Leto XXm., št. 53 ljudi lana Poccjoijcra bUci So Teletoc lL 11-22 »1-23 »1-24 UuttdtLo oddelek LfuDljaoa. t*uci inJK »■ att- a i - Ieletoc k. 11-29. 11-2« Podružnica Nore nesto: Ltabltanaka oen 42 Ritual a Ljubljanske pokrajine pn poštno čekovnem ca vodu ta. 17.749, c ostale kraje fra I nr vrriDr (.ono Con Ptwt Nc 11-1118 IZKLJUČNI, iA.MOPSTVO Italije to 'Dozetnstvu ant Uniom t*uhhlrnr9 Italiana i. ra oglase te Kj A. MILANO Ljubljana, sobota 6> marca 1943-XXI Cena cent. 80 Isbaia »sat lit eazeo poocdcijka Niioioloi mali m e • e c o o L« Ul.—k rkliufnc , »PonedeliskiiD 1» -roro« Lii 16.10 Ucedo>- bliciti di proveoienza 'taliana (d estera: Unione Pnbblicita Italiana S A MU ANO Attivita di artigllerla e re-partl esploranti in Tunisia L^aSSondamento nell4Atlantico meridionale di un trasperto truppe brasiliano e una motonave americana — I porti di Bougie e Philippeville attaecati II Quartier Generale delle Forze Armate con uiuica in ciata di 5 maržo 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1014: In Tunisia vivace attivita di artiglieria e di reparti esploranti. I jx)rti di Bougie e di Philippeville sono ■tati attaecati da nostri aerei. Velivoli nemici lanciavano alcune bombe su Napoli, Salerno e San Vitaliano (Nola) causando lievi danni: 6 morti e dieoi feriti a San Vitaliano. Un appareechio colpito dal tiro della difesa č precipitato al suolo presso Latina (Benevento). NelTAtlantico meridionale nn nostro sommergibile, al comando del tenente di vasceilo Roberto Rigoli, ha affondato un trasporto truppe brasiliano da 7000 tonnellate ed una motonave americana da 12000 tonnellate. Nota al Bollettino n. 1014: Le due pattuglie di nostri cacciatori, citate nel Bollettino dl ieri per avere abbat-tuto tre caccia nemici, erano comandate dal sottotenente Robetto Giuseppe da Montafia (Asti) e dal sergente maggiore Dotta Etto-re da Cagliari. Topniška In izvidnlška delavn&st v Tunisu Na južnem Atlantiku patepljeni brazilska prevozna ladja za čete in ameriška motorna ladja — Prstani jI* in Philippeville napadeni Glavni Stan Italijanskih oboroženih sil Je objavil 5. marca naslednje 1014. vojno poročilo: V Tunisu živahno delovanje topništva in izvidniških oddelkov. Naša letala so napadla pristanišči Bougie in Philippeville. Sovražna letala so odvrgla neka.i bomb na Neapelj. Salerno In San Vitaliano (Nola) ter povzročila lahko škodo; 6 mrtvih in 10 ranjenih v San Vitalianu. Letalo ki ga je zadel strel obrambe, je treščilo na tla v bližini Latine (Benevento). Na južnem Atlantiku ,ie naša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Roberta Rigoli.ia potopila brazilsko prevozno ladjo s četami (7000 toii in ameriško motorno 12.000 tonsko ladjo. Dodatek: Eskadri naših lovcev, ki smo ju navedli v včerajšnjem poročilu ker sta sestrelili 3 sovražne lovce, sta bili pod povel *stvom podporočnika Rohett« Giuseppa iz Monta-fije (Asti) in narednika Dotte Ettorea iz Cagliarija. Ne?zf*utt«ie?te »mer! ške obljube Alžircem Tanger, 4. marca. s. V Alžiru se je sestal sevemo-afriški gospodarski svet. da bd redil vprašanje prehrane civilnega prebivalstva, ki je postalo po izkrcanju Angležev m Američanov zelo resno. Američani kljub svojim obljubam, da bodo poslali žito za potrebe prebivalstva., še vedno žive od domačih zalog v škodo prebivalstva., žita ni nobenega v severni Afriki, ker so majhne rezerve že skoraj izčrpane. Palermski nadškof o angleškem bombardiranju Rim, 4. marca, s. Kardinal Lavitrano, palermskj nadškof, se je razgovarjal z urednikom lista »L'awenire« jn izjav i, da je prišel za rekaj (ini v Rim zarad zdravljenja oči, ker so mu obolele zaradi velikega prahu ob bombardiranju Pa.erma. Nadškofova palača je neuporabna in vsa poškodovana. Svetoval' sac mi, je izjavil nadškof, naj grem prebivat na deželo, toda to se-m odločno odklonil. Dckler je mogoče, mora pastir ostati pri sveji čredi. Rajši se-m se preselil za kakih dvarajst dni v Rim in prepu9til hišo delavcem. V tako kratkem času ne bodo mogli vsega popravit. toda zadovclj;l se bom. če mi bodo uredili za silo tri ali štiri sobe in tedaj se bcm vrnil v Palermo k svojim vernikom, na katere sem ponosen zaradi njih čvrstega 'n plemenitega zadržanja. Kardinal je izjavil, da je bilo v Palermu ob bombardiranju porušenih zelo mnogo lepih cerkev, ki so spominjale na cvet krščanske umetnosti v preteklih stoletjih. Bilo je tudi mnogo žrtev med sestrami sv. Klare '"n sv Ivana Brska, ki so z vsemi verniki in vernicami ter vso sicilsko duhovščino s toliko požrtvovalnostjo pomagali ranjencem tud*. med bombard1 ranjeni. Univerza v Padovi za sir ste padlih borcev Rhn, 4 marca, s. Profesor Carlo Anti, rektor univerze v Padovi, je sporočil Duceju da je univerza v sponam in zrak hvaležnosti do tistih, ki so služili fašistični Italiji z žrtvovanjem življenja, sklenila ustanoviti ob 20 letnici pohoda na R'm »Liktor-sko nagrado« za sveje dijake, ki so sirote padllih za Revolucijo ali sirote skvadristov ali pripadmkov Milice, ki so padli za domovino. Orožje resnice Berlin, 4. marca, s. Pod naslovom »Orožje resnice« objavlja »Borsenze tung« na prv: strani članek svojega dopisnika iz R ma o udej-stvovanju in ciljih italijanskega t^ska Pisec prkazuje zgodovino italijanskega novinarstva in omenja ustanovitev prvega Cavourjevega dnevnika »Ii Risorgimento« ter ustanovitev prve velike obveščevalne brzojavne agencije »La Štefani«, ki jo je tudi ustanovil ?rof Cavour. Pisec posveča nato posebno pozornost povojni debi ko se je po volj' Duceia italijanski t;sk močno razvil s spremembami, ki jih je nova fašistična doba zahtevala, in ko se ie italijansko nov narstvo po resnost5 in dostojnosti dvigs nilo kakor še nikol: prej ter prevzelo zelo vaz ne naloge v političnem, gospod;,rskem in kul» Naročite se na romane Dobre knjiger turnem življenju naroda Dopisnik omenja na to naloge italijanskega tiska v okvi-u obširnega n mnogostran.-kega udejstvovan-a m n\strs'va za ljudsko kulturo kateremu je Duce kot vrhovni vzporeievalec vsega narodnega udestvo* vanja z dekretom dne 24 septemb-a 1 1936 dai dokončno obliko Po naštetiu vseh večjih m važnejših dnevnikov in njih posebnega lica ter glavnih osebnosti italijanskega novinarstva n tal janskega radia, piše nemšk dopisnik o posebnem značaju propagande glasil fašist čne ga tiska Duh ki ga preveva, se lahko oa krat ko označi z geslom da je resnica na;mcčnejše orožje Resnica zahteva odkritost ki se mora naslanjati trdno na načelo, da mora ua*od prenesti tudi manj rožnate vesti n rrda dejstva. Da se človek preprča da to načelo brezpogojno obstoj v Italiji zadošča, če prečita dnevna vojna poročila Glavnega stana Italijanskih oboroženih sil k1 zvesta stvarnost dejstev naznanjajo zmage n ne pr kr vajo izgub n prot1-udarcev ki so v ostalem neizbežn v vomi tako gigantskega obsega kakršna je sedanja Kako malo upoštevata tisk ;n italijanski narod sovražno propagando zaključuje nemšk- dopisnik kaže. če n č drugega rubr ka ki jo dnevno objavljajo vsi listi pod naslovom "Dokumenti sovražnikovih bedastoč.« Prispevek italijanskega kmeta k borbi za zmago Berlin, 4. marca. s. »Deutsche Algemeine Zeitung« objavlja dopis svojega dopisnika iz Rima z naslovom »Italijanski kmetje«. V članku se poveličuje neutrudno delo italijanskega kmečkega prebivalstva, kateremu gre zasluga, da je postalo italijansko poljedelstvo nadvse učinkovito obrambno orožje. Italijanski kmetje so že v zadnjih letih storili velike napore za pospeševanje polje.lelske proizvodnje po avtarhičnih načrtih Režima. Po zaslugi kmetov tn ukre pov pristojnih oblasti italijanski narod lahko z gotovostjo računa na to, kar- potrebuje, čeprav se omejuje v prehrani kakor v ostalem vsi boreči se narodi v tej ogromni bitki. Pisec omenja nato najmodernejše, priprave italijanskega poljedelstva, zlasti napredek Italije v motorizaciji na področji: poljedelstva. Posebno je treba pohvaliti italijanske kmete zaradi discipline, ki st jo pokazali, in zaradi odrekanja, s katerin žrtvujejo vse svoje energije poljedelstvu, k je tesno povezano s prizorišči borbe, čep. a\ je od njih zelo od ialjeno. To je tem bol., važno, če upoštevamo, da tvorijo Italijan ske Oborožene Sile na raznih frontah v glavnem kmetje. Pisec izreka teplo pohvalo ob zaključku tudi italijanskim kmeticam, katerih lepa tradicija marljivih delavk in plodnih mater borcev se danes zopet potrjuje. Helsinki, 5. marca. s. Prof. Linkomies, član konservativne stranke, je sestavil novo vlado, ki je danes prevzela svoje posle Vlada je sestavljena takole: predsednik vlade Edvin Linkomies, zunanje ministrstvo Emre Ramsay, pravosodje Eskari Lehtonen, notranje zadeve Leo Ehrnrooth, obramba general Kari VRieden, finance Vaeinoie Tanner, pomočnik finančnega ministra Tikko Rej-nikka, prosveta prof. Kalle Kauppi, kmetijstvo William Kalliokoski, pomočnik kmetijskega ministra prof. Milo Osara, promet in javna dela Tekka Ikonen, trgovina Uno Takki, socialne zadeve Kari Fa. gerholms, prehrana Kari Ellilae in pomočnik ministra za prehrano Jalo Aura. V sedanji vladi so zastopane vse stranke razen lapastov (finskih agrarcev). Sestanek turške narodne skupščine Ankara, 4. marca. s. Velika turška narodna skupščina bo otvorjena 8. marca. Po imenovanju predse Iništva bo izvoljen predsednik republike, vlada pa bo odstopila. Pred prvo sejo zbornice bo zborovanje parlamentarne skupine ljudske stranke. Zgodovinska obletnica španske falange Madrid, 5. marca. s. Zgodovinsko obletnico združitve narodno-socialistične akcije in falange v enotno stranko, ki je bila proglašena na kongresu v Valladolidu pod predsedstvom Joseja Antonija Prima de Ri-vere, Ramira Ledesme, Enesima Redolfa in Zuisa de Alade dne 4. marca 1934, so proslavili v Valladolidu v nazočnosti kmetijskega ministra Miguei Prima de Rivere, čiščenje ob Doncu se nadaljuje Nemške čete so zopet zavzele Lisičansk - Več sovražnikovih skupin uničenih - Izjalovljeni sovjetski napadi ob Kubanu Zopet 13 sovražnikovih ladij s 97*1&o tonami potopljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Močan sovražnik, ki je še z izkoriščanjem ledu poskusil obkoliti severno krilo kubanskega mostišča, je bil v zadnjih dneh razbit in v sodelovanju z letalstvom zasledovan dalje v lagune Več sto ujetnikov in mnogo plena na orožju in orodju ie padlo v naše roke Sovražnik je imel velike krvave izgube. Na fronti ob Doncu so bili zopet zavzeti številni kraji med njimi mesto Lisičansk. Zaledje je bilo očiščeno in več razpršenih sovražnih skupin prisiljenih k boju in uničenih. Južno »d Harkova obkoljena 3. sovjetska armija je stisnjena na n^?ožji prostor pred unf?enjpm T«rti včeraj so se ponesrečili poizkusi izpadov. V nadaTipvanju svojih napadov zapadno od Kurska in s8VPro73iijiHTin od Orla je ijfirtpi sovražnik z"P*»t naifp7*e izgube. V od«eku med Gčatskom 'n i^f-nm so se v obrambnem 7rušili številni krajevni sunki in Na nl'»'i c'rani>l' ip prešel sovr°rrv]t no morn! tnr>^:šn nrinravi Z ir>n«soc-'t-r»*ir»v pj13tt»* 'n imorahi oblnn-r»:h ter Va! k napadu. Po «nrrj"pj»ih cp jV po^r^iJo rnjipf 7 nsfnfini' cnrio^lflpi! i/SJihnmi v«e r>!>T,!»'!'«» odbili ie ;me'o r>r" tpjii nhr^^bnPT*« iicnoKn «->r><-r>t>np 7acT,»«re. Na tun;škem bojišču je bilo včeraj ži- vahno topniško in izvidniško delovanje. Z napadi v strmoglavnib in nizkih poletih so nemške letalske skupine prizadele sovražniku znatne izgube. Oddelek bojnih letal je v pretekli noči napadel pristaniške naprave v Phil5ppevillu. Tri velike transportne ladje so bile težko zadete. Letala za dolge polete so na Atlantiku zažgala tri velike trgovske ladje, ki so obtičale močno nagnjene. Včeraj podnevi je skupina ameriških bombnikov napadla n:zozemsko in zapadno nemško ozemlje. Zaradi bombnih zadetkov je imelo prebivalstvo izgube. Ubitih je bilo večje število nizozemskih otrok. Lovci so sestrelili v tei skupini 10 štiri-motornih bombnikov. Posamezna britanska letala so metala v pretekli noči bombe na kraje zapadne Nemčije in so izvedla motilne polete nad obaln:m ozemljem Vzhodnega morja. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Nov uspeh nemških psSmcrnic Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je cb-'avilo danes naslednje izredno vojno poročilo: Nemške podmornice so dos< gle že v prvih dneh meseca uspehe. Na dno morja je bilo poslanih po hudih borbah 13 ladij s skupno 97.100 br. reg. tonami Dve nadaljnji ladji sta bili torpedirani. Uničevanje sovjetske vojske ob Doncu Berlin, 5. marca. Ako si je ru?k' glavni stan utvarjal, da si bo 'b^ržii pobudo na nižnem delu vzhodne frete. je ta utvara "^edaj dok'nčnc pokopana Ozemlje na iucru 9e z vedno večjo n^gPco 9o-eminia v neizmerna močvirja !n deževje ^e d~s" vno izbrisalo vsako sled kake nit i- pr-nesl' s seboj velike povodnii. Reke in hudourniki so prestopili svoje bregove ter zali1; ->zom-Ije daleč naokoli. N! verjrtn\ da bi zope-t nastopil mraz, k?.r pomeni, da se b"1 zemlja strd la šele ob koncu deževne dobe Do tega časa bo vsako važnejše bojno delovanje nemogoče tako da b c5o -emške obrambne črte ob Miusu in na r'bu Dmeške kotline lahko dokazale v9o svojo učinkovitost. V tem primeru dela čns izkUučno za Nemce. S tem se v polni meri potrjuip -p-timizem nemšk'h vojaških krogov ki že pripravljajo poroč lo in končni obračun o ruski zimski ofenzivi. Se^aj se že lahko reče da so Rusi kk'ub obsež osti sv jega podjetja, naj>orom in d~ usahlim pred nov;m pcV~ž-jem. ki ie enak položaju pred tem napadom Ru^ke čete so ostale daleč ;d svoj-'h važn h ciljev, ki Si jih je zastavil njihov operativni načrt. Z drugimi besedami se to nravi, da Rusi ne moreio m!slit> na ^dalmi' r^zvo-j vojeva-nia, kak^-r sn jra prestavljali, ki't'" d'-sssrli niso svojih ei'ln>v Se^ai bo nekoliko težk rusi^mu par^n no-^pUtj ^n^^n? !?9Tibe težko pa bo ^^rv-.-r^-- ^r, t;b^ ncn^ivn'- s iov't:i- do- t-rtjrn f.*1 osvojitev s'* r Tini l ovl-1sk! .-ivr.l cf"n peTTclie nr <--*.: "inem iu"1! se ->-v" ž - i" na področju, kjer s° rizviia non-dna T-m ka prof', f en živa To dejstvo ie tem b?1! nomemt-iiri, ker so v ponovno b rb-> p^ešl-3 vte k že mnosro mesecev -enrestano v r-oTru po locr čr.rm računu ni nihče pr'ča-i^-i-pi ri-i bile nemške čete po vseh na-nor'h in t"fkN5ah preteklih b jev in zla t: narodi posebno teža\me?a -nč'na bojevanja • Fup-i-". še snosotaie tako silovitega sunka fod-a n"''bov prot napad se nadaliuie v sko-■o neverjetnem ritmu. Nemške čete zase-tijo kr«-o ter z"atno zmanišu-;ejo uspeh k" eri fusi doseeli nedavno za ceno toliko ^trahovit'h žrtev. To deistvo bo gotovo pri. -"»deln h'1^ udarec onim ki so med soviet-5kim prod ranjem proti zapadu govor'li o m-ralnem zl"mu nemške vojske in o popol. -"»m i-7.troženju borbenega duha pri vojakih Osi. Razen mnogih d^i^h km jev so nemške *ete zasedle mesto Slavjem k. z~ano pa ^udi. da .so prodrle do srednjega in gornis-?a teka Donca na fronti, š-rok preko 250 'dl^metr v Grr za ofenzivno fronto, ki jp seveda izpostavljena vedno r ovira iznre-lembnm. vendar Nemci stalno napredujejo v smeri že znan"'h most;šč na vzhodnem bregu reke. Za temi bojnim' črtami se ra----en teea organizirajo rove d vizi.ie. ki jim bo v prihodnjem po'etiu noverjena nal: ga da pr-dro znova proti vzhodu. TtfpmSk' usneh se očituje tudi na področju južno od Harkova, kier je nr ka 3 armija padla v zasedo, ki jo ,1e mojstrsko pripravila nemška vojna takt'-ka. Tretja grmi.i? ie dedovala v zvezi r četrto. ki je že skoro popolnoma u-"čena Obe ?ta imel' nalogo da v b'jnem pohod-i dosežeta Dnjeprovo koleno tooa bili 9ta ustavljeni Omenjena oklopna armija ie med najboljšimi in naivečjimi e-otami ruske vojske in so jo rusk-' vojni pTOčevalc4 onevali kot neodoljivi udarni instrument Obkoljtev neizmerne množice motor":h vo-zil in moštva je b'la dovršena v noči med 2. m 3. marcem. Od tega trenutka dalje sodelujejo nemška pehota, topništvo in letal- ki je zastopal ministra tajnika stranke ministra za delo Girona. zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, strankinih hierarhij in zastopstev iz vse Španije. V gledališču CaJderon sta minister za kmetijstvo in delo govorila falanfristnm. obujajoč spomin na zgodovinski dan ter prikazujoč sedanje naloge falangizma Za svoja izvajanja sta žela navlušene manifestacije, ki so se izpremenile v manifestacije Španiji in generalu Francu. stvo v najtes-ejšem stiku ter razbijajo po svoji običajni taktiki obko'jeno armado na koščke ki jih potem post pno un:ču'ejo> Po z-dnj;h vesteh se to cep^enie nadaljuje z ve,!ko na?1 co doč'm Ru ;i brezuspešno poskušajo, da bi na leterkoli točki raz-bil: r.b-^i^jrč' <5h i obroč. V prihod- njih ^neh bo ža^igra dosegla svoj vrhunec, že sedai p-5 se labko reče. da je tretj-. armija obs-nena da izg ne iz spiskov sovjetske vo."Ske. Dočim se iu?no od Hark-va sovietfke »nota zaman pr zadevajo da bi se osvobo-dle klešč se nadaljuje cbrambna bitka zapadno od Kurska in Orla Tu se napad izme-javajo s protinapadi brez prcstanki. Baji majo značaj strahovite sil vitosti. toda kljub vsemu si sovjetski plaz ne more odpreti pota za nadaljnje prcd:ranje Sovražni neuspeh je vsako uro očitnejši in težji in ni daleč če s. ko se bo moral sovjetski v jni stroj popnl-oma ustav t; Ta razvoj je vsekakor v zvezi z drgodki na nižn! fronti m seveda povzroča re^no vznemirjenje Stalinu Rusk; vrhovni poveljmk bo moral zato znova pritis" ti na svoje zaveznike. da se vendar že enkrat odl čijo in '■tvorijo drugo fronto v Evropi. To želio razodevajo razne StaTnove izjave, med katerim ie treba vsekakor omeniti brzojavna čestitke Churcb llu zaradi zadnjega letal-n^p^da br ta-skega letalstva na Berlin. Kd r zna čitati med vrsticami, bo razumel Stni:-iov3 brzojavka n; nič dru-)r-.y,-»r b'č s katerim hoče Moskva -!:i"r!1 kcn;'a v galop Stal n . r •■ v b " -?vk; da i'e uničevanje ir žlgnn " delavskih h'š v Berl'nu že v re-u vendar na morajo Artgleži 9toriti \ eč ir ^:cer čim p~ej. da 0'a-šajo Rusiji breme, kj > zopet padlo na njene rame (Picc lo.) Junaško z~d ŽTrnje madžarskega generala Br^impeSta, 4 marca. s. Iz madžarskega v jaškega vira poročajo da se je v zadnjih borbah na vzhodnj fio-ti posebno izkazal diviz jski genera Julij Vargyass?y, po veljnik nekega madžarskega armadnega zbora, ki je z majhnimi slami vzdržal srdito borbo z neprimerno močnejšimi boljševiškimi skup nami ter je z zg'edno organizacijsko spes b'o.ctjo ustvaril celo novo obrambno črto. ki ie zelo dolgo vzdržala d:vje sovražne napade. S finskega bojišča Helsinki, 5. marca. s. Poročilo finskega vrhovnega poveljništva javlja c običajnem bojnem udejstvovanju na vseh kopnih frontah. Preteklo noč so sovjetska letala dvakrat bombardirala Joensuu. škoda jc neznatna ranjena je bila ena civilna oseba. Letalski napad na London Berlin, 4. marca. s. Iz pooblaščenega vira poročajo. da so nemška letala preteklo noč silovito napadla vojaške objekte na področju Lon« dona. Močne skupine bojnih leta so v zapo rednih valovih odvrgle številne rušilne bombe velikega in največjega kal;bra ter na tisoče za-žigalnih bomb. ki so povzročile hudo opustošenje. Druga nemška letala so bombardirala objekte ob južni obali Anglije ter vrnilt nepoškodovana na svoja oporišča Smrtonosna oanika v londonskem zaklonišča Llzb na, 4. marca. s. Angleški minister za notranjo varnost obvešča, da je včeraj med letalskim alarmom v Londonu nastala huda nesreča v nekem zaklon šču. v katerem je bilo 108 mrtvih in 60 ranjenih. Nesrečo je povzročila neka ženska z otrokom v naročiu. ki j: je spodrsnilo na stopnicah, ki vodijo v zaklonišče, zarad5 česar je padlo mnogo drugih oseb. ki so pregazile ljudi, ki s bili že v zaklonišču. Visoke izgube anglosaških letal na zapadu Berlin, 4. marca, s.* V prvih dneh meseca marca so imele angleške in ameriške letalske sile, ki operirajo v Evropi, kakor se doznava iz vojaškega vira, hude izguue. Izgubile so ob napadih na nemško ozemlje in v operacijah v Sredozemlju nič manj kot 72 letal. Med temi v štirih dneh uničenimi letali je 38 štirimotornih najnovejše gradnje, kakor bombniki tipa »Boenlng B 17«, »Lanchester«. »Hal;fax« In »SHr-ling«. Samo ob izgubi teh 38 letal s štirimi motorji je bilo izgubljenih 250 članov letečega osebja sovražnega letalstva. Berlin 4. marca s. Nekai angleških letal ie preteklo noč priletelo nad zapadno Nemč;jo in obalna področja Na nekatera Krajt so b;le na slepo odvržene rušilne in zažigalne bombe. N5 poročil, da bi bili zadeti vojaški ali vojnemu gospodarstvu služeč' objekti Nočni lovci in protiletalsko topništvo so -.estrelili več sovražnih letal. Nad Rokavskim prelivom je bilo včeraj neznatno letalsko udejstvovanje sovražnika. Berlin. 4. marca s. Med angleškim 'etalskim napadom na Nemčiio je b lo ponoči sestreljenih 14 angleških letal Kakor se doznava iz vojaškega vira, je bil bombardiran tudi Hamburg. Odb't naoad ameriških bombnikov Berlin, 4. marca. s. Iz vojaškega vira se doznava. da je skušala skupina ameriških bombnikov napasti v popoldanskih urah dne 4. marca zapadno Nemčijo. Protiletalsko topništvo je sovražnika odbilo in razpršilo ob sodelovanju lovskih letal. Sovražniku se je posrečilo odvreči na slepo nekaj rušilnih bomb, ki so povzročile izgube med civilnim prebivalstvom. Sedem večmotornih bombnikov je bilo sestreljenih. Izgube ameriških letal nad zapadnim ozemljem Berlin, 4. marca. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je število letal. k; jih je ameriško letalstvo izgubilo med terorističnim napadom, izvršenim davi na ozemlje Nizozemske in zapadne Nemčije, zvišalo po zadnj«h podatkih n3 10 letal. Vsa sestreljena letala so tipa »Boenig B 17«. Na slepo edvrže^ea b mbe na nekatera mesta ob nizozemski obali so zadele v polno dve šoli va povzročile smrt 70 otrok. Mnoge žrtev je bilo tudi med prebivalstvom. Objekti vojaške važnosti nis^ utrpeli nobene škode. Za ohranitev zapadne civilizacije P^m. 4. marca, s. »Corriere del T!ciro-< poudarja, da se je tu pa tam vgnezdiia bolj. ševiška nevarnost tud v slojih švicarskega prebivalstva. Treba se je spomniti, piše list. da v Franciji demokratične 'n liberalne ustanove niso mogie preprečiti vdora komu- zma. Angleško-amerišk? zavezništvo množi zmedo in podpira sovjetsko pronicanje zlast' med meščanstvom. Refren da Leninov komunizem ne obstoja več je naiven-. Vprašajte prebivalstvo Estonske Le-1 on ske in Litve ali Leninov duh in mtegra len bolišev zem ne živita več. S tega vidika ima voina samo en pomen. Vedeti je treba, ali se bo Evropa ognila propast in ali •*> še živela naša zapadna civi'izac!ja. kaiti spričo boljševiške nevarnosti gre za življenje ali smrt civ lizacije. Pisec teh navedb je šv!carski novinar Oent zon, ki je živel lani v okt^oru na Estonskem na področiu Dorpata. Bil je tragičen prizor piše Gent zon ko so se Rusi umikali. Bilo je. kakor da bi orkan divjal po vsej deželi. Vse je bilo uničeno in na stotine vas; je bilo popolnoma požganih Atene, 4. marca, s List »Akropoli3« piše pod raslovom »Preživeti ali Izginiti«, ia se nahaja grški narod danes na križ:šču. V eno smer vodi pot boljševizma, na katero se lahko pride tudi s steze plutokracije. Druga pet pa je pot pošte-osti. vere in narodnosti Lst zatrjuje, da bo vsak Grk. ki mu anglosaška propaganda še ni pokvarila krvi al' ga ni omamil boljševiški opij. ubral drugo pot. Atene, 4. marca, s. Solunski metropolit je govoril po radiu c komunist čni nevarnosti, ki grozi vsej Evropi, |n je pozval Grke, naj se pridruž'jo naporom tistih, ki se bore, da bi oddaljil1 od kontinenta strahote in zmote boljševizma. Buenos Aires, 4. marca, s. »Chicago Tribune« piše o vedno večjih zahtevah Rusije ki kaže resnično vznenrrjajoč imperija! stjčen apetit. Rusija ne pove natančno, kaj zahteva v zameno za pomoč demoplu-tokracijam v svrho umora Evrope, in kadar govori o mejah, je morda nalašč nejasna. Ali govori o mejah iz 1. 1914, ali o mejah določenih z brestlitrvskim mirom, ali o mejah po invaz j,i v Poljsko ali po zasedb- baltiških držav? Jasno je, da hoče Stalin kljub iluzijam svcj:h zaveznikov popraviti brez odobrenja svojih zaveznikov ruske meje v Evropi n jih potisniti či-m bolj mogoče proti zapadu. Razstava italijanske knjige v Lizboni Lizbona, 5. marca. s. Listi javljajo, da se bo predse Inik republike general Carmona udeležil otvoritve razstave italijanske knjige dne 17. t. m. v prostorih narodnega gledališča Dona Maria v mestnem središču. Trgovinski sporazum med Japonsko In Indokino Toki«, 5. marca. s. Podpisan je bil trgovinski sporazum za izmenjavo blaga med Francosko Indokino m Japonsko. Sporazum ureja izvoz proizvodov v obeh smereh. INSERIRAJTE V tlJUTRU"! Rooseveltove špekulacije na račun zaveznike* Bridka spoznanja v Londonu Berlin, 4. marca s. »Lokal=anzeiger« ugotav lja pod naslovom »Roosevelt se je poda! za* vestno na pot vojne« odgovornost ameriškega predsednika, ki je že kakih 10 let s pomočjo židovske m na vojno hujskajoče klke sste-matsko pripravljal pogoje za novo svetovno vojno. Roosevelt je poslal v razne evropske države agente provokaterje pod ažno krinko diplomatov, da bi razvnemal sovraštvo nroti na-rounosoeialistični Nemčiji in izmal č l spor navadnega upravnega značaja v novo evropsko in svetovno vojno Psec navaja v ta namen neovrgljive dokumente m odstavke iz govorov in člankov peluradnega amtrškeea fska Lizbona. 4 marca, s Nov d- kaz da je Roosevelt hotel in pripravi ia! voji,o. Ki jo da= nes vodi, da bi uresničil ne samo v škodo so« vražnikov temveč tud' lastnih zaveznikov svoje svetovne imperialistične načrte so ugotovitve lista »Dai!y Mirror« v čiankt o angleško amerških odnosih da Angina ni utrpela svo jeoa najhujšega poraza v Francii na Kreti ah Malaji. temveč v Ameriki Dane> »numfira-.c v Ameriki nasprotnik- Anglije m vs ki b- rad preprečili, da bi angleški mperij prež-vel to vojno Ti ne prkr vajo svoj:h n»me> tn pravijo javno da hečejo ponižat- Angino po voj n; V Amerik: smatrajo Anglijo za narod dru oega reda. ki se drži na površju >amo zaradi dobav, ki jih dob v a na podlagi pakta o posojilih tn najemih 24 mesecev ie poteklo od* kar je Anglija sprožila po svoj' volji sedanj svetovni spopad z Gdanskim -n p 'jsk m koridorjem Ce so tedaj plutokrat rni lordi bi. vesel ob izbruhu tako zaželene vojne je da= nes spnčo zadanih udarcev trojnega pakta an gleškemu imperiju vedno vet glasov v Angl ji ki se vprašujejo prestra*eni. kam no vodila ta pustolovščina. Churchill in njegovi tovariši po- stajajo ujetniki lastne na vojno hujskajoče po litike n njih izzivanje Nemčije jim grozi > katastrofo, ki bo zadela njih same in njiho nekdanji svetovni imperij. Vedno bolj je ocit no, nadaljuje list. da lažne obljube s katerim skuša Roosevelt podžgati svoje »nrjatelje« v Londonu samo prikrivajo hladnokrvno voljt ne uresmčenju njedo-;h ambicij na ruševina1 angleškega imperija. Zmna odkritja o amer ških diplomatskih odnosh ne dopuščalo nobe nega dvoma, da je Roosevelt prioravi to voj no da bi dosegel svoje imperialistične cilje nt ruševinah angleškega imperija Židje z Wal streeta n so pozabili, da jim Angina še iz prvt svetovne vojne dolgu ie cele gorp 'lata Zarad vedno bolj očitnih znakov slabega položaj? Angliie smatraio da je prišla ur za poravnav« računov s svoj;mi bivšimi dolžmki. Buenos Aires, 4 marža o Amerišk morna nški minister polkovnik Knox ie senatnemu pododboru za oskrbo izjavil Imamo namen zgradit' ne samo mornarico za Jva oceana term-"č mogočno mornarico, k' oo zadoščal? za obvladanje vseh morij Ta ztava je tem bolj značilna ker n' bila izrečena v omčainerr oropagandnem govoru temveč v uradnem po rečilu! k' ^ b;lo prcč:tano pred zastopr. k< za konodajn oblast Ne gre tore- za nr ep ros t. frazo k' naj razvname ljudsko domišljijo, tem več za določno naznanilo ameriških načrtov '< . jVo izjavo lahko primerjamo enakim trd;tvam ostalih članov ameriške vade glede njihove volje da se doseže za vsako ceno letalska in pomorska premoč po vomi Kdo ve kaj misijo o teh načrtih v Angliji. kieT st mnogi politiki ob več prilikah že pokazali ve= K mermrjenje spričo supenmptralističn h ciljev Amerike. Nsva Azija Te dni je preteklo enajst let, odkar je bila ustanovljena nova samostojna azijska država Mandžukuo. Proglasitev nove države je bila izvršena dne 1. marca leta 1932, Japonska pa jo je kot prva priznala dne 15. septembra istega leta. Dotlej nesrečna Cangsolinova Mandžurija, ki jo je kronično pretresala krvava državljanska vojna in kjer so roparske tolpe delovale prav do neposredne bližine velikih mestnih središč, je danes urejena država Mandžukuo, v kateri vladata mir in red in ki napreduje na vseh področjih kakor nikdar doslej v svoji zgodovini V tem novem ozračju reda, dela in napredka so nastala tudi nova mesta, med njimi prekrasna moderna prestolnica Hsdnk'ng. medtem ko so se stara mesta kakor Mukden, Harbin, Ingkou in druga preuredila in modernizirala, tako da se v njih tradicija združuje z napredkom. Posebno zaznaven je bil v tem času razvoj poljedelstva Razen tega je Mandžukuo v nekaj letih postal močna industrijska država, središče težke industrije skoroda na vsem azijskem prostoru. Tudi rudno in gozdno bogastvo sta sedaj sistematsko izkoriščena. medtem ko se je nad vse razvil notranji in zunanji premet države. V Mandžukuu žive danes Mandžurci, Japonci in Korejci v popolni slogi, ne da bi najmanjši inc!dent motil to lepo vzajemnost. Spričo tako nagle državne ureditve in čudovitega gospodarskega napredka, se seveda vsakomur vsiljuje vprašanje, odkod tolikšna razVka med trpečo in mučeno včerajšnjo Mandžurijo in današnj:m naprednim Mandžukuom. Odgovor je prav tako enostaven kakor poučen. Mandžurci so z japonsko pomočjo pregnali iz dežele britanske in ameriške spletkarje. C'm je bilo konec njihov h spletk, se je tudi država takoj pomirila. Javni red in mir sta bila takoj vzpostavljena. Ker ni_ bilo več nikogar, ki b finančno podpiral in oboro-ževal roparskih tolp. so se te same razpustile. Mrmdžukuo je v zadnjem potomcu starih kitajskih cesarjev našel svojega narodnega vladarja, ki je prav tako zvest starim azijskim izroč:lom, kakor je dostopen za vse nove ideje modernega sveta. Nova država je našla v Japonski svojega naravnega zaveznika, čigar gospodarski in politični interesa se povsem strinjajo s politično veljavo in gospodarskim napredkom mandžurskega naroda. Japonska vojska, ki straži ob severnih in zapadnih mejah Mandžukua, jamč; teritorialno varnost državi proti vsakršni nevarnosti od zunaj, medtem ko se Mandžukuo lahko ves posveti svojemu neoviranemu notranjemu razvoju. Istočasno je japonski kapital nudil novi državi vso potrebno pomoč za razvoj industrije in drugih gospodarskih pano s in Japonci so vlož:li v razna gospodarska podjetja prav lepe milijarde. Japonska diplomacija je potrpežljivo in spretno delovala, da b: vzpostavila odnose dobrega sosedstva med Mandžurijo in Notranjo Mongolijo. ker je cm^tra-la, da je to v interesu celotnega vzhodnoazijskega prostora. Soteska smrti Miusu Nemški vojni poročevalec dr. Kurt Ho-nolka priobčuje v »Frankfurter Zeitung« opis, kako se je končal poskus boljševi-škega vdora ob Miusu: Zaman se zaletavajo boljševiki v južnem odseku vzhodne fronte proti nemškim divizijam. Nova, bistveno skrajšana obrambna črta na vzhodnem robu doneške-ga industrijskega revirja stoji in drži. To je ugotovitev, ki jo lahko postavimo po jalovih, na izgubah bogatih napadih sovjetske vojske v zadnjem času. Sovraž-n:k je pri teh obupnih naskokh vrgel v boj zelo močne oklopne sile. Celo tam, kjer se mu je mimogrede posreči krajevni vdor, na primer v odseku Miusa, na jugovzhodnem delu vzhodn. fronte, pa je ] moral svoj poskus plačati s težkimi žrtvami. Četrti gardni zbor rdeče vojske je bil pri tem. kakor je že javilo poročilo iz Hitlerjevega glavnega stana, popolnoma uničen. 44 oklopnih voz je b;lo razbitih, na tisoče ujetnikov je prišlo Nemcem v roke in med mrliči na bojišču je obležal tudi poveljujoči sovjetski general. Ozke soteske, ki so za stepno pokrajino ob Miusu tako značilne, so postale prizorišče obkolitvene bitke, ki ni značilna toliko po svojem ob^effu. kolikor po poool-nem uničenju sovražnika. Vse to razkriva tudi značaj nemške obrambe. Iz prvotne obrambe je nastal uničujoč proti-udarec, iz napada nasprotnika njegov pogin. Ko so boljševiki s pomočjo temne, ne-prodirne noči s svojimi oklopniki prodrli v eno izmed sotesk na zapadni strani reke Mius in so začeli topovi grmeti v hrbtu fronte, je postal položaj v tem odseku nevaren. Cel sovjetski armadni zbor s težkimi oklopnimi vozovi, po večini tipa »T 34«, in z 250 vozili, naloženimi z vojaki. gorivom in municijo. je stal nenadoma za nemško črto. Sovražnikovi oklopni vozovi so do 15 km globoko vdrli v zaledje z namenom, da bi razrahljali nemško fronto. Vodstvo ni izgubilo niti za trenutek pregleda čez položaj in je takoj odredilo potrebne protiukrepe. Treba je bilo predvsem poskrbeti za to. da se sovražniku odreže pratež. Naslednjega dne se je že nemškim oklopnikom posrečilo, da so zaprli sovjetski klin. Sovražno pehoto so Nemci zopet pometali s postojank, na katerih so se bili vgnezdili boljševiki. Sovjetski oklopniki. ki so prodrli nemško črto. so se medtem ustanovili v neki vasi, približno 15 km 7= nemško obrambo, kjer so čakali na o— 'e in dovoz. To čakanje je bilo zaman kajti novi oklopniki in čete. ki so skušali od vzhoda prebiti nemško črto. so bili v srditi borbi odbiti. 15 oklopnikov je pri tem obtičalo pr*d nemškimi jarki. Tedaj je poskušal 4. sovjetski motorizirani zbor. da bi se z ok opn'ki in vozili umaknil, toda proti-aicija je bila že v teku Nemški oklop-nfici napadalni topovi in lovci na oklop-n ke so prekrižali boliševikom pot. uni-Sli v težki borbi od moža nroti možu ttnogo oklopnih voz tipa »T 34«, očistili zaledje razpršenih skup;n in skten<1i obmč okrog odrezanega sovražnika. Kar je še ostalo od sovražnika, ki je pritiskal proti vzhodu in se bolj in bolj razkrajal, je bilo uničeno v tesn;h soteskah na zaoadni strani Miusa. Samo 2 km je b;la sovražna množica še oddaljena od glavne bojne črte — teh dveh kilometrov, ki bi pomenila zanje rešitev, pa ni več napravila. V ranih jutranjih urah se je z^čel koncentrični uničevalni ogenj nemškega topništva in to je bilo zadnje dejanje uničevanja. Stisnjeni na najožji prostor, zaman iščoč kritja po soteskah, so se branili os+anki armadnega zbora. Njegovi oklopniki so še enkrat skušali uiti objemu smrti, toda cevi nemških tonov vseh vrst orožja so zmlele sovrnžn;ka. Lovci na okloDnike in motoc''kl''stični strelci so naskočili trdovratno braniene sovjetske postojanke ter očistili soteske in viš;ne. V kakšni približno 40 m ozki zarezi med zasneženimi stenami pobočii se ie skrila množica sovjetsk'h vozil. Tam j;h je dohitelo v ranem jutru mrčente. Prizorišče soteske kaže podobo groze Pred vhodom v sotesko ležiio štirje težki tanki tipa »T 34«. Na treh je posneta okionna kupola. Debele ok^one stene so preluknjane od izstrelkov. Notraniščina jeklenih ne-stvorov ie raztrgana in zoglenela. Soteska kaže podobo strašnega razkroja. V tesnem prostoru stoji vozilo tik vozila, razbiti topovi, vsakovrstno orožie. proviiant in zopet nova voz:la. kjer ie še kaj prostora. Poleg nekega protiletalskega tona. čigar cev je nemo obrnjena proti nebu. visi zoglenelo truplo strelca. Naštel sem kakšnih sto vozil, ki so bila samo v tej soteski. Sedaj so nprnške reševalne kolone tukaj na delu Plen je obilen F-^bfte strojnice. na stot'"ne karab:nk leži v snestale čete generala Vankingsaja, ki je bil pred dnevi ujet, se postopno predajajo Japonske čete s v tem odseku zajele 25 mož-larjev, 18 težkih strojnic ii» 60 lahkih strojnic. Angleške letalske izgube v Birmi Tokio, 4. marca- s. »Mainiči« poreča * ndijsk -brmanske meje, da je sovražuc letalstvo v februarju izgubilo 72 letal dočim so jih izgubili Japonc' šest. S temi izgubami je števuo sovražn ku pripadajočih letal ki so bila sestre!jer.a v decembru na tem področju, naraslo na 248, kar je nuia izguba, če se računa, da ima angleško letalstvo v Ind ji na razpelago 500 letal. PJkolj med japonsk m! ujetniki na Novi Zelandiji Bern, 4. marca. s. M-n^ter za dom in jene je objavil poročilo o masakriranju japonskih ujetnikov v preteklem mesecu na Novi Zelandiji. Poročilo potrjuje, da je bilo 38 ubitih m 60 ranjenih ter da je bilo ranjenih tudi nekaj novozelandskih stražnikov. Spričo va'a ogorčenja, ki je nastal povsol zaradi tega pokola, je minister po čisto angleškem sistemu, da je treba zvreč: odgovornost zi3 žrtve, zatrdil, da so bile novozelandske straže napadene in da sc se morale braniti in vzpostaviti red. Japonski ujetniki so bili seveda brez orožja, novozelandske straže pi so se krepko posluževale pušk in strojnic. Zaradi tega je težko verjeti lažnemu poročilu. Resnica jc čisto druga. Japonski ujetniki, s katerimi so slabo ravrrli, so morali opravljati težka dela, bili sr> slabo hranjeni in natlačeni v nezdravih barakah, a-> upravičeno protestirali in znhetvali, naj se z njimi ravna vsaj približno tako kakor z ujetniki v vsaki civilizirani Iržavi. Na njihove pravične zahteve so novozelandske oblasti v tab:rišču odgovorile s svincem, Boljševiški ter?r Šanghaj. 4. marca. s. Glasilo B-Sih Rusov v Šanghaju »Novoje Vrcmja« objjvlja zan mive podatke o terorističnem sistemu boljšcv.kov v zonet zasedenih predelih vzhodne fronte. List piše, da cbatoji teroristični režim GPU na področjih ki so jih opustile nemške čete. iz J brezusm l. enega preganjanja vseh. ki so so delovali z Nemci ali niso bili do njih pasivni Preganjanja se često zaključujejo z množinski* I mi streljanj . Izdajstva so obdolženi vs:, ki so i kakor koli prišli v stik z netmkimi oblastmi Dcnunciacije komunističnih obve;čcva'cev. ki sc ostali v raznih krajih in se skrivali med r emško zasedbo, so na dnevnem redu. Ko -O bile sile Osi ob Volgi in na Kavkazu je Stalin kazal dobrohotno zadržanje do raznih veroiz* povedi v Sovjetski zvezi ter si je dil pošiljati celo zahvalne brzojavke, ko pa so boljše v ki dosegli nekaj uspehov, se je obnovila stara propaganda in je izginila verska strpnost. Kot zastopnik sovjetske vlade na velikem zborovanju v Moskvi za proslavo 251etn'ce rdeče vojske je bil izbran znan eksponent komunističnega brezboštva Jarcslavsk:. Ed ni ruski duhovnik, ki si je upal brzojaviti Stal:nu cb tej priliki, je bil Vedcnski, poglavar tako imenovane re-formrane cerkve, ki so jo boljšev'k: ustvarili kot protiutež pravoslavni cerkvi, da b- jo laže preganjali. Lani je uradna boljševiška propaganda skušala dopovedati da organizirajo ruski duhovn ki zbirke za gradnjo letal za rdečo voj« sko, sedaj pa govori samo o zb'rkah kom» interne in o njenem šefu Dimitrovu, kateremu se je Stalin za to zahvalil. Zanimivo b' bilo vedeti zaključuje list, kaj m slita Roosevelt in Churchill o tem novem strupu kommterne in kaj mislijo mednarodni komunisti o dogodkih v Ind;ji in o angleiko-amcr škem plutokratič-nem imperializmu. Regulacija okolica žal Mestna občina ljubljanska cbjavlja v »Službenem listu«, da namerava regulacijo zemljiškega kompleksa med Svetokrižkc ln šmartinske cesto v okolišu Žal in pokopališča spremeniti tako, da se kompleks med žalsk; in šmartinske cesto proglasi za stavbjšča zazidljiva pc- novem regulacijskem načrtu z enonadstropn'mi stanovanjskimi hišami v vrstnem sistemu Del tega kompleksa pa bo za javne prometne namene in za nasade. Kompleks med žalsko in Svetokrižko cesto (Žale) je pa določen za javne namene torej za komunikao je parke in ra ptgreb-re ter pok-pališke javne naprave. Sprememba regulacije je utemeljena s tem, da se na eni stran- omogoči bolj eko-nomična in racionalnejša izraba tega zem Ijiškega komp^ksa zaradi povečanja are-ala. ki naj .se zazida in tako požvi gradbena delavnost, na drug! strani pa, ia se občina razbremen' velikih str škov za na kup zemljišč za javne regulacijske namene ter da se pospeši uresničenje programa za smotrno ter estet ko in arhitektonsko ustrezno ureditev 2al. To razglaša mestna občina z dostavkem. da bosta ta sprem nje-valni regulacijski načrt in uredba o 'jeg* izvajanju 'nteresent m razgrnjena ob uradnih urah od 9 do 12. ure v tehničnem od. delku mestnega poglavarstva, soba St 54 v n. nadstropju kresije na Nabrežju 20. septembra in sicer mesec dni, priče'ši s 16. dnem po cbjav5 tega razglasa v »Služ benem listu za Ljubljansko pokraltno«. Morebitne pomisleke in pripombe k t»-mu spreminjevalnemu regulacijskemu načrtu morajo interese'« predložiti mestni -bčinl ljublJansk vsaj v 15 dneh po raz-grnjenju načrtov, sicer ne bodo upoštevane. Gospodarstvo Izkoriščanje lakutaikovih vlaken Iz Rima poročajo, da je te dni izšel v rimskem uradnem listu zakon, s katerim so bile stavljene pod zaporo vse zaloge surovih in pripravljenih vlaken lakotmka. Ta vlakna so na izključno razpolago družbi SIG v Rimu. ki dobi nekak monopol za predelavo teh vlaken, in sicer predvsem za izdelavo delovnih oblek. Družbo SIG (Societž per 1'Incremento Ginestra) je za predelavo lakotn:kovih vlaken ustanovil zavod »Ente Nazionale per la Cellulosa e per la Carta«. Po novem zakonu je prepovedano lakotnikova vlakna uporabljati za drug namen, kakor za izdelovanje delovnih oblek. Tvornice. ki predelujejo surova vlakna v prejo, morajo mesečno predlagati podatke družbi SIG in morajo voditi posebno knjigo prejemov in oddaj. Iz gornjega zakona je razvidno, kakšen pomen je pridobil lakotnik kot tekstilna surovina za izdelovanje močnih in trpežnih delovnih oblek. Lakotnik ali bodičevje (it ginestra. hrv. brnistra. nem Ginster) je rastlina, ki je zelo razširjena v primorskih krajih Vlakna te rastline so od nekdaj pridobivali za tekstilne svrhe. Iz la-kotnika so v prejšnjem stoletju izdelovali platno, uporabljali pa so lakotnncovo prejo tudi za vrvarstvo in za izdelovanje čipk. dokler te panoge hišne proizvodnje ni izpodrinil bombaž. V zadnjih letih je uspelo bistveno zbolj-šati predelavo surovih vlaken, pri čemer se je izkazalo, da se pridobi izredno močna in trpežna tekstilna surov na. ki je uporabna za najrazličnejše svrhe. Da bi se lakotnikova vlakna rezervirala v celoti za izdelovanje delovn h oblek, je bil izdan gori imenovani zakon. Na podlagi italijanskih izkušenj so lani pr'čeli pridobivati lakotnikova vlakna tudi na Hrvatskem, ker je ta rastlina zelo razširjena v primorskih krajih. Hrva sko ministrstvo za kmetijsko gospodarstvo je napravilo v sodelovanju s tekstilno za ed-nico korake za izkoriščale teh tekstilnih vlaken in za pridelovanje lakotmka na nač'n. ki se je dobro obnesel v Italiji. Poslovna centrala za tekstilno blago na Hrvatskem je lan' prevzela akdlo za zb ra-nje te rastl'ne in so tudi že urejene naprave za njeno predelovanje Razširjenje bombažnih kultur Že pred vojno je Italija pričela načrtno ši riti prdelovanje bombaža z namenom da doseže vsa delno krtje normalne potro-nje z domačo proizvodnjo. L-ta 1929 je znašala površina bombažn h kultur šele 5 >00 ha leta 1940 pa je že narasla na 64 500 ha tn lan; na 70Q00 ha. Za letošnje leto je predvideno nadaljnje povečanje te površine na 90 600 ha Bombaž pridelujejo predvsem na Siciliu z do. brimi uspeh pa so pričel; že pred leti urejati bombažne kulture tudi na področju izsušenih pontinskih močvirij. Svila od školjk 2e v starem veku so v Italflji pridobivali posebno vrsto svile iz vlaken k- služijo školjkam v morju, da se drze na predmetih v vodi. Iz neke žleze izločujejo školjke tekočino, ki se v vod: spremeni v lepljivo vlakno, na suhem pa se spremeni v močno svileno vlakno Ta školjkma vlakna nazvana *byssus« so v starem veku uporabljali za .razne tkanine in pletenine. V zadnjem času so pričeli tej stan tekstilni surovini posvečati večjo pozornost in sedaj proučujejo, ali ne bi kazale ta vlakna znova uporabljati. Strokovnja-k: trdijo, da bi se izplačalo v ta nam-n goi"'ti naibolj sposobne vrste školjk na način, kakor se gojiio ostriee. Na" ec ško^k. spodobnih za pridobivanje teh vlaken ie v za^vu Tnranto in na obalah pri NeanMu v S"rd!n'ji in pri Zari. Vlakna, ki jih in->ain školjke so ponekod dolea do «>0 cm Pridobivan i e škodnih vlaken je zppv^ieno t^ko. d-> bi školikam. ki žive več let. od čd<-< časa odvzel: takozvane »bra^a«. S'"'*! rrrid^ui^io ško^ina vlakna samo v ženski obrtni šoli v Ta ran tu. Gospodarske vesti = Ustavljeno izdajanje bančnih letnih poročil. Iz Rima poročajo, da je inšpektorat za kreditno gospodarstvo zaradi šted-nje odredil omejitev publicitete denarnih zavodov. Predvsem je za dobo vojne ustavljeno izdajanje letnih poroč:l, ki jih bančne delniške družbe pošiljajo delničarjem. = Enotni tipi umetne svile. Po odredbi italijanskega korporacijskega ministrstva se smejo v bodoče predelovati v razne izdelke le t:p;zirane vrste umetne svile. Tvornice za umetno svilo izdelujejo samo še tri osnovne vrste umetne svile, in sicer viskozno umetno svilo, acetatno umetno svilo in bakrovo umetno svilo. Za razne kakovosti viskozne umetne svile so določene cene od 16 do 24 lir za kg, za acetatno umetno svilo je določena cena 28 90 do 38.35 lire. za bakrovo umetno svilo pa >d 33 do 85 lir za leg. = Rastoči vojni stroški Zed'n jen»h držav. Po ameriških ugotovitvah so Zo din jene države doslej potrošile za vojno 70 milijarl dolarjev, od tega odpade 11.5 milijarde dolarjev na izdatke za oboroževanje pred vstopom Zedinjenih držav v vojno. V teku 14 vojnih mesecev pa so znašali stroški vojne 58.3 milijarde dolarjev. Mesečni iz-iatki so stalno naraščali. V decembru 1941 so znašali 1.72 milijard dolarjev, v prvem lanskem polletju povprečno 2.65 milijarde, v drugem poletju pa 5 milijard. Letos so ti stroški narasli že na mesečnih 6.25 milijarde dolarjev, kar ustreza letnim izdatkom 75 milijard dolarjev. Za prihodnje proračunsko leto 1943/44 so predvideni vojni stroški celo v višini 100 milijard dolarjev, kar je za 60®/8 več, kakor je znašal ameriški narodni dohodek v zadnjem letu pred sedanjo vojno. — Gradnja avtomobilskih cest ▼ Franciji. Francoski produkcijski in prometni minister Dichelonne je te dni napovedal, da bodo v kratkem pričeli graditi moderno avtomobilsko cesto iz Pariza v Lille, ki je zamišljena tudi kot priključna cesta na omrežje avtomobilskih cest sosednih držav. To bo druga moderna avtomobilska cesta, ki jo gradi Francija Leta 1940. so kmalu do zasedbi dogradili moderno avtomobil-ko cesto iz pariškega predmestja St Cloud do Nantesa Cesto Pariz—Lille bodo gradili navzlic temu. da že zgrajena avtomobilska ce*ta St Cloud—Nantes ni praktično uporabljiva spričo pomanjkanja avtomobilskega prometa in sluz: v glavnem le kolesarjem. Računajo pa, da se bo po vojni naglo razvil avtomobilski promet, zato je treba že sedaj poskrbeti za gradnjo modern h avtomobiiskh ce6t. V načrtu je tudi gradnja avtomobilskih cest iz Pariza proti Strassburgu, proti Nizzi, Bordeauxu in Toulousu. Nakazovanje in razdelitev sira Prehranjevalni zavod Visokega Komi šari jata v Ljubljani poziva vse trgovce z racioniranimi in kontingentiranimi živili, da vključno do 8 marca dvignejo nakazila za sir za marec v Gosposki ulici štev 12/1. Prehranjevali zavod Visokega Komisa-rijata v Ljubljani obvešča potrošnike mesta Ljubljane, da bodo prejeli za marec pri svojih trgovcih, in sicer: na odrezek A 60 gr parmezana, na odrezek B pa 75 gr mehkega sira. S r bodo trgovci razdeljevali od 10. marca dalje. šesti mMMB hn S H bo izšel §re3i marca V tej novi knjigi, s katero bo zaključita svoje drugo četrletje, bo zbirka »Dobra knjiga« nudila čitateljem zanimivi in napeti roman znanega danskega pisatelja H. P. Jaeobsena: „BOBBA Z BOGOVI" Roman se dogaja pred 3500 leti, ko se Je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral. Ro te dni obnavljate naročnino na naše li*-te, se naročite tudi na romane DR, da si zagotovite njih nabavo po znižanj ceni. i Spodnje štejsrske Na južni fronti je p?del nadporočnik Ferri O 11 i t s c h , vodja letala pri izvidnikih Odlikovan je bil z zlatim nemškim križcem, z železnim križcem 1. in 2. stopnje s srebrno leta"sito sponko, z zlatim letalskim znakom ter s častnim pokalom državnega maršala. Pokopan je na nemškem pokopališču v Cagliariju v Sardiniji. — Na vzhodni fronti je pade! višji narednik Albert Riiliger, vodja letala pri strrno-glavcih. Odlikovan je bil z zl-tim nemškim križem, z železnim križcem 1. in 2. strpnje, z zlato letalsko sponko ter s častnim le- talsltim pokalom. . Novi grobovi. V Gradcu je umrl v visoki starosti 83 let upokojeni senatni predsednik Hans Stepischnegg, ki je oil po rodu s Spodnjega štajerskega. V Mariboru so umrli: 65 letna zasebnica Klot Ida Vertm-kova, 71 let-i mesta gradbenik Rudo^r Hclzer odlikovan z zlatim zaslužnim knž-ccm s krono, 74 letni delovodja Franc Le-ben, 50 letni pleskar Andrej Kranjc, 71 letna upokojenčeva ženn Marija Lužarjeva, 54 let-i skladiščnik Reinhold B efeld n 59. letni staroupokojenec Franc Justinek. V Ptuju je umrl 77 letni upokojeni primarlj dr Ernest Treitl, v St. Lovrencu na Pohorju'pa nedavno rojeni Herbert Slatrek. Rudarsko zborovanje. V okviru tedna zborovanj na Spodnjem štajerskem so bili sklicani v zbor tuli rudarji v TroovLah, Zagorju in Hrastniku. Za zaključek je bilo glavno zborovanje v Trbovljah, kjer je zvezni vodja Steindl govoril 4.500 rudajv jem. 16 otroka je rodila žena malega posestnika Franca Razborška v Orli vasi v celjskem okrožju. Vs h 16 otrok je zdravih. Petnajstemu je po zastopniku kumoval Adolf H tler. . .x V Slovenski K^trici so prvič gostovali gledališki prostovoljci iz Slovenskih Konjic. Upr zorili so veselo'gro »Dedek«. O čebelarjih na Spodnjem štajerskem poročajo listi: 6.000 čebelarjev oskrbuje nad 2-5.000 panjev. V Ljutomeru. Ormožu, Veliki nedelji, na Muti, v Marenbergu, v št. Lovrencu na Pohorju, v Apačah in Rušah so se čebelarji strnili v strokovne skupine. Nadaljnje združbe bodo sledile. Tudi v Mariboru so ustanovili krajevno strokovno skupino, ki jo vodi Oton Crepinko, svetovalca pa sta Franc Kilar in Štefan Pu- schauer. .. Smrtna žrtev gozdnega požara. Zadnji čas s0 štajerski dnevn:kj večkrat poročali o gozdnih požarih. Zdaj je tak požar zahteval tudi smrtno žrtev. 18-letm ključavničar Rudolf Dobnik iz Pegove je pn gašenju gozdnega požara padel s skale in si zlomil desnico. Dobil je še druge hude poškodbe, za katerimi je naslednjo noč izd'"hnil v bolnišnici v Gradcu. Žrtev avtomobila. Na Triestineki cesti v Mariboru je neznan tovorni avto podrl 73-letnega Vincenca Orenberga. Ponesrečenec je dobil hude notranje poškodbe. Prijet morilec. V noči na 13. januarja letos so našli v Bratislavcih v ptujskem okrožju 61-letno posestnico Marijo Petkovo in njeno rejenko Marijo Ranerjevo umorjeni v hiši. Zdaj se je posrečilo izslediti morilca, 23-letnega Franca Kuharja iz Poljancev Kuhar je b:l svojčas že obsojen zaradi uboja na 4 leta in 3 mesece. Ko so ga zdaj prijeli, je kmalu klonil pod težo dokazov in je rekel, da je svojčas pri Petkovi hranil nekaj žganja, katerega mu ni hotela vrniti. Dekle pa ie samo zato umoril, ker je slučajno prišla zraven in se je bal. da bi ga izdala Izbočen ie bil kazenskemu oddelku varnostne policije. Na smrt obsojen mesar Dunaj, 5. marca. s. Posebno sodišče na Dima ju je obsodilo na smrt mesarja Ivana Vittmanna. ki je od začetka vojne dalje skrivaj zaklal 71 volov, 128 telet in 2 koal ter na ta način odvzel iz prometa za oskrbo prebivalstva z mesom. Sodba je bila Izvršena. »JUTRO« št. 53 Sobot* e. m. iMHoa E. Jostn: Stara Ljubljana i XV. Ft."nc Leveč, rojen na Ježici pri Ljubljani leta 1846., se je preselil kot mlad deček k svojemu dedu na Spodnji Rožnik. Obiskoval je ljudsko šolo in gimnazijo v Ljubljani univerzo pa na Dunaju. L. 1871. jc b i suplent za gorizijski gimnaziji, nato suplent in profesor na ljubljanski realki oa leta 1873.—-1901.. potem je portal direktor na ljubljanskem učiteljišču, leta 1903. deželni šo'ski nadzornik, leta 1913. je dobil naslov in čin dvornega svetnika ter sei v pokoj leta 1915. Za njegove velike zasluge za prosveto ga je občinski svet ljubljanski imenoval za častnega meščana. Umrl je leta 1917. Leveč je bil zelo strog pri učencih v spodnjih razredih, ker je hotel. da se mladina pridno uči. v višjih razredih pa je bil z dijaki zelo prijazen. V svojem življenju je Leveč pretrpel hude udarce, ki jih je potrpežljivo prenašal. Umrla mu je prva žena še prav mlada — ter mu zapustila dva mala otroka, sina in hčerko. Sin Vladimir, rojen v Ljubljani leta 1877., je postal odličen pisatelj, zgodovinar, toda umrl je še mlad leta 1904. Hčerka Milena se je poročila z Milanom Pajkom, profesorjem na ljubljanski realki, toda obadva sta mlada umrla. V drugem zakonu je imel Leveč tudi več otrok, oct katerih sta dva sina padla v prvi svetovni vojni leta 1916. Ni čuda, da je mož krepke narave zaradi hudih udarcev omagal ter, akoravno 71 let star, prerano legel v grob. Želeti je, da bi Levčeva dela izšla čimprej kot »Zbrani spisi« v posebnih knjigah, ker potem se bo zavedla poznejša generacija, kaj je storil Leveč za Slovence. Prof. Kternens, rojen v Toplicah na češkem leta 1851., je poučeval od leta 1877.— 1891. matematiko in fiziko ter postal potem direktor na gimnaziji v Celju. Umrl je v visoki starosti pred tremi leti v Celju. Viljem Streitmann, rojen v Altshofenu na Ogerskem leta 1851., je poučeval geografijo in zgodovino od 1877.—1878. Umrl je po kratki zavratni bolezni leta 1878. v Ljubljani ter je pokopan na evangeljskem pokopališču. Dr. Josip Julij Binder, rojen na Dunaju leta 1850., je poučeval nemščino, geografijo in zgodovino od leta 1879.—1918. ter se potem preselil v Nemčijo. Umrl je pred tremi leti na Koroškem, kjer ga je zadela kap pri kopanju v Blaškem jezeru. Josip Borghi, rojen v Montoni v Istri leta 1846., je poučeval kot suplent, potem pa kot defindtivni profesor od leta 1874. — 1896. slovenščino, nemščino v spodnjih razredih, italijanščino pa v višjih razredih. Umrl je leta 1896. ter je pokopan v Ses-sani pri Triestu. Italijanščino je poučevai prav izborno ter so se njegovi učenci prav dobro naučili tega jezika. Pomožni učitelji na realki I)r. Kari Ahn, rojen v Heiligenstadtu v Hesenu (Nemčija) je poučeval italijanščino od 18G3—1871. Jaka Hafner, rojen leta 1844. v škofji Loki, je poučeval aritmetiko in slovenščino od 1870—1879; potem je bil nekaj časa voditelj zasebne Waldherrjeve šole in internata; umrl je leta 1890. Edvard Ohlhofer, rojen na Dunaju 1840, je poučeval italijanščino od 1. 1871.—1875. Franc Makovec, rojen leta 1847 v Radgoni, je poučeval nemščino in aritmetiko leta 1872. in 1873. Anton Derganc. rojen v šmihelu na Dolenjskem leta 1843., je poučeval nemščino, slovenščino in naravoslovje leta 1871. in 1872. Luka Lautar, rojen v Železnikih 1. 1846.. je poučeval nemščino, slovenščino in aritmetiko leta 1872. in 1873., nato je postal profesor v Mariboi-u. Lavtar je spisal vec aritmetičnih in geometrijskih knjig. Rajmund čuček. rojen pri Sv. Antonu na štajerskem leta 1847; poučeval je od leta 1873.—1875. nemščino in slovenščino, nato postal profesor v Raguzi (Dalmacija). Ivan Berbuč, rojen v Selu na Primorskem leta 1845., je poučeval leta 1874. in 1875. nemščino in slovenščino ter bosi-ai petem profesor na rrnlki v Mitrovici, pozneje pa v Beogradu. Josip Gruber, rojen v St. Nicolaiu na Tirolskem leta 1846., je poučeval aritmetiko leta 1874—1876. ter potem postal profesor v Innsbrucku. Ivan Wehr, rojen v Waidhofenu 1. 1855., je poučeval geometrijo, geom. risanje od 1874—1876 ter potem postal profesor na realki v Celovcu. Konstantin Margoni, rojen v Trentu leta 1851., je poučeval italijarščino in lepop aje leta 185. in 1876., postal nato meščanski *n pomožni učitelj na vojni akademiji v Fiume. Naravoslovec in publicist Cilenšek Martin Cilenšek, rojen V Dobrevasi na štajerskem leta 1848.. je poučeval 1. 1875. in 1876. naravoslovje, pestal je potem profesor na gimnaziji v Ptuju, kjer je bil upokojen, umrl je v starosti 90 let v Celju. Cilenšek je bil priznan naravoslovec, pisal je veliko v razne liste, v knjige Mohorjeve družbe in priobčeval tudi razne pripovedke in bajke ter šege našega naroda. Julij Wallner, rojen v Kašau na Ogerskem leta 1852. je poučeval od leta 1873.— 1877. geografijo, zgodovino in nemščino ter postal nato direktor v Iglavu. Jurij VVehr, rojen v Freisingu na Ba- varskem leta 1853., je poučeval geom. risanje od leta 1876.—1878. Postal je nato profesor na državni obrtni šoM v Innsbrucku. Franc Orešec, rojen v St. Petru pri Mariboru leta 1943.. je poučeval nemščino in slovenščino od 1876.—1878.; potem je postal učitelj na pripravnici državne gimnazije v Gorizii. Spominjam se tudi nanj, ker je bil nekaj časa v popoldanskih urah v pisarni Slovenska Matice kot tajnik. Ignac Fajdiga, rojen v št. Vidu pri Stični leta 1850., je poučeval aritmetiko leta 1877., potem je postal profesor na gimnaziji v Novem mestu. Ivan Maurer, rojen v Wetternu na Češkem leta 1850., je poučeval nemščino, geografijo in zgodovino leta 1877.; postal je potem profesor v Feldkirchu, Adolf Gstirner, rojen v Gradcu 1.1855., je poučeval 1. 1878. nemščino, nato postal profesor v Gradcu. Viktor Schaller, rojen v Briksenu na Tirolskem leta 1855., je poučeval 1. 1882. in 1883. geografijo, zgodovino in nemščino. Iz Celja je prispela žalostna vest, ki bo bolestno odjeknila povsod, kjer stanujejo Slovenci: kratko poročilo javlja, da je dne 28. II. preminul bivši magistratni direktor Ivo š u b i c. Umrl je mož redkih lastnosti in sposobnosti, mož, ki spada med najboljše sinove našega rodu in ki ga bomo težko pogrešali, ker ostane za njim vrzel, ki je ne bo mogoče zlepa izpopolniti. Iz znane slovenske rodbine šubicev, sin nepozabnega ravnatelja in reformatorja tehnične srednje šole, nečak naših znamenitih slikarjev, je prinesel s seboj umetniško nadarjenost in čut za vse lepo. Posvetil se je pa pravniškemu poklicu ter je po svetovni vojni prišel kot mlal upravni uradnik na okrajno glavarstvo v Celje, ki mu je postalo druga domovina. Vzbudil je kmalu pozornost zaradi svojih sposobnosti in svoje delavnosti ter je bil kmalu naprošen, da je prevzel mesto vodilnega uradnika na celjskem mestnem uradu. Na tem položaju se je naglo povzpel ter postal, razmeroma zelo mlad, magistratni direktor. Preuredil in moderniziral je vso upravno službo na celjskem mestnem ura.lu in v mestnih podjetjih ter hitro zaslovel kot izvrsten upravni jurist in odličen praktik, ki je znal temeljito pravno znanje in nadarjenost uporabiti v vseh panogah svojega delovanja. V to so ga zlasti usposabljale izredna delavnost in iniciativnost in neumomost v delu. Zlruževal je fin pravni čut z veliko objektivnostjo in prizanesljivustjo. Osebna ljubeznivost nasproti vsakomur, od najvišjega do najnižjega, njegov sigurni nastop in njegove lepe forme so mu pridobile splošno priljubljenost pri občinstvu kakor pri vseh mu podrejenih uradnikih in širši javnosti. S strankami je bil vedno ustrežljiv, uradnikom in nameščencem mestnih uradov in mestnih podjetij blag in kolegialen šef. Za reveže, ki so se neprestano zatekali k njemu, je imel plemenito srce ter je pomagal vsakomur, zlasti tudi brezposelnim, do skrajnih mej možnosti. Poleg tega pa smo cenili njegovo veliko izobraženost, obširno splošno znanje, razgledanost in načitanost. Bil je človek velike poteze in dobrega srca. Pok:jni direktor šubic ni bil samo eden naših najboljših upravnih jur stov, temveč vsestranski človek, ki se nj zadovoljil z delom v svojem poklicu, v katerem je b'i itak že preobremenjen. Njegova ljubezen do lepote, do narave, evetic in drevja ga je vodila v Celjsko olepševalno društvo, katero je skupaj z delavnim odborom po svetovni vejn' na "novo oživil in preobrazil. Vsa leta je bil temu društvu predsednik in duša. Naravnost občudovanja vredno je bilo, kuj je v tem delikregu naprav=l iz Celja Stari nasadi so bili olepšani in pomlajeni, povsod so nastali novi. Po ul cah in ccstah so nastali drevoredi po krami bližnji okolni Celja, z'asti tudi po hribih &z bile napravljene nove p.ti, stare pa obnovljene. Mestni. park je bil izredno lep ter privlačna točka za vae :zletn!ke, ki tako radi prjhi-jajo v starinsko mesto ob Savinji. Ustvaril" je tudi mestno vrtnarijo z velikim vrtom. Razširil je cVelokrog Olepševalnega društva, katero je spremen 1 v Olepševalno in tujsk: prometno društvo. Njegovo delovanje na tem področju je zbudilo toliko pozornosti, da je b:J kmalu poklican v Tujsko prometne zvezo, v kateri je bil eden najbolj pomembnih odbornikov in podpredsednik. Tudi tu ga je odlikovala posebna pobudnoat in spretno razumevanje nalog te za naše kraje tako važne ustanove. Poleg tog?. je ž vahr.o sodeloval v Rdečem križu, kjer je bil za svojo delavnost tudi odlikovan z zlato kc-ajno. Obnova znamenitega poslikanega Celjskega stropa v Grofiji. Golgote na lribu sv. Jožefa ter drugih umetnin in starin, na katerih je Celje tako bogato, so priče I , Ktj SmMšmt : _ v<: . J s % ' i Postazioni di fotoelettriche in funzione durante nn'incnrsione aerea nemica su territorio metropolitano — žarometi v obratu med sovražnim poletom nad ozemljem prestolnice njegove osebne prijetnosti, pozornosti in bežni za lepoto. Naravno je. da si je pridobil pokojni d'-rektor šubic š;rok krog prijateljev, ki so ga cenili zaradi njegovh vrlin in zaradi njegcveo sebne prijetnosti, pozornosti in ustrežljivosti. Težko je v teh bežnih vrsticah osebnost in pomen pokojnika primerno in po zaslugah vrednotiti. Naj bi te kratke besede ra-domest:le cvetje katero bi želeli položiti na njegov purani grob V niišil. sredi mu ostane svetel in trajen spomin! Prvi začetki zračne vojne Splošno je razširjeno mnenje, da ie vojna v zraku pridobitev najnovejšega časa. Vendar temu ni tako. Vojna te vrste se je začela že pred dobrimi 70 let: in ie šla v svet iz Pariza. Ce opazujemo pobliže ilustracije vojne iz 1. 1870. in tedanje obleganje Pariza po nemški vojski, nam takoj postane jasno, da se je vojna v zraku porajala že tedaj. 2e takrat so namreč začeli uporabljati aerostate, balone z gondolami in ni malo slik, ki predstavljajo v takšni gondoli strumnega Oficirja, drže-čega v rokah velik daljnogled. Če pa začnemo listati po arhivih francoskih dnevnikov iz 1. 1783., najdemo, da je neki so-trudnik lista »Journal de Pariš« predlagal že takrat, naj začno uporabljati aerostate za vojne operacije. Seveda je imel ta predlog takrat samo namen motriti premikanje sovražmka na zem'ji. Ampak bodisi kakorkoli, dejstvo je. da so Francozi že v bitki pri Fleureu dne 26. junija 1794 prvič uporabljali opazovalni balon. Kakšni so bili uspehi tega opazovanja, ne vemo. znano pa je. da je pozneje Napoleon Bonaparte poleenjeval vlogo aero-statov v vojnih operacijah ter se je zaradi tega upiral uporabi tega pripomočka. V vojni 1. 1870. so se Francozi zopet zatekli k opazovalnim balonom in so bili z njihov:mi uslugami nedvomno zadovoljni Tudi Nemci so se poslužili te naprave V Ke^orajmi so obrazoval" dva vojaška oddelka po 20 mož. katerih vsak ie imel na razpolago svoj aerostat. Naloga teh oddelkov je bila oP^z^vanje sovražnih premikov na zemlji. Tako se torej z baloni n;?o okoriščali samo Francozi, ampak tudi Nemci. Vencinr e b'l ta vo1' i pripomoček te-laj še m* primVvni rrvonnii Telesrnf ke ž:ce so rerno ovirale premik-nie balonov, zarad; tega so njih upcrr.bo kmalu opustili. Prši o je obleganje Pariza Nemci so se ted^i zopet spomnili, da i'm uteenil po-mr^ati op^zovaln: bn"o>n in so spustili v ZTk tr' nan^ve te vrste. Francozi, ki sn ppro2'Fd-,r nemško r.pknno. na so začeli v>ti bes"i ctre\ir4; "" bnlrne -'n so na ta r^'ti ovirali njih dviganje v zračne višave. Nsf-sčite na »Difers kni?g!Kf Toda ne samo oblegovalci, tudi oblegan-ci v Parizu so si pomagali z baloni. Na pariškem trgu St. Pierre se je dvignil v zrak balon, iz katerega so Francozi opazovali g banje nemške vojske, oblegajoče Pariz. Se bolj pa je Francozom rabil ta balon za označevanje pravilnega usmerjanja topovskih izstrelkov Nekaj časa ie ta balon služil svojemu namenu, potem je pritisnila gosta megla in je nastal hud mraz, ki je onemogočal nadaljnje eksperimente te vrste. Vojaške oblasti so zaradi tega ponudile vse svoje balone poštni upravi v Parizu, ki jih je odkupila v nadi, da bo z njimi mogla odpremljati svoje p'sem=ke pošiljke v inozemstvo. Od konca septembra 1870. do 28. januarja 1871, ko so pruske čete vkorakale v Pariz, je odplulo iz Pariza 64 aerostatov. ki so odpeljali s seboj 91 potnikov in 3 mlijone pi«em po 3 g. Tri balene so Nemoj sestrelil'. osta'i so dosegli namenjene cilje. Dne 12. novembra 1870. so Prusj prvič poizkusili borbo proti francoskim balonom. Skonstruirali so nekakšne vrste protiletalski top, katerega je izgotovila Kruppo-va tvornica za orožje. Ta top se more smatrati za predhodnika današnjega protiletalskega topništva. Nemški top iz 1. 1870 je bil kalibra 37 mm ter so ga prevažal; okrog na posebnem vozičku. Ko že govorimo o predhodniku letalskih topov, naj še omenimo, da je nemška vojska razpolagala s prvo protiletalsko baterijo na motorju že 1. 1906. Toda naprava je bila tedaj še tako nepopolna, da je bilo mogoče streljati na balone samo podnevi, medtem ko je bilo manevriranje ponoči nemogoče. Od 64 aerostatov, ki so jih Parižani med obleganjem spustili v zrak, sta dva pristala v Nemčiji, dva sta padla v morje, eden je zasilno pristal na Norveškem, in sicer potem, ko ie napravil 1500 km dolgo pot. 56 balonov pa je doseglo svoje cilje ter so pripeljali tja potn ke in pošto. Na dan 6. oktobra 1870. se je skušal notranji minister Gambetta rešiti iz obleganega Pariza s pomočjo aerostata. Malo je manjkalo, da ni prišel v nemško ujetništvo. Bajon, s katerim se je vozil, so namreč vetrovi zanesli precej daleč proti pruski straži, toda tamošnji oficir, ki ja videl zračno pošast, je bil tako presenečen, da je od začudenja dirjal okrog :n razglašal novico. Posadka francoskega aerostata je s tem dobila dovolj časa. da je lahko odvrgla balast in nadaljevala vožnjo. Nemci so sicer streljali v balon, toda izstrelek je zadel ministra Gambetto samo v roko. In kmalu nato je minister dosegel Montdidier, od tam pa se je na-ootil proti Toursu. kjer je organiziral poslednji francoski odpor proti nemški okupaciji. Iz Hrvatske Matica hrvatskih gle.lalifikih prostovoljcev v Zagrebu je letos 1. marca praznovala svojo 20 lctnico. V nedeljo je bila v njenih prostorih irtimna pr-slava za najožji krog članstva prijateljev in sodelavcev Matica prireja vsak ponedeljek sretio n petek igralski tečaj za 25 gledaliških prostovoljcev. Vrstijo se predavanja in vaje. Hrvatski državni arhiv se zadnji čns na novo ureja po sodobnih kultunvh p trebah i Sprva je arhiv imel samo 3 uradr: ke 'n sluge, zdaj pa je zaposlenih že 15 uradnikov in 5 ttrežajev. V spomin Petru Bučarju, hrvatrkemu rodoljubu in ljudskemu p s:telju, k' je pred 19 leti umrl kot dekan v Dugi Resi, so objavili hrvatski listi primerne članke. Večja počastitev bo prihodnie leto ob 50!etrioi njpr-rvp - mrl'. Promoc;ja. V soboto so bili v Zagrebu J promovi.ani: Branko Žlender. uradnik ; OUZD. za doktorja prava, Alma Rudeževa, ! Gabrijel Sluga, Pavla Scdlačkova. Stojan Pagon in Alojz Rojnik pa za doktorje medicine. 10 m!li,i°nov -kun zri p moč trpečim. — Glavno ravnateljstvo za korporacije in so<-cialn: skrb3tvo je odobrilo 10 mil jonov kun kreo.ita za prvo pom:č onrn. ki so morali zapustiti svoje domove pred napadi partizan-v. S to vsote bodo v glavnem zagotovil! hrano in druge p:trebščine za priza- deto prebivalstvo v B^sni. Hrana se b~ de. lila v skladiščih na področju velike župe Sana !n Luki. Neprizadeto prebivalstvo ja bilo pozvano, naj daruje odvišno obleko in perilo. V Amerik! je 800.000 Hrvatov. Po najnovejših podatkih šteje hrvatska kolonija v Severni Ameriki 620.000 ljudi. V Srednji Amerik' je 13000 v Južni Ameriki Pa 170.000 Hrvatov. Zanimivi so najrovejši podatki o hrvatskih izseljencih v Aziji, katerih je nad skupno 270.000 duš. 03 tega jih živ' v Turčiji 220.000, v Rusiji 50.000, v Iranu. S riji in Palestini pa 5000. Srečke hrvatske državne I< ti rije so bila pretekli petek dane v razpredajo. V vsej hrvatski državi jih prodaja 31 pooblaščenih kolektur, od tega 18 v Zagrebu in 16 v pokrajini. V promet je bilo danih 60.000 c<*-lih srečk odnosno 240.000 četrtink. Zanimivo je, da je bilo vloženih 84 prešonj za ko-lekture. za katere bi bilo treba dati v prodajo nad 91.000 celih srečk. Razvil se js pravi lov na nove srečke. Muezin na zagrebški džamiji. Zlaj se tudi s stolpa zagrebške džamije dan za dnem oglaša muezin, ki poizva muslimanske vernike k rednim molitvam. Ob tej priliki je ustaški muftija in imam Poglavniko-vih osebnih stražarjev Akif Hadžič objavil poseben poziv ustašem-muslimanom. KULTURNI PREGLED Pogled v danski* slovstvo Pred izidom slovenskega prevoda Jacobsenovega romana Roman Jensa Petra Jacobsena »Borba z bogovi. ki ga je napovedala za bližnje dni »Dobra knjiga«, je stvaritev danskega pisatelja. Danska literatura m pri nas docela neznana zlasti odkar jo zastopa v slovenski prevodni knj ževnostj Martin Andersen Nexo, predstav* nik sodobne danske socialne pesnitve Vzlic temu so naši listi in revije k redkokdaj orne* njali sorazmerno bogato, razg bano n evropsko pomembno slovstveno tvornost tega malega, a zelo razvitega naroda Morda tedaj ne bo od* več če se v pričakovanju velikega zgodovinskega romana iz danske literature samo bežno in mimogrede ozremo v ta. pri nas tako malo znani kulturni svet. Sam Jaccbsen sodi med tiste pisatelje, ki so začeli uveljavljati po izgubljeni vojni leta 1864., ko so se močno spreminjali tud' pogoji danskega socialnega življenja. V dansko življenje 90 prodrle nove struje m težnje Nastopajoča industrializacija ki je bila v zvezi z več-jir~ osredotečevanjem zasebnega kap tala v delniških družbah, je prevzela iniciativo Ob istem času je starekopitnemu kmetstvu kazal nova pota znani nrosvetitelj organizator novih ljudskih vseučilišč Grundtvig. V teh razmerah je našel rodovlna duhovna tla naturalizem, ki je dobi! svojega teoretka v slovečem kritiku Gcorgu Brandesu (1842—1927) Pod njegovim vplivom se je razvijala ne le vsa danska lite« ratura. marveč tudi norve-ka 'n v zna'ni meri švedska. Brandesove ideje odkrivamo nri Ibse= nu. prav kakor pri Lagerlofovi. Stnndbergu in Knutu Hamsunu. Jens Peter Jacobsen (1847-1885) je postal prvi pomembnejši predstavnik severnjaškega naturalizma Zarad; njegovega skrbno opiljene ga sloga so ga mnogi primerjali z mojstrom odlično izbrušene pripovedne besede Flauber- tom. Njegovo najznamenitejše delo je poleg zgodovinskega romana »Gospa Marija Grub-be« nekoč mnego čitana povest »Niels Lyh-ne«, v kateri se zrcalijo materiali^tično-svobo-donvselna razpoloženja »pozitivističnega sto* lct:a« Delo je danea v marsičem it zastare'o, saj je bilo preveč izrazit plod svojega časa n se je premalo dvignilo nad njegrve struje in njihove zač36ne formulacije nekaterih bistveno nerešljivih vprašanj Priznati pa je treba, da ima mnogo lep;h z impresionističnim občutjem spisan h strani. Tudi drugi Jacobsenovi romani, med njimi ta. ki ga dobivamo zdaj v slovenščini. razodevajo veščega pisatelia. posebno močnega v drobnor sbah; tu tudi ne čutimo nič kaj dosti pisateljeve svetovnonazorske ten-denčnosti. Literarno še pomembnejši, čeprav onkraj danskih meja manj znan je bil Henrik Pontop-pidan, v katerem je dobil danski naturalizem najznačilnejšo obliko. Roman »Obljubliena dežela« mu je prinesel Nobelovo nagrado. V niem obdeluje z močnmi epičnmii sredstvi Dansko v letih 1877 do 188? ko so se tudi na kmetih križale med seboj razne «truje in povzročale zanimive konflikte mišljenja in vesti — V letih pred prvo svetovno vojno je bil zlasti v srednjeevropskih deželah zelo znan Hermann Bang (1857—1912) ki si je bil izposodil pri naturalizmu samo formo, v ostalem pa je bil dokaj samosvoj jn je s svojim pesi= mizmem izvirajoč:m iz nemirnega srca več= nega vagabunda. in zaiematočim v izkušenosti lastnega naroda nakazoval že nova pota ic nove odnose do stvarnosti n družbe Eden njegovih najboljših romanov spominja'očih na Zolaja, je »Tine« Najznačilnejše tone pa je ubral Bang v svoji leta 1905 izišli knjigi *Lju-dje brez domovine«, To čustvo je preganjalo tudi njega, dokler tli sam :n neznan umrl daleč od domovine, na potovanju oo Ameriki — Vel k pisatel j te gencraci jc je Kari Gjel-Icrup (1857—1919). v čigar del h «e ;e natura lizem že razvil, kakor pri našem Cankarju, v novoromantično smer Gjcllemp je naposled popolnoma prelom 1 s svojim mladostnim vzornikom Brandcsom. V njegovih dramatikih delih je ču'iti vpliv Schilleria VVagnerja n Svvim burna. Bil je velik častilec nemške s'ysbe in filozofije: posebej se je ogreval za Schopen* hauerja. preko katerega se je zbližal z budh z-mom. o čemer priča njegov nekoč mnrgo citati- roman »Rnmar Knman:ta« v katerem nastopa Buduha V przncicih delih ie preveč čutit; p risa tel i c vo načtanost in učenost — Poglavitni predstavnik rovornmantzma ;e znamenit lirik Jrhanncs lorgcnsen. ki je po dolgi in hudi krizi posnemal Hysman«a in postal katoli'ki konvertit Znana jc njegova ljubezen do Italije zlasti Umbrijc in njegov ku't sv. Frimč ška Asiškega. kateremu je posvetil iz globokega zajeto biografijo. Z novim stoletjem se je na Danskem zopet močno uveljavil kmečki sloj. in sicer predvsem malopo^estnik. To se opaža tudi v novPreosnova poljedelstva« (Levstik: Ana Karen na) t. j. poljedelstvo na novih osnovah. »V mojem telesu se po fizičnih, kemičnih 'n fizioloških zakonih vrši presnavlja-nje.« Levstik: Ana Karenina. Fiz čen = telesen, nasprotje: psihičen = duševen. Fizikalen = po fiziki. Zakoni, po katerih se vrši v nab presnavljanje ad presnova, niso kemični, marveč kemijsk-— kemična je prvina spojina. Torej: po fizikalnih in kemijskih zakonih! 51. Žival — živad; bitje. »Človek je družabna živad«. Tako berem na čelu neke povesti. Stavek je prestava — v grščini se glasi nekako »anthropos zoon politikon« in v latinščini menda »homo animal sociale« Do zdaj smo brali za to v slovenščini: »človek ie družabno bitje«. 2ivad je liki perjad. zverjad. jelenjad srnjad, dečad = otročad. svoj&d služin-čad itd. kolektivna, množestvena oznaka, in je čisto nžpek jo rabit: pri ooedincu Podobno: človek, vojak vojska. Pravimo: človek je vojak kakor tudi ljudje so vojska. nikdar pa ne človek je vojska' Razen tega ima »živad« prenesena vedno prizvol-priskutnega, česar v gorn^m stavku n.i Cernu torej preko starega dobrega k novemu slabemu! 52. Vclk vleče jagmje za hrbet. »Mladi (volk) je na hrbtu vlekel zadavljeno jagnje«; »stari volk mu je vzel jag-nje in si ga vrgel čez hrbet«. Tako naj bi bil napisal L. N. Tolstoj, tisti Tolstoj, ki je opisal lov na volka v Vojni in miru ter lov na berkasine v Ani Karenini tako, kot kaj podobnega nisem zasledil še n'kdar nikjer, ka je s tema opisoma dokazal, da pozna lov in lovno divjad do pičice natanko. Pa tudi lovska latinščina to ne more biti in ne basen, saj je priobčena v obliki živalske povesti-ce! Vse skupaj smatram za infantilno prestavo nekoga, ki ne ve, da pes zajca, takisto volk zadavljeno jagnje zagrabi z zobmi za hrbet oziroma za pleča in ga tako nese ali vleče. Takisto: vlečem kosra za lase. za ušesa, za roko. konja za srrivo. V prvem stavku že sam povedek »je vlekel« kaže na to. Da pa bi katera kol! žival si zadela plen na hrbet, tega do zda.1 še nikdo nikdar nikjer ni videl' 53. Nekaj se komu utepa; otepam se česa; natepam kaj. »Vaše zarote se vam bodo še utepale«. Oton Zuoančič: Dickens »David Copper-feld«. Včasih zagrozimo komu: »Le počakaj, to se ti bo že še utepalo« = opletalo!« »Otepaje se resno vseh resnih opravkov« Vladimir Levstik: Dostojevski »Besi« Otepamo se muh. sitnih misli, vsiljivcev itd. V Beli Krajini deca »natepa sukanec 'močnik) in krompir v oblicah vse ob *°stnajst«. Iz vsega tega je jasno, da je stavek Dr. A. Debeljaka v letošnji Vodnikovi pratiki »V detinstvu sem kdaj otepal ovsenjak« netočen, pa če tudi najde zanj opravičilo i Pleteršniku. katerega bo treba pač tud' u preve jati! 54. Vse ob šestnajst. »Pa so jeli in pili in se veselili vse ob šestnajst«, tako so nam deci v Beli Kra- jini končavali storije. »Vse ob šestnajst« sem pred nekaj leti zasledil tudi v nekem zagrebškem listu. Spraševal sem slovenske in hrvaške jezikovne izvedence, pa mi ni znal nikdo dati zadovoljivega odgovora, od kod ta rečenica. Morda bi znal kateri bralec Jezikovne paše zanj. Dr. M. cernic ZAPISKI Uspehi zagrebških umetnikov v tujini. Ob priliki gostovanja v Rumuniji se je on-dotna kritika prav pohvalno izrekla o nekaterih solistih zagrebške Opere, pred-vsom o Josipu Gostiču, Mili Kogej, Vilmi Nožinič in Rudolfu županu. Prva dva sta bila kakor znano, dolga leta člana ljublj. Opere. — Pred dnevi je gostoval v berlinskem gledališču »Deutsches Opernhaus« nadaljnji solist zagrebške Opere. Dragu-tin šoštarko. Ob priliki njegovih nastopov v »Plesu z maskami«. »Trubadurju« in »Traviati« je pisal glasbeni kritik »Volki-scher Beobachter« o naravnost senzacijo-nalnem uspehu mladega pevca. — Zadnje dni je nastopila v rimski Kralj. Operi kot Gilda v »Rigolettu« hrvatska sopranistka Karla šlehan in takisto dosegla velik uspeh. Budak-Rabadonovo »Ogijlsče«, li io ga nedavno vprizorili z močnim uspehom v Sofiji, namerava predstaviti Nemcem dunajski »Deutsches Volkstheater«. Njegov glavni dramaturg in režiser Otto Emme-rich Groh se je pred dnevi mudil v Zagrebu. Ob tej priliki je povedal, da bo priredilo omenjeno dunajsko gledališče v dneh 9. in 11. t. m. serijo Hrvatom posvečenih predstav. Tako bo prvega dne premiera nove drame Mirka Jelušiča »Samuraj«, drugega dne bodo vprizorili Begovlčevo igro »Brez tretjega«. 11. marca pa bo premiera Budak-Rabadanovega >Ognjišča<', pri kateri bo prisoten tudi pisec, poslanik dr. Mile Budak. Iz francoske književnosti. Lucitr. P.eba-tet, znan kot dolgoletni sodelavec lista »Je suis partout«. jo Izdal 600 strani obsežno knjigo »Les dčcombres« (Podrtine), v kateri ostro ofračo lfiva z državnim' in družbenim sistemom Tretje republike. — Izšlo je v francoski izdaji biografsko delo Katarine Kippenberg »Rainer Maria Rilke«. Knjigo je francoska kulturna javnost dobro sprejela, ker j? pesnik Rilke v Franciji eno najbolj priljubljenih in znanih imen iz sodobne nemške književnosti. Stevi. ne javr.e knjižnice na Danskem. Majhna, a kulturno močno razgibana Danska šteje sedaj 1160 javnih knjižnic. V n;ih je bilo prejšnje leto v prometu 17 pol milijona knjig. Lansko leto so te knjižnice izposodile dva milijona knjig več kakor 1. 1941. Visoki porastek je šel večidel v prid leposlovju. Posebne knjižne izdaje za vojaštvo. Spričo velike štednje s papirjem in z drugim materialom so v Nemčiji — kakor je »Jutro« te dni pisalo obširneje v svoji gospodarski rubriki — močno omejili naklado leposlovnih knjig. Da bi mogli kriti knjižne potrebe vojaštva, so odločilni krogi primerno razširili in povečali kontingent papirja za tako zvane »Feldausgaben«. V teh izdajah, ki so se uveljavile že v nrvi svetovni vojni, bo izšlo okrog 15 milijonov izvodov. Nova zgodovina nemške umetnosti. Založba Propylaen v Berlinu je izdala Hansa Weigerta »Geschichte der deutschen Kunst«. Nad 500 strani teksta in 428 ilustrativnih strani obsegajoče delo je značilno tudi zaradi tega, ker je Weigert apliciral morda prvič na umetn-stre zgodovino nekatere vodilne ideje narodno-socia-lističnega svetovnega nazora. Društvo evropskih pisateljev, ki Ima sedež v Weimarju in mu je predsednik Hans Carossa, podpredsednik pa Giovanni Papi-ni, namerava ustanoviti svoj odsek tudi v Zagrebu. V odseku naj bi bili organizirani hrvatski pisatelji. V ta namen pride v Zagreb tajnik tega društva, nemški pisatelj dr. Carl Rothe. Razstava hrvatske umetnosti v Berlinu, na kateri so zastopana dela najznamenitejših kiparjev in slikarjev z Ivanom Meštro-vičem na čelu, je vzbudila že doslej široke odmeve v nemškem tisku, ki prinaša o nji obsežna poročila ter jo označuje za novo umetnostno odkritje. Knittlov »E1 hakim«, ki je bil v slovenskem prevodu razprodan v nekaj tednih, je pravkar izšel v hrvatskem prevodu pri Velzeku v Zagrebu Hrvatska izdaja obsega dve knjigi. O prvakih nemškega gledališča je izšla pri berlinskem »Deutscher Verlag« knjiga Wolfganga Drevvsa »Die Grossen des deutschen Schauspiels«. Istotam je izšla študija Paula Wieglerja o Josefu Kainzu in knjiga Olge Resnovic-Signorelli o Eleo-nori Duše. Tauchnitzove izdaje so se v zadnjem času razširile tudi na francoski jezik. Nedavno je izšla prva knjiga francoskega Tauchnitza (Les Edit;ons Tauchnitz) in sicer s prevodom romana nemškega pisatelja Friediicha Schnacka »Goldgraber in Franken« (Chercheurs d'or en Franconie). V nadaljnjih zvezkih izidejo spisi Edgara Maasa. Petra Stiihlena in Lerneta-Holenie. Iz literature o gledališču. Rimske Edi-zioni Italiane so začele izdajati na pobudo gledališča rimske univerze zbirko spisov, ki naj bi pokazali današnje stanje in sodobne težnje evropskega gledališča. Kot prvi zvezek je izšel spis ruskega gleda-liščnika Alekseja Tairova »Storia e teoria del Teatro Kammerny di M~s^a« opremljen s številnimi ilustracijami, ki kažejo usue-he tega eksperimentalnega gledališča in njegovega vodilnega režiserja Tairova. Vaše razvedrilo nai bo „Dobra knjiga" Metuzalemi in enodnevniki Človeku gre vsa pravica, da st zanima za st -rost živali, čeprav so vzroki za to zanimanje zelo raznovrstni. Kakor človek so namreč tudi živali v borbi za življenje n kakor pri človeku, ne vplivajo na staranje živalih samo leta, temveč tud; druge okornosti. Najbolj obžalujemo ljudje običajno psa ki nam je najz estejši tovariš, češ da učaka »samo« 15 let Na dejstvo d t pes v sv niih 15 letih ži.vljenja doživi razmeroma prav toliko, kolikor človek v svojih 80 do 100 letih, ne pc'agamo nobene važnosti. V pogledu dolgega življenja zavzema med živainr prvo mesto kit ki učaka v gotov h primerih do 300 'et. inedtem ko zna^a »taro^tna meja nosoroga al' irskega konja 40 let Odkod te rsromne raz!;= fce v starosti pri živih bitjih, k- sf niso tako strašno razl'čne v telesnem pogledu? Kadar ocenjujemo živali po starrsti, moramo pemisliti da o letih k; jih posamezne ž val' učaka jo. nimamo oopo'noma zanesjivih podatkov. Pesebno pomanjkljivo le naše znanje o tej stvari pri roparicah ki žive v uietiištvu po-po'noma drugačno življenje kako- v divjini, kjer vlada zakon borbe Pri opicah ki ih držimo v suženjstvu, vidimo, da v kletkah mnogo prej ostarijo, kakor bi se to zgodi'o. če bi bile n3 svobodi V ujetništvu doživi gorila 7 orangutan, šimpanz in pavijan pa pcvprečn> 18 let S tem bi bila starostna meja za op;ce določena, i pogineta nekoliko prej, štorklja konča najpo» če ne bi bile vmes ti«te kapucinske opice, ki pravijo o nji. da preživi vse ostale svojega rodu s tem. da učaka celo 41 let. Tudi pri ribah se moramo zadovoljiti samo s povprečnimi ugotovitvami Strokovnjaki na* vajajo, da so prav med ribami glede starosti ogromne razlike. Losos n. pr učaka največ 4 leta. jegulja živi 9 let medtem ko zagotavlja« jo. da krap lahko doseže 150 let Ščuka živi d-> ino let postrv iih učaka največ 50 Tud' v ptičjem svelu v starost posameznih vrst zelo raziična Jastreb učaka kakor so ugotovila natančna opazovanja lahko 118 et in to v ujetništvu Pn nekem planinskem jrlu so ugotovili da je bil star 102 leti B. je ves čas življenja v človešk< oskrbi Sove ž'viio povprečno poldrugo desetletje o uharici pa se ve. da iahko učaka 70 let O pap gah pr podedujejo poznavalo čudovite stvan V Firenz> je baje živela papiga k- ie učakala 12(> let Ptiči pevci n pr škrjanec sla\ ec drozg p lišček žive povprečno 20 iet Kanarček in vra>ec jih tudi ne prekosita Pr bhžno isto velja za golobe in kokoši Samo grlice žive še enkra* dališe živ 'jenje kakor ostale golobje vrste O noiu pri povedujejo da je 20 et skraina me'a njegovega življenja Čanlja pa se lahL'rrvmri*« rfnf •,AL'o C mQ Lrl r^m tril/vmso'nce obsije«. Za njen razplod pa je to popolnoma dovolj. Narava ne pričakuie od nje ničesar več ir jo zaradi tega takoj pogubi. Volčjaki v tundri Divja lov v tundri — to je snov, ki zanima vsakega nemškega vojaka, čigar noga je prvič stopila na severna tla. Vojak, ki prvič vidi takšen prizor, postane pozoren in meni, da se bo lahko namah sprijaznil s psi, ki opravljajo važno službo v teh krajih. Toda stvar ni tako lahka. Bi g, vodilni pes, rad renči in, če se pokaže potreba, tudi grize ter dokaže s tem človeku, da z njim ni mogoče mirno sožitje. Sploh bi se lahko reklo o teh volčjakih tundre, da jim je človek mrzek. Udomačiti se dajo le toliko, da so za silo pokorni svojemu vodji, in še njega ubogajo samo zato, ker razpolaga s tisoč triki, katerim se naposled tudi divja pasja narava ukloni. Med takšne trike spada na primer odtegnitev dnevne porcije mesa, ki je za pse zelo občutljiva, kajti volčjak v tundri, ki vlači tovore, je vajen, da mu voditelj postreže vsak dan z dvema kilogramoma konjskega mesa. Oče Biga, ki mu težko najdemo primero celo med vrstniki, je bil pravi volk, njegova mati pa je bila psica z Gronlan-dije. Ta pes ima čisto svojevrstne navade in ne pusti nobenega človeka k sebi Nevarno je, če se mu približa celo njegov voditelj, kaj še, če mu stopi bliže neznanec! Tedaj začne brusiti zobe, z očmi pa zameži. da človeka kar prevzame strah. Vendar je ta pasja vprega v tundri nepogrešljiva. Devet psov vleče sani z Bigom na čelu. Polovica psov je volčje krvi. druga polovica ima za prednike polarne pse. Dva najmlajša v vpregi sta še nekakšna vajenca, tcda starine, ki so vprežene pred njima, se ne ozirajo nanje. Vlečejo jih za seboj ter silijo, da prav tako urno dirjajo kakor oni. kajti če zaostajajo, jih začno sani. ki so jima tik za stopali, biti po nogah. Devetorica psov ne pozna nobenega to-varištva. Vsak pes je bitje zase, ki ne privošči svojemu tovarišu najmanjše ugodnosti. Vsaka izmed teh živali prekipeva od nevcščljivost in ponosa. Tako je na primer nemogoče, da bi te živali imele skupno ležišče. Treba jih je spraviti daleč narazen in privezati vsakega k svojemu kolu. Med počitkom ne smejo priti drug blizu drugemu, kadar so na poti, pa jim je vseeno, če tudi dve noči zaporedoma ne spijo. Le kadar pridejo na cilj, morajo vsakega od njih vtakniti v ločen pesjak. Ne Big ne njegovi tovariši ne potrebujejo mnogo prostora. Kadar jih izprežejo, se zde, da so se skrčili vase, tako se stisnejo na najtesnejši prostor. Njih temperament in vztrajnost pa sta naravnost brez primere. Kadar ne počivajo, dirjajo okrog. Hoditi ne znajo. In vseeno jim je, če st» sani natovorjene ali prazne, če vlečejo ranjenca ali kaj drugega, vedno z enako urnostjo dirjajo po snegu. Tukaj v tundri oskrbujejo prvenstveno prevoze ranjencev, kajti na ta način dosežejo ranjeni vojaki še najprej obvezovališče ali pa lazaret, kjer jim je mogoče nuditi prvo pomoč. Težko je vodniku, ki ima opraviti s pasjo vprego v tundri. Z bičem in vajeti se pri teh živalih nič ne opravi. Dovolj je, da voditelj zavpije »hi!« ln že se pasji trop spusti v dir. Na povelje: «Brrr!« pa se zopet ustavi. Seveda se vsakokrat ne posreči premik ali ustavitev na golo besedo. Posebno težavo ima vodja pasje vpre- ge, če je treba zaviti na desno ali na levo. To doseže na ta način, da iztegne roko v zaželjeno smer in Big, ki vodi devetorico. takoj potegne kamor je treba. Primeri pa se tudi včasih, da se psi upirajo. Takrat pasji vodja preklinja in vcasi mora celo oddati strahovalni strel v zrak, da ukroti upornike. Big in njegovi tovariši so spravili že marsikaterega ranjenca na varno. Predir- jall so na stotine kilometrov g!ovoko zasneženih potov ter so vzdržali tudi potovanje v ledenomrzlem vetru ln mrazu, od ka-erega je vse pokalo. To so pravi volčjakl vajeni polarneera ozrafHa Sa»no neukročeni so in kdor ima opraviti z njimi, mora poznati vsakega posebej, če si hoče pokoriti ves trop. Zato se njih voditelj ne ozira na <*e šfvsneV> no ^eno^Hc^ni rok' ali pa če oblajajo koga, ki mu niso všeč Poglavitna stvar je, da vrše svojo dolžnost, ta dolžnost na obstoji v tem, da skrbijo za ranjence, ki so potrebni zdravniške pc moči. Mani ca: Navihan es Kmet in trgovec sedita v gostilni in se glasno razgovarjata. Kmet namreč prodaja trgovcu svojega koeja V kotu za vrati se tišči cigan, ki pazno vleče pogovor na uho. Nato mahoma stopi pred trgovca in mu namigne: »Gospod, bodite previdni pn tej kupčiji! Kmetov konj ima napako.« »Kakšno neki?« zagrmi užaljeni kmet. »Kakšno — takoj vam povem. Vaš konj je sicer čisto dobra žival, ampak — stati ne more na tleh, to je.« »čakaj, lažnivost ciganska,« se še bolj razhudi možakar in zgrabi cigana za ovratnik. »Zdaj pa takoj z menoj! Moj hlev je samo nekaj korakov daleč od tod. Na licu mesta boš dokazal svojo nesramno trditev. Le čakaj, vse kosti ti pretresem!« »Kaj pa. če dokažem, da imam prav,c poizveduje cigan in pokaže bele zobe. »Mastno večerjo ti kupim,« se odreže kmet. »Alo, kar pojdimo!« Vsi trije se odpravijo na kmetovo dvorišče. Kmet stopi v hlev in odveže konja Konjič zarezgeče, steče iz hleva in sredi dvorišča veselo poskoči. Gospodar nahruli cigana: »No, kaj pa praviš zdaj, ti zgaga lažniva?« Cigan se zareži: »I, kaj naj rečem — samo to. da imam jaz prav. Saj konj res ne stoji na tleh.« »Kako da ne?« zakriči kmet. Cigan pokaže konju na noge: »Konj ne stoji na tleh ampak — na podkvah!« Kmeta mine na mah vsa togota. Namuzne se in plača prekanjencu večerjo. Leseno pleee Naslednja zgodba je resnična, zgodila se je v črnem grabnu, recimo pod zelenim hribom. Prav mrzlo jutro je bilo, ko je klavec Matevžek napadel v Krivčevem svinjaku debelega pujska, ki ga je zredila mati Krivčevka za vse imenitne dni v letu — za vse svete gode. Z razboritim ščetin-em so imeli dosti opravka oče, dvajsetletni sin Jaka in klavec Matevžek. Mati Krivčevka pa je v škafu mešala kri, ki je kar drla iz prašičevega vratu. . prv^ševanje znanosti v Dahlemu pri Berlinu. Nainovešl način 7drav'jen1a infekcijskih bolezni je kemoterapija Dos'.?j še ni uspelo kemično pripraviti takšnih imunih sred- stev, kakršna se sama stvorijo v človeškem telesu proti povzročiteljem bo'ezni Zato je treba smatrati, da je kemija naklonila medicini velik dar, ko je odkrila drugo pot. Ta pot zas'eduje namen, da se povzročitelj, ki je že vdrl v človeško telo, degenerira in oslabi. Nove snovi, ki nas podpirajo pri tem postopku so sulfo-namidi. Ker ne moremo stopnjevati odpornih sil napadenih celic z dovaia^jem umetnih snovi, ki se proti vi jo bolezni po vzorcu umetnih vitaminov, povzročimo s strupi. ki so za napadeni organizem neškodljivi. da začne pehati virulenca povzročitelja. Sulfonamidj delujejo na ta način, da krčijo snov, ki je povzročitelju potrebna za življenje, in prav s tem stopnjujejo naravne obrambne sile v organizmu. Ta igra se v večini primerov nadaljuje do popolnega uničenja povzročitelja bo'ezni Na ta način zdravi kemoteranija porodno vročico, angine, vnetja sreinjee^a ušesa oljučnice. vnetja možganske mr?ne kapa-vico itd. če pregledamo uspehe medicine v tej vrsti je pač upravičena domneva da se bo ljudem nekega dne posrečila tudi kemoterapija tuberkuloze. »Sapramlš Krivec, veš tvoja žena se pn razume na svinjerejo. Letošnjo zimo sem udušil že dosti teh živali, a n.bena ni bila tal« debela la tako težka.« No, Matevžek nI kar iz priliznjenosti tako govoril, ker je kruleča zverina bila v resnici težka. Kiavcu so se kar noge šibiie, ko so nesli zaklanega prašiča v hišo. Marogasti maček je preplašeno planil izza zapečka, ko so položili ščctlnca na pripravljen prostor. VidevSi pa, da ni m-kake stvarnosti zanj, se je potuhnjeno splazil jx)d mizo in gledal, če se bo dalo kaj ukrasti. Kako se je klavec sukal okoli prašiča in ga razsekaval, o tem ne bom pisal, ker ste večinoma že vsi videli, kdor pa še ni. naj si ogleda, če ga zanima. Zimsko sonce je že zahajalo tja za Ljubljano, nebo se je rdečilo, ko je Matevžek delal klobase »krvavice«. V tem poslu pa je bil res mojster; vse gospodinje so ga hvalile, pa tudi moški so mu priznavali Bil je sam v lrši pri delu; zdaj pa zdaj je poželjivo pogledal na ploh, na katerem so bili nametani mastni in veliki kosi. Pri teh ga je začel motiti hudobni duh, oni zapeljivi duh, ki je zavedel tudi naše prve starše v raju. Ta zapeljlvec mu je govoril* »Matevžek vzemi si kos in si ga deni v cekar, nihče te ne vidi.« Res, Matevžek hitro seže po plečetu in si ga osvoji... Potem pa nadaljuje delo kakor največji poštenjak. V istem hipu pa, ko je Matevžek biš pre-lamljal sedmo božjo zapoved, je gospodar Krivec slučajno iz radovednosti pogledal skezi malo okroglo okence pri vratih. Premeteni gospodar se nI nič razburjal, temveč si je takoj napravil načrt, kako bo oosvetil. . Kmalu nato, ko je žel Matevžek ven, ga je gospodar povabil na žganje v kuhinjo, kjer je gospodinja pekla klobase sam pa je stopil v hišo. Medtem ko se je Matevžek mudil v kuhinji je Krivec hitro izvlekel iz njegovega cekarja svinjsko pleče in mu podtaknil dobro zavito v prtič približno tako veliko leseno klado. Kaj židane volje je mahal Matevžek domov, veseleč se že v naprej, kako bo obiral mastno pleče. Na račun svojega uspeha se je oznanil še v znani krašenjski gostilni »Pri barončku« in ga izpil nekaj kozarcev. Ker je bila jasna noč, Matevžek pa tudi že precej žegnan, se je ustavil zadaj za krašenjskim pokopališčem, da pregleda vse dobrote, ki jih je dobil pri Krivcu. kajti navadno dobivajo na kmetih klavci plačilo v klobasah. Ko pregleduje Matevžek te prašičje dobrote, odvije tudi prt, da si ogleda ukradeno pleče. Toda, glej šmenta. name-to plečeta je odvil leseno klado in listič z napisom: »Ne kradi« V hipu sta ga minili vsa dobi a volja tn prianost. Tisto noč Je Matevžek slabo spal kakor že dolgo ne. Grizla ga je sramota in mogoče tudi kes. Ko so naslednje leto Imeli koline pri Krivcu, ni klal Matevžek. Ljudje, so dolgo ugibali, kaj je temu vzrok, končno so po ovinkih !e zvedeli za Matevžkovo nezgodo. Matevžka že ni več na »vetu. zato sem vam zapisal to zgodbo. Tam gori ga ne mori več hudobni duh. »Benjamin:« sem veseio vzkliknila »Glejte, kako čuden slučaj; berite!« Pogledal je vrstico, ki sem mu jo bila pokazala; majorjev naslov je bil: Vivian Plače številka 16 — hiša. iz katere sem videla prihajati svojega moža. Sedmo poglavje OBISK PRI MAJORJU »Gotovo slučaj,« je odvrnil Benjamin. Vidite torej, da je prav tako naravno, da je oš mož. nahajajoč se v Londonu o svojega prijatelja, kakor je naravno, da sva se midva na poti domov vozila skozi Vivian Plače.« Ko sem se po kosilu odpravljala domov, se mi je v duši znova oglasil dvom in nemir. »Obljubite mi, draga moja. da ne boste storili nobenega prenagljenega koraka,« mi je priporočal Benjamin, ko mi je odpiral vrata. »Po vašem mnenju bi ravnala prenagljeno, ako bi poiskala majorja?« »Da... ako pojdete sami k njemu. Ne veste, kak človek je ta major Ne veste. Kako bi vas sprejel, dajte, naj vam jaz ugladim pot k njemu; to bo najbolje. Zaupajte mojim skušnjam.« Trenutek sem razmišljala. Toda sklenila sem. da storim ta korak na lastno odgovornost, brez ozira na to. kakšen bo uspeh. Obljubila sem Benjaminu, da ga bom naslednjega jutra počakala v hotelu, da se znova porazgovoriva o tem. v srcu pa sem že sklenila, da se, ako bo le mogoče, že prej sestanem z majorjem. Ko sem se vrnila v hotel, sem našla Eustahija, ki me je pričakoval v salonu. Poh'tel je k meni, z nekakšnim papirjem v roki. »Končal sem svoje opravke prej, kakor sem bil upal, Valerija,« je dejal vzrado-ščen. »So tudi vaši nakupi opravljeni, moja | lepa gospa? Boš tudi ti prosta danes?« , Nisem zaupala temu njegovemu izbruhu j dobre volje in oprezno sem vprašala: »Kaj razumeš pod tem .prosta danes'?« Prosta danes, jutri, ta teden, ta mesec, to leto in vse življenje.« je odvrnil ln ml položil roko okrog pasu. — »Poglej.« Pomolil mi je pred oči papir, ki sem mu ga bila videla v roki Bila je brzojavka, naslovljena na kapitana jahte, v kateri mu je sporočal, da sva sklenila se vrniti ta večer v Ramsgate, da se naslednjega jutra že vkrcava. »Samo še tebe sem čakal, da odpošljem brzojavko.« »Bojim se, da mi nocoj ne bo mogoče odpotovati v Ramsgate,« sem odvrnila. »Zakaj ne?« je na mah izpremenil glas tn namrščil obrvi. Priznam, da mi je nežna kretnja, ko mi je položil roko okrog pasu, nekoliko zrahljala sklep, sestati se z majorjem Fitz-Davidom, toda nenadna izprememba v njegovem glasu mi je povrnila prejšnjo odločnost. »Ne bi ti rada nasprotovala,« sem dejala, »a nemogoče mi je tako naglo odpotovati, ne utegnem.« »Zakaj ne?« Odgovor mi je zletel z jezika, ne da bi bila razmislila: »Potrebujem časa, da se navadim na svoje pravo ime « Zamišljeno me je pogledal. »Kaj hočeš reči s tem?« »Dooro je, da veš. Mislila sem, da se imenujem gospa Woodville, zdaj pa sem izveueia, da se imenujem gospa Macallan. Ko je zaslišal to ime, je stopil nazaj, kakor da sem mu dala klofuto in je postal mrtvaško bled, tako da sem se bala, da se bo onesvestil. O moj jezik! Moj jeziki Zakaj nisem megla molčati? »Nisem mislila, da te bom tako ranila Eustahiji« sem dejala. »Nisem mislila, kaj govorim. Odpusti mi, prosim te.« »In kaj si še odkrila?« je vprašal, vedno bolj čemeren. »Nič drugega.« »Nič ? ...« Ko je ponovil to besedo, si Je utrujeno segel z roko na čelo, in kakor da govori samemu sebi, je dejal: »Ničesar, seveda, ker sicer ne bi bila več tu.« Se vedno me je vprašujoče gledal, nato je dodal: »Valerija, v moje in v tvoje dobro ne ponavljaj nikomur tega, kar si mi zdajle rekla. Omahnil je na stol in umolknil. Vedela sem, da je to svarilo, toda resnično so se me dojmile le besede: »Ničesar, seveda, ker sicer ne bi bila več tu.« Skrivnost, ki bi ovirala moj povratek z m^žem, ako bi bila odkrita, je bila torej v zvezi s tem imenom. Eustahij je nekaj časa sedel, ne da bi me pogledal, kakor da je ves zatopljen v lastne misli. Nato je vstal ln vzel klobuk. »Prijatelj, ki mi je dal na razpolago ladjo, je v Londonu,« je dejal, ».Mišim, da storim prav, ako ga obvestim, da sva izpremenila načrte.« Z izrazom vdanosti v svojo zlo usodo je strgal brzojavko in dejal: »Ti si odločena, da sedaj ne potuješ z menoj in bolje, da se odrečeva najini nameravani vožnji. Ne vem, s čim naj jo nadomestiva. Veš ti?« »Izberi, kar se ti zdi najbolj prikladno,« sem odgovorila. »Meni je vse vseeno; dokler ne bom deležna tvojega zaupanja, mi je vseeno, ali živim na morju ali na kopnem ... nikdar ne bova srečna.« »Ako bi ti vedela premagovati svojo radovednost, bi bila še lahko srečna,« mi je živahno odvrnil. »Mislil sem, da sem se oženil z žensko, vzvišeno nad navadnimi slabostmi svojega spola, s pametno žensko, ki se ne bo skušala vmešavati v zadeve svojega moža, kadar se ne tičejo nje.« »Se mar odkritje, da se moj mož ni poročil z menoj pod svojim pravim rodbinskim imenom, ne tiče mene? Ne tiče se me, da slišim tvojo mater, ki pravi, da ji je žal tvoje žene? Nimaš prav, da me obtožuješ radovednosti, Eustahij, zato ker ne morem prenesti neznosnega položaja, ki si me spravil vanj, položaja, ki izpodkopuje mojo srečo in grozi moji bodočnosti. Tvoj kruti molk naju oddaljuje. Zakaj me puščaš v tej negotovosti?« Odgovoril ml je s strogim glasom: »Ker ti želim dobro.« Kotela sem molče oditi; stopil je za menoj, položil mi je roko na rame in me prisilil, da sem ga pogledala. »Dobro me poslušaj,« je izpregovoril. »Tt< kar ti bom zdajle povedal, ti povem prvič i*, zadnjič. Ako bi odkrila to, kar ti hočeia zdaj prikriti, bi živela v večnih mukal* Tvoji dnevi bi bili polni groze, tvoje noči polne strašnih sanj, brez moje krivde, pomni, brez moje krivde. Vsak dan bi verjela, da imaš vzrok, da mi ne zaupaš. Vsak dan bi tvoj strah rasel in vedno bolj bi tri postajala krivična. Pri moji krščanski ven, pri mojem poštenju, ako napraviš le še ea korak z namenom, da odkriješ tajno, bo tvoja sreča pokopana za vse tvoje življenj'!. !KA\J VEM? KAJ ZNAM? 115 Kako se imenuje škofova kapa? 110. Kako Imenujejo Francozi kovanec za pet centlmov? 117. Koliko metrov ima morska milja? * 118. Križanka Vodoravno: 1. naravna sila. 9. ustnica po francosko (fonetično;, 10. moško ime, 11. Ivana (v tuji obliki), 12. prislov, 13. rože-nast del prsta. 16 stara ženska (zaničljivo), 18. reka (špansko). 204 terišče, 24. evo (rusko), 25. afriška reka. za rešetko, 8. misel, domislica (tujka), T. drog, 8. prizorišče, borišče, 14. obljuba, 15. glavni števnik, 16. nakazilo, vrednotnica. 17. vrzi thrv.), 19. romanski člen, 20. znak prvino, 21. grška črka, 22. veznik, 23. znak za prvino. • • • Rešitev nalog 4. t. m.: 111. Bertold Schwarz, ki ga po krive« proglašajo za izumitelja smodnika, je živel baje v 14. stoletju kot menih v Fret-burgu v Breisgau. 112. Mati Romula in Rema se je im«»-novala Rea Silvija. 113. Kleptomanija je bolezensko nagnj«. nje do tatvine. 114. Stavbni načrt Navpično: 1. ž'vlo (po madžarsko), 2. žensko ime, 3. skopljenec, haremski čuvaj, 4. ožina na Malaki, 5. narečna izposojenka Drobne zanimivosti Ssirtesrlce Raj je glavno Krotilec divjih zveri je vzel košček sladkorja med ustnice ln lev mu je vzel sladkor iz ust. ne da bi ga prt tem ugriznil. »To znam tud) jaz!« Ie dejal Janezek. »Verjamem ti, toda brez leva!« Verjftno »Koera bodo tukai pok^nali'« vpraša stara ženica majhnega dečka, ki gre za pogrebom. »Ne vem natanko, vendar pa mislim, da tistega, ki leži v krsti« Vojaška Sola služi sp«rtnlm potrebam. Državna vojaška jahalna šola Samur na Lolii, svetovno znana akademija francoske konjenice, je bila po olredbi francoskih ob_ lastev spremenjena v civilno jahalno šolo in podrejena generalnemu komisarjatu za mladinsko vzgojo in šport. Fl!m o življenju izumitelja Drsela. UFA v Berlinu je posnela film, ki predstavlja življenje izumitelja Dlesela. zgradi-telja znanega motorja na težko olje. Film je zrežiral Gerhard Lamprecht, glavne vlo-i ge pa Igrajo Willy Birgel. Josef Sieber in Hilda VVeisnerjeva. Besedilo za film je sestavil pisatelj Frank Thies na podlagi biografskih podatkov Eugena Diesla, izumi-teljevega sina. Mešani zakoni na Madžarskem. Budimpe-štanski listi objavljajo statistiko o ma '.žar-sk<>-židovskih mešanih zakonih v zadnjih 6 letih Po zbranih podatkih je bilo v tem razdobni sklenjenih 33^6 mešanih zakonov Leta 1936 je bilo sklenjenih 6e 725 zako. f nov, lani pa samo 505. Krščansko-židovskj mešani zakoni v bodoče ne bodo več dovoljeni. Prva letina nadomestka aa gumi v Ameriki V Zedinjenih državah su pravkar pospravili prvo žetev guayule Dala je 6CO ton. Ameriška potreba gumija pa zna^a 800 000 ton. Naslednje leto bo površina za setev guayule podesetorjena. Krava je povrgla trojčke. Na posestvu Klingenstein, čigar lastnik je Ar ton Car P, je 16. t. m. krava povrgla tri teleta. Mati in vs: trije teličk' so zdravi. Tekoči kOvčeg. Na neki postaji pariške podzemne železnice, so bili potniki priča nenavadnemu dogodku. Na peronu j? staJa dama, poleg sebe pa je imela kovčeg. Ko je privozil vlak. je dama šla v kupe, kovčeg pa lepo sam od sebe za n.io Isto se je zgodilo tudi na izstopni p> staji. R&dovrireitrn je potnica pojasnila, ds je za sv -jega p:-a dala napraviti poseben kovčeg, ki nima .un, ker je na me^ropolitanko prepovedano jemati s seboj pse. ŠPORT Živahno pričakovanje za umetniško razstavo posvečeno športu Ena izmed najbolj zanimivih umetnišk;h prireditev, ki bo prirejena v našem me«tu, bo brez dvoma piva umetniška razstava, posvečena športu, za katero je dal pobudo tukajšnji zastopn k CONI-ja v sodelovanju z Zvezo svobodnih pokl cev in umetnikov. Prireditev, ki bo otvcrjer.a v Jakopičevem paviljonu dne 12. junija t. 1., je vzbudila, kakor je bilo pr-čakovati v naprej, zelo* živahno zanimanje med umetniki naše pokrajine, predvsem zaradi posebnih nalog, ki jih čakajo z vabilom ca to razstavo. Med številn mi umetniki bo ta umetmška revija predvsem pritegnila nase mlado generacijo, ki se bo hotela uveljaviti z vsem navdušenjem v te^. preizkušnji saj je prav ta. čeprav je čisto nova. tako privlačna, da jim bo lahko pr-nesla mnogo zadovoljstva. Razstava bo obsegala, kakor smo pisali že svoječasno, dve posebni skupini, in sicer slikarska dela zase, in kiparska zase V slikarskem delu bodo razstavljena olja. akvareli, tempere, črno-bele r zbe. lesorezi ujedanke in grafike, v kiparstvu pa bodisi celotni kipi ali reliefi ali medalje. Vse to še boJj kaže, kako široko polje udejstvovanja bo imel pri tej priliki vsak umetnik, ki se bo lahko Č''sto podrobno uveljavil v sleherni posebni stroki. Skorajšnja otvoritev športnega dela na terenih jamih bo lahko nudila umetnikom snovi in navdahnjenja, za katera se morda dozdaj niso zanimali, čeprav je šport prav tako življenjskega pomena za naše civilizirano življenje. Vsi interesenti se s to objavo še enkrat opozarjaj'.;, da je zadnji rok za zaključek prijav določen na dan 30. aprila t. 1. in da lahko dobijo tiskovine za prijave, Ce jih še nimajo, v tajništvu Zveze svobodnih poklicev in umetnikov v Beethovnovi ulici št. 2. vsak delovni dan med 9. in 12. uro. Španija se spet vrača v stare čase Daleč je solrčna Španija od nas in malo stikov so imeli naš' športniki s tem neznanim iepim svetom in njihovimi predstavniki na športnih terenih — saj se še jezikoslovci in zemljep sni strokovnjaki pritožujejo, da si je tako težko zapomniti imena špansldh mest in vasi še celo — toda zakaj ne bi enkrat vsaj bežno pogledali tjakaj m objavilj nekaj vrstic o b-tju in žitju španske mladine v športu. Znano je, da je Španija pred svojo meščansko vojno spadala med najbolj športne države v Evropi in na svetu spLh. Njeni nogometaši, njeni boksarji, njeni kolesarji in še števdni drugi so si pridobili svetovno- slavo in ponesli špansko ime po vseh celinah sveta. Po meščanski vojni je športno življenje p:lagoma spet oživelo, vsestransko pravo delo v športu pa se je začelo prav za prav šele v zadnjih nekaj letih. Toda že ta kratka doba je zadostovala, da so španski športniki spet začeli obnavljati staro športno slavo in da je spori spet zavzel svoje priljubljeno mesto med širokimi plastmi prebivalstva, španski športni tisk nudi zan;miv vpogled v nenehni razmah tega udejstvovanja, ki ima med južnjaškim ljudstvom P;renejskega polotoka še posebno ugodne pogoje. Za največji uspeh svojih športnikov v lanski sezoni smatrajo Španci neodločeni izid, ki ga je sredi Berlina dosegla nj:hova nogometna reprezentanca v tekmi proti Nemčiji (1 : 1). Druga svetla točka v lanski športni kroniki Španije je nastop njihovega tekača Rodrigueza, ki je bil v Milanu prvi v teku na 400 m in slednjič se Španci med lanskimi zanagami še zmerom navdušujejo nad senzacionalnim bOKrar sk m dvobojem, ki ga je njihov človek Paco Bueno odločil zase v borbi z najboljšim ita- lijanskim boksarjem in takratnim evropskim prvakom Luigijem Musino. španski listi vedo našteti šp m&rsikai drugega iz pestre športne zgodovine lanske sezone. Tako pravijo med drugam, da so bili najbolj razburljivi trenutki v vsej sezoni v oni finalni pokalni tekmi med moštvoma Bilbaa in Barcelone, ki je morali b;ti podaljšana in je šele v zadnji minuti tega podaljška padel zmngonosni gol za Barcelonce. Potem pripovedujejo, da ie španski športni svet lani doživel največje razočaranje, ko je čakal na iz d boksarskega srečanja iz Pariza med domačinom Fer_ rerom in Francozom Cerdanom za naslov evropskega prvaka, v katerem je — to smo že pisali takrat — Španec 'zgubil partijo v rekordno kratkem času in je ves svet cstrmel nad njegovim popolnim polomom. Najbolj priljubljena športna panoga v Španiji je še zmerom nogomet, čeprav Španci v mednarodnih odnošajih z žogo niso prišli na tako v;dno mesto kakor so bili včasi. Toda množici občinstva so pričarale stare čase že številne prvenstvenp in pokalne tekme, ki potekajo tamkaj v pravem ozračju vročekrvnih nav;jačev. Z3 razne tabore. Mimo nogometne igre se zadnji čas naglo širita tudi rokomet in hokej Krajevno zavzema prvo mesto med pokrajinami. ki dajejo dobre sportn ke Katalonija ki je res tud* osvojila državno prvenstvo v petih različnih športnih panogah, in sicer v nogometu, košarki. rugby-ju, lahk' atletiki in hokeju med posameznik' pa ima tudi najmočnejše zastopnike v tenisu, plavanju b ksu in waterpolu Kakor nekoč slavni Zamorra tako je turi* danes najslavnejši nogometaš Španije vratar Martorello Med kolesarji si je ustvaril vel k sloves znani Bererdero ki je bil tud' zmagovalec na vožnji po Španiji, čeprav že ne spada baš med najmlajše v svo ji stroki. Med atleti je za zdaj najbolj cenjen mladi R driguez. med boksarji pa velja vse občudovanje Pacu Buenu, ki je — kakor smo že rekli — onkrat položi) Ttal j ar. a Musino in je bil tu in tam že v komb!nacijah da bi ga pripustili k odločitvam za naslov evropskega prvaka v težki kategoriji Najbolj znani teniški igralec Španije je Charles. Ženski športni svet se ponaša s tremi t>zvezdnicami«, 'n sicer s teniško igralko Chavarri ter plavalkama Bernet in Gom zales. Majhno je to število zares, toda Španke so vse prej. samo športni »tip « ne! s— SK Mars Obveščamo vse člane da bo v nedeljo dne 7 t. m. ob 9 30 članski sestanek v gostilni Pred Vič, Mesarsks cesta 4. Za vse aktivne čl^ne je se^tarek obvezen. Prines'te s seboj potrebno opremo, ki jo imate doma. — Odbor. Mati oglast Kdor I6čr službo plača m vsako Oeecdo L —JO. ea drt. tn prv\ takso —jBO. sa dajanje naslova ali ilfro L 2.—. Najmanjši Iznos ea ta oglase Je L 7.—. — Za ženltve tn dopisovanja Je plačati m Tsakc besedo L 1.—, sa vse druge oglase L —.60 sa besedo, ea dr$ ln prov. takso L —SO. sa dajanje naslova ali Mfro L S.— Najmanj ftl iznos sa te oglase je L 10.—. Hišni posli dobijo službo Postrežnico pridno, čisto, sprejmem od 8. do 3. ure popoldan. Naslov v ogl. odd Jutra. 3626-la Služkinjo za vsa hišna dela iščem. Gostilna Kavčič. Gosposvetska 180. 3609 1a Sobarico sprejme takoj Restavra clja Kajfež, Florijanska ulica Zglasiti se od 12 do 14. ure. 3592 1 a i Sadnih dreves. vrtn c vinske trte. le potično grmičje itd ne kaj prodam na Šentjakobskem in Vodnikovem trgu Na domu obrezu lem in urejujem vrtove Zg Šiška 40 (pod hr bom). 3606 3 Pouk Inštruktor instru ra z uspehom m-žjelolca. Naslov na ogl odd Jutra. 3586 4 Opremljeno sobo oddam brezplačno dobremu inštruktorju Drug" no dogovoru. Krekova ul 15 Vcdmat. 3618 4 Vajenko sprejme takoj modistka Šinkovec J usti. Pra2a kova 8/1 3562 44 Vajenko sprejmem Stegnar Ivan ka. modistka. Str tarjeva ul. 9 3571-44 Vajenka se sprejme takoj. M Podkrajšek. Sv. Petra c 12. 3647 44 Potniki Akviziterje(-ke) podjetne iščemo za pro dajo knjig za takoj. Za željen tudi prodajalci >z več j h krajev pokrajine Ponudbe na ogl odd Ju tra pod »Stalen zaslu žek«. 3655-3 Brezove metle dobite pri Gospodarski zvezi Bleiweisova cesta št. 29 . 3566 6 Potni kovčeg usnjen m oljnato slko. prodam Naslov v ogl. odd Jutra. 3641 6 Jedilni pribor srebrn ugodno prodam Vodn kov trg 4/1 36106 'MPIEGATA pratlca tutt ivori ufficio offresi. Seri ere URADNICA zmožna vseh o sam šklh del išče službo P-sati Cassetta 11737 Z Unione Pubbliciti — Trieste J 238 ' OIFFERENZI\LE (ponV comp1 eto di ruote) mar ca Magirus m. 40 vende • Scrlvere DIFERENCIAL (komplet ni stavek koles) znamke Ma?;rus m. 40 prodam Pišite Unione Pubbliciti Italiana Cassetta F 7368 Finme J 239 I e romane 9 Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „JUTROV" OGLASNI ODDELEK VSAK naš naročnik ie zavarovan ALI ste oornvnali naročnino? Športno obleko rjavo, maiko dolgo, 9 m kotemne, 5 m za kapne, eiektr. iikaJnik m reso. ter nekaj posteljnine, prodam Ogled od 12. do 2. ure Saharov Kostja. Florijanska 10/1. 9019-0 Motorno kolo skoraj novo, 350 ccm, najboljše znamke, z novim gumom za 9500 Lir naprodaj Gasogeno Mer kur. Puharjeva 6 3643 10 9 21,tri vrt Opremo za samsko sobo kavč. postelja, omara td za zelo n zko ceno na prodaj Mehanična de lavn ca Sušteršič. Ble weisova 13 (Fgovec, levo dvorišče) 3644 12 Lahek voz na vzmeti (koleselj, ba-grli event. odprta kočija) nov ali rabljen, se kupi. Posest Parcele že od 23.000 Ur proda real. pisarna Pristavec Franjo, LJubljana. Cesta Arielle Rea St. 3 (bivša Gosposvetska cesta). J.235 M20 Hišo ali vilo v LJubljani, brez posredovalca. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500.000». 3652 2U Sobe išče Prazno sobo v sredšču mesta iščem ravnotako se kupi ena za takoj. Ponudbe na plahta za komat. Ponu- ogl. odd. Jutra pod »Cen- dbe na ogl. odd Jutra ter«. 3645 23a pod »Lahek voz«. 3589 7 Kovčeg, Izgubljeno Listnica termo steklenico, deko (plahto) ter rabljen otroški voeček (lahko , . , ... , pokvarjen) kup m. Po- z nujnim, dokument, ln nudbe na ogl. odd. Ju- denarja se je >z- tra pod »Nujno« gubila od glavnega ko!o- 3593-7 dvora P° cest: Viktorja Em.-tnuela do ure na Tržaški cesti. Prosim, da se vrne proti nagrad na ogl odd. Jutra. 3642 28 , Črn silast kep sem izgubila v tramvaju od Sv. Križa do magistrata Najditelja se napro&a. naj ga odda proti nagradi na ogl. Kapital Posojilo za k-atko dobo Iščem Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Sgumo« 3602 16 odd. Jutra. 3621-28 Živali Zajklo z mladiči prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3598 27 Pridelki Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza Ljubljana. Bleiweiso-va cesta št. 29. 3567-33 Korenje, ru.r>eno kolerabo in krmilno peeo prodaja od petka dalje t. J. od 5. t. m. Gospodarska zveza v svojih skladiščih ▼ Maistrovi ulici št 10. 3568 33 Slame dobimo prihodnje dni nekaj vagonov. Interesente prosmo, da s« oglasijo. — Gospodarska zveza, LJubljana, Blei-weisova ftt. 29. 3627 33 Razno Razne usluge, informacije vseh vrst, prevode, prošnje in vloge v italijanščini, razmnoževanja izvršuje •SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 2!>. t V neizmerni b M javljamo tužno vest, da je naš predragi soprog, oče, brat, stric in svak, gospod IVO ŠUBIC bivši magistratni direktor dne 28. februarja t. 1. v Celju preminul. Spominu nepozabnega pokojnika se oddolžimo s sv. mašo zadušnlco dne 8. marca t. 1. ob 8. uri v frančiškanski cerkvi Ljubljana, dne 4. marca 1943. ERNA, soproga; ERNA in MARIO, otroka; Dr. MILAN, ing. arch. VLADIMIR, ing. STANKO, prof. MIRKO ŠUBIC, bratje — in ostalo sorodstvo Umrla nam je naša draga sestra, teta sestra Karmela Potočnik bivša prednica šolskih sester v Mariboru Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob 15.30 z 2al kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v petek 12. t. m. ob 7. uri v kapeli šolskih sester, Lončarska 2. Ljubljana, dne 5. marca 1943. ŽALUJOČI SORODNIKI V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je zapustila po kratki in mučni bolezni v 84. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti, naša ljuba mama, babica, tašča in prababica, gospa Roza Kovač roj« Barovee vdova po višjem sodnem svetniku Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 4. marca t. 1. ob 15. uri iz hiše žalosti, šukljetova 16, na Šmihelsko pokopališče. Sv. maša se bo brala v farni cerkvi dne 9. marca t. 1. ob 8. uri. Novo mesto, dne 2. marca 1943. Žalujoči * MARIJA ŠKERLJ, ROZI AN DRISKA, hčeri in ostalo sorodstvo Dotrpela je naša zlata mama in žena, gospa Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 6. marca t. 1. ob 5. uri popoldne izpred farne cerkve sv. Antona na viško pokopališče. Ljubljana, Kranj, dne 5. marca 1943. Žalujoče družine: MRAK, PODGORŠKU m Esa INDUSTRIJALEC je preminul. Rodbina SAMSA sporoča to tužno vest prav vsem sorodnikom in znancem. Viila del Nevoso, Ljubliana, Abbazia, Litija, Gorizia na dan 3. marca 1943. s&pnBHB FRANCE NOVSAKt 23 Stemi* srca __.ROMAN_- Drugi del ŽETEV Peto poglavje Dr. Rudolf Zidarič, cesarsko kraljevi odvetnik, je mrzlega zimskega dne leta tisočdevetstodevetega ukazal kočijažu, naj ustavi pred hišo, kjer je imel znan kipar svojo delavnico. Bila je ena tistih dunajskih ulic, ki so prej spadale v podeželsko mesto, s skromnimi, skoraj zamazanimi pročelji, dve. tri-nadstropne zgradbe, kjer stanuje revno ljudstvo. Bil je zavit v debel plašč z ovratnikom iz kožuho-vine, klobuk si je bil potisnil prav na čelo, da se mu je skoraj dotikal naočnikov. Počasi, nekam utrujeno je stopal iz kočije in malomarno odslovil koči-jaža. »Pridite ob petih popoldne!« »Prosim lepo, gospod doktor,« je ponižno odvrnil mož in se spravil na voz. Dr. Rudolf Zidarič je vrgel površen pogled po ulici in vstopil v neko vežo. Pogledal je na steno, in poiskal kiparjevo ime. Njegova delavnica je bila na dvorišču. Vstopil je v velik prostor s stekleno streho, poln nedovršenih kipov in plastik. Kipar, bled mož pri petintridesetih letih, ga je že pričakoval. »Pozdravljeni, gospod doktor,« ga je nagovoril in pri tem iskal v njegovih očeh odgovora o dobri volji. »Točni ste kakor ura.« Odvetnik se je prisiljeno nasmehnil in dejal rezko. ' »Priporočili so mi vas in zato sem se odločil, da bom naročil pri vas kip za mojega sina.« Ozrl se je po delavnici. »Vidim, da vam dela ravno ne primanjkuje. To me veseli. Umetniki menda ne živiio posebno sijajno,« je govoril z isto rezkostjo. »Kar zadeva mene osebno,« je skromno pripomnil kipar, »imam dela celo preveč. Saj sarni vidite, j Naročila prihajajo vsak dan, tako da niti ne morem vsem ustreči. Sicer pa, dovolite mi vprašanje, ali bom napravil kip po živem vzorcu? Hočem reči, ali boste pripeljali sina?« Rudolfov obraz je prebledel. Umetnik se je opravičil. »Gospod doktor, oprostite mi, če sem vprašal preveč! Nisem vedel, da...« »Ne opravičujte se, dragi gospod,« je otožno povzel odvetnik. »Seveda ne morete vedeti, kako in kaj je z menoj. Prav zato sem sklenil, da vam bom povedal zgodbo o mojem sinu, da boste razumeli, kakšen mora biti kip. ki si ga želim. Če utegnete poslušati, to prav za prav niti ni zgodba o mojem sinu, ampak povest mojega življenja... Mislim, da vas bo lahko zanimala ...« Umetnik je povedel dr. Zidariča k mizi in mu ponudil globok naslanjač. Sam je sedel k njemu. Pri- i žgala sta si cigarete. V veliki delavnici je zavladala tišina, kakor v grobnici. Odvetnik je začel... Mladi gospod, do tega trenutka ne veste ničesar o meni. Veste le to, da so vas pri meni priporočili ugledni ljudje, in da mi morate napraviti s svojimi rokami umetnino. Vem, kako kot umetnik gledate na vse takšne ljudi, kot sem jaz. ali trgovci, sploh poslovni ljudje. Umetniki na splošno mislijo, da le oni poznajo življenje v potankosti, drugim teh lastnosti ne pripisujejo v posebni meri. Mislim, da je to vaše naziranje zmotno. Če bi bilo po mojem, bi ljudje ne mislih, da samo umetniki dož vljajo glo-| boke drame. Prave drame so tiste, ki se vršijo in končujejo brez velikega Kričanja, brez superlativov, brez samomorov. Prave drame so nam vedno skrite, nikdar ne pridejo v javnost, ker njihovi junaki navadno živijo svoje udobno meščansko življenje, kar pri okolici vzbuja videz sreče in zadovoljstva. Če sem si ravno vas izbral, da vam povem svojo zgodbo, vam že vnaprej povem, da se ne bojim vaših nazorov, ki zro zviška na vse tiste ljudi, ki niso umetniki. Vso zgodbo vam bom povedal, ne da bi hotel olepšati samega sebe, saj bi mi to tudi nič ne koristilo. Povedal vam jo bom, zanašajoč se na vašo besedo, da ne bo niti ena črka iz mojega pripovedovanja prekoračila tega prostora. Govoril vam bom kot zdravniku o težki bolezni, ki sem jo preživel in ki me muči neprestano ter mi dela življenje pusto in nemirno. Ne dajte se nikdar prevarati videzu. Ta nas slepi, da ne opazimo globine. V življenju pa je že tako, da nas površno gledanje in površno ravnanje kmalu potegne v prepad. Vsaka napaka se vrača k človeku in vselej privede s seboj še svoje posledice ... Morda se čudite mojim besedam. Povem vam, ker mi morda ne boste verjeli, da nisem bil nikdar v življenju srečen in da sem zdaj, ko imam nekaj imetja, še mnogo bolj nesrečen kot prej, ko nisem še ničesar imel. Tedaj je bila v meni še mladost, sila, od katere sem si nekaj obetal. To napako itak vsi ponavljamo, pa sproti pozabljamo, da leta teko hitreje kot brzi vlak. Malokdo misli na to, da ima leto le tristopetinšestdeset dni in vse življenje je samo malo množenje s temi dnevi. Niti sekund ni veliko, če jih izračunate, pa je v tem všteto vse, kar smo doživeli. Koliko ostane, po vseh teh računih tako imenovane sreče? Zelo, zelo malo, mladi gospod... Na Dunaj sem prišel ubog in reven leta tisoč-osemstodevetdesetega. Bilo je jeseni, ko se začenja šolsko leto. Na Kranjskem sem končal gimnazijo in moje znanke so poskrbele za to, da so me spravile na vseučilišče. Bile so navdušene za moje sposobnosti, ki so jim prerokovale velike uspehe. Če zrem danes nazaj na tista leta, posebno na tisto zadnje leto pred odhodom na Dunaj, in še posebej na zadnje počitnice, ki sem jih doživel v Dolenji vasi na Spodnjem Kranjskem. Vi tistih krajev še niste videli in tudi ne verjamem, da boste kdaj odšli tja. Toda rečem vam, da kaj takega tu ne vidite. Lepote je morda tu več, toda naravne, neprisiljene očarljivosti, ljubeznive preprostosti meščanom primanjkuje. Urejuje; Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaroarja: Pran Jeran — Za inaeraLni del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v LJubljani