£ /M S /T a GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER 4. AVGUSTA 1961 •k POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠT. 32 H. FESTIVAL JUGOSLOVANSKE FOLKLORE V K OPRU, ANKARANU, IZOLI, PORTOROŽU IN PIRANU r y Tj o Zemlja - človek • Ob slovenski obali — od aku- amaterske ansamble, tretji del fe- n?, .... . . ... . . . . nrki i 1 Ob slovenski obali — od akustičnega in arhitektonsko zaokroženega trga med starodavno pre-torsko palačo in Ložo v Kopru, preko Ankarana, Izole, Portoroža in do naravno pogoiene Punte v Piranu — se odvija te dni II. festival jugoslovanske folklore. Stalni festivalski odbor, ki ffa sestavljajo poznavalci folklore, glasbeniki in predsta%miki Zavoda Primorske prireditve ter naših poklicnih folklornih ansamblov, so si letošnji festival zamislili v treh delih: uvodni akord je bil nastbp izvirnih folklornih skupin pod geslom »Zemlja, človek, ples«, v drugem delu so nekatere repu-■ blike predstavile svoje najboljše IZJAVA EDVARDA KARDELJA o novi ustavi FLRJ Predsednik Komisije za ustavna vprašanja pri Zvezni ljudski skupščini Edvard Kardelj je dal te dni nekaj pojasnil o značilnostih tez predloga nove ustave, ki ga sestavlja omenjena komisija. Med drugim je omenil, da so teze za novo ustavo, o katerih bodo v kratkem razpravljali vsi državljani, osnovane na znanem načelu, da je izhodiščna točka sa uveljavljanje socialističnih odnosov človek, »človek v proizvodnji na bazi družbenega lastništva nad proizvodnimi sredstvi, človek pri svobodnem delu, človek v upravljanju s proizi^odnjo in delitvijo družbenega proizvoda, človek — svobodni proizvajalec, ustvarjalec — v mehanizmu družbenega samoupravljanja, ki se zaveda svoje družbene vloge, svojih dolžnosti do drugega človeka in do družbene skupnosti.« Zato se mora na osnovi takih socialističnih ekonomskih in družbenih odnosov razvijati tudi celotna politična in družbena izgradnja. Le-ta pa mora upoštevati, da je samo delo resnično merilo za delitev družbenega dohodka. kajti pravica do dela, pravica do delitve družbenega proizvoda sorazmerno z delom, enakopravno sodelovanje v upravljanju proizvodnje, »vse to ni samo sestavni del demokratičnih in osebnih pravic slehernega člove- «, temveč je to osnovni smoter stoja celotnega državnega in aružbenega mehanizma«. To bo narekovalo sankcioniranje naše dosedanje prakse in družbenega razvoja po smernicah, ki jih nakazujejo spremembe v gospodarskem sistemti, ker le tako bo moč s širjenjem samoupravljanja in poglabljanjern demokratičnosti pospešiti proces od.miranja države. Nadalje je tovariš Kardelj omenil bistveno spremembo strukture Ljudske skupščine, za kar bo potrebno spremeniti dosedanji volilni sistem, ker je naša družba postala zelo zapleten in razvejan mehanizem samoupravljanja na vseh področjih družbenega živi je. nja. Pri tem bo treba upoštevati, da se morajo komune kot osnovne celice našega socialističnega sistema vse bolj krepiti v duhu Programa ZKJ, ki narekuje sestavo takšne ustave, cla bo dokument, »ki bo sam po sebi na■>- •Ije pričal o velikih uspehih na-socialistične revolucije pod vodstvom Zveze komunistov in tovariša Tita, tako v prid svobodi, blaginji in materialnemu napredku našega delovnega človeka, kakor v prid napredku socializma in neodvisnosti jugoslovanskih narodov.« amaterske ansamble, tretji del festivala pa je ponovno pripeljal na oder naše stare znance — poklicne folklorne ansamble Kolo iz Beograda, Lado iz Zagreba in Tanec iz Skopja in jih bo združil ob zaključku festivala pri skupnem nastopu —; s sodelovanjem slovenske amaterske skupine »France Marolt« — pod naslovom »Jugoslavija pleše in poje«. Kot gost festivala je nastopil še plesni ansambel Združene arabske republike iz Kaira, ki se je pravkar vrnil z uspešne turneje po zahodni Evropi. Začetek letošnjega festivala je bil v ponedeljek, 31. julija. Mesta, ki so prizorišča festivala, so se odela v pisano preprogo zastavic, na vrhu stare pretorske palače na koprskem glavnem trgu pa so zavihrale še zastave z grbi vseh slovenskih obalnih mest. Zvečer, ko so ob zastavicah zasijale še večbarvne žarnice, so se oglasile fanfare in proti nebu so zletele rakete. Pred številno občinstvo — sestavljali so ga v glavnem domačini, vmes pa je bilo tudi nekaj tujih turistov in gostov — je stopil na oder pokrovitelj festivala, predsednik koprske komune Miran Bertok in spregovoril nekaj toplih besed pozdrava in dobrodošlice, II. festival je bil tako otvorjen. Letos ima ta festival še poseben pomen — združen je s proslavami v počastitev 20. obletnice ljudske . vstaje. »Ta : riaš veliki praznik, izdružen z jugoslovanskim festivalom folklore znova potrjuje,« je rekel v uvodnih besedah conférencier festivala, naš" radijski napovedovalec Jože Lavrenčič, »da svoboda v naši domovini ni prazna beseda, ampak je širok nasmeh sredi zagorelih obrazov, je ritem nog, ki so se spletle v srbsko kolo ali v makedonski oro, je melodija s hrvatskih ravnic, je zrak, ki diši po našem morju, so dlani, ki širijo duh domačega kruha.« Pod geslom »Zemlja, človek, ples« so se. tako srečali prvi večer zastopniki naše izvirne folklore. Bili so to prebivalci Blata z otoka Korčule, ki so nastopili s »Kumpanjljo« — obredjem, ki sega v dobo gusarskih vpadov na severnojadranska otočja, pripadniki italijanske manjšine iz Galeza-nov in Vodnjana v Istri so plesali starinsko »furlano«, skupina »seljačke sloge«,iz Medulina pri Pulju pa je prikazala najznačilnejši istrski ples »balun«. Tipične istrske instrumente — mih, dvojnice, vldalice, duplice ali surle in sopine ali roženice — sta nam predstavila še ljudska mojstra Josip in Anton Rudan iz Rudanov. 2ivahna slavonska kola in drmeše nam je prinesla temperamentna skupina iz Koritne v Slavoniji, nazadnje pa so prišli iz vseh stranskih ulic na koprski trg tudi slavni kurenti, doma iz Markovcev pri Ptuju: z grotesknimi maskami, v ovčjih kožuhih in z navezanimi kravjimi zvonci. Pokazali so nam delček znanega ku-rentovanjskega poplesavanja in obredja ter z glasnim zvonjenjem in virtuoznim pokanjem z dolgim bičem do kraja preplašili speče golobe, ki že tako niso imeli mirnega nočnega počitka, odkar so jih z glasnim pokom zmotile pisane rakete. Ob zaključku so se vsi, ki so nastopali prvi večer, zbrali na odru in prejeli spominsko festivalsko zastavico, prav tako režiser večera ing. Ivo Ivančan, asistent Inštituta za ljudsko umetnost v Zagrebu in član stalnega festivalskega odbora. Drugi dan festivala, to je v torek, 1, avgusta, je bila v Portorožu ponovitev izvirne folklore, ki je zlasti med tujimi turisti in poznavalci vzbudila veliko zanimanje. Istega dne pa so v Piranu in v Izoli nastopili (Nadaljevanje na 5. strani) Ta teden so slovenska obalna mesta — Koper, Ankaran, Izola, Portorož in Piran — že drugič prizorišča folklornega festivala jugoslovanskih narodov. Stoletja ohranjene pesmi, značilni ritem bobna, pisano bogastvo narodnih noš, ljudski instrumenti predstavnikov Srbije, Hrvatske, Slovenijo, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Črne gore, Istre in Slavonije so se srečali ob našem morju in izpričali, da folklora ni samo anahronistlčno ohranjevanje zgodovine in zaverovanost v tradicijo, ampak da je to še danes izraz ljudskega čustvovanja in mišljenja, radoživa podoba življenja v plesnem gibu in v pesmi: JUGOSLAVIJA PLESE IN POJE EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO JADRNIC SNIPE Jugoslovan Grego eiropski prfcik Od četrtka do torka je bilo v Kopru evropsko mladinsko prvenstvo v jadranju z jadrnicami mednarodnega razreda Snipe. Ob slovesni otvoritvi tega prvenstva so predsednik prireditvenega odbora Oskar Venturini, evropski sekretar SCIRA g. Vieri Lasinio in jugoslovanski sekretar SCIRA Aleksander Lukež zaželeli tekmovalcem, da bi v športni borbi in v tova-riškem vzdušju dosegli čim več uspehov. Na startu je bilo 22 jadrnic: Italija je nastopila z 9, Jugoslavija z 8, Francija s 3, Turčija in Anglija pa s po eno jadrnico. Prvikrat so na evropskem mladinskem prvenstvu nastopile ženske mladinske ekipe, in Prisrčno partizansko srečanje sicer Jugoslavija z 2 posadkama in Francija z eno. Prva regata je bila v petek dopoldne. Pihal je srednje močan jug, ki je najbolj ustrezal državnemu prvaku Zoričieu. Le-ta je vodil od začetka do konca in prispel na cilj z okrog 100 m prednosti. V tej regati je Koprčan Colc opozoril nase z odličnim petim mestom. Kazalo je, da se je takoj vživel v novo jadrnico Barba Vane, ki so jo prejšnji večer dogradili v delavnici koprskega Ja- dra. Presenetila je tudi francoska ženska ekipa sester Dumas z odličnim sedmim mestom, medtem ko so Jugoslovanke zasedle 11. mesto. Po sobotnem neurju se je tekmovanje nadaljevalo v nedeljo in pihal je zmeren maestral. V drugI regati so se potegovale za prvo mesto francoska jadrnica Spray, italijanska Spalato II ter jugoslovanski Grlica in Barba Vane. Po večkratnem menjanju vodstva je končno uspelo jadrnici Spalato II zasesti prvo mesto in medtem ko si je Cok izboljšal svoj položaj, je imel Majerič smolo, ker se je dotaknil plovea in je zato moral odstopiti. V tretji regati je Imel Cok odlično priložnost; da bi zasedel prvo mesto, saj je bil delj časa v (Nadaljevanje na 7. strani) Novoustanovljena potovalna agencija »Jadran-Turist« s sedežem v Ljubljani, ki je poslovno združenje sedmih slovenskih avto-turi-stičnih podjetij, je ored začetkom rednega poslovanja priredila minulo nedeljo izlet članov Zveze borcev in Zveze vojnih ter vojaških invalidov iz Primorske, Dolenjske in Štaierske na partizansko Pohorje, Izleta so se udeležili tudi člani obeh omenjenih organizacij iz našega okraja, ki so položili venec pred spomenik 100 talcev v Frankolovem pri Celju, nato pa so si ogledali znano partizansko bolnišnico Jesen na Pohorju. Ob tej priložnosti so se v počastitev 20, obletnice vstaje po dolgih letih ponovno srečali nekdanji partizani, ki danes žiyijo v raznih krajih naše domovine. Vesela partizanska pesem in obujanje spominov na NOB sta ponovno okrepila nekdanje tovariške vezi in nepozabni bodo ostali prizori, ko so se srečali stari borci in celo tisti, ki so drug o drugem mislili, da so postali žrtve sovražnikovih hajk. S SEJE OBEH ZBOROV ObLO ILIRSKA BISTRICA Ukrepi preudarnih gospodarjev Pretekli teden sta' imela zbora ObLO Ilirska Bistrica skupno in ločeni seji, ki so bile zadnje pred počitnicami. Ponovno se bosta sestala v septembru. Na tej seji so rešili vrsto vprašanj, ki zadevajo gospodarske organizacije in državljane v občini. Imenovali so tudi nove kadre v upravi, gospo- P I Z i K 1 t? L 11 E C3 i, „¡¡ELI KRAJINO 6 iS r tes ': .T.*. sSSSkïëS .'i-s __ >»25 Jutri prispe v piranski zaliv največja ladja jugoslovanske trgovinske mornarice za prevoz suhih tovorov, tako imenovani bulkcarrier »Bela krajina«. To lepo motorno'ladjo, ki lahko naloži 18.-100 ton sipljivega tovora, Ima pa 12.500 BRT in je dolga 173,34 m, široka 22,10 m ter doseže 10,5 navtlčnlh milj hitrosti, je za piransko Splošno plovbo zgradila puljska ladjedelnica Uljanik. Ladja je bila zgrajena iz sredstev Splošne plovbe Piran in je ponos nc samo tega našega pomorskega podjetja, ne samo puljskega uljanika, marveč vsega jugoslovanskega gospodarstva. Zato ladji in njeni novi posadki kUčemo iskreno dobrodošlico, jima hkrati želimo' srečno plovbo po morjih sveta v korist vse naše skupnosti! darskih organizacijan in finančno samostojnih zavodih. Tako so imenovali za načelnika oddelka za gospodarstvo Jožeta Grila, upravnika Ljudske univerze. Izvolili so tudi nove člane v upravni odbor Ljudske univerze in dopolnili s člani svet za prosveto in kulturo. Imenovali so tudi direktorja tovarne organskih kislin TOK. Luidski oclbor je sklenil, da postane soustanovitelj šolskega trgovskega centra, ki naj bi imel svoj sedež v Izoli, Občina Ilirska Bistrica pa bo prispevala svoj gmotni delež šele tedaj, ko bo dograjeno šolsko poslopje v Ilirski Bistrici. Pooblastili so Vodno skupnost v Kopru, naj bi prevzela na.območju občine vso vodno gospodarsko in tehnično službo. Potrdili so sklepe kolektivov gostinskega podjetja »Soča« ter gostišč »Zmaga«, »Triglav« in »Šport«, da se pripo'e h gostinskemu podjetju »Soča«, Sodijo, da se bodo na ta način zmanjšali upravni stroški, vrh tega pa tudi izboljšale gostinske usluge. Ustanovili so občinski sklad za gozdarstvo, v katerega se bo od prvega julija dalje stekala gozdna taksa od privatnih gozdov, SDre-jeli so odlok o hišnem.redu, po katerem se bodo morali odslej ravnati vsi stanovalci. Sprejeli so tudi odlok, po katerem bodo dodelili iz proračunskih dohodkov, ki se ustvarjajo iz dooolnilnega proračunskega dohodka, 20 % sredstev šolskemu skladu Stran 2 »SLOVENSKI JA-DR AN i Št, 32 — 4. avgusta 1961 Nedavno izvedena anketa OK LMS .med srednješolsko mladino našega okraja je pokazala, da je med članstvom te množične organizacije nenavadno veliko zani- manje za kulturno udeistvovanje in prosvetno dejavnost nasploh. Okrajno mladinsko vodstvo je izvedlo anketo .z namenom, da bi se kar najbolj podrobno seznanilo z željami in hotenjem mladine ter na tej osnovi gradilo svoj bodoči delovni program. Da bi bila slika o težnjah in željah mladine V soboto je bila sredi Kopra skromna slovesnost, 'lto je gradbeno podjetje 1. maj postavilo smreko nad streho trlnadstropncga upravnega poslopja Radia Koper. S tem je bila zaključena tretja faza gradnje in so potrebna le še notranja gradbena ter obrtniška dela. Hkrati pa so začeli postavljati temelje za zgradbo, v kateri bodo radijski studii. Ko bosta obe zgradbi predani svojemu namenu, bodo poslušalci Radia Koper Imeli boljši sprejem in kvalitetnejšo izvedbo programa. Ob tej priložnosti velja omeniti, da je delovni kolektiv SGP »1. maj« svojo obvezo izvedel v rekordnem Času dobrih štirih mesecev v splošno zadovoljstvo investitorja ter nadzornih gradbenih organov. SIik3 kaže pročelje nove radijske hiše v Kopru Štiri resolucije V nedeljo je bilo v Trstu drugo zborovanje slovenskih izvoljenih zastopnikov, to je pokrajinskih in občinskih svetovalcev tržaškega ozemlja ter goriške in videmske,pokrajine. Zborovanja so se udeležili vsi slovenski svetovalci, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah, razen svetovalcev Slovenske demokratske zveze ln Slovenske katoliške skupnosti. Po daljši razpravi so sprejeli štiri resolucije, in sicer: resolucijo o zakonu za slovensko šolstvo, resolucijo V HRPELJSKI OBČINI SO PREGLEDALI LETOŠNJE DELO Dobre in slabe strani gospodarjenja Letošnji letni plan družbenega sektorja gospodarstva v hrpeljski občimi predvideva 2 milijardi 664 milijonov dinarjev celotnega dohodka. V petih mesecih je bilo realiziranega 885 milijonov 462 tisoč dinarjev ali 30 Ve, se pravi za 8 */• več kakor v Istem razdobju leta 10G0. V posameznih gospodarskih panogah je podoba petmesečne realizacije načrta naslednja: v industriji 21 V» (4 V. manj kot lani), v kmetijski zadrugi 32,6 '/t, v gozdarstvu 62,8 %, v gradbeništvu 31,1 Vi, v prometu 41'/», v trgovini 37,6 V«, v gostinstvu 41,3 •/•, v obrti 38,5 ■/.. Izpod plana sta bila konec maja oba industrijska obrata: »Iplas« v Podgradu in TOS v Hrpeljah. Padec realizacije letnega načrta v obratu »Iplas« je pripisati predvsem znižanju cen ekstruzijskih izdelkov (poli-vlnilske vrečice) od 2.600 na 1.600 dinarjev za kilogram. Znižanje cen tem IZREDNA SEJA GENERALNE SKUPŠČINE OZN? To je vprašanje, pred katerim stoji ves svet, ker ni Varnostni svet minulo soboto sprejel nobenega sklepa glede francosko-tuni-zijskega spora. Predstavniki 46 azijsko-afriških držav namreč zahtevajo, naj bi na izrednem zasedanju Generalne skupščine OZN sprejeli sklep o obsodbi francoske napadalnosti na ozemlje Tunizije in sklep o takojšnjem umiku francoskih oboroženih si1, iz te afriške države. SPLETKE OKROG KONGA Zakonita kongoška vlada zahteva od vseh držav, ki šo članice Organizacije združenih narodov, naj bi posebna delegacija OZN v Kongu zagotovila uveljavljanje sporazuma o nemotenem delu kongoškega parlamenta. V tej zvezi poudarja kongoška vlada, da Mubutujevi vojaki ovirajo delo parlamenta, kar vzbuja zaskrbljenost parlamentarcev, ki zasedajo v Lovaniju. Iz Konga poročajo tudi o popustljivosti predstavnikov OZN v Kongu, ker so dopustili in celo posredovali možnost sporazuma med Kasavubu-jem in Čombejem, da bi zatrla načela neodvisnosti politike pokojnega Lumumbe. VOJNO VZDUŠJE NA PORTUGALSKEM Portugalska vlada je potrdila, da so te dni poslali v Angolo izredne vojaške okrepitve zarad! povečane dejavnosti angolskega osvobodilnega gibanja. Tuje časopisne in radijske agencije pa poročajo, da namerava portugalska vlada »vztrajati v dolgotrajnem, osamljenem in krvavem boju, da bi iztrgala Angolo afriškim nacionalistom«. Vnßkcyvtdiah LONDON: Znani britanski tilo-zof in Nobelov nagrajenec Ber-trand Russell Je pozval vse ljudi na množično, svetovno protestno kampanjo proU oboroževanju z jedrskim orožjem, KAIRO: Generalni tajnik Arabske lige Hasuna se je začel raz-govarjati s predstavniki vlad arabskih držav, da bi ustanovili arabske vojaške enote, ki 'naj bi v Kuvvaitu zamenjale britanske tete. V SAHARI NI KOMPROMISA V Lugrinu so se te dni prekinili francosko-alžirski razgovori, ker želi po mnenju alžirskih delegatov Francija obdržati Saharo pod svojim nadzorstvom, da bi onemogočila neodvisnost Alžirije, Tunizije in Maroka. HRUŠČEV ZA SESTANEK VELIKIH Predsednik ZDA Kennedy se je konec minulega tedna razgovar-jal s svojim svetovalcem za razorožitev McCloyjem, ki mu je izročil ustno poslanico Hruščeva, ki omenja pripravljenost za sestanek med velikimi o Berlinu. izdelkom je narekovala močna konkurenca na tržišču. K padcu realizacije plana je prispevalo tudi prepočasno izvajanje investicijskih del, zlasti pri urejanju pomožnega obrata v Hrušlci, kjer naj bi izdelovali penaste proizvode. Realizacija plana na enega zaposlenega je padla za 20,1 Vi, število zaposlenih pa so zvišali za 18 %. Celotna realizacija plana Je padla za 13,86'/•, skupne plače pa so se dvignile za 79,1 •/•. Ta nesorazmerja slabijo gospodarsko stanje podjetja. Prav tako je bila v tem razdobju dvomljiva tudi rentabilnost v steklarskem obratu TOS v Hrpeljah. Tudi tukaj so morali zaradi močne konkurence vnovčevatl Izdelke pod lastno ceno. V trgovini, gostinstvu in obrti je stanje zadovoljivejše. V vseh teh panogah kaže, da bodo letni načrt presegli. V izvajanju nove ekonomske politike prednjačl podjetje za rezanje ln predelavo lesa »Jelka« v Kozini, ki zaposluje 64 ljudi (lani 46). Do 31. maja je bilo izplačanih delavcem za 63 •/• manj osebnih dohodkov, kakor je znašala realizacija. Ostali del zaslužka jim bo izplačan, ko bo znan uspeh v posameznih ekonomskih enotah in v celotni gospodarski organizaciji. Iz analize je razvidno, da se v vseh podjetjih kaže intenzivna tendenca za pospešeno organiziranje ekonomskih enot. Pri uvajanju teh enot pa se nujno odkrivajo razne napake in pomanjkljivosti, ki so doslej kakor zahrbtna bolezen izpodjedale gospodarske temelje podjetij. Zato je prav, da je občinski gospodarski nadzorni organ pričel z analitičnim ugotavljanjem teh »bolezni« usmerjati občinsko ekonomiko v novi, zanesljivejši sistem poslovanja In gospodarjenja. J. Z. o štetju prebivalstva po narodnosti, resolucijo o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija—Julijska krajina in resolucijo, ki obsoja množično naseljevanje beguncev, s čimer se nasilno spreminja etnični značaj slovenske manjšine. INTERPELACIJA PRI NOTRANJEM MINISTRU Socialdemokratski poslanec Pier-luigi Romita je opozoril notranjega misitra Scelbo na članke, ki sta jih objavila profašistična časopisa »n Se-eolo« in »Candida«. V teh člankih je hujskanje na rasno mržnjo, zaradi česar je kršena ustava in zloraba svobodnega tiska. Med drugim gre namreč tudi za žalitev italijanskih državljanov slovenske narodnosti. IZ TRŽAŠKIH LADJEDELNIC ■Največja tržaška ladjedelnica Sv. Marko je v zadnjih štirih mesecih Izkoristila le 20 V» svojih naprav, V miljski ladjedelnici Felszegy so se bolje odrezali, saj so zgradili 28-ti-soč tonsko motorno tovorno ladjo »Morven« in so že postavili gredelj manjše petrolejske ladje, ki jo bodo gradili za tržaško pomorsko družbo. Razen tega gradi tudi 'tri manjše potniške ladje s skupno tonažo tisoč ton. Te ladje bodo vozile na obalnih progah Severnega Jadrana. V težkem položaju pa je tržaška ladjedelnica Sv. Just, saj izkorišča le 21,8 •/■ svoje zmogljivosti. kar najbolj popolna, bo naslednja anketa veljala delavski in kmečki mladini. Sledeč tem težnjam mladine je Okrajni komite LMS v Kopru že ustanovil posebno komisijo, ki se bo ukvarjala izključno z vprašanji kulturnoprosvetnega dela z mladino. Rezultat ankete pa je že spodbudil mladino našega okrajnega mesta, da se je odločila za ustanovitev amaterske gledališke skupine, ki jo bodo sestavljali pretežno mladinci in mladinke. S! pina mladih amaterjev je tudi sestavila program dela ter se najprej lotila študija operete »Pr: belem konjičku«. Koprska mladina se namerava predstaviti s tem delom domačemu občinstvu za novoletne praznike, kar Domeni hkrati obogatitev predvidenega programa novoletne jelke. (b) to m. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-nlštvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 20 din. — Letna naročnina 800 din, za tujino 1600 dinarjev ali 3,5 am. dolarja, — Bančni račun 600-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in kllšeji tiskarna CZP »Primorski tisk« daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Ured- »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Priinorja Koprsko sodišče v novih prostorih Minulo soboto je bila skromna slovesnost ob otvoritvi novih prostorov Okrožnega sodišča v Kopru. Prisostvovali so ji številni gostje, med njimi državni sekretar za pravosodno upravo LRS Jože Pavlin s svojim pomočnikom dr. Marjanom Pavlicem, sekretar odbora za notranje zadeve pri IS LRS Mitja Ribičič, zastopnik predsednika Vrhovnega sodišča LRS Lojze Peric, sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajti-mir, podpredsednik OLO Kooer inž. Peter Aljančič in predsedniki okrajnih sodišč koprskega okraja. Novi prostori Okrožnega sodišča so sodobno urejeni v sedanji stavbi na Titovem trgu, ki so jo v zadnjem traktu dvignili za eno nadstropje. In kakor je znano, bodo v bližnji prihodnosti začeli graditi novo sodno palačo v Kopru. da bodo tudi okrajno sodišče, okrožno gospodarsko sodišče in druge pravosodne ustanove imele boljše pogoje dela, kot ga imajo doslej. SPOMINI PARTIZANSKEGA KURIRJA ANTONA KAŠA-STOJANA Spran f eiMsliliiij ? IMS iij i Zgodilo se je 27. junija leta 1944. S komandirjem Vinkom Hacetom sva se odpravljala na javko; bila je običajna kurirska pot, ki jo je vsakdo med nami že tolikokrat prehodil. Na Jurščah so naju opozorili, naj ne hodiva čez progo med St. Petrom in Postojno, iker je močno zastražena zaradi vojaških transportov, 'ki jih pošiljajo Nemci na italijansko bojišče. Toda za naju ni bilo izbire: prebiti sva se morala prav na tem odseku, ker sva imela javko nad Slavno. V Palčju so naju hoteli spet odvrniti z najine poti, ko pa sva prišla v Nemško vas (sedaj Slovenska vas), so naju preplašeni ljudje ustavili in nama svetovali, naj se takoj vrneva, ker so bili v vasi pred nekaj minutami Nemci in 'belogardisti. Svojega sklepa nisva spremenila. Previdno sva se premikala naprej v temni noči. Hodila sva previdno in prežala na vse strani. Preden sva prišla na mostiček čez reko Pivko, je iz teme krlknilo več glasov: »Stoji« Nisva vedela, kdo je pred nami, v podobnem položaju pa je bila tudi skupina pri mostu. Napetost je rasla na obeh straneh, dokler ni nekdo pretrgal tiSine: »Tukaj partizani!« Oddahnila sva se. Pred nama je bila ena izmed čet 18. brigade, ki je že nekaj dni čakala na priložnost, da bi prekoračila progo. Doslej jli to še nI uspelo. Tudi tovariši so naju opozorili na nevarnost. Toda bili smo že vajeni nenadnih presenečenj, zased, izmikanj in spopadov. Zato sva šla naprej. Se preden sva dosegla cesto ob progi, sva opazila nemške patrulje. V presledkih so z raketami razsvetljevali okolico in streljali v zrak. Niso se počutili varne. Vsakokrat ko je raketa osvetlila okolico, sva se prilepila k zemlji ln oprezovala ^ • - • ; tV ■■ Am'J Buldožerju, ki širi in izravnava lapornato cestišče za novo cesto Vrabče— Stjak, sledi skupina mladih brigadirjev, ki tlakujejo in posipajo cestišče z gramozom Z OBISKA PRI DELOVNEM KOLEKTIVU »VELUROPLASTIK A« V IIRUŠEVJU Pod Maoosom roste nova Industrija Na obalnem področju našega okraja se potrošniki večkrat zaman sprašujejo: čemu sta sadje in zelenjava na trgu v Kopru, Piranu ali Izoli dražji kakor na drugih trgih v Sloveniji, ki so močno oddaljeni od proizvodnih središč? Odgovor na to vprašanje je deloma zelo enostaven, kajti vrtnarstvo in pridelovanje zgodnjih kmetijskih pridelkov v obalnem področju je dražje in tudi kakovost boljša. Znano je namreč, da naše obalno področje lahko nudi n^imanj dva tedna prej razne 0je in povrtnine kot plantažni adi v drugih predelih države Da pa je proizvodnja na manjših površinah dražja kot na planta- GOSPODARSKI KOMENTAR ZBOLJŠANJE POSLOVANJA Prva polovica letošnjega leta je potekala v znamenju potrjevanja zaključnih računov gospodarskih organizacij. Kot je znano, je bilo to delo v celoti poverjeno novi službi družbenega knjigovodstva, ki pa dela ni mogla opraviti sama zaradi pomanjkanja lastnega strokovnega ka-dra. Tudi sicer delo ni potekalo po predvidenem načrtu, ker je v ta čas padla reorganizacija bančnega aparata. Vendar pa je bilo v glavnem uspešno opravljeno tako, da se ->e omenjena služba tudi lahko posvetila opravljanju drugih nalog, ki so ji «erjene. zaključnih računih bi danes te mogli govoriti, ker zadevne analize še niso v celoti izdelane. Pač pa lahko govorimo o drugih s tem zvezanih problemih, zlasti o tem, da se je v novem sistemu znatno zboljšalo poslovanje gospodarskih organizacij. Pri kontroli njihov ena finančnega in materialnega poslovanja namreč lahko ugotavljamo, 'da število nepravilnih nalogov, ki jih gospodarske organizacije dajejo bankam, v splošnem iz meseca v mesec pada. Kaže, da gospodarske organizacije bolj pazijo na pravilno izvajanje predpisov in ne sku-iajo več izdajati nalogjav, tza katere vedo, da jih bo banka spričo poostrene kontrole zavrnila. Izjema so morda le nalogi brez kritja, ki jih gospodarske organizacije često izdajajo, kar pa je posledica stanja, ki je značilno za ta prehodni čas, ko se novi kreditni sistem še ni v celoti uveljavil, oziroma ko se gospodarske organizacije temu sistemu še niso v celoti prilagodile. Ugotavljajo, da je bil zlasti v zadnjih mesecih vzrok za povečanje števila nepokritih nalogov v reorganizaciji bančnega aparata, ko zaradi prenosov računov podjetja niso imela prave kontrole nad stanjem na svojih računih. Napake v poslovanju se opažajo zlasti pri manjših podjetjih, ki morda nimajo dovolj strokovnega fra, ali pa namerno kršijo ipise, ki so splošno znani. Ta-je težko opravičiti n. pr. poslovanje nekega izolskega podjetja, ki je izplačalo fiktiime račune zasebniku za prevoze in dobavo blaga. Tudi je težko opravičiti dajanje v zakup osnovnih sredstev med podjetji in to za izredno insoke letne zakupnine, ki znašajo včasih trikratno in večkratno letno amortizacijo. Se vedno se ponavljajo tudi primeri namenskega trošenja sredstev in to celo pri politično-teritorialnih enotah, to je občinah in okrajih. Podobnih primerov bi lahko navedli še več, vendar to niso splošni pojavi, temveč posamični, ki kažejo včasih le na nepravilno poslovanje v posameznih enotah in v splošnem ne kaze slike poslovanja gospodarskih organizacij kot celote. Res je, da je treba del uspeha pripisati poostreni finančni kontroli in pa zlasti širo- « pristojnostim finančne in-zcije, ki lahko ukrepa, ko ugo-take neprainlnosti, na mestu samem, vendar se je treba zavedati, da silijo gosjxtdarske organizacije k pravilnemu poslovanju ludi novi gosjx>darski instrumenti. -žj- žah, je popolnoma razumljivo. Vendar je to le del odgovor? na postavljeno vprašanje, kajti ta odgovor opravičuje cene pridelkov v prvih dneh, ko je blaga malo, In ko obrodijo velike plan-' taže, pokaže račtmica, da polna lastna cena velikih kmetijskih kombinatov s pribitkom prevoznih stroškov in maržo malopro-dajalcev ustvarijo znatno nižje maloprodajno ceno sadju in zelenjavi, kot je maloprodajna cena pridelkov naših obalnih posestev. Ker pa je tudi res, da so na primer breskve z novih nasadov boljše kot s starih, je razumljivo, da je zaradi kakovosti razlika v cenah. Vendar -a pri tem opažamo, da hočejo prav na račur nekoliko boljše kakovosti nekateri proizvajalci umetno obdržati ceno, ne da bi upoštevali poplavo pridelkov iz drugih krajev čez teden dni. Zato si kopičijo zaloge in čakajo trenutek, ko bodo lahko diktirali ceno. Pri tem pa se nujno večkrat uštejejo. Tako na primer je bilo letos v Kmetijskem kombinatu Koper dovoli kakovostnih breskev, ki so jih nudili maloprodaj alcem po 60 do BO dinarjev. A ker je medtem trgovina našim pavšalistom, ki imajo možnost neposrednega nakupa blaga kjerkoli (se pravi tam. kjer je odkupna cena nižja, da je potem tudi prodajna cena konkurenčna), ponudila goriške breskve za nekaj dinarjev ceneje, je bil korpski kombinat prisiljen ponuditi za izvoz sedem vagonov breskev v komisijsko prodajo podjetju Fruktus in vse kaže. da bodo šle v promet po 40 dinarjev. Torej precej kratkovidna politika. Ali ne bi bilo bolje za proizvajalca in za potrošnika, če bi te breskve pravočasno dali v prodajo v zadovoljstvo obeh? Postavlja se še eno vprašanje: zakaj ne bi trgovina eliminirala posredništva, ki povečuje stroške med proizvajalci in maloprodajno mrežo. Gre,namreč za ugotovitev, da je trgovska mreža marsikdaj neelastična in ne izkoristi vseh možnosti, da bi bila cena nižja. V tej zvezi velja tudi omeniti splošno željo vseh, naj bi bil domači trg nosilec uveljavljanja kar najbolj solidnih poslovnih odnosov med kmetijskimi proizvajalci in maloprodajno mrežo, ker je znano, da je blaga dovolj, le pot V ciklusu posvetovanj, ki jih je v JuUju organiziral Okrajni sindikalni svet, prisostvovalo pa jim je 1200 zastopnikov vodstev političnih organizacij, organov samoupravljanja in strokovnih služb iz podjetij, Je bil pretekli torek v Kopru kot zadnji razgovor s ¡predstavniki kolektivov iz lesne stroke. Okrajno sindikalno vodstvo namerava v začetku jeseni nadaljevati s takšno obliko kontaktov in bo sklicalo še nekaj posvetovanj za gospodarske organizacije, ki niso bile zajete v prvem programu. Ce smo lahko bili z udeležbo na prejšnjih posvetovanjih zadovoljni, tega za zadnje ne moremo trditi. Od več kot 50 vabljenih se je odzvalo vsega 15 predstavnikov, iz dveh podjetij pa celo ni bilo nikogar. Pri tem naj pripomnimo, da bi moralo eno teh dveh nastopiti z uvodnim referatom. V zvezi z udeležbo se ne moremo izogniti še drugejnu, prav tako nerazveseljivemu dejstvu. Na posvetu smo pogrešali politične funkcionarje in predsednike delavskih svetov nič manj kot iz 7 podjetij. Navzoči člani kolektivov so bili predvsem iz strokovnih služb, kar je nujno vplivalo na vsebino razprave, ki nI mogla vsestransko osvetliti dogajanj v gospodarskih organizacij ali ob uvajanju novega sistema in se je večkrat izgubila v računsko tehničnih nadrobnostih. Te bi bile lahko predmet nekega strokovnega seminarja, ne pa posvetovanja, katerega namen je bil analiza dosežkov v razvoju delavskega samoupravljanja in sprejem nadaljnjih nalog. Zdelo sc nam je potrebno, da že takoj v uvodu opozorimo na premajhno zanimanje za ta posvet, zlasti zaradi tega, ker sodi lesna stroka v našem okraju med zelo pomembne tako po številu zaposlenih kot po družbenem bruto produktu in narodnem dohodku. Kolektiv Lesonita iz Ilirske Bistrice je v uresničevanju principov novega gospodarskega sistema dosegel med podjetji lesne stroke največ uspehov, V podjetju deluje 9 ekonomskih enot, ki so jih zasnovali že v začetku lota. Zanje jim je bilo izhodišče na eni strani to, naj bj vsa- iz skladišč do potrošnika je mar sikdaj predolga. O vseh teh vprašanjih je bilo te dni govora v Trgovinski zbornici za okraj Koper, kjer so med drugim ugotovili neupravičeno težnjo kmetijskih proizvajalcev, da bi v enem letu dobili povrnjene vse dolgoročne investicije, ki so jih vložili za obnovo kmetijstva. Takšna tendenca je vsekakor škodljiva in tvegana, saj se bodo posledice kmalu pokazale v odporu trgovine in potrošnikov do proizvajalcev, ki trenutno pro-že, kot že dobro vpeljani agro kombinati s plantažnimi nasadi. Zato velja imeti pred očmi najbolj logičen zaključek: boljši odnosi med proizvajalci in potrošniki ob upoštevanju vseh ekonomskih zakonov. (sič) Pravkar poteka leto dni. odkar je ObLO Postojna izglasoval akt o ustanovitvi novega podjetja za proizvodnjo plastičnih in veluri-ziranih izdelkov »Veluroplastik« v I-Iruševju. Okoliščine, ki so narekovale ustanovitev tega podjetja in njegovo postavitev v Hruševju, so nenavadno zanimive: prebivalstvu tega pretežno kmetijskega področja pod Nanosom, ki se z begom v ostale kraje iz leta v leto bolj redči, je ¡bilo treba postaviti industrijo, da bi ga zaposlili v lastnem kraju. Za »Veluroplastik« pa so se odločili zato, ker so izdelki iz .plastičnih mas po-trošno blago .prihodnosti tudi pri nas. Da je tako, govore naslednje številke: letna potrošnja izdelkov iz plastični mas znaša (V ZDA 15 kg, v Evropi 8 kg, v Jugoslaviji na trenutno samo 0,5 kg na prebivalca. Do. 1. .marca letos se je podjetje, ki je sprva zaposlovalo le nekaj ljudi, ukvarjalo pretežno z adaptacijo prostorov zadružnega doma, nabavo novih strojev, s študijo tehnoloških postopkov in tržišča ter z izbiro prvih kadrov za zagon proizvodnje. Odtlej pa so v štirih mesecih poizkusne proizvodnje poslali na trg nad 20.000 kompletnih garni- ka zase predstavljala neko določeno gospodarsko dejavnost, na drugI pa to, da bi v njih lahko dosledno uveljavljali neposredno upravljanje. Tako vključujejo njihove ekonomske enote največ do 40 proizvajalcev, razen ekonomska enota osnovne proizvodnje, ki zajema 120 proizvajalcev. Pri sedanjem stanju organizacije podjetja so tudi za to obsežnejšo ekonomsko enoto našli rešitev s tem, da so v njej uvedli za vsako izmeno obračunsko enoto. Te se bodo z nadaljnjim razvojem lahko kaj hitro-•samosvojlle. Najprej so proizvajalci v ekonomskih enotah uredili delitev osebnega dohodka na osnovi načela čim popolnejše udeležbe v ustvarjenem dohodku. K osnovni delitvi po uspehu v delu so z ustreznimi merili razširili udeležbo v znižanju proizvajalnih, nabavnih in prodajnih stroškov, zmanjšanju terjatev, v prekoračeva-nju planskih obveznosti, ki so jih prevzele ekonomske enote itd. Člane uprave so stimulirali poleg udeležbe iz znižanja predračunskih stroškov še posebej za ekonomičnost poslovanja podjetja kot celote, za povečanje produtkivnosti in pd. Ne bo odveč pripomniti, da so v osnovni proizvodnji, v kateri na formiranje osebnih dohodkov vpliva zlasti kvaliteta, tudi za defektno in slabšo proizvodnjo določili merila. Na vseli teli in drugih osnovah pripravljalo sedaj osnutek okvirnega pravilnika za razdeljevanje osebnih dohodkov, vsaka ekonomska enota pa bo Izdelala podrobnejši lastni pravilnik, V razpravi pa je že pravilnik o delitvi čistega dohodka in računajo, da bodo v avgustu pričeli z delitvijo dohodka po novem sistemu. Od julija dalje upravljajo ekonomske enote delovne skupnosti, lci jih tvoriio vsi proizvajalci. Osrednji delavski svet namerava med drugimi pristojnostmi prepustiti na zahtevo proizvajalcev le-tem tudi pravico odločanja o koriščenju sredstev sklada za skupno porabo. In rezultati? Prisluhnimo besedam zastopnika kolektiva Lesonita tov. Lapanje, ki je med drugim dejal: »Čeprav nimamo še računskih po- tur plastičnih kljuk za vrata, ki so trenutno osnovni proizvod »Veluroplastika«. Obseg proizvodnje bi bil neprimerno večji, da se spomladi niso ukvarjali z izdelovanjem orodia in priučevanjem nekvalificirane delovne sile. Potrebe tržišča za ta proizvod so pri nas praktično neomejene posebno od dne. ko je stopila v veljavo uredba o .prepovedi uporabe medenine za izdelavo okovja. V podjetje prihajajo dan za dnem nova naročila, obseg proizvodnje raste in je konec junija dosegel že 1000 kompletnih garnitur kljuk dnevno. Pri prodajni ceni 750 dinarjev za garnituro (sestavljajo jo moška kljuka, ženska kljuka, ščitnik in vijaki), znaša torej vrednost .proizvodnje že 750.000 dinarjev dnevno. Kovinsko jedro za kljuke dobavljata podjetju mariborska Livarna in postojnski LIV, v »Veluroplastiku« pa jedro s preprostim tehnološkim postopkom obdajo s plastično maso. Kljuke so lepe, vzdržljive in izdelane v različnih barvnih odtenkih. Toda to, kar je mlademu in neizkušenemu kolektivu »Veluroplastika« uspelo doseči doslej, še zdaleč ne predstavlja izpolnitve celotnega proizvodnega programa H kraju gredo priprave za datkov, pa o rezultatih neposrednega upravljanja že lahko govorimo. Predvsem moram poudariti, da v razpravah po ekonomskih enotah ni več slišati zahtev o povišanju plač, tarifnih postavk In pd. Proizvajalci govore o tem, kako bi z zboljšanjem organizacije dela povečali osebne dohodke. Pri tem dajejo zelo konkretne in Izvedljive predloge. Tako so skladiščniki In transportni delavci predlagali ureditev internega transporta In odpreme (hitrejše pakiranje). Člani EE Transport so sami storili vrsto ukrepov za racionalnejše koriščenje vozil. Kamioni n. pr. sedaj vozijo ves dan, avtobus opravlja usluge tudi drugim podjetjem itd. Proizvajalci EE Kaširnica so proučili možnosti izkoristka odpadnega materiala, ki so ga doslej zametavali. Stiskajo ga v manjše dimenzije in prodajajo po znižani ceni. Tako je bila samo v dosedanjih diskusijah odkrita cela vrsta rezerv.« Tudi v Gozdnem gospodarstvu Postojna so rezultati gospodarjenja v novih pogojih že opazni. Pri njih so prejšnji deloma osamosvojeni obrati z majhnimi pristojnostmi predstavljali zametek za ustanovitev ekonomskih enot. Trenutno je v ospredju problem Izenačenja poslovanja ekonomskih enot, ki so razdrobljene na področju 7 občin dveh okrajev in so pogoji za eksploatacijo gozdne mase zelo različni. Startne osnove (za produktivnost, za stroške vzgoje gozdov, spravila itd.) so ob sodelovanju proizvajalcev postavili po analizi triletnih podatkov obratovnega knjigovodstva. Prav v teh razpravah se je pokazalo, da prejšnje trditve o pomanjkanju gozdnih delavcev niso utemeljene, saj so v tem kratkem času odkrili rezervo kar 78 delavcev. Ta rezerva se je pokazala, ko so v ekonomskih enotah posamezne delovne skupine formirali kot obračunske enote. Uvedba ekonomskih enot je pozitivno vplivala na odnose s kmetijskimi zadrugami. V mislih imamo sodelovanje pri eksploataclji gozdov kmetov, ki jo le-t-i odstopajo zadrugam. Kot je bilo ugotovljeno na posvetovanju, ostale gospodarske organizacije lesne stroke niso dosegle to- začetek proizvodnje kljuk za okna (olive, pololive, ščitniki), nedvomno največjo pozornost potrošnikov pa bodo pritegnili ve-lurizirani izdelki tkanin, papirja in usnja. Za začetek velurizacije je v podjetju že vse pripravljeno in čakajo samo še kvalitetna lepila iz uvoza. Hitra rast nove obrti, ki že danes očitno prerašča v industrijo, je prebivalstvu v podnanoških naseljih neverjetno pri srcu. Do 15, julija je našlo v »Veluroplastiku« zaposlitev 63 ljudi, pravijo pa, da čaka na rešitev še 180 prošenj. Iz razgovora z vodilnim kadrom v podjetju povzemamo, da so to sicer neizkušeni delavci, vendar marljivi in polni energije, delavci, ki se hočejo za vsako ceno čimprej strokovno izpopolniti. Trenutno delajo v oodjetju v treh izmenah, dveh dnevnih in eni nočni, poskrbeli so za dobre in cenene tople obroke malic, resno razmišljajo o tem. da bi že pred rokom za konstituiranje podjetja izvolili prve organe delavskega samoupravljanja. Andrej Miklav&ič BERITE »slovenski jadran« likšnega napredka. To pa seveda ne pomeni, da se v teh kolektivih niso prizadevali. Zlasti v nekaterih so k pripravami zelo daleč. Naj navedem» samo primer Topola iz Ilirske Bistrice. Tu so že konec junija ustanovili 11 ekonomskih enot, ki Jih upravljajo zbori proizvajalcev. Te je osrednji delavski svet še pred sprejemom podrobnejših pravilnikov pooblastil, da samostojno rešujejo določene zadeve Iz delovnih razmerij, odločajo o vzdrževanju strojev, sprejmej» svoj poslovnik itd. Bolj aH manj pa je za vsa ta podjetja značilno, da v njih priprave tečejo enostransko, predvsem v smeri računskega zastavljanja ekonomskih enot. Tako ni bilo malo primerov, k» so posamezna nerazčiščena računsko-ekonomska vprašanja vplivala na zastoj celotne akcije. Vzroke za to moramo iskati v dejstvu, da se tak« vodstva političnih organizacij, še zlasti pa strokovne službe, niso dovolj orientirale na sodelovanje proizvajalcev, pač pa so iskale strokovne pomoči od zunaj. Seveda še zdaleč ne mislimo, da takšne zunanjo usluge zavodov za proučevanje in organizacijo dela ter drugih niso koristne. Zgrešeno pa je pričakovati, da bodo ti zavodi zmogli v tolikšnem številu podjetij izvesti priprave, ki terjajo maksimalno angažiranje vseh subjektivnih sil znotraj kolektivov samih. Sploh pa si ne moremo zamisliti, da bi se revolucionarne spremembe, ki jih novi sistem vnaša v delavsko samoupravljanje, lahko uresničile brez poglobljenega političnega dela. Torej vsakršno čakanje gospodarskih organizacij na pomoč zunanjih sodelavcev ni opravičljivo in kaže tudi s te strani na nezaupanje v lastne sile. Da pa je tega čakanja kar precej, je opozorilo prav zadnje posvetovanje, ko je bilo govora o dolgoročnih pogodbah, ki so jih posamezna podjetja sklenila z našim okrajnim zavodom. Predstavnik Stila je na primer povedal, da bo njihovo podjetj» uvedlo obračun po sistemu ekonomskih enot šele v novembru, ko bo pri zavodu kot tretje prišlo na vrsto. Kljub obravnavanim slabostim pri ugajanju novega gospodarskega sistema v podjetjih lesne stroke pa je posvetovanje le ugotovilo, da so politični in ekonomski temelji za nadaljnja prizadevanja zastavljeni tudi tu in bo mogoče v zelo kratkem i'asn uveljaviti neposredno upravljanje. Kritične opombe na prve izkušnje gt 4 _ >SLO VENSKI JADRANc__St. 32 — -1. avgusta 19C1 LJUDEH V MAS S H KRAJIH * PRI LJUDEH ¥ NAŠIH KRAJIH * m LJUDEH V NAŠIH KRAJIH * PRi LJUDEH V NAŠIH KRAJIH Sredi Sežane gradijo štiri stolpnice. Ko bodo zgrajene, se ho močno spremenila zunanja podoba naše kraške metropole, hkrati pa bodo nova stanovanja spet nekoliko omilila stanovanjsko stisko v mestu ismu? S41 <2 d n i § i v M Prejšnji teden so začeli na Titovem trgu v Postojni odstranjevati doslužena poslopja, kjer do stal novi hotel, Ker so investicijska sredstva in načrti dokončno odobreni, bo moč .pričeti z gradnjo čim bo pri kraju rušenje šti rih stavb, Gradnja hotela, ki bo stal 15/ milijonov dinarjev, bo trajale POSVET O KMETIJSTVU Pretekli teden so imeli v Ilirski Bistrici posvetovanje kmetijski tehniki in inženirji, ki so zaposleni v kmetijskih organizacijah. Razpravljali so o vprašanju razvoja kmetijstva, o kooperaciji med KZ in nrivatnimi proizvajalci. Razen tega so govorili tudi o sestavi operativnih načrtov glede na petletni perspektivni načrt, ki ga bo vsaka kmetijska organizacija pripravila do konca tega leta in bo zajemal leto 1961 in 1962. Posvetovanja so se udeležili tudi kmetijski strokovnjaki iz okrajne kmetijske zbornice v Kopru in Zadružne zveze. NOVA PRIDOBITEV V ILIRSKI BISTRICI Stanovanjska skupnost v Ilirski Bistrici je pred nedavnim ustanovila še krojaško-šiviljski servis. Potrebe po tem servisu so bile velike, vendar ga zaradi pomanjkanja prostorov niso mogli prej postaviti na noge. Z adaptacijo prostorov v Cankarjevi ulici pa so to vprašanje začasno le rešili. V servisu dela pet ljudi. Srednješolci na avtocesto Neposredno pred odhodom v Srbijo so prejšnji torek formiral'" v Postojni mladinsko delovno bri_ gado srednješolcev- iz okraja Koper. Na Avtocesto bratstva in enotnosti je odšlo 91 brigadirjev iz vseh srednjih šol v okraju, brigado pa vodi maturant -postojnske gimnazije Franc Strle. Dijaki -bodo ostali na akciji mesec dni, in sicer v okolici Vranja v Srbiji. Dan pred odhodom na avtoce^ sto je 86 brigadirjev opravilo pri gradnji mestnega športnega -parka v Postojni 516 prostovoljnih delovnih ur. (ma) Zadnji plenum občinskega sindikalnega sveta Postojna je v četrtek razpravljal o dosedanjem delu stanovanjskih skupnosti v Postojni in Pivki ter o aktualnih nalogah sindikatov pri sprejemanju samou-Dravnih oredpisov v gospodarskih organizacijah -postojnske občine. Udeleženci plenuma so poudarili, da je po dolgotrajnih razpravah skrajni čas, da se stanovanjskima skupnostima v obeh krajih zagotovi vsaj minimalna gmotna osnova za delo, ker bosts mogli le tako organizirati razne gospodinjske uslužnostne servise in izboljšati delo otroških varstvenih ustanov ter izpopolnje vati ostale komunalne, socialne, zdravstvene in vzgojne dejavnosti ter službe v komuni. Plenum ObSS je naglasil potrebo, da o dejavnosti in problemih obeh stanovanjskih skupnosti razpravlja tudi zbor proizva- SEKRETARJI O DELU ZK Pred dnevi je imel občinski komite ZKS v Ilirski Bistrici posvetovanje s sekretarji osnovnih organizacij. Dogovorili so se o članih, k: bodo letos obiskovali večerno politično šolo, ki se bo začela v oktobru. Na posvetovanju so razpravljali tudi o sprejemu novih članov v članstvo Zveze ter grajal: nekatere osnovne organi-7sc.je, ker temu vprašanju po-""-rajo premalo pozornosti. predvidoma do 1963. leta, Z n&-vuii noieiom, ki je lesno oovezan z vsakim nadaljnjim razvoiem turizma na tem KrasKem področju, bo Postojna pnaooila 83 ležišč in 150 restavracijsKin sedežev, obenem pa bo z odstranitvijo dotrajanih poslopij in z zgraditvijo sodobnega objeKta Titov trg mnogo pridooil tudi v urbanističnem pogledu. Po vseh znakih sodeč bodo z mestnega centra v Postojni v doglednem času odstranili tudi poslopji mestnega kina in »Petrola«. Počitniški domovi postajajo pretesni Po prejšnjem stanju, ko so bili počitniški domovi v Izoli in okolici domala prazni, je po 16. juliju nenadoma izredno močan dotok domačih m tujih gostov, tako da so po tem datumu vse kapacitete domov popolnoma izkoriščene. Številne prijave, ki jih vsak dan dobivajo uprave počitniških domov iz vse države in ceio iz tujine, morajo žal zavračati. V tujini je nadvse veliko zanimanje za weekend hišice, zato v Izoli resno razmišljajo, da bi v bodoče usmerili gradbeno dejavnost v turizmu na te objekte. b V BODOČE TRIJE ODDELKI Občinski komite ZKS Izola je na svoji zadnji1 seji obsežno razpravljal o metodah in oblikah dela delavske Ljudske univerze in večerne politične šole v naslednjem obdobju. Zaradi čedalje večjega zanimanja Izolčanov za vse vrste izobraževalnega dela in za politično vzgojo je Občinski komite med drugim izvolil tudi posebni sedemčlanski odbor, ki bo zastopal vse terenske aktive pri tem forumu. Omenjeni odbor bo koordiniral delo terenskih organizacij predvsem glede političnega izobraževanja. To je tem bolj pomembno, ker bo v bodoče delovala politična šola v treh oddelkih;. v vsakem bo okrog 30 slušateljev. Ze do konca preteklega tedna se je prijavilo za večerno politično šolo 62 kandidatov. Člani Občinskega komiteja ZKS Izola pa so odobrili na tej seji tudi program dela organizacijske, kadrovske in revizijske komisije. b jalcev ObLO Postojna, sindikat nim podružnicam iia je priporočil, da v prihodnje neposrednejp in z vsemi razpoložljivimi sredstvi pripomorejo, da se ti dvt družbeni ustanovi prej ko mogoče usposobita vsaj za reševanje, tistih osnovnih služb, ki jih od njiju že vrsto let terjajo volivci. (ma) Vodja skupine bežigrajske mladinske delovne brigade določa delo na cesti Vrabce—Stjak Tovariš urednik! 28. junija sem dal v radio-elek-trično delavnico »Elmet« Koper popraviti električni gramofon. Obljubili so mi, da bo gramofon čez deset dni že popravljen. Čez deset dni sem, se oglasil, toda odgovorili so mi, naj se oglasim čez nekaj dni. Ko sem prišel snet povpraševat, so mi odgovorili isto. Tako se ta stvar vleče že več kot mesec dni. Pri njih sem bil že vsaj desetkrat. Na vljudna vprašanja sem dobival tako osorne odgovore, da me je postalo prav sram. Mar v tej delavnici res nimajo delovodje, ki bi znal napraviti red in bi naučil uslužbence lepšega vedenja, saj so stranke vendarle njihovi delodajalci. Bruno Umer ZELO NEODGOVORNO! Še enkrat m/l »Trogir« Tovariš urednik! Po treh dnevih neupravičene odsotnosti pred nedavnim je motorna ladja »Trogir« prejšnji teden ponovno izostala brez kakršnega koli obvestila in to pot kar pet dni. V obeh primerih uprava »Jadrolinije« ni čutila potrebe, da bi dala kakršen koli glas od sebe v opravičilo, kaj šele, da bi poslala nadomestno ladjo v progo. Tako smo imeli v enem mesecu zaradi okvare v strojih pri imenovani ladji kar osem dni izostanka na mednarodni pomorski progi po določbah Videmskega sporazuma na relaciji Umag—Piran—Izola—Koper—Trst in nazaj. V nedeljo pa je zaradi tega izostala vožnja z ladjo še na mednarodni progi Trst—Koper—Portorož—Umag—Novigrad—Poreč in nazaj. Takšen odnos uprave velikega in znanega pomorskega podjetja je za potniški promet •—- milo povedano, zanimiv. Kaj nismo vredni niti toliko, da bi »Jadrolinija« pripela listek z obvestilom na javno mesto, da bi se človek zaman ne zanašal na ladijski plovni red? Ladjar Vrmek Tovariš urednik! Menda se lahko kaj takega pri< meri samo v poslovalnici trgovine »Oskrba« Postojna v Velikem Ubeljskem, V vasi ni pekarne, zato vozijo kruh iz Hruševja. Prodajalka že navsezgodaj pobere naročila in kruh shrani za naročnike, zato ga pa največkrat ne dobijo odjemalci iz oddaljenih vasi, kot so na primer Strane. To nepravilnost bi morala uprava »Oskrbe« Postojna čimprej odstraniti, saj pri tem niso prizadeti le kmetje iz oddaljenih vasi marveč tudi turisti in izletniki, ki se vračajo z Nanosa preko Velikega Ubeljskega. G. B, POPOLDANSKE KINO PREDSTAVE Odkar se je začela poletna sezona, so v koprskem kinu ukinili matineje in popoldanske predstave v dvorani. Tako je prikrajšana mladina, ki ve sme k večernim kinopredstavam na prostem, in tudi prebivalci iz okolice Kopra, ker po večerni predstavi nimajo avtobusnih zvez. Tako nas je več, ki smo prikrajšani v poletnem času za to kulturno razvedrilo. Neuradno je slišati, da so popoldanske predstave ukinili zaradi premajhnega obiska in zaradi slabega zraka v dvorani. Vendar sem mnenja, da to ne drži, ker predstava ob IS. uri že ni v taki vročini — in koprska dvorana je hladna — pa tudi glede obiska mislim, da se uprava kino-pod-jetja ne more pritoževati. Upravi kina »Soča« predlagam, da bi spet uvedla popoldanske predstave ob 18. uri in tudi matineje ob nedeljah dopoldne za naše otroke. Ivan Bonča, Koper — Tomos ODGOVOR UPRAVE PODJETJA »GLOBUS« Res je, da smo z matinejami in s popoldanskimi predstavami prenehali, ker je naš delavski svet sklenil, naj bodo od 1. julija do 31. avgusta samo večerne -predstave na prostem. Do konca junija pa smo imeli tudi -popoldanske predstave v dvorani, vendar smo jih vrteli za 20 obiskovalcev. Iz-poslovali pa smo dovoljenje, da sme mladina nad 12, letom starosti obiskovati večerne predstave na prostem. S 1. septembrom pa bomo spet uvedli nedeljske matineje in popoldanske predstave v dvorani ob 18. uri. REŠITI SE LABIRINTA! Tovariš urednik! Prebivalci Pontijeve ulice imamo precej nevšečnosti zato, ker nas marsikdo zamenjuje z Da Pontijevim trgom. Zgodilo se je, da je. tujca, ki je vprašal po Pon-tijevi idici, napotil na Da Ponti-jev trg celo miličnik. Naša ulica je namreč precej skrita in jo je, če je kdo tujec v mestu, kar težko najti v labirintu Bošadrage. Tudi potem, ko so Da Pontijev trg preimenovali v Prešernov trg, se zadeva ni bistveno spremenila. Saj veste, da mine precej časa. da se ljudje navadijo na novi naziv in še potem je verjetno, da bo kdo vprašujočega tujca napotil napačno, češ že prav, kar na Prešernov trg pojdite, ta se je prej imenoval Pontijev trg. Skratka, tudi našo idico bi bilo treba preimenovati. NOVE PRIJAVE ZA MDB Občinskemu komiteju LMS Postojna se ie doslej -prijavilo 17 mladincev za delavsko MDB koprskega okraja, ki bo odšla nn Avtocesto bratstva in enotnosti v začetku septembra. Med prijav-ljenci je tudi več kmečkih delavcev, ki se žele v brigadi usposobiti za traktoriste, Kolektiv Istrabenza je proslavljal Kolektiv podjetja Istrabenz v Kopru se je minulo soboto zbral na gradu Strmec (Socerb), da bi proslavil 20. obletnico vstaje. Ob tej priložnosti so izrekli priznanj^L šestim članom kolektiva, ki so podjetju že deset let. Za desetlet^®1^ no vestno delo so prejeli nagrade naslednji tovariši: Anton Vodo-pivec, Jurij Kralj, Valerij Fortu-na, Ivan Kavre, Peter Monica in Ivan Ivančič. Čestitamo! Sicer pa menimo, da bi bilo zelo prav, če bi nekje v bližini avtobusne postaje namestili veliko tablo z načrtom Kopra in vpisanimi nazivi ulic in trgov. V legendi bi lahko tudi označili nekatere glavne zanimivosti, ki jih v Kopru ni tako malo, pa vseh gotovo niti vsi Koprčani ne poznajo. Takšna tabla je nujno potrebna. Kar vprašajte Koprčane. Povedali vam bodo, da skoraj vsakega med njimi kak turist vpraša po tem ali onem, kar ga zanima. Prebivalci Pontijeve ulico O POŠTNIH i NABIRALNIKIH Tovariš urednik! Poštni nabiralniki so posebno sedaj v glavni turistični sezoni nadvse iskani. V Kopru so pred časom razmestili poštne nabiralnike na dovolj preglednih točkah, žal pa tega ne bi mogli trditi za Izolo. Na avtobusni postaji, kjer se ustavlja največ potnikov, poštnega nabiralnika namreč sploh ni. Najti ga je moč šele v stranski idici, kjer ga domači in tuji turisti komaj najdeio. Poštna uprava bi morala imeti več posluha tudi za takšne drobne reči in prav bo, če za začetek v Izoli uredi to zadevo. Blaž Bernik Tovariš urednik! Kdor obiskuje naše nove stanovanjske hiše v Konru in predmestjih, more ugotoviti, da imajo nekateri stanovalci do njih kaj čuden odnos. Že pri vseljevan.ru ali preseljevanju nekatere stranke prav nič ne pazijo in z nepazljivostjo kvarijo zidove, ograje itd. Mirno tudi dopuščajo otrokom, da krušijo stene, jih popisujejo itd. Ponekod so stopnišča polna smeti. Že po nekaj tednih ali vsaj mesecih človek nima več občutka da je prišel v novo hišo. To dokazuje, da ne samo nekateri stanovalci, marveč tudi hišni sveti ne posvečajo nobene pažnje iiprašanju, kakšno kidturno dobo kaže kraj njihovega domo^š? vanja, a še manj zavesti, da je morala skupnost poseči globoko v žep, da jim je ta domovanja postavila. Bilo bi zaradi teoa nujno potrebno, da bi ustanovila stanovanjska skupnost posebno nadzorno komisijo, ki bi od časa do časa take hiše obiskala in opozorila hišne svete in stanovalce na to. da so te stavbe naša skupna družbena last. Morda pa bi tako nadzorstvo uvedla lahko tudi občina? R f)D©3goB® Delovni kolektiv Gozdnega gospodarstva v Postojni je izdal pred dnevi prvo številko broširanega glasila »Gozdni gospodar« List bo izhajal vsak drugi mesec.' uredniški odbor pa mu je med drugim zapisal na pot naslednjc-besede: »List naj obvešča člane kolektiva o vseh dogajanjih, vendar naj ne bo samo informator. V" njem naj vsak član kolektiva OOTfQ(§]0@ javno pove svoje mnenje, predloge, kritiko, postane naj pravo glasilo kolektiva.« Prva številka »Gozdnega gospodarja« objavlja zaključni račun GG za leto 1960, sestavke o utrjevanju samoupravljanja v lektivu in poleg drugega več strd^p kovnih in poljudnih člankov, k' so jih napisali sami člani kolektiva. Pobudo za začetek izdajanja lastnega glasila so dale sindikalne podružnice in delavskih svet GG Postojna. (ma) S PLENUMA ObSS V POSTOJNI Zo stanovanjske skupnosti gre KULTURA PROSVETA k KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA TÍr KULTURA PROSVETA ir KULTURA PR ese m poje TRIJE DELI LETOŠNJEGA FESTIVALA: IZVIRNA FOLKLORA, NAJBOLJŠE AMATERSKE SKUPINE IN POKLICNI ANSAMBLI KOLO, LADO IN TANEC (Nadaljevanje s 1. strani) najboljši amaterski folklorni ansambli, in sicer Vaso Miskin-Crni iz Sarajeva, Vinko Jedjut iz Zagreba, Kočo Racin iz Skopja in Branko Krsma-novlč iz Beograda. Prizorišče tretje- a ©i OB VOLITVAH NOVIH SOLSIvIH ODBOROV V nekaterih občinah našega kraja so že izvolili nove šolske odbore, vendar bodo volitve -povečini končane do konca tega meseca. Da bi opravili to pomembno delo kar najbolje, se po občinah pripravljajo na zbore volivcev, na katerih bo govora samo o šolstvu in šolskih vprašanjih. Za uvod v razpravo bo poročilo o stanju šolstva v občini in iz tega bo mogoče v razpravi posneti, kaj bo treba ukreniti v prihodnjih nekaj letih, da bi šlo šolstvo v korak z našim razvojem na drugih področjih. Da pa bi novi šolski odbori zmogli naloge, ki so pred njimi, pripravlja okrajni odbor Socialistične zveze tridnevne seminarje, na katerih se bodo člani teh odborov temeljito seznanili z novimi zakonskimi predpisi o iinan-siranju šolstva. Program seminarjev je že določen in bo obsegal ove predpise, novi način napre-ovanja učencev od razreda do razreda, organizacijo dodatne pomoči učencem in finansiranje te pomoči, delovne odnose in delitev osebnih dohodkov na šolah, vsebino in metode dela šolskih odborov in šolske ter razredne skupnosti. Vse to morajo poznati člani šolskih odborov, ki predstavljajo spričo nove vloge šolstva v naši družbi pomemben či-nitelj sistema družbenega upravljanja. Zelo pa bo okrajni odbor ustregel tudi prosvetnim delavcem, ki so že na posvetih »Komuna v novem . sistemu« v mesecu juniju izrekli željo, da bi se na posebnih seminarjih podrobno seznanili z novostmi v našem šolstvu. Zanje bodo enodnevni tečaji od 1. do 10. septembra. F. M." Obvestil® Ravnateljstvo gimnazije v Kopru obvešča, da se bo sporazumno z ObLO Piran s šolskim letom 1961/62 odprla paralelka 1. razreda gimnazije Koner v Piranu. Tisti dijaki, ki stanujejo na območju občine Piran in ki so se prijavili za vpis na matični šoli v Kopru, bodo obiskovali para-lelko v Piranu. Ravnateljstvo gimnazije v Kopru je sporazumno s Svetom za šolstvo ObLO Piran določilo, da se lahko vpiše v pa-ralelko v Piranu 30 dijakov in se torej lahko prijavijo za vpis tudi ostali kandidati; ki zaradi (pomanjkanja šolskega prostora niso bili. sprejeti v 1 razred gimnazije v Kopru. Prijave za vpis teh kandidatov v paralelko v Piranu sprejema matična šola v Kopru do 25. avgusta t, 1. ga festivalskega dne je bil Ankaran, kjer je bila v sredo zvečer zaključna revija najboljših jugoslovanskih folklornih skupin pod geslom »Mladost, ritem, ples in pesem«. Ko zaključujemo redakcijo, so pred nami še trije festivalski dnevi, ki bodo prinesli nastop državnega ansambla plesov in pesmi Združene .arabske republike in nastope naših poklicnih folklornih ansamblov ter v soboto, 5. t. m. zaključno revijo ter folklorno noč, kar bodo prenašali tudi .naše TV omrežje ter Eurovi-zija. Želeli bi le, da bi bilo vreme prirediteljem in nastopajočim tudi v bodoče naklonjeno tako, kot je bilo prve dni. K številnim festivalskim mestom pri nas in v tujini se je tako pridružilo tudi naše obalno področje, ki je postalo manifesta-tivno prizorišče razvoja, dosežkov in uspeha folklorne zakladnice jugoslovanskih narodov. Naš stalni festivalski odbor, ki je letos krepko zastavil, je po lanskoletnih izkušnjah organizacijsko in vsebinsko poglobil to folklorno manifestacijo, ki je našla idealno prizorišče v naših obalnih mestih. Vendar pa se je letos roojavil na festivalskem tržišču — če se lahko tako izrazim — konkurent: tu- di v Sarajevu so začeli s festivalom folklore in pritegnili k sodelovanju številne domače in tudi tuje ansamble. In če se je v naši javnosti začela debata okrog anahronizma in sodobnosti folklore, če je slišati komentarje o njeni vlogi in mestu v današnji družbi, bi bil prav gotovo — vsaj trenutno — veliko ■potrebnejši razgovor o tem, ali res potrebujemo v jugoslovanskem merilu' dva folklorna festivala. Za folkloro samo pa se nam res ni treba bati: živa je kot vsaka ljudska umetnost, mogoče počasi, vendar pa vztrajno in nenehno se razvija in dopolnjuje in ni samo anahronistično ohranjevanje tradicije, ampak je še vedno tudi odkritosrčna manifestacija ljudskega izpovedovanja in čustvovanja, osnovna prvina ljudskega mišljenja in izražanja. Zato za nas ne pomeni samo zgodovine in tradicije in tudi ne samo izraza lastnosti svoje etnične skupine, čeprav tudi to cenimo. Zdenka Lovec Prvi večer II. folklornega festivala jugoslovanskih narodov je bil posvečen izvirni folklori. Med drugimi so nastopili tudi Kurenti iz Markovcev pri Ptuju (na sliki): z grotesknimi maskami in značilnimi ovčjimi kožuhi, z v.ir-tuoznim pokanjem dolgega biča in glasnim zvonjenjem navezanih kravjih zvoncev pri poplesavanju so navdušili občinstvo Igor Newer!y: LETA ZORENJA. Roman je v ¡Levstikovem hramu izdala Mladinska knjiga. »Leta zorenja« je v leposlovni obliki prikazana zgodovina razrednega Iboja na Poljskem v času med obema vojnama, ko se je delavstvo osveščalo in organiziralo ter se podtalno in is stavkami Iborilo proti kapitalistični plemiško-meščan-ski idružbl. Pisatelj je to dokumentirano osnovo podkrepil tudi s item, .da v povesti nastopajo itudi nekatere resnične osebnosti. Roman tje prevedel France Vodnik. i KIPARJI »FORME VIVE« NA IZLETU po Dolenjski V nedeljo in ponedeljek so kiparji, zbrani v portoroškem delu Mednarodnega simpozija »Forma viva«, obiskali svoje kolege v Kostanjevici na Krloi. Vaščani so jim priredili izredno topel sprejem, poudarjajoč, da so ponosni, ker so postali prizorišče mednarodnega srečanja kiparjev. Gostom so priredili bogat program iz- letov, na katerih so si kiparji ogledali naravne lepote in razne druge zanimivosti v bližnji in daljni okolici Kostanjevice. Tako so si ogledali najdišče nekdanjega rimijanskega rečnega pristanišča Neovidiuma, se seznanili s delovnim procesom in sistemom delavskega samoupravljanja v tovarni papirja Videm-Kršlco, katere delovni kolektiv je del svojih sredstev namenil' prav za finansiranje simpozija, dalje so obiskali atelje kiparja-medaljerja Stovička In šli na izlet na čudovito razgledno točko Sremič nad Krškim. Tam jim je predsednik ObLO Nunčič priredil sprejem, med katerim je v kratkem nagovoru poudaril predvsem to, da so delovni ljudje, ki so prispevali del svojih sredstev za simpozij, osebno zainteresirani, da bi ta simpozij pokazal čim lepše uspehe. V ponedeljek je zbrane kiparje iz 14 držav obiskal predsednik Sveta za kulturo pri Izvršnem svetu LRS Boris Kocjančič. Predsednica Simpozija, podpredsednik OLO Novo mesto Vilma Pirkovlč, je v razgovoru s kiparji nakazala glavne smernice in načela simpozija, potem pa se je razvila diskusija, v kateri so naši predstavniki odgovarjali kiparjem na njihova Vprašanja. Tovariš Kocjančič je med drugim poudaril, da je zamisel simpozija .naletela na tako velik odziv med našim prebivalstvom m odgovornimi osebami predvsem iz naslednjih treh razlogov; prvič je Jugoslavija kot znani pobornik za mir in prijateljsko sodelovanje vedno pripravljena podpreti vsako srečanje, ki lahko prispeva k širitvi ideje sodelovanja; umetniki pa so sploh znani kot poslaniki lepote in sodelovanja v lepem; drugič je prava umetnost razumljiva vsem, torej tudi našim ljudem, pa naj bo delo domačina ali daljnega Japonca; in tretjič: naša dežela, ki je res svobodna, daje možnost za popolnoma svobodno ustvarjanje, kar je jamstvo za splošen uspeh simpozija. Tovariš Kocjančič je izrazil prepričanje, da lahko kiparjem že vnaprej čestita k uspehu, in pa upanje, da jim bo bivanje pri nas ostalo v prijetnem spominu in da se bodo radi še vrnili na kraj, kjer bodo ostale njihove umetnine, V dopoldanskih urah ponedeljka so si kiparji ogledali še zanimivosti Novega mesta, popoldne pa so se preko Dolenjskih toplic odpeljali na kočevski rog, kjer so si ogledali Bazo 20. nekdanji sedež, vrhovnega štaba NOV Slovenije. jule DOMAČE IBRANJE. ,Izdala Mladinska knjiga. .Založba ise je odločila, da bo tudi za osnovno -šolo izdala zbirko slovstvenih ,del, ki naj ibi služila v šolah kot domače 'branje. 'Prvi zvezek, ki je ite dni izšel, obsega skoro vse, Ikar je |v "učnem načrtu ža osnovno šolo predvideno kot domače branje v prvem 'razredu. Prihodnji zvezki ibodo sledili. Ivan -Jan: IZPOLNJENA BESEDA. Mladinska knjiga je izdala ito |delo ob 20. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov. 'Vodilna misel 27 novel, ki temelje na spominih Ipreživelih borcev m na dokumentarnem gradivu, je: Grobovi žive! Vsaka novela obravnava 'zadnje in usodne 'trenutke ljudi v INOB, Iki so (bili obsojeni na smrt. IKnjigo je ilustriral Ive Subip, Radovan Kratky-Milan .Sedy: TOR-PEDOVKA. Zgodba, iki ¡sta jo napisala češka pisatelja, je vesela, nenavadna, napeta, (fantastična. 'V ¡njej pripovedujeta to, kar sta Idoživela, 'ko sta Ibila majhna. ¡Njuni junaki potujejo |v lesenih koritih, ki po se v nji» hovi domišljiji spremenila v mogočne ladje, torpedovke. iDelo (je prevedel Matej Rode, izdala ipa ga je. Mladinska knjiga. Najlepše antične pripovedke v priredbi Gustava Schwaba je založila Mladinska knjiga v Ljubljani. Prviič je ta Sch\vabova zbirka izšla pred 120 leti in je od takrat našla pot med vse evropske narode. Pisatelj je za zbirko skrbno nabiral gradivo nad 20 let med starogrškimi ■ in rimskimi viri in si je knjigo zamislil'kot kompleksen pregled nad življenjem in verovanjem stare dobe in ne kot enciklopedijo mitoloških pripovedk, Plod njegovega dela je bila obsežna knjiga, ki smo jo dobili v slovenskem prevodu dr. Frana Bradača in s 16 celostranskimi fotografikami Milana Kumarja, izdelanih po podobah na-starogršlcih novcih. Knjigo, ki obsega več kot 700 strani lepega branja, krasijo še detajli iz starogrškega slikarstva na vazah. Dolg uvod v knjigo je študija o starih . Grkih in njihovi mitologiji. GUSTAV SCHWAB [MmmSOmm Múkm ^vČf-U.....' (Iz knjige NAJLEPŠE ANTIČNE PRIPOVEDKE. Izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani, prevedel dr. Fran Bradač, opremil Dušan Premrl, slikovne priloge po antičnih predlogah Milan Kumar) Italijanski likovni umetnik Sangre-gorio iz MIlana, ki je tudi udeleženec portoroškega simpozija »Forma viva«, je znan po svojih umetniških stvaritvah daleč čez meje svoje domovine, saj je razstavljal že v raznih evropskih državah z velikim uspehom. Tudi tokrat nastopa Sangregorio v Jugoslaviji kot eksponent italijanske likovne umetnosti, zato bo njegov prispevek v bodoči galeriji na prostem toliko pomembnejši ZALOZBA LIPA (CZP Primorski tisk) v Kopru objavlja izid nagradnega natečaja za izvirna književna dela z ustrezno tematiko iz NOB, Iti ga je razpisala v počastitev »20-letnicc vstaje jugoslovanskih narodov'«: Domači avtorji so poslali v natečajnein roku U' rokopisov, izmed katerih jo založniški svet založbe Lipa po presoji izbral 4 dela in jih predložil posebni komisiji. Prva nagrada ni bila dodeljena. Drugo nagrado je prejel roman Vasje Ocvirka V NOVO ZIMO, PARTIZANI! (zadnja ¡knjiga, trilogije, že Izšli; HAJKA in SONCU NI VERJETI). Tretjo nagrado je dobil roman Mileta Pavlina NAJHUJE JE BITI SAM, Razen za nagrajena dela je založba ponudila odkup aytorskih pravic še za naslednja rokopisa: roman iz NOB LJUDJE BODO OSTALI (Marija Vogrič) in sodobni reman Marte Gromovc IZPOVED ZKNE. Z občudovanjem so za deklico gledali ¡kralj in . atenski meščani, z žalostjo ¡in bolečino Heraklejevi sinovi in Iolaos. Toda usoda ni dopustila ne prvim in ne drugim, da bi se predajali svojim misiim in občutkom. Zakaj komaj jim je Makarirja izginila izpred oči, je prihitel glasnik veselih lic k žrtveniku in glasno zaklicali »Pozdravljeni, dragi sinovi! Povejte mi, kje je starček Iolaos? Prinašam-mu veselo poročilo.« Iolaos je vstal od žrtvenika, a ni mogel takoj pregnati globoke žalosti s svojega obraza, tako da ga je moral glasnik najprej vprašati po vzroku, Zakaj' je potrt, »Neka domača skrb me muči,« je odgovoril stari junak, »ne vprašuj dalje, marveč mi rajši reci, kaj nam dobrega obeta tvoj veseli- pogled!« »Ali me ne poznaš?« je rekel glasnik. »Starega služabnika Kila, Hera-klejevega in Dejanej-rinega sina? Veš, da se je moj gospodar na begu ločil od vas, da bi zaveznike pridobil. Zdaj je pravočasno prišel z močno vojsko In stoji utaborjen nasproti kralju Evristeju.« Veselo je završalo med begunci oki:og žrtvenika in veselje je zajelo tudi meščane. Sivolaso Alkmeno samo je radostno sporočilo izvabilo Iz ženskih sob v palači, In stari Iolaos se ni menil za noben ugovor; dal si je prinesti bojno opravo in si sam nadel oklep. Priporočil je -varstvo nad materjo- in otroki svojega prijatelja atenskim starešinam, ki so ostali v mestu, sam pa je pohitel z mladimi vojščaki in njihovim kraljem Demofoontom, da bi se pridružil Hi-lovi vojski. Ko je tako združena vojska stala v lepem bojnem redu in ¡je polje odsevalo od bleščečega orožja, na drugi strani pa je za lučaj kamna oddaljena' močna vojska kralja Evr.istcja z njim samim na čelu razširila svoje nepregledne bojne vrste, je Hilos, Heraklcjev sin, stopil s svojega bojnega voza, se- postavil na sredo uli- ce, ki je bila še med obema vojskama, in zaklieal argejskemu kralju, ki mu je stal nasproti; »Knez Evristeus! Preden se začne brezplodno prelivanje krvi in se dve veliki mesti spopadeta zavoljo malo ljudi, poslušaj moj predlog! Daj, da midva s poštenim dvobojem odločiva borbo! Ce . padem jaz od tvoje roke, od vedi I-Ieraklejeve otroke, moje brate, s seboj, in stori z njimi, kar hočeš. Ce pa bo meni dano, da te posekam, naj bo meni in mojim zagotovljena čast in oblast na Pelopo-nezu!« Vojska zaveznikov je pokazala svoje odobravanje z glasnim vzklikali jem in tudi v argejslclh vrstah se je slišalo mrmranje v znak, da se strinjajo s predlogom. Samo zlobni Evristeus, ki je že pred Heraklejem dokazal svojo strahopetnost, se je tudi zdaj bal za svoje življenje in ni maral nič slišati o predlogu in ni stopil iz bojne vrste, ki ji je načeloval. Nato se je Hilos vrnil k svoji vojski; vedežl so žrtvovali in kmalu je odjeknil bojni krik. »Meščani,« je zaklieal Demofoon svojim borcem, »mislite na to, da se bojujete za dom in za lastno ognjišče, za mesto, ki. vas (je .rodilo in vzredilo!« Na drugi strani je Evristeus rotil svoje vojščake, naj ne osramotijo Arga in Miken, ampak naj bodo dobremu imenu svoje močne države v čast. Tedaj so se oglasile tirenske trobente un ščit je udarjal ob ščit, vozovi so ropotali, zvenela so kopja, meči so avenketali, .ranjeni so padali in je tali. Nekaj trenutkov so se zavezniki Heraiolejevih sinov umikali pred navalom argejskih kopij, ki so grozila, da bodo razbila njihove vrste, a kmalu nato so odbili sovražnike in prodrli naprej; nastalo je pravcato klanje, ki pa dolgo ni odločilo boja. Potem je vendar' začela bojna: vrsta Argejcev omahovati, njihovi bojni vozovi in težko oboroženi vojščaki so pričeli bežati. Zdaj je zamikalo tudi starega Ialaja, da bi svoja stara leta proslavil še s kakim junaštvom. V trenutku, ko je Hilos na svojem bojnem vozu drvel mimo njega, da bi bežačemu sovražniku prišel za tilnik, je starec dvignil desnico proti njemu in ga prosil, naj ga pusti, da stopi sam namesto njega v voz. Le-ta se je spoštljivo umaknil prijatelju svojega očeta in zaščitniku svojih bratov;'stopil je z voza in na njegovo mesto je sedel Iolaos. Staremu možu sicer ni bilo lahko voditi četverovprege, a jo je vzlic temu gnal in je dospel do .svetišča -Palen-ske Atene. Ko je v daljavi zagledal Bviistejev voz, .kako beži in dviga prah, je vstal s sedeža in.prosil Zev-sa in Hebo, boginjo mladosti, nesmrtno ženo svojega prijatelja I-Ierakleja na Olimpu, da bi mu samo za ta dan bit;kc vrnila mladeniško moč, da se maščuje nad Heraklejevim sovražnikom. Tedaj se je zgodil velik- čudež: dve zvezdi sta se utrnili z neba .in sedli konjem na jarem, hkrati .pa je voz zagrnila gosta megla. To. je trajalo samo nekaj trenutkov, nato pa so megla in zvezdi izginile in na vozu je stal Iolaos, pomlajen,- z rjavi» mi kodri na glavi, z vzravnanim tilnikom, v . mladostni roki čvrsto držeč vajeti svoje četverovprege. Tako je zdirjal naprej in dohitel Evristeja, ko je imel že skironsko. pečino pri Mega-ri za seboj, pri vhodu na ravnino, koder 'je hotel Argejec ubežati. Evristeus ni spoznal zasledovalca in se je začel braniti s svojega voza, toda zmagala je mladostna, moč, .'ki sla jo lolaju dala Zevs. i-n Heba, Iolaos je svojega starega sovražnika spravil z voza, ga na svoj voz privezal in ga kot prvega ujetnika odpeljal k zavezniški. vojski. Zdaj je bila bitka do kraja dobljena. Argejslca vojska, ki je zgubila svojega vojskovodjo, se je spustila v divji beg in v kratkem nI bilo videti nobenega sovražnika več na ati-ških Ueh. O DELU POKLICNE POSVETOVALNICE V KOPRU Da so še v ibližnji preteklosti odločali o izbiri poklica za svoje obroke največkrat starši, menda -ni treba posebej poudarjati. Tudi posledice takšnega, čestokrat vsiljenega uka, ki budi v otroku odpor do dela, so razumljive. Zato je služba poklicnega usmerjanja, ki deluje tudi v našem okraju v sestavi Zavoda za zaposlovanje, ena najbolj pomembnih družbenih institucij, katere vloga je iz leta v leto večja. Tako je dobila psihologija kot znanost novo delovno področje, ki se nenehno izpopolnjuje in postaja nenadomestljiv pomočnik mladine v odločilnem trenutku, ko stoji otrok po končanem obveznem šolanju pred vprašanjem: kam sedaj? ODKRIVANJE SPOSOBNOSTI DUHA IN TELESA Sposobnost, interes in nagnjenje '— to so osnovni činitelji in MIDVA Z MOPEDOM Ko sem zavijal mimo postojnske bencinske črpalke, sem se spomnil, da bo treba mojim devetinštiridesetim kubikom nove življenjske sile. Takoj bom na vrsti, sem zadovoljno ugotovil, ko sem ustavil pri »mešanici«. Toda mož v zeleni obleki me je prezrl, zakaj prav tedaj se je ustavljal pri črpalki osebni avtomobil s tujimi oznakami dn mož je skočil k njemu. »Kaj pa sem jaz z bornimi 49 kubiki "proti takšni moči,« sem se tolažil. »Nekoliko lahko še počakam, saj ne gori voda!« Uslužbenec, ki goji spoštovanje pred kubiki in tujimi registrskimi tablicami, je hitro napolnil tank, obrisal stekla in spravil v žep nekaj drobiža. »Aha, sedaj sva pa midva na vrsti,« sem potrepljal svojega konjička po tanku. Zdajci pa je tik za nama privozila pravcata ladja in mož v zelenem, ki je že hotel k meni, je ves prevzet obstal in potem neznansko dolgo polnil tank, brisal stekla in polnil zračnice. Nemara je vse to delal tako vneto in zbrano tudi zato, ker se je okrog ladje nagnetlo čuda gledalcev. Navsezadnje je kapitan cestne križarke, debeluhar v kratkih hlačah, dvignil »sidro«, in od-plul novim občudovalcem naproti. To pot nisem nič več mislil in se tolažil ali vzdlhnil, ampak preprosto zavpil. Mož v zelenem je pristopil in preprosto dejal: »No, sedaj pa midva.« , ab osrednje funkcije, ki so odločilne za izbiro poklica. Da se čestokrat razhajajo, zgovorno potrjujejo številni primeri, ki jih beleži tudi koprska poklicna svetovalnica v svoji vsakdanji praksi. Otrok se na primer ogreva za poklic inženirja, toda po pet ali celo de-seturnem testiranju v poklicni svetovalnici pokaže psihološki pregled s preizkušeno metodo povsem drugačne sposobnosti, ki jih dotlej niso odkrili niti otrokovi starši niti šola. Zatorej ni odveč trditev, da je poklicno usmerjanje zares kontinuiran proces iskanja najboljših rešitev, kar zanesljivo privede otroka v tak poklic, da bo z uspehom stopil v življenje in si tudi v družbi našel zares pravo mesto. NAPORNO, VENDAR HVALEŽNO DELO Naloge poklicne svetovalnice niso preproste in se ne odvijajo zgolj v prostorih te službe. Pravzaprav sestavljata delovni program poklicnega usmerjanja dva dela: otroci se po obveznem osemletnem šolanju najprej posvetujejo z referentom za poklicno usmerjanje mladine, ki natančno zapiše otrokove izjave glede izbire poklica. Pred tem so namreč poverjeniki svetovalnice na šolah že predavali mladini in staršem o pomembnosti odločitve za poklic ter o posameznih strokah ter poklicih posebej. Točna evidenca o številu učnih mest ter šol pomeni po ponovnem obravnavanju poklicne svetovalnice z mladincem ali mladinko čestokrat zadnjo postajo pred odločitvijo. Vendar so "ogosti primeri, da se odloči poklicni svetovalec za psihološki pregled, ki pomaga razvozlati še tako zapleten primer. Naj omenimo, da so vzgojitelji na šolah poklicni svetovalnici v veliko pomoč ter gre prav temu plodnemu sodelovanju zasluga za letošnjo uspešno akcijo poklicnega usmerjanja. POKLICNO SVETOVANJE ZAJELO LETOS 1060 OTROK Številka je presenetljivo visoka, če pomislimo, da opravljata odgovorno delo v poklicni svetovalnici v Kopru samo dve osebi: honorarni poklicni svetovalec Sergej Pirjevec in referent za poklicno usmerjanje mladine Sonja Frančič. Da je poklicno svetovanje zajelo kar 1060 mladine (okrog 95 %> vseh otrok s končano šolsko obveznostjo!, je zasluga zares sistematičnega dela te službe. Koprska poklicna svetovalnica zajema področje občin Piran, Izola, Koper, Sežana in Hrnelje. Kljub majhnemu številu razpisanih učnih mest v omenjenih občinah — skupno 443 za moško in 74 za žensko mladino — je uspelo svetovalnici vključiti v ustrezne poklice okrog 280 mladincev in mladink, okrog 780 otrok se je odločilo za nadaljnje šolanje, medtem ko bodo ostali — učenci šestih in sedmih razredov, ki so sicer že zaključili obvezno šolanje — nadaljevali za mačjo por-cijo, pa liter vinske mešanice po 360 dinarjev, pivo po 170, posteljo 600, ležišče na skupnem ležišču 360, Škatlico vžigalic 30, razgledniškl zmazek koče 50 dinarjev in tako dalje. Menda ne nabavljajo vsega tega iz Rima? »V planinskih postojankah je povsod vse dražje in turisti s tem navadno računajo,« ga je skušal nekdo tolažiti. »Ostia, od kdaj pa Je Slavnik na nimalaji? V dobre četrt ure sem z avtomobilom iz Hrpelj na vrhu. Kakšne režije pa so s to gostilno na Slavniku? Dve ženski in en moški, to je ves personal. Nobene izbire v jedeh. Zadovoljiti se moraš s tem, kar ti ponudijo. Račun pa so mi za-Bolili, da mi je mrzel pot stopil na čelo. Ali ni nikogar, ki bi vse to kontroliral?« »Pritožite se. na sindikat železničarjev v Ljubljani. Ta Ima sedaj v zakupu Tumovo kočo na Slavniku!« »Mai ostia! Zakaj ne na škofijski ordinariat? Sedaj lazumera! Cene torej kakor v spalnem in jedilnem va- gonu ekspresnega vlaka!« Nagle je stlačil škatle cigaret po žepih, zmaja! s plešo in odhlačal iz trafike. Avstrijski zakonski par. Pri petdesetih. Avto znamke DKW. Na križišču v Kozini me je malone podrl. »Brez strahu, imam zanesljive zavore«, me je miril, ko sem smešno zatelovadil pred avtomobilovim rilcem. Ce bi mu vedel svetovati, kje bi lahko kupil sadja, je prijazno za-škilil vame Izza debelih naočnikov. — Kateri hudič ga je napotil v Kozino po sadje — se mi je kakor trn zadrlo v možgane. Se sami ga »uvažamo« od časa do časa menda z Goriškega ali Koprskega. Ne vem točno. Vem le toliko, da o kvaliteti te robe ne kaže na glas spregovoriti. Zaradi tržne ln sanitarne inšpekcije! In zgodilo se je, da sem prvikrat v življenju grešil zoper domoljubje. »Obžalujem, ne vem! Nisem iz tega kraja:« Tako sem strahopetno zatajil Kozino, žalostna mi majica! Ni bilo drugega izhoda. Pravijo, da laž v sili ni greh. Potem mi je zgovorni možakar razložil, da z ženo že tretje leto zaporedoma prihajata na počitnice v Portorož. »Pa menda ni tam zmanjkalo sadja?«, sem se čudil. »Lepega, Izbranega sadja ni dobi- ti. Marelice, hruške, breskve, tega bi si z ženo rada privoščila. Namesto tega ponujajo nagnito, obtolčeno, zmehčano sadje, ki mu s težavo uganeš ime. Naj bi bilo dražje, le mikavno in okusno bi moralo biti. Zelenega paradižnika je na kupe, pa nisem navdušen zanj. In sploh: po mojem spada paradižnik v kuhinjo. Nisem ga vajen grlzti na ulici kaRor medeno hruško,« je pojasnjeval. »K ribam pa se odlično prileže,« sem mu delal skomine. »O, ko bi bilo v Portorožu toliko rib, kolikor je paradajza, potem bi to bila Indija Koromandija! Le redko so ribe na hotelskem jedilniku. Imate čudovito morje! Prav gotovo žive tudi ribe v njem. Ali so zaščitene in jih smejo loviti le ob določenem letnem času, ali pa nimate spretnih ribičev? Pred tremi leti sem plačal za polno hotelsko oskrbo po 1.500 dinarjev na osebo. Letos plačam po 2.500 dinarjev. Mislil sem, da so v to ceno vlcalkulirane tudi ribe!« Segav! Avstrijec je kanil v svoj besednjak nekoliko sarkazma, vendar mu tega nisem mogel zameriti. Vljudno sem ga vprašal, čemu mi vse to pripoveduje ln mu pojasnil, da velikodušno odklanjam vsakršno odgovornost za pomanjkanje kvalitetnega sadja v Portorožu, kakor tudi za hotelske cene z ribami vred. Jaša Zvan SiiiMMBHiimililMSBBiUgaB.'!''" Krvodajalci, ki so se javili v transfuzijski postaji 24. in 27. t. m.: BOLNIŠNICA IZOLA: Franc Blatnik GOSPODINJE: Ljudmila Pušpan, Marija Strmšek ITALIJANSKA GMNAZIJA PIRAN: Ferruclo Bartole KMETIJSKI KOMBINAT KOPER: Anton Dilica, Martin Hozjan, Peter Jankovič, Ivan Lemut, France Ma-roh, Miroslava Sajko, Cilka Ste-fančič, Ivan VinkoVič, Anton 2ni-daršič MAVRICA PIRAN: Ivap Kriibel NARODNA BANKA PIRAN: Edo Pa- vileti č PLM PORTOROŽ: Boris Matlč, Viktor Zagmojster RUDNIK SEČOVLJE: Franc Strmšek SOLINE PIRAN: Dušan Batistič, Viktor Bonin, Antonija Božič. Pietro Brajko. Ernest Bratina, Viktor Bu-bola, Stanko Camlek, Petro Durde-vlč, Jožef Fičur, Lovrenc Grbec, Dario Grbec, Mirko Jankovič, Milan Jurkovič, Florjan Kleva, Rozika Kragelj, Marija Kocjan, Jože Krt, Valerij Markežič, Milka Martinovič, Michele Meola, Alojz Pahor, Vera Peric, Giovanni Potoco, Angel Pri-bac, Emil Prodan, Antonija Pucar, Antonijo Ruzzier, Marija Sirk. Ciril Somrak, Miro Srabotič, Anton Stopar, Miroslava Satej, Sergio Šau. kritiki očitali malomaren in nekulturen odnos do gostov ali celo surovost nasproti potnikom. Pri tem se seveda ne moremo zaba-rikadirati za izgovor z objektivnimi težavami in vzroki. Krivda je subjektivna, O tej krivdi govorimo in pišemo tudi mi sami že leta, izboljšanja pa kljub temu ni veliko. Zaradi tega se moramo vsaj ob teh tako soglasnih kritikah resno zamisliti v vprašanje: Kako dolgo bomo še dovoljevali, da nas nekateri natakarji v nekaterih gostinskih podjetjih postavljajo s svojo neekspeditivnostio, malomarnostjo in nemalokdaj celo z neolikanostjo pred domačim in tujim svetom na sramotni oder? Kako dolgo bomo še dovoljevali, da bodo kupci še dalje mogli upravičeno kritizirati enako nekulturen in netrgovski odnos nekaterih prodajalcev do strank? Kako dolgo bomo končno trpeli razne neokusnosti nekaterih sprevodnikov avtobusov in motornih čolnov? To osebje opravlja važno družbeno in gospodarsko funkcijo in od njega ni odvisen samo naš ugled, marveč tudi gospodarski uspeh. Zaradi tega bi morali tu poseči vmes tudi krogi izven podjetij, če vodstva' sama ne morejo napraviti reda. To so dolžne storiti poleg oblasti še posebej družbene in politične organizacije. Zato bi bilo koristno, da bi postavile kdaj na dnevni red svojih razprav tudi ta vprašanja. Dovolj dolgo so na kritike molčale. R GELÉE ROYALE i— MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran — proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah, Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. 1 H'«* Î 1 »..'. s Poletne obleke iz črtastega blaga. Črte so vedno moderne in primerne za marsikatero kombinacijo: obleke so lahko ozke ali široke, z dolgimi ali kratkimi rokavi, pa tudi brez njih TELESNA VZGOJA ^r § [? © 1 T it ŠAH it TELESNA VZGOJA ir SPORT it SAH it TELESNA VZGAJA it ¿P KOPRČAN ČOK Z JADRNICO BARBA VANE OSVOJIL ČETRTO MESTO — NOVA POTRDITEV KAKOVOSTI NAŠEGA JADRALNEGA ŠPORTA (Nadaljevanje s 1. strani) vodstvu, vendar je moral popustiti, ko so njegovi nasprotniki prišli v ugodnejšo vetrovno pozicijo. V četrti regati je imel Cok priložnost za kar najboljžo uvrstitev v generalni lestvici, saj se je nepričakovano znašel v vodstvu, vendar ipa je zasedel šele tretje mesto po zagrizeni borbi z večkratnim državnim prvakom Gregom. Jugoslovanska ženska ekipa Novako-vič-Sirovaška je zasedla 13. mesto pred Francozinjama Dumas. V zadnjih dveh regatah je Jugoslovan Grego prijetno presenetil, saj je obakrat osvojil prvo mesto in postal končni zmagovalec. Pihal je srednje močan maestral, ki je dovoljeval veliko hitrost in zato s» morali tekmovalci pokazati vse svoje taktično in tehnično znanje. Koprčan Cok je v peti regati imel nekoliko smole pri startu, pozneje pa je skušal z raznimi manevri nadoknaditi zamujeno, kar pa mu ni uspelo in je prišel na cilj šele deseti. V šesti regati je Cok sicer popravil svoj položaj in zasedel tretje mesto, vendar pa mu končni izračun ni mogel nuditi boljšega plasmaja. Tehnični rezultati: 1. Delta (Grogo-Nikolič, Reka), 7459 točk; 2. Spray (Bernard in Michel Mageron,- Francija), 7147 točk; 3. Bru-nello (Carlo in Mario Brunelli, Italija), 7047 točk; 4. Barba Vane (Cok-Jurca, Koper), 0997 točk; 5. Zal (Maz-zone-Stoffer, Italija), 6319 točk; 6. Bon II (Isenburg-Orizlo, Italija), 5962 točk; 7. Spalato II (Renato in Bruno De Polo, Italija), 5905 točk; 8. Grlica Postojnski strelci tekmujejo (Zoričič-Marazovič, Split), 5830 točk; 3. Dodo III (Gorla-Del Grande, Italija), 5682 točk; 10. Kolibrič (Dadas-Količ, Split), 5394 točk. Letošnje evropsko mladinsko prvenstvo jadrnic Snipe pomeni novo utrditev slovesa našega jadralnega športa. Medtem ko smo lani v Franciji osvojili osmo mesto, je letos ostal naslov evropskega prvaka v naših rokah. Za ljubitelje jadralnega športa v našem okraju pa je vsekakor najbolj radostna vest o odlični uvrstitvi Coka in Jurce, vendar Je Sltoda, da nista imela priložnosti za daljši trening z novo jadrnico. Glavni vzrok, 'da je slovenski prvak Izol-čan Majerič zasedel šele 18. mesto, je verjetno v nekaterih tehničnih pomanjkljivostih nove jadrnice, ki je bila splavljena tik pred začetkom tekmovanja. Izvedba tekmovanja je bila na Izredni višini, kljub temu, da Naša slika kaže detajl ene izmed regat letošnjega evropskega mladinskega prvenstva jadrnic mednarodne klase Snipe. Prva jadrnica desno je Barba Vane, izdelek jadralnega kluba Jadro-Koper in 'krmarita jo Koprčana Cok ter Jurca, ki sta v generalnem plasmaju zasedla odlično četrto mesto. Druga jadrnica pa je Delta, s katero sta Rečana Grego in Nikolič osvojila evropsfco V organizaciji Občinskega strelskega odbora Postojna je bilo v torek in sredo na strelišču za Sovičem prvenstvo postojnske občine v streljanju z malakallbrsko puško. Prvenstva so se udeležili tekmovalci petih strelskih družin. Med posamezniki je z 224 krogi od 300 možnih zmagal dnž. Amer Krivec (SD Gozdar) pred Andrejem Mlkoletlčem (SD Center), ki je zadel 214 'krogov. Po prvenstvu so določili člansko in mladinsko moštvo, ki bosta zastopali postojnsko občino na republiškem prvenstvu v streljanju z malokallbr-sko puško v Ljubljani. Prejšnji teden so izvedli letošnje sežanCanke okrajni finalist V nedeljo je bil v Sežani odbojkarski turnir članic za kup Jugoslavije. Okrajni finalist je ponovno TVD Partizan Sežana, ki je s tem že dru-gčč osvojil prehodni pokal Komisije za odbojko. Rezultat TVD Partizan Sežana : TVD Partizan Izola 3:0, TVD Sežana : Telekomunikacije Sežana 3:0, TVD Izola : Telekomunikacije 3:0. družinsko prvenstvo ¡z istim orožjem tudi člani SD Center Postojna. Med dvajsetimi strelci je bil prvi Milcole-tič (208) pred Jurco (203) dn Gerže-Ijem (201). Dober rezultat pa je dosegel tudi pionir Andrej Bratož, ki je zadel 186 [krogov. {ma) je vreme nagajalo. prvenstvo ŽIVLJENJE V TABORU PREDVOJASKE VZGOJE V ILIRSKI BISTRICI na tradicijah narodnoosvobodilnega boja ODBOJKA turnir okrajnih reprezentanc Komisija za odbojko pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo Koper prireja turnir okrajnih reprezentanc članic v odbojki v počastitev 20-letnice vstaje. Turnir bo v Izoli na letnem igrišču TVD Partizana Izola v soboto od 15. ure dalje in v nedeljo od 8. ure dalje. Sodelujejo okrajne reprezentance članic okrajev Maribor, Ljubljana, Kranj, Novo mesto in Koper. Istočasno bo turnir ekip članov v Mežici, mladincev v Murski Soboti in mladink v Kamniku. Turnir članic v Izoli bo največja tovrstna prireditev pri nas po osvoboditvi, zato si jo bo vredno ogledati. Prostori Osnovne šole v Ilirski Bistrici so ob ikoncu šolskega leta zamrli le za kratek čas. Otroke, ¡ki so vse šolsko leto dajali tej šoli videz čebelnjaka, so zamenjali novi gosti — starejši bratje teh otrok. 2ivljenje med starimi zidovi šole je sedaj še bolj živahno kot popred. Nad vhodom na šolsko dvorišče stoji napis: , »Tabor .predvojaške vzgoje«. Sedanje prebivalce šole zbudi jutranja pesem. Ob veselih poskočnicah jutranjega programa ljubljanske radijske postaje telovadijo, sem in tja je slišati komandirjevo .poveljevanje: en-dva-tri-štlri . .. Odhod na dopoldansko vežbanje je resen. Nisem jih še slišal, da bi odšli iz tabora s pesmijo na ustih. Vsi so iresnih, izbranih obrazov. Vem, da vsi mislijo, ikaj jim bodo komandirji Ivan, Mitko in Vojko povedali novega. Zanje je vse novo in kar jim komandirji povedo ali pokažejo, si hočejo čimbolj vtisniti v spomin. Kalkor je odhod iz tabora tih, talko fflcdi agio^i SOBO IN KUHINJO v Mariboru zamenjam za Koper ali Izolo. Informacje daje Testen, Koper, 'Repičeva 1. VBSPO 125 ccm, model 1953, ugodno prodam. Rinald Stok, Koper, skladišče Lipa, Muzejski trg 7. PRODAMO ugodno osebni avto Fiat 1100 E, generalno popravljen. Avto-moto društvo Koper. MELBROSIN • preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh Iékamah. fLekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino CASA DELLTMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLÔ 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih, jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo. LANATEX — uvoz-izvoz Trst, Ulica Machiaveffi '9, tel. 61-047, blizu trga Ponterosso, prodaja ana debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah. ZA POMLAD IN POLETJE DOBITE NAJCENEJE V »MA-GAZZINI ALLA 5TAZIONE«, Trst, Ulica Cellini št. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s prepustnico imajo poseben popust. INTERTEXT1L, Trst, ulica Sv. Nikolaja št. 30, nudi bogato izbiro ^vsakovrstnih tkanin, vse vrste ctezn'ih plažčev »Super Nylon«, vetrnih jopičov, bund, raznovrstnih pletenin. TEKS1L za krila in izgotovlijena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, (kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Kopru za enakovredno v Izoli. Koper, Miklavčičeva 3. ZARADI SLUŽBE zamenjam trisobno stanovanje v Izoli za enosobno v Kopru. Izola, Gregorčičeva 24. OBVESTILO Podjetje Autocommerce Koper obvešča vse lastnike motornih vozil, da bodo tehnični pregledi podaljšani do vključno 20. avgusta dnevno od 6. do 14. ure (razen Ob nedeljah), medtem ko bodo nadaljnji pregledi samo ob petkih. RAZPIS Upravni odbor tovarne pohištva STIL v Kopru razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV Pogoj: srednja ali nižješolska izobrazba s triletno prakso v knjigovodstvu. RAZPIS Zavod za gluho mladino v Portorožu razpisuje mesto NABAVLJACA-SKLADISCNIKA Možen je takojšnji nastop službe. OBVESTILO Avtoturistično podjetje Slavnik obvešča javnost, da je od 27. julija dalje vzpostavilo redno obratovanje avtobusov na sezonski liniji Portorož—Trieste z odhodom iz Portoroža ob 14.25 ter s po-vratkom iz Trsta ob 18.15. Potnikom priporoča, da si ob povratku iz Trsta proti Portorožu nabavijo vozovnice v lirah do Križišča-Dekani. AVTOTURISTIČNO PODJETJE SLAVNIK, KOPER BERITE KOPER: 3. in 4. avgusta italijanski barvni cinemascope film POJDEMO V SAN REMO, 5. in 6. avgusta ameriški barvni cinemaseope film CAS 2IVLJENJA IN CAS SMRTI, 9. in 10. avgusta bolgarsko-nemški film ZVEZDE. IZOLA: 3. in 4. avgusta ameriški barvni ednemaseope lllm NEKATERI SO PRITEKLI, 5. in 6. avgusta italijanski barvni cinemascope film POJDEMO V SAN REMO, 7. avgusta bolgarsko-nemški film ZVEZDE, 8. in 9. avgusta španski barvni film PRODAJALKA VIJOLIC, 10. 'In 11. avgusta ameriški barvni cinemascope film CAS ŽIVLJENJA in CAS SMRTI. ŠMARJE: 5. avgusta ameriški barvni film ZGODBA IZ MONTE CARLA, 6. avgusta ameriški barvni cinemascope film NEKATERI SO PRITEKLI, 9. avgusta ameriški barvni cinemascope film CAS 2IVLJENJA IN CAS SMRTI. ŠKOFIJE: ameriški barvni cinemascope film NEKATERI SO PRITEKLI, 6. avgusta ameriški barvni film ZGODBA IZ MONTE CARLA, S. avgusta sovjetski film PRVI DAN MIRU, 10. avgusta španski barvni film PRODAJALKA VIJOLIC. PIRAN: 4. avgusta francoski film MEGRE NASTAVLJA PAST (Garl-'baldi ob 16. in 20.15), sovjetski barvni film LETA RADOSTI (Riviera ob 20.30), 5. avgusta sovjetski barvni film LETA RADOSTI (Garibal-dl), francoski film MEGRE NASTAVLJA PAST (Riviera), G. avgusta ameriški barvni film ZLATA TROBENTA (Garibaldi), ameriško-! tali j anski barvni illm OKNO V LUNA PARKU (Riviera), 7. avgusta ameriški barvni film POVABILO NA PLES (Garibaldi), ameriški barvni film ZLATA TROBENTA (Riviera), 8. avgusta ameriški barvni film PRVI MESCAN (Garibaldi in Riviera), 9. avgusta ameriški barvni vi-sta-vision film ISKALCI (Garibaldi) angleški barvni vistavision film ARTISTI IN MODELI (Riviera), 10. avgusta angleški barvni ctnemasco-.pe i Mm ČRNA ORHIDEJA (Garibaldi), ameriški 'barvni vistavision film ISKALCI (Riviera). je bučen .prihod. 'Pesem, ki jo je slišati že od daleč, se ti zdi polna veselja in mladostnega poleta. »Ali si utrujen?« vprašana tega ali onega mladinca, ko se vrnejo z vež-banja. »Nič zato, saj bo popoldne dovolj časa za počitek dn razvedrilo,« mi je odgovoril nekega dne Franci, Gledal sem za njim, ko se je napotil tja, od .koder je 'bilo slišati magnetofonske posnetke četrtkovega večera. Tod je bila največja skupina mladincev. Mnogi so tukaj prvič videli magnetofon. Vsak si tudi želi, da bi slišal svoj glas. Tudi na žogo ne pozabijo nalšl mladinci. Medtem ko vidiš skupino mladincev tekati za žogo, vidiš drugo skupino pri šahu, tretjo pa slišiš, kako ob spremljavi kitare prepeva. Povsem sami zase pa so strelci, iki se vežbajo z zračno puško. Vsi so se rodili v najtežjih dneh naše revolucije. Velikokrat me sprašujejo kakor otroci v osnovni šoli: »Povejte nam, kako so se bojevaU partizani!« In z besedo jih povedem v vojne grozote, Vas Lipa jim ¡je najbolj znana iz NOB. Tam so 'gorele hiše in gospodarska poslopja — v njih pa so bile žene, otroci in vsi tisti, ki so bili v vasi, ko jo je okupator Obkolil. »Ali ste videli, ko je gorela Lipa?« »Videl sem. Stilri dni je gorela. Sidri dni je okupator pekel v tej vasi človeško meso. Ena vas — en grob.« »Ali se je kdo rešil?« so me spet vpraševali. Pripovedoval sem jim, da se je rešilo ie nekaj fantov in mož, ki so bili pri partizanih. Rešila se je tudi Smajilova družina, ki sedaj prebiva v Ilirski Bistrici in jo vsi mladinci poznajo. Tako se pogovarjamo o partizanih, o žrtvah in 'trpljenju . . . Skoraj vse razgovore podkrepimo s filmi in s slikami, ki jih povečamo z episko-pom. In "dan Je pri kraju. Kratek čas Je štirinadst dni, vendar so mladinci slišali tod največ o slav- nih dneh naše revolucije, o bojih aa svobodo in lepše življenje, ici ga imamo sedaj. M. S. veslanje v mariboru ZMAGOSLAVJE IZOLČANK Na državnem veslaškem prvenstvu prvega in zveznega razreda, ki je bilo pred dnevi na Brester-niškem jezeru, so izolske vesla-čice kluba »Argo« zasedle trikrat zapored prvo mesto. Pri ženskah sta se odlikovali predvsem Sosi-čeva in Gabrijelčičeva. V double-scullu in četvercu sta bili namreč med zmagovalkami, v skifu pa je bila Gabrijelčičeva druga. Med moškimi pa so bili naj uspešnejši tekmovalci Mornarja. nogomet NK POSTOJNA — NK RIJEKA 1:6 (0: S) Po zmagah nad Celjem (8:1) in Rudarjem (2:1) so nogometaši Rijeke gostovali v nedeljo v Postojni, kjer so v prijateljski tekmi pred približno tisoč gledalci premagali »Postojno« s 6:1 (3:0). Gledalci so od reških prvoligašev kljub visoki zmagi več pričakovali. V glavnem jih je navdušil samo začetek igre, ko so gostje kljub 'ležernosti v skopih desetih minutah igre dosegli prve tri gole. Igra je bila nato nezanimiva vse do sredine drugega ¡polčasa, ko so domači, čeprav so igrali vseskozi -podrejeno vlogo, dosegli častni gol. V moštvu »Postojna« se je odlikova.' vratar Dolenc, srečanje pa Je vodil z manjšimi napakami Lowko. (ma) PORTOROŽ: 4. avgusta francoski barvni film folies bergeres, 5. avgusta ameriški barvni cinemascope film povabilo na ples, G. avgusta ameriški barvni cinemascope film prvi meščan, 7. avgusta ameriški barvni film zlata trobenta, dtalijansko-ameriški barvni film okno v luna park. 9. avgusta angleški barvni cinemascope film Črna orhideja, 10. avgusta angleški barvni vistavision film artisti in modeli. IZouOo-KOm VSAK DAN POROČILA ob 7,30, 13,30 in 15. uri. Glasba >za dobro jutro vsak dan ob 7,15 in 7,35, zabavna ¿lasba ob 15,10, reklame ob 7,15 in 15,10. NEDELJA, 6. avgusta: B,05 Kmetijska oddaja: Izkušnje ¡letošnjega odkupa na Koprskem — 8,20 Za dobro jutro vam bodo peli in igrali — 8,00 Naša reportaža: V sončnem zalivu — 9,15 Zabavni zvoki — 9T45 Poje Dušan Jakšič — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,15 Poje Gorenjski vokalni Trgovsko podjetje »BOR« Koper sporoča vsem odjemalcem, da se je poslovalnica v Izoli preselila iz dosedanjih 'lokalov v Cankarjevem drevoredu 26 v nove prostore v Toma-žičevi 12 (zalivček Simon). Poslovalnica posluje z razširjeno dejavnostjo in sicer: trguje z drvmi na drobno, premogom in gradbenim materialom in žaga drva. kvintet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 7. avgusta: 13,40 Odlomki iz oper —, 14,30 športni pregled — 14,40 Hugo Winterhalter igra za vas — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 8. avgusta: 13,40 Tri skladbe za zabavni orkester RTV Ljubljana — 14,00 S ¡popevkami doma dn ¡na tujem — 14,30 Mladina poje: mladinski pevski zbor in Nataša Grom iz Kobarida — 14,45 Harmonika v ritmu — 15,30 Poskočne in okrogle z domačimi ansambli. SREDA, 9. avgusta: 13,40 V zabavnem •ritmu — 14,00 Narodne pesmi in plesi Iz .raznih krajev — 14,30 Kulturni obzornik: Seminar »SVOBOD« v Kopru — 14,40 Parada pilošč — 15,30 Poje zbor iz Podnanosa. ČETRTEK, 10. avgusta: 13,40 Z melodijami okoli sveta — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,30 Silovenske •narodne pesmi — 18,00 Turistična oddaja — 18,30 V ritmu z velikimi plesnimi orkestri. PETEK, 11. avgusta: 13,40 Stare melodije z orkestri Otto Kermbach In Alfred Heuse — 14,00 Odlomki iz operet »Planinska roža« in »Melodije srca« — 14,30 Domače aktualnosti: Kaj je pokazalo .prvo polletje v goriškem gospodarstvu — 14,48 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Slmonitija — 15,30 Igra godba na pihala. SOBOTA, 12. avgusta: 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Primorski tednik — 14,40 Nekaj melodij X. orkestrom in zborom Roberta Rossija — 15,30 Domače popevke. Napoved vremena za čas od 4. do 12. avgusta 19il V zadnjih dneh je bilo nestanovitno vreme, saj so bile marsikje krajevne plohe z grmenjem. V prihodnjih dneh pa bo topleje in vsaj deset dni brez padavin. Na v,se instrumente lahko igra en sam človek. Alex Lifshitz, glasbenik in izumitelj iz Brooklyna, je namreč iznašel elektronsko napravo, ki zaigra katerikoli rook'n'roll tako virtuozno kot najboljši jazz ansambel. Ritem in melodijo nadzira Alex s posebnimi gumbi. V bodoče bodo torej kapelniške palice zamenjali gumbi in stikala. ZAKONSKE NAVADE V PAKISTANU ' Te dni je izdala pakistanska vlada uradno poročilo, iz katerega zvemo, da se več kot polovica Paloistank poroči že pred svojim petnajstim letom. Poročilo tudi pravi,' da je. 7 odstotkov žena, ki postanejo vdove še, pred dvajsetim letom. NIČ VEC PRIVILEGIJEV Pijanci na Japonskem so do pred kratkim uživali privilegije, ki jim. jih je jamčil zakon. Po tem zakonu niso -bili odgovorni za svoje dela, ki so 5ih storili pod vplivom alkohola — pa najsi so storili še tako težak zločin, kot je umor ali podobno. Ženski člani parlamenta so se tri leta borili -nroti temu zakonu in so sedaj izvojevali zmago. Pijanci bodo odslej 1 odgovarjali za vsa krivična dela, ki jih .bodo storili. Skoraj vse, kar je na svetu najbolj nenavadnega, imajo v ZDA (če ne Iverjamete, berite njihove reklamne oglase). Tako nenavadno je tudi mestece Tumbstone. Nekdaj so prebivalci tega kraja kopali srebro, danes pa se preživljajo s spomini — vzdržujejo tradicijo »divjega ¡Zahoda«. Turistom je to pogodu in na veliko obiskujejo ¡to cowboysko čudo, kjer zapravljajo svoje dolarje. Pred .mestecem je -velikanska tabla z napisom: »Tukaj je bil največji pretep v Arizoni,« Spominov ¡na te znamenite čase .je na pretek. Lahko si ogledate Zloglasno igralnico in »saloon«. Na drugi strani ceste še vedno stoji ¡hiša, kjer je živel šerif, 'ki je slovel ¡po tem, da je iv 'eni sami sekundi izvlekel revolver in zadel cilj ne ¡da ibi meril. Zunaj imesta je pokopališče, kjer je plošča s KIT V TEMZI . Pred dnevi je zablodil iz Severnega morja v Temzo kit in napravil sprehod proti Londonu. Delal je velike valove, prevračal ladje' in sodijo, da je povzročil tudi smrt nekega človeka, ki ga je bil prevrnil s čolna. Rečna policija in številni prostovoljci so se na vse pretege trudili, da bi kitu pokazali pot iz reke. Zaman. Kit. je obležal na suhem in poginil. takšnim besedilom: »Pokopališče ¡pretepačev«. Takšno ime nosi zaradi tega, ker so ¡tod pokopavali le tiste, ki so zgubili življenje med pretepi. Prizor je nenavaden in človeku se -dvigujejo lasje. Zakaj pokrov- ni pribit in iz krste štrlijo predolge noge. Tam. je moč prečitati naslednji napis: »V Tumbstonu ni bilo nikoli ranjencev!« V gostilni »Kolo telege«, kjer nosijo natakarice obleke po modi iz leta 1880, vam ¡pokažejo zrcalo, ki je -bilo razbito ob nekem znamenitem obračunu med razbojniki. Takšen je turizem na drugi strani »luže». Pred pičlim letom je vzbudila velike proteste med ameriškimi rasisti poroka bele filmske igralke May Britt s črncem Sammyjem Davisom. Zdaj se jima je rodila hčerka (vsi tri- ' je na sliki) in družina pogumno kljubuje vsem rasističnim nagajanjem Policija v drugem na.iveCjem italijanskem mestu Milanu se je te dni spravila nad tako imenovane »clackson girls« ali po naše »dekleta-avtomobilske sirene«. V resnici so to prave sirene, lastnice luksuznih avtomobilov, s katerimi krožijo po cestah in lovijo petične moške. Seveda so njihove .»usluge« precej drage, zato so ■ imele največjo piko na inozemske turiste in poslovne ljudi z nabitimi denarnicami. Imele pa so tudi dobre zveze in jim policija dolgo ni mogla do živega, čeprav je prostituJ cija v vsakršni obliki z zakonom prepovedana. Akcijo proti njim so lahko izvedli le z izgovorom, da gre za odkrivanje tihotapcev z mamili. Na sliki: policija je na dvorišču milanske kvesture zbrala lepo število vozil, ki so last »mobilnih siren« KRŠILCI NOČNEGA MIRU Angleški kmet John Webber iz Exterja-.je bil obsojen, da mora svojim kravam onemogočiti', da bi ponoči mukale. Njegov sosed Charles Dayidson se je namreč pritožil, da. ne more spati'. Sodnik mu'je dal prav. Kako bo Webber sedaj prepričal krave, naj ponoči ne mukajo, ni znano. To sta edina -bela kita, ki živita v ujetništvu. Vsakega večera pomolita glavi iz vode in složno »zapojeta« v duetu. Pravzaprav pa na takšen način opominjata čuvaje akvarija v Santa Moniči, v Kaliforniji, da je čas za večerjo. — Niivar ne skrbi "žji-ofrOkaji. igra se s svojimi kockrilii-i'. VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE Vrata so se zaprla. Ko je prišel ¡na trg, si ni mogel kaj, da se ne bi opsoval. Zandlova -novica ga, je tako iz-nenadila, da je takoj tekel po radijsko postajo, ne da bi vsaj malce pretehtal nepričakovane stvari, na katere bi lahko naletel. Vprav čudno je, da je minilo vse tako gladko. Tako zatopljen se je zdrznil, ko ga je zaustavila patrulja dveh vojakov, ki sta, kakor se mu ¡je zdelo, zrasla pred njim kakor iz zemlje. Dementjov je povedal geslo, vendar sta mu vojaka zastavila pot in med seboj nekaj šepetala. Poveljstvo okupacijske vojske se je balo, da bi utegnili oficirji kar na lastno pest vkrcati na ladje, zat' je izdalo ukaz, naj bodo patrulje pozorne na vse sumljive vojake. Dementjov pa je izzval sumničenje s svojim kovčkom in s tem, da je šel proti pristanišču. Vojaka sta De-mentjovu svetovala, naj gre z njima na poveljstvo. »Če je to nujno potrebno, pa grem...« je dejal Dementjov mirno. Ni se bal poveljstva. Njegov legalni položaj je bil precej viden. Vedel je, da je izzval sumničenje s svojim kovčkom. Dežurnemu je lahko mirne duše dovolil, da kovček pregleda. V njem bi našel perilo, brivski pribor, brisačo in knjigo »Mein Kampf«, ilustrirane revije ter nek roman. Radijski oddajnik je bil v dvojnem dnu. Dementjov je stopal za patruljo mirno in si ni delal sivih las. Na poveljstvu je bilo še nekaj oficirjev,- ki so jih bile privedle patrulje. Po vrsti so jih klicali v kabinet dežurnega oficirja. Nazadnje so poklicali tudi Dementjova. V sobo je stopil s kovčkom. Dežurni ga je porogljivo pogledal. »Vaši dokumenti?« i' Dementjov mu je dal dokumente. , Oficir jih je dolgo pregledoval. »Tako... kam ste se pa namenili?« »Selil sem se iz hotela v sobo, ki sem jo bil našel.« »V katerem hotelu ste pa stanovali?« »Bristol, soba številka 305.« Dežurni je dvignil telefonsko slušalko iri poklical ho' tel; videl je, da govori Dementjov resnico. »Na kateri naslov ste pa šli?« »Trdnjavska ulica štiri, stanovanje devet.« Oficir je poklical patruljo, ki je bila zadržala Dementjova. »Kje ste naleteli na kapetana?« »Na vogalu Trdnjavsbe ulice.« »Spremite kapetana do njegovega stanovanja. Pomagajte mu nositi kovček... Oprostite, kapetan, služba je služba.« »Razumem vas. Na svidenje!« Vojaka sta jo mahala zraven njega. Eden je' nosil kovček. Dementjov je komaj krotil smeh. Vojak, ki je nosil kovček, je dejal: »Takšen ukaz smo imeli, gospod kapetan. Mi smo majhni ljudje...« »Nič, nič, vojak. V vojaški službi se tudi to dogaja. Jaz to razumem...« Tako so prišli do stanovanja. Bilo mu je jasno: ali se mu je hotel oficir oddolžiti, ali pa je vojaka poslal, da bi preverila, če je šel na pravi naslov. Pri vratih stanovanja sta mu vojaka zaželela lahko noč in od štorkljala po stopnicah. Dementjov se je zaprl v svojo sobo, vključil radijska oddajno postajo in predal kratko sporočilo: »GOVORI 11-17, GOVORI 11-17. Morda se drevi začne evakuacija. Točnih podatkov še nimam ...« Zaprl je kovček, legel na divan in se globoko zamislil. »Zanimivo je, zakaj me je o evakuaciji obvestil Zan-del in ne Molch. Res da se popoldne nisva videla, toda ... Kaj če je bil le to vzrok? Navsezadnje pa to niti ni tako važno. Glavno je, da pridem jutri v pristanišče. Toda kako?« Od skrbi se je premetaval po postelji in ni mogel zaspati. Zamišljal si je polkovnika Dovgaleva, kako sedajle bere njegovo sporočilo. Njegova desna obrv je vedno po-drhtevala, kadar se je jezil; In čemu ne bi bil besen, ko pa je dobil takšno obvestilo: »M.o r d a se drevi začn&gssv evakuacija ...« Vendar, obveščevalec je dolžan, da obve-^p sti le -toliko, kolikor mu je znanega. Niti besedice več-Dovgalev je odpuščal iz službe vsakogar, ki je rad fantaziral. »Niste mi potrebni,« je odgovoril Dovgalev. »Vi ne razumete, da lahko vaša netočnost stane življenja ...« Dementjov si je vedno prizadeval, da bi bil točen. Ko je bil nekoč v sovražnikovem zaledju, je ranil nemškega polkovnika. Svojemu komandantu je o tem sporočil: »Mislim, da je polkovnik. Nisem prepričan.« Polkov -niški plašč bi si lahko oblekel kdorkoli. »Kaj če je general?« se je zasmejal načelnik. »Tudi lahko,« je odvrnil Dementjov, ne da bi trenil z očmi. V tem trenutku so na poveljstvu vsi obmolknili in prisluhnili. Nato so ga vprašali: »Po čem pa sklepate, da bi utegnil biti polkovnik?« Dementjov je odvrnil: »Po plašču. V plašč pa se lahko obleče navaden vojak ali general.« »Prva stvar je točnost. Tudi major Zandel ni rekel o evakuaciji nič natančnega. Dejal je: .Pravijo, da bbd® daiies...' To je vse, kar ve, nobenih dokazov nima. K» ne bi uporabil besede ,morda', bi Dovgalev takoj obvestil višje poveljstvo o evakuaciji. Poslali bi letalstvo, da bi šlo bombardirat ladje. Letala s piloti bi prišla v levje žrelo. Piloti bi končali v morju, tam pa je hladno in pusto... Naj bo kakorkoli, prav je,'da sem rabil besed® ,morda'. Evakuacija se začenja. ,Morda' hočojv.. Nofica je še nezanesljiva; IX ':. :. -'"'..rt,;'-. Molchov kurir je prebudil Dementjova ob šestih zjutraj. Oddelek je. bil poln oficirjev. Molch jc. izdajal. na,vo-dila in oficirji so drug za drugim, zapuščali, kabinet. Dementjov je čakal, kdaj pride na vrsto, vendar se je zde-! 16, Kakor -fla ga Molch niti ne opaža. Ko; je končal razgo-nfekW -oficirjem, se je Molch okrenil k Dementjova. Tudi jok lino svoje meje .4. avgusta 13GI oZADNJA STRANo LETO X. — St. 32 Župnik iz Saone v Franciji (na sliki zgoraj) se je domislil dobičkanosnega zbiranja sredstev za »cerkev in župni-šče v svojem-kraju«. Z moto-ciklcm potuje iz kraja v kraj, kjer imajo plavalne bazene z visokimi skakalnicami. Ko se zbere dovolj gledalcev, od katerih možak pobere po frank, zleze v kopalkah na skakalnico (na sliki spodaj) in skače na glavo v vodo.. Pravijo, da mu posel dobro cvete, saj posebno mlade Francozinje rade vidijo, kakšne kože so gospod župnik pod svojo črno sutano Pastjuale Badoloto, 37-letnl Italijan Iz Milana, je sklenil, da bo izrabil svojo sposobrost, da ume grenko in pretresljivo jokati, kadarkoli želi. Njegov običajni trik je bil, da je vzel prazen kovček in se kot potnik usedel na vlak. Mahoma je začel zbegano brskati po svojih žepih in bruhnil v jok, Hlipaje se je obračal do potnikov in jim dopovedoval, da je izgubil denarnico s potno karto, denarjem in dokumenti. Tožil je. da ima bolno ženo in šest otrok.. Vedno je naletel na dobrodušne potnike, ki so med seboj nabrali denar, da 'bi mu pomagali. Pasquale je nato presedel na drug vlak in spet zaigral isto sceno. Tako -je dnevno zaslužil okrog 20.000 lir, bili pa so tudi dne- vi, ko je zaslužil še več, Toda vsaka stvar ima svoj konec, tudi jok! Nekega jutra se je znašel v kupeju neki uradnik kriminalne 'slu-žbe z dobrim spominom. Prisostvoval je že Pasqualovi predstavi. Odve-del je s seboj jokavega Bado-lota, ki je tokrat resnično zajokal. BUDIN ZOB Na letališču v Colombu so iztovorili nenavaden paket: bogato okrašen zavoj, v katerem je bil Budin zob. Reaktivno letalo je pripeljalo to budistično relikvijo iz Pekinga v Colombo, kjer jo bodo razstavili. Kitajska vlada je Budin zob posodila Cejl&nu za. dva meseca, ODDAJNIK V ŽEPU Japonska tovarna radijskih aparatov Hitači je te dni poslala na trg radijski oddajnik na .baterijo, ki je tako majhen, da ga je mpč vtakniti v žep. Cena tega izdelka je mnogo nižja od cen drugih aparatov te vrste, uporabljati pa ga je mogoče za odajo in sprejem. Doseg tega tranzistorske-ga oddajnika je v mestih okoli poldrug kilometer, na prostem ozemlju pa doseže tudi razdaljo do šestnajst kilometrov. KoraiJ pred nekaj meseci je bila v Angliji končana pravda okrog -prepovedi tiskanja iin branja Lawrencejeve knjige »Ljubimec lady .ChatlerltV« in sd bili puritanci premagani. Odslej je bil ta roman tiskan v nekaj milijonih izvodov, pravkar pa so ga tudi predela- , li za film in so se že začela prva poskusna snemanja (na sliki). Seveda je zgodba o ple-menitašinji in njeni veliki ljubezni, opisovani nekoliko preveč svobodno, do njenega lovskega čuvaja, v filmu močno okrnjena. Na sliki sta glavna igralca novega filma Walter Brown in Jeanne Moogy med prvimi vajami Z JEKLENIMI PLJUČI NA DOPUST Američanka Mery Tom-son že osem let živi z jeklenimi pljuči. To ji ni ubilo volje do življenja, marveč skuša kljub težki bolezni živeti kakor drugi ljudje. Letos je -sklenila, da bo šla s svojimi tremi hčerkami in z ¡bolničarko na krožno potovanje po Kaliforniji. Črni vrh nad Idrijo je poleti in pozimi vabljiv turistični kraj, kjer dobijo gostje vedno dobro domačo oskrbo. Pozornost obiskovalcev vzbuja zelena smrečica ob dimniku vaške kovačije. To ni noben mlaj, kot bi morda kdo mislil, marveč je živo, rastoče drevesce, vzklilo iz semena, 1 ki ga je veter slučajno zanesel iz bližnjih bujnih gozdov. Zdaj raste in se bori za svoje življenje na tistem nemogočem mestu že več kot deset let V Volčah pri Tolminu je deležen posebne pozornosti domačih In,tujih turistov starodav-. ni 'gots-Kt • Vodn jak, k; 'ga. doT. mačini Imenujejo kužno zna-" menje. Ob njem še dandanes točijo id'rlivo -pitno vodo in napajajo ob ,cesti živino. Znamenje -so "postavni po " hudi -kugi, kf-je-pred Sto' leti močno kosila med prebivalci, zato ■ '■'•'■ - takšno ime t.