PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2 ŠtfiV . Hnna A . lir« Fo&tmna plačana v gotovini JOl l>Bna *»«- lirg Spedizione in abbon. postale TRST, petek, 30. avgusta 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopis; se ne vračajo V novi Jugoslaviji, v našem novem državnem sistemu, lahko danes mirne duše gledamo v svojo veliko bodočnost. Maršal TITO ZUNANJI MINISTRI VELESIL bodo sporazumno branili svoje dosedanje skupne sklepe Pariz, 29. — V francoskem zu-tatijom ministrstvu se je danes po-Mdne kmalu po 17. uri sestal svet ^lanjih ministrov 4 velesil. Se-l s anek je bil tajen. Poleg zunanjih ^trov so se ga udeležili njih ™»očniki, Višinski in Gučev za senatorja Vandenberg in ^nally 2a ZDA, McNeil in Jebb Velik0 Britanijo ter Couve de Urville ter Seydux za Francijo. ^ 'Vsakiim ministrom je prišel na f^knek tudi po en tolmač. Do ve-era o sestanku Še ni bilo objavlje-0 nikako službeno poročilo. Zasedanje sveta se nadaljuje Zatr Ukri 'jujejo, da »o razpravljali o rePih, ki naj pospešijo konferen-fn odpravijo vzroke njenega za-°ja. Pri tem ugotavljajo, da «o 250 dodatnih predlogov, ki jih posamezne delegacije na mi-/Vni konferenci stavile k načrtom - eh 5 mirovnih pogodb, le 4 taki, v runanji ministri velesil o njih eni ali drugi obliki še ne bi bili tovorili, ^ozno zvečer se je izvedelo, da , nn sestanku v svetu sklenili, da j 0 v plenumu in odborih kon-J-reiicg skupno branili vse že na T^jem zasedanju sveta sprejete 'Klepe. ^et je na B.yrnesov predlog razpravljal tudi o tem, da bi pri raz-r^vah na konferenci v enem za-*,ysa vprašanja z določnega po-r°fja hkrati: Tako naj bi na pr. azPravljali o vseh reparacijskih Mešanjih hkrati. Na tak način bi se izognili ponovnim debatam o eni in isti stvari. Molotov je bil drugačnega mnenja in je opozoril na raznolikost reparacijskih problemov vsake posamezne bivše sovražne države. Zaradi tega o tej stvari niso ničesar sklenili in so odgodili nadaljnjo razpravo do prihodnjega sestanka. Končno so govorili tudi o zasedanju glavne skupščine ZN. Moto-tov je predlagal, da bi jo odgodili do konca decembra ali začetka januarja. Byrnes pa je ugovarjal, češ da bi bilo to v škodo prestižu ZN, pa da je treba nujno rešiti nekatere probleme, zlasti pa sprejeti novi proračun ZN. Bevin je Byr-nesa podprli. Bidault pa ni zavzel nikakega stališča. Molotov je vztrajal pri svojem predlogu in zatrjeval, da bi nastala še večja škoda ko bi odgodili konferenco. Kve-čjem bi se lahko pričelo zasedanje glavne skupščine ZN ob istočasnem nadaljevanju konference. A tudi Byrnes in Bevin sta vztrajala pri svojem nasprotnem mnenju, tako da se tudi to vprašanje nocoj ni uredilo. Zunanji ministri 4 velesil se bodo v ponedeljek spet sestali. Njihovi pomočniki pa so nocoj na osnovi ob začetku seje sprejetih sklepov pripravili vse potrebno za njihovo realizacijo že v okviru jutrišnjih razprav na konferenci. ■ O svetu štirih je mnogo komentarjev posebno v zapadnem tisku. Poslužbeni »Times* se povprašuje, kakšni so odnošaji med velesilami leto dni po skupni zmagi. List sodi, da je nastal dvom o možnosti, da se še nadalje ohrani solidarnost med njimi. Po mnenju lista je ta bistvenega pomena. Iz drugih komentarjev izhaja, da nihče ne pričakuje, da bo današnji sestanek sveta zunanjih ministrov velesil obrodil popoln uspeh. V ostalem je danes zasedalo 6 konferenčnih odborov. Delo pa je šlo zopet tako stežka od rok, da so le v političnem odboru za Finsko dosegli nekaj konkretnih rezultatov. Jutri se sestane plenum konference. V njem bo govoril delegat Irana, ki je bil povabljen, da razloži 6voje stališče glede mirovne pogodbe z Italijo. Simič sprejel Saragata Jugoslovanski zunanji minister Vladimir Simič je davi v jugoslovanskem poslaništvu sprejel italijanskega delegata Saragata. Po razgovoru je slednji izjavil novinarjem, da je Simič pokazal naklonjenost do italijanskega naroda in pristal na odkrito zbližanje med Jugoslavijo in Italijo, tako da bi mimo vprašanj ki ju trenutno ločijo, določili oblike bodočega koristnega sodelovanja. Saragat je izjavil, da Simič dobro pozna Italijo, ki je v njej “bival, pa da si je tedaj ustvaril nadvse ugodno mnenje o italijanskem ljudstvu. Jugoslovani ga cenijo in to lahko postane ugoden pogoj za bodoče prijateljstvo in sodelovanje. Molotov razkrinkal avstralsko politiko „obrambe“ malih narodov Čeprav je Molotov že predvčeraj-®jiiu v gospodarskem odboru za “Mijo, Višinski pa včeraj obračuni z Avstralci in njihovo intri-ptsko politiko na konferenci, so vendarle nadaljevali tudi danes Ji vlogo in je v posameznih odrih prišlo ponovno do ostrih de-‘ Govor, ki ga je imel sovjetski y -nji minister o avstralski polije' ha konferenci, pa je bil nad-3 značilen in ga spričo tega v pednjem povzemamo. , Priliko imamo ugotoviti, je Mo-^ °v poudaril, da ta odbor ni prvi, katerem je avstralska delegacija zadevi reparacij poizkusila izpo-s°esti sklepe, ki so bili prej že Jk^jeti. Avstralska delegacija v J^ajih predlogih nič ne govori o . Pa raci jakih bremenih Romuniji, aigarijl, Italiji, Finski in Madžar-. 1 čeprav so ta različna, pa ven-s,r skuša postaviti vse reparaclj-jj,6 dajatve teh držav na eno :n osnovo. V vseh primerih za-n P* mnenje, naj reparacij ne pla-v blagu, marveč v dolarjih ali Predvsem pa vsiljuje po-<3° komisijo 7 članov, ki naj ne ^ °Ca zgolj o reparacijah omenje-^ ® držav, marveč tud' o nemških „ avstrijskih, kakor da reparaclj-k? zadeve sedanje konference ■V*1 ne bi zanimale. Po svojem značaju tl predlogi •Prejemljivi, predvsem ne za ,e. ki jih Je nacifašietični na-^ajhuje zadel, medtem ko *o lave, ki so v tej vojni manj s simpatijami sprejele. Ko-leto dni je poteklo od konca pa že sl nekatere države pri-rjo kaliti odnošaje med za-^ *dkl ter pozabljajo na delež, ki lHJ« imela Sovjetska zveza pri s^PJu skupnega sovražnika, (H/^hunija, Madžarska in Finska leO^jo Sovjetski zvezi že drugo ®voje reparacijske dajatve in v nobenem primeru že ni ‘54 ? do kakega spora. Naenkrat ^<4 bralci predlagajo, naj te tri Ve ,Ve opuste reparacijske dajat-tjh naj o vsem reparacljskem iWe«m odloča komisija, vse ope-14*® na osnovi že sklenjenih spo-Sv6tm°v Pa naj padejo v vodo. v-Unanjih ministrov štirih velo^, Po skrbnem premisleku do-šov ^ Sovjetsko zvezo 100 milijoni, farjev italijanskih repara- AwN*čljivih y 7 letih> Toda to ra"je od njenega predloga ni S^nžaio. ko „3. So Avstralci napisali toll- 1» ? '^’0S°v za konferenco, da so *°llkš čuditi, kako so oprav'li delo. In vse doslej niti e-"de ”Jlh°vega predloga sovjetska nl mogla odobriti. Poleg K*.0 ° reParacijah kot takih pa ,*[ailj načrt mirovne pogodbe z ,udi o pr'držanju italljan-i djiiv, tne*-^a v upniški državi, ki Ca lahl<0 krije svoje terjatve, ^fra v dolžna, le kolikor Jih prc-hSla 11 Italiji. Ta določba je V Iv^1 njej vztrajale ZDA, Ve-‘mnija in Franclja. To do-> d 0 koteli uveljaviti tudi za u niBrTUs° manjšo državo, na kar 3 obr,° 1>r*stali, ker dejansko ta-» 19 st-^dnjevalnih odredb nl mo-^.^rdizlratl. Nl na pr. tno v a ™lstati, da bi Madžarska sL-dj? Zav,razrK>,aK° vse tuje investi-h Hl4 2n,kom, čeprav Je priza-ll®o. ^Hfcterl državi znatno ®devl Madžarske smoču-delcgacija hvkle narode. Avstralci hnčrt m'rovne pogodbe, ^■»llp. avstralska glede nje niso predlagali nobene omejitve In niso niti vprašali, kakšne vrste tujih investicij obstojajo na Madžaskem in koliko znašajo. V lanskem septembru smo v Londonu govorili o sovjetskih, jugoslovanskih, grških in albanskih reparacijskih zahtevah nasproti I-taliji. Sedaj se oglašata še Francija in Abesinija. Sovjetska zveza je spočetka zahtevala od Italije 3 milijarde dolarjev odškodnine. V Londonu je bila določena skupna odškodnina 300 milijonov dolarjev, od teh 100 za ZSSR in skupno 200 milijonov za Jugoslavijo, Grčijo in Albanijo. Sovjetske reparacijske zahteve so se torej zmanjšale za 30 krat. Nihče ne more Sovjetski zvezi očitati, da ni pokazala velikodušnosti nasproti Italiji. Le avstralska delegacija je menila, naj se reparaeljska vprašanja obče sisti-rajo In v 6 mesecih prepuste posebni komisiji v ureditev. Več kot jasno je da so taki predlogi proti našim interesom. Avstralska delegacije tudi nlič ne upošteva plačil v blagu, marveč zgolj v funtih. Maržarska, Bolgarija in Finska, ki nimajo tujih vju- lut, naj bi v njih plačale svoje reparacije mesto v blagu, ki bi ga utegnile imeti dovolj. In Novozelandci so avstralski «obr3mbl malih narodov* še pritegnili s predlogom o takozvanih »nepristran- skih* cenah, ki bi jih določevali seveda tuji prekupčevali z odgovarjajočim profitom. Tako te tri kakor tudi Iitalija in druge premagane države naj bi torej svoje blago prodajale v tujini po vsiljenih cenah in z . Izkupičkom poravnale svoje dolgove. Ce naj bo to «nepri-stranost*, tedaj mora sovjetska delegacija izjaviti, da ima o njej čisto drugačne pojme. Avstralci imajo očiten namen prisiliti bivše premagane države, da bi prodajale svoje blago dejansko po dumpin-ških cenah Zedinjenim državam, Veliki Britaniji, njenim domimo-nom in drugim. Na tak način ne bi šle samo reparacije, marveč tudi vsa produkcija in pridelek bivših premaganih držav v roke špekulantom, ki bi iz njih kovali o-gromne dobičke. Končno je Molotov govoril o komisijah, ki naj bi kontrolirale reparacijske dajatve vsake posamezne države. Sovjetska zveza kljub svojim velikim interesom na reparacijah odločno odklanja take komisije, katerih delo bi pomenilo stvarno vmešavanje v notranje zadeve prizadetih držav. Sovjetska zveza hoče živeti v prijateljstvu z vsemi bivšimi sovražnimi državami. Svojega prijateljstva jim ne vsiljuje, pripravljena pa je ustvariti dobre odnošaje z vsemi onimi, ki jim je stvarno kaj na njih. Pičli uspehi konferenčnih odborov državam razen Sovjetski zvezi. Pododbor naj bi dognal, kdo vse računa na italijanske reparacije, kakšna je škoda, ki mu jo je Italija prizadejala, in kako naj se določijo italijanske reparacijske dajatve, Sovjetskih reparacijskih zahtev se niso več dotaknili, odkar jim je včeraj Višinski na csnovi primerjav z zahtevami drugih držav dokazal, kako so dejansko skrčene na minimum. Ugotovil je, kako Grčija vztraja pri svoji zahtevi, da ji Italija plača 2.87 milijarde dolarjev reparacij, in kako tudi Abesinija slej ko prej zahteva 759 milijonov dolarjev. V gospodarskem odboru za bivše sovražne države na Balkanu je južnoafriški delegat glede na romunske reparacije predlagal, naj ure-de romunske reparacijske dajatve tako, da ne bodo prejudicirane druge terjatve in interesi napram njej, kakor na pr. na področju petrolejske produkcije. Jugoslovanski in ukrajinski delegat sta ugovarjala, ker bi se na tak način tujim državljanom, ki imajo investiran svoj ka. pital v Romuniji, zagotovil privilegiran poloZaj. Romunski državi je treba omogočiti, da v skladu s svojimi interesi organizira svoje gospodarstvo in da se ubrani slehernega tujega vmešavanja v svoje notranje zadeve. Razpr.ava o juž. noafriškem predlogu se bo jutri nadaljevala. V vojaškem odboru so razpravljali o vojaških, mornariških 'n letalskih efektivih Italije. Sklenjeno je bilo, da ne bodo spreminjali predloženih prvotnih določb, dokler se zavezniki o tem posebej ne bodo sporazumeli odnosno dokler ne bo Italija sprejeta v organizacijo ZN. Nato so razpravljali o uničenju italijanskih utrdb v 20 km širokem pasu vzdolž meja Italije s Francijo in Jugoslavijo. Določbe so podane v 40. členu mirovne pogedbe ter so bile sogiasno sprejete. V političnem odboru za Finsko je bilo sprejetih prvih 5 členov mirovne pogodbe. Avstralci so spet predlagali, da bi v uvod pogodbe vnesli načela o občih človečanskih pravicah in o mednarodnem sodi-žču, ki naj bi presojalo vsako njihovo kršitev, kolikor bi zadevala prebivalstvo ozemlja, ki bi z mirovno pogodbo prešlo pod sovjetsko oblast. Prvi del avstralskega predloga je bil do neke mere sprejet, o drugem bodo še razpravljali. Končno je avstralski delegat v političnem odboru z Romunijo predlagal, naj bi zaslišali Madžare v zvezi z novimi romumsko-madžar-skimi mejami. Sovjetski delegat se je izrazil proti temu predlogu. Odločitve ni bilo. Policifa čuva Bevina Pariz, 29. — Vsi londonski listi se bavijo z vestmi, po katerih naj bi 14 židovskih teroristov, ki so odpotovali iz Palestine v Pariz, pripravljalo atentat na Bevina. V zvezi s tem je ravnateljstvo policije v Parizu objavilo, da je bila policija obveščana še pred kon. ferenco, da je 14 teroristov zapustilo Palestino. Uvedli so natančno preiskavo, a o omenjenih teroristih ni nobenega sledu. Inozemske a-gencije so sedaj samo pogrele že stare stvari. Poročilo dodaja, da je samo po sebi umevno, da policija skrbi za varnost Bevina kakor tudi vseh drugih delegatov na konferenci. V političnem odboru za Italijo so danes nadaljevali razpravo o fran-cosko-italijanskih mejah. Avstralci so včeraj predlagali ustanovitev po sebnega pododbora, ki naj natanko preuči italijanske ugovore proti odstopu monseniške visoke planote Franciji. Ta predlog je danes Izzval precej ostro debato in je bil nazadnje s 13 proti 6 glasovom zavrnjen. En delegat se je glasovanja vzdržal. Proti njemu so glasovali tudi zastopniki Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije. V debati, ki Je vzbudila spet mučen vtis glede na sila počasno obravnavanje po. sameznih členov pogodbe, je poljski delegat Pikrov ugotovil, da obdeluje odbor načrt pogodbe, ki obsega 96 strani, z «brzino» po pol strani na dan. V gospodarskem odboru za Italijo je bil nocoj na dnevnem redu francoski predlog za ustanovitev posebnega odbora za reparacije, ki naj bi jih Italija plačevala vsem Ameriške ladje v Jadranskem morju Washington, 29. (VZN). Ameriško ministrstvo za mornarico je včeraj sporočilo, da bodo ameriške ladje, ki so sedaj v Jadranskem morju, in sicer križarka «Hunting-ton* ter torpedna rušilca «Perry» in »Robert L. Wllson», ostale tam za nedoločen čas. V torek 27. t m. je bil zadnji dan razprave proti Rupniku In ostalim soobtožencem. Govorili so branilci obtoženih in sami obtoženci. Zagovornik obteženega Rupnika dr. Ilc j« dejal, da Je bil Rupnik nepolitičen človek, katerega sodru,-gi, zlasti Rožman izrabljali. Vendar je ves potek razprave dokazal, da je obtoženi Rupnik zavajal ti. soče nepoučenih ljudi in da je bil vseskozi izdajalec svojega ljudstva in naroda. Ob koncu je zagovornik rekel: »Moram reči, da so bili dokazi krivde tako strjeni, da nl ni-kake vrzeli in da ni nikakega dvoma ali je kriv ali ne.» Branilec Rosenerja je zagovarjal obtoženca, češ da je le slepo izpol. njeval povelja svojih nadrejenih ter da je bil popolnoma neortentlran človek. Zavračanje krivde na nadrejen« in podrejene opažamo na številnih procesih, kar pa seveda ne mor* držati. Za strašne zločine rad slovanskim narodom je Bostner od-govoren sam, Rožmanov branilec Je poudaril, da je obtoženec vezsn na direktive svojega cerkvenega predpostavljenega, t. J. na Vatikan, Vendar j« Ljubljanski proces proti narodnim izdajalcem Danes bo izrečena sodba v svojem protiljudskem boju Rožman pokazal mnogo lastne iniciative. 1 Medtem ko so vsi branilci pokazali voljo, da pripomorejo sodišču k pravilni ooeni zločinov obtožencev, je advokat Mojzer, branilec dr. Kreka, razvijal pred sodiščem svo. jo posebno filozofijo o človekovem življenju kot posledici njegovega mišljenja. Po odmoru so sledili zagovori samih obtožencev. Obtoženi Rupnik Je spregovoril: »Iskreno in globoko obžalujem, da sem se dal od svojih hudih zablod glede pravega stanja in prave volj« našega ljudstva, glede Izida vojne, glede obljub in človečnosti osva. jalcev zapeljati na napačno pot, s katero Je bilo ljudstvu povzročeno toliko gorja. Najstrožjo kazen za to bom pa laže »prejel, ker sem »vojn krivdo spregledal in se zato naj-iskreneje kesam.* Obtoženi Bosener: »C* mm po- grešil, »e moram zato tudi pokoriti.* Obtoženi Vizjak je pripomnil: «Predvsem še enkrat izjavljam, da sim kriv in da svoj postopek s tem, da sem stopil v domobranstvo, iskreno obžalujem. Obžalujem še mnogo bolj vsa tista gnusna dejanja, ki so se vršila pod zaščito domobranstva, za katera na žalost nisem zvedel prej kot iz obtožnice.* Obtoženi Hacin Je pričel navajati literaturo, ki jo je bral in katera naj bi nanj vplivala. Predsednik ga je opomnil, naj se drži obtožnice. Hacin v svojih nadaljnjih izvajanjih ni priznal krivde in je drzno izjavljal, da priče niso govorile re. snlce. Omenil je celo, da je bila njegova zasluga, da Je bilo po italijanski kapitulaciji v septembru 1943. stotine oseb izpuščenih iz koncentracijskih taborišč v Italiji! Na koncu je ponovno pristavil, da se ne čuti krivega. Kakor smo že poročali, bo sodba izrečena danes ob 9, ur.*i zjutraj. Dr. Bakarlfi o pritisku na Jugos avijo Brez obotavljanja kršijo ozemeljsko nedotakljivost Beograd, 29. Tanjug. — V svojem poročilu na včerajšnjem zasedanju hrvaške narodne skupščine v Zagrebu je predsednik hrvaške vlade dr. Vladimir Bakarič med drugim dejal, da gonja, ki jo zadnje dni vodijo proti Jugoslaviji, ni niti pravična, niti nima upravičene podlage. Bakarič je dejal, da je to poskus izvajanja pritiska na Jugoslavijo, ki neodvisno izraža svojo voljo in vztraja pri obrambi svoje suverenosti. Lahko si mislite, je nadaljeval Bakarič, kako bi morali plesati, če bi bili pod vplivom tistih sil, ki brez obotavljanja kršijo našo ozemeljsko nedotakljivost in ki nam nočejo vrniti naših ladij z edinim namenom, da bi izvajali na nas pritisk za dosego svojih — nam tujih — interesov. Rojaki Nove Zelandije za domovino Beograd, 29. - Tanjug — Z vseh strani sveta prihajajo novi dokazi o domoljubnosti izseljencev v inozemstvu. Po vesteh iz Nove Zelandije so na kongresu Vseslovanske zveze organizirali zbirko za bolnišnice, ki jih bodo obnovili ob Jadranskem morju za invalide Jugoslovanske armade. Do sedaj so nahranili 12.000 funtov šterlingov. Spomenica EAH/E a in svetovne sindikalne zveze Zopet ameriški protest Wash;ngton, 29. VZN. — Poročevalec ameriškega državnega urada je včeraj izjavil na tiskovni konferenci, da je ameriška vlada protestirala pri poljski vladi zaradi aretacije gospe Irene Demochowske, ki je uslužbena pri ameriškem veleposlaništvu v Varšavi. Gospo Dein oehowsko, ki so jo ameriške oblasti proglasila za ame-r'ško državljanko, ip poljske oblasti za poljsko državljanko, so are. tirali 23. t. m. in od tedaj se ameriškim oblastem ni posrečilo dobiti dovoljenja, da stopijo z njo v stik. Pred zaključkom niirnberške razprave Zaključni govor britanskega tožilca Niimberg, 29. — Pričakujejo, da bo razprava zaključena 31. avgusta. Scdba pa bo proglašena kake tri tedne pozneje, to je med 20. in 25. septembrom. Branje obsodbe, ki bo podrobno utemeljena za vsakega obtoženca in vsako organizacijo, bo trajalo 4 dni. Niimberg, 29. VZN. — Sir D. Maxwell Fyfe je nadaljeval svoj zaključni govor. Rekel je: «Edino upanje za Nemčijo in svet je, da nemški narod prizna in se kesa svo-je odgovornosti za sistem, ki ga je pahnil v vojno in ki je ponovil grozote suženjstva, preganjanja in množičnega pobijanja. Strogo je grajal 102 priči, ki jih je zaslišala pomožna komisija, ki je pregledala dokaze o krivdi sedmih nacističnih organizacij, v katere je zapleteno do 3 milijone Nemcev. Ugotovil je, da ni bilo pri njih nikakega čuta krivde, sramovanja ali kesanja. Vedno je bil nekdo,. kL je izdajal odredbe in ki bi moral nositi vso krivdo, ni pa tistega, ki je izvrševal te odredbe. Naloga političnih organizacij je bila popolno nadzorstvo nad nemškim narodom. Gesta-po je imel v ta namen kartoteko, v katero so bili vključeni vsi člani nemškega naroda. To je bila prave politična stiskalnica. Nemške organizacije so pustile svoje žrtve brez zaščite policije ali sodišča, iz njih je vela zločinska surovost in sadizem. Ce se hoče Evropa očistiti nacističnega zla, je omenil Fyfe, je ne-obhodno potrebno, da svet in sodišče spoznata te organizacije v njihovi pravi luči. Odločili smo se sto. riti vse, kar je mogoče, da bi to zlo izginilo iz Nemčije. Zahtevamo obsodbo teh organizacij zla.* V Indiji uslanavljajo narodno armado Novi Delhi, 29. — Po vesteh a-gencije AFP je predsednik muslt manske lige naslovil na svoje pristaše poziv, naj bodo združeni pod eno samo zastavo in pripravljeni na vsako eventualnost. Predsednik Jinnah se pritožuje, ker pri sestavi nove vlade niso upoštevali muslimanske lige in so vlado dali v roke indijskim kongresistom. Včeraj je bilo na železniških progah v južni Indiji, kjer je že od 25. avguste v teku splošna stavka, izvršenih mnogo sabotažnih dejanj. Na železniški progi VJllipuran-Pondichery so iztrgali številne pragove. V mestih Mandapme in Pha-nushkodi so podvzeli varnostne ukrepe ter prepovedali kbiranje v skupinah več ko pet oseb. Ista agencija poroča, da kongres organizira indijsko narodno armado. Organizacija se vrši v največji tajnosti in šteje že 50 tisoč mož, v kratkem pa bo dosegla pol milijona. Tej armadi poveljuje Navaz Shah bivši kapetan v indijski armadi, in je prej bil general v indijski narodni armadi, katero so organizirali Japonci v Blrma-nijl. Položaj v Kalkuti London, 29. VZN. — Do zdaj ni prišla nobena vest o neredih v Kalkuti, kjer so tisoči muslimanov prisostvovali enemu svojih največjih verskfh praznikov. Danes na vse zgodaj so policijske sile in vojaške obhodnice zasedle strateške točke v mestu. Nadaljnje preiskave po židovskih vaseh London, 29. VZN. — Iz Jeruzalema so izvedeli, da »o britanske če-te danes nadaljevale s preiskavami v dveh židovskih vaseh blizu Gaze v Južni Palestini. Nadalje so Izvedeli, da so v eni vasi končali s pre skavo, ne da bi odkrili nadaljnje strelivo ali sabotažni material. Deset Zidov »o pridržali a»- radi nadaljnjih zasliševanj. Britanski vojaki še vodno iščejo orožje po okoliških gričih s pomočjo priprav za odkrivanje min in posebno vzgojenih psov. Sedem sto osemdeset pridržanih Zidov v taborišču Rafa, ki so pretekli torek zvečer začeli z gladovno stavko, so prenehali stavkati, toda grozijo, da bodo ponovno začeli s stavko, če oblasti ne bodo pospešile zasliševanje oseb, ki so Jih pridržali v priporu. ZDA zahteva japonsko zlaio rezervo London, 29. — Dopisnik «Daily Maila* sporoča iz New Yorka, da imajo ameriške oblasti namen zahtevati vse japonske zlate rezerve, ki jih cenijo na približno 160 milijonov dolarjev, na račun reparacij za okupacijske stroške. Amerlkan-1 narodov, ci. nameravajo baje .predlagati, naj bi rezervirali industrijske naprave japonskih vojnih tovarn za račun reparacij zaveznikom. Atene, 29. — Antifašistične stranke, ki so vključene v EAM, so poslale danes Varnostnemu svetu Združenih narodov spomenico, v kateri zahtevajo umik britanskih čet iz Grčije. V spomenici je dalje rečeno, da vlada ministrskega predsednika Constantina Tsalda-risa ne predstavlja grškega naroda, temveč edino monarhistično manjšino, ki terorizira demokrat,čno prebivalstvo. Pariz, 29. — Memorandum, ki ga je svetovna sindikalna zveza poslala pariški konferenci, in ki se nanaša na grško splošno delavsko zvezo, pojasnjuje, da je grška vlada proglasila izvoljene sindikalne organizacije za nezakonite, da jih je razpustila in nadomestila z začasnim odborom, ki ga je vlada sama imenovala. Memorandum govori tudi o terorju proti sindikalnim organizacijam, ki ga izvajajo z zakonitimi in nezakonitimi sredstvi. Zato svetovna sindikalna zveza zahteva odločno, naj se pošlje v Grčijo anketna komisija predstavnikov Združenih narodov. Obenem Izraia upanje, da bo mirovna konferenca priznala navedena dejanja za točna in da bo brez odloga odločno posredovala pri grški vladi. Vloga svetovne sind-kalne zveze pri utrjevanju miru Beograd, 29. — V zvezi z bližnjim zasedanjem Združenih narodov objavlja današnja «Borba» članek, v katerem poudarja, da bo jugoslovansko delavstvo podpiralo svetovno sindikalno zvezo v njeni zahtevi po udeležbi pri delu organizacije združenih narodov. Članek govori nato o neprijatelj-skem zadržanju vlad nekaterih držav proti gibanju svetovne sindikalne zveze, kar ni v interesu mednarodnega miru. Samo reakcionarni krogi in vojni hujskači imajo lahko koristi od izključitve svetovne sindikalne zveze iz združenih «Borba» nadaljuje, da ni nobenega dvoma, da bi bilo možno v preteklosti preprečiti marsikatero zlo, ki Je zadelo človeštvo, kakor tudi Kagradno potovanje udarnikov delovnih brigad s proge Brčko-Banoviči Mladinci udarne brigade raznih narodov, ki delajo že dva meseca na progi Brčko-Banoviči in so bili za udavniško delo nagrajeni z zabavnim potovanjem do Opatije in Postojne, so prispeli včeraj tudi v Ljubljano, kjer jih je ljudstvo prav tako kot v Postojni navdušeno pozdravilo. Med udeleženci potovanja je mnogo Madžarov, Poljakov, Primorcev ter tudi 110 sinov jugoslovanskih izseljencev, ki živijo v Franciji. Slednji so bili posebno navdušeni s sprejemom. Pred povratkom v Francijo so izjavili, da hočejo v Franclji uporabiti izkušnje svojega dela in svojih doživljajev v Jugoslaviji in na mladinski progi. O svojih lastnih uspehih kot udarniki pa so se izrazili zelo skromno, češ da je to pač vprašanje volje. Primorski mladinci iz cone A bodo pcslali v prihodnjih dneh že svojo četrto brigado na mladinsko progo, mednarodna zveza pa je pozvala svoje članstvo po vsem svetu, naj ustanovi novo mednarodno brigado za delo na tej progi. slom «vse za republiko*. Ljudstvo je izreklo zvestobo Otačestvenemu frontu in zahtevalo, naj se Bolgarija proglasi za ljudsko republiko. Uk'n tev rac.oniranja v ZSSR le!a 1947 Mcskva, 29. Tass. — Upoštevajoč sušo, ki je nastala v raznih pokrajinah ZSSR, ;n povzročila zmanjšanje državnih rezerv prehrane, je prezidijum Vrhovnega sovjeta ZSSR sklenil, da bo ugodil zahtevi ministrskega sveta ZSSR, naj se ra. cioniranje ukine v letu 1947. namesto v letu 1946. Prvi nabori v FLRJ Zagreb, 29. Tanjug. — 2. septembra bo v Zagrebu veliko slavje spričo prvih rednih naborov po slavni zmagi Jugoslovanske armade nad fašizmom. Ljudska fronta hrvaške prestolnice organizira masovno manifestacijo, na kateri bodo razni govorniki govorili o pomenu teh prvih velikih naborov po osvoboditvi. Bolgarsko ljudstvo za republiko Sofija. 29. Tanjug. — Tudi bolgarska zveza industrijeev, univerzitetnih profesorjev, agronomska zveza kakor tudi zveza intelektual n ih delavcev, novinarjev in inženirjev so se pridružile kampanji za ljudsko republiko. Clan odbora Otačestvenega fronta dr. Ljuben Geraslmov je v listu »Otačestveni front* objavil članek, v katerem poudarja, da ta front predstavlja jamstvo, da bo bolgarska republika postala ljudska republika. Na nekem ženskem zborovanju v Plovdivu je predsednik bolgarske ženske zveze in generalna tajnica narodnega odbora Otačestvenega fronta v svojem govoru dejala, med drugim: »Vsak glas za republiko bo predstavljal pest zem. Ijp, ki bo pokopala mcnarhljo.* Tudi v Varni je bilo veliko zborovanje kmečke mladin« pod ge; KRATKE VESTI RIM. — V Rim je prispela delegacija sovjetskih filmskih igralcev in je nadaljevala pot v Benetke, kjer bo prisostvovala filmskemu festivalu, ki bo 1. septembra. PARIZ. — Mednarodna socialistična konferenca je ustanovila stalni odbor za pomoč španskim socialistom, ki bo imel začasni sedež v Bruslju. Člani odbora bodo sledeči: predsednik Belgijec Debron-quere, člani: Anglež Laski, Francoz Paul Rivet, Italijan Basso, Švicar Droz, Nizozemec Van der Goess in tajnik Belgijec Sonnerville. drugo svetovno vojno, če bi bilo delavstvo dovolj močno in če bi že takrat obstajalo svetovno sindikalno gibanje. V drugi svetovni vojni je imelo delavstvo odločilno vlogo, bodisi na fronti, bodisi v zaledju, kakor jo ima tudi danes v povojni obnovi, v uničevanju ostankov fašizma ter v pripravljanju novega in pravičnega miru. Svetovna sindikalna zveza pooseblja zvezo delavstva vsega sveta in je zaradi tega eden najvažnejših činiteljev v mednarodni borbi za mir. Ona lahko služi kot močan steber združenih narodov pri oja-č-enju mednarodnega miru in varnosti. S svojim delom v gospodarsko socialnem svetu bo svetovna sindikalna zveza prispevala pri reševanju mednarodnih gospodarskih in socialnih vprašanj, od katerih je v veliki meri odvisen svetovni mir. ________________ Svarilo ali grožnja? New York, 29. VZN. — «New York Times* sporoča, da je severno ameriški delegat Bernard Ba-ruch poslal včeraj komisiji za a-tomsko bombo pri Združenih naro-rodlh svarilo, da Združenim državam ne bo preostalo drugega, kot da nadaljujejo z izdelovanjem večjih in boljših atomskih bomb, če Združeni narodi ne morejo zgraditi miru. «New York Times* pravi, da je to svarilo vsebovalo poročilo Baruchovih znanstvenih svetovalcev, ki pravi, da znanosti ni uspelo najti obrambe proti atomski bombi. Alternativa, ki preostaja, je razvijanje večjih bomb in večjih možnosti za uporabo teh bomb kot protiofenzivnega orožja. «New Yorl: Times* zaključuje, da bo to gotovo odvrnilo vsako državo, ki bi pričela napadalno vojno, ker je jasno, da ne bo mogla zmagati. V Varnostnem sveto še vedno preučevanje prošenj New York, 29. — Na današnjem zasedanju Varnostnega sveta je Gromiko podpiral prošnjo za sprejem Zunanje Mongolije. Podpiral jo je tudi kitajski delegat, ki je spremenil svoje prejšnje stališče. Gromiko Je podprl tudi kandidaturo Afganistana in Egipta, upiral pa se je sprejemu Transjordanlje. Angleški in ameriški delegat sta glede Mongolije ugovarjala, češ da ta ni dovolj na tekočem o mednarodnih vprašanjih, ker da je v od-nošajih samo z dvema državama. Avstralski delegat je vztrajal na sprejemu Transjordanije, poljski delegat Lange pa se je izrekel proti. Sprejem Irske sta podpirala fancoskl in poljski delegat, »prejem Portugalske pa francoski, bin-ziljski, kitajski in nizozemski. A-merlški delegat Je kritiziral Gromi-kovo stališče glede Portugalske. Poljski delegat je izjavil, da ne more podpreti portugalske kandidature. Islandsko prošnjo so podprli Francija, ZDA, in Sovjetska zveza, švedsko prošnjo pa Nizoze-ska, Francija, Kitajska, ZDA, Sovjetska zveza, Velika Brttanlja, E-gipt in Brazilija. Nato je bilo razpravljanje zaključeno in so prešli na glasovanje. Generalni tajnik Združenih narodov je danes prejel brzojavko g--škega zunanjega ministra, s katero zahteva, naj bi Varnostni svet odgodil za 10 dni razpravljanje o ukrajinski pritožbi proti Grčiji. Smrtna kazen za črnoborzijance Pariz, 28. (VZN). — Po viharni razpravi z ministrom za prehrano Yves Fargeom je francosko vlada danes sklenila, predložiti zbornici predlog ministra Fargeja, ki predvideva smrtno kazen za glavne ve-rižnlke. Odkup žita v Slocenij •• I Odkup žita v Jugoslaviji se uspešno razvija po vsej driavi. Posebno naglo napreduje v Vojvodini, žitnici Jugoslavije, kjer so kolonisti, ki jim je država dala zemljo ob izvedbi agrarne reforme, ustanovili kmečke delovne zadruge. Kmetje prihajajo na odkupne postaje v dclglh vrstah okrašenih voz, ki so naloženi z žitom. Poleg obveznih presežkov pa prodajajo kmetje »Zitoprometu*, ki kupuje žito v Srbiji in Vojvodini, tudi preste presežke, ki bi jih lahko prodali na prostem trgu. Država pa jim v zameno omogoča ugoden nakup raznega industrijskega in racioniranega blaga, zlasti pa orodja, strojev, umetnih gnojil, obla- čil in gospodinjskih potrebščin. Velike kolte.ne blaga, ki so ga izde- lali delavci v zadnjih mesecih, so v ta- namen na razpolago. Odkup se tako razvija v znamenju tesne zveze med delavcem in kmetom. Tudi v Sloveniji se je odkup že pričel. Za odkup obveznih presežkov p&enice je bila določena enotna cena za vso Slovenijo in sicer za 100 kg pšenice 385 din, rži 350 din, ječm«na,.345-.din,..*oržlc*-870 din. Za leto 1946-47 je bila sprva določena enotna cena 330 din za vso Jugoslavijo. Ker pa je Slovenija vezana na uvoz žita iz ostaih republik, in so tu obdelovalne prilike težje in zvezane z večjimi stroški za gnojenje itd., ta cena ni ustrezala potrebam Slovenije. Zvezna vlada je na prizadevanje vlade LR Slovenije upoštevala položaj Slovenije in odobrila višjo ceno. Kmetovalci so novo odkupno ceno sprejeli z velikim zadovoljstvom, ker vidijo, da so oblastem njihove potrebe pri srcu. Kmetje bodo poleg določenega izkupička dobili tudi nakazilo za nabavo industrijskega blaga. To blago bodo na odrezke prodajale pooblaščene zadruge. Vsi ljudski odbori so prejeli nalogo, naj skrbijo, da se bodo navodila o odkupu vo-stno in točno izvajala, tako da bo kmet za svoj pošteno prisluženi d«, nar prejel dobro ter njegovemu okusu in potrebam ustrezajoče blago, ter da mu bodo na razpolago vsi predmeti, ki jih potrebuje v gospodarstvu. Na ta način bo letošnji odkup zaznamoval veliko gospodarsko zmago.. \ PRIMORSKI DNEVNIK Prostost članom stavkovnega odbora Vedno novi in novi protesti zaradi odloka ZVU, ki postavlja člane stavkovnega odbora pred sodišče, prihajajo iz vseh strani Slovenskega Primorja. Iz vseh teh protestov izžareva odločna volja ljudstva, da to storilo vse, dokler ZVU odloka ne prekliče. Po Številnih protestih in protestnih zborovanjih mora biti tudi ZVU jasno, da bo treba odlok preklicati, ker bo sicer ljudstvo gotovo odločneje nastopilo. Cim daljše odlašanje ZVU v tem pogledu pomeni toliko, kot stopnjevati ogorčenje ljudstva. Naj ZVU s tem računa. Izpred srorlikecra sodišča Razprava zaradi pretepa v Romansu Pred višjim zavezniškim sodiščem v Gorici se že vodi tri dni razprava proti šestim osebam iz Romansa, ki so jih aretirali z ob-dolžitvijo, da so krivci pretepov, do katerih je prišlo 11. avgusta zvečer v Ljudskem domu v Romansu Ugo Petruz in Valter Simonetti sta obtožena žalitve ZVU in civilne policije, kršitve javnega reda in napada na člane zavezniških sil in civilne policije. Podobne so tudi obtožbe proti Iginiju Valdemarinu in Ottorlnu Bonu, medtem ko Giordano Zorzenon in Ivana Puntin nista obtožena nasilnih dejanj, v ostalem pa istih prestopkov kot ostali. Dne 11. t. m. .je prihod civilnih in zavezniških policistov na plesišče v Romansu povzročil incidente, ki so se končali z ogorčenim nastopom celih množic ter so bili pri tem številni policisti krepke pretepeni. Obremenilne priče, ki sc jih zaslišali v prvih dveh dneh razprave, so iz neznanih razlogov prisojale važnost predvsem dejstvu, da so se številni udeleženci pretepa prej udeležili zborovanja v Kr-minu. Obtoženci, so bili aretirani »sle naslednjega dne, ter se zdi. da se jih prej policija ni upala aretirati, da ne bi še bolj razburila množic. Možno pa je tudi, da so aretacije in obtožbe posledica naknadnih ovadb. 30. avgusta 1946- Prisotnost policije vznemirja tržiške delavce vedno bolj 5000 delavcev na protestnem zborovanju S policijsko zasedbo ladjedelnic so hoteli ustrahovati delavce, odvrniti pozornost javnega mnenja od najdb orožja ter okrepiti reakcionarne elemente v ladjedelnicah. Toda vse to ni prestrašilo delavce. Se bolj strnjeno in odločno branijo svoje pravice in interese. Predvčerajšnjem se je ob 12.30 uri nenadoma zbralo v neki veliki delavnici okrog 5 000 delavcev ter odlečno zahtevalo, naj bodo na delu svobodni. Spregovorilo je več delavcev in poudarilo protidemekratičnost ukrepa ZVU. Neki delavec je dejal: «Ncčemo, da bodo z nami ravnali kot s kolonialnim ljudstvom in se bomo še nadalje borili dotlej, dokler policija ne zapusti ladjedelnic in ne bo prenehalo ustrahovanje.* Nato so delavci izglasovali resolucijo ZVU, mirovni konferenci, tov. Kardelju in Molotovu ter se mirno vrnili na delo. 5330 podpisov na protestu guvernerju Na včerajšnji razpravi je obramba po zaslišanju civilnih policistov kot obremenilnih prič predlagala, naj sodišče zasliši tudi same obtožence. Obtoženi Valdemarin je nato zanikal, da bi bil vrgel na tla angleškega vojaka in da bi bil vzklikal proti ZVU. Trdi, da je padel vojak na tla okrog 20 m daleč od njega ter da s« mu je on šele potem približal. Pripovedoval ja tudi, da je bilo slišati mnogo vzklikov «viva», nekaj vzklikov pa tudi »a morte*. Prvj so bili namenjeni Stalinu in Titu, drugi pa so se glasili proti reakciji in fašistom. Petruz Ugo je izjavil, da je videl pred ljudskim domom dva angleška vojaka z odpetimi srajcami ter opozoril tudi brigadirja civilne policije, naj odpeljejo stran nekega drugega vojaka, ki je ležal zunaj. Videl je pretep, zanika pa, da bi bil vrgel stolico proti angleškemu vojaku. Poudarja, da na mestu, kjer je stal, sploh ni bilo stolic. Razprava se je nadaljevala z zasliševanjem Simonettija in Zorze-nona ter bomo o njej še poročali. Odsodba na dve leti zaradi posesti orožja Rema Braida in Tullia Baldlmja, oba člana CLN-a, je obsodilo višje zavezniško sodišče vsakega na dve leti zapora zaradi nezakonite posesti orožja. Aretirali so ju 13. avgusta, ko so ju antifašisti ustavili, ker sta prenašala 10 pušk in 6 ročnih bomb in ju nato izročili policiji. VZN - AIS v svojem poročilu ne omenja, odkod sta ta dva tiča, čeprav je vedno kolikor mogoče bolj Vidno omenjala preiskave v »komunističnih* krožkih ter o najdbi starih sabelj pri »komunistih*. Pač znana nepristranost. Istega dne zvečer je delegacija delavcev nesla tržiškemu guvernerju vlogo s 5.330 podpisi delavcev, ki zahtevajo odstranitev civilne in vojaške policije iz ladjedelnic. Guvernerja je zelo presenetila strnjenost delovnih mncžic, saj ni podpisalo vloge le nekaj delavcev. Guverner je postavil delavcem razna vprašanja. Med ostalimi jih je tudi vprašal, zakaj množice, katere predstavljajo delegati, imenujejo fašiste vse one, ki so nasprotni njihovim političnim idejam. Delavci so mu odgovorili, da so v njihovih vrstah delavci različnih svetovnih nazorov in teženj, toda da vsi tvorijo odločen blok, ki ne bo več dopustil obnove fašizma ali drugega načina izkoriščanja pod drugim imenom. Med našimi nasprotniki us skrivajo oni, ki so za časa prejšnjega režima storili mnogo krivic poštenim demokratičnim antifašatič-nim delavcem. Krivda za sedanje vznemirjenje pada na te sovražnike ljudstva, ki bi morali biti že zdavnaj kaznovani. ZVU pa vedno ukrene drugače. Delavcem je zato — pa če ne bi bil še nikoli prej — logičen zaključek, da bo vseh teh krivic konec le s priključitvijo Tržiča Jugoslaviji. ve so res našli pri Čedadu v videmski provinci in tako je bilo lahko izslediti tudi tatove. O njihovih imenih policija zaenkrat molči. Dviganje potopljenih ladij v tržaškem pristanišču «VZN» poroča o dviganju številnih ladij, ki so bile za časa pretekle vojne potopljene v tržaškem pristanišču. Ta dela spadajo gotovo med najvažnejša dela obnove v tržaškem pristanišču ter so zvezana tudi z znatnimi stroški, vendar jih bo gotovo odtehtala korist izvršenega dela. Iz poročila «VZN» ni razvidno, ali je dala denar za ta velika dela ZVU, ali pa gre za investicije zasebnikov. G. Street, še ni zaključena preiskava? O najdbi orožja v Tržiču smo doslej brali kratko po- ročilce VZN-a, ki pravi v bistvu, da preiskava v zvezi z odkritjem orožja še ni končana. Včeraj pa sta bila dva, ki sta bila v posesti orožja, že obsojena. Mislimo, da bodo kmalu obsojeni tudi tisti, ki so bili v posesti 28.000 nabojev. Ali preiskava torej še ni zaključena, g. Street, ali je kaj drugega vmes, da je VZN — tako lepo tiho, kot bi kdo nalašč hotel? Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje Sirite naš ljudski tisk! Tam, kjer bi bilo potrebno, policije ni Pri belem dnevu zabodli novinarja V navzočnosti civilnega policista št. 0362 In dveh drugih so zabodli dopisnika lista ,,I1 La-voratore4' na najbolj prometni ulici v Gorici SeoMvmarro se ni motil: Napadalci In ropargi pri Kobaridu zasačeni v Čedadu Ze več mesecev se v zapadnem obmejnem pasu cone A na Kobariškem dogajajo čudne stvari. Ob belem dnevu se vrše roparski napadi na potnike na glavni cesti. Na dnevnem redu so ob demarkacijski črti pri videmski provinci zlasti ropi živine, ki se pase na travnikih in planinah, kakor tudj vpadi v mlekarne, iz katerih odvažajo sir in druge mlečne proizvode. Na istem sektorju so bili tudi napadi oboroženih tolovajev na zavezniška vozila. Podoben oboroženi napad so neznanci izvršili tudi pretekli teden. Ob nekem roparskem napadu, ki se je dogodil tudi ptfe-tckli teden, pa Je bil neki potnik oropan za 50.000 lir. Vse te napade in tatvine smo upravičeno prip'so-val! elementom, kateri oboroženi in zakrinkani vpadajo iz videmske provinco na ozemlje cone A. Zadnja tatvina živine pa je odkrila tatove, ki se res nahajajo onstran demarkacijske črte. • Pred kratkim J? časopisje javilo, da so neznanci odpeljali Andreju Jugu iz pašnika na Planini pri Volčah tri krave. Ko se je tatvina prijavila oblastem, Je policija pričela zasledovati tatove po sledovih, ki jih je pustila za seboj živina. Kra- Okrog 13. ure včeraj je znani CLN-ovski pretepač dema iz neke stare italijanske province ustavil na k°rzu novinarja lista «11 Lavc-ratore dr. Giuseppe Anselmo in se jel z njim prepirati. Novinar mu je naroči), naj pride v njegov urad, če želi kaj od njega, nakar ga je pretepač začel žaliti in močno pretepati. Dr. Anselmo je zahteval cd prisotnega civilnega policista, ki je nosil številko 0362, naj nasilneža legitimira in uraduje. Policist »e za to ni zmenil. Približal se je še drugi civilni policist in poizvedoval o stvari. Ukrenil pa ni ničesar, temveč jo odkuril, čim je pristopila na mesto neka tretja oseba, katera je zahtevala, da se napadalec kot napadeni novinar legitimirata. V tem hipu je pridrvela drhal, pripadniki neofašističnega bataljona «Gorizia» in obkolila dr. Anselma ter začela kričati. Oseba, ki je legitimirala, je prepustila novinarja brez zaščite ne glede na to, da se je pred njegovimi očmi že izvršil napad in pretep. Cim je novinar prekoračil ulico, se je drhal spustila za njim, oseba, ki je že prej napadla, in bila legitimirana, je pred sladoledrvco De Rocco zopet naskočila doktorja, ga z nožem zabodla pod rebra nad bokom, ostala drhal pa ga je pri. čela neusm'l.ieno pretepati, da mu je zlomila čeljust na obeh straneh. Zdi se, da je policija zločincrn na sledi, in je po izjavah iste, pričakovati aretacij. Bomo videli. Streli na policijski avto, ko je zasledoval neko «Lancio» Ponoči ob 1.45 je bil radijski avtomobil civilne policije v službi pri preiskavi v višini železniškega mostu v Barkovljah prisiljen zasledovati avtomobil tipa »Lancia Au-gusta* s tablico TS 12.748. Ko se jg policijski avtomobil namreč približal, Je šofer «Lancie», ki je stala na cesti, prižgal motor in se z veliko naglico odstranil. Ko so policisti pozvali šoferja, naj ustavi, je ta nadaljeval svojo pot. Obenem so streljali z orožjem na policijski avtomobil in razbili šipe. Drobci so ranili policista Scrgia Patiesa, zaradi česar so ga pripeljali v bolnišnico. Ko so zaustavili avto, je policija preiskala avto, da bi našla orožje. Toda brez uspeha. V avtomobilu, ki ga je vodil 60 letni lastnik Valentino Vecchict sin pokojnega Giuseppeja, stanujoč na Pendice Scogllctto št. 32, so FIZKULTURA Nogometni turnir za pokal »Delavske enotnosti« Na osnovi sodniških poročil so odobrili sledeče tekme, ki so Jih od. igrali v petem kolu nogometnega turnirja za pokal »Delavske enotnosti*: Costalunga - Pisoni: 2:1, Frausln - Rinaldi: 3:1, Rojancse -Dugolln: 5:0, Rocol - Zadruge: 3:0, Sv. Marko - Redivo: 6:0, in Pon-zianlna - Gaslini: 4:3. Tekme med enajstcr'cami Raffineria-Kraljič in Dreher-Kavčič še niso odobrili ker proučujejo primer igračov Kraljiča ln Kavčiča po prizivu enajstorlc Dre-her ln Raffiner.a. Po preučitvi priziva Gaalinija glede tekme Ponz'a-nina . Gaslini in po ugotovitvi točnosti primera igralcev L'ixa, Ful-via, in Kovačič Josipa — zaradi katerih so vložili priziv — so priziv odbili ln obdržali zadevno takso. Zaključek nogometnega turnirja v coni B Kazni Po sodniških poročilih so kaznovali z izključitvijo z igrišča za dva kola turnirja zaradi nekorektnosti sledeče igralce: Marassl Ennia (Rojanese), Biaslnl Romana (Pisoni), Alessio Luciana (Dugolin) ln Cavalieri Sergia (Dreher). Zaradi opazk na račun sodnika so izključili z igrišča za eno koio turnirja Bertclt Vltaliana (Raffine-rla). Opomnili so zaradi opazk na račun sodnika igralca Rudolfa Janša (Gaslini), zaradi pomanjkanja tovarištva napram ostalim igra-čem enajstorice pa Slcliljana Luciana (Kraljič). Razpored tekem VI. kola Razpored tekem VI. kola nogometnega turnirja za pokal »Delavske enotnosti*, ki se bodo vršile vse na Igrišču Ponziana, Je ta-le: sobota 31. t, m. ob 17. url Rinaidi -Pisoni, ob 18.15 Sv. Marko - Kraljič; v nedeljo 1. septembra t. 1. ob 7.30 Zadruge - Dugolin, ob 8.45 Gasilni - Cebulec, ob 10. Ponzinnina-Dreher, ob 11.15 Redivo . Col, oh 16. Rojanese - Raffinerla, ob 17.15 Costalunga - Kavčič. Nogometni turnir v vzhodnem primorskem okrožju Je zaključen. Minulo nedeljo sta bili odigrani raclnji tekmi med FD Postojno in FD Ajdovščino tor FD Tolminom in FD Rudarjem iz Idrije. Te tekme n'sd odločile o prvaku, saj jo FD Postojna dosrglo že v prejšnjem kolu dovolj točk in si zagotovilo prvo mesto v klasifikaciji. To moštvo ni v celotnem tekmovanju izgubilo niti ene tekme in je imelo edinega resnega nasprotnike v FD Ajdovščini. Moštvo Postojne razpolaga z odličnimi igralci. FD Tolmin, ki je zasedlo drugo mesto, je dobro moštvo, vendar jo opaziti, da ima še nekaj starih meči. Ro bo debilo mlade igrače, bo nedvomno silen konkurent vsem ostalim fizkulturnlm društvom. FD Ajdovščina je bila v tem turnirju precej nesrečna, To društvo ima dovolj mladih moči z dobro voljo in elanom, je pa brez trenerja. Med naj-mlajšlml meštvi je FD Rudar Iz Idrije, ki je pokazalo, da ima najlepše možnosti razvoja. Odlika tega moštva je discipliniranost In marljivost. Z dobrim trenerjem bo lahko dc»;gel sijajne uspehe. Klasifikacija Končno stanje klasifikacijske tabele nogometnega turnirja vzhodno primorskega okrožja je sledeče: FD Postojna FD Tolmin FD Ajdovšč. FD Rudar O D N Z D P T 6 4 2 0 37 4 10 6 4 0 2 21 21 8 6 2 2 2 15 10 6 6 0 0 6 6 38 0 VESTI IZ SVETA Otvoritev stadiona v Celju Dne 25. t. m. so se zbrali v Celju kovinarji iz vse Slovenije k otvoritvi novozgrajene ceste in renovl. ranega flzkilturnega stadiona. Vsa dela so Izvršili kovinarji iz Celja in okolice. Stadion so preimenovali v »Fizkulturnl park Borisa Kidriča*. Svečanosti in fizkultumemu nastopu je prisostvovalo nad 2.000 igračfv. Prisoten je bil tudi minister za industrijo vlade LR Slovenije tov. Leskovšek. Na novo zgrajenem stadionu so kovinarji preuredili tekališče in športni prostor ter zgradili nove oblačllmce in druge športne naprave. Celjski kovinarji so s tem pokazali veliko ra zumevanje za fizkulturo. Po otvoritvenih svečanosti se je pudčel kulturni nastop. Fizkulturnico so nastopile v teku čez zapreke, člani v teku na 100 m, celjski pionirji pa s prost mi vajami. Mladinke so dobro izvedle vaje na gredi in dvo-v!S'nski bradlji. Dobro so se odrezali tudi člani in ostali tekmovalci. Sledile so še tekme ne 1500 m za moške, na 800 m za ženske, 2 štafeti in met diska. bili 56 letni Federico Doria, pokojnega Felicija iz Pulja, stan. v Trstu, v ul. Cappello št. 3, 41 letni Tullio Donaggio, pokojnega Fortu-nata, iz Chioggie^ stan. v Trstu, v ul. Peschsria št. 6, 44 letna Giusti-na Pellegrini, pokojnega Giovannia iz Kopra, stan. v Trstu, v ul. Eco-nemo št. 4 in 57 letna Valeria To-massi, pokojnega Giovannia, stan. na trgu Cavana št. 8. Šoferja in potnike so pridržali, dokler ne bodo zadevo preiskali. bo priredilo ob začetku svoje drage sezone 1946-47 vrsto gostovanj po deželi z ljudsko igro s petjem «Desetim bi-atom», kjer sodeluje ves ansambel gledališča. V soboto 31. avgusta ob 20. uri v Herpeljah; v nedeljo 1. septembra ob 16. in 20. uri v Ilirski Bistrici (dve predstavi); v ponedeljek 2. septembra ob 20. uri v Knežaku; v torek, 3. septembra ob 20. uri v St. Petru na Krasu; v sredo, 4. septembra in četrtek 5. sept. ob 20. uri v Postojni (dve predstavi); v petek, 6. sept. ob 20. uri v Planini; v soboto, 7. sept. ob 20. uri na Rakeku; v nedeljo, 8. sept. ob 16. in 20. uri v Idriji (dve predstavi) ; v torek, 10. sept. ob 20. uri v Cerknem; v sredo, 11. sept. ob 20. uri v Sv. Luciji ob Soči; v četrtek, 12. sept. in petek 13. sept. ob 20. uri v Tolminu (dve predstavi); v soboto, 14. sept. ob 20. uri v Cepo-vanu; v nedeljo, 15. sept. ob 20. uri v Ajdovščini; v torek, 17. sept. ob 20. uri v Vipavi; v sredo, 18. sept. ob 20. uri v Razdrtem; v četrtek, 19. sept. ob 20. url v Sežani; v petek, 20. sept. ob 20. uri v Boljun-cu; v soboto, 21. sept. ob 20. ur: v Nabrežini; v -nedeljo, 22. sept. ob 16. uri v Tržiču. TriaSki harmonikarji po Sloveniji Tri tedne že gostuje po Sloveniji, na pobudo Enotnih sindikatov, zbor harmonikarjev iz ladjedelnic sv. Marka v Trstu. Zbor harmonikarjev je sestavljen iz 16 otrok tržaških deavcev, starih od 6 do 16 let in je po uspelih koncertih že dobro znan širom Slovenskega Primorja. Vodi ga požrtvovalni dirigent tov. Gianini Gostovanje bo trajalo približno en mesec in upamo, da bo rodilo mnogo sadov. Ljudstvo jih povsod z navdušenjem sprejema in rado posluša njihove koncerte, na katerih se izvaja klasična in partizanska glasba. Manifestacije neločljive povezanosti z Jugoslavijo Delovni rezultati tržaške mladinske brigade Tržaška mladina ni šla delat le na mladinsko progo Brčko-Bano-vlči, temveč tudi na cesto Postojna Maribor, da pokaže svojo povezanost z jugoslovanskimi narodi in odločno voljo po priključitvi k FLRJ. IV. brigada «Triestina» je delala z velikim poletom od 11. julija do 20. avgusta 1946. na cesti Vrnika-Ljubljana in dosegla lepe delovne uspehe. Naj navedemo le nekaj podatkov o izvršenem delu. Opravila je 36.101 delovnih ur, izkopala 6.459 m3 ilovice, 1319 m3 zemlje, razbila 1.640 m3 kamenja, naložila 977 m3 opeke, podrla 173 dreves, izkopala in očistila 1.317 m2 obcestnih jarkov, očistila 22.823 m3 cestišča od trave, razkrila 425 m2 strehe, podrla 89 m2 zidov, 183 m plotu, porezala 147 m žive meie, natovorila 97 m3 drv, zravnala 4.276 m zemljišča, izkopala 29 panjev. Sedaj končujejo dela na tej avtomobilski cesti na odseku Vrhni-ka-Ljubliana in Ljubljana-Ježica. Avtomobilisko cesto Postojna-Mari-bor bodo izgradili prihodnje leto. prehodno zastavo udarniške briga- Pri povratnikih tržaške mladin. ske delovne brigade »Najprej se nam je zdela delovna disciplina težka, potem pa smo se je tako privadili, da nam je bilo vsem težko slovo*, je zatrjeval u-darnik Metus Gino- S ponosom so pripovedovali tovariši, da je bilo njihovo delo manifestativnega pomena, ker so predstavljal: mladino vse Julijske krajine pri sodelovanju v obnovi Jugoslavije. Delo brigade »Triestine* je imelo seveda tudi znatno stvarno vrednost, saj je ta brigada za 40% prekoračila normo in dvakrat po dva tedna nosila de. Tudi od poedincev je imela ta brigada 4 tovariše in dve tovarišici 7. naslovom udarnika. Brigada je bila živ primer bratstva Italijanov z jugoslovanskimi narodi. To je najbolj razvidno iz tega, koliko so se tovariši raznih narodnosti med seboj zbližali. Pri odhodu je bilo težko slovo in obje-mavali so se sredi domenkov o sko. rajšnjem svidenju. Brigad niso ocenjevali samo po delu na cesti, ampak tudi po ni-gijenj in snagi, po disciplini in po njihovem napredku v prosvetnim udejstvovanju. Tržaška brigada, ki je spadala od početka med najmanj disciplinirane, je pred svojim odhodom tudi glede d scipliniranosti zsvzela vodilno mesto. Več tovarišev je dobilo za spomin od članov slovenske vlade, ki so bili na obisku, knjige s posvetili, v skupen dar pa so tudi .dobili lepo harmoniko. Vsi tovariši so si edini v tem, da so se na tem tabo-renju z delovno brigado zelo mnogo naučili, da si želijo še mnogo taborenia s takšnimi delovnimi brigadami in da so jim pridobljene izkušnje dragocena pobuda v vsakdo n jem življenju. Poskusi loraje Unrinega blaga Predvčerajšnjem zjutraj so na glavni postaji ugotovili, da so železniški vozovi UNRRE št. 1.009.193 št. 22.848 in št. 2.200.602, namenjeni v Avstrijo, brez plomb. V vozovih je bila metlovina, glukozij ’n slanina. Ko so jih pregledali, so ugotovili, da nič ne manjka. Dan prej so našli brez plombe tudi voz št. 23.408. Tudi v tem ni nič manjkalo. Prireditve, predavanja in sestanki ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR* V TRSTU vabi vse člane in prijatelje društva na družabni večer, ki se bo vršil v soboto večer to je 31. t. m. ob 20.30 v gostilni »Jadran* pri Sv. Jakobu. Večera se bo udeležil tudi mešani pevski zbor društva. PEVSKI ZBOR »I. CANKAR* V TRSTU ima skupno vajo v petek 30. t. m. ob 20.30 v prostorih krožka «Redivo», v ul. Giraldi v Trstu, tik sanatorija. NAMEŠČENCI ZDRUŽENIH BOLNIC V TRSTU organizirajo v nedeljo, 1. septembra veliko ljudsko veselico na odprtem pri gostilni »Vittoria* (kulturni krožek «A. Cebulec*). Na sporedu'je petje, loterija, srečolov z bogatimi dobitki, ples, itd. Izkupiček gre v korist socialnega skrbstva. Pričetek ob 16. uri. Odprt je bar. KULTURNI KR07.EK «M. KRALJIC* V TRSTU javlja, da bo da. nes 30. t, m. ob 20. uri na sedežu zabavni večer, katerega izkupiček gre v prid mladinski zvezi «Ma-gazzini generali*. POLETNA VESELICA TRGOVCEV NA DROBNO V TRSTU. Av-tonomna zveza 'trgovcev na drobno v Trstu sporoča da so bo poletna veselica, ki je bila odložena zaradi tehničnih ovir, vršila v nedeljo 1. septembra t. 1. na velikem vrtu gostilne »Urbano* pri Magdaleni Reška cesta 53, z gobatim sporedom. Veselica bo nudila slehernemu obilo zabave in razvedrila. Igra izbrani orkester, sodeluje tudi izvrsten pevski zbor. SpohcrižcL KI NOPREDSTAUE! doma prijave za sprejem v internat in jih izpolnjene in potrjene izročijo upravniku do 7. sept. Prireditve na gradu PONOVITEV PREDSTAVE »DUNAJSKIH SKLADB*. Danes so pričeli pri gledališki blagajni na trgu Verdi v Trstu prodajati vstopnice za drugo predstavo »Dunajskih skladb*, ki bo jutri v soboto ob 21. uri. Izleti Uspehi primorskih graditeljev letalskih modelov v Zagrebu Iz Zagreba so se vrnili graditelji letalskih modelov Iz cone A. V tekmah z jugoslovanskimi 1 g-aditelji so dosegli lepe uspehe. Pohvalno je predvsem flzkulturno tovarištvo, k' se je pokazalo ob vsaki priliki. Primorski graditelji so se v tekmah klasificirali takole: Chinohel-la Bruno Je odnesel prvo mesto v modelih Diesel, drugo mesto pa v motornih modelih, Škapin in Chio-chella sta se dobro plasirala tudi v tekmah z modeli na elastični pogon, Maraš pa je zasedel 7. mesto v tekmah z modeli potniških letal skupine FAI. Šah Balkansko prvenstvo Dne 28. t m. se Je v Beogradu pričelo balkansko šahovsko prvenstvo. Razen reprezentance Jugoslavije sodelujejo reprezentanca Bolgarije, Rum-unije ln Albanije. Vsa. ko državo zastopa po 8 igralcev. V reprezentacljl Jugoslavije Igrajo dr. Trifunovič, Pirc, Gligorič, Ko-stič, Vidmar (ml.) Tomovič, Vukovič in Rabar. Kot rezervi sta glede na uspehe v polfinalnih turnirjih določena ing'. Tekavčič In kapetan Markovič. PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo 1. septembra izlet na Veliko Gradišče. Odhod ob 6.30 uri zjutraj iz Ro-cola — pri zadnji tramvajski postaji št. 11 — preko Eazovice na vrh Velikega Gradišča. Povratek preko Lipice, Gropade, Razklanega hriba v Trst. Izlet na Triglav odpade iz tehničnih razlogov. SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI priredi v soboto 31. avgusta in v nedeljo 1. septembra planinski izlet na Svete Višarje in k Beloptfeklm Jezerom. Odhod s kamioni v soboto popoldne, povratek v nedeljo zvečer. Prijav.te se v trgovini Rolich, Corso Verdi 5. Zaradi kolektivne dovolilnice za potovanje v videmsko pokrajino se sprejemajo prijave do četrtka' zvečer. Šolstvo OTVORITEV 5. RAZREDA GIMNAZIJE V IDRIJI. Mestni N. O. O, v Idriji naznanja, da bo v novem šolskem letu 1946-47 otvorjen 5. razred gimnazije. Vsi, ki nameravajo ta razred pesečati, naj to javijo pismeno alt ustmeno delegatu gimnazije v Idriji do 10. septembra 1946. GLASBENA SOLA V GORICI Vpisovanje v glasbeno solo se vršj dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18 ure na trgu E. de Amlcis (na Kor-nu) št. 8. Gojenci ln gojenke, ki so že posečali solo in želijo nadaljevati pouk, se morajo tudi vpl3att Redni pouk se prične na šoli 4 septembra. V torek 3. septembra ob 15. uri naj se zberejo vsi gojenci in gojenke v učilnici na Kornu zaradi določitve urnika. Enotni sindikati SINDIKALNI TOVARNIŠKI ODBOR «ACEGAT-a». Vsi organizira, ni nestalni delavci, ki spadajo pod »ACEGAT*, naj se v petek 30. t. m. cb 17.30 uri udeležijo zborovanja, k: bo na sedežu Enotnega sindikata kemikov v ulici Conti 11. Na dnevnem redu so važna sporočila, ki zadevajo to stroko delavstva. VSI ŽELEZNIČARJI TRSTA, OPČIN IN SEŽANE, vpisani v Enotni sindikat železničarjev, naj se udeležijo skupščine, ki bo v nedeljo 1. septembra v dvorani »Chi-mici», v ulici Conti 11, v Trstu. Na dnevnem redu je volitev novega direktivnega odbora. SINDIKAT KOVINARJEV javlja, da bo danes 30. t. m. sestanek posvetovalne komisije kovinarskih uradnikov. SINDIKAT BRIVCEV IN CE-SALCEV javlja, da bo danes 30. t m. ob 20. uri na sindikalnem sedežu v ulici Imbrianl 5 skupščina Aretacij a Aretirali so De Mattia Celesteja, starega 55 let, stan. v ul. Carduc-ci 34, v Trstu, ki je obsojen na 15 dni zapora zaradi tihotapstva tobaka. Delitev racloniranega blaga PRIJAVA ZALOG. Sepral opozarja občinske prehranjevalne urade mesta Trsta in pokrajine, da morajo do ponedeljka 2. septembra t. 1. neizpodbitno prijaviti efektivne zaloge sladkorja v kristalu in kockah ZVU, ki jih bodo ugotovili ob polnoči dne 31. t. m. pri slehernem prodajalcu na drobno. Razno BRIVSKE PRISTOJBINE V TRSTU. V zvezi s povišanjem brivskih pristojbin, ki so stopile v veljavo 26. t. m., vabi udruženje obrtnikov vse brivce, da čimprej prevzamejo na sedežu tarifo, ki stane 2 liri. To tarifo bodo prilepili na vidno mesto. Obenem opozarja vse člane, da Imajo z istim dnem brivski delavci pravico do povišane mezde, ki jo predvideva sporazum, sklenjen s sindikalnimi delavskimi organizacijami dne 3. junija t. 1. NEDELJSKA ZAPORA OKRAJNIH TRGOV V TRSTU. Občina mesta Trsta javlja, da bedo od prihodnje nedelje 1. septe-mbra t. 1. da. lje okrajni sadni in zelenjavni trgi zaprti vsako nedeljo. Na teh trgih bodo v nedeljo prodajali samo cvetlice. Prav tako bodo morali vsako nedeljo zapreti vse potujoče prodajalne sadja ln zelenjave. To velja za stalno nameščene prodajalne in za premično, izvezmšl prodajalno lubenic (angurie). Rojstva, smrt', poroke NA NIŽJI GIMNAZIJI V KOPRU se bodo vršili popravni Izpiti 9. in 10. septembra; sprejemni izpiti za prvi razred bodo II. in 12. sept., privatni razredni in dopolnil, ni izpiti pa 13. sept. Vpisovanje v vse razrede bo 14, sept. Redni pouk sc prične 23. sept. Podrobnosti na oglasni deski. UPRAVA DIJAŠKEGA DOMA V KOPRU poziva vse one dijake In dijakinje, ki žrle biti sprejeti v dijaški dom, naj dvignejo v pisarni Anagrafski urad občin« mesta Trsta javlja, da se Je 29. avgusta 1946. leta rodilo 13 otrok, umrlo Je 4 ljudi, porok je bilo 11. UMRLI: Valdesteln Izidor, 74 let, Ermacora Ivan, 74 let, Cassoni Ernesta, 41 let, Tence Fulvlj, 6 let, POROKE: izvršene: Petronlo Bruno, uradnik, in Stabile Vlolet-ta, zasebnica; Brown Tomaž Artur, česalec in Nemec Ana, zasebnica; Statner Anton Karol, kmet in Mau. ro Nella, zasebnica; vknj’žene: Ley Arthur Sldney, gradbeni konstruktor In Valpottl Nives, uradnVa; BeIow Herman, šofer in Zaccara Helena, obratovodja; Ive Jurij, uradnik in Pisen Joland^, uradnica; Devescovi Robert, uradnik ln Gallls Elda, uradnica; Gillardl dr. Vincenc, inženir in Cantoni Flora, profesorca; Parrlni dr. Gvido, zd~avnlk in Ranzlnl Wally, zaseb. n!ca: Šansone Gofred, uradnik ln Picek Avrella, zasebnica; Car's Marino, ebanlst in Blažun Gisela. zasebnica. Tatvine v Trstu Bruno Barlsl je naznanil, da so mu dne 26. t. m. okrog 18. ure tatovi ukradli iz pleskarskega obrata v vtale XX Settembre 51 v Trstu kolo znamke »Del*, vredno 20 000 lir. — Hahan por. Plcclola Llllana, stan. v ul. Gattcrl 43, v Trstu, je naznanila, da so jo tatovi od maja meseca t. 1. do danes že večkrat okradli. Skoda znaša 25.000 lir. Roparski napad Predvčerajšnjem zvečer ob 23.30 uri so štirje neznanci — eden izmed njih je bil oborožen z revolverjem — ustavili Majdo Miklavža, starega 35 lot, stan. v ul. Ana-stasio 16, v Trstu, ln mu odnesli torbo s cigaretami, drugimi osebnimi predmeti in 7.000 lirami. Okradeni je oškodovan za 14.000 lir. Po ropu so tatovi pobegnili. Podjetni ujetniki Predvčerajšnjem zjutraj ob 5. uri sta dva policista ustavila civilista, ki • je po ul. III Armata v Trstu nosil pisalni stroj. Na sedežu policije so civilista identificirali kot nemškega državljana Klinzak Pavla, ki je decembra meseca preteklega leta pobegnil iz jugoslovanskega taborišča in prišel v Trst januarja t. 1. Na vprašanje, odkod prinaša pisalni stroj, je nemšk' ujetnik odgovoril, da sta mu ga izročila dva druga Nemca ujetnika v angleškem koncentracijskem taborišču pri Cacciatore. Naročila sta mu, naj ga proda. Po skrbni preiskavi pa so ugotovili, da so pisalni stroj skupno z nekim drugim strojem isto noč ukradli v uradih oddelka 397 R. E. v vili Necker. Končno je nemški ujetnik pr‘znal, da je prejšnji večer ob 23. uri skupno z ostalima dvema stroj ukradel. Drugi pisalni stroj so skrili v grmovju blizu promenade Sv. Andreja. Stroj so našli. Predvčerajšnjem ob 17. uri je imel omenjeni Nemec sestanek z ostalima dvema na trgu Cavana v Trstu. Na sestanek je šel v spremstvu dveh policistov. Ob določeni uri sta ostala