urad. Za-kasnelo.) »Agenco d' Athenes« poroča: Ker je »Agence Radio« objavila neresnično, sicer takoj uradno demontirano poročilo, da so grški Cast-nlki ustanovili vojaSko ligo v obram-bo kralja, je državno pravdniitvo uvedlo proti omenjeni agenturi sodno preiskavo. Vsi listi, tuđi venizelistič-ni. oštro napadaje »Agence Radio«. Turska vojna. TURSKO URADNO POROČ1LO. Carigrad, 4. maja. (Kor. urad.) »A. tel. Milli«. Glavni stan poroča: Na raznih frontah se ni pripetUo nič pomembnega. Neki naš hi-droplan je izvršil 2. maja izviden polet v smeri Tenedos-Lemnos ter vrgel na Lem-nos 4 bombe, ki so vse eksplodirale. Napačno rusko poročilo Iz Male Azije. Beroiln, 4. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Brzojavka iz Carigrada pravi: Rusi razširjajo brezžično, da so zavzeli Erzinghan. Turski glavni stan poroča. da je to zlagano. Včeraj zvečer so se zopet izkr-ca!e oborožene čete ob maloazijski obali zapadno od Sokije in Milasa ter se kmalu umaknili na otok, ko so vzele nekaj živine s seboj. Rusko poročilo iz Ma!e Azije. 2. maja. Prođirajoč v smeri na Diarbekir, so vrgli naši kozaki Turke energično proti zapadu. V smeri na Bagdad smo vrgli tuđi močnejši sovražni oddelek proti zanadu ter mu odvzeli njegovo artiljerijo in nanovo zabojev z municijo. Zavojevatelj Kut el Amare. Začasni poveljnik turske 6. armade pri zavojevanju Kut el Amare je bil brigadni general Halil paša. Cesar Franc Jožef je podelil zmago-viternu generalu red železne krone I. razreda z vojno dekoracijo. Amerika in Nemčija. Povratek nemskega državnega kan-cleria v Berolio. BeroHn, 4. maja. (Kor. urad) Dr-ža\rni kaneler von Bethmann-Hoil-weg se je povrnil iz velikega glavne-ga stana. Smatrati je, da bo prihod-nje dni podal proračunski komisiji državnejra zbora poročilo o položaju. Mir ostane ohranjen. »Gazette de Lausanne« piše v uvodnem članku: Mir med Ameriko in Nemčijo ostane ohranjen, ker se vršijo razgovori fhed VVashingtonom in Berolinom na skoraj prijateljski način. Ako bi bil veleposlanik Gerard dobil naročilo, da se naj poslužuje oštrih besed in da naj zahteva takoj-šnji odgovor, bi ne bil mogel sprejeti "nvahila. da naj priđe k cesarju v gla\7ii stan. Razne politične vesti. = Boigarski postanci na Duna- iu. V sredo, dne 3. maja so dospeli boigarski poslanci pod vodstvom dr. Momčilova na Dunaj, kjer jih je na kolodvoru pozdravil župan dr. Weis-kirehner ter zastopnik trgovske in obrtniške zbornice. Boigarski poslanci si ogiedajo na Dunaju neka-tere važne naprave ter se podajo od tam v Draždane. = Poslanec Liebknecht. V to- rek bo zopet seja nemškega državnega zbora in bo prva stvar, ki priđe na razpravo, socijalno - demokratični predlog. naj se vojaškosodno postopanje proti poslan. Liebknechtu ustavi za čas zasedanja državnega zbora in poslanec Liebknecht izpu-sti iz zapora. Sodi se, da bodo me-ščanske stranke ta predlog odklo-nile. Potfpisujte IV. vojno posolilo. iBli \i pinoni Mi Posredovalnica im goriske be-guoce v Ljubljani naznanja tem potom vsem onim gg. posestnikom in drugim, kateri so se pri njej oglasili, da sprejmejo hlapce in dekle v službo, da ni mogla dobiti iz taborišča v Brucku ob Litvi zahtevani delav-skih moči. Predavanje, katero je imel na Dunaju v Uraniji prelat Drexler o umetnosti na Goriškera, je uspelo prav dobro. Istatako koncert. Mnp-gostevilne slike so kazale stavbe in izdeike iz Vipavske in Soike doKne in iz Furlanije- Dvorana je bila polna izbranefa občinstva. Tuđi gmotni uspeh predavanja v korist begun-cev je povsem ugoden. Med vjetnlki so izkazani nadalje poleg uradnih seznamov: Josip Ke-bar iz goriške okolice, ie v Cisto-poUn; Anton Kenda, s Tolminskega, je v Cremoni v Italiji; Mati ja Kenda, tuđi s Tolminskega, je v Balahni v Rusiji; Ljudevit Kikelj in Rihard Ki-kelj, oba s Tolminskega^ sta v ru-skem vjetništvu, prvi v Jaroslavlju, drugi v Hvalinsku; Josip Kpc, ix Gorice, Je v Sknbirsku; Josip Kode-lja, z Goriškega, je bil v bolnišnici v Kursku; Anton Kofol, s Tolminskega, je v Volterri v Italiji; Andrej Ko-mac, z Bovškega, je v Castello Bre-scia; Matej Komac pa v Rusiji v Sa-rapulu; Fran Krajnik, s Touiiinske-ga, je v Sarapulu; Josip Kravanja^ z BovŠkega, v Castello Brescia v Italiji; Anton Krivec, s Tolminskega, je bil v mestni bolnišnici v Sarapulu; Jakob Krivec pa je v Kunguru, gu-bernija Perm. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre. Potom uradne brzojavne agencije je bilo že javljeno, da je deželna upravna komisija, imenovana s cesarskim poveljem dne 3. aprila t. 1., prevzela avtonomno deželno upravo namesto razpusčenega de-želnega odbora istrskega. Povodom prevzemanja deželnih uradov in za-vodov se je dvorni svetnik Alojzii L a s c i a c, predsednik komisije, obrnil do deželnih uradnikov, poziv-Ijajoč jih, naj točno vrše predpise, nanašajoče se na službo, naj čuvajo uradno tajnost ter se drže uradnih ur. Opozarjal jih je, da so kot državljani in javni nameščenci dolžni, da svojo zvestobo do države in vda-nost do vladarske hiše izkazujejo javno ne samo z besedo, ampak tuđi z dejanjem. Ker se bo komisija strogo držala načela popolne enakopravno-sti obeh narodnosti Istre, jim je predocil nadalje, da je njihova dolžnost, da nepristransko In z ena-ko prijaznostjo postopajo z obema narodnostima te dežele. Na zaključku jim je obljubi 1 svojo naklonjenost, samo da se bodo vestno držali vseh naglašenih napotkov. Zaplemba sena vseh kakovosti v političnem okraju puljskem in v območju mestnega magistrata v Rovinju, ostaja v veljavi tuđi nadalje v smislu odredbe z dne 10. fanuarja 1916. Tako naznanja c. kr. trdnjav-ski komisar v Pulju. Brez njegovega dovoljenja se ne sme izvažati, pro-dajati in nakupovati sena. Vsakdo, ki ima seno, mora naznaniti župan-stvu. koliko ima sena in koliko živine. Prestopki odredbe se kaznujejo z globami do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Četrio vojno posolilo. Ljubljansko mestno prebival-stvo stori za vojne namene vse kar more. Ljubljana je na oljkin dan na-brala dosti več kakor Gradec, dosti več kakor Trst in dosti več kakor Zagreb, dasi so ta mesta trikrat tako \e!ika kakor Ljubljana. Takisto bo tuđi s tednom Rdečega križa. Tuđi glede vojnega posojila je ob sebi razumljivo, da bo napela Ljubljana vse moči, samo da omogoči armadi iz-polniti svojo velevažno nalogo. Toda tuđi d e ž e 1 a bo morala pri vojnem posojilu pomagati. Stori to tem laglje, ker ni bilo še nikdar toliko denarja na kmetih, kakor ga je zdaj. To pričajo nele velike vloge pri denarnih zavodih, ampak to pri-Čajo posebno še izredno visoke cene, ki so jih dobili producenti za živino, za mrvo in sploh za vse pridelke. »Domoljub« je povedal, da so samo za pšenico dobili kmetovalci šest mi-liionov več, kakor v navadnih časih, a koliko so še dobili za mrvo, koliko za konje in govejo živino, koliko za krompir in druge poljske pridelke, koliko za jajca itd. Vojni čas je za producente zlati čas in zato je pričakovati, da bo tuđi kmetsko ljudstvo v izdatni meri pod-pisovalo vojno posojilo. Res je kmetskim ljudem nekoliko težko razložiti udobnosti vojnega posojila in jim vcepiti spoznanje, da store zase in za skupnost koristno delo, če nalože svoj denar v vojnem posojilu. Toda govoriti se da rudi z našim kmetom, Dnevne vesti. — Odlikovanja. Cesar je podelil v priznanje hrabrega in požrtvoval-nega zadržanja pred sovražnikom v izvrševanju svojega pokliča padletrra župniku v Sv. Luciji Josipu F a b i -a n u viteški križ Franc Jožefovega roda na traku vojaškega zaslužnega križa in kooperatorju Alojziju Ma-kucu v Tolminu zlati zaslužni kri. žec s krono na traku hrabrostne svetinje, nadalje v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom, bo-goslovcem IV. knezoškofijskega cen-tralnega seminari ja v Oorici: Ivann Brašu m Franu Kindaiu, ob#- |03. Stefr •SLOVENSKI NAROD*, »5. maja uh«J. Stran 3. 10a v bohušnici Rdečega križa v Qo-fki; zlati zaslužni križec na traku fcr*brostne svetinje hi sestri redov-dci Sv. Kajetana Juliti Leonardi v bolni&id Rdečega križa v Gorici srebrni zaslužni križec na traku jirabrostne medalje. — Daronijo je podelil cesar vpo-fcojeneimi ravnatelju vojnega arhiva generalu Emilu Vojnovichu od Belo-breskve. Baron Vojnovich je rodom Hrvat. — Pregledovanje lctniko^ 1866. do 1897. K pregledovanju pridcjo vsi črnovojniki omenjenih letnikov, če nišo že v aktivni vojaški službi. Cr-novojnik ni, kdor je bil pri rednem nabcru izbrisan iz naborne knjige. To so pokabljenci, slepci itd. Aktivni vojaki so, kakor rečeno, prosti pre-gledovanja. Med te so všteti tuđi oni, ki so v črnovojniški službi brez orožja, to so: delavci na železnicah, v puljskem arsenalu itd., če so za-priseženi kot črnovojniki. Pregledo-vanja so prosti: invalidi, ki se oskr-hujejo po invalidnicah. Invalidi, ki so doma, pridejo k pregledovanju. Prosti pregledovanja so nadalje vsi oni, ki 50 superarbitrirant po 31. marcu V/16. Kdor je na dopustu do izvršitve sunerarbitraei:*£, ni podvržen pre-eledovanju. ker je mogoče, da se iz-rek superarbitracijske komisije ovr-zc. Gluhonemci. kreteni, hlazni. sla-^umni, duševno bolni so preglećo-vr.nja prosti, toda dokazati morajo rr! svoji politični oblasti z izpričeva-!om kakesra zavoda ali z zapisnikom dveh zapriseženih prič. da imalo te rolezni. Tuđi slepci, enoroki ali er.o-*^gi so presiedovanja prosti, če to ?-ed pre?!cclrvar»jcm dokažeio politični oblasti. Pri prejsnjih preglećo-vaniih sposobni črpovojniki. ki so na rrošijo čmcvojniške službe opro-ščenf. preglcdovarru nišo podvrženi. K?r morajo itak takoj odriniti k vojakom, če užasne oprostitev. Kdor ima oprostnico. pa ni zavezan takoj po ugasrntvi oprostitve odriniti k vojakom, je rre^ledovafijn podvržen. onrostitev mora, če bo sros^nen, mrsova uvel'aviti. Kdnr '"ma črnovoj-no namembnico. pa se ni spoznan za sposobneea, je pregledovanju pod-vržen. Namcrobnica v tem sTitčstu h^ubi svojo veljavo. a!l pa se mora trnova uveljaviti. Med vefno iz čr-riovoiniškc službe ali vojske do!-žnost' izpnjčcni, ki so dobili vo«asko dO*lt;^'fi"co i *l b^cb*-0^), CO1 rt»-o?"ledo- varua oprešceni. Vse druge listine, v-^tudi ^o Viavzulirane: »za. vsako (črvo^'c'vn) r-hT?ho r.espesr^CTi«, ali Taboru nic več podvržem. ne opro-Scaio nregledovanja. Sicer pa ie klavzula: naboru m-~ v<*č pnd^-r-;;enT rr.o^očp le nri letnikih 15*0?.. !^>3.. 7*04. in ISO.". Ti ^tniki ?o v n?.bornl!i dolžn^stib. Na^orr.^ *n prejr!edovs»Tno dolžnost 5e treba strofo loclti. — IV. vojno pcsoiHo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani ie pod-risalo dosedaj 52 strank skupno 2,453.000 K IV. vojne^a posojila. Med drugimi so nadalje podpisali: N. X. v Ljubljani 250.000 K, Katarina Erman. Ljubljana. 4000 K: Martin Gale, Mala vas pri Grosupljem, 1000 K; Ana Grurn. Poncva vas pri Grosupljem, 1000 K; Franc Hribar, Ponova vas pri Grosupljem, 1000 K; Jera Grum, Ponova vas pri Grosupljem, 1000 K; Jakob Bergant, Ljubljana, 1000 K; N. N. v Ljubljani. 4000 K; občina Aržiše 1000 K; Ana Kaštelic. Velika Račna pri Grosupljem, 1000 K; Josip Zajc, Velika Račna pri Grosupljem. 1000 kron: >T. N. v Ljubljani, 10.000 K; Marija Klemenc, Ljubljana, 1000 K; župna eerkev v Domžalah 5000 K; Anton Urbanija. Žice pri Radomljah, 5000 K; Jos*n Olup, Ljubljana. 2000 kron; Mar. Košak, Ljubljana, 100 K; dr. Josip Marinko, Mavče, zopet 2000 kron, skupaj 4000 K; Jernej Jenko, Mavčiče, 000 K; podružnica Sv. Kan-cijana na Podreči. 100 K; frančiškan-ski samostan v Ljubljani 1100 kron; občina Gorenje polje 200 K; občina Nevlje 100 K; občina Bela eerkev 100 K: občina Slap 1300 K; Ivan Lav-rič, Cerknica, 1000 K; Ignac Fatur, Zagorje. 200 K; občina Križ pri Kam-niku, 3G0 K; občina Jesenice 1000 K; Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 10.0C0 K; župna eerkev v Vodicah 35.000 K; Neimenovani 5000 K. — Teden Rdečega križa v Ljubljani. Prva dneva javne prodaje zna-kov in cvetic sta se po zaslugi ne-umornega dela ljubljanskih gospa in sospedičen končala s kaj lepim uspe-hom. Izkupiio se je za naxi 16.000 K. K temu so z vnerao pripomogle gospe in gospodične obeh narodnosti in vseh političnih smeri, ki so vse v že večkrat preizkuscnem požrtvova-nju krepko poprijele se dela javne prodaje, kakor jo je ukrenil odbor za Teden Rdečega križa na Kranjskem. Sestavila sta se dva ženska odseka: slovenski in nemški. V prvem so se združile ^O3^e in gospodične obeh slovenskih političnih strank z učite-Ijicami slovenskih srednjih šol ljub-JhoskitL Ta ođsek * taci moje *h rišče v posvetovalnici mestne^a magistrata in so mu načelovale ga. podžupana Bcrta dr. T r i 11 e r j e v a in ga. dež. poslanea dr. GregoriČe« v a ter so bile v njem ga. dr. B r c t -lova, Gogalova, Jarčeva, Jegličeva, dr. Kerstaikova, Knezova, Lahova, Legvar-tova, L i 11 e k o v a, dr. M a j a r o-nova, Sičova, Skaletova, Stritofova, Stupiceva, dr. Zbašnikova. Pomožni odbor učiteljic so-tvorile gdčne.: Cid-rich,Qrošel], Levec.pl. Ron-zenberg, Skaberne in Stupica. Odsek nemških dam in gospo-dičen z go. Ninko Lukman, gro-fico Barbo, Kreuter-Galle, pl. S c h 6 p p 1 in Wettach je imel svoj delokrog v kasini. Ves iz-kupiček so vse vrle in neumorne go-srxjdil*ne prodajalke prinašale v svojih nabimlnikih v mestno posvetoval-nico na magistrat, kjer sta ga pre-vzemala, preštevala in vknjiževala nevzdržema in z znano potrpežlji-vostjo magistratna uradnika gospod bbsrajnik F i n k in računski re\ ident S. Boltauzer. Težavno štetje in urejevanje moglo je biti koncano se le v torek popoldne. — Med prodajo se je zbralo številr.o občinstvo pri promenadnih vojaških koncertih v nedeljo v Zvezdi, v ponedeljek pred glavno pošto in v sredo v Tivolskem parku ter so zlasti takrat vrle pro-dajalke našle obilo radoveljnih odje-inalcev. Saj so se prodajali tuđi v res-mci lični znaki Rdečepa križa in Voj-nocskrbovalncga urada in pestre, naravi skoro popolnotna slične in vabljive cvetke. — V soboto in ne-deHo zvečer se i'e zbralo občinstvo pri obeh večernih koncertih. enkrat v kasini. dnicnč v Unionu. kjer je obakrat voiaska godba žela za svoj izbran in Fkrbno prednašan vspored obilno pohvalne^a priznanja. — Ne dvomimo. da bo zaključek ja\Tie pro-dare v soboto in nedeljo našel vse pridne delavke zopet na svojem me-stu in cla se jim bodo vsi 5I031 našega prebivalstva odzvali z isto radodar-nostjo ter da uspeh zadnjih dni ne bo zaostaja! za prvim. — tfafriralni odbor za Teden Rdečcsa križa prosi hišne posestnike naj še ta teden predlože vsem stran kam nabiralne pole in jih opezore. da bo celemu me-stu v ponos, če bo vsak po svojih rr.očeh prispeval. Pole in darila se bodo zbira!a v soboto, 6. t. m., nai bodo torej ciotlej prifpevki zbrani. — Povcdon Tedna Rdečega križa je gospod Nikolaj Gutmansthal v Dvoru izročil Nj. ekscelenci gospej baronici Karli Sch\varz svoto 1000 K za namene Rdeč^ca križa. — »Glasbera Matica« v Ljubljani. V sobeto 6. in v nedeljo 7. maja 1916. obakrat ob S. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«, dva velika, dobrodelna koncerta na korist Dežeineniu in gospeinemu pomožne-mu društvu - Rdeče^a križa« za Kranjsko, o 25Ietnici obstanka pev-skega zbora -Glasbene Matice- in o 251etnici rednega koncertnega delo-vanja »Glasbene Matice«. (10. in 11. dobrodelni koncert tekom vojne.) Pod vodstvom koneertnega vodje «. MatejaJi ubada. Pri koncertih so: delujejo: slovenska domaća umetni-ca, operna pevka, ga. Irma P o 1 a -kova iz Zagreba; mladi hrvatski umetnik, virtuoz na gesli, g. Zlatko 13 a I o k ov i ć iz Zagreba; koncertni pianist, konservatorist, g. Janko R a v n i k iz Prage; in slavni pevski zbor »Glasbene Matice« (150 pevk in pevcev). — Spored I. koncerta v soboto, 6. maja 1916: 1. J. Haydn; Cesarska pesein. 2. Oknli 330 let stare skladbe, ktere je zloži! naš sveto vnoslavni rojak .lakob P e te 1 i n, latinski imenovan Jakobus G a 11 u 3. nemški imenovan Jakob Handl (fiand I), (rojen na Kranjskem leta 1550., umri v Pragi leta 1591.): a) Laus et perennis Gloria — (Hvala in slava vekomaj.). Osmerogiasno za dva zbora a-capella. b) Eripe me. Domine, ab inimicis meis! — (Iztrgaj me, o moj Gospod, sovražnikom iz močnih rok!) Dvoglasni kanon. c) Ascendo ad Patrem meurn et Patrem vestrum. Allcluia! — (Gori grem k Očetu svojemu, k Očetu vašemu, Aleluja!) Šesteroglasni zbor a-ca-pella. č) Adoramus Te, Jesu Christe! — (Molimo Te, Jezu Kriste!). Osmerogiasno za dva zbora a-capella. d) Diversos diversa iuvant! — (Vsak se rad po veseli enkrat!) Osmero-glasni madrigal. — Skladbe-motete — pod št. 2 a, b, c, č so vzete iz s podporo c. kr. naučnega ministrstva izdanih publikacij »Spomeniki glasbene umetnosti v Avstriji«. — (Denk-maler dcr Tonkunst in Oesterreich.) 3. a) Anton Dvorak: Arija iz opere »Pusalka« (Mjesece na nebu visokom.) b) Ivan pl. Z a J c: »Lilin pjev«. »Zar sanjam ili bolna sam?« Poje operna pevka gospa Irma P o 1 a -kova. — Odmor pet minut. — 4. F. C h o p 11^: Balada v As-dura, op. 47. Na klavir ^ra g. Jaako Ravnit 5. a) G. Pu c c i n i: Arija — Molitev iz opere »Tosca^. b) SreČko A 1 -bini: »Zlatnog doba čar!« Pesera. Poje operna pevka fifa, Irma Po-lakova. 6. a) Stanko Premrl: Slovenska eovorica. b) Emil Ada-mič: Mlad junak po vaši jezdi, c) Anton Andćl: Anko, Ančice. Hrvatska narodna pesem iz Varaždina, č) Vilko Novak: Dunave, Dunave! »Cvijeće iz narodnoga vrta«. Hrvatske narodne pesmi s spremjjevanjem klavirja in harmonija. — Štinglasni mešani zbori. — Poje pevski zbor »Glasbene Matice«. — Na klavirju spremlja gdčna. Dana K o b 1 e r j e -v a. — Spored II. koncerta v nedeljo 7. maja 1916. Točke: 1., 2. in 6. sporeda I. koncerta od dne 6. maja se v II. koncertu v nedeljo 7. maja zopet izvajajo nespremenjeno. V spremenienih toČkah pod št. 3., 4. in 5. pa se izvajaio sledeče skladbe: 3. Saint Saens. Introdukcija in Rondo capriceioso. Na gosli svira g. Zlatko B a 1 o k o v i ć. 4. a) F. C h o p i n : Nocturno, op. 27. st. 2. b) Janko Ravnik: »Veliki karakteristični valček«. Na klavir igra g. Janko Ravnik. 5. W i e n i a w s k i: a) Legenda, b) Poloneza v A-duru. Na Rosli svira g. Zlatko R a 1 0 k o v i ć. Na klavirju spremlja g. Josip Vedra!. — »Glasbena Matica«. V koncertih v soboto in nedeljo 6. in 7. maja t. 1. nastopi blizu 160 navdušeno delu-jočih, požrtvovalnih pevk in pevcev. — Za svoje sodelovanje ?i je izbral mladi hrvatski virtuoz gosp. Zlatko B a 1 o k o v i ć posebno lepe skladbe. — S tema koncertoma se zvis*a število rednih koncertov v dobi 25 let na 172, med njimi se jih vrši 123 s sodelovanjem pevskega zbora »Olasbene Matice«. — Srčne pozdrave vsem znancem, prijateljem in čitateljem »Slov. Naroda« z jugozapadnega bojica po-šiija Poddesetnik Aloj- zij Jurca, Volčjigrad, Primorsko; pešci: Franc P r e m r u, Vipava; Pe-ter 5 a n t e 1 i, Beljsko pri Postojni; Martin B o g o r i č, Artiče pri Breži-cah. Spod. Štajersko; Janez Udo v i č. Jelšane, Primorsko; Franc M a 1 e č k a r, Ostružno brdo. Kranjsko: Janez C o 1 j a, Samotorca, Primorsko; Rok Vatovec, Ostružno brdo. Kranjsko; Angel K o r e n i Ć, Ljubice. Istra. — Z boUšča smo prejeli nasled-nio vojnopoštno, z dne 17. aprila datirano dopisnico,s prošnjo, da jo objavimo: BrzojavTka za Ribnico: Z gromom naših težkih možnarjev po-šiljamo vsem ribniškim damani in gospodom »Veselo Veliko nočU, strel pa smo poslali Italiianom. Vrla deca vojne bolnisnice Carl Josef S i e g 1, Gustav H e r z i g, Franz G r i 11. — Iz itali.ianskesa voinega vjet-ništva in sicer iz Trapani na otoku Sicilija nam pošiljajo »kranjski fantje< : Ivan B a r 1 e, Albin Zab-k a r. Filip M u h i r c. Miha K 0 d r a in Aloizij Tome dopisnico, na ka-teri pišejo: Vesele velikonočne praznike želimo vsem bratom Slovencem in drae^m doma. — Zahvala. Podpisana si dovolju-je pred odhodom na Dunaj v svrho namer^čenja umetne noge iskreno zahvaliti za naklonjena ii darila, ki jih je prejela — potom hva^evredne posredovalnice za goriške begunce — od dneva ranitve do današnjega dne. Istotako se zahvaljujem gosp. primanju dr. I. J e n k u in dr. P.Av-r a m o v i č u, ki sta me z zdravniško vedo in požrtvovalnostjo otela smrti, ter g. nadupravitelju G. Neben-f ti h r e r j u in njegovi plemeniti gospej za njihovo dobroto. Štejem si v dolžnost to zahvalo izreci tem boli, ker mi je dobrohotna naklonjenost vseh mojih dobrotnikov in skrbno negovanje usmiljenih sester olaišalo pretrpljene bolečine — prizadete po krutem sovražniku — izdajalcu. Do-brotnikom še enkrat Bog plačai! — Ljubljana. 5. maja 1916. — Berta K e n d a. Deželna bolnišnica (med. oddelek.) — Pozor! Ministrska naredba glede dolžnosti naznanila k o v i n z dne 7. februana 1915. št. 27 drž. zak., in t dne 29. marca 1915, št. 80 drž. zak.. je spremenjena v toliko, da zalog aluminija, antimona in čina ni potreba mesečno naznanjati političnim oblastim prve instance (v Ljubljani magistratu), ako ne presegajo teže 5 kg; svinca in bakra 10 kg. bakrene in cinkove zlitine 30 kg, cinka 50 kg. počinjene pločevine pa 100 kg. Ne glede na težo se pa mora Se naznanjati: chrotn, ferrochrom. molvbden. ferrmolvbden, nikel in ferronikel. vanadium in ferovanadi-um, volfram in ferrovolfram. rude, predprodnkti* star materijal, odpad- ki in pepel. Drugo ostane vse neiz-premenjeno. Nadalje je naznaniti sledeče predmete, če so docela ali le delno iz čina ali železnine: 1. ploče-vina, cevi, drogi, table, plošče in surovine; 2. tolije; 3. vrče, cementi in druge posode, sklede, krožnike, tase, pokrove, žlice, svečnike, ako nišo kot umetnost. Kopalne banje, pipe in druge armature, posamezni deli aparatov (posebno če so v sveč-nati obliki). Pod 1. in 2. so naznaniti, ako presegajo težo 5 kg. Naznaniti mora te predmete vsakdo. ki jih ima ali hrani. (Tedaj tuđi zasebniki.) — Ministrska naredba z dne 2$. aprila 1916, št. 124 drž. zak., izpreminja maksimalne cene za emajlirano po-sodo iz jeklene pločevine. Utega že-ieza. pocinasto in surovo znotraj bru-šeno posodo, kakor tuđi za pralne in druge kotle. Te nove cene morajo trgovci imeti nahitev svojih p r o -dajalnah na vidnem kraju. Novi maksimalni ceniki se dobe pri političnih oblasnih prve instance (v Ljubljani pri mestnem magistratu). — Popis goveie živine, praši-čev, ovac in kez. V smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko, se vrši v Ljubljani dne 10. in 11. maja 1916 popis goveje živine, prašičev, ovac in koz po stanju z dne 10. maja 1916. V mestu se bo živina popiso-vala kakor običajno v mestni posvetovalnici ofca dneva od 8. ztotraj do 2. popoldne. Na Barjju in v Spodnji Šlški pa ee ^o popis vršil od niše do niše. Lastniki navedene živine se torej pozivljajo, da jo pridejo popišat, ker beđo zarmidniki tuđi to pot kaznovani. K drugim popisom je došlo sedaj prvič popisovanje ovac in koz, na kar se občinstvo še po-sebe opozarja. — PGročilo o prodaji špeha in mesa pri mestni aprovizaelii ljubljanski. Prekajeno meso, ki ga je imela v zalogi mestna aprovizacija, je razprodano. Prodalo se ga je nad 18.000 kg. Med tem je bilo 755 ste-gen in 772 plečet. Da so mogli tuđi neimoviti Ijudje kupovati prekajeno meso, se je zlasti stegna in plečeta oddajalo razsekana in prekajena v manjših kosih. Po blagu so pridno segali vsi sloji ljubljanskega prebivalstva, deloma radi relativno nizke prodajne cene, deloma za tuđi vsled njega izborne kakovosti. Mestna aprovizacija je svinjino prekajevala v lastni režiji. Ob času takozvane »žetve prašičev« je kupila 531 zaklanih prašičev, težkih okoli 45.000# kg. Glavni namen nakupa tega blaga je bii odpomoč pomanjkanju špeha, ki ie bilo takrat na Hubljanskem trgu zelo občutno. Svežega ga ie v decembru prodala mestna anrovizaciia okrog 10.000 kg po 3-90 K za kilogram. Torej po cenah, po katerih se tedaj tega blaga sicer ni dobilo v nobenem dru-gem mestu ^ele države. Razven tega je aprovizacija takoj ndprodala nekai tisoč kilogramov svežih svinjskih glav. ledic. parkliev in drugega mesa po zelo nizkih cenah. (Glave in parklii 1 kg po 1 K 20 v). Tuđi nekaj sto klobas se je napravilo v mestni aprovizačni mesnici ter oddalo po ce-nah. najmanji za 50^ nižjih kot so bile tedaj običajne tržne cene. Pre-kaieno meso se ie prodajalo 1 kg po 3 K 44 v, p 5 K in 6 K. Denarni promet aprovizačne mesarije za ravno- I kar preteklo sezijo znaša nad 350.000 kron. Gotovo je tuđi. da je finančni uspeh tega pedjetja jako ugoden. Ko se je mestna aprovizacija lotila nakupa prašičev ter mesarskega in pre-kajevalnega predelovanja tega blaga, so nekateri gledali to akcijo po strani, boječ se konkurence. Tuđi od marsikatere druge strani so se v začetku vsled zlobnih ljudi delale dobri stvari nepotrebne neprilike. Sedaj, ko je meso razprodano, uvidevajo pa prav vsi Ljubljančanie. da je bila akcija za preskrbo prebivalstva s Špehorn in prekajenim mesom prav srečna. Marsikomu pa je žal, da je prišel prepozno, ker je prehitro zmanjkalo blaga, — Prodala slanih rib v mestni voini prodajaln!. V mestni vojni pro-dajalni v Gosposki ulici se dobi slana riba 1 kg po 1 K 70 vin. Dobi jo lahko vsakdo. Slana riba se mora 24 ur pred uporabo v večkrat pre-menjani vodi namakati, potem izgubi riba popolnoma okus po morski ribi in postane zelo okusna. — Koroška vnovčevalniea za živino je napravila v lanskem letu — 1,482.000 kron čistega dobička!! Ta čisti dobiček kaže sam, da je vnovčevalnica obogatela na stroške prebivalstva. Če bi bilo vnovčeval-nici za prebivalstvo. bi t)il^ delaja za znižanje mesnih cen. c r<^A — Podraženje tabaka in cigaret. V praških listih Čitamo: Tobačna uprava je nameravala zvisati s 1. majem cene tabaka, cigar in cigaret. Ker pa tozađevne priprave nišo bile pravočasno končane, je bilo podraženje odloženo, toda ne za dolgo. Tobačna uprava ie pripravila nove velike zaloge tabaka, cigar in cigaret. tako da po podraženju ne bode take* ga pomanjkanja, kakor dosedaj. — Ljudskošolske vesti. Ervina R o p a s je imenovana za provizo-rično učiteljico v Mitaovem; učiteljici Sofija Suša Je poverjeno začas-no vodstvo sole v Kranjski gori. — Franc Dobcrlet t- tN V visoki starostPSS. let je đanes umri mož, ki si je pridobil bil nevenljivih zaslug za gasiistvo na Kranjskem sploh in zlasti v Ljubljanu gospod Franc D o b e r 1 e t. Pokojnik, rojen pod tr-novskim zvonom, iz stare narodne družine, si je s svojo umnostjo, marljivostjo in spretnostjo ustvaril veliko podjetje, tovarno pohištva, ta-petništvo in pogrebni zavod. Velik del svojega časa, največji del svojih moči in vso svojo Ijubezen pa je po-svetil delu za ja\Tii blagor. Bil je mnogo časa član občinskega sveta ljubljanskega, socieloval je pri vseh javnih priredbah in si posebno za gasiistvo pridobil take zasluge, da ne bodo nikoli pozabljene. Bil je usta-novnik ljubljanskega gasilnega društva in kakih 35 let njegov načelnik in njegova duša. Iz neizvežbanih moči je ustvaril elitni kor, v katerem se še danes zvesto drže njegovih na-ukov in tradicij. Organiziral je gasiistvo tuđi po deželi in ustanovi! Zvezo gasilskih društev, kateri je bil dolga leta predsednik in obrtni voditelj. Lahko se reče: procvitajoče gasiistvo na Kranjskem je delo Fran-ca Doberleta, seme je on vsejal in obrodilo je bogatega sadu. V znak hvaležnosti so ga razna gasilna društva izvolila za častnega člana, tuđi ljubljansko, in Zveza ga je Izvolila za častnega predsednika. Ljuhljanska mestna občina je pokojnika v priznanje za njegovo požrtvovalno de-lovanje za občni blagor imenovala za častnega meščana. Pod predsed-stvom pokojnika je bilo pri Ijubljan-skem gasilnem društvu uvedeno slovensko poveljevanje in pokojnik je tuđi vzgojil svoja naslednika, že pred 1 več leti umrlega Striclja in sedanje-ga načelnika Turka. Starost je prisilila pokojnika, da se je pred leti umaknil z načelniskega mesta pri Ijublianskem gasilnem društvu in pri Zvezi. a ohranil je organizacijam?. vso svojo Ijubezen in se živo zanimal za njih delovanje. S Franom Dober-letom je umri popularen, v vseh kro gih priljubljen in spoštovan mož, mož resničnih zaslug. Pokojnik ie bil pri vsi svoji eneržiji vesel, prijazen in dobrosrčen gosood, vedno dovtipen in zabaven družbanik, ki ga je vsak rad imel. V priznanje njegovih za slug ie bil odlikovan z zlatim zaslužnim križeem ter z zlatim zaslužnim križeem s krono. Ljubljansko prebivalstvo obrani pokojnik^ hvaležen in časten spomin. r /.-.. ■ . . — Urari |e v Judenbunru na Stajerskem g. Friderik Strauss iz Ljubljane, c. kr. računski podčast-nik, v starosti 27 let. Naše sožalje! — Pomočniški zbor gostilničar-ske zadruge v Ljubljani ima X. redni občnt zbor v ponedeljek. dne 8. maja v restavracijskih prostoril hotela »Ilirije« v Kolodvorski ulici, ob 3. popoldne s tem - le dnevnim redom: Nagovor načelnikovega na-mestnika. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Načelstveno po-ročilo za leto 1915. Volitev načelnika, načelnikovega namestnika, 5 od-bornikov v pomočniški zbor, volitev načelstva (4 čiane in 2 namestnika) za bolniško blagajno, volitev nadzor-nikov (2 člana. 1 namestnika) za bolniško blagajno. Prememba § 5 pra-vil. Raznoterosti. — Po zaključku občnega zbora se vrši ob 4. popoldne ravno tam občni zbor pomoč-niške bolniške blagajne s tem - le dnevnim redom: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. S Letno poročilo o delovanju blagajne v letu 1915. Poročilo o računskem zaključku za leto 1915. Poročilo pre-glednikov računov. Slučajnosti. ! — Zadruga krojačev, krojačic itd. naznanja svojim članom, da je pričela poslovati obligatorična bol-niška blagajna članov. Tišti Člani in članice, ki še nišo vrnili p r i j a v -n i h 1 i s t o v, se prosijo, da jih ne-mudoma izpolnijo in pošljejo zadm-gi. — Načelstvo zadruge. — Deželna zadruga brivcev naznanja: Od 1. maja do 30. septembra bodo vse brivnice odprte od 7. zjutraj pa do pol 1. popoldne in od V42. popoldne pa do 8» zvečer. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 23.-29. aprila se je rodilo v Ljubljani 13 otrok, mrtvorojena sta bila 2. umrlo je 43 r oseb. med njimi 24 domačinov. Za •jtvjratico sta umrla 2, za jetiko 8. med njimi 1 tujec, vsled mrtvouda 11. Ražen teh je umrlo še 5 vojakov za legarjem. Za infekcijoznimi boiez-nimi je obolelo: 72 vojakov za tifu-zom. 64 vojakov za grižo. 3 domaćini in 1 tujec za vratico, 1 tujec in 30 vojakov »a trahomo. Kokoši krade neki neznan tat okoli Brezovice in Notranjih goite. .SLOVENSKI NAROD*. «h« 5/m*U Idi6. 105* ttcv. pobral $1 Je doti«* t* 164 kron. 2an-darmerlM Je storilcu na siedu. Pevsko draštvo »Sava« oa Je-filloah priredi dne 7. maja ob pol 8. zvečer v gostilni »pri Jelenu« na Savi gledališko predstavo »Martin Smola« burka v treh dejanjih. Kor je čisti dobiček namenjen »RdeČemu križu« (RdeČi teden) se slav. občin-stvo opazarja na to predstavo. Igra se ponavlja dne 14. maja ob pol S. zvečer za vojaške invalide iz tovar-ne (polovico), polovico pa za otro ški vrtec na Savi. Jarenina v Slov. gorlcah. V ne-deljo, dne 7. maja bo v Jarenini damska vojna. Ker na5e vrle ženske ne morejo iti na bojno polje, pa se ho~ če>o doma postaviti sovražniku. Razpečavale bodo po rani in pozni službi božji oficijalne znake Rdečega križa v prid našim ranjenim in bolnim vojakom. Kino »Ideal«. Spored za jutri, soboto 6., nedeljo 7., ponedeljek 8. maja: 1. Sascha Messtrov teden št. 770. Zek> zanimive vojne aktualnosti. 2. Službeno potovanje. Učinkovita veseloigra z F. Buchom in K. Alstrupom v glavnih viogah. 3. Diadem v nogavici. Družabna drama v treh dejanjih z Elso Frohlich in Aaago Hertlom v glavnih vlogah. 4. Trdi oreh. Burka z Buchom in Oskar Striboldom v glavnih vlogah. — Spored je za mladino neprimeren. — »I d eal«. V mestni klavnici ljubljanski se je zaklalo od 9. do 23. aprila IZ vq-Iovt 10 bikov, 2M krav, 767 praši-ćev, 133 teiet, 113 koštrunov, 153 kozličev in 5 konj. Vpeljalo se je 17.813 kg mesa in zaklane živine: 5 goveđi. 148 prašičev, 139 telet, 11 koštrunov in 50 kozličev. Našla se je vsota denarja: dobi se pri najditelju Jeleniču. Stara pot bis. st. 1. Preselitev gostilne. Gostilničar-ka Marija Gratzer se preseli iz Pri-sojne ulice na Židovsko stezo št. 3. (VeČ pove današnji oglas.) Zrenanje razredne loterije. (V. razred. 18. dan.) 20.000 kron dobi št. 106.819. 10.000 kron dobi št. 13.465. Po 2000 kron dobe št.: 2271. 5477, 26.715, 32.584, 39.531. 39.265, 44.258. 50.050, 65.560, 67.035, 78.573. 91.759, 109.853. Po 10OO kron dofce št.: 2401, 3516. 6277, 1O.7S2. 19.316. 19.865, 21.976, 26.S51. 26.916. 29.146, 31.900, 35.884, 36.345, 38.326. 41.812. 52.087. 67.188, 70.183, 70.720, 70.756. 72.334, S0.731, 84.831. 86.387, 96.173. 96.556. 97.933 in 106.774. Književnost. — Alfred Maderno: Scirocco. Dalmatinischer Roman. Založba Karl Reissner. Draždane, BIasewitz. Cena 3 marke 50 pf.. vezana 4 marke 50 pf. Navadili smo se tekom časa, da iemljemo knjige, pri katerih že naslov priča, da se kolikortoliko ti-čejo našega naroda, z neko nezaup-nostjo v roke. Sveže zanimivo dejanje te povesti se vrsi na slovanskih tleh in so pokrajinske krasote in kulturne posebnosti in značajnosti lepo in karakteristično popisane: dejanje se začenja z Opatijo, potem pa popelje pisatelj svoje čitatelje v deželo čudovitih lepot. v Dalmacijo in doli v Crno goro. Mogočen vtisk napravi, da je pisatelj znal dati zanimivi povesti nič mani zanimivo politično ozadje. V popisih pokrajin, v srečni žvezi psihologičnih in naradnih mo-mentov. v vsem je razpolozenje, označeno že v naslovu. V politienem OŽiru spada pisatelj med one Nem-ce. ki žele sporazumljenja med Slo-vani in med Nema", ne le ker so mne-nja. da je nasprotje med Nemci ter Angleži in Francozi nepremostljivo, ampak tuđi. ker uvidevaio. da so ve-činorna poljedelski Slovatii kot produktivni narodi vendar v?e kaj dru-gega. kakor zapadni narodi. Toda to so vprašanja. o katerih zdaj sploh ni treba razpravljati, kajti to ni v ro-kah posameznih ljudi, niti posamez-nih narodov, jtmpak je tudt to odvis-no od izida vojne in njenih posledic. Ker se pri nas bere mnogo nemšklh knjig, nam je prijetna dolžnost da opozorimo na delo. ki se tako bi-stveno ugodno razlikuje od drugih del take vrste. Prispevajte z denarnimi darili za Rdeči križ in za mladinsko oskrbo. * PrQaiM gospođini*. V Berlinu je bila trgovčeva žena Koch ob-solena mi tri leta ječe, ker Je svojo 18Ietno služkinjo tako zverinsko pretepala, da je dekle umrlo. * Skofje v vofaSkl službi. Svi-carski listi javljajo, da bo vsled raz-sirjenja vojaške službene dolžnosti na Ffancoskem tuđi na letnik 1867., vpoklicanih na vojaško službo tudl 11 škofov. 7* /~~o * Mlad morifec. Sodišče v Sze-gcdinu je obsodilo 171etnega fanta zaradi treh umorov na 15 let ječe. Fant je bil v službi na poscstvu ne-kega Kisguczija. Ker je posestnikova snena fanta zaradi njegove lenobe oštela, je sel in umoril gospo in njena dva otroka. * Eksplozija v Moskvi. Listi po-ročajo, da so revolucionarni delavci v Moskvi razstrelili centralno državno skladišče za petrolej in ben-cin. V nekaj sekundah je bilo uniče-nih 300.000 pudov nafte. Ogenj se je razširil in začelo goreti mnogo zasebnih hiš. * Dunaiski župan dr. Weis-kirchner je sičer še župan, a vendar je bil že zdaj izvoljen za ćastnega meŠčana. A gladko to ni šio, kajti tako meščanski kakor socijalna - demokratični ohčinski svetovalci so glasovali proti dotičnemu predlogu in je socijalni demokrat Reumann pri razpravi o tem predlogu prav oštro grajal župana in većino zaradi neza-dostne preskrbe iivil in velike dra-ginje. * VoJ»ii oas, zlati ča«, n dobič-kih vojnih liferantov piše >Neue Fr. Presse . ki take stvari prav dobro pozna, sledeče: Tekom zadnjih ted-nov so bile prodane razne znamenite scavbe na Dunaju kupcem, ki so bili posredno ali neposredno udele-ženi pri dajatvah za armado. Tako je eden naiboli /:nanin dnnaj^kih liferantov kunil v središčn notranjega mesta nišo za 2.PO0.00n kron. V okraiu Neubau je bila prodana velika hiša za dva minjona krxin in drn-£a za 875.000 kron dvema vojnima liferantoma. La<=tnik ^elike tovarne živil je kupil hišo za 28.000 kron. * Mednaroden sleoar. Josip Chelland je ang'eški državljan. Ze v mladih letih se je izvežbal za tatu in sicer se je specijalizira!, da krade le dragecenosti. Kradel je že na An-gleškem in v Ameriki in bil tuđi že na Dunaju zaradi tatvine brlljantov cbsojen na pet let. Na Punaju so ga bili takrat aretirali zaradi tatvine briljantne zapenke. Flelal se ie ne-mega in ni ust odprl — v ustih je namreč imel ukradeno zanonko. Ko se je zaslišujoči ga nradnik za tre-notek obrnil. je Chelland vzeT za-ponko iz ust in jo skril pod papini na uradnikovi mizi. Zdaj^so Chellan-da vjeli v Berlinu in ga obsodili zaradi različnih tatvln na tri teta ječe. * Fz seznama tujcev v N;zzj. > Ar-beiter Ztg.^ poroča: Pariška izdaja »New York Hcralda - z dne 19. aprila navaja. da so prispeli v Nizzo tuđi sledeči tuici: Dr. Hinković, posla-nec iz Zazreha.; dr. Trumbić, pred-sednik dalmatinskega deželnega zbora s soprogo; dr. Nikola Stojano-vie. deželni poslanec iz Bosne, pod-predsednik deželnega zbora; dr. Sr-skić. deželni poslanec \z Sarajeva; dr. Banjanin. deželni poslanec iz Zagreba, izdajatelj »Srbobrana««: dr. Giulio iz Dubrovnika in dr. Vccniak iz S-oveni." Te tujce so kolodvoru pozdravili številni srbski poslaniki ter predsednik franko-srbskega ko-miteja grof de la Salle. — Imena vseh teh gospodov so naši javnosti dobro znana, titulatitre, ki iih jim da-jejo Francozi. so pa izmišljene, ozir. častiti gospodje > tujci« so lastijo časti, katere so jim bile v domovini že davno odrečene. Kaj dela ta družba v Nizzi, o tem pač ni treba razprav-Ijati. * Odpeljana gospa in n}en detiar. Budimpeštanska policija izsleduje pustolovca Oezo Madaj - Martona, ki je ženo nekega budimpeštanskega slaščičarja odpeljal v Szeged in jo tam, ko ji je bil izvabll lO.OfH) kron gotovega denarja in se hranilnično knjižico, pustil na cedilu. Žena se je vrnila k svojemu možu in je policiji povedala svoj doživljaj: Obiskovala je vedno neko odlično kavarno. kjer se je seznanila z mladim elegantnim gospodom, ki jo je koj prvi dan na-pojil s šampanjcem. Že tretji dan tega znanja se je vrla žena odločila. da pabere, kar dobi denarja svojega rnoža in pobegne. §Ia sta najprej na Dunaj in potem v Szeged. Tam je zapeljivec izvabil ubegli ženi denar in hranilnično knjižico in pobegnil. 2ena se je, vrnivši se v Budimpešto, zopet sporazumela s svojim možem, ki ga je še posebno razveselilo, da je zapeljivec vsaj hranilnično knjižico po pošti nazaj poslal. Policija je dognala, da je Madaj vojaški begnnec in da je nekega zlatarja v Temešva-ru opeharil Za. 4000 kron. * Mi««* — HiBilit Te Oni je umri v Londonu mnogo milijonov težki po&estnik ladij James A Han. Mož je bil neke vrste posebnež: vElie svofim milijonom Je bil iskren socijalist, pa ne samo z jezikom, nego tuđi v dejanjih. V svojem življenju je bil dostikrai napaden, češ, da socijalist ne more biti milijonar in da milijonar ne more biti socijalist. Allan je na to vselej odgovoril, da svojega denarja ne služi tako, kakor drugi podjetniki, nego da ga služi, ne da bi se pregresil proti naukom in zahtevam socijalizma. Allan je bil listanovitelj znane parobrodne družbe Allan - linija, pri kateri so vsi uradniki in uslužbenci pravzaprav kompanjoni. Ta družba je edina na Angleškem, kjer nihče ne dobiva krivičnih dobickov in ni nihče izko-riščan. Stari oče umrlega Allana je hil posestnik male ladje, s katero je vozi! od obrežja Klvde v Kanado in nazaj in ta ladja je bila začetnica se-danje Allan - linije. Edini sin seđa-njega Allana in dedič milijonskega premoženja je tuđi sdcijalist in hoče nadaljevati delo svojega očeta. * Kazenska obravnava proti ogr^kemu dr/avnemu posl. Ivanki in tovarl§eni v Pof.unu. V soboto je policija vzela poslanca Ivanko iz sanatorija za umobolne, ker Je iustieno rninistrstvo odredilo, da se ga mora arc-tirati ter internirati. Ivanka je zdaj zaprt in bođo sodni zdravniki desnali, če je res umoholen. »Az Est poroća o sledečem dogodku pri ohravnavi: Prn?ri dan razprave je bih med poslušalci tuđi dama, ki je imela gost pajčolan na obrazu. Sledila je razpravi z velikim zanimanjem. Na predsednikovo vprasanje, kako ie mogla družba prevzeti da-jatcv živine, ko sploli ni imela toliko živine, je nrost Rudnav od^ovoril, da je družba pač sama tuđi kupovala živino, češ, saj Leotia Frank tuđi nima živine, pa ftna vendar da-jatveno pogodbo z vojno upravo. Tedaj je postala dama s paicolanom nervozna in je hitro odšla. Ta dama je bila Lcona Frank sama. Ko je bib razveljavljena prva pogodba med Ivanko In med vojno upravo, se !e skrji za ^.eono Frank. Ta je s pripo-ročilom nekega visoko stojećega ro-spoda dc-segla drugo pogodbo z vojno upravo, katera pogodba je bila potem prenesena na tajnika noslanca Ivanke. Za vsako dajatev je potem Leona Frank dobila 400 kron in poznejc, kn je n£a njena nojrodba rrepisana rm tajttka noslanca Ivanke, še 16.000 krtih. Pri hišni pre-iskavi pri Ivanki je policija našla dokaze za manipulacije Leone Frank in vrlega Ivanke, nakar je bila tuđi dru?a pogodba razveljavljena. * Čaši s!ia?n!h dobičkor. Se nikdar ni hil denarni žakelj tako mojročen in prepotenten. kakor je dandanes. \rse inu je podložno. De-!iarni žakelj si je pođvrgel Industrijo in trgovino, podvrsrcl si je produkcijo in konsum in država mu mora plače vati danj ravno tako, kakor vsak posameznik. Če pogledamo v računske izkaze desetih največjih bank, vidimo sledcco sliko: V kratkih šestih letih so si banke pomnožile svojo delniško glavnico za več kakor tretjino in so se njihovi rezervni zakladi pomnožili za dobri dve tretjmi. Lastna glavnica teh bank znaša nad 1300 milijonov kron. Tujega denarja pa imajo nad 3000 milijonov kron. še enkrat toliko, kakor pred šestimi leti. Te banke kup-čujejo in delajo dobičke z glavnico osem milijard. Izkazani čisti dobiček teh bank znaša samo za 1915. leto lin milijonov, a koliko ga je še skritega. Umctnost, skrivati dobičke. je pri velikih hankah znamenito razvita in se s toliko večjo vnertio goji. ker se na ta način mnogo prihrani pri — davklh. Kako mojster-sko znajo nekatera podjetja skrivati dobičke. se je pokazalo na občnem zboru delniške družbe Daimler, ki itdeluje motor je. Ta ćv.ižha ima 8 milijonov glavnice, ci stega dobička pa je izkazala 66 niiliiona. To je gotovo velikanski dobiček. Toda na občnem zboru se je izkazalo. da je dobiček še veliko večjS. Družba je »odpisala« vse terjatve na inozemstvo, je svoje podjetje znatno povećala, ne da bi bila to postavila v bilanco in je polovico čistega dobička dala na stran, če bi bilo treba plaćati vojni davek. Z osmimi milijoni zaslužiti v enem letu sedemnajst im-lijonov — to je že nadnaravno inje-nitnn. Seveda bi se dalo takih sluča-jev še mnogo navesti. Sprićo takega naraščanja denarne sile velikih bank in podjetij. se bodo morali, vendar zMižati konsumentje in nlaTi l>rodu-centje ter delavci v skupno varstvo in v skupno obrambo. Teden Rftfetu križa od 30. aprila do 1. maja! Darila. »RdMemu križu« so darovali: Ivan Cerite, odškodnino vojrtc uprave na stanarini, 95 K; Ivan Pcstnef in Josip Som v Bučkl, skupno, 8 K; orožniški stražmojster Kamilo Kfa-tochwill v Bilgoraju, 5 K; ruski stot-nik po polkovneni zdravniku dr. Marconiju 8 K; Josip Ivec iz Malivc (po okrajnem sodniku dr. Forsterju) 10 K; trgovec Šarabon, pristojbino izvedenca, 20 K; uradniki i ti fnojstri predilnice v Tržiču, prebitek pri zbirki za venec 4 K; župnik p. Hu-golin Sattner, zbirko, 35 K; Mirni Oruntar 40 K; Ivan Pestnar za »solo na goslih« 12 K 62 viti.; poštni asistent Leopold Markel}, v Št. Petru, 5 K; omizje povodom godovanja gospoda Franceta Kuharja v Domža-lah, 20 K; orožniški stražmojster Iv. Ster in Franc Mandeljc V Alajdanu po 5 K; Lovrenc Dimnik v Spod. Za-dobrovi, 25 K; Helena Suyer - Pe-tričič, vdjaško stanarino 28 K 89 v; dvorni svetnfk Ludvik Perko v Mariboru, 20 K; Fani Kosmač: neimenovani 20 K: neimenovani 10 K: po-ročnik Oton Pribovskv 10 K; neimenovani 4 K; častniska keglarska družba v kazini 40 K; poročnik Ivan Mrak 20 K; neimenovani 20 K; Anton Bukovic 20 K; neimenovani 10 kron; neimenovani 12 K: Valpurga Meierholm 40 K: Makso Jovan 10 K; neimenovani 20 K: častniska keglar-ska družba v kazini 8 K: Marva Pa-voniti 50 K; Kristina Roth 40 K: Josip Zore 20 K: poročnik Viktor Notar 20 K: Emil Snpan 10 K: Josip Oppenheimer 10 K: Franc Oset 10 kron; Matija Oleis 10 K: Berta Ma-rolt 10 K; Ivan Novak 10 K: Antoni-ja Lešnik 50 kron: Marija Reh 100 kron: Viktor Skerl 10 K: neimenovani 10 K: Josip Tancig 10 K: Anto-nija Štrukelj 10 K: častniska ke^lar-ska družba v kazini 8 K: Marija Bauer 2 K. — Mesečna darila za april 1916: Učno osobje učiteljišča 47 K 54 vin.; uslužbenci poštne^a urada Ljubljana T. 21 K 15 vin.: kon-ceptni uradniki finančne prokuratu-re 16 K Pfi vin.; učno osonfe T. drž. gimnazije 26 K 75 vin. in konzisto-rijalni svetnik profesor dr. Franc Peme *2 K 69 vin.: okrafni nadko-misar v pokoju Anton Klefti 2 K: učitftfca Z*nkm KračmatL v St. Lc^ nartu pri Laikem ^gi, 2 HL ■'•■#• Za filijatk* gamlzijskd bolhfc^ V II. drž. gimnaziji so došla gdt. A. Mattanovich sled^Čfl darila: Centralno skladišče Rdečega križa po njeni ek-selenci baronici Sckwarz 100 palic, 10 stekl. malinovega soka, 4000 svalčic, 60 žepnih robcev, 36 parov nogavic, 5 kozarcev vkuhe, 1 kg Čaja, S6 parov slamnatih copat, 16 stekl. jabolČnika, 3 stekl. sočivja, 15 stekl. žel. vina, 2 stekl. konjaka in knjige; gospa Herma Paichel 10 kron, gospa viSjega zdrav, dr. Gediiidigerja 600 svalčić iri 2 ko-ledarja; gospejrio oskrbovališče po g. EI21 Konig 1000 svalčic; tvrd. Drofe-nig-Miklauc 60 podzglavnih prevleČ-kov; gospa Marija .ešnik 2 tucata žepnih robcev, 2 tucata nogavic, 800 svalčic; gospa Juština đr. Požar 2 posteljni odeji, 3 velike p6dzglavhike s prevlečkami, 4 stekl. vkuhe; ga. Minka Šarabon 2 tucata žepnih robcev, 10 zavitkov vžigalic, 3 kg sladkorčkov, 3 stekl. konjaka, 3 kg čokolade iri pet pernatih podzglavnikov s prevlečkamL Darovalcem v imenu vodstva te bolnice najprisrčnejša zahvala. Umrli so v Ljubljani: Dne 29. aprila: Josip Jeruc, sodni oficijal v p., 70 let, Nadvojvode Fride-rika cesta št. 3. — Ivan Friškovec, žel. ekspedijent V p., 78 let, Nova ulica v Sp. Šiski 247. — Vaclav Pitter, pešec v rezervni vojaški bolnici v Marijani-šču. — Neža Pavlin, zasebnica, 68 let, Kapiteljska ulica 11. — Emilija Had-žić, vdova kralj, glavnega carinskega prejemnika, 81 let. Franca Jožefa c. 5, Dne 30. aprila: Anton Mlekuž, posestnik v Bovcu, 82 let, Pri voz 3. Dne 1. maja Alojzija Domančič, bivša branjevka, 76 let, Radeckega c. 9. V d e ž e 1 n i bolnici. Dne 26. aprila: Lena Primec, poljska dninarica. 56 let. — Marija Pire. bajtarjeva žena, 43 let. — Ja* nez Vode, poljski dninar, 70 let. 5anasnj: list obssga 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tlskarne«. ^^^^^^^ MU^^^^^r ^p^^p ^^B ^w ^L^^ Zobna krema 90 vinarjev Ljubljansko prostovolfno gasilno in reševaloo društvo na- znanja tužao vest, da je njega ustanovitelj, večletni načelnik in častai član, gosped cesarski svetnik Fran Doberlet ftastai meSčui Ifabljanski, Imetnik ilatih zaslužnih kriietv obeb vrst I. t« d. dane? ponoČi izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se vrši ▼ nedeljo, dne 7. maja 1916 ob 4. uri popoldne iz hiŽe žalosti FrančiŠkanska ulica št. 10, k Sv. Križu. Gasilci, ki se udeležć pogreba, se zbirajo ob 3. ari pred »Mestnim domom«. 1473 Bodi rajnemu očetu kranjske^ ^astlstva blag spomin! 0ĐB0S. Potrtim srcem obveščamo s tem vse sorođnike, prijatelje in znance, da je nag iskrenoljubljeni $inf odnosno brat, svak in stric, gospod pridcril; 5traa5$ o. kr. računski podfiastnik dne 3. maj« t 1, v starosti 27. let, umri v Judenburgu na ŠUj#rskem. Pogreb te vrli đanes Um. Wile posmrtnice se bodo darovale, dne & maja t I. ob 7. uri zjutraj in dne 12. maja t 1. ob 8. uri žjutraj v cčrkvi Marijinega Oma-njenja v Ljubljani. Bodi nepoiabnemu blag spomin ! 1408 V LJUBLJANI, dne 5. maj« 1916. Žalujoči ••tali. VĆS. ftCVa .JMjOVENSKI NAKOD*, dne 5. maja 1916. Vaem sočutečim bodi pretresujoCe narnanilo, da je daneg xjotraj ob 5. uri bil po neizrecno težkem trpljenju v 85. letu avm'* dobe, previđen a tolažili %v. vere, odpoklican v boljše življenje naš dragi oče, "rt*h avak, atari oče in praatari oče cesarski St_*nik Fran Doberlet tovaraar pohl&tva la tapetnlk, Imejitel] zlatega zailtinoga kriiaa a kroao in brez krone, čaaini meičaa deželoaga stolnoga mosta LJ*blJaae In ćutnl član već draitov IUL Pogreb se vrši v nedeljo 7. majnika ob 4. uri popoludne iz hiSe žaloati, Frančiškanska ulica St. 8 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ae ^a položi v rod-binsko grobnico k večiiemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanenja iu v trnovski cerkvi. l472 LJUBLJANA, dne 5. maja 1916. Oloboko žalujoči ostali. Mestnl pogrebni zavod v Ljubljani. irgiiikTiiioiiiii dclele, staro 16—18 let. Nastop takoj. ■.'5n Mflilcr st.t Zasjcrje ob Savi. -------------------------------------«------------------------- i 3C0 hl starega in novt^a. alcdial SLIVOVKE 10 !:!. domaće Sfljf proda Marko Mileusnič, ?e!epos. iii narodni zastopnik, Zagreb tel. 352. 1445 V najem se da i|a i irrfnin v ild IV11U111 r ksteri sta dve sianovanji (stalni stranki,) za avgustov termin. V pritličju ie 5 sob in pritikline, v prvem nad-strepju so 4 sobe, kopalnica in oritik- line. Gruberjevo nabreije št 16. Ogleda se vsak dan od 4 do 6. N'atancneise se poizve : Rimska CCS. stev. 9, III, nadstrople, vrata 20. 1376 Vabilo na [tdii obi dn Okr. hranllnlce In posolilnlce v ldriji, registroTtna zadroga z neomejen« uveza, ki se vr5i ime 15. na]i 1918 ob 1. pop. ¥ arađalh prostorlh hranilnlčnlta s sleđečim dnevnim redom i 1) Poro čilo načelstva. 2.) Poročilo nadzorstva. 3.) Potrjenje račun^kega zaključka za leto 1915. 4.) Razdelitev čistega dobička. b.) Volitev načelstva. 6.) Volitev nadzorstva. 7.) Slučajnosti. 1469 ¥ Idriji, dne 4. maja 1916. 0DB0B. 3aboll