Poštnina plačana v gotovini LfitO LVIII. V Liubllanl, v soboto, dne 19. aprila 1930 St. 91 1. izdala st. 3 »in Naročnina Dnevnaiadaj a u kralitiiM ioga>U«l|« metecno U Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Dlii nedepsKa izdalo celoletno v Juge •lavlll 120 Din, za Inozemstvo 140 C WENE S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l sioip. peUi-vr»la moli oglasi po VSO in i D, večll oglasi nad 43 mm vlSine po Din 2-30, vellld po 3 in 4 Din, v uredn^kem delu vršilca po 10 Din D Pr vcčicm g naroČilu popust Izide ob t zjutra) raz on porvdeljKo ln dneva po prazniku v mamili a /e t Kopltarievl ulici 61. Silil Uokoplsl se nc vrača/o, nelranhlruna ulsma sc ne. spre/emafo LreanlAlva 'eleion št. 20S0. upravnlAlva 61. 2328 V prana /e vk.opuaricvi ui.6t.tt C t-Movnl ratun: L/uItl/ana 6lei>. lO.ttSO ln l«.349 *a Inseiale, Sa/n/ci«4i.75W, Zaoieb it. 3U.OII, Prana In Vunai 61. 24.797 Praznik Vstofenja Velika noč! Praznik vstajenja! Misel o trojnem vstajenju prepleta molitve in obrede krščanstva v teh dneh. Tisoči in milijoni vernih kristjanov doživljajo globoko to trojno vstajenje in to živo občutje je eno, nedeljivo. In veselimo se Velike noči, praznika Vstajenja, ker naš slovenski rod to Vstajenje v celi njegovi vsebini še tako čuti in živi. Močna jc vera, ki v našem rodu v resnično vstajenje Kristusa, Boga-človeka, Od-rešenika živi. Gospod je res vstal. Pesem je za naš rod še vedno izpoved vere, s katero izpričuje, da Kristus, ko je »vstal od smrti, nc umrje več,« ampak živi isti, ki je vstal, na naših oltarjih. Zato velika noč ni samo spomin na zgodovinsko dejstvo vstajenja Kristusovega, ampak praznik zmagoslavne, vesele vere, da Kristus med nami, v slovenskem rodu resnično živi, Bog-človek, Odrešenik tudi naš. In s to močno vero pa je združeno obenem tudi osebno vstajenje, notranja prenovitev duš, ne same telesnosti in zunanjosti, ampak osvobojenje od suženjstva temnih nagonov, iz okov telesncčutnih, sebično samosvojih strasti v svobodo otrok božjih, ki s Kristusom in iz njegove moči hočejo nered in nemir ter temni gon telesnosti nadvladovati z močjo spoznanja in volje, z močjo duha, ki ga Duh božji vodi. Tisoči in tisoči vedo, da ni Velike noči brez lastnega osebnega vstajenja od smrti greha in moči temne sile k življenju s Kristusom. Zato je postni čas zanje bil priprava za praznik Vstajenja, zato so v skrivnosti sv. obhajila živega Kristusa vase sprejeli. Zato velikonočno zvonenje in pesem in vsi lepi simbolični obredi zanje pomenijo slavospev živemu Kristusu, ki med njimi živi in ki oni pri vsej zavesti telesno-čutne slabosti v njem in z njiin živeti hočejo. In zato tudi Iz tega vedno se ponavljajočega doživetja vsaka pesem,, vsako zvonenje slovesnejše nam v dušah zveni. Zato tudi pomlad, prebujenje narave, ki je lahko simbol, čutna primera za našo telesno duhovno naravo, vendar iz skrivnosti vstajenja, ki v nas živi, posebno prazničnost, čudovit sijaj in posvečenje dobijo. Zato je za nas Velika noč vedno vir nove moči in poguma, novega napora za duhovno rast. Zato je praznik vstajenja tudi praznik nezlomljivega optimizma. Zato je Velika noč praznik za vse, ne samo za tiste, ki se narave v zdravju in samozadovoljnosti veselijo, ampak tudi za bolne, za strte, žalostne, ki jim pogled v naravo morebiti samo otožen smehljaj more zbuditi. In onim, ki jim kes in sram nad zablodami dušo zastira pred ljudmi, ali jih od njih podi, more pravtako Velika noč zazveneti v dušo in vdahniti nove moči s svojo veselo novico: O feli* culpa, o srečna krivda, ki si dobila takega Odrešenika! In tretja misel vstajenja je, ki je v prvih dveh kakor v kali obsežena in ki z njo kristjan meri in ocenjuje in obvladuje vse življenje pred seboj, po katerem telesno smrt smatra za prehodno spanje, iz katerega pa enkrat zopet vzcvete novo večno življenje. Vera v bodoče vstajenje in poveličanje mu jamči Kristusovo vstajenje in osebno vstajenje s Kristusom. To je naša Velika noč, to je praznik Vstajenja slovenskega naroda, to je najgloblje in najboljše poroštvo njegove bodočnosti, ker je v njem božja sila, za njegovo duhovno zdravje in življenje, ker je Kristus enkrat vstal in vedno živi, njegova moč. To Veliko noč hočemo ohraniti tudi svoji mladini, ker jo hočemo imeti zdravo, močno, dobro. Zato hočemo, da bo Kristusova. In nihče nima pravice, dajati ji drugačne Velike noči, nihče nima pravice zbrisati iz njene duše občutja resničnega praznika Vstajenja. Kdor bi ji oznanjal, da naj bo za vsako ceno samosvoja, ji govori dvoumno in ji daje odobrenje individualizma in egoizma. Močno mladino bomo imeli le, če bo doživela v sebi vstajenje in prerojenje s Kristusom in z njim, Vladarjem nad smrtjo, nad materijo, nad temnimi goni, oblikovala sebe in ustvarjala življenje. Zato naj mladini velja posebno pozdrav: Kristus je vstal! Potres na Balkanu Atene, 18. apr. n. V četrtek ob 10.15 so po vsej Grčiji čutili močen potresni sunek s središčem na Peloponezu. Na Istmu pri Korintu je bilo poškodovanih več hiš, padajoče zidovje je ranilo več ljudi. Tam je nastala panika posebno v neki cerkvi. iz katere so verniki bežali. Na prvi močni sunek je sledilo še več manjših sunkov. Belgrad, 18. apr A A. Zeizmološki zavrni poroča: Snoči ob 21.08.28 srednjeevropskega časa so zabeležili aparati zavoda močan potres v daljavi 750 km (Grčija). Maksimum amplitude je bil dosežen ob 21.11.01 s 112 mikroni. Konec potresa je bil ob 21.30. Belgrad, 18. npr. A A. Seizmološki zavod poroča: Snoči ob 17.30 so čutili še dokaj močan no-'res v predelih spodnjega Timoka, zlasti v okolici SalaSa. Škodo ui bila. Provokacije se nadaljujejo Belgrad, 18. aprila, k. »II Litorio Dalmatinom, ki ima stalno na čelu svojega lista tale napis: »Italijani, spomnite se, da je Dalmacija italijanska dežela!«, prinaša članek, v katerem poroča, da bo 20. aprila prišlo v Zader 1000 izletnikov iz Italije in sicer pridejo takozvani Dopo-lavoristi. (To je mladina, ki se vzgaja že v svojih najnežnejših letih za fašizem.) List poziva prebivalstvo, da jih najdostojnejše pozdravijo in sprejmejo. List navaja, da poinenja pozdrav in spoštovanje Zadra nasproti gostom, ki prihajajo iz pokrajin matere dežele, pozdrav in spoštovanje vse Dalmacije. V življenju italijanskega naroda predstavlja Zader gorečo bakljo na Jadranski obali, ki ni italijanska posest. Ta luč se širi in razsvetljuje vse Jadransko morje, razumevajoč pri tem tudi vse otoke na njem, tudi Vis, za katerega mrtve žrtve vedno molimo, ki pa jih še vedno nismo zadovoljili. Dalje se v članku ponavlja, kako bi Dalmacija svoječasno bila morala pripasti Italiji, češ, da so Split, šibenik in ostala mesta najbolj italijanska, sedaj razdvojena in oddeljena od svetega mesta Zadra, ki neprestano drhti od patriotizma in ljubezni. Vendar omenjena najbolj italijanska mesta, ki niso pripadla Italiji, danes pod pritiskom tujca potrjujejo svojo vero in danes spominjajo Zader v imenu svoje domovine: Zader je danes kraj spominov in želja in nad vse Dalmacije. Članek končuje takole: Ko obiskujemo Zader, obiščejo naši gostje Dalmacijo, ki je z njihovim prihodom počaščena in ki nam ponavlja geslo: >Ne pozabi!« Začasna rešitev trboveljske radarske krize Belgrad, 18. aprila, k. V vseh trboveljskih revirjih sc je danes opoldne pričelo z obratovanjem. Dasiravno ni prišlo do končnove-ljavnega sporazuma rudarske industrije z upravo državnih železnic, so se zastopniki rudarskih podjetij odločili in medsebojno sporazumeli, da sc prične z obratovanjem v vsesplošnem interesu: v interesu delavstva, ki mu je s tem zopet dana prilika zaslužiti, v interesu rudnikov tako s tehničnih kakor finančnih vidikov, končno tudi v interesu državnih železnic z ozirom na nujno dobavo premoga. »Slovenec« jc o teh posebno za nas važnih pogajanjih prvi poročal. V svojih poročilih smo se omejili na to, da podamo samo objektivno sliko pogajanj, v teku katerih so se pokazala tri posebno nasprotujoča si stališča. 1. Stališče rudarjev je bilo na drastičen način pojasnjeno v posebni spomenici, ki so jo zastopniki rudarjev pod vodstvom funkci-jonarjev delavske zbornice izročili ministru za šume in rude dr. Korošcu in po njegovem posredovanju ostalim merodajnim činite-Ijem. V spomenici, ki jo je »Slovenec« že objavil, je pojasnjeno težko stanje, v katerem se nahajajo z ozirom na splošne pogoje, posebno pa z ozirom na težko krizo, ki je nastopila radi brezposelnosti, ki je med rudarji narastla radi tega, ker so v rudnikih ali povsem prenehali z delom ali so obratovanje omejili na najnujnejša dela. 2. Zastopniki TPD so predvsem poudarjali, v kako težkem položaju se nahaja rudarska industrija. Izostala so naročila: od zasebnikov radi izredno blage zime, predvsem od strani naše domače industrije, ki se nahaja v težki krizi, in v zvezi s tem tudi od strani uprave državnih železnic. Poudarjalo pa se je tudi to, da imajo rudniki nakopičenega toliko blaga, da lahko brez obratovanja P I za daljšo dobo zadoščajo vsem potrebam i konzumentov. TPD je ravno glede delavskih • zahtev posebno naglašala izjemen položaj med rudarskimi podjetniki. Jugoslovanski rudniki večinoma zaposlujejo slučajno brezposelno delavstvo, večinoma so to domačini iz bližnjih kmetskih vasi, ki jim je delo v rud-| nikih samo slučajno dobrodošel zaslužek. Zato je tudi njihova plača in njihova socijalna zaščita in sploh njihov položaj minimalen. TPD pa zaposluje v svojih revirjih 9000 kvalificiranih rudarjev, katerih življenjski obstoj je skoraj izključno odvisen od njihovega zaslužka pri rudniku. Zastopniki TPD so zato naglasili, da se ravno radi tega, ker vpoštevajo tradicijonalni položaj slovenskih rudarjev v tej krizi, že sami od sebe podvzeli korake, da kolikor toliko oblažijo bedo svojih uslužbencev. Naštevajo podpore v denarju, predvsem oženjenim rudarjem ter olajšave pri nakupu življenjskih potrebščin v družbenih konzumih. 3. Uprava državnih železnic je gledala predvsem na to, da sc ta kriza reši v smislu potreb našega narodnega gospodarstva, ne da bi pri tem izpustila iz vidika dejstvo, da ima tudi država sama številne rudnike, katerih obratovanje je istotako odvisno od tega, če dobijo potrebna naročila. Pameten sporazum med zasebnimi podjetniki in državo, upoštevajoč pri tem socijalne momente, so bile vodilne misli. Pri takem stanju seveda ni bil mogoč sporazum kar čez noč. Prišlo je do začasnega kompromisnega sporazuma, da bi se predvsem odpravila brezposelnost, je uprava državnih železnic dala podjetnikom potrebna naročila, ne da bi se že sedaj določile končnoveljavne cene. TPD in ostali podjetniki pa so takoj dali nalog, da se z obratovanjem prične. Vsi zastopniki iskreno želijo, da se pereče vprašanje reši čimpreje definitivno. Angleška akcija za balkanski sporazum Sofija, 18. aprila, r. Iz poluradnih krogov sc je zvedelo tole: Po sinočnji konferenci angleškega poslanika Waterlowa z bulgar-skim zunanjim ministrom Burovom bo Wa-terlow v najkrajšem času odpotoval v Bukarešto, Atene in Carigrad. Ob prijateljskem sodelovanju si bo prizadeval rešiti vsa sporna vprašanja med Grčijo in njenimi sosedi. Deputacija športnikov pri Nj. Vet. kralju Zagreb, 18. aprila, r. Zveza športnih zvez kraljevine Jugoslavije je sklenila, v posebni de-putaciji pokloniti se Nj. Vel. kralju. Priprave za deputacijo so končane. V deputaciji bo sodelovalo vseh 12 športnih zvez. Kralj jih bo sprejel 4. maja v posebni avdijenci. V svečani avdijenci bo sprejel okrog 60 oseb, in sicer zastopnike vseli športnih zvez in najuglednejše njihove člane. Na posebnem pergamentu mu bodo predložili vse svoje želje, dalje mu bodo izročili elaborat o razvoju športa v naši državi in o njegovem pomenu za narodov napredek. Vprašanje trg. pogodbe med Anglijo in Jugoslavijo Dunaj, 18. aprila, r. Avstrijski kmetijski minister Feaermayer je imel včeraj v zgornji zbor niči govor o gospodarskem položaju. Poudaril je, da je Avstrija morala odpovedati trgovinske pogodbe in postaviti svojo carinsko bazo na bazo kmetijske zaščite. Pri tem sta glavni državi Madjarska in Jugoslavija. Jugoslavija jc mno- Akcija poslanika Waterlowa ima vsekakor velik političen mednaroden pomen. Z ozirom na tradicijonalno rezerviranost angleškega tiska se o najglobljih motivih in ciljih te akcije ne izve ničesar, more se pa domnevati, da odgovarja težnji Anglije, da bi se politične razmere Evrope sploh konsolidirale. go bolj važna. Trgovinska pogodba z Madjarsko je odpovedana. Če se ne bo do junija sklenila nova, ostane za Avstrijo relativno enostavno stanje. V veljavo stopi njen avtonomni tarif. Jugoslavija pa ima pogodbo, ki se ne da odpovedati. Jugoslavija sploh ne more pristati na nobene spremembe. Dokler Jugoslavija ne pristane, veljajo do istega roka enake ugodnosti tudi za Madjarsko, ki se ji je priznal princip največjih ugodnosti. Tako je ključ polažaja v Jugoslaviji, ki je tudi sicer velik konzument avstrijske industrije. Zato velja z Jugoslavijo posebej postopati in delati z resničnimi argumenti. Napeta politična atmosfera povsod Pariz, 18. apr. n. O delovanju odbora za vzhodne reparacije se širijo danes zopet vznemirljive vesti. Do danes se ni posrečilo doseči soglasje o višini številk, za kntpre gre borba. Največ nesoglasja povzroča Madjarska, ki išče sporov zlasti s čehoslovaško. To je gotovo pripisovati učinkom rimskega obiska grofa Bethle-na pa napetosti politične atmosfere v Evropi sploh. ljubljanske in lavantinske škofije Letos sredi meseca avgusta se bo vršil v Zagrebu evharistični kongres. Iz vseh delov naše domovine bodo pohiteli verni katoličani v beli Zagreb, da pečaste pred vsem svetom »Kralja vseh vekov« v skrivnosti presvetega Zakramenta . Na evharističnem shodu bodo jugoslovanski katoličani vnovič sijajno pokazali vero svojih pradedov, ki jih uči, da je Zakrament tisti »božji kruh, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje«. (Jati 6, 33). Iz te verske skrivnosti bodo zajemali tisto moč, ki edina oplemenituje srca ljudi in razveseljuje njih um z lučjo večne resnice. Za nas vse naj postane letošnji evharistični shod veličasten »Sursum corda«! Visoko naj se dvignejo naša srca, ko bomo vsi edini v skupnem počeščenju najsvetejšega Zakramenta; vesela bodo naša srca, ker to skupno češčenje izvira iz globečine naše vere ter je dokaz žive ljubezni, ki jo gojimo do Kristusa, včlovečene Besede Božje. Obenem pa neti tako skupno češčenje ono ljubezen, ki nas veže z milijoni in milijoni vernikov, kateri po vsej zemlji molijo najsvetejši Zakrament, v veliko evharistično družino. V Evharistiji ne najdemo le tolažbe in moči za duhovni napredek v svojem zasebnem življenju, marveč Ona nam nudi tudi smernice za naše javno življenje, kajti v Evliaresliji so skriti oni zakladi modrosti, ki so neobhodno potrebni, da se prenovi obličje zemlje. Le če se prerodimo i v evharističnem duhu, bosta zasijala pravi mir in resnična sreča ljudem na zemlji. Slovenci ! Naši očetje so vedno pobožno častili to sveto skrivnost. Pokažimo tudi mi, zlasti povodom shoda v Zagrebu, da nam j je Kristus v r. v h a r i s t i j i središče na-; šega bogoslužja, srce in duša našega verskega ! življenja. Radi tega Vas lepo vabimo: Pridite, molimo Ga! i i V Ljubljani in Mariboru, na veliko noč 1930. f Anton Bonaventura, 1. r., škof ljubljanski t Andrej, 1. r., škof lavantinski. Za Ljubljanski cdbor: Dr. Jos. Ujčič. 1. r., univ. prof., predsednik. Dr. Viktor Korošec, 1. r., univ. docent, tajnik. Za lavantinski odbor: Dr. Ivan Tomažič, 1. r., pom. škof, predsednik. Dr. Franc Cukala, 1. r., stolni kanonik, tajnik. Za »Katoliško akcijo* v Ljubljani: Dr. Ivan Grafenauer, 1. r., predsednik. Dr. Janez Fabijan, 1. r., tajnik. Za »Katoliško akcijo« v Mariboru: Franc Jerebič, 1. r., predsednik. Dr. Franc Sušnik, 1. r., odbornik. irnnumirr-rairTT a—— i ........——i mu Šhof dr, Josip Marušič na mrtvaškem odru Sen j, 18. apr. Pogreb včeraj umrlega senj-skega škofa dr. Josipa Marušiča se bo vršil v torek ob 10 dopoldne. Ob 10 bodo njegovo truplo prenesli iz škofijskega dvorca v stolnico, kjer se bodo vršile molitve. Po cerkvenih funkcijah v stolnici bo truplo prepeljano na Praprut-njak, v njegov rojstni kraj, kjer bo položeno v grobnico, ki je vsekana v živo skalo. Pogreba se bo osebno udeležil zagrebški ban g. Šilovič, ki sc bo v torek zjutraj s posebnim parnikom, ki ga je v ta namen dala na razpolago Jadranska plovidba, pripeljal v Senj. S tem parnikom bo pristajal v vseh lukah od Sušaka do Scnja, da bo sprejemal na krov udeležence pogreba. Najbrže bodo z istim parnikom škofovo truplo prepeljali popoldne v Kraljcvico, od tod pa na Pra-prutnjak. Doslej se je prijavilo k pogrebu 6 škofov: zagrebški nadškof dr. Bauer, škof dr. Pre-muš, križevski škof dr. Njarady, djakovski škcf dr. Akšamovič, splitski dr. Bonefačič in krški dr. Srcbrnič. Danes se je iz Zagreba z avtomobilom pripeljal v Senj pomočnik bana dr. Stojanovič, da v svojem in imenu savskega bana osebno izrazi sožalje. Brzojavnih sožalnih izjav je došlo že zelo veliko. Eden prvih je brzojavno izrazil sožalje Nj. Vek kralj Aleksander. Imenovanja Belgrad, 18. npr. r. Na predlog ministra za javna dela v soglasju s predsednikom vlade je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim so imenujejo novi direktorji pošt in drugi uradniki, j Za direktorja Dravske poštne lil brzojavne di-I rekcije je imenovan Alojzij Grcgorič. Belgrad, 18. apr. AA. Z odlokom predsednika vlade in ministra za notranje zadeve jc imenovan za politično upravnega pripravnika pri kr. banski upravi vardarske banovine Viktor Svetel, i diplom, pravnik iz Ljubljane. Francoski parlament ne bo imel velikonočnih počitnic Pariz, 18. aprila, n. Za to, da mora poslanska zbornica med velikonočnimi počitnicami delovati, je v francoski parlamentarni zgodovini, samo en zgled. L. 1909 je Clemenceau prisilil parlament, da je moral še po končanem pouku »ostati v šoli«, kar pa je parlament plačal s tem, cla ga je vrgel. Tardieu pa se ni dal ostrašiti. Ker bo mnogo parlamentarcev odpotovalo na proslavo 100 Ietnicc v Port Vandrce, bo ostala prihodnji teden v Parizu komaj polovica poslancev, dela pa je v parlamentu toliko, da ga bo težko izvršil do konca prihodnjega tedna. K zakonu o socialnem zavarovanju, o katerem se je včeraj začela razprava, sta bila vložena dva popolnoma izdelana protinačrta in nad 40 spre-minjevalnih predlogov. Za zmanjšanje davkov so socialisti vložili pravcati reformni načrt za celotni davčni sistem, radikali pa nekoliko manjši protinačrt, ki predvsem proti vladnemu načrtu protežira zemljiški davek na obdelana in neobdelana zemljišča. Razen tega pa je vloženih še 200 drugih podrobnih spreminjevalnih predlogov, tako cla se podaljšano parlamentarno zasedanje najbrže ne bo končalo pred majem. Botfševiška propaganda na vzhodu Berlin, 18. apr. n. »Deutsche Allgemcine Zeitksng~ javlja, da se je centrala komunistične propagande iz Berlina preselila na vzhod. Posebno iz Kaire se poročajo podrobnosti o oja-čencm delovanju komunističnih emisarjev. Mnogi mohamedanski agitatorji, izšolani v Moskvi, organizirajo v obliki kmetskih odborov komunistične celice po vaseh v Indiji, Palestini, Egiptu in Iraku. V Jeruzalemu, Bombayu in Bagdadu obstojajo tajne komunistične tiskarne. Aretiranih je bilo več orijentalskih inštruktorjev, ki traj- no potujejo po Orijentu in tvorijo zvezo med celicami in tajnimi tiskarnami. Pri njih so našli vprašalne pole, katere dokazujejo, cla obstoja velikopotezna boljševiška vohunska organizacija, ki se je bavila z najvažnejšimi političnimi, vojaškimi in gospodarskimi problemi Orijenta. Sovjetskemu zastopniku v Haifi se je dokazalo, da je tekstilno blago in živila, kakor n. pr. krompir in sladkor, ki jih je dobil iz Rusije, v propagandne svrhe, prodajal po neznatnih cenah. Petletnica Briandovega ministrovanja Pariz, 18. apr. n. Briand je včeraj proslavljal petletnico, odkar je nepretrgoma zunanji minister. Njegovo ministrovanje je v tem času mirovalo samo štiri dni od 19. do 23. julija 1926 r Herriotovem kabinetu. Celotna doba njegovega ministrovanja kot zunanii minister dosega skoro šest let. Samo štirje njegovi predniki so vodili francosko zunanjo politiko nad pet let, in sicer Vergennes (1774—1787), Ta!leyrand (1794 —1807), Guizot (1840—1348) in Delcasse (1SS9 —1905). Italija vztraja na svo'em stališču Samohvala italijanske diplomacije. Rim. 18. apr. n. Mussolini jc danes sprejel italijansko delegacijo, ki je prišla z londonske konference. Včeraj pa mu je Grandi poročal o delovanju na tej konferenci. Uradni komunike danes ugotavlja, da je Mussolini zopet povsem odobril postopanje iu taktiko italijanskih delegatov. Francoski poslanik v Rimu jc bil pozvan v Pariz, da poroča. Smatra se, da mu hoče duti Briand potrebne mstrukcijc, da prkle po možnosti do obnove direktnih franco«.ko-italijanskih razgovorov Uspeh takih razgovorov razgovorov pa se v rimskih krogih že vnaprej smatra za negotov, fe se prej ne spravi s pota ovira, ki tiči v tem, da se Francija brani priznati pariteto. Rim, IS. aprila. AA. Milanski *Corriere del-la Sera« priobčuje dokumentiran članek o uspehu razorožitvene konference v Londonu. List smatra, da je ta uspeh pomembnejši kakor pa konferenca, ki je zaključila svetovno vojno! Nadalje priznava list uspešno delo italijanske delegacije na tej konfercnci in veli, da je prodrla Italija s svojimi zahtevami v vseli diplomatskih, političnih in pomorskih vprašanjih proti nemočnim naporom Francozov, ki so skušali doseči pomorsko nadvladje in nova jamstva proti Italiji, ki pa so v nasprotju z lccarnskim paktom. Politična vprašanja pristojajo samo Društvu narodov v Ženevi. Italija se je to pot prvič predstavila na velikem mednarodnem zboru kot popolnoma enakovredna velesila, zagovarjajoč svoja lastna stališča, ki so se skladali z idealnimi smotri konference. Italija se je vrnila iz Londona kot nenadomestljiv element svetovnega ravnovesja. Ničesar ni moči storiti proti ali brez njene volje. V ostalem je moral mednarodni protifašizem kloniti pred dobrimi naklepi Italije in pred energijo njenih političnih voditeljev, ki so tolmačili nazirania Mussolinija in s tem zadolžili fašizem in vso domovino. Socialisti za » muslimane Pariz, 18. aprila. AA. V poslanski zbornici je Briand odgovoril na vprašanje socialističnega poslanca, kaj je z dovoljenjem tuniških obla-stev za evharistični kongres v Kartagini. Briand je izjavil, da je bilo francoski vladi nemogoče omejiti svobodo ter preprečiti zbor katoličanov v muslimanski pokrajini. MecfoarocSrcc! železniška konferenca Ri«a, 18. apr. AA. Mednarodna železniška kon/erenca, ki so ji prisostvovali zastopniki Nemčije, Avstrije, Šivce, češkoslovaško in Jugoslavije, jo zaključila svoje razprave. Konferenca je dosegla uspeh in je bil zaključen sporazum o reviziji potniških in tovornih taril ter o izpremembi tarif za skupne transporle. Unifikacija šolske knjige v Italiji Rim. 18. apr. Minister za prosvelo Giuliano jo predložil Mussoliniju prve izvode knjig, ki se bodo odslej uporabljale na vseh osnovnih šolah v Italiji. Gotove so knjige za 1. in 2. razred in sicer abecednik za 1. razred in tri knjige za 2. razred, ml katerih je ena namenjena za pouk Izključno za kmet-ske otroke. Odslej bodo vse šolBke knjige enake in v fašističnem duhu. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, flladno in vetrovno vreme bo najbrže trajalo šc čez praznike do torka ali srede. Poljska proti nemškim agrarnim carinam Ženeva, 18. apr. n. Radi novih nemških ag-rarnozaščitnih carins-kih postavk je poljski delegat pri Društvu narodov, minister Ss-kal predložil glavnemu tajniku Društva narodov novo noto, v kateri pravi: Medtem, ko so države, ki so sc udeležile konference za skupno gospodarsko akcijo, j)o petih tednih trudapolnih razprav v ženevi podpisalo trgovinsko konvencijo, s katero so se obvezale, da omejijo svoje svobodno delovanje nn polju carinske zakonodaje, je nemški državni zbor na seji 14. aprila v tretjem čitanju sprejel vladni načrt, ki predvideva zelo visoka zvišanja carinskih postavk, posebno kar sc tiče glavnih poljskih izvoznih produktov. 7. ozirom na to dejstvo in z oziroin na noto z dne 12. aprila ini je moja vlada naročila, da ugotovim, da nova nemš&a carinska zvišanja ustvarjajo popolnoma nov položaj nasproti trenutku, ko je Poljska dala svoj podpis pod trgovinsko konvencijo. ' Jli e se ravno fa£o lepi afio se odkrijete $ Ps; Afi sc bojite vzeti klobuk z gfave — alf radi storite to, da pokažete svoje lepe lase? Na vsak način je to odvisno od tega kako so negovani Vaši lasje. Ako boste za umivanje las rabili vedno le Elida Shampoo boste brhkejša in lepša, kakor ste bili kedaj popreje. Elida Shampoo bo napravil Vaše lase mehke kot svila ter ohlapne, lahne kot puh, zdrave in lepe. Vi boste vedno rada razoglava, ako bodo Vaši lasje dosledno negovani z Elida Shampoojem, ELIDA SHAMPOO Skrb Italije za ■ i Milan, IS. aprila. AA. Državni podtajniK za poljedelstvo je obiskal živinorejsko razstavo'* na milanskem velesejmu. Pri tej priliki je govoril o poljedelskem programu fašizma, nakar je prisostvoval sprevodu tisoč juncev, ki so jih zredili v Italiji. Sovjetska Jaz Citla (lel Vatirnno. 18. apr. Ruski sovjetski krogi so ob sedanji protiverski kampanji trdili, da je kougregacija indeksa v letih 1857 cio 1805 nameravala dati na indeks Divino Commedio Danteja. 7. avtoritativne strani se konstalira. da je to popolna izmišljotina. Divina Commedia nikoli ni bila obsojena niti se je kdaj predlagala v ob»odbo. Svojevrstna šoSa Milan, 18. apr. Včeraj so tu otvorili šolo fašistične mistike. Direktor fašističnega inslituta za kulturo Pollini je pojasnjeval, da bo ta šola raz-jasnjevala principe fašistične kulture, ki imajo prešiniati vsa območja življenja.- Mussolini je šolo odobril. Vihar na Črnem morju Bukarešta, 18. apr. r. Nad črnim mor jem že tri dni razsaja hud vihar, ki (e prizadejal veliko škodo zlasti prometnim sredstvom. Ponekod je promet prekinjen, ker so proge pod vedo. Zržve avtomobilizma N'ewyork, 18. apr. AA. Uradna statistika navaja, da se je 1. 1920. v Združenih državah ponesrečilo 31 500 oseb z avtomobilnimi nezgodami, lo jo 12 od«tot. narastek napram prejšnjemu letu. Iz zgornjega izhaja, da se jc lani vsakih 17 minut smrtno ponesrečila zaradi avtomobilske nezgode po ena oseba. Velika nesreča Madrid, 18. apr. n. Na progi Valencija—Se-gorbe je tovorni vlak na križišču ceste prevrnil potniški avtomobil, ker železniške zatvorniee niso bile spuščene. Pri tem je bilo ubitih 12 oseb, 1(1 pa težko ranjenih. Zrno železniškega čuvaja, ki se je v zadnjem trenutku z rdečo zastavo vrgla med vlak in avtomobil, je vlak popoluonta razme-saril. Novice z t se ga sveta Pariz, 18. apr A A. Semkaj je prispel predsednik italijanske zbornice Giuriali, ki bo danes prisostvoval svečanemu pogrebu dveh žrtev protifašističnega atentata na Botilevardu Mp.cdonald. Preizkovalni sodnik je odredil aretacijo dveh sumljivih oseb. Varšava, 18 apr. AA. Sodišče je obsodilo 10 članov nemškega manjšinskega društva na razne kazni. Dve osebi sla bili obsojeni na B meaeccv radi špijonaže. Vsi so sodelovali proti interesom poljske države. Atene, 18 apr. AA. Ministrstvo notranjih zadev jo pozvalo španskega komisijonarja Leona Demidasa, ki rje objavil v inozemskih listih napad na grško trgovino, naj v treh dneh zapusti Grčijo. Pariz, 18. a.pr. r. Abesin-o trgu in barantajo za vsako kronico. prepriča opazovalca, da je Ljubljana mesto delavcev in nameščencev. Le malokatera med njimi premore j svoji torbici stota.k. temveč je skoro ▼salu drugi skrb, da za nekaj kovačev preskrbi svoji družini potrebno meso in zelenjavo sa p razmike. Tu, na trgu. kjer gre vsakomur za vsako paro, tu dobi beseda »šranga«, star ljubljanski lira« za mitnico, vse drugačno vsebino, kakor jo Je imela v debatah gosT>odov občinskih očetov. Vsaka prodajalka, vsaka nakupovalka čuti ln ve. kako prav za prav ta »šranga« jemlje po malem, pn stalno in gotovo lz njenega žepa, kako prikrajšuje njeno družino. S številkami se da dokazati, kuko zelo je udarjena zaradi nove uvoznine vsaka družina. Prernčunajmo samo za eno in se pri tem po-služujmo številk, ki so izšle v letnem poročilu Delavske zibornice, ki je izšlo koncem leta 1928. torej tedaj, ko so bili življenjski pogoji boljši, kakor so sedaj, predvsem so bila stanovanja znatno cenejša. Tami ie navedeno: Poklic družinskega vzdrževatelja: kovinar. Družina šteje 4 osebe, med temi dva otroka. Mesečni dohodek v de- narju je: družinski glavar zasluži mesečno 1434.93 Din, en družinski član pa 160 Din. Skupaj 1594.98 Din. Stanovanje je pritlično ia obstoji iz ene sobe in kuhinje. Stanarina je tedaj znašala 60 Din (sedaj gotovo 300 Din!), pred vojno pa 2.50 kron. Ta družina porabi na mesec približno 4 kg kruha, 5.55 kg boljše moke, 14.55 kg krušne moke, t kg pšeničnega zdroba, 12.60 kg koruznega zdroba. 1 kg je-šprenja, 0.60 kg riža, 0.80 kg fižola, 10 kg krompirja, 5.60 kg sladkorja, 0.25 kg kave. 1.55 kg kavine primesi, 7.80 kg mesa, 1 kg masti. 2 kg slanine, 0.45 kg masla. 0.20 kg sira, 0.15 kg marmelade, 2 kg soli, 32 jajc, 31 in pol litra mleka, 1.10 litra olja, 2.5 litra kisa, 3.25 litra vina, 1 liter piva, 5 litrov mošta, 0.5 litra žganja, za tobak izda 50 Din, za oible-ko 274.60 Din. za čevlje 81.50 Din, za kurivo 80 Din, za razsvetljavo 7 Din, za vžigalice 6 dinarjev, dalje tričetrt kg mila, 1 kg pralnega praška, za šolske potrebščine izda 13 Din. za razna socialna bremena in drugo pa 173.70 Din. Vse skupaj porabi ta družina na mesec 1690.81 Din, sedaj jk> jx>dražitvi stanovanj in drugih potrebščin pn gotovo 2000 Din. torej 400 Din več, kot zasluži. In pri tem živi ta družina skrajno slabo, kot je razvidno iz seznama jedi. Sedaj pa jioglejmo, koliko bo znašalo njeno novo breme, ki ga ji je naložila mestna občina z uvozil i no! Za kruh, moko, ješprenj in drugo žitr.o hrano, ki je porabi okoli 40 kg, bo plačala mesečno 4 Din uvoznine, za riž 0.24 Din. za fižol 0.08 DVi, za krompir 1 Din, za sladkor 1.11 Din, za kavo 0.50 Din, za kavne nadomestke 0.50 Din, za meso (približno) 2 Din, za mast, slanino in nvslo 2 Din, za sir in podobne prigrizke 0.50 Din. za ja jca 0.64 Din, za soo;v je 0.20 Din, za mleko 3.15 Din, za olje 0.44 D-'n, za jesih 4.25 Din. za vino 5 Din, za pivo 1 Din, za žganje 3.25 Din. za obleko in čevlje (približno) 2 Din. za kurivo in razsvetljavo 1.25 Diu, za nrlo in pralne praške 0.70 Din. Skun-no torej plačil ie najubožnejša trezna delavska družina približno 30 Din mesečno uvozn.ine mestni občini, ali 360 Din na leto. K temu pa lahko mirno prepišemo še trojni, Štirikratni znesek, ki ga prevale prekupee, trgovec in industrijalec nanjo. Z izgovorom seveda: »šranga«. mestna uvoznina. Zato je bilo na letošnjem velikonočnem ljubljanskem trgu med šumom in liriimom mnogo skritih skrbi, mnogo neveselili lic naših gospodinj; gotovo je čuti:ki vsaka, kako «?ga mestna občina z dolgo roko v njen žep. tu na trgu, v' lno vsakomur. Gotovo ie sooz.nala vsaka, kako mora beda njene družine reševati mestne finance. Načrte in proračune za novogradnje (n adapciie izvršuje Trlefon 25-83 Tehnični biro TEHNA", Lublpna, Mestni trs 25/1 Zagorski pirhi Zagorje, 18. aprila 1930. Pirhi so velikonočna navada in imajo raznovrstno obliko. Po navadi so to pobarvana jajca, lahko so tudi jabolka ali pomaranče, lahko tudi kaj drugega. Velikonočno darilo sploh. Prav posebne pirhe je dobila stara ženica, ki živi v dolini potoka Medije. Kaj vem, kdaj je pregledovala staro pratiko in v njej našla sliko turkega paša. Prav na las je podoben njenemu možu, le klobuk ni pravi in brke so prekratke! Sploh je ženica po časopisih in pratikah že našla obraze in slike vseh svojcev — kako, da bi turški paša ne mogel biti podoben njenemu rajnkemu. Pa naj ima veselje, ako želil Pa se je pojavil agent za povečavanje slik — mislite si večjo željo, kot imeti rajnkega na veliki sliki! Pa fotografije nobene! Pokaže turškega pašo iz pratike in tarna, da so brki prekratki in klobuk ni pravi, agent pa uslužen na vso moč zagotavlja, da se lahko brki na povečani sliki podaljšajo, klobuk mu napravijo tak kot je za krščanskega Slovenca spodoben — in nimate ga več turškega paša — imate njenega rajnkega! Pogodba izvršenal Štiri kovače na račun, v kratkem pošljejo slikol In res, slika je pred tedni prišla po povzetju. Okrog 15 kovačev bi bilo treba odšteti na pošti, kje naj jih vzame? In slika jn romala pošifjalcu nazaj! Agent pa sliko vzame in jo ženici prinese za pirhe osebno na doml Srmo 100 dinarjev je dala — težko jih je dala — pa ima sliko svojega moža, čeprav je bil v pratiki le turški paša naslikan. Klobuk mu je čisto prav, samo brki bi morali biti malce daljši, da bi bil videti bolj suh. To so ene vrste pirhi iz naše doline! Hočete Pa tudi drugačnih pirhov bomo imeli. Pravih, velikonočnih, O, prosim, saj že prodajajo barve po trgovinah. To se pravi barve za pirhe — in nam manjka še kokošjih jajec, ki so po dinarju eno! A, kaj — da imamo le barve v trgovinah. Kaj se bomo res morali s tem tolažiti? Da, za knape še ni bilo lako žalostnih praz-nikovl Na 14 dni 250 Din zaslužka, pa naj še na pirhe misli, ko ob največjih dneh leta še za močnik iz koruzne moke ne bol — Bomo pa po trgovinskih izložbah gledali barve za pirhe in se spominjali, da je bila včasih velika noč tudi za nas. Ko bi vsaj ta piruh prišel odkod, da bomo delali, dc-lalil _ Takt> smo tožili in jamrali. Po pravici nam je bilo težkol No, hvala Bogul Danes smo tudi mi knapi dobili piruh, lep in sijajen piruh: Delali smo zop-t začeli v celem obsegu! Bog bodi zahvaljen zr-nj, da vsaj o veliki noči ne bomo čisto zavrženi, kakor smo se bali. Zato smo danes veseli in korajžni ter vam vsem želimo velikih in veselih pirhov. ,.Po diviem Kurtiistanir bodo Imeli naslov naJaljni 4 zvezki Kari Mayevih spisov, prvi od teh je že izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, stane 13 Din Jubilej kršč. žene Novo mesto, 19. aprila. Petinsedemdesetletnico rojstva praznuje na veLiko nedeljo ga. Marija Andrejčič, vdova po sodnem uradniku in jx>sestnica v Novem mestu. Splošno spoštovana gospa je vzor dobre in odločne krščanske matere, ki je poznala v življenju lc molitev in delo Kadar je le mogla, je tudi rada jx>magala revežem zlasti bolnikom. Bila je skrbna vzgojiteljica svojim številnim otrokom in je tudi dala narodu dve izvrstni učiteljici. Kakor skoro vse stare slovenske matere, je tudi ona okusila mnogo trpljenja in bridkosti. Pogostokrat se je oglašala v družini bela smrt. ki je poleg več otrok tudi razmeroma zgodaj ugrabila trdno oporo ljubljenega moža. Naj priljubljena gospa še mnogo let uživa zasluženi sati svojega iruda in iskrene čestitke! Rudarstvo v litijskih revirjih Redukcija rudarjev tudi v Litiji. Litija, 18. aprila Litijski svinčeni rudnik pod hribom »Siiar-jevec«, ki obratuje pod vodstvom ravnatelja gosp. Kamila Hoffmanna že 4 leta ter zaposluje redno okoli 300 rudarjev pri letni produkciji od ca 300 vagonov 70% svinčene rude, je pred kratkim moral obrat reducirati in odpustiti nad 60 rudarjev. — Vzrok krize je v padcu cen za svinec na svetovnem trgu. Cena je že tako nizka, da se produkcija skoro ne splača več ter je pri nadaljnem padcu cen pričakovati, da se bo obrat sploh ustavil. Na padec ccn vpliva v prvi vrsti ameriški trg. Isti rudnik je odkril velika ležišča cinkove rude 500 m nad Ponoviškim gradom, na banovin-skem ve'eposestvu. Vsa pripravljalna dela so se že pričela temeljito izvajati, pa je moralo rudniško vodstvo delo ustaviti, ker je cinkova ruda v ceni padla pod produkcijsko ceno. Ravnotako je začasno ustavljeno delo v hribu »Maljak« nad vasico Breg pri Litiji, kjer se nahajajo baje veliki svinčeni skladi. Takozvani »svinčeni Orošljev »Piombo« rudnik, last neke inozemske družbe v Reki, v katerem so pred par 100 leti že delali Zamenljiv je njegov procvit za splošno korist naroda in države. S tem upa društvo vzbuditi še večje zanimanje med rokodelskim iu obrtniškim naraščajem, zlasti za svoje prizadevanje, vzgojiti dobre rokodelce in obrtnike, ki bodo značajni krščanski možje in dobri državljani. Zgodovino društvenega dela in življenja bo podal »Jubilejni zbornik«, ki bo vsciboval tudi druge sestavke, tičoče se rokodelskega in obrtnega stanu. Radi važnosti teh sestavkov, ki so jih napisali strokovnjaki. opozarjamo že sedaj vse rokodelce in obrtnike, naj sc naročijo pri društvu na »Zbornik«. Prepričani sino, da ne bo rokodelca in obrtnika, ki se ne bi udeležil našega jubilejnega slavja, saj bo ta praznik, ki pokaže, kako ■ sta se ta dva stanova pri nas razvijala in kakega pomena sta. Pa ne samo rokodelci in j obrtniki, tudi vsi drugi, posamezniki in organizacije, ki jim je za prosoch našega narodnega življenja, so vabljeni, da.se udeležijo naše proslave ter tako pokažejo, kako znajo ceniti pomen rokodelskega in obrtnega stanu. Program proslave bo v glavnem: 14. junija zvečer gledališka predstava, \ kateri nastopijo rokodelski pomočniki z Medvedovo tragedijo »Za pravdo in src«, 15. junija bo zahvalna služiba božja, nato po slavnostno zborovanje in popoldne koncert. Rokodelci in obrtniki in vsi naši prijatelji mislite žc sedaj na ta naš jubilej, ki naj bo praznik vsega obrtnega stanu! Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Smrt pod irami Planina pri Rakeku, 16. aprila. Danes dopoldne se je smrtno ponesrečil Fr. Klančar, posestnik iz Grčarjevca. Šel je okrog desetih cd doma skupaj s svojima sinovoma nakladat trame. Ko je hotel voz povezati, se trami zrušijo in zadenejo Klrnčaria s tako silo v glavo, da mu prebijejo lobanjo. Bil je takoj mrtev. I rami so mu tudi zlomili nogo in roko. Ponerrečeni zapušča ženo in več nedoraslih otrok. Res nesreča nikdar i ne počiva. Klančar si je nedavno oskrbel jiar konj, da ! si bo z vožnjo gospodarsko opomogel, pa jc komaj I začel in že moral tako žalostno končati. Bog mu bodi milstljiv! Trbovlje pred 40 Mi Narodne zasluge kat. župnika. Trbovlje, 17. aprila. O Trbovljah bi se lahko napisala cela knjiga, zato je razumljivo, da je na nedeijskem predavanju v radiu katehet g. Ratej moral izpustiti narodno delovanje Trboveljčanov v zadnjih 40 letih, ker mu je bilo za predavanje samo 12 minut. Zato naj tu navedemo nekaj glavnih stvari, ki se tičejo narodnega delovanja v Trbovljah. Pred 40 leti je bil naš kraj v rokah Nemcev in nemčurjev, ki so bili večinoma uradniki rudnika, tedaj tujci. Tudi je imela občina do okoli 1. 1891. nemškega žujiana, ker so posestniki domačini biti islega duha radi odvisnosti od rudnika. Šele rajnki župnik g. Peter Erjavec se je temu nemškuta-reuju uprl, uslanovil najprvo Ciril-Metodovo podružnico, ki je prirejala shode, na katere so bili vabljeni razni slovenski veljaki kakor: Dragotin Hribar, dr. Dečko, dr. Sc,.iec itd. Da se Slovenci gospodarsko osamosvojimo, je ustanovil prvo posojilnico, ki je imela do lanskega leta svoje prostore v kaplaniji. Delavstvu je ustanovil kršč. soc. delavsko društvo, kjer se jc začela gojiti najprvo dramatika, petje, in drugo kulturno delo. Da je prišla občina tako v slovenske roke in da je bil prvi slovenski župan g. Rcš, je zasluga župnika Erjavca. — V narodne svrhe je izdal vse svoje, takrat lepe dohodke. Rudniške nemške gospode se ni najmanje bal. Prekrižal jim je vsak načrt pri gradbi nemškega mostu na Adrijo. Bolel ga je posebno zmešani jezik, ki so ga govorili rudarji. Vsakega posameznika je opominjal na to napako. Najlepši zgled nekdanjega nemštva med nami imaš na pokopališču, kjer se ti svetijo nagrobni spomeniki v nemščini. Nemčurstvo je bilo že skoraj izlrebljeno, ko se je 1. 1906. ustanovila tako imenovana narodna stranka na štajerskem, ki je narodne moči v Trbovljah razcepila. Nemšlvo je dobilo zopet svojo moč, kar je trajalo do prevrala. Kako se danes stvari razvijajo, je pa vsakemu znano. Ugotoviti nam je torej, da je edina zasluga, da so Trbovlje vsaj na zunaj zgledale po 1.1890. slovenske, rajnkega župnika Erjavca, ki je bil vseeno v našem kraju od vseh najbolj spoštovana in naj-uplivnejša oseba. Čredizika volijo Št. Jernej, 17. aprila. še je nekaj vasi, ki imajo skupno zemljišče, takozvano gmajno. In sicer: Groblje, Roje, Drama in Št. Jernej. Te vasi imajo tudi skupnega vaškega pastirja, ki ga nazivljejo tudi črednik. Njegova naloga je, gnati vsak dan od Sv. Jurja do sv. Mi-hela živino na pašo. In to ne glede na vreme. Za plačilo dobi od vsake glave živine mernik žita, zmesi za konje pa boljšega žita. Poleg tega pa ima hrano pri vsaki hiši toliko dni, kolikor glav živine pase. In povrhu tega še gonjača. Navsezadnje ni to ravno slaba plača. Ni pa tudi vsak za to službo sposoben. Vaščani zberejo izmed kandidatov tistega, ki mislijo, da jim bo po godu. Letos sta predvsem dva kandidata, ki za to službo prideta v poštev. Vsak ima svoje prijatelje, svoje pristaše. Zato je težko reči, kdo bo izvoljen. Pravijo, da bo zmagal tisti, ki zna bolj agitirati. Tistemu pa, ki bo pri volitvah propadel, se bo morda pa kje drugje ponudila primerna služba. Želimo srečo obema, ker sveti Jurij je pred durmi, trave pa tudi dovolj, saj je vsak dan dež. Za vsako vreme in za vsako cesto je najsigurnejši Continental — gumi. Po velemestnih in na podeželskih cestah, ob solncu in ob dežju vozijo Vaša kolesa popolnoma sigurno. Hinlinental Zvon tvonl in glas m fiufe, # po vsem svetu oznanjaj« i Vporabljajte' Albus-Zvono le milo, to vam najlepSe opere perilo I boj, je vse v velikem strahu pred njiim. Nocoj ljudje tam okrog od strahu pred pobesnelim napadalcem niso u>ič spali. Tudi lastna mati in sestra se bojita nasilneža. Gro/.il je namreč materi in sestri, da ju bo postrelil. Ta pobesnelost, ki jo kaže Slapničarjev fant sedaj, ne more izvirati samo iz jeze in razburjenja. Sodijo nekateri, da je to morda posledica poškodbe na roki, ko mu je stroj iztrgal na roki kos mesa in ga nekoliko pohabil. Seveda je to sodfba nekaterih, ki jo samo beležimo. Ce je to sploh mogoče, uaj presodijo zdravniki. Koledar Skrbna gospodinja pere dobro ohranjeno perilo satno z. izvrstnim in nedosežnim Albus-Zvono milom, ker ve, da je to najboljše sredstvo za pranje. Čistoča! Zdravje t. ako; se brigate za to, boste uporabljali za pranje perila, dečjega in odraslih, vedno samo Albus-Zvono milo, ki tudi desinficira. ZVONO MILO DOBITE V VSAKI TRGOVINI. Boj s TPD Stališče železniške uprave — Skrb za radarje Dosežen je delni sporazum med TPD in že-ležniško upravo. Država je pripravljena prevzeti polovico dosedanjega kontingenta, dočim se vrše za ceno še podajanja. Z delom v trboveljskih rudnikih so že pričeli. Ni pa upanja, da se bo delalo trajno. Ministrstvo za promet hoče kot glavni kon-sument doseči znižanje dosedanjih cen. Nepristranski strokovnjaki so namreč mnenja, da so zahteve države upravičene. Delnice TPD so poskočile že nad trikratno vrednost, dobiček delničarjev se množi od leta do leta. Poleg tega pozna država prav dobro taktične režijske stroške tudi v rudnikih TPD, radi tega so mnenja, da je letni dejanski dobiček TPD veliko večji, kakor ga ga izkazuje. Nekateri ga cenijo do 60 milijonov Din. Ce držijo te trditve ,je država sigurno kot glavni in največji odjemalec opravičena, da zahteva zase ugodnosti. Položaj rudarjev prav dobro poznamo. Cemu naj bi država prispevala za prekomeren dobiček tujih kapitalistov! Na drugi se pa pripravlja tudi TPD na ta boj. Dobro se zaveda, da so sedaj močnejše strune, kakor so bile včasih. Da ne bi bila zadregi, je napravila velike zaloge premoga, tako velike, kakor morebiti še nikoli. Ker je tako, ne smemo delati delavstvu prevelikega upania. Ce se TPD ne ukloni, sigurno pride zopet v najkrajšem času do morebiti še večje ustavitve dela. V najboljšem slučaju se bo pa deblo stalno le pol tedna. Torej zaslužek manjši od običajnega Tca boja bi sicer ne spremljali s tako težkimi občutki, kakor ga, ko ne bi rezal občutno in globoko v živo telo našega naroda, če je pri tem prizadetih Boj s samomorilcem Trbovlje, 18. aprila. V četrtek med 5 in 6 zvečer si je vzel življenje okoli 28 let stari Nagode Rudolf, železostrugar pri drž. železnici v Zagrebu. Pred prihodom osebnega vlaka v Trbovlje ob 21.10 zvečer je pregledoval progo železniški preglednik g. Robert Arndt. Pri predoru je videl Na-godeta in ga vprašal, kaj išče tu. Odgovoril mu je, da je zamudil vlak. Preglednik pa ga je povabil s seboj na kolodvor ter mu predlagaj, da se lahko vozi naprej z brzovlakom, ki kmalu pride. Nagode ni hotel ubogati rekoč, da je zamudil že dva vlaka, tretjega pa noče. Pregte nik ga je spravil iz tunela ven. V tem času pa je ^e prihajal večerni vlak, ki vozi proti Ljubljani. Nagode se je pregledniku iztrgal. ter bežal proti tunelu ter se vlegel na tračnico. Seveda je preglednik Arndt tekel za njim. Ko ga je došel, ga je Nagode prijel čez obe roki in v zadnjem trenutku se mu je Sele Arndt izvil iz objema ter odskočil proč iz proge. Medtem pa je že privozil vlak Ier povozil na tračnicah ležečega Na-godeta. Odtrgal ntu je gornji del glave. Boj samomorilca s preglednikom je bil hud, ker je prvi bil močnejše telesne konštitucije kot zadnji. Zapustil je poslovilno pismo na nekega Jožka Zupančiča, stanujočega Uica 52 v Zagrebu. V njem ga prosi ponovnega odpuščenja, ter mu javlja smrt v tunelu pri Trbovljah ter, da se sestra pobriga, da okoli 35.000 ljudi, da jim preti najhujše, ne moremo biti več mirili. Ako meni država, da je opravičena do znižanja premogovnih cen, je čisto prav, da skuša doseči tako znižanje. Toda upoštevati mora, da je drugi kompaciscent tudi zelo močan in da so med temi trenji dosedaj trpeli le rudarji. Dolžnost države je, voditi ta boj tako, da ne bo šel preko življenja delavstva. Merodajni faktorji so to tudi obljubili. Toda opozoriti moramo, da ne bi vedla do cilja akcija, kakty si jo zamišljajo nekateri. Snro-žena je namreč misel, da bi se transportirali brez poselni rudarji v državne rudnike. Po mnenju delavskih strokovnjakov bi se s tem položaj ne iz-1 boljšal. Kaj naj namreč počne;o rudarii v tujih krajih brez stanovanja in drugih potrebščin? Edina prava pot je, da se osnuje pomožni odbor, ki naj vodi ce!o akcijo, da se rudarii dovolj preskrbijo z vsem potrebnim tako dolgo časa, da bo dosežen končen sporazum med TPD in železniško upravo. Zadeva je zelo nujna. Glad ne pozna odloga. Delo v rudniksh se ie p?iče!o Trbovlje, 18. aprila. Danes, v petek dopoldne rudarji praznujejo. Razglašeno pa je, da se začne z normalnim delam popoldne in se bo delalo tudi na velikonočno soboto dopoldne. Kako se bb zanaprej delalo se bo rudarjem še razglasilo. bodo vse njegove stvari prišle domov. V še enem pismu pa prosi, da bi samoumor ne prišel v časopisje, da ne bodo njegovi domači imeli žalostnih velikonečnih praznikov, kar je pa nemogoče, ker je občina smrt sorodnikom na Verd že sporočila. Pripeljan je bil v mrtvašnico v Trbovlje in bo tudi tu pokopan. Pobesneli napadalec grozi Litija, 18. aprila. Pobesnelega napadalca Slapničarja, ki je včeraj s puško obstrelil v Kresniških Poljanah železničarja Godca in njegovo štiri/letno hčerko, iščeta dve orožniški patrulji. Doslej ga še niso mogli prijeti, ker se fant skriva ter skuša zakriti sled za seboj. Snoči ob tričetrt ua devet je vrgel v čakalnico postaje Jevnica svojo vojaško knjižico in listek, nu katerem je napisal več stvari: Litijskemu odvetniku dr. Mazku grozi najprvo, da ga bo raztrgal na drobne kose. Nnto pa pravi, naj ga nikar ne iščejo, ker ga živega ne bo nihče dobil. »Ali bom skočil v Savo. ali na me boste našli mrtvega na kresniškem britofu.« Ker je fant popolnoinu |K>hesnel. kakor je videti, jc zmožen res vsega. Ker nosi puško, s katero jc streljal na Gcdčeve, še vedno s se- Vasi balasti čevlji bodo kakor novi, ako jih barvale z Brauns, barvo za usnje l Tudi aktovke, kovčegi, usnjaii sioli itd. vse izgleda kakor iiovo, Dobiva se v iveri dr-ogc-vijah ter trgovinah, z barvo'ii\ usiy'emf trjo Tovarna barv Viljem Brauns, Celje. Sobota, 19. aprila (Velika sobota: Leon IX., papež: Rudolf, mučenec. Nedelja, 20. aprila: Velika noč. Vstajenje Gospodovo. Marcelin, škof; Neža (Janja), devica. Zadnji krajec ob 23.09. Herschel napoveduje: lepo. Solnce stopi v znamenje bika ob 21.05. Ponedeljek, 21. aprila: Velikonočni po-nedtl ^k. Anzelm, škof. Torek, 22. aprila: Soter in Gaj, papeža. Osebne vesti — Odvetniški izpit je napravil včeraj g. dr. Josip Godnič iz Celja. Častitamo! = Premeščenja na pošti. Prestavljen je za insoektorjn Dravske direkcije ponte in telegrafa 1-5 dr. Bogdan K u r b u s , svetnik bivše ob!'stne pošt no-telegr a fske uprave v Saraievu. — V primorsko drrekciio pošte in telegrafa je prestavljen dr. Metod K i r i e i n . bivši pristav 1-6 bivše oblastne poštno-telegrafske uprave v Ljubljani. Novi prahovi + Avgust Žnbkar. Včeraj ob 5 popoldne ie umrl uededni slovenski industriinlec Avgust Žab- | kar. Pokojnik se je iz preprostih začetkov razvil od ključavničarskega pomočnika do veletovarnaria. Po vojni je postni predsednik združenih Stroinih tovarn in livarn. Bil je ves čas član Katoliškega rokodelskega društva. Živel je kot n-loboko veren j kristjan, zi kar naj žanie bo^nto nlučilo v večnosti! i + P. Lambort Golovski 0. F. M., vikar v • franč. samostanu v Brodu, je 18. marca umrl v za- • grebškem franč. samostanu. Bil je goreč dušni pa- j stir. Star ie bil šele 59 let. ■+• Umrla .ie minuli teden na Mnmolii žena ! posestnika po domače Trancinova. župnija Polšnik. Zapušči 0 malih otročičev. Najmlajši je star 9 mesecev. Ubogi otročiči! + Umrli so v Ljubljani v času od 13. do 19. t. m.: Ludovik Merhar, trgovec, P8 let, Vidovlan-ska c. 9; Josip Jerič, sin t odvetnika, 6 mesecev. Groharjeva ul. 19; Mnrijn Komeni, znsebnirat, 73 let. Korunova ul. 4; Knrol Cigoi, višji vladni komisar v p., Cesta na Rožnik; Iv.ina šemerl. hči mizarja. (5-mesecev. Polianska c. 54: Ivan šulsaj, žel. kotlar v p.. 65 let. Mnlgnjeva ul. 5: Miriia Kozinc. hiralka. 39 let, Vidovdnnskn c. 9; Josip Ki-kinday. elektroinonter. 28 let, Miklošičeva c.. Pokojninski zavod: Adolf Fritz, dimnikarski mojster. 50 let, Kanit^liska ul. 5: Anton Matul, žel. z viri č-nik v p., 54 let. Dunajska c. 47: Ana Mik'pvčič, metna uboga. 69 let. Japljeva ul. 2; Ivana Štrukelj. žena bivšega delavca, 70 let. Knrlovska <\ 7; Ana Gerber, tnrovka in posestnim. 71 let. Knn-crrcsni trg 4: Takob Reder. železn^ar, 80 let Jap-lieva ul. ?• Salvador Anton, kapetan v p., 47 let, Stara not 3. — V bolnišnici so v istem času umrli: FrtmMSkn Zemljan, vdova delivca. 69 let. Cegnar-jeva ul. 6; Franc Pišek 69 let. železničar in posestnik, Zavrti 4; Maks Rntajr sin strojnika. 4 mesece, Zelena jama 2: Marija Osroinik. potenca glu-honemnice. 13 let, Zaloška c. 5: Frančiška Tajnik, hči dninarice, 6 mesecev, Ravne 22: Ivan Pip,'železniški noduradnik v p.. 60 let, Vi^ovdanska c. 2; Anton Hortner. žel. uradnik v p.. 57 let Maltrnjeva ul. 2: Pavla Soklič, zasebrica, 62 let, Dunajska c. 6; Filip Petrač. zasebnik. 65 let, Kropa; Ivana Ro-do«ek. služkinja. 39 let, Maribor: J°nez Piškur, sin delavca, 4 mesece, Klanec pri Kranju. N. p. v m.l Molo hron°ka Tk Prih-idnjn številka »Slovenca« bo izšla v sredo po veliki noči. it »Slovenski list« bo izšel v torek po veliki noči. if »Ilustracija« štev. 4. drugega letnika je pravkar izšla in bo danes na razpolago v vseh trafikah in knjigarnah. Velikonočna številka je izšla v povečanem obsegu z bogatim slikov. materialom in zanimivo vsebino: Dvoboj (novela, Vlad. Bartol). Vesela Aleluja! Golnik v borbi proti jetiki. Pomlad (Cvelo švigelj). Fotoamater (Izrezek, Fr. Krašovec). Nove knjige. Naši otroci. »Na Gospodov dan sem se zamaknil...« Iz vsega sveta. Oktavo višje...! (Ilustr. Globočnik). Naš radio. Nekaj minut pri rež. Šestu (I. Čargo). Milan Skrbinšek (Iv. Košuta). Milan Skrbinšek v svojih vlogah. Premiera Hasanaginice. Pozdrav »Ilustraciji«. Mis — manija (H. Smrekar). Iz zgodovine mode Moda za pomlad. Nekaj del iz keramičnega ateljeja gne. Pajničeve >0 modernem pohištvu«. (B. F.). Slovenska stanovanjska kultura. Domače pohištvo. 0 zvočnem filmu. Filmi, ki jih bomo videli. Ita Rina v zvočnem filmu. O skrivnostnih igrah s senčnimi podobami (B. Orel). — Priporočajte »Ilustracijo« pri svojih znancih, zahtevajte jo v vseh javnih lokalih! Če lista še ne poznate, zahtevajte od uprave številko na ogled! Posamezne številke po 10 dinarjev. Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6-1. Veliki romarski shod ua Sv. Gori pri I^itiji se vrši na velikonočni ponedeljek. Ljubitelji sveto-gorske Matere Božje in prijatelji narave, pridite! -A- Junak v postu. Splošno pozornost vzbuja po Murski Soboti neki fant, ki jo izjavil, da se bo postil ob vodi in cigaretah 20 dni. Polovico časa je že prestal prav junaško in je zelo verjetno, da do konca vzdrži. O slučaju bomo natančneje poročali, ko junak konča s postom. ic Človeško okostje najdeno. Kočevje, dne 18. aprila: Lovski čuvaj Anton Poje je našel v gozdu v Borovškem hribu moško okostje. Poleg okostja so ležali še prepereli deli moške obleke. Anton Poje je javil zadevo orožnikom v Kočevski Reki. Naslednji dan se je odpravila orožnišku patrulja na kraj, kjer je bilo nujde-no okostje. Orožniki domnevajo da gre najbrž za okostje nekega Matije Handlerja iz vasi Borovca, ki je izginil sredii poletja 1024. Zaslišali so domače, niso pa prišli do nikakilt rezultatov. Obvestili so o tem okrajno sodišče in zadevo naznanili državnemu prnvdmštvu v Novem mestu. if Norec z nožem obklnl upokojenegn rudarja. Iz Trbovelj: Slaboumni Albin Resman, roien v Trbovljah, u pristojen v Tržič, je sre-čul v petek dopoldne upokojenega rudarja Matijo Ž mika ter nič slutečega moža z nožem napadel in obklal. Rudar Ignac Hribar jc sicer posvaril s klicem ranjenca, tln teče slaboumncž nanj, a je bilo že prepozno. Ko je Žunkov sin hotel Resmanu iztrgati nož iz rok. so je še ta z nožem vrezal. Čudno se nam satno zdi, da tako ljudi ne spravijo tja, kamor spadajo. To ie britja ludUaHMiMo-ožo ln tudi VI jej bosie (lall prednost, n»o Jo eukr« pr Izkusite. Dobiva se povsod. Prcnro-injaicein polije transttao skladišče : Gustav Husser & Solin, Wlen VII., Blchtergaaea Naznanilo. Vse gg. trgovce, obrtnike in ostalo občinstvo na Jesenicah in okolici vljudno obveščam, da bom I dn m 23. tm »če prevažali bi«go s tovornim av om na vs» str»n S tem je zlasti omogočen prevoz na in s postajo po nizki ceni. Za oenj, naročila se vljudno priporočam. Fran Rofs, Jesenice 136 pri Bajieljno. Vse modne potrebščine za dame in gospode vedn? v zadnjih novostih na zalogi P. MAGDIČ, Ljubljana Aleksandrova c. / Tvrdka A. KVIJVC Ljubljana — Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kat mogoče nizke I Kopališče Gieichenberg Avstrija, Štajerska SlovMi zdravilni vrelci, moderne zdraviliške naprave Odlični zdravilni uspehi pri iM, kii, mmi srci boleznih Najlepše okrevališče! Pcnzija od Din 68- «iii<. Stzona: April-Ok obar Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela staro znano I gostilno od g. Hafnerja v Prisojni ulici 5 kjer bova ločila samo pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Sprejemajo se tudi abonenti na hrano. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago po zelo solidnih cenah. Za prijazen obisk se priporočata Lorenc in Angela Verčnik. naše pomladanske plašče, oblekce in moške obleke lastnega izdelka z drugimi; kupili boste pri DRAGO GORUP & CO. - LJUBLJANA Miklošičeva 14 med spanjem Zahtevajt Ako zavžijete »DARMOL« zvečer, predno ležete h počitku, se bo te zjutrai počutili kot prerojeni. Nervoz-nost, glavobol in bolečine v križu so samo posledice zaprtja. Istotako tudi izpuščaji na koži otrek. Zato uporaoljajte najbolj mi-. lo in sigurno delujoče odva-' jalno sredstvo »DARMOL«. izrecno samo »DARMOL«, kajti le po »Darmolu se boste čutili in Vaša rodbina olajšani. 1 škatlja zadostu e za 20 do 30 kratno porabo, illlllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlIlllllllllllllllllllllllllllHIIIIIII!!! H — | Tehnična pisarna in stavbeno podjetje (ANGELO BATTEUNO mestni stavbenlK 1 LJUBLJANA VII. AL3AŽEVA ULICA 35 9 Telefon štev. 33-39 se priporoča za vsa ▼ t to stroko spadajoča dela IlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM^ Otvoritev 15. maja Vse ugodnosti cenega bivanja, do 15. junija ie znatno znižane cene. Prospekt dobite na zahtevo. ladosino svežost in prožnost Bi lahko zopet pridobite z rednim uživanjem Radenske mineralne vode. Ona vsebuje jodne spojine, ki osvežijo kri in s tem tudi ves organizem. Birmovanje 1.1930. 1. Dekanija Loka: Stara Loka v nedeljo, inaja; Bukovščico v ponedeljek, 5. maja; edo, Modne predmete prelestno izbira kravat, lepe, fine srajce in perilo ■ploh, ovratnike, nogavice za gospode pri F. LUKIČ v Stritarjevi ulici. let jo, i; Sv I/enart v torek, 6. maja; Železniki v sredo, dne 7. maja; Zalilog v četrtek, 8. maja; Davča v petek, 9. maja; Sorica v soboto, 10. maja; Selca v nedeljo, 11. maja; Javorje v torek, 13. maja; Poljane v sredo, 14. maja; Lučine v četrtek, 15. maja; Trata v petek, 16. maja; Stara Oselica v *ol>oto, 17. maja; Žiri v nedeljo, 18. maja; Nova Oselica v ponedeljek, 19. maja; Leskovica v torek, 20. maja; Reteče v četrtek, 22. maja; Žab-nica v petek, 23. maja; Škofja Loka v nedeljo, 25. maja. 2. Dekanija Kamnik: Ihan v nedeljo, 1. junija. 3. Dekanija ljubljanske okolice: Dol v ponedeljek, 2. junija; Sv. Helena v torek, 3. junija. 4. Dekanija Moravče: Vače v sredo, 4. junija; Sv. Gora v četrtek, 5. jnnija; Moravče v nedeljo, 15. junija; Vrhpolje v ponedeljek, dne 16. junija (birmovanje dopoldne); Sv. Križ istega dne (birmovanje popoldne); Sv. Trojica v to-reJc, 17. juni ja (samo sv. maša); Peče v soboto, 21. junija; Kolovrat v nedeljo. 22. junija; Pod-šent jurij-Izlaike v ponedeljek, 23. junija; Čem-šemk v torek, 24. junija; št. Gotard v sredo, dne 25. junija; Št. Ožbalt v četrtek, 26. junija; Bla, Kovica v petek, 27. junija; Krašnja v soboto, 28. junija; Brdo v torek, t. julija; St. Vid v sredo, 2. julija; Zlato pol je v četrtek, 3. julija; Češnjioe v petek, 4. julija. 5. Dekanija Žužemberk: Žužemberk v nedeljo, 13. julija; 1 lin je v torek, 15. julija; Am-brus v sredo, 16. juli ja; Krka v četrtek, 17. julija; Zagradec v petek, 18. julija; Sela v soboto, 19. julija; Dobrnič v nedeljo, 20. julija; Ajdovec v torek, 22. julija; Šmihel v sredo, 23 julija. Najnovejša zaloga šivalnih strojev znamke Haid & Neu., gramofonov Homocord-koles znamke .Motor'. Velika izbira gramofonskih plošč (slovenske pesmi, kuple-ti, koncerti ter plesi itd.) Cene nizke. — Na obroke. Zahtevajte brezplačni cenik. CENTRU JESENICE GORENJSKO fr Pozor! Posestniki, obrtniki, sekirni kovaški mojstri in industrijalci oglejte si inserat tvrdke Anton Kašman, veletrgovina i železnimi in stavbenim materialom t Škofji Loki, na zadnji strani današnjega dnevnika »Slovenec« ter ga uvažujte v Vašo lastno korist. fr Josip Jurčič: Spisi. Uredil dr. Ivan Gra-fenauer. Deset zvezkov. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Njegovo ime ostane zapisano z zlatimi črkami v našem slovstvu. Odkril nam je romantiko slovenske zemlje, romantiko naše zgodovine in še najbolj bogato romantiko našega človeka. Kdo bi ne ljubil Advokat Dr. Ciril Brajša se je presolil iz Karlovca vZagreb, Palmotičera uliea št. 31 poleg jezuitske cerkve, kjer ima tudi svojo pisarno. Najboljše in najcenejše BARVE, FIRNEŽ, LAKI, STEKLARSKI KLEJ in vse potrebščine za slikarje in pleskarje se dobe pri IVAN JANČAR - Miklošičeva c. 4 Nasproti franflikanske carine — SklidBl« Ifldondanska c. 14 mnnnnmnnmmmtiinuitiimiuiHimrmiimiiHiiMiMiiiimmiiiuiiiniimitmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!!. I Pri nakupa kloftnkov J | oglejte si bogato založeno specijalno trgovino | A. BOGATAJ prej POK LJUDU/1NA. Stori frg Stev. 14 tfiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiininiiiiii(tti(irMfnitMniTiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiitintiitiiiiiiiitiitiiiiiii>MtiiTr I Sedaj Je čas za trajno ondufacijo! Vestna, trpežna in hitra izvršitev! Damskl Cesalrti salon ,0:ga' Ljubljana VII., Medvedova 32 (Postajališče avtobusa Čarman.) Vino za praznike Močno belo, namizno . 12 Din Čruo »Otelo« ... 12 Din Cviček......16 Din Bizeljec .....14 Din Rizling .....16 Din Silvanec .....20 Din priporoča gostilna pri »F a j m o š t r u« ! Advoftaf Dr. J. RAtM sporoča, da ie otvoril svojo advokatsko pisarno v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31 (v Zidarjevi hiši.) =r sjruAsM^Mp^! Najstarejša Ma na svetu Ustanovljeni; !. 171Z IZiSSi m foa eto za britje fr Belokrajinski pogorelci. Iz Metlike: Ker nekateri še poudarjajo, da so v Zaloki pogoreli Belokrajinci, bi bilo vsekakor dobro, da Pove, kdor je k temu poklican, kako daleč sega Bela krajina. Na splošno velja, da je Bela krajine le ta, kar jo je tostran Kolpe. Če pa znanost sedaj dmgače uči, tega ne vemo. Naj se torej ugotovi, ali je Zaloka v Beli krajini ali ne. Pomoči pa so nesrečneži vsekakor potrebni in zato naj vsakdo po svojih močeh prispeva. Posebno pa naj priskoči na pomoč državo in banovina. fr Kmetijska šola na Grmu ima še nekaj mest v pripravljalnem gospodarskem tečaju neod- I danih. Da se zamorejo oddati tudi ta, je odložila rok za vlaganje prošenj do 5. maja in pri če tek tečaja na sredo maja. O tem se obveščajo prosilci, ki , so prošnje že vložili in oni kmetje-gospodarji, ki j žele svoje sinove poslati v kmetijsito šolo, pa prošenj doslej niso vložili. Šolanje v tečaju je brezplačno. — Ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. fr AvtobuB Poljčane—Ptuj na velikonočno nedeljo ne bo vozil. fr Pomoč novorojenčku in dojenčku. Pod tem naslovom izide po praznikih koristna in velezani-miva knjiga o negi, prehrani in vzgoji novorojenčka in dojenčka ter o prvi pomoči pri nezgodah in obolenju dojenca od primarija dr. P. Dragaša, predstojnika zavoda za zaščito mater in dece v Ljubljani. Vžitek je pogledati knjižico, ki ima 86 strani v velikosti 23 X 14 cm s 40 slikami. Od prvega dneva življenja novorojenca je v knjigi obseženo vse, kar moramo vedeti pri negi otrok. Izvrstna je ta knjiga kot priročnik v vseh šolah, vodnica je materam in negovalkam v vseh vprašanjih dojenčka, obravnava pa tudi način življenja doječe matere, kar je prepotrebno, da ve ljudstvo. Krasna so poglavja, kako se pripravlja hrana za otroka in njegova obleka. Poglavje pa o prvi pomoči pri nezgodah dojenčka nujno rabi vsaka hiSa. fr »Ilustrirani Slorenee«, nedeljska priloga dnevnika »Slovenec«, je postala ie davno ljubljenka čitajočega občinstva. — Mnogo je naročnikov, ki spravljajo to lepo in v prvovrstnem bakrotisku izvršeno prilogo ter jo dajo koncem leta vezati. Taka knjiga je kras vsake domače knjižnice in ima trajno vrednost — Ako je že reklama v časopisu »Slovenec« tako zelo uspešna, je jasno, da morajo biti oglasi v njegovi ilustrirani prilogi »Ilustrirani Slovenec« še učinkovitejši. Oglas v »Ilustriranem Slovencu« s primernim besedilom in lepo sliko, predstavljajočo n. pr. poslopje, lokale, vodilne osebnosti, značilne izdelke inserenta ali način njihove izdelave bo sigurno dosegel svoj namen in dovedel inserentu številne nove kupce. — Za vsa pojasnila glede cen in drugih pogojev naj so obračajo p. n. inserenti edino le na oglasni oddelek »Slovenca« v Ljubljani, kateri lahko stavi ugodno obvezno ponudbo. — Posredovalci ne morejo poljubno razpolagati glede namestitve, načina insercije, inseratnega tarifa itd. fr Franjo Šuklje: Ix mojih spominov. I.—III. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Mnogo smo čitali ocen te knjige, ki vsebuje prikaz dobršnega dela našega političnega razvoja, tiste vprav najpomembnejše razvojne dobe, ko je prehajalo naše politično življenje iz nezavednosti v zavednost. Mojstrski je Šukljetov opis te dobe, a v tem gotovo ni še izčrpana vsa snov njegovih spominov. Opozorimo naj le na primer na kulturne momente, ki so našli v tem delu svojega izraza in na osebnosti, ki slove ne le kot politični, marveč najprej kot kulturni delavci v novejši zgodovini našega naroda in ki jih vidimo tu skozi Šukljetove oči: Franc Leveč Janko Kersnik, dr. Janez Mencinger, dr. Janez Ev. Krek, dr. Ivan Tavčar in dr. Evgen Lampe... Približno sedemsto strani Šukljetovih spominov — približno sedemsto krat sedem zanimivosti! To pa že morate prečitati! fr Književne novosti Jugoslovanske knjigarne v zadnjem času: Franjo Šuklje, 1» mojih spominov, 3 zvezki, broš. po 70 Din, vsi trije skupaj vezani 240 Din; Ljudska knjižnica 35. zv.. Brackel, Cirkuški otrok, broš 28 Din, vezano 40 Din; Ljudska knjižnica 33. zv., T. C. Bridges, Na pomoč, broš. 30 C in, vezano 42 Din; Bajuk, Vodnik po ljubljanskih pokopališčih (Sv. Krištof in Sv. Križ), 8 Din; dr. Bradač-dr. Ivan Pregelj, Slovensko nemški slovar, vezan 100 Din; dr. Fr. Veber, Filozofija, načelni nauk o človeku in o njegovem mestu v stvarstvu, broš. 48 Din, vezano 60 Din; Sien-kiewicz, Quo vadiš, roman v dveh delih, broširan 80 Din, vezan 100 Din. ■fr Največji reveži so slepel. Spominjajte s« jih! »Dom slepili : ima položnico 14.672. fr Pet dni v Parizu. Odhod iz Ljubljane: 11. maja, 25. maja, 5. junija, 17. junija. Prijavo sprejema »Putnik«, Ljubljana, Dunajska cesta 1. fr Potovanja po Jugoslaviji. 12 dnevno potovanje: Sušak, Šibenik, Trogir, Split, Dubrovnik, Kotor, Cetinje, Spiit, Rab, Crikvenica, Zagreb, Ljubljana, Bled. — 14 dnevno potovanje: Sušak, Dubrovnik, Cetinje, Sarajevo, Vrnjnčka banja, Belgrad. — Informacije daje »Putnik«, Ljubljana, Dunajska cesta 1. njegovih napetih, z zanimivimi dogodki prepletenih povesti? V vsak dom morajo prodreti njegovi spisi. Vsak Slovenec — preprost ali izobražen — ga mora poznati, ljubiti in Citati — oh pa saj je to tako prijetno, kratkočasno in zabavno, da res ni treba preveč vabiti! Treba je le naročiti vseh deset zvezkov njegovih spisov, ki so ceneni, a kakor malo drugega našega čtiva, dragoceni. fr Perilo iz tanke in fine tkanine je današnja moda. Da obvarujemo perilo naglega propadanja, torej, da ga obdržimo v dobrem stanju, moramo na isto kar najskrbneje paziti, ker današnje perilo zahteva mnogo več pažnje nego perilo stare mode, ki je narejeno iz grobe tkanine. Fino perilo obdržati t dobrem stanju je zato tako težko, ker se mora na pranje istega polagati posebno pažnjo. Močno mencanje in dolgo kuhanje škoduje, posebno pa se je treba izogibati onih sredstev za pranje, ki vsebujejo umetni mnterijal za belenje. Pa tudi solnčni žarki škodujejo perilu. Znano nam je, da zavese na oknih razpadejo, ako so stalno izpostavljene solncu. Samo čisto iniilo dobre kakovosti je za pranje neškodljivo in najboljše, ker raztaplja in odstranjuje nesnago. Umetna sredstva nesnago samo pobelijo ali je ne odstranijo iz tkanine. Popolnoma čisto milo je Albus-Zvono milo, ki se izdeluje iz skribno izi>r&n zevo dolgo. * Procesija Vstajenja pri sv. Pe ru v Ljubljani bo šla na veliko soboto 19 aprila popoldne ob pol šestih iz župnijske cerkve po sv. Petra cesti, v Škofjo Ulico, v Prisojno ul., na Jegltfevo (A haci je vo) cesto, na Zaloško ccsto iu nazij v cerkev. Prosimo, po možnosti cb cestah razsvetliti okna. Vzporcil pri procesiji: Aleluja vstalega Zve-ličarja (podobo neso ministranti). 2 Bandero Vstajenja. 3. Otroci iz Most. 4. Marijan išče z banderom. 5. Litotenlurnov zavod z banderom. C. Veliko farno bandero. 7. Možje. 8. Prosveta z zastavo. !). MarijiBa družba za iene. 10. Mar. družba za dekleta. 11. Godba. 12. Svetilki. 13. Mala bandeiva. 14. Strežniki. 15. Baldahin s sv. Rešnjini Telesom. 16. Možje. 17. občinstvo. Po procesiji je zahvalna pesem, Raduj se Kraljica nebeška, blagoslov, darovanje za sveče. — Vabimo k obilni udeležbi. © Vstajenje in procesija pri sv. Jožefu bo drevi ob |x>I osmih. Sveče se dobe pri cerkvenih vratih. Jutri bo ob osmih slovesna sv. maša. © Velikonočna proccsija ua Rakovniku prične na Veliko nedeljo ob pol 6 zjutraj. Ob 5 je tiha sv. maša iu julranjice, nato procesija. Po procesiji sv. mnša z blagoslovom. 0 Trnovska procesija. Prcsvctno društvo Kndtov o-Trnovo vabi vse svoje člane prosvete ter vse člane in članice dekliškega in fantovskega odseka, da 96 udeleže velikonočno procesije. Zbirališče v društvenem domu ob pol o. 0 Kolodvorski Jaka umrl. :Kaj je bil še živ?« bedo vprašali tisti, ki jih že več let ni bdo v Ljubljano in se bodo spomnili starega železničarja z razcvelo brado v dva precepa, ki je redno in z mogočnim glasom oznanja! na ljubljanskem kolodvoru odhcd vlakov. To je bil Jaka Reder, vsakomur. ki je ostal le kdaj na kolodvoru v Ljubljani, v stalnem spominu. Ta Jaka je bil 47 let na ljubljanskem kolodvoru Izklicatelj vlakov, vedno pa jo imel le položaj — dnevničarja. V življenju pač ni imel sreče in je moral mirno gledati, kako so ga mladi fantje v službi prehitevali. Že iSlovenect se je svojca s potegnil zanj, naj bi se mu popravila krivica. Pa tega revež ni dočakal. Vršil je službo skoro prav do zadnjega, z zadnjimi napori svojs visoke starosti. Pred dnevi je ta- | ko oslabel, da je moral v bolnišnico, lam pa so i spoznali, da je starčku potreben le počitek in so ga poslali v ubožnico. Tega starček, ljubljanski Šimen Sire+nik, za svoje 47 letno zvesto službovanje pač ni zaslužil. V ubožnici je le dva. tri dni užival pokoj tn se je v četrtek ob pol 7 poslovila njegova duša iz izmučenega telesa. Pokojnik je bil rojen 1. 1S50. na Madjurskem, od svoje mladosti dalje pa je ves čas živel v Ljubljani, kjer je med delom dočakal 80 let. Neodpustljlv greh bivše uprav« Južne železnice je, da Kederja ni stalno nastavila, medtem ko so to državni upravi branili strogi predpisi zaradi starčkove starosti. Pokojniku Uag spomin. O Pasijonska drama J. N. R. I se uprizori za praznike v dramskem gledališču v Ljubljani, in gioer n« Velikonočno nedeljo in ponedeljek, obakrat popoldne ob 15 pri znižanih cenah. To sta zadnji predstavi te pretresljive drame, ki bo ostala ▼ globokem spominu tisočerih. 0 Veliko nedeljo in ponedeljek, vsakokrat et> 11 dopoldne bo vodstvo po uimetn. razstavi Srečka Magoliča v Jakopičevem paviljonu Obisk razstave je zadnje dni zaradi neugodnega vremena, nekoliko popustil. Prodalo pa se je vzlic temu do 16. t. m. 32 sLPk. ?B1ed< in >Pogled na Kranj* je kupil Okrožni urad za zav. delavcev, »Terma La-Sko<, »Pogled z Barja na Ljubljane« mestni župan dr. Dinko Pur za mestno občino ljubljansko, jOb ISčicU pa Zveza faktorjev za Slovenijo. Vseli ostalih 28 slik so pokupili zasebniki. Ta. za ljubljanske razmere nenavaden uspeh razstave je dokaz, da Magoličeve slike obiskovalcem tako ugajajo, da jih ne samo občudujejo, temveč tudi kupujejo. Zadnje dni je razstavi priključenih več slik. M v ».Seznamu« niso navedene. 0 Stolna Prosveta se udeleži današnje procesije Vstajenja v stolnici. Udeleženci moški se zbirajo pri velikem banderu ob glavnem vhodu. — Popoldanski izlet v ponedeljek k Sv! Jakobu ob Savi samo ob lepem vremenu. 0 Današnje kongrngarijske procesije v Križankah se udeleže člunj Moške kongregacije kor-porativno z zastavo, prižganimi svečami iu svetinjami. 0 Pozivamo železničarje, ljubljanske tovu-riše, da se udeleže pogreba pokojnega tovariša Jakoba Rederja, ki se vrši iz hiralnice svetega Jožefa na Vtdovdanski cesti v soboto due 19. t. m. ob 15 popoldne. — Obl. odbor UJN2B, Ljubljana. 0 Trofejo učiteljskega rbora UJU. Pevski zbor UJU, ki se je nedavno vrnil s turneje po ČSR, je razstavil svoje trofeje v izložbenem oknu Učiteljske knjigarne. O Čiščenje ulic bo avtomobilizlrano. čiščenje in škropljenje ljubljanskih ulic se vrši sedaj z avtomobili, z vozovi in s črpalkami Mestna občina pa stremi za popolno avtomobilizacijo čiščenja in škropljenja ulic. Sedaj ima .štiri škropilne rvto-mobile, od katerih je pa le eden nekaj vreden, trije pa so narejeni doma, dalje Ima štiri škropilno vozove, ki jih bo pa polagoma opustila in nadomestila z avtomobili. Prav tako bo opustila Skropljenjo ulic s črpalkami, ki poinenja preveliko izgubo časa in vode in mestna občina ne naroča več novega materijala. Zn pometanje ulic ima mestna občina dva pometalna stroja na vozeh, nujno potreben pa bi bil še ponietalni avtomobil. 0 Mestni magistrat razelaša: Pred frančiškansko cerkvijo so na obeh straneh zasajene cvetice in trava. Ljudje krmijo golobe in s tem onesnažujejo dotični prostor, Iti služi za okras mestu, a ne za krmišče golobov. Zato opozarja mestni magistrat, da je krmljenje golobov na obeh cvetnih tratah poleg stopnišča v frančiškan,-ko cerkev strogo z ohranjeno. Prepovedano je tudi metanje odpr-dkov (krompirjevih olupkov ild.) ua ta prostor. Kdor se za to opozorilo ne bi zmenil, bo kaznovan. © >B!utna vas« dotlakovana. ?Rlatna vase je narodno, ljudsko ime za Kolodvorsko ulico. Še pred nekaj.leti je ta ulica svoje ljudsko ime res zasJužila. Včeraj pa je izgubila vsako pravico do njega. '.Vrstni delavci so namreč dotlskovali zadnji del ulice in sicer cd mestne ljudske kopelji do Sv. Petra ceste, dočim :e bil ostali del ulico že prej tlakovan. Novi tlak je iz novih granitnih kock, obe n (m pa so izginile z ulice neprijetne grbe in kotanje. Kolodvorska ulica, ki Se vedno pome-n j a zelo vRŽen dohod iz središča nesla do kolodvora, torej ne bo več blatna; vas pa je prenehala bili že zdavnaj. 0 Drva. premog, koks kupujte pri družbi »Kurivo« na Balkanu, telefon 3434. REUMfUSlRS se ozdravi s pravoi snim zdravljeniem v kopališču Pi-styan ali doma s pislyansl;im blatom ali izgotovl eno oblogo ,kompre«om'. Brezplačni opis i-t informci e : L. SCHRE1EER - ZAGREB, Stro9smayerov trg t/II, Maribor □ Filmska senzacija bo za Maribor prva ton-filmska predstava, ki jo bo predvajala mariborska Prosvetna zveza, vneta pospešcvateljica kulturnega filma. □ Iz uredništva in uprave. Svoje naročnike in čitatclje opozarjamo: v uredniških zadevah je klicati telefonsko številko 2290 oziroma 2113; v upravniških pa 2250. □ Curilka »Harmonia« v Mariboru. Ob priliki otvoritve kopališča na Felberjevem otoku prispe v Maribor tudi slovito curiško pevsko društvo »Harmonia«, da se oddolži svoječasneinu obisku mariborskih Matičarjev. Člani omenjenega društva, ki je eno najznamenitejših v Evropi, bodo ob tej ' priliki za slučaj carinc prostega uvoza v poštev prihajajočih predmetov, obdarovali mariborsko deco. □ Pokrajinski arhiv v Mariboru je gotovo ena najvažnejših tukajšnjih kulturnih inštitucij, ki | je vzniknila iz pobude Zgodovinskega društva. Te , dni sc bo omenjeni arhiv, ki sc nahaja v dvorcu bivSe oblastne samouprave, začel ureievatij z ureditvijo pokrajinskega arhiva, ki razpolaga že sedaj z obilico listinskega gradiva iz kultu*ne in socialne zgodovine obmejnega ozemlja, se ustvarjajo temelji znanstvenega dela v Mariboru, ki ie bilo dos'ej , brez graških oziroma ljubljanskih arhivov mrloda-ne izključeno. Pokrajinskemu arhivu so zasiguranl prostori v prvem nadstropju dvorca bivše oblastne samouprave, dočim pride v pritličje prvi letnik gozdarske šole, ki pa dobi predvidoma že v dveh letih lastno stavbo. □ Otvoritvene svečarosti na Felberjevem otoku so sc preložilie na 15. iunij in bodo imele izključno lokalni značaj. Dopoldne bo otvoritveno slavlje, ki sc bo izvršilo ob navzočnosti predstavnikov drž. oblar.tev in ki bo združeno z banketom ter veliko narodno vcsclico. Zvečer pa bo žaromet. Mednarodnega značaja pa bodo športne pri- | reditve avgusta meseca, h katerim se bodo povabili znameniti nem^i. francoski in duitfi inozemski sportniki-plavači. Ločitev otvoritvenih slavno-sti se ie morala izvršiti iz praktičnih razlogov. Pripravljalni odbor ie izdelal podroben program otvoritvenih slavnosti. □ Vnžno komunalno zadevo predstavlja naročilo banske uprave mariborski mestni občini glede tlakovania prevozno proge Trojanske državne cectc in sicer v šestmeterski širini cestišča. Stroški za omeniono tlakovanje bi namreč znašali 4,267.680 dinariev, za katere pa ni predvideno potrebno kritje. O zadevi bo na prihodnji seji, ki bo v četrtek, dne 23. aprila v mestni posvetovalnici, razpravljal mestni občinski ivet. □ Romunski avtomobilisti poselijo nn svo;i turneji po naši državi o binkoštnih praznikih tudi obdravsko prestolico ter jim tukajšnji Avtoklub pripravlja svečan sprejem. Romunski gostie si bodo ob tej priliki ogledali tudi Falo in Rogaško Slatino. □ Razmah športa. Bolj skopa je bila letošnja zimskošportna sezona; pa se je navzlic temu pokazalo, da je ustanovitev novega smučarskega kluba nujno potrebna. Sredi pomladi se ustanavlja v Mariboru »Klub mariborskih smučarjev«, ki ho- HM BMMOVf.C Cirkulacija krvi postane lahka in pravilna z 6—12 tedenskim uživanjem PLANINKAB% ovec. PLANINKA lapaVUMi kateri čisti kri in vsled tega popravila celi organizem Začnite s pomladansko kuro I Proizvaja lekarna Bahovec, Ljubljana. Ali je nemščina na naših srednjih šolah po ? IV. PRAVA KOLINSKA CtKORPA Usoda tnalih narodov jc, da morejo biti poligloti (mnogoježični). Pa jim je morda vprav zato Bog podaril čudovito sposobnost, da so kaj hitro in dobro priuče tujih jezikov. On jc že vedel, zakaj je ustvaril smrekovemu semenu perotnice, zukaj dal kači strup, zajcu dolge pete: zato. ker Oče vseh, ki je v nebesih, ve, česa potrebn jejo, da žive. ela se v nevarnosti otmo, da lakote nc poginejo in da zarod nc izmrc. Prav taka obramba za obstanek sc mi zdi gibčnost in prilagodljivost slovenskega jezika in ušesa zvoku tujih jezikov. Angležu niti na tnasel ne pride, da bi se mučil s tu jimi jeziki. Po vesoljnem globusu ga uinejo. In Slovenca? Taka s-iroščina po številu nas je, da. če kilineš vrli Triglava, bi ti lahko ves narod rekel: »Rog pomagaj!« Pa zaradi tega imamo isto pravico do življenja, kakor je nima samo graščak, veleindustrijalec, kapitalist, marveč jo ima tudi bajtar in proletarec; in jc nima samo lev in jelen in sokol, ima jo tueli podlasica in vrabec in žužek. In vsemu temu božjemu drobižu še v glavo ne pade, da bi sklical en-keto in sklepal: »Ni nam več vredno živeti. Prelevimo so v same leve in jelene in sokole, ali pa poginimo.c — Prirod« sama ga uči. ela ima pravico do življenja in zato mu uri noge in roge, det se brani, živi in plodi. Za taka protinaturna zborovanja je sposoben somo tisti (časih celo slovenski) človek, ki je pre-len in prebrnjav. pa bi si rad polomil noge in roge, in krevljal ob tujih berglah in sc bodel s tujimi, umetnimi rogovi. Torej: mii smo. in čc se sami ne zavr/emo. bomo. Sedaj ste začeli pravdo o nemščini Nisem šolnik, zato o šoli ne bom govoril. Trdim le, ela je nemščina za sedaj nam v boju za obstanek še vedno koristen in potreben organ. Zakn j? Postavim prvo trditev, ki sc bo zdela marsikomu čudna in prečudna: zato jo moramo poznati, da bomo bolje pisali slovenščino!! šc izzn dijaških let sc spominjam opozoritre msgr. Tomo Zurvana: Čo ne znate dobro nemško, nc boste nikoli pisati lepe in čiste slovenščine! Tedaj sem bil po študentor-sko neverjeten Tomaž — danes verjamem. Skušnja nas uči: rokotrebnili izposojenk od Slovanov, ko imamo žlahtne elomače bere dovolj. Boe mu znnlnti! Ko bi tudi mi vse tiste slovanske jezike do dobra poznali, hi se bržkone te posode izognili.) Torej zaradi kontrole n"d jezikovnim pohujšanjem je nemščina potrebna. Utegnil bi kdo ugovarjati takole: Mi smo sedaj narodno država; stran z nemščino, ker diffi |)o tistih, katerim smo brili toliko stoletij tlačani in ]>odnniki. Mojc prepričanje jo čisto drugačno. Prej smo sc borili za vsako trohico slovenščine. Prej »mo morali pogosto demonstrirati in se |K)stnviti za svoj jezik Danes je ta borba za jezik — zgodovina. Prej sem moral n. pr. s krčevito trgovratnevstjo vsak uradni spis, četudi za na Dunaj, pisati slovenski. Zgodilo se je, dn so mi ga trikrat vrnili, pa je še v četrto romal nazaj. Trkali so na vljudnost. Toda, kjer gre za biti ali ne biti, vljudnost neha. Če sem mladič v ljubljanski kolodvorski krčmi razsajal, ker mi niso umeli dati po slovensko čašo piva, jc bilo to v redu. V redu, čc sem se iz Celovca odpe.ljal brez vozovnice, ker uii jo po slovensko niso hoteli dati. Danes je vse to zgodovina in hodimo gledat nemški teater, se v javnih prostorih menimo s človekom. ki ne zna. ali zeio slabo zna slovenščino, brez pohujšanja iz vljudnosti v nemškem jeziku. Nobena stvar mi ni bila bolj smešna in bolj žalostna začno, ko so po prevratu hodili po Ljubljani slovenski nemšku-tarji s pedanj dolgimu trobojuicami na prsih in se spakovali z »visoko slovenščino«. In šc bolj žalostno je bilo. du so bili taki v nekaj mesecih najgorcčnejšii Jugosloveni in se jimi jc ta gorečnost s ponašala. Takn narodnost in plača zanjo ni vredna fajfe tobaka. Torej danes nam nemščina ni več v spotiko, jc to jezik velikega naroda kakor francoščina in drugi. Boj je do-bojevan, nismo utonili v nemškem morju. Otrebinio s sebe le še naplavino, ki se nas jc morala oprijeti, da sc izlušči samo pristno slovensko jedro. Nemščina naim ni več nevarna, še pa nam je koristna. Tik za našim hrbtom je 70 milijonski narod z odlično kulturo, s tehniko svetovnega slovesa. Nikakor ne moremo preko in mirno tega soseda. Žile življenja poljejo tako. šc dolgo bodo dobra šola za vsevrstne stroke gospodarskega razvoja in napredka. (V politiko se ne vtičem. To moram omeniti, da sodijo prav tisti naši bratje onstran Karavank, ki se še bore za pravico svojega jezika v nemški državi. Kako pomoči tem, ki jih ljubimo in s srcem z njimi trninio. je dolžnost diplomatov in nas vseh, zedinjenrh v Jugoslaviji.) Rekel sem: Žile življenja poljejo tako. Kako? — Tako, da ne spraviš zlahka v služibo učenca ali učenko, ki je dovršil trgovsko šolo brez poštenega znanja nemščine Poskusi, kdor še miši. Zato naj odločajo o uku nemščine živ-Ijenske potrebe, ue pn prazna ničemurnost. — Zgled pojasni: imel som nečakinjo na obrtni šoli. Profesor je vprašal učenke: Kaj sc hočete učiti? Ali nemščine n li francoščine? Kdo bi zameril elekličkom, štrihaniin drobnega na-puhka, če so znžvrgolele: Francoščino! Francoščino! In so se učile. Vse (»a so žo znalo prej dokaj nemščine In po dveh letih jc bil uspeh ta. da so nemščino pozabile, francoščine I vi so niti dobro brati niso naučile. Torej čcanu to potrata? In še to bi bila potrato, ko imamo knjiiž.ni-ce natrpane z nemškimi knjigami, pn bi ves ta kulturni pripomoček bil brezploden — ako bii črtali nemščino iz programa tujih' jezikov. Stoji torej: majhen narod smo. Njegova živ-1'renska usoda je, da mora znati več jezikov. Ti so mu koristen organ v borbi za življenje, so ;na okno v svet skozi tesne nlnnke rodne grude, so mu luč, s kntero nnjrle doma biserov, ki Ki jih sicer morda nikoli ne b! izsledil — ne v kulturnem ne v gosoodnrskem domačem svelu. Toda živlfenie jc kruto in znlitevn od nas najprej — kruha. F. S. Finžgar. čejo že pred sezono biti skupaj, da bodo potem ob nastopu sezone lahko s strnjenimi močmi in v plemenitem tekmovanju z ostalimi ziroskošport-nimi edinicami šli na delo. □ Akademske pridige za velikonočne praznike nc bo; prihodnja ter obenem zaključna pridiga bo na belo nedeljo, dne 27. aprila. G Mariborsko uredništvo novega dnevnika, ki bo začel izha)ati maja meseca v Ljubljani, je prevzel pisatelj in časnikar Radivoj Rehar. □ Otvoritev patkovne promenadne sezone. Na velikonočni ponedeljek bo v mestnem parku prvi letošnji promenadni koncert, ki ga priredi mariborsko Olepševalno in tujskoprometno društvo. Pričetek ob 11 — ako bo lepo vreme. Svira vo.a-ška godba. Na sporedu so: Goldmark, Delibe«, Verdi, Parma, Donizetti in Svoboda. □ Velikonočni prazniki v Maribora — brez športa. Vsi povabljeni gostje so pustili Mariborčane na cedilu: dunajski Postlcrji, Kapfenbergarji itd. Nevoljo nosijo v srcu mariborski drukarji, zakaj od prevrata ,sem se ni pripetilo, da bi Maribor ostal preko velikonočnih praznikov brez — športa. □ 35.563.20 dinarjev znaša čisti dobiček nedeljske tombole tukajšnjega Slovenskega ženskega društva, ki se ob tej priliki vsem podpornikom najiskrcncic zahvaljuje. □ Na prosti stojnici poleg sejmišča se bo prodajala danes ob 9 kozličevina po 18 Din kg: največ po 1 kg. Mesarji in dru£i prodaja!« živil so izključeni. □ Knjižnica Prosvetne zveze posluje danes samo od 9 do 11 dopoldne. Celje & Služba božja ob praznikih. Procesije Vstajenja se v Celju vršijo po sledečem redu: Danes popoldne ob 4 pri oo. kapucinih, ob 5 pri Marijini cerkvi in ob 6 pri v opatijski cerkvi. Vernike opozarjamo in prosimo, da s svojim obnašanjem pri procesijah pokažejo polrebno spoštovanje do Najsvetejšega. Procesija ni in ne sme biti vernemu katoličanu pred-n»et radovednega gledanja, temveč svečano dejstvo njegovega verskega prepričanja. Komur to ni. ozir. misli da mu ni, ta bo s primernim vedenjem pokazal vsaj stopnjo takta in civilizacije. - Blaposlov je-stviu se vrši ob 2 popoldne danes v Marijini cerkvi ter ob 3 popoldne v opatijski cerkvi. — Jutri rjutraj je pri Sv. Jožefu prva sv. maša ob štirih. Ob koncu maše se deli sv. obhajilo. Ob petih zjutraj bo Vstajenje in procesija. Po procesiji bo med drugim darovanje sveč in prosi cerkveno predstojništvo, da verniki oddajo sveče kar ua stranske oltarje. Po procesiji je slovesna sv. maša in sv. obhajilo, nato pa še ena peta sv. maša. Popoldne bodo slovesne pete litanije. V onatijski cerkvi bo ob pol 7 zjutraj ! ponovno blagoslov jestvin, ob 7 pa slovesna sveta maša. & Ljudsko gibanje v 1. četrtletju. V 1. Četrtletju fQ30 je bilo v Celju rojenih 130 olrok, poročenih 64 parov (eden izven Celja), umrlo pa je 80 oseb. .& V celjski bolnici je umrl včeraj 80 letni Josip Cvikl, krojač iz Žalca. Naj mn sveti večna luč! & Avtobus proti Št Petru pod Sv. Gorami in Podsredi bo danes na veliko soboto pojačen vsak z eno rezervo, tako da bosta ob istem času vozi'a proti tema dvema kra-'ema po dva avtobusa, dokler bo to nolrebno, da ne bi potniki v tej smeri, osobito pa iz Št. Turiia proti Kozjemu in iz Orobelnega proti Št. Petru zaostali. rr Liudska kn;ižnica Katol. prosvetnega društva v Celju bo danes popo'dne zaprta. Prosimo vse prijatelje in člane kuiičnice. da se s kniipami za praznike oskrbiio n.vkasneje danes do 12. ure. & Brivnicc bodo d»nes odirfe kot no navadi. Jutri na velikonočno nedelio bodo pa brivnice ves dan zanrle. na velikonočni nonedeliek na odprte kakor ob nedeljah, t. j. le od pol 8. do ti. ure dopoldne. & V župni cerkvi v Vo;niku bo iutri ob 5 tiha sv. maša. ob pol 6 ziulrai na Vslaien'e lako. kot ie bilo nekdai (z?dniih S let je bilo vedno ob 6V Po Vstajenju bo slovesna sv. maša. ob 10 doo. neta sveta maša. nonoldne pa ob pol 3 pridiga in darovanje za farne uboge. VeI nopdeh glede zdravljenja težkih obolenj revmatizma, ppotina in prehlada! V interesu vseh bolnih objavljamo naslednje pismo g. Rad. Markoviča, zas. uradnika, Beograd, Oobropoljska 06: Moja mati jo že dolgo časa bolehala za revmatičnimi boleanimi. Bolečine so bile tako hude, da so ji onemogočilo vsako najnavadnejše gospodinjsko delo. V vsem je bila navezana na pomoč. Vse vrste zdravil je preizkusilu ter jc žo obupala, ker ji ni nič pomagalo. Radi nekih tablet si je še celo želodec pokvarila, tako, da nekaj dni ni mogla ničesar jesti tor je morala opustiti uživanje leh zdravil. Nekoč sem prinesel iz lekarne škatljo »Togala«, ker sem slišal toliko pohval o njem. Sprva ga niti ni hotela uživati, ker jo Imela toliko slabih skušenj z drugimi zdravili Ko so se ji pozneje radi hitre vremenske spremembe bolečine ponovile, je vzela :>Togak in ni se kesulo! 2e po ]>rvib treh tabletah jo trganje v nogah in rokah prenehalo in Je prvič po tolikem času dobro spala. Ker tudi želodcu ni nič škodilo, česar jo se tako bala, je ponovno vzela -/rogak in dobro je učinkoval. Nato je redno uživala >Togal< m daues, ko je porabila eno malo in dve veliki škatlji, jc povsem zdrava. Meni je »Togak osebno izredno pomagal pri prehlajenju, tal«) da ga lahko po lastni izkušnji vsakomur priporočam. Podobno kol g. Markovič, poročajo tisoči, ki so uporabljali :Togal« zoper revmatlzem, prolin. jšias, bolezni t Menkih in udih, živčne bolezni vseh vrst, gripo in bolezni od prehlada. »Togak odstranjuje iz telesa na naraven način predmete, ki povzročajo bolezni, in deluje torej potemtakem naravnost proti bolezenskim klicam. Zagotavljamo, da »Togak takoj učinkuje in je povsem neftkoelljiv. En poskus prepričal ->Togak tablete se dobe v veoh lekarnah. Če jih slučajno ni v zalogi, sc lahko takoj dobavijo. Naši fanlje voščijo za Veliko noč Sola rezervnih častnikov v Sarajevu. Svojim dragim Slovencem, prijateljem in pri-]atel|icam žele slovenski fantje mnogo rdečih pi-ruhov. Kaplarji dijaki: Bervar Stanko, Bregar Anton, Čič Liudevit, Ferlinc Anton, Filipič Mato Hrovat Emil Kajfež Miha, Kmecl Edmuff kX& Marian, Kreč Miroslav, Križman Mirko Loik I Mašat Ludvik, Merhai- Rado. Mulej Filip,^N^ Ivan, Podjavorsek Albin Rožmarin Vinko, Rus Marjan, Strmolž Slavko, Vidmar Mirko, Zupan Anton m Zener Viljem. Vesele piruhe želijo slovenski fantje-podčast-niki svojim roditeljem, bratom in sestram, sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa s'o-venskim dekletom in čitateljem tega lista: Jefek Egidij, Bernard Alojz, Stržinar Alojz in Mahlovič Janez (Ljubljana), Pavleti« Rudi (Trst), Forštnerič Jakob in Furek Anton (Ptujska gora), Ekart Mirko (Maribor) in Kralj Blaž (Tržič). Kotor. Vsem Slovencem, doma in v tujini, želi srečne in vesele velikonočne praznike kapetan II. razr. Fran jo F. Hribar, sedaj na dopustu v Težki vodi pri Novem mestu. Železniška kom. v Brodu na Savi. Vesele velikonočne praznike želijo podčastniki: Alojz Rauhekar, Alojz Šetina, Pavle Majerle, Stanko Voršek, Alojz Zaje, Tone Rupn k, Anton Hitejc, Danilo Florenini, Mirko Saje, Pavle Lo-kovšek, Mirko Vojevac, Vlado Trampuš, Alojz Rožič, Joža Flis in Alojz Repnik. 32. peipolk, Mostai. Slovenski fantje v Mostaru želijo vesele velikonočne praznike vsem staršem, fantom in dekletom: Štefan Leskovar, Kovač Jurij, Podpečan Flo-rijan, Hrastnik; Predikaka Anton, Lorber Franc, Sv. Lenart; Josip Razboršek, Kuhar Franc, Než-mah, Ciril Prah, Franjo Plevšak, Rogaška Slatina; Leopold Prah, Rogatec. Srčne pozdrave pošiljamo slovenski fantje-rojaki ter želimo našim mamicam in očetom, bratom in sestricam, prijateljem in prijateljicam ter tudi vsem čitateljem in čitateljicam »Slovenca« vesele in srečne velikonočne praznikel Kaplari: Pukl Davorin, Hoče; Petrovič Josip, Sv. Barbara, Šauperl Ludvik, Laznica pri Limbušu; Prah Leopold, Požar Josip, Dolenja vas pri Ribnici; Kro-banja Martin, Mihovci; Krištof Janez, Mi-na; Alojz Košmrl, Gora; Matičič Alojz, Černivec Janez, Pirš Friderik, Koren Miha, Pogačnik Jože, Bernard Petrini, Plevel Alojz, Pust Ivan, Seško Ivan. Šober Franc in Zorman Franc. — Redovi: Lešnik Franc, Štamperl Anton, Pliberšek Štefan, Pesek Anton, Pečnik Andrej, Novak Anton,Murko Janez, Robin Martin in Pere Karol. Na svidenje! 28. pelpolk v Velesu. Vsem slovenskim fantom in dekletom želimo vesele velikonočne praznike iz Velesa: Vinko Se-dej, Slov. Javornik; Franc Mrzlikar, Glince pri Ljubljani; Jože Veber, Kamnik; Plahutnik Rupert, Kraina pri Domžalah; Jože Vintar, Boštnnj pri Sevnici; Lapornik Ivan, Sv. Lenart nad Laškim; Lojze Drolc, Homec in Jože Hribar, Tenetiše nad Kranjem. 49. peSpolk, Berovo. Vsem fantom in dekletom žele vesele velikonočne praznike slovenski fantje, služeči v Južni Srbiji: Jernej Pečnik, Rašica; Ludvik Modic, Nova ras; Tomo Dabič, Ljubljana; Miha Koncilija, Topole; Josip Šmitek, Kropa; Alojz Bartol, Loški potok; Albert Škriba, Kropa in Ciril Kogovšek, Preska. Letalski polk v Mostarju. Vesele velikonočne praznike žele vsem slovenskim fantom in dekletom slovenski fantje letalci: podnarednik Ivan Jeran, Jožef Borovnica, Zdravko Novak, Maks Slemenšek, Josip Dolmr, podnar. Josip Urbinc, Adolf Mandel, Anton Pla-ninšek, Josip Primožič, Albin Petrič, Jakob Trobec, Anton Peklink, Ivan Novak, Anton Vrtač, Jakob Bratuša, Anton Kozmus, Jernej B. V., Peter Briški, Josip Sever, Martin Šegula, Matija Zupane, Anton Pletarski, Albin Žerko, Ivan Dobrave, Josip Košir, Josip Gutnik, Franc Šantelj, Anton Ravnikar in Anton Oven. Zrakoplove! v Kraljevu. Velikonočne pozdrave vsem čitateljem »Slovenca« pošiljajo slovenski fantje-vojaki pri zrako-plovnem tehničnem zavodu v Kraljevu (Srbija): Pavel Peternel, Radovljica; Josip Komovec, Planina pri Rakeku; Bogomir Zgajner, Mirna; Feliks Zu- Pančič," Dvor; Josip Krnjak, Središče ob Dravi; rane Peterka, Kamnik; Kari Nagode, Verd pri Vrhniki; Ivan Safošnik, Pragersko; Alojz Horvat, Češnica; Franc Vidmar, Cerknica; Miha Justin, Črnuče; Franc Toni, Šiška; Franc Gosar, Brezovica; Vinko Musar, Št. Janž; Anton Belina, Imeno pri Podčetrtku; Franc Zorko, Brežice; Vinko Klopčič, Ljubljana; Jakob Šušteršič, Kamnik pri Preserju; Stanko Fertin, Medvode; Jože Papler, Ljubljana; Krošelj Ivan, Brežice; Matevž Turk, Lancijavas pri Ptuju; Jože Vrhovec, Ljubljana; Jakob Žeheij, Bočna; Alfonz Skoberne, Dob je pri Planini. Hidroavionska šola, Divulje. Mnogo pisanih piruhov in veselo Veliko noč želijo vsem slovenskim dekletom, mamicam in vsem poznanim, gojenci: Ljubo Beseljak, Vinko Rebolj, Joško Skrem, Rajko Kmet, Rajko Vid;gaj (Ljubljana), Franc Remškar (Brezovica), Rudolf Valenčič (Borovnica), Alojz Grad (Škofljica), Franjo Tršovec (Ljutomer), Zdravko Ma!nik (ŽH), Vladimir Šetin, Izidor Ručigaj (Jesenice), Rudo'f Orthaber, Milan Milkovič, Konrad Vela (Maribor), Drago Tušek (Hrastnik), Jože Žagar, Valentin Kupec (Trbovlje), Marjan Božič Lojze Ručigaj (Cel,e), Ivanček Gerbec (Domžale). Mitraljeska četa v Splita. Vsi fantje iz mariborskega okrožja, ki služimo pri 11. polku v Splitu, želimo roditeljem, znancem in dekletom iz srca, da bi v veselju in zadovoljstvu obhajali Veliko noč. Ivan Hojnik, Ješen-ca; Franc Peršon, Maribor; Martin Kamenšek, Plat; Alojz Bedenik, Štoferce; Mihael Arnečič, Belski vrh; Jože Arnečič, Sv. Barbara; Janez Hri-beršek, Podlehnik; Avgust Gaberc, Mokole; Ivan Fišinger, SI. Bistrica; Herman Doki, Marija Snažna; Ludvik Brumec, Poljčane; Franc Fortek, Do-liče; Mihael Bo^ina, Staro Sleme; Janez Benko, Serdica; Karol Babšek, Limbuš; Adolf Paulin, Maribor; Stanko Beic, Rošpoh; Jože Zaf-šnik. N~va vas; Janez Hojnik, Mastje; Franio Hercok, Sv. Barbara-Hal.; Štefan Hlebič, Ruše; Franc Arzenak, Mlače; Aloiz Golčer, Zreče; Ivan Gerecnik, O-e-hova vas; Franc Fišer, Sv. Benedik; Alojz Braško, Sv. Marjeta ob Pesnici; Vincenc Beg, Sečevo; Štefan Gerečnik, Prepole; Franc Bauman, Godimarci; Jože Buček, Vučeslovci; Ludvik Dajčman, Sv. Marjeta ob Pesnici; Franc Hohnec, Oplot"ica; Lovro Košar, Biserjane; Ivan Horb. Sv. Peter; Lud vik Brčič, Srednje Gameljne; Ludvik Hadžet, Sv. Miklavž pri Ormožu; Konrad Babič, Sv. Arnej. Konjeniška divizija v Zagrebu. Vesele velikonočne praznike želijo čitateljem in čitateljicam »Slovenca«, posebno pa slovenskim fantom in dekletom slovenski fantje telegrafisti in telefonisti, ki služijo pri I. telegrafskem eskadronu I. konj. divizije v Zagrebu: Rakun Ivo, Št. Janž Slovenski fantje v Berovem. — Južna Srbija. pri Rečici; Zaje Ivan, Juvanje pri Ljubnem; Drob-nič Simon, Črnomelj; Podsedenšek Stanko, Mozirje; Zupan Avgust, Ločica-Vransko; Pajek Ven-celj, Središče ob Dravi; Godler Franc, Pečice pri Brežicah; Pire Ivan, Raka pri Krškem; Zagoda Stanko, Celje; Jug Anton; Rajhenburg; Škruber Franio, Mežica, Koroško; Šorlinc Franc, Št. Jurij ob juž. žel.; Cvar Rudolf, Ljubljana. Donavska pekovska četa, Belgrad. Srečne in zadovoljstva polne velikonočne praznike želijo slovenski fantje-vojaki donav ke pekovske čete v Belgradu svojim staršem, se«tram in bratom, prijateljem in dekletom: Jože Jerko, Črnuče; Alojz Rupert, Rovte; Vinko Oblak, Žiri; Karol Beguš, Jesenice; Franc Orehek, Domžale; Silvester Jagodic, Vodice; Ivan Marko, Ce Id e; Anton Ferbežar, Novo mesto; Adolf Bcnčina, D. M. v Polju; Karol Šmuc, Turjak, Martin Jančar, Vrhpolj«; Ivan Naglič, Moste-Ljub.; Jakob Prislov, Lesce; Jože Vencelj, Trebno; Janez Gostič, Pr^-voje; Janko Šolmajer, Škofja Loka; Janez Brdnik, Draga; Feliks Podgornik, Ljubljana; Miroslav Pe-zdir, Vič; Jože Samide in Franc Kikeli, Kočevje; Martin Bavcr, Kuže; Jože Zabukovec, Lašče; Fr. Boncelj, Tržič; Jože Grkman, Radomlje. Orožniki in finančni stražniki. Podpisani slov. fantje, v službi pri ftnrnčni kontroli in orožništvu v Božiči, srez Bosil grad ki v vardarski banovini, želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov staršem, bratom in sestram ter vsem znanim fantom in dekletom: pnd-preglednik Ivan Rupnik iz Ljubljane, kaplar Alojzij Jurca iz Rovt, kaplar Franc Brus iz Hoteder- i šice, rfhrednik Anton Hočevar iz Škofljice, pre- 1 glednik Alojzij Lesničar iz Ptuja in kaplar Štefan Ivanuša iz Ormoža. Pošiljamo pozdrav in želimo vesele velikonočne praznike slovenski fantje, nahajajoči se v žandarmerijski podoficirski šoli v Sremski Kame-nici: Štrukelj Franc, Kompolje; Belšak Ivan, Ptuj; Možek Franc, Ig; Stavek Anton, Ribnica; Ferar Josip, Sintič Martin, Menart Alojz, Šviligoj Franc, Arko Karol, Vrabl Alojz, Senker Anton, Jug Ivan, Štajduhar Andrija, Breg Janez, Šinigoj Josip, Ven-dramin Peter, Cepuš Ivan, Zapušek Anton, Konc Ivan, Vidmar Alojz, Vendramin Josip. Ščončar Štefan, Ožbolt Slavko, Petek Ivan, Pučko Josip, Bučar Alojz, Hus Ivan, Sever Josip, Zidar Anton, Greblo Marko, Karošak Franc, Vajs Anton, Bohar Ivan, Frece Martin, Trbižan Alojz, Moškon Anton, Hegle r Franc, Ferjančič Anton, Brtoncelj Ignac, Zdolšak Josip, Gerdina Tomaž, Brezovec Metod in Mlakar Andrija. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želi vsem znancem, prijateljem in prijateljicam kakor tudi čitateljem »Slovenca« žand. kaplar Jožef Kepic, stanica Mateševo, Črna gora. Ne samo za V»llkonoČ marveč tudi skozi celo leto kupuje elegantni svet v J iz najstarejše tovarne Viktor Schmidt & Sohne __WIEN_ Ptui Ustanovitev društva. V Spuhljah pri Ptuju so agilni in prosvete željni fantje ustanovili Prosvetno društvo. Društvo šteje 35 rednih in nekaj podpornih članov; število se pa bo v kratkem povečalo. Društvena čitalnica ima več sto knjig. Društvu načeljuje posestniški sin g. Josip Bolcar. Delavnim fantom čestitamo k ustanovitvi društva in želimo mnogo uspeha na krščanskem in kulturnem polju. Uprizoritev predstave. Združenje vojnih invalidov priredi v torek, dne 22. aprila ob 20 igro »Moč uniforme«. Ker je čisti dobiček namen,en vojnim žrtvam, se obeta zadovoljiva udeležba. Trbovlje 300 delavcev bo sprejetih na delo takoj po veliki noči pri popravljanju ceste na Savinjsko dolino kakor tudi za Kamnolom. Iz Žlakove peči, kjer se bo kopal gramoz, se napravi do vrha hriba ozkotirna železnica, po kateri bi se gramoz z bencin-mo-torjem prevažal — seveda če bo šel banovini, ki cesto popravlja, rudnik na roko in dovolili napraviti ter po ozemlju, ki je last rudnika. Jesenice Nagla smrt. Nenadne smrti je umrla v torek opoldne žena tovarniškega delavca ga Julka Kun-stelj, roj. Bizjak iz spoštovane in ugledne Bizja-kove rodbine v Kurji vasi. Dopoldne je bila še v prodajalni I. del. kons. društva na Savi. Opoldne pa se je zgrudila mrtva zadeta od kapi. Pokopali so ijo na vel. četrtek. Pogreb se je vršil ob nenavadni uri za Jesenice, namreč ob pol osmih zjutraj. To pa zato, da so ji ua zadnji poti v slovo mogli še zvoniti zvonovi sv. Lenarta, ki so uro pozneje utihnili. Iskreno sožnlje preostalim, pokojni, šele 27 let stari članici Krekovega Prosvetnega društva pa večni mir. Veliki teden so bile v župni cerkvi vsak večer ob polcsmih postne pridige, katerih so se Je-seničanje v obilnem številu udeleževali. Velikonočna procesija bo tudi letos šla po isti poti kot vsako leto. Godba Krekovega Prosvetnega društva bo pri Vstajenju igrala veličastne velikonočne napeve in najnovejše koračnice. Velikonočno jutro bo Vst.Venje pri Sv. Križu nad Jesenicami. Ker Jeseni&mje posebno radi hite v zgodnjih jutranjih urah tja gnri v znožje Golice, posebno odkar župnikuje ondi bivši jeseniški kaplan č. g. Krasna. Vstajenje bo ob sedmih, ne pa ob šesti'\ kot druga leta. Razume se, da bo tudi pri tej procesi/;! igrala društvena godba iz Jesenic. Kdor še ni bil priča lepote te procesije, naj pobili letos k Sv. Križu, kjer se vrši procesija v višini 1000 m nad morjem. jfh/^l«jj#.p gj bogato za'onis'Judas Makka-baus«. oratorij. — Rim: 17.00 Popoldanski koncert. 21.02 »Boris Godunoffc, opera — Berlin: 18.00 »Salon Pilzelberger«. opereta. 20.00 »Mladina«, simfonični orkester. - Katovice: 20.00 Vokalni koncert, prenos iz Krakova. — Tou-Iouse: 18.00 Plesna glasba. 19.30 Pesmi in operne arije. — Stuttgart: 15 30 »Miissa solemnis« od Boezija. 16.00 Mandolinski koncert. 17.00 Nemške velikonočne pesmi. 19.30 Orgije 20 30 »Pre-ciosa«. — M. Ostrava: 16.00 Koncert radio-orkestra, nato prenos iz Prage. Ponedeljek, 21. aprila: Belgrad: 17.30 Ciganska glasba. 20.00 Violinski koncert. 21.10 Nikolič poje narodne pesmi ob kitari. 21.40 Jazz-orkester »Sonny-Boy«. — Budapest: 16.55 Popolda nski koncert. 18.00 Narodne pesmi. 19.20 sjesenski manevri«, opereta. — 22.20 Plošče. — Dunaj: 15.20 Tereet za klavir, violino in cello. 16.00 Koncert ženskega simfoniičnega orkestra. 18.45 Petje. 20.05 J. Strauss: >Pomladansko ozračje«, opereta. — Milan: 19.15 Vokalni konccrt. 20.30 »Prijatelj Fric (Mascagni). 23.40 Koncert. — Langenberg: 15.20 »Velikonočni čar«, pravljična igra. 17.00 »Mojstrski pevci iz Niirnberga«, opera. — Rim: 21.02 Prenos koncerta iz Neaplja. — Berlin: 19.30 A. W. Mozart: »Čarobna piščal«. opera. — Katovice: 17.25 Ljudski koncert z orkestrom. 20.20 Prenos iz Varšave. — Toulou-se: 19.00 Ruske pesmi. 19.30 Simfonični orkester. nato pesmi. — Stuttgart: 20.00 »Geschichto Berlichingen«. igra (Goethe). 22.00 Vokalmi koncert. — M. Osfrava: Celodnevni prenos iz Prage. Torek, 22. aprila: Belgrad: 18.00 Popoldanski konccrt radio-kvarteta. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.15 Bala-lajkc. — Budapest: 12.05 Konccrt radio-orke-stra. 17.25 Lahna glasba. 19.45 Ciganski koncert. 20.45 Klavirski konccrt. — Dunaj: 15.30 Popoldanski koncert. 20.05 Ljudski pevskii koncert, nato vokalni koncert. — Milan: 19.15 Vokalni koncert. 20 30 Prenos iz Torinu. — Prapa: 21.00 Vokalni koncert nn violino 21.30 Klavirski konccrt. — Langenberg: 20.00 Vokal ni koncert. 21.00 »Tannhiluser in jockev-ji«, sluhoigra. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert. 21.02 Prenos opere iz Neaplja ali vokalni koncert. — Berlin: 19.05 Voknlni koncert. 20.30 Tretji praznik. — Katovice: 17.45 Popoldanski koncert. 19.20 Prenos iz opere. — Ton-lonse: 18.00 Plesna glasba in petje. 20.25 Dunajska glasha. — Stuttgart: 21.00 Klavirski koncert nato konccrt radio-orkestra. — M. Ostrnva: (9.05 Ljudska glasbo. 20.30 Vwlinski koncert. 2t.00 Orkestralni koncert, nato prenos iz Prage. Elektrifikacija Slovenije Zadružna zveza v I. 1929 Ljubljana, 18. aprila. Prevažna je zadeva z bližajočo se popolno elektrifikacijo Slovenije, prevažna, da ne bi o njej razpra\ljali v javnosti. To zadevo, ki bo odločila naš gospodarski razvoj za desedetja in desetletja, moramo Slovenci premisliti vsestransko, da ne napravimo kake usodne napake in da bo od dr. Lampeta pričeto delo elektrifikacije Slovenije uspešno zaključeno. V Sloveniji imamo več elektrarn, med njimi dve večji na vodno silo: Falo in Završnico iu eno veliko kalorično: mestno ljubljansko elektrarno in velenjsko. S strani odločujočih činiteljev pa se je l»ojavil načrt, da bi se osnovalo v Velenju veliko središče električne sile. tako, da bi velenjska elektrarna preskrbovala ceneno energijo za vso Slovenijo, Zavrinica in ljubljanska elektrarna pa bi jo dopolnjevali. Velenjski premog ne prenese prevoznih stroškov, v Velenju samem pa bi prišel v postov kot cenena gonilna sila za stroje. 1'ortčali smo že, da je Pokojninski zavod v Ljubljani odobril za elektrifikacijo Slovenije posojilo SO milijonov dinarjev. Ta načrt, ki je torej že prav blizu uresničenju, je dosegel splošno odobravanje, le o nekaterih važnih momeniih pa so mnenja deljena. Univ. prof. dr. M. Vidmar, je v svojem predavanju v inženirski zbornici, o čemer je Slovenec* že poročal, nastopil za to, da bi se osnovala mešana družba (samoupravnih oblasli in zasebnega kapitala), ki bi imela v svojih rokah vso elektrifikacijo Slovenije. Nastopil je tudi proti temu, da bi se v ta načrt pritegnila ljubljanska elektrarna. Resnica se prav spozna, če slišimo oba zvona. Tudi v tej stvari je treba v interesu blaginje Slovenije ugotoviti ono, kar potrebam splošnosti najbolj ustreza. Zato se je naše uredništvo obrnilo na dve ugledni in odločujoči osebnosti v tem vprašanju s prošnjo, naj se izjavita o problemih elektrifikacije Slovenije in o nazorih sicer uvaževanega našega strokovnjaka g. dr. Milana Vidmarja. G. ing. Turnšeh »Tehnična vprašanja, kakor so problemi elektrifikacije, se ne dajo dobro reševati s časopisno polemiko, ampak le v strokovnih krogih z debatami in anketami. Širša javnost namreč ne sledi strokovnim izvajanjem in ne more kontrolirati pravilnosti strokovnih računov, ampak pregleda le končne rezultate. Da kljub temu tukaj reagiram na časopisna poročila, ki so bila priobčeua 17. aprila o predavanju g. prof. dr. ing. Vidmarja, je vzrok ta, da je bilo omenjeno predavanje v iužeiijerski komori zaključeno brez debate in se ni dala prilika navzočim, da bi zavzeli svoje stališče. Javnost bi bila lati ko radi časopisnih opomb o tem predavanju zapeljana v zmoto, da se s stališčem g. predavatelja strinjajo splošno vsi tehnični krogi brez pridržka. Gosp. predavatelju ni po volji, da zgrade deželne elektrarne s svojimi sredstvi zvezni vod med hidroelektrično cen.ralo ob Završnici iu kalorično centralo v Velenju, katere eksploatacijo je naš ban p. ing. Sernec zasigural banovinskim električnim podjetjem. Završnica v položaju, kakor se danes nahaja, ne izpolnjuje svoje naloge, kakršna ji je bila ob priliki zgraditve namenjena z ozirom na obsežen rezervoar v obsegu okrog 100.000 m3. Kot samostojna naprava, ki mora stalno obratovali, predstavlja pri najnižjem zimskem vodnem stanju kapaciteto odgovarjajt čo povprečni 24-urni obremenitvi približno 510 KW. Završnica pa je bila zgrajena z namenom, da bo v zvezi s kako drugo trajno obratujočo elektrarno krila le konice maksimalnih obtežb. V nočnih urah in dnevnih obratnih odmorih naj bi se voda Završnice nabirala v obsežnem rezervoarju. S sedanjo opremo bi mogla Završnica v tem slučaju tudi ob najnižjem vodnem stanju krili celotno dnevno gornjo menjajočo se obtežbo do '2000 kW. Nad 300 km obsegajoče omrežje visoke in nizke napetosti deželnih elektrarn je torej kategorično zahtevalo priključitev Završnice na drugo osnovno centralo, ki bi krila spodnji konstantni del obremenitve. To nalogo bo v bodoče prevzela kalorična centrala v Velenju, ki ima že sedaj kapaciteto 2000 kilovatov. Završnica in Velenje zvezani s ca 30 lun dolgim daljnovodom bosta tvorili organično celoto. Stroški teh investicij bodo znašali okrog 15 milijonov dinarjev, katere pač naša banovina sama lahko zmore in ne vidim pravega vzroka, zakaj bi se moral pritegniti v to svrho tuji kapital, in spraviti tako edino naše večje električno podjetje pod tuj vpliv. Popolnoma deplasirano je govoriti zato o kakem monopolu. V kolikor poznam inicijativnost vodilnih krogov banovinskih električnih naprav, sem uverjen. da se od sodelovanja pri elektrifikaciji našo dežele ne bo odbijalo nobeno resno večje električno podjetje, bodisi da bo šlo za prevzem odvišne ali za dobavo primanjkajoče energije. Brez dvoma bo prišlo tudi v najkrajšem času do skupnega delovanja z elektrarno v Fali. Ta sporazum pa bo slonel na veliko ugodnejši gospodarski podlagi sedaj, ko bodo lahko nastopile deželne elektrarne z združenima centralama Završnica-Velenje s kapaciteto 4000 k\V že sedaj in ogromnim omrežjem. V drugem delu svojega govora je razpravljal g. prof. dr. ing. Vidmar o skupnem delovanju deželnih elektrarn z ljubljansko električno centralo. Pri tem navaja, da bodo znašali pri obratovanju z novo parno turbino stroški premoga za 1Deseti brate. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. T. K. Skala. — Letošnji redni občni zbor se vrši v četrtek dne 24. t. m. ob 20 v daniski sobi kavarne Emone. — Odbor. Boh. Bistrica. Kat. prosvetno društvo uprizori na vel. pondeljek ob 3 popoldne >Črno ženoc, ljudsko igra v osmih slikah. Darovi V počašcenje spomina blagopokojnega gosp. majorja M. Colariča daruje za Colaričev fond Zveza slovenskih vojakov Ljubljana-Moete Din 1000. — Posnemajte! Svoječasno smo že imeli priliko poročati o razvoju Zadružne Zveze v letu 1020. Iz teh podatkov je razvidno, da je tudi lani Zveza kot najmočnejša osrednja organizacija našega zadružništva lepo napredovala. Število njenega Članstva je lani narastlo od 517 na 578 in daleč prekaša vso druge zadružne organizacije ne samo v Sloveniji, ampak tudi v celi državi. Sedaj objavlja Zveza tudi računski zaključek za leto 1929, ki tudi kaže ponoven napredek Zveze. Promet Zveze, ki je v letu 1928 znašal 723 in pol milijona Din je lani presegel miljardo Din in se s tem zelo približal predvojni višini. Največji je namreč promet Zveze bil leta 1910) torej pred odcepitvijo dalmatinskega zadružništva), ko je znašal celih 110 miljonov kron. Skupno je lani znašal promet Zveze 1.051.1 milijona Din. Računski zaključek sam pa daje sledečo sliko (vse v milijonih Din, v oklepajih podatki za 1928) Aktiva: Gotovina 0.14 (0.13), Poštna hranilnica 0.64 (0.79), krediti v tek. računu 57.3 (51.0), naložen denar 107.0 (83.1), efekti 18 0 (10.0), tuji deleži 0.1 (0.1), nepremičnine 1.0 (0.07). — Pasiva: deleži 1.5 f 1.4), rezerve 0.23 (0 2), vloge v tekočem računu 180 (145), menice (v eskontu pri Narodni banki, 2.0 (0), lombard pri poštni hranilnici 0.375 (0), čisti dobiček 0.04 (0.02). Iz teh postavk je razvidno, da so se naložbe zadrug pri zvezi izredno povečale (za cel'h 35 miljonov Din), dočim so se v 1. 1928 povečale samo za 27 milj. Din. Prirastek je znašal torej v 1. 1929 24%, v letu 192S pa 23%. Na drugi strani se je med akt i vami zvišalo stanje naloženega denarja za 24 milj. Din ali 29%. Znatneje kakor v 1. 1928 so se zvišali krediti v tekočem računu: dočim je v 1. 1928 znašal prirastek nekaj nad 2 milj. Din, so so krediti lani povečali za skoro 0 milj. Din ali za 11%. Prav posebne pažnje je vredno, da so se efekti zvoze zvišali za čez 7 milj. Din, to pa deloma radi vpisa delnic Agrarne tanke, katerih je zveza sama vpisala za 1 milj. Din kapitala, nadalje je nakupila mnogo državnih, papirjev, predvsem investicijskega posojila, ki nudi prav ugodno naložbo in donosnost. Poleg tega so se nepremičnine Zveze zelo povečale z nakupom hiše v Mariboru. Druge bilančne postavke so ostale v glavnem neizpremenjene. Omeniti je, da je čisti dobiček radi obsežnejšega poslovanja Zveze narastel od 23.955 Din na 41.(342 Din. Račun dobička in izgube izkazuje donosa 14.5 milj. Din napram 10.7 miljona Din v letu 1928. Predvsem so se povečali dohodki od obresti radi večjih naložb in večjih kreditov. Pač pa je državna podpora, ki jo zveza dobiva za izvrševanje revizijskega posla, manjša kakor v letu 1928. V zvezi z razširjenjem posla je tudi povečanje stroškov Zveze. Odpisi so znatni, saj so znašali 0.45 (0.2) milj. Din. GLAVNA SKUPŠČINA ZVEZE se vrši dne 30. aprila 1930 ob 10 dopoldne v Bali dvorani hotela »Union« v Ljubljini. Dnevni red je sledeč: 1. Odobrenje zapisnika o zadnji glavni skupščini. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1929. 5. Dopolnilna volitev nadzorstva. 6. Citanje revizijskega poročila. 7. Poročilo o obrestni meri in razgovor. 8. Slučajnosti. iv. Koncentracija v slovenskem zadružništvu Kakor doznavamo so jiogajanja za fuzijo med Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani in Zadružno zvezo v Celju oz. Žalcu napredovala tako daleč, da jih je smatrati za ugodno zaključena. Podrobnosti zaenkrat še niso znane. Zadružna zveza v Celju, ki je bila ustanovljena I. 1883 in je najstarejša zadružna osrednja organizacija, je delovala na bivšem štajerskem; imela je po zadnji objavljeni statistiki za 1927 203 članice, od tega 107 kreditnih, ki so imele koncem 1926 222 miljonov vlog. Zveza je imela po zadnji bilanci 1926 18 milj. vlog, pa tudi nad 6 milijonov naložb in sicer pri Slavonski banki. Zato je zašla v težkoče in sanacija je bila nujno potrebna. Za to Lep napredek ! Mestne hraniln'ce v Mariboru j Mestna hranilnica v Mariboru je imela dne j 9. t. m. sejo upravnega odbora, na kateri je bilo podano poročilo o 68. poslovnem letu. Bilanca za ieto 1929 izkazuje razveseljiv napredek zavoda, ki je danes največji denarni zavod v bivši mariborski oblasti. Hranilnih vlog izkazuje zavod U8.208.66ti.07 dinarjev. Stanje vlog je bilo leta 1928 101,903.334.42 dinarjev, leta 1927 pa 78,803.700.21 Din. — V dveh letih so vloge narastle za o9.404.06r..86 Din ali za 50%. To je dovolj jasen dokaz, da uživa Mestna hranilnica zaupanje ljudstva v največji meri. Stanje posojil 1929: Hipotečmh 47,349.035.— j dinarjev, občinskih 9,407.800— Din, meničnih 171 ' tisč 955 Din. Razveseljiv je nadalje pojav, da se tekcče.ga računa poslužuje vedno več in več naših trgovcev in obrtnikov. Leta 1927. je bil kredilsaldo 10,399 670 Din, ki je naraslel v letu 1929 na &1 milijonov 477.941.03 Din. Želeti bi bilo, da se tekočega računa poslužuje vedno več strank. Mestna hranilnica nudi vsakomur v tem pogledu največje ugodnosti. Po porečilu ravnateljstva je imel zavod v preteklem leiu 2 seji upravnega odbora in 35 sej ravnateljstva. Vsak pelek (izvzemši praznike) se je vršila redno seja ravnateljstva. Nad 1300 prošenj za posojila se je rešilo po. večini ugodno. Podpirala se je gradbena akcija in se pripomoglo mnogim do lastnega doina. Na zahtevo ravnateljstva samega je izvršil nad-revizor g. Vlado Pušenjak v dneh 24., 25. in 30. marca strogo revizijo poslovanja. Našel je zavod v popolnem redu in piše v revizijskem poročilu med drugim sledeče: »Od 20. maja 1928, odkar je prevzela zavod sedanja uprava, se more ugotoviti velik napredek zavoda. Poslovanje se vrši skrbno in ve3lno, pri podeljevanju kreditov se zelo previdno postopa. Hranilnica je imela vedno dovolj denarnih sredstev na razpolago, da je vedno zadostila svojim obveznostim in podeljevala kredite vsem kredita potrebnim in kredita vrednim prosilcem. Ravnateljstvo in upravni odbor sta se zlasli trudila, da postavila zaved na zdravo in solidno podlago. Požrtvovalno, nesebično delo upravnih organov zasluži pohvalo, tem upravnim organom gre zasluga, da je poslala Mestna hranilnia zopet denarni zavod, na katprega je lahko mesto Maoribor ponosno.« 4481 VSAKOVRSTNE URE, ZLATNINA IN SREPRNINA PO NIZKI CENI PRI L.VILHAR, urar Ljubljana. Sv. Petra c, 36 G. A. K. : Ilirijo (amaterski prvak Avstrrije) v nedeljo in pondeljek na igrišču Ilirije ob 10.30 Nove d. d.: Seta-Lane, glavnica 1 milij. Din, industrija tekstilne robe v Zagrebu (na Zavrinici bo imelo trikotažo in svil. tvornico; ustanovitelj Textil, d. d., Zagreb); A. G. B.-tkanine, d. d. v Zagrebu, glavnica 6 milij. Din (zaenkrat se bo ba-vila samo s trgovino, kasneje namerava sezidati tvornico); Bosanska poljoprivredna industrija, d. d., Zagreb (glavnica 4 milij. Din, osnovala Arko in Teslič in prevzame tvrdka tvornico špirita v BrČkom); Lušilnica riža, d. d., Zagreb (glavnica 4 | milij.; osnovala: Eduardo Pollak," Reka in Jugo-bnnka, tvornlca na Sušaku); Jugoslavenska pri-vredna banka v Glini (glavnica 0.5 milij.; Srbsko-sremska banka v Rumi in neki trgovci iz Gline); Leskovačka zadružna banka v Leskovcu ("lavnica 2 milij.); Ključka banka v Kladnu (glavnica 1 milijon Din). Dobave. Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 1. maja ponudbe glede dobave usnjatili jermen, kita. gorilcev in raznih drugih delov za karbidne svetlljke, 500 kg krp, 500 kg pisanega bombaža za čiščenje strojev, verig, gnojnih vil ter glede dobave vijakov. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 9, maja ponudbe glede dobave 100 komadov U-železa, raznih delov za tračnice in delov za kolesa. — Dne 9. maja se bo vršila pri Upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek v RplAli naj ga še dolgo trpimo? Naj vsi poginemo, če je greh ubiti takega človeka!« Zbrali so se nekoč pred Veliko nočjo v gozdu, kamor jih je poslal oskrbnik sekat gospodarjeva drva. Zbrali so se pri obedu in pričeli razmišljati. »fialco naj neki še nadalje tako živimo?« so dejali. »Izmozgal nas bo do belih kosti. Nalaga nam delo: ne podnevi, ne ponoči ni počitka za nas in naše žene. Če mu ni kaj po volji, razsaja in nas pretepa. Semjon je pod njegovim bičem umrl, Onisima pa je mučil v kladi. Kaj naj še čakamo? Zvečer pride gotovo spet sem razsajat; — treba ga je samo raz konja potegniti in pobiti s sekiro, pa bo stvar končana. Zakopljemo ga kje kakor psa, da ne bo nihče izvedel zanj. Samo pomeniti se moramo: vsi skupno, ne popuščati!« Tako je govoril Vasilij'Minajev. On je bil jezen na oskrbnika bolj ko vsi drugi, kajti pretepal ga je vsak teden, mu odvedel ženo in si jo vzel za kuharico v grad. Tako so govorili mužiki. Zvečer je res prijezdil oskrbnik. Komaj je prišel, že je kričal, da ne sekajo prav. Med drugim posekanim drevjem je našel lipo. »Sem mar ukazal lipe sekati?« je zaroh-nel. t-Kdo jo je posekal? Povejte, sicer vas Prelepem do mrtvega!« Pričel je preiskovali, v čigavi vrsti leži l>Pa. Pokazali so mu Sidorja. Pretepel ga jc tako, da se mu je preko celega obraza vlila kri. Tudi Vasilija je ošvrkni} z bičem zato, ker je bil njegov kup premajhen. Potem je odšel domov. Spet so se zvečer zbrali mužiki in Vasilij je pričel govoriti. »Hej, ljudje! Ne ljudje, temveč vrabci ste. ,Ostanemo, ostanemo!' Ko pa je bilo treba pokazati svojo moč, tedaj pa vsi pod streho. Prav tako so se zbirali nekoč vrabci proti jastrebu: ,Ne damo se, ne damo se, ostanemo, ostanemo!l Ko pa je priletel, tedaj vsi pod koprive. Jastreb je pograbil, kogar se mu je ljubilo in z njim odletel. Ko so vrabci izleteli, so opazili, da enega manjka. ,Čivik, čivik! njali z Vasilijem, drugi so soglašali s Petrovim nasvetom, naj ne grešijo, temveč trpijo. Na Velikonočno nedeljo so mužiki praznovali. Zvečer pa je prišel iz graščine staro, sta s sodniki ter razglasil, da je oskrbnik Mi-hajl Semjonovič ukazal drugi dan mužike svečano obleči in poslati na polje orat. Starosta in sodniki so obhodili vso vas in vsakemu posebej povedali, kje ima drugi dan orali, ali za reko, ali pri glavni cesti. Mužiki so tarnali, toda ni bilo pomoči. Drugo jutro so prišli s plugi in pričeli orati. Zvon je vabil v cerkev k jutranjici, vsi ljudje so praznovali veliki praznik, le mužiki so orali Koga ni? Vanjlce? Eh! Prav se mu godi, saj drugega ni bil vreden!' Ifavno tako delate tudi vi! Če smo sklenili, da se ne damo, poleni sc ne dajmo! Ko je zgrabil Sidorja, bi bili skočili nanj in ga pobili. Toda vi: ne damo se, ne damo se, ostanemo, ostanemo! Ko pa je priletel, tedaj vsi v grmovje!« Vedno pogosteje so govorili mužiki o tem in končno resno sklenili, da spravijo oskrbnika s sveta. V Velikem tednu je oskrbnik ukazal mužikom, naj se pripravijo, ker bodo šli za Veliko noč na tlako. Tedaj pa je bilo mužikom dovolj. Zbrali so se nekoč v Velikem tednu pri Vasiliju na dvorišču in spet pričeli razmišljati. »Ako je pozabil na Boga,« je dejal Vasilij, in hoče počenjati z nami take reči, potem ga je res treba ubili, pa če nam je vsem poginiti!« Tedaj je pristopil k njemu Peter Mihe-jev. Pobožen mužik jc bil Peter Mihejev in ni se strinjal z ostalimi. Prišel je, poslušal njihov pogovor in dejal: »Velik greh jc to, kar nameravate storili, bratci! Težko je pogubiti dušo. Tujo je lahko, toda kako boš svojo? Če elela hudo, tudi njega hudo čaka. Potrpeli je treba, bratci!*; Vasilij se je razsrdil nad njegovimi besedami: »Ti vidiš samo eno: človeka ubiti je greh. Seveda je greh, toda kakšnega človeka? Greh je ubiti dobrega človeka, pokončati takega psa pa je ukazal sam Bog. Steklega psa je treba ubiti že radi drugih ljudi. Večji greh bo, če ga ne ubiješ. Ali jih ne okuži lahko še mnogo? Če bomo trpeli, bomo trpeli za ljudi in ljudje nam bodo hvaležni. Neumnosti govoriš, Mihejič. Ali bo mar manjši greh, ko bomo na Krislov praznik vsi oclšli na delo? Kaj ti ne greš?« Tedaj pa je spregovoril Mihejič: »Zakaj naj bi ne šel?* je dejal. »Če me pošljejo orat, bom šel orat. To ne bo moja volja in Bog bo vedel, čigav je greh, le pozabiti ne smemo Nanj. Ne govorim samo tako; resnično tako mislim. Če bi nam bilo zapovedano povračali hudo s hudim, potem bi nam bil Bog dal tako zapoved, On pa je zapo-vedal drugače. Če boš delal hudo, bo hudo prešlo vate. človeka ni težko ubiti, toda kri se prime duše. Ubiješ človeka in omadežuješ si dušo s krvjo. Ti misliš, da si hudobnega človeka ubil, misliš, da si zlo izkoreninil, ne veš pa, da si v svojo dušo vsadil več zla, kakor ga' je bilo prej. Pokoravaj se nesreči, pa se ti bo tudi ona pokoravala.« Ničesar niso sklenili mužiki ta dan. ker se njihove misli niso skladale. Eni so se stri- Pozno se je tisto jutro zbudil oskrbnik Mihajl Semjonovič in se odšel sprehajat po imetju. Žena in vdovela hči, ki je prišla za praznike domov, sla se lepo oblekli in okitili; hlapec jima je zapregel telego, pa sta se odpeljali k maši. Ko sta se vrnili, je pristavila kuharica samovar, prišel je tvdi Mihajl Semjonovič in vsi so pili čaj. Ko se je Mihajl Semjonovič napil čaja, je prižgal pipo in poklical starosto. ~No, si poslal mužike na njivo?« »Sem, Mihajl Semjonovič.«; »So šli vsi?« »Vsi so šli, sam sem jih razporedil po njivi.« :>Razporedil, hm, razporedil, toda ali pa tudi zares orjejoP Pojdi, poglej in jim reci, da pridem po obedu sam pogledat. Dve desja-tini morata biti do leda) preorani, toda dobro preorani. Če najdem kak kamen vmes, se ne bom na praznik prav nič oziral.« »Razumem.« Starosta je že hotel oditi, ko ga je Mihajl Semjonovič poklical nazaj. Ko je spel stal pred njim, se Mihajl Semjonovič ni mogel takoj spomniti, zakaj ga je prav za prav poklical. Pomel si je roke in končno dejal: ■Poslušaj tudi malo, kaj li razbojniki o meni govore. Kdo me kolne in kaj pravi — vse mi povej. Poznam jih, razbojnike. Ne ljubi se jim delati, samo na boku bi ležali pa lenarili. Zreti in praznovati — to jim je všeč, ne pomislijo pa, koliko zamudijo, če le en dan izpustijo. Poslušaj njihove pogovore in mi vse povej, kar bo kdo dejal. Na vsak način moram to vedeti. Pojdi in glej, vse povej, ničesar ne zamolči.« Starosta se je okrenil, sedel na konja in odjezdil na polje k mužikom. Oskrbnica je slišala, kaj je njen mož govoril s starosto, pa je stopila k njemu in ga pričela prositi. Bila je pobožna žena in dobrega srca. Vedno je mirila moža in zagovarjala mužike. Stopila je k možu in ga pričela prositi: »Dragi moj Mišenjka,« je dejala, vsaj na ta veliki dan, na praznik Gospodov, nikar ne greši. Radi Krista, odpusti mužike!« Mihajl Semjonovič je s smehom sprejel ženine besede. »Davno že ni plesal po tebi moj bič, pa si poslala predrzna, stara. Ne vtikaj se v tuje stvari!« >Mišenjka, drugi moj, nekuj sirašnega sem sanjalo o tebi. Poslušaj me in odpusti mužike!« '•Gotovo si se preobjedla in zdaj misliš, da sc tc bič nc prime več. Na, glej!« Semjonovič se je razsrdil, udaril ženo s prižgano pipo po zobeh, jo spodil proč in si ukazal pripraviti kosilo. Najedel se je omake, kolača, ščija s svinjino, pečenega prašička iu mlečne kaše, napil brinjevca in pomakal vanj sladki kolač. Potem je poklical kuharico, ji ukazal peti, sam pa jo je s kitaro spremljal. Mihajl Semjonovič je sedel vesel in razigran, prebiral strune in se igral s kuharico, ko je vstopil starosta, se priklonil in pričel pripovedovati, kaj je videl na polju. »No, ali orjejo?« Bodo preorali, kolikor sem ukazal?« »Več ko polovico so že preorali.« »In ni ostalo nič kamenja v zemlji?< »Ni bilo videti. Sicer pa dobro orjejo, ker se bojijo.« »Je zemlja zrahljana?« »Tako rahla je, da se razsiplje kakor mak.« Oskrbnik je pomolčal. »Kaj pa o meni pravijo, me preklinjajo Starosta je okleval, toda Mihajl Semjonovič mu je velel povedati vse po pravici. »Vse povej, saj ne boš govoril svojih besed, temveč njihove. Če boš govoril resnico, te nagradim, če boš pa kaj zamolčal, ti prelepem. Hej, Kalju&a, daj mu kozarček vodke, da se okrepi!« Kuharica je odšla in prinesla kozarček vodice. Starosta se je priklonil, izpit, se obrisal okrog ust in pričel pripovedovati. »Vseeno je«, si jc mislil, »nisem jaz kriv, če ga ne hvalijo; resnico povem, kakor mi jc ukazal« Pa se je ojunačil in pričel govoriti: »Godrnjajo, Mihajl Semjonovič, godrnjajo.« »Kaj pa pravijo? Povej!« >Pravijo: on ne veruje v Boga.« Oskrbnik se je zasmejal. »Kdo j c to dejal?« » Vsi govore tako. Pravijo, da ste najbrže z nečistim v zvezi.« Oskrbnik sc smeje. - To je izborno,« pravi, »toda povej m) za vsakega posebej, kaj govori. Kaj jc govorit Vasku?« Starosta prej ni hotel izdati svojih, : Vasico pa je že zdavnaj živci v sovraštvu. - Vasilij, pravi, ~tas preklinja bolj kt ostali.« »Kaj govori, to povej!* »Strašno je povedali. Pravi, da ne boste ušli pravični kazni. »Prolclcti Jani! To je torej dejal? Dobro, Vaška, obračunal bom šc s teboj! .1 Tiška — pes, kaj pravi on? ■ ?Vsi govore slabo o vas..-. »Pa kaj vendar govore takega?« »Gnusno jc ponoviti.« »Zakaj naj bi bilo gnusno? Kar povej in nič se ne boj!« »Pravijo, da naj vam trebuh poči in drob izteče.« Mihajl Semjonovič je poslal vesel in sc glasno zakrohotal. »Bomo videli, komu bo prej iztekel! Kdo je to dejal? Tiška?« »Nihče ni dejal nič dobrega, vsi vas samo preklinjajo in vam grozijo.« »No, in Pelruška Mihejev, kaj pravi on? Me tudi on preklinja?« »Ne, Mihajl Semjonovič, Peter vas nc preklinja.« »Kaj pa pravi?« »On je edini, ki izmed vseli mužikov ni rekel nič. Čuden mužilc je to, kar divil sem se mu, Mihajl Semjonovič.« >Kaj pa jc bilo?« »Ko bi le vedeli, kaj je napravil! Tudi ostali mužiki so se mu čudili.« »Kaj je napravil?« »Nekaj nerazumljivega. Ko sem šel k njemu, je oral po naklonjeni desjatini pod Turkinim vrhom. Greni in mahoma slišim, nekdo poje, tiho in lepo, med obema plugo-virna ročicama pa sc nekaj svetlika.« »No?« »Svetlika se ko ogenjček. Pridem bližje in vidim — voščena svečka, talca za pet ko-pejlc, sloji pritrjena na prečnico in gori, tudi veter je ne upihne. On pa hodi v novi srajci, orje in poje velikonočno pesem. Obrača in olresa plug, toda svečka nc ugasne. Otresel ga je pred menoj, prestavil palico in obrnil, svečka pa je še vedno gorela, ni ugasnila.« »In kaj ti je rekel?« »Nič ni rekel, samo pozdravil me je in pel dalje.« »Pa si ti kaj govoril z njim?« »Tudi jaz nisem govoril nič. Prišli s(> k njemu mužiki in se mu smejali. »Glej,« pravijo, »Mihejič si na veke ne bo izprosil odpuščanja za to, ker je o Veliki noči oral« »In kaj je na to odgovoril on?« »Rekel je samo: ,Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« in spel prijel za plug, pognal konja ter zapel s tihim glasom, svečka pa jc gorela in ni ugasnila.« Oskrbnik se jc nehal smejati, odložil ji kitaro, sklonil glavo in se zamislil, Posedel je še nekaj časa, potem pa je za podil kuharico in starosto, odšel za zaveso, legel na posteljo ter pričel vzdihovati in tar naii, kakor da vleče senen voz. Prišla je k njemu žena in ga nagovorih ni ji dal odgovora. Samo lo je dejal: Premagal me je! Zdaj je vrsta na meni!« Žena mu jc pričela prigovarjali: Uršulinsha cerkev - ponos Ljubljane Konservator Franc« Šteli. Povod, da opozarjamo na ta arhitektonski Mser Ljubljane, je dejstvo, da kaže stavba uršu-llnske cerkve splošno, [K»ebno pa njena za reprezentativno Ljubljano izredno važna fasada tako občutne znake razpadanja, da je postala temeljita obnovitev ometa zunanjšeine, posebno fasade neodložljiva. Lastnice, sestre iz reda sv. Uršule, so se odločile, da to nujno potrebno delo letos izvršijo. Da jim (IA k temu pogum, jim je profesor arhitekturi« J. Plečnik napisal pismo, ki ga tu priobču-jemo, in dodat pismu 100 Din, kar naj bo opomin ljubiteljem lepe Ljubaljane, da gre za zadevo ljubljanske javnosti in ne samo njenega lastnika. Pismo se glasi tak ode: Visokospoštovana gospa motil Na Dunaju, pri nekem Hofratu, sešli so se različni intelektualci na animiran, svetel in gorek rečer. Razpletel se je tam tudi rasgmor o lepoti kaj je lepo. Bleščeče ugibanje razgibanih moigan miril je Hofral malieijotno: >Der hl. Augustinus behimptete ja uhon, dass schOn ist, icas gefHllt.< En kipar pa, goriške krvi — kiparji so v obče krepki ljudje — šine po tej razsodbi: iGan: riehtig! Schon UI, icas gefdllt — nur Jragl sieh dabei, wem...< Zato ne trdim, da velja to :a vse, rtčcm samo. da šteje Vaša cerkev zame med najlepše prostore, katere sploh poenam. Med liste Vaie slave spada prav posebno, da ste ohranili ta prostor v prvotnem stanju. Skoro neomadeievan kakor prvega dne priča o velikosti duš njega utemeljiteljev in graditeljev. Med liste Kn^e slavo grt tudi — mimogrede, vendar ftremišljeno črno na belem napišem — ohranitev Vašega vrta. Kako male proti Vašim so bile stvariteljske moči onih, ki so ob Vaš vrt pritisnili oklep hiš Bleiiceissovc ceste e. t. c. Med liste Vaie slave bi imel rad tudi všteto renovacijo fasade 1'aše cerkve. Ta je r ubogem in nedostojnem stanju. Omet je kapnt, preko napuščev teče roda, dei. Mraz trga arhitekturo in Bog ve, kako izgledajo sa lympanom konstrukcije. Nezgodnega dne se nemara pripeti nesreča — in potem bo vpitja in žalovanja, da se solze vseh žurnalov cele mesece ne posuše. In komisija in papir bodo več veljali kol vsa obnova. Seveda, obnova bo draga. Restavrirati bo treba stopnice, ploščad jvrrf njimi in mnogo, še mnogo drugega. Govori se, da nimate denarja — res, od srca verujem. Vzdržujete šolo, sebe in cerkev — lo niso špasi! Ampak, »pas tudi ni nam nekaterim Ljubljančanom propadanje ene najlepših aj-liitek-tur. Zunanjščina Vaie cerkvc namreč prav nič ne zaostaja za notranjščino. Ne vem, kje blizu je šc katera stvar tako široko razpeta in navdušena, kot je ta Vaša! Vaša cerkev, Kongresni trg in Grad, ali ni to ena sama pesem, v katero zvene še glasovi klasične Emone! Velesejrm, Aleksandrovo cesto etc. ima vsak tujec prepisane tudi doma, od-zvenek in izzvenek Emone pa samo v Ljubljani. Vrednosti objektov absolutne kulture ni primerjati konjunkturni kupčijski, ki je po moji naturi pesek v oči. In koliko vendar sc izmeče v podporo te, kako grešno malo izda » ohranitev in rast one... Briga ohranitve in čednega exlericnrja izrednega monumenta arhitekture, cerkve sr. Trojice, jc zadeva in dolžnost meščanstva Ljubljane in vseh njega oblasti! V živi želji, da vidim čimpreje Vašo cerkev v odrih, dovoljujem si ob enem poslali 100 dinarjer. Prosim, blagovolite jih sprejeli kol skromen dar malega človeka. Vdani 31. III. 1930. Plečnik. Najlepša arhitektonska umetnina Ljubljane Na tri važne stvari je opozorilo to pismo: Gre za najlepšo arhitektonsko umetnino Ljubljane, gro za stavbo, ki ne odseva samo po zunanjih oblikah velikega duha klasične antike, ampak se je tako-rekoč spontano porodila iz duha velikopotezne preteklosti svoje okolice, in gre končno za stavbo, ki ji je pieteta lastnikov doslej prizanašala (z izjemo barvastih oken) in nam jo ohranila res kot nepokvarjen in ueoškodovan spomenik velike dobo njenega postanka. Med vrsticami pa čitamo iz tega pisma željo, da naj se tudi sedanja nujna popravila izvrše s tisto obzirnostjo in tisto resnostjo, ki jo ta spomenik zasluži in je je bil deležen doslej. Nova, od baročne dobe sem, izven mestnih ozidij se razvijajoča Ljubljana, si je ustvarila samo dve res monumentalni oporišči, sedanjo frančiškansko cerkev in uršulinsko cerkev. Obe sta tudi za sedanjo in bodočo Ljubljano osnovno važni, pri obeh je bil izredno srečno izrabljen terenski položaj, pri frančiškanski breg pred utrjenim špital-skim mostom, pri uršulinski in trgu pred njo naravno iz topografske zgodovine tega dela mesta nastali pravokotnik s padcem od sedanje Schellen-gove ulice mimo Vicedomskih vrat proti Ljubljanici. »Pojdi in jih odpusti! Glej, lake reči «i počenjal, pa se nisi bal. Zakaj zdaj trepetaš?c I »Pogubljen sem,< je odgovoril, »premagal me je, premagal me jel-r Tedaj pa je iena zakričala nanj: »Ne govori: *Premagal me je, premagal me je!« Pojdi, odpusti mužike in vse bo dobro! Pojdi, ukaže m ti osedlati konja.< Privedli so konja in oskrbnica je pregovorila moža, da se je napravil na polje odpustit muiike. Mihajl Semjonovič je zasedel konja in odjezdil na polje. Dospel je do vaškega plota, kjer mu je neka ženska odprla rrala. Komaj so ga vaščani zagledali, ie so se vsi skrili pred njim, eni na, dvorišče, drugi pa za vogal ali za plot. Oskrbnik je premeril vso vas in prišel do zadnjih ogrojnih vrat. Bila so zaprla, s konja pa jili ni bilo moči odpreti. Oskrbnik je klical in klical, naj mu odfnejo, toda nihče te ni odzval. Končno jc sam zlezel s konja, odprl rrala in liotel spet zajahali. Vtaknil je nogo v streme, skočit od lat in se zavihtel v sedlo, ko sc je konj mahoma ustrašil svinje in odakatu Zgodovina uršulinskega samostana in cerkve jo kratko talo: Po prizadevanju dobrotnika in poznejšega ustanovitelja bogatega trgovca Janeza Jakoba Scbella pl. Schellenburga so prišle 1. 1703. v Ljubljano iz Gorice prve uršulinsko redovnico in ustanovilo na Dunajske cesti svojo prvo šolo. Za novi samostan je bilo 1. 1707. iu 1710. kupljeno zemljišče obsegajoče Auerspergov, Eggenbergov in Fabi-jančičev vrt in tkzv. plesišče. Samostan je bil po- stavljen v letih 1713.—1717. Naslednje leto, 1718., so 06. jul. položili temeljni kamen za sedanjo cerkev. Pri zidavi so porabili kauienjo i vicedomske bastije, ki je stala na oglu sedanje univerze. Zidava cerkve, v kateri se je sicer že 1. 1726- čitala prva sv. maša, se je zavlekla do 1. 1747., ko jo je 17. jul. posvetil ljubljanski škof E. A. grof Attems. Marsikaj, kar bi nas v zvezi s to stavbo zanimalo, nam je nepojasnjeno: Kdo je napravil načrt? Kako se je stavba tekom dolge dobe, v kateri so je okus razvil iz baroka v rokoko, oblikovala iz prvotnega načrta v sedanjo, zanjo lako značiluo obliko? Kako in koliko je ona odsev živahnega snovanja duhov takratne inteligentne Ljubljane? Itd. Fasada Stavba, kakršna je, govori o velikem stvari-teljskem duhu, ki jo je zamislil Ln oblikoval. Zato bt nas tem bolj zanimala njegova osebnost. Pa tudi kot anonimno delo je in ostane ta cerkev oni stav-binski spomenik našega mesta, v katerem se najmočneje Izraža močna temperamentna osebitfist »Stvaritelja. Odlikuje se pred vsemi drugimi'^o svoji fasadi in po svoji notranjščini. Tudi zunanja kontura njene mase z mogočno zleknjenim Irupom in nekoliko fantastično učinkujočo skupino stolpa in kupole je eden najznačilnejših elementov gotovih učinkovitih pogledov na Ljubljano. Osnovni element učinkovitosti in monumentalnosti njeno fasade je ogromno, po oblikah velikopotezno preprosto stebrišče. Drugi element, ki daje tej fasadi njeno edinost Ln značilno posebnost, pa je njena završitev. V treh, za barok nenavadnih šilastili lokih nad plitvimi dol bi nami, ki se nad stebriščem na vrhu občutno , poglobijo, se završuje ta fasada, ki jo pa kljub temo vklenjena v enoten trden okvirni oklep. Posebnost te fasade je dalje, da je zamišljena kot poseben arhitektonsko od ostale stavbe ločen in tudi ob straneh z enakimi ogromnimi stebri kot spredaj odlikovan arhitektonski koncept, odgovarjajoč po velikosti vhodni veži notranjščine. Ta fasadna arhitektura, ki se odlikuje po svoji plastiki, oklepajoči bistveni uvodni del stavbe notranjščine, se osnovno razlikuje od navadnih baročnih fasadnih kulis in že satna zasluži posebno pozornost Prav tako dosledno je izvedena arhitektonska misel v notranjščini: Ta se do vseh podrobnosti jasno in dosledno loči v štiri dele: Vhodno vežo, cerkveno dvorano z dolbinami za stranske oltarje ob straneh, prezbiterij in empore, oralorije in kore. Veža Vhodna veža odgovarja onemu arhitektonsko s lasado v inonunientalno enoto združenemu delu zunanjščne. Njena arhitektura je v višino sj>eljann z istimi elementi in do iste višine kakor v cerkveni dvorani. V navpični razčlenitvi jo danes seka v pritličje in nadstropje empora pevskega kora, o kateri k plotu. Mož, ki je bil precej težak, ni padel v sedlo, temveč se je prevalil s celini telesom na plot. V vsem plotu jc bil en sum kol na koncu prioslren, in daljši ood-svodni venec druži to dolbinc s svežnji tektonskih elementov, omejujočih dvorano in celo s prezbite-rijeni in vhodno veio v zvezano enoto, kljub temu pa je popolnoma jasna prvotna in glavna arhitektova misel, da ustvari monuiuentalno in obenem nadvse živahno in slikovito ograjeno dvorano, v razmerju do katere so tako stranske kapelo, kakor vhodna veža in prezbiterij. resonančna ozadja, katera z igro senc iji perspektivičnilt soulavov povečujejo utis liste svobodne samozavesti, $ katero osnovni elementi statike te stavbo vatvarjojo ta jirostor, ki so svobodno preliva v stranske, in do-himo vtis, da je le del neskončno se prelivajočega elementa, o katerem pa le ni nobenega dvoma, da je zadostno in vsestransko omejen in v svoji formi opredeljen. Prezbiterij Prezbiterij, ki je na enak nafin kakor vhodna veža združen po visokem slavoloku z dvorano, predstavlja proetor kvadratičnega tlorisa, tesno zaprt na treh straneh s stenami ter prekrit s kupolo na pendanlivih in svetlobno laterno na vrhu. Arhitektura empor Tretji element, ki to, v svoji dvorani res kolo-solno arhitekturo obogati z novim, na prvi pogled tujim, prod vsem 7>u slikovitim in dekorativnim momentom, je arhitektura empor. Gre pri tem za vrinjeno arhitekturo, ki od zapada proti vzhodu v polovični višini njihove osnovne arhitekture deli vse stranske prostore razen prezbiterija v pritličje in nadstropje. Praktični pomen te arhitekture je predvsem pridobitev zadostnega pevskega kora in ob straneh dvorane tkzv. empor, vzvišenih oratorijev in pod. Vsiljuje se misel, da ta, v osnovno očividno vrinjena arhitektura prvotno sploh ni bila nameravana in naj bi se bil kor omejeval, če je bil v načrtu, samo na velikost nadstropja vhodne veže. S tem, da je sedanji kor pomaknjen s svojo zelo slikovito prednjo arkado v cerkveno dvorano notri, je njen sicer lako jasni koncept na tem mestu nekoliko zabrisan, monumentalna -spojitev osnovne arhitekture veže z dvorano trpi na svojj preciznosti, jia ludi oboki pevskega kora nad vhodno vežo so nekam prisilno vtisnjeni v svoj okvir in se ne skladajo popolnoma z danimi odprtinami v fasadi. Naj bo že kakor hoče, gotovo je, da mnogokaj govori za to, da je bil prvotni koncept vsled praktične potrebe spremenjen in je z einporami prišel vanj nov element, ki prvotno ni bit nameravan. V tridesetletni dobi, ki jo je za svojo dograditev zahtevala ta stavba, ni mogoče pričakovati, da bo jtrvotna stvariteljska volja lako močna, da bi je po svojih potrebah in po svojih spreminjajočih se okusih in nazorih ne preokrenile v svojem smislu poznejše volje. Vseeno j>a vsa stavba In posebno tudi la vrlnek v prvotno arhitekturo, ko-lil ior bi ne bil že v prvotnem konceptu, dokazuje, da je imeln ta odlična stavba v vsi dolgi dobi svojega nastajanja srečo, da so jo oblikovale prvovrstne, nad proviucialni ljubljanski railjtS visoke vzvišene stvariteljske volje. Kajti tudi vrinjena arhitektura teh empor priča o mojstru take suvereno potence, kakor našn arhitekturna zgodovina bržkone ne pozna nobene druge. Z emporno arhitekturo je njen snovatelj vpletel v osnovno mo-numentalnost igriv slikovit element, ki ga je vsaj za oko neizmerno mikavno in razen pri prehodu iz vhodne veže v dvorano, povsod ludi arhitektonsko brezhibno zvezal z okvirno arhitekturo. Z modro pretehtanostjo je stopnjeval elemente te vrinjene arhitekturo tako, da pojema njih število 111 njih jilaslična svoboda od zapada proti vzhodu: Na prehodu iz predproiitoro v dvordno jih je nflgro-madil celo gosto skupino in tako prvotno rahlo ločitev ojafil; odlod jih ie izpolinl ob straneh dvo- rane pred oltarnimi dolbinami kot enkratno pro-stostoječo arkado, ki jo je na stranskih stenah prezbiterija pustil rahlo zveneti naprej kot slepo arkado s pilastrl. Tako je z novim arhitektonskim elementom doslovno prepletel osnovnega, drugovrstnega tako rekoč kot poseben prvotnemu prikrojen predalnik vrinil od zapada v osnovnega. Kdo je ia umotvor zamislil? Ta analizo arhitektonskih komponent zunanjšeine in notranjščine uršulinsko cerkve, mislim, da zadosii jasno dokazuje, da imamo opraviti z visoko kvalificiranim stavbinskim delom, z delom, kjer so se arhitekturno naloge Ljubljane reševalo na višinah stvariteljske zmožnosti svoje dobe. Estetska stran te prve ljubljanske arhitekture je neposredna posledica njenega arhitektonskega sistema: V zunanjnčini doniiuira kolosalno stebrišče, ki bi bilo ludi v Ilaliji ogleda vredno. V notranjščini nas z istimi elementi kolosainega reda in njih slikovitimi spremljevalci zavzame dvorana, katere vsestranska zaključenost jasno pove, da je ix»uio ona važna, vse drugo pa da estetsko txuuo njenemu učinku služi. Zgodovina nam žal ni sporočila imena moža, ki je zamislil to uspelo arhitekturo. Tradicija trdi, da jo bilo zidanje cerkve izročeno stavbinskemu odseku »Academlje operosorum« (Spomenica ob 200 letnici uršulinskoga samostana v Ljubljani, str. 27). Kakršenkoli bi že bil del zaslug te akademije na li stavbi, jo gotovo, da si je ž njo njena visokourucrjena kulturna usmeritev postavila enega največjih sjKnnenikov. Genij baroka! Arhitektura stavbe pa sama, četudi je anonimna, zadosti jasno izpričuje svoje umetniško poreklo. Gre namreč za značilno delo severnoita-lijanske poznobaročne arhitekturne šole: dvorana z dvomi ali tremi stranskimi kapelami, glavni prostor so posebno s pomočjo zaključka banjastega svoda napram prezbiteriju čem bolj osamosvaja ler postane prezbiterij v razmerju do njega ko-likortoliko nepomemben privesek (A. E. Brinck-inann, Die Baukunst des 17. u. 18. Jhrh, I. zv., str. 130-131). Ti značilni elementi oblikovanja cerkvenega prostora so v uršulinski cerkvi združeni s tako zvantin :kolosalnim redom-:, ki ga je pod antičnim vplivom vvedel v baročno arhitekturo veliki in vplivni teoretik arhitekture A. Palladio. OjKizarjam samo na stebriščno fasado palazza coni-inunale v Vičenci. Njegova dediščina je delovala tako pri oblikovanju zunanjšeine kot notranjščine uršulinsko cerkve. S tem smo tudi že za naše dosedanje znanje tega problema zadostuo naznačili. kje imamo iskati arhitekta te cerkve. Manumentalno mesto in okolje cerkve Pomembnost te stavbe za Ljubljano pa še od daleč ni izčrpana z njeno absolutno pomembnostjo kot arhitektura in estetsko ugodno učinkujoč stvor. Ona ima za naše mesto še prav poseben pomen radi vsega onega, kar je ob nji in okoli nje. Plečnik je v svojem jrismn naznačil, da gre za veliko, monunientalno, po svoje in po svojem poreklu klasično dediščino, ki jo ta cerkcv čuva in po drugi strani pooseblja v svojih formah veliki' koncept, ki sta ga zgodovina in narava začrtali v lice kraja, kjer stoji. Svoje lico obrača ta cerkev na Kongresni trg in k Zvezdi in se s svojo gmoto odziva še večji za ljubljansko mestno sliko lako važni gmoti, Gradu; svoj hrbet obrača pa k obsežnemu nunskemu vrtu in zelenim pobočjem Tivolskega hriba in Rožnika. V obeh smereh ona s svojo monumentalno nepre-makljivostjo čuva vidno tn otipljive spomine na rimsko in baročno kulturo Ljubljane. Stoji namreč prav pred vrat ind rimske Emone ua obzidnem jarku njenega obrambnega ozidja, in njena os sovpada z njegovo osjo. Ta jarek jc v nunskem vrtu še dobro viden. Na njem in proti severu od njega so se nahajali najlepši baročni vrtovi Ljubljane, ki jih proslavlja Valvasor, Auerspergovj in Eggen-bergovi, in kalerih monumentalni vodnjak z odlično formo se je ohranil do naših dni. Na prednji strani cerkve leži sedanji Kongresni trg in njegov prednik, nezazidana praznina med obrobno vrsto hiš Gradišča in vrtovi oziroma pozneje kapucinskim samostanom hi sedanjo Zvezdo. Prostor, ki ga tu vmes zavzema Kongresni trg, je direkten potomec obzidnega jarka Emone in se je v ti obliki vzdržal kljub vsem topografskim spremembam svoje okolice od antiko do danes. Njegova pravilna oblika, ki izborno ustreza tendencam baročnega oblikovanja mest, jc slučajna, a logična posledica predpogojev njegove preteklosti, ker jc prvotni jarek na eui strani odrinil vzporedno ozidju rob sedanje Zvezde, na drugi jia jc pravokotna oblika rimskega mesta in smeri njegovih komunikacij sama zopet v pravokotnem smislu odrezala oba njegova konca. Eden najvidnejših in za daljnji razvoj obliko tega dela Ljubljane osnovno pomembnih, od topografske oblike rimskega inesta direktno podedovanih elementov je namreč prav Kongresni trg z vso svojo okolico Ln monumentalno pravilno zasnovo svoje tlorisne razdelitve. llršulinska cerkev — arhitektonsko oporišče moderne Ljubljane Uršulinska cerkev se nam torej razen po svoji absolutni umetniški vrednosti odkriva ludi kot čuvarica ljubljanske tradicije in kot predstavnica kvalitet, na katere sc more opreti estetska kristalizacija nove Ljubljane. Kakor si je s frančiškansko cerkvijo nova Ljubljana postavila monumentalno lice iz oči v oči stari, tako ga je nio-numenlalizirala tudi na drugem kraju, pred Vice-domskimi vrati, s cerkvijo uršulinskega samostana. Kakor bo frančiškanska fasada vse dotlej, dokler bo obstojala, sigurno oporišče za svojo okolico, ki jo je v interesu lepe Ljubljane inogcčc samo nji jKidrediti, tako jc na svojem meslu uršulinska cerkev oporišče tistega dela Ljubljane, ki ima v svojih proporcijah edini veliko mero baroka. Genij človeka, ki jo zidal lo cerkev, puč ni slučajno izbral sedanjih oblik za njo in njeno zunanjščino; ce položaj kje soustvarja s člo\ekom — v Ljubljani je ravno položaj soustvarjal največje vrednote, ki jih ima! — si pač ne moremo misliti poslanka te slavbo drugače, kakor da je njen ustva-ritelj v svojo dušo sprejet tisto merilo, kt ga je prostoru pred cerkvijo in baročnim vrtovom z« njo vtisnil stolclni topografski razvoj lega dela Ljub- Trije pogovori S prof, Francetom Vebrom Ko sva se dogovarjala radd razgovora, mi je profesor Veber natančno opisal, kje stanuje: Zrinjskega ulica št. 5 — ob vbodu visi tabla, na nji je naslikan čevelj, v hiši stanuje namreč čevljar — a jaz stanujem v dvoriščni stavbi — morate paziti, v prvem nadstropju levo — stopnice so nevarne, ker so slabo razsvetljene itd. itd. Vse do pičice in vse do pičice mi je ponovil. Za naslednji večer je bil domenjen obisk, ura določena. Sporazumela pa sva se o vsem tem, ko jc bila ura poldne. Aprilski vihar me je spotoma pošteno premočil, a bil sem točno ob 8 na mestu, tudi vse sem našel, kakor mi je profesor Veber opisal — le: srečam na stopnišču žensko, ki me vpraša, koga iSčem, in ko povem, mi reče: »Gospod profesor sc je baš včeraj popoldne izselil. Za Bežigradom nekje je vzel hišico v najem. Natančno pa Vam ne morem povedati, kje.. .« No, sem si mislil, če si do zdaj morda dvomil, da imaš s pravnim pravcatim učenjakom opravka, evo ti potrdila... Pa pustimo šale — čeprav so resnične. — Upam, da tudi zaradi tega ne bo zamere ne pri čitateljih, ne pri gospodu profesorju, čigar ljubeznivost in dobrodušnost mi je bila kmalu pozneje razodeta, ko sem mogel zares pok rami jati ž njim. »Aj: mi morete povedati, gospod profesor, kako ste zrastli, kaj Vam je iz Vaše preteklosti ostalo najbolj živo v spominu?« »Dobro. Malokdaj sem v položaju misliti nazaj, o samem sebi. Poskusiti hočem. Glejte, ko sem bil še otrok, menim, da v tretji ljudski šoli, sem doživel nekaj, kar smatram nekako za prvi kamenček svoje življenjske poti. Katehet nam je pripovedoval o Bogu — nazval je Boga bitje in tolmačil izvor izraza iz biti. To me je, ne da bi se česa jasno zavedal, globoko dirnilo in bil sem od tedaj naprej kakor elek-triziran... Rojen sem leta 1890. v gornje radgonski fari pri Sv. Petru. Gimnazijo sein začel in končal v Mariboru. Prva leta sem stanoval pri nekem viničarju. Čital sem mnogo — v žaru peči, ko ni bilo druge luči — in v tistem času sem si skvaril vid. V spodnji gimnaziji sta mi bila zelo pri srcu dva profesorja: po svoji pravi očetovski skrbnosti, s katero se je zavzel zame in mi v težkih življenjsk/ih prilikah neumorno sezal pod pazduho, mi ostane za vselej v spominu prof. Franc Jerovšek — blaga duša. V moralnem religioznem pogledu mi je bil pa ob istem času vzvišen zgled profesor Kavčič, kateremu gre zasluga, da se nisem duhovno skvaril v tistem za doraščajočega tako nevarnem času. V višji gimnaziji prof. Kavčič ni poučeval. Ostal mi je pa prof. Jerovšek, ki je v mojih nalogah prvi zasledil veliko nagnjenje k filozofiji. Za zgled sem si vzel tedaj poleg Jerovška, ki me je spremljal do konca gimnazije, profesorja Medveda in velik je bil vpliv, ga je iinel name germanist profesor Lant>. Poslednji sicer ni imel posebnega zanimanja zame, bil sem mu z drugimi raven, a opazil je, da so moje domače naloge postajale vsevdilj bolj filozofične. Nekdaj mi je rekel: »Es kann sein, dali aus Ihnen eine Ko-rypnae vvird.« — Tedaj nisem razumel, kaj misli s tem, a vem, da ni govoril v šali. Zlasti so mi ugajala njegova predavanja o Goetheju in filozofska razmotrivanja o Faustu. Morda je bil Lang kak hud nemški narodnjak. Tega ne vem. V takih stvareh, to se pravi, v politiki, nisem bil nikoli doma in se tudi danes prav nič ne spoznam v nji — »tcrra ineognita« — čeprav sem se vedno zavedal, da sem Slo- venec in bi si tega od nikogar ne pustil vzeti. — Moji sošolci so me imeli za samo svojega, za družabnost nesposobnega fanta; med njimi sem zlasti cenil sedanjega celjskega župana Goričana in Milana Lemeža. Velik vpliv pa je imel name neki Vertič, ki je bil orjak — pozneje je šel k mornarici — a dokaj pokvarjen. Bil sem že prav blizu nečednosti tudi sam. ko sem mu sledil do veže greha. To je bdi zame drugi mogočni trenotek v življenju. Če gre tistemu ljudsko šolskemu katehetu, ki je govoril o Bogu, zasluga, da je r moji duši spravil neko struno v gibanje, se imam zahvaliti Vertiču, ki me je skoro zapeljal v neprid-nost, da sem za svojo življenjsko n&Iogo spoznal, da mi je na tej struni brenkati dalje. — Prva filozofska knjiga, ki sem jo prečita!, so bile »Regulae ad direetionem Lngenti« Barucba Spinoze. Na zunaj buruega življenja nisem nikoli poznal. Na željo svoje matere sem vstopil po dokončanih srednješolskih študijah v bogoslovje v Mariboru. Imel sein pa od vsega začetka občutek, da nisem izbran za duhovniški poklic. V bogoslovju sem ostal poldrugo leto in seui tam spoznal dvu človeka, do katerih ohranim za vselej veliko spoštovanje. Znanstveno filozofsko me je vpeljal v sholastiko prof. Ko-vačič, čigar osebno naklonjenost sem visoko cenil. V praktičnem življenjskem pogledu sem veliko hvale dolžan ravnatelju Mateku, ki me je podpiral po vseli svojih močeh. V prvem letu. ko je bila glavni predmet filozofija, sem se sijajno počutil. V drugem letu je pa prišla na vrsto dogmatika. Tu svojih mladih, nebrzdanih sil nisem mogel uveljavljati in v tovarišem Benkom, s katerim sva sklenila tesno prijateljstvo, sva se na svojo pest ukvarjala z velikimi in težkimi vprašanji, ki so naju notranje vedno bolj oddaljevala od bogoslovja. Živahno se je zanimal Benko za biblična vprašanja — bil je celo v dopisni zvezi s slavnim hiblicistom Harnackom — in njegova kritična dognanja v tem predmetu na eni strani, moje navdušenje za monizem na drugi strani sta bila povod, da sva hkratu zapustila semenišče, kjer sva bila pri predstojnikih čislana, tako, da so izrazili željo, naj poskusiva ostati še eno leto. V svoji zrelosti so namreč spoznali, da je najino »mladostno brezverstvo«, plod puber-tetne dobe — saj kaj drugega tudi v resnici ni bilo. Odšla sva v Ljubljano — bilo je to po novem letu 1911 — da dobava od rodoljubov denar za nadaljnji študij. To se nama je zares posrečilo in v aprilu sem se mogel inskribirati »a univerzi v Gradcu. Že profesor Kovačič v Mariboru me je opozoril na profesorja Meinonga v Gradcu, ki je imel postati pozneje moj veliki učitelj. Pisal sem mu in sprejel me jc za svojega učenca. On šele je storil iz mene misleca brez vsakega osebnega čuvstvovanja, zbudil je v meni zimi-sel za objektivnost, za miselno zrelost. Značilno je, de sem se bavil prej vedno z najvišjimi. zadnjimi problemi — seveda na povsem naivnem temelju. Meinong me je vpeljal v princip podrobnega dela. Njegovo geslo je bilo: »Alle menschliche Arbeit ist Sttickvverk«. Z istim navdušenjem, s katerim sem se malo prej pečal diletantsko s poslednjimi vprašanji, sem se lotil preciznosti, formalne plati znanstvenega premišljevanja. Vpisal sem se hkrati v klasično filologijo, da se pripravim za srednješolski poklic. Poslušal sem pa le šest ali sedem predavanj... in skrbno skrival to dejstvo pred Meinongom. Bal sem se, kaj bo z menoj, a že v četrtem ali petem semestru mi je dejal učitelj, da mi ni treba skrbeti posebe za kak drug študij, če pojde tako dalje. Tedaj sem se mu razodel in on me je potolažil. Ko sem pri doktoratu moral polagati izpit iz klasične fiilologije, je Meinong skrbel, da sem — zares ne po svoji zaslugi — »skozi prišel«. Kakor vedno v svojem življenju — to je značilno — sem tudi na univerzi imel poleg duhovnega šc nekakšnega »krušnega« očeta. V Gradzu se jc zavzel zame Meinongov docent profesor Benussi, učitelj eksperimentalne filozofije. Bcnussijcv nauk o praksi življenja je bil v marsičem diametralno nasproten z Mcinongo-vim nazorom, a njemu se imam zahvaliti, da niisem jiostal popolen otrok življenja. Potem je bila vojna. Da sem prišel na ljubljansko univerzo, gre hvala profesorju Nahtigalu, ki mi je povedal, da sc tu snuje univerza in da je moja dolžnost, da posvetim svoje moči domovini. Takoj sem pristal. Najtežji trenutek mojega' življenja jc bil, ko sem jiovcdal Meinongu svojo odločitev (on je bil prav na tem, da mi preskrbi mesto v vseuailiški knjižnici, kjer naj bi sc pripravil za habilitacijo). Po kratkem molku jc dejal: »Sie haben reeht. Jetzt, da die Notio-ncu auch lerritorial gesehieden sind, geboren Sie zu den Ihrigeu.« Leta 1919. sem prišel v Ljubljano in od tedaj delujem tukaj. V začetku so sc držala moja predavanja šc y ožjem smislu Meinongove smeri. Moje delo je bilo v tem, da sem kako stvar, ki jo je Meinong na grobo obdelal, izdelal in izcizeliral. Polagoma pa sem se začel razvijuti v novo smer — a o tem razvoju objavi gospa dr. Alma Sodnikova v kratkem posebno knjigo, ki sc bo imenovala: .Aleš Ušeničniik — France Veber. Posebno poglavje iz zgodovine filozofije pri Slovencih'... Radi tega se mi zdi odveč, govoriti o tej stvari.« »Kaj pravite k sprejemu, katerega je bila deležna Vaša poslednja knjiiga, .Filozofija'?« »Ta sprejem ne zadeva psihologije moje osebe, ampaik psihologije tiste javnosti, ki se je ob nji spotaknila. Ta stvar ni moj problem, ampak čitateljev. Kdor ni stvarno zasledoval mojega dosedanjega dela, marveč gledal name le v luči nekih idej, ki so mu bile všeč, se mora seveda ob tej knjigi začuditi in se mu mora zdeti to delo kakor preobrat. Kdor mi je pa sledil, je sam spoznul, dn hočem biti napram samemu sebi formalno konsekventen in vsebinsko vedno bogatejši. Moral je pa še nadalje spoznati, da v teku desetih let nisem imel in tudi nimam namena podajati dovršene doktrine, nikake filozofije, niti svoje lastne nitii nobene druge, marveč skušam le doseči, da sam in z menoj vred vsi, ki mi sledijo, res uspešno filozofirnmo. Moja poslednja knjiga pa jc etapa v tem razvoju, kakor so bile prejšnjo in kakor bodo mogoče naslednje. Rečem pa, da za vseh devet knjig ne dam desete. — Na drugi strani kaže vprav sprejem, ki ga jc bila moja knjiga deležna z nekih strani, kako velika je bila jiotrcba po univerzi v okviru slovenskega naroda. Mcntaliteta, ki je knjigo le povrh pregledala in zavrgla, jc taka, dn so-vpade zanjo pojem kulture z nasprotjem uied .svobodomisleci" in .katoliki'. Tako pojmovunjc kulture je pa nedvomno in še v najboljšem slučaju le negativno. — Vse nekaj drugega čutim na univerzi. Tu vlada duh. vzvišen nad to ozkosrčno mentaliteto in bas zato edino pripraven, da vede kulturo našega naroda k pravemu, pravilnemu nadaljnjemu razvoju. Zato je tudi umevno, da jc našla med akademsko mladino moja knjiga popolno razumevanje in odobravanje. Če bi pa tudi tu opazil kak afront, bi mi bilo zares žal, da sem sledil Nahtigalovemu vabilu.« »Kaj nam nameravate v bližnjem času še povedati? Ali pripravljate kako novo delo?« »Da, gospod. Dve knjigi. Ena bi bila knjiga o Bogu, s katero želim — govorim v šali — tisto spotikanje nekaterih ob moji .Filozofiji' res končno opravičiti Resno: S to knjigo bi rad znanstveno izpopolnil pričujočo. Analiza gre dalje in delo mora priti do svojega idejnega zaključka. Knjiga o Bogu šele mi bo dala znanstveni temelj za naslednjo: mojo spoznavno teorijo — analizo subjekta. Vse dosedanje spoznavne teorije vidijo glavno svojo nalogo le v vprašanju razlike med spoznanjem in zmoto. Moje analize so mi pa pokazale, da gre mnogo fundamentalnejši pomen vprašanju, kaj imata baš spoznanje in zmota skupnega, namreč to. da morojo samo določeni subjekti spoznavati in sc motiti, da pa so vsi ostali subjekti že načelno kakor izven spoznanja, tako tudi izven zmote. Zdi se mi, da je pred menoj to dejstvo nekako zaslutil slavni kritik srednjega veka Duns-Skot. Za njuim pa je prišel ta problem v pozabo. Vse rečeno naj nekako že zdaj utemelji, zakaj bo moja spoznavna teorija v prvem redu teorija človeškega subjekta in zakaj torej baš ta spoznavna teorija zahteva predhodno knjigo o Bogu, kot absolutnem subjektu. — Hočem tudi pokazati, da človeka ne dviga nad žival le možnost spoznanja, marveč tudi možnost zmote...« V malem salonu, kjer sediva pri mizi, vlada tišina, le Vebrov glas se oblikuje z neko nervoznostjo, a kljub prirodni mehkobi — rekel bi: obzirnosti — v točne, dokončane besedne like in stavke. Med govorjenjem puši skoraj neprestano cigarete in pogostoma seže z levico v skrbno počesane lase, da jih rahlo pogladi. Skozi naočnike gledajo njegove oči mirno, skoraj v nasprotju z razgibanostjo vsega gornjega dela njegovega telesa... s. š. »Kdor hoče na to vprašanje resno in polno odgovoriti, se mora pisateljskega poklica kot takega zavedati. Jaz zase ne vidim v sebi kot pisatelju nič več drugega, kakor v vsakem i>o-štenem kulturnem delavcu, na primer: učenjaku. Če bi hotel kaj več o tem govoriti, povedati bi mogel le to, kar poročajo nemške in druge knjige o estetiki — kar jih poznam. Zase že nekaj let sem dvomim, ali ni pisateljski impulz nekakšna atavistično pridobljena infan-tilnost. Saj ga skoraj ni izobraženca, ki ne bi bil v svoji mladosti zložil ene nli več pesmi. Naša slovenska šolska izobrazba vsaj vzgaja svojo mladino v tem pravcu. Kdor se s pesniki bavi, hoče biti sam pesnik. Tako se jc menda godilo slovenskim pisateljem sploh, še mimo tistih, ki po prvi petošolski pesmi niso več mazali papirja z rimami in metrom. Ijane. Tako je kolosalni paladijevski stebriščni red uršulinske fasade monumentalizirana velika mera, Id je od antične Emone dalje odlikovala ta del Ljubljano pred vsemi drugimi. To mero vzdržati in estetsko plodonosno izrabiti za bodočo Ljubljano, je pač ena glavnih in osnovno važnih nalog končne ureditve nove Ljubljane, ki je sicer doslej 'ako vsakdanja in brez značaja. S takim finim čutom za dane možnosti in Iatentne kvalitete se jc vživel v naše mesto mož, ki je s konkretnimi predlogi zarisal pred nas sen o bodoči estetsko zaokroži Ljubljani. Če pogledamo v stavbno zgodovino Ljubljane nazaj, vidimo, da je samo enkral velika smotreno snujoča volja posegla v njeno oblikovanje, kajti Prvo Ljubljano, osnovo sedanje, je oblikovala pred vseni narava sama. Šele z barokom je nastopila •aka snujoča volja in to voljo predstavlja oni žal ne zadostno orisani krog naših duševnih delav- j cev, ki je osnoval Academijo operosorum in s svojo zasnovo celih petdeset let vsaj posredno določal umetniško usodo Ljubljane. Tradicija pravi, da je ludi stavba uršulinske ccrkve njegova zasluga. Če je to res, je prav ta stavba in vse, kar jo z njo v zvezi, najlepši dokaz zrelosti zamislov leh ljudi, kajti trdno zasidrana v dušah menjajo-čih so voditeljev stavbe je morala biti misel o pravilnosti in vrednosti njihovega početja, da je vzdržala veliko kvaliteto prvotnega koncepta skozi tri- Z Ivanom Pregljem »Slovanskega svetca Metoda častim, svete metode pedagoške pa ne poznam. Križ boš imel, preden urediš, kar bom povedal.« Tako sc mi je javil Pregelj v kavarni, kamor sem ga bil jio težkem trudu in z obljubo ujel k slovstvenemu pogovoru. Pustil me jc sicer čakati poštene tri akademične četrti iu tudi sicer pokazal le malo potrebne resnosti za tak pomenek. Pojavil se je torej v kavarni, nizek, droban in suh, temnolas in kuštrav, z zlato obrobljenimi naočniki. Vsakih pet minut si jih potisne z levico više na nos. a s ploščatim poročnim prstanom, ki se mu tedaj zasveti na roki, dobi ta njegova kretnja nekak pečat odličnosti. Koža na licu mu je kakor ustrojena, razbrazdana od božjih vetričev v prirodii. a morda tudi nekoliko od hudičeve sape. ki ga goni po svetu, kakor sc je sam izpovedal v »Bogovcu Jerneju« in v »Sinu pogubljenja«. Preglja pri količkaj lepem vremenu ne strpi v mestu, a tudi v grdem ga najdeš na cesti kakor konjsko figo, da se po njegovo izrazim. Pod nosom se mu je zasejalo nekaj slabotnih kocin, ki jiii sam prirezujc brez zrcala. Pogled pa mu gre bolj vase kot vate. Išče venomer človeku mimo obraza. Glas mu je hripav in ra-skav kakor obličje, le časih, kadar pove kaj takega, kar mu gre prav od srca, se mu ta »štimca« povzdigne v nekakšnem srdu ali nestrpnosti, časih spet zapoje zabrisano domača kantilena. Sam pravi, da jc našel zvok svo- deset let. Velike dobe zamišljajo za generacije na- i jega narečja, katero sc zdi Gorenjcu, da je prej, male se zadovoljujejo z reševanjem vsakda- loščina ali davčina. njih malenkostnih vprašanj. Duh akademije, s katerim sc srečujemo pri uršulinski cerkvi, nas bodri na pot velikih konceptov. Če bi uršulinske fasade ne bilo, bi si jo Ljubljana morala ustvariti. Zato jo popravilo le fasade in njeno trajno nepoškodovano vzdrževanje ludi iavna zadeva." »V ,GIosi" si zapisal, da jc Tvoja umetnost v podajanju tipov — res je, še izbe tipiziraš in kraje — a mimo tega se le vidi. tla imaš vendar višji »uioter, ko pišeš. Ali mi hočeš povedati, v čem obstoji po Tvojem svojstvenost pi- Isateljevanja in kateri ideal 11 lebdi pred očmi?« Je pa morda v našem pisatelju še višji namen, prav gotovo, nekak rodoljubni. Slovenski pisatelj je bolj socialen narodni delavec, kakor pa umetnik, torej rodoljuben. Da pa išče tudi slovenski pisatelj najvišjega umetniškega izraza, to bo razumel vsakdo.« »Kako torej doživlja slovenski pisatelj slovenstvo?« »Jaz zase imam nekak svoj obraz slovenske domovine. Slovenskega ozemlju pretežni del niti ne poznani. Kar sem videl, sem prehodil, spoznal intimno natančno in ob tem ge-neraliziral, torej tudi slovensko zemljo tipiziral. ObLičjc moje domovine, ideja slovenstva v meni je torej nekak simbol, kakor jc podobne simbolizme ustvarjal že Cankar. Slovenci so mi Tolminci: .šmcnca' mi je strnjen lik slovenskega trpečega umskega duha. Ljubim Slovensko, ker se mi smili. Povzel pa sem nekaj kar vulgarnih sodeb o značaju našega ljudstva. Tako zlasti o Tolmincih. Dejal bi torej, da jaz poznam v rodoljUbju bolj zemljo in ljudi, kakor pa bledo deduktivni pojem domovine in zato tudi, na primer, trpini, ko vidim, da je nekdanja naša zemlja postala tuja last. Sem pač novim časom primerno rodoljuben, dasi sc včasih v svojih književnih izjavah izražam še vse preveč patetično v okusu kakega Stritarja ali Gregorčiča. Če pa hočem duhovičiiti v paradoksu, bom dejal, da iščem po neki opredelitvi vprašanja, kaj smo. Da je uaša veličina v naši majhnosti, a da smo prvotni kljub stoteremu cepljenju s strupi zapadne civilizacije, ker smo sploh še obstali. Verjamem v bodočnost edine naše kulture, in to je jezik od Prešerna do Župančiča, naše spričevalo za življenje in naš edini človečanski dokument. Sicer pa je slovensko pisati neskončno večja samozavest kakor i>a služiti umetnosti v kakšnem drugem velikem kulturnem jeziku. Naš jezik je namreč še neskončno mladosten, otroški in prav zato apriorno pesniški.« »Zakaj nc pišeš iz sedanjega aktualnega življenja?« »Ker ne znam. Kako kmet živi. žc zdavnp več ne vem. Da bi ljudsko besedo folklorno in fiziološko prav ujel, nimam daru. Tako nimam tudi oči za opazovanje življenja v družbi. Pa si moram pomagati s tem, da koncipiram po nekem v domišljiji oblikovanem svetu, in ga, ' da bi bil verjeten, preodevam v historizem. Sem torej neke vrste ekspresionist snovi in sem iskal nekajkrat, na primer v .Bogovcu' in .Šiuonci', tudi oblikovni ekspresionizem. Svet mojih povesti jc romantika. Fabula je vzgojno tematično zgrajena, prikazovanje dramatično raztrgano in neepično, obrazi tipi. ki se vedno zopet spovračajo in ponavljajo. Jezik, ki ga pišem, je do manire konstruiran, vendar menda prijeten, ker ima nekaj smisla za estetično vrednost besede. Morda pa tudi zase v našem aktualnem življenju nič pomembnega nc najdem, ker iščem baročnih motivov, ki juh naš čas nima več.« »Kje si se učil?« »Kaj se pravi stilizirati v pripovesti, sem izvedel šele, ko sem začel brati Dickensa (.Pickvvickerje'). Pozneje sem s pridom bral Flauberta in sc na vzel stikanja za historično folkloro pri A. Franceu. Močno je vplival name Manzoni s svojima .Zaročencema'. Sicer sem bral to, kar smo svojčas brali: Karla Mava. Julesa Vernea, Dumasa, pa novo slovensko literaturo od Mcška do Cankarja. Veliko pobude sem našel v šoli, ko se mi jc bilo treba baviti s podrobnejšim analiziranjem slovstvenih del. Bral pa nisem po kakem načrtu, če pa sem našel pisatelja, ki mi je prijal. sem skušal čim preje spoznati ga tudi slovstveno tako, dn zdaj z neko gotovostjo sodim o najbolj vidnih in najznačilnejših licih v svetovnem slovstvu. Edino dramatske tehnike nc poznam, dasi sem se trudil, da bi z analiziranjem Ibsenovih dram spoznal to moderno tehniko.« »Kako pa sodiš o drugih sovrstnikih?« »Kaj naj sodim? Literarno življenje jc kakor vse drugo — organsko. Pisatelj je to, kar je — ali recimo pije. Človek svojega čusa in •w»redja. Slovenski počeluik ima 10 težavo, da uima dobrih teoretičnih nuvodil v slovstveno oblikovanje. Imamo Breznika, nimamo pa ne stilistike ne |»etike ne dramaturgije. Kritikov kakor so bili Bijelinskij uli Brandes tudi ni bilo, tako da še do danes nismo preboleli nekakšnega diletautizoua. Jezik sta izbrusila Zupančič in Cankar — novi rod, ki i>o svoje gleda in doživlja, pa še ni našel temu svojemu svetu svojega izraza. Mislim pa, da mladostnu gesta ni samo ničemurna igra, marveč izraz resnično občutenega poklica. Treba nam bi bilo literarnih salonov, kot so jih imeli Francozi, materialno močneje podprtih literarnih revij in urednikov s širokim obzorjem. Vsega tega nikoli imeld ne bomo, središče slovensko, Ljubljana, ne bo nikoli velemestno, nuša literatura nikoli meščanska, temveč regionalna. V motnem občutju vsega tega sem jaz namenoma domačinski.« »Kaj zdaj pišeš?« »Priredil sem za tisk šest zvezkov izbranih spisov in popravljam sproti nekaj starejših stvari. Z zadnjo povestjo .Umreti nočejo', sem se nekoliko ubil. Osnoval sem nekaj načrtov, tako na primer žaloigro ,Svetopolk\ Če bom utegnil in zmogel, me mika zagrabiti intere-santno osebnost Jerneja Kopitarja. Našel bi rud tako snov. da bi jo mogel vab razi bi z novim slogom, ker sem zadnje čase zašel v maniro, ki mi jo nekater' posnemajo. l>a bi pa mogel •k.slej približno tako plodovito pisati kot doslej, dvomim. Dosti o tem.« Plačala sva in šla. Hodila sva po nočnih ulicah, mimo frančiškanske cerkve, po VVolfo-\i, po Gosposki, ]x> Križevniški na Breg, od tam čez most na svetega Jakoba trg in po Starem trgu na Mestni trg, dokler nisva pnsla do gostilne pri »Kolovratu«. Tam sva poslušala petje — nekaj članov naše opere se je zbralo v prijetno omizje... Tam je navsezadnje začel Pregelj klanfata verze na take viže: Slovencev namreč več ni, odkar smo ob Soči, ob Savi in Dravi mrtvi... odkar je Cankar onemel. odkar se je Župančič izpel. odkar se Finžgar v pikolovstvu ubil in odkar se neki Pregelj je skoraj zapdl... s. š. Z Matijo Bravničarjem Dogovorila sva se, da se sestaneva »po predstavi« — tedaj se namreč- začne za gledališkega človeku delopust. Poslušal sem torej v drugo Kogojeve »Črne maske«, da si preženem čas čakanja in dn pridem nekako v pravo razpoloženje zn razgovor z glasbenikom, tembolj, ker se na glasbo nič ne razumem, a ljubim, kakor mnogi drugi, njeno opojnost. Odhod po predstavi, negotovi občutek, da se je nekaj končalo, ko je zastor padel in so se roke znašle v pohvalnem ploskanju, prerivanje pri garderobi in hip na to presenečenje: Zunaj. Dež lijc. Ljudje odhajajo. Nekaj se je končalo. Mokra Aleksandrova cesta s svetlobnimi odsevi v topein ogledalu. Med ljudmi, ki odpirajo dežnike, se kličejo, zbirajo in odhajajo, t stavim sc pri odrskem izhodu. Tam odhajajo znanci: blagi Neffat, Kogoj s svojim >učen-(cm« Jareem, in vsi drugi po vrsti. Matija je med zadnjimi. Prižgal je že cigareto. Presenečen opazi najprej, da dežuje, a on nima dežnika. Pozdrav. »Gremo k Slonu* — iz teme se pojavi elegantna silhueta. »Ali ne poznaš? To je Gizi. moje dekle...« — »Nimaš dežnika?«... »Ne.«... Hitimo, da se ne premočimo.« Trije hitimo proti kavarni »Slon«, vsi trije brez dežnika, se skušamo obvarovnti pred vkapi. Pri mizi v kavarni je Matiija začel takoj govoriti. Nobene utrujenosti po delu. Eleganten. južnju&kega temperamenta, govori Matija gladko, skoro brez presledka. Zgovornost mu je prirojena in kadar ga pogledam — njegov čedni obraz ima neko temno noto, ne vem zakaj, a spominja me na nočno Aleksandrovo cesto v dežju s svetlobnimi odsevu — ne vidim na njem nič neskladnega; neka napetost, gotovost in samozavest, nekak red in nekaka zaokroženost v popolnem soglasju vseh komponent človeka sjiie iz njega. Za nič ni v zadregi. . »Prvo kar ti moram povedati, je, da nisem lojen leta 1895., kakor so že nekajkrat zapisali o meni. marveč leta 1897. Tega pa ne rečem, ker bi bil rad mlajši, ampak resnici na ljubo. Rojen sem v Tolminu in velika jc bila pravda med očetom in materjo rad.i mojega poklica. Oče jc bil praktičen mož in po njegovi zaslugi sem bil najprej pastir, nato pa kleparski vajenec — vse to v času. ko sem hodil tudi v ljudsko šolo. Materi se imam zahvaliti, da sem prišel v (Jorioo na učiteljišče. Tam sva s Šimencem skupaj studiralu, a moj prvi učitelj violine, Karlo Sancin, je bil dva letniku pred nama. Na učiteljišče sem po silil le zaradi tega, ker se poučuje na tistem zavodu violina, moj trical izza prvih otroških let — poplačano pa ini jc bilo to navdušenje s tem. da je bil prvi reii, ki sem ga dobil v violinskem študiju — okrogla »fajfa« (nezadostno). Vendar sem sc že v trinajstih mesecih tako dobro naučil igrati, da sem izvaja! solo v »Trgovskem domu« nekaj skladb za violino najtežje vrste s tako bra-vuro, dn se še danes ne morem nnčuditi — in nikdar pozneje nisem v tako kratki dobi v kateri stvari tako silno napredoval, kakor takrat, ko sera se prvič učil violine. Potem je prišla vojska, bil sera na Tirolskem, v Galiciji in Ukrajini, prišel sem v bolnišnioo, kjer som naletel na izredno muzikulične zdravnike. Prc-mu/icirali smo takrat vso predklasično dobo, to se pravi, vse Bachove sovrstnike... Po vojni sem nbsolvirnl v Fio-ranci kratek teč.nj in tukoj nato sem dobil angažman v orkestru ljubljanske opere, pri katerem še danes stalno sodelujem.« »Kdaj si so pa začel ukvarjati s skladatelj stvom?« »V svojem trinajstem letu veui, da sem žo pisal muziko. A od vsega se mi je ohranila le še skladba, ki sem jo, seveda temeljito predelano, objavil v ,Novi muziki' pod nuslovoin ,Elegija', samemu sebi za spomin. ~ Pri Ri-hardu Ziki v Ljubljani sem nadaljeval svoj študij violine, a teorijo sem začel najmanj se-demkrat — tudi pri Kogoju — in nisem prišel dalje kot do sept-akorda. Pravilno sodi St. Vur-nik, da sem študiral pri živi muziki in tudi Ferdo Delnk, da pri svinčniku iu radirki. In-strumentacije sem sc učil z opazovanjem pri orkestru. Leta 1021«. sem imel kup kompozicij, ki jih je Kogoj pregledal in spoznal za dobre. To mi je dalo poguma. Priredila sva tri intimne glasbene večere, ki so imeli čeden uspeh. Leta (925. se je vršil prvi slovenski kompozi-tovski večer po vojni,- Izvajale so se Kogojeve in moje skladbe.« »Ali si poleg teh stvari delal še kaj drugega, preden si se polotil »Pohujšanja«. »Ne. Po tistem koncertu sem spremenil svoj koncept uiuzike in postal sem popolnoma drugačen kot dotlej. Že prej sem čutil in tudi drugi so tako videli, da se inoram usmeriti na instrumentalno polje. Začel sem torej pisati partituro na Cankarjevo besedilo .Pohujšanja v dolini šentflorjanski' — seveda sem ga prccej skrajšal. To je prva muzikalna Tarsa v svetovni literaturi. Nazval sem jo tudi izrecno: .operna farsa'.« »Ali mi moreš povedati pobliže kaj o načinu tvojega skladanja in sploh o svojem gledanju na glasbeno umetnost?« »Glede na .Pohujšanje' bi omenil, da bi pevski glas šel absolutno v govoreči črti. Ie mestoma naj bi bi! potenciran. — Orkester ima glavno besedo. Tu sem ustvaril muzikalno lfr n i jo. ki je moja lastna. Reformirati, prelomiti 7 zastarelim aparatom, dati operi tako formo, da bo današnjemu času primerna — to je moj smoter. Starejša forma opere izumira Mnogi več ali manj prckucuški poizkusi so se |>ojavili. Meni lebdi pred očmi opera, v kateri bi bila na odru najidealnejša skupna igra, kakor pri Hudožestvenikih — brez velikih in malih partij. ampak da so vse enako pomembne. Tako stremljenje je za opero novo. In šc nekaj: moj gledališki ideal je v nekem globljem pomenu Charlie Chaplin. to je mož. ki nam dopoveduje največje življenjske resnice v najlaže prebavljivi obliki. Vedno mi je ugajalo, slišati najtežje in najbridkejše s smehom povedano. Če hočeš, cinično — n iz takega cinizma, ki izhaja iz prekipevajočega nasprotja cinizma. V .Pohujšanju' sem zasledil tri probleme, ki so zahtevali nekake interpretacije: problem razmerja umetnika do umetnosti in problem pri-Tanesljivosti človeka napram samemu sebi za isti greli, radi katerega s prstom kaže nn svojega bližnjega. — V glasbi ljubim nadvse jasnost, smiselnost. V partituri so tako komplicirana mesta, tako neobičajne oblike, da bi se čudil izdelavi tehnične plati — u za uho ne bo prav nobenega tona, ki bi ne bil. če že ne v melidioznem zinislu zveneč, vsaj a|kirtcn. Take tehnične tveganosti ne smeš v delu občutiti kot konstrukcijo, marveč kot domislek, v navalu nuvdihujenja izlit — in prevzeti, očarati te mora, ne odbijati.« Matija pokliče nataknrja. ter si naroči kozarec vina. Pokuša gn med govorom, kakor, dn bi si hotel omočiti ustnice — u v njegovem govorjenju ni nobene sence knke razgretosti. »Ljudje so med glasbenimi strokovnjaki, ki zanikajo, kar je poglavitno v umetnosti: intuicijo. Njim je glavno tlelo, tehnična dovršenost. Pravijo, recimo, da je Musorgski ge-nijalen diletant. To je nemška inentnliteta, prijatelj, da mora biti glasbeno delo izpeljano in tematično predelano. Jaz pa pravim, tla ima vsak svoj lastni koncept in svojo lastno tehniko. Ko zna kdo izraziti, kar je hotel, je tudi tehnično popolen. Od moči in količine neposrednosti je odvisna kakovost stvari. Nekaj, česar ne moreš zatajiti, je talent: u tega se naučiti ne moreš in tega nobeno šola ne ti«. Chopin je Chopin — po treh zvokih gu spoznaš. Individualnost njegovo začutiš, šola |>o-ntaga človeku hitreje misliti in laže premagati tehnično plat. Po Bergsonu je umetnost intuicija — in to načelo je meni satno po sebi umevno. Verdi, Rossini, sta danes bolj sveža' kot Wngner, ker sta bližja praniuziki. Mi Slovenci smo Se začeli glasbeno razvijali v času, ko so internacionalni momenti močnejši od nacionalnih. Nimamo tako izrazite narodne note. dn bi jo mogli umetnostno izrabiti. Slovanski element je liričnost, neka za-topljenost vase, neka prav posebna otožnost — »meglica z jezera« — ter neke vrste kozmo-|>olitizem. Vse slovanske pesmi imajo neko otožnost. o kateri pravi nekje Nietzsclie. da bi rad dal vse veselje zapada za način, kakor znajo biti Rusi žalostni. Tudi Slovenci imamo to značilno otožnost. Druge pesmi nas stra- šijo iu jih nočemo jemati za podlago iz bojazni, tla so nemškega izvora. Niisino si ivovsem na jasnem, kuj jc pristno slovensko. V naši novejši glasbeni produkciji čutiš vpliv germanske ali normanske mentalitete. Med tem ko se hrvaška glasba naslanja na folkloro, smo Slo-veuci bolj kozmapolitsko usmerjeni. Le deloma se v svojem .Pohujšanju' naslanjam nu slovenski narodni motiv Slovenci hočemo nekako konkurirati drugim narodom. Intnmo skladbe, ki so izrazito nemškega duhu, imamo pa spet take, ki so s francoskim artizmom izpeljane. — Eni gledamo proti jugu, drugii proti severu. Odtod ta neenotnost naše glasbene produkcije. Če bomo imeli močne talente, si obetam od tega izvrstno novo smer, ki bo nastala kakor pri rezanju vina — vsakega primerno množino — južnjaškega potnpa in severnjaškega dela.« »Imaš žc kaj novega v načrtu?« »Torej zdaj po veliki noči bo krstna predstava .Pohujšanja'. Mirno ji zrem nasproti, ker sem opazil, da se nisem prevalil. Pri skušnjah slišim, da sem dosegel prav tiste efekte, ki Sem jih imel v miislih, ko sem delo skladal — o. pa s kakšno lahkoto scnn delal' — V konceptu imam idejo za nov libreto, ki ga boni moral, kakor vse kaže, sam napisati. To bo Kurent. A ne Cunkurjev Kurent... Nosilec bo ideje, ki je nekak nasprotni tečaj ideje .Pohujšanja'... Kakih 10 slik bo imela stvar. |>ostuvim nemura šo confereneiera na oder du bo med odnrori govoril občinstvu bridke resnice... Toda o tem rajši ne govorim. Občinstvo naj zanimajo končni rezultati. Kar snujem, to je za enkrat še moja stvar. Enkrut enu je, tla si bom prizadeval delati za oder. Mislim, da niso krive o|vonibe, ki jih čujem sedaj pri študiju .Pohujšanja' od tovarišev, češ. da sem tcater-ski praktik in da veni, kaj sodi na oder. V .Pohujšanju' imam na priliko koncem vsukega dejanja nekuk ,finale', vmes mnogo takega, prav odrskega, na primer, potem ko za|>o.je ducat .Ljubca moja, kaj si taka...*, ali koračnico, ko prihajajo gostje k Petru na svatbo, ali pa žalno koračnico, ko odhajajo rodoljubi v prvem dejanju. privezani na nit...« Ura jc bila po! dveh. Kavarna se je izpraznila. Gos|k>dičnu Gizi jc prelistala že vse ilustracije in utrujenost se je je očividno lotevala — priznam, dn mene tudi — le Matija je bil še ves svež, kakor, da je pravkar prišel iz prijetne kopeli... s. š. Nikolaj Fedorov: Na zvoniku Matere vso noč z voskom slikajo pestre pisanice, pečejo in kuhajo vsakovrstne dobre stvari. Zato so otroci v soboto prosti, to je njih dan. Še ugledni mestni trgovci, voditelji župnijskih svetov, so ta dan prav otročji: tvegajo ves razpoložljivi denar, da se bodo ba-hali potem leto dni, kdo je najbolj sijajno obhajal Vstajenje. Še včeraj jc stal Prokop, naš cerkovnik, v veži pn našem gospodu cerkvenem starosti. Stopal jc kakor vedno po zimski navadi, zdaj na eno zdaj na drugo nogo, krehal in si praskal gosto razkruštrano brado: »Vsaj tri ru-beljčke boste dodali, gospod starosta, ker ste tako imeniten veletrgovec.« »0, ti, farizej hinavski! Mar nisem že zadosti dal? Dve sto rubeljčkov sem že izdal kakor eno kopejko; ničesar nisem rekel. Sedem zabojev samega umetalnega ognjal To ti niso mačje solze!« Prokop si je najprej praskal brado in prav počasi, na videz ravnodušno ugovarjal: »Kakor želite, gospod starosta ... Saj vam nočem ugovarjati... Jaz sem majhen človek. Mislil sem zgolj, da nas bodo potem lahko posekali v oni drugi župniji, pri Marijinem Vnebohodu. Sod smodnika so kupili, cel sod...« 0, Prokop je vedel, kako je treba govoriti! Omehčal je računarsko srce, in zvečer, pod zvonovi, smo imeli izredno zadnjo sejo. Zadnji solnčni žarki so rahlo lizali skozi stoletne oboke mogočno tramovje, siva kavkina gnezda in valovite plasti kakor volna debelega prahu po hrastovih tleh. Sedem nas je čeni, še topli šartlji. Na dvorišču snažijo nože: zasajajo jih v gladko shojeno zemljo in potem drgnejo s tolčeno opeko pa suknom. Naduti samovari stojijo v vrsti in se lesketajo ko da bi hoteli zasenčiti solnce. Gospodinje letajo sempatja, vprašujejo druga drugo, ali gre vse po sreči. Zato je na ulici vse prazno. Topoli so kakor drobni piščanci zaviti v prvi-pomladanski puh. Samo poljske vrane važno stopicajo po mlakah: menda so šele včeraj priletele iz južnih dežel. Poštne mrhe vlečejo pisma in denar tako zaspano, ko da bi šle po vodo. Poštar z bridko sabljo in usnjeno torbo mirno spi: menda si ga je revež vnaprej privoščil; tudi njegov voznik komaj čepi spredaj. Seveda je to greh, a kaj se hoče: na postajo gredo, vso noč bosta vozila tja in nazaj pa ne bosta mogla obhajati praznika kakor se spodobi vsakemu kristjanu. Pošta je že šla. Kmalu bo večer. Srce mi utripa. Čas bo že. »Mamica, jaz grem.« Visoko na griču, vrh starih utrdb, vzvišena nad vsem mestom, stoji sredi kamenite izrezljane ograje, lahka kakor oblaček, naša bela cerkvica. Križ slepilno žari v zahajajočem solncu. Ob vratih preži name neznan fant. Najbrž bo ogleduh od naših tekmecev iz župnije Marijinega vnebohoda. »No, kako pa je?« »Kaj češ?« »Kako ste vse uredili pri vas?« f »Pri nas je vse v najboljšem redu. Boste že videli...« Velikonočnu procesija v Kremlju v starih časih bilo, posvetovanje je vodil najstarejši, Kirej, gizdalinski zlatarjev pomočnik. Nosil je rdečo ovratnico, imel usnjeno tobačnico s konjsko glavo, kadil cigarete ter se bahal, da bi lahko tudi naredil srebrn in zlat denar, če bi to ne bilo prepovedano! Razvrstil je našo orožarno: skrivnostne zaboje z umetalnim ognjem, kupe lastnoročno nabasanih pokalic s smodnikom, netilom in ogljem napolnjenih slamic — in postavil v vrsto petero topičev. Trije, med njimi tudi starinski z jeklenimi obroči prepasan čokat »Gromoboj«, so bili cerkvena lastnina, Oba ostala je priredil Kirej sam iz starih lovskih dvocevk. »No, kdor hoče streljati, naj plača!« V Kirejevo nastavljeno kapo se je vsul dež srebrnega in bakrenega drobiža. »Tacman«, moj najmlajši debelušen sošolec iz druge gimnazije, je plačal najmanj; imel je samo pet kopejk. Vem, da si je še to pristra-dal: ves teden je junaško požiral sline in shajal brez zajtrka opoldne med velikim odmorom, kadar vsa gimnaeija žveka kruh pa maslene žemlje. »No torej... Smodnika ne sme biti preveč, a dobro je treba zamašiti. Ne pozabiti namočiti prediva od zgoraj. Čim bodo v stolnici prižgali na zvoniku lučke, sprožite vsak svoj topič ...« Doma diši vse po vanlliji, mandeljnih, nageljnovih žbicah in žafranu. Strogo je prepovedan vstop v sobe, ker -počivajo« komaj pe- ke Kregati se bi bilo greh na ta dan, a preveč povedati tudi ne smem. Pohitim na zvonik. Vsi naši so žc gori. Kirej obeša svetilko vrh križa: barvano platno je napeto na obroče od soda. V vsako okence postavi lučko. Kakor sivkasti martinček je smuknil skozi okno po konepcu na kupolo. Z bosimi nogami je objel križ, sedi gori in maha s kapo. Strah ga je gledati: kaj, če bi sc zvrnil ... V cerkvi spodaj je tiho in prazno. Na sredi stoji žalostni Kristusov grob. Diši po hojkah. Vse svete p.idobe so okinčanc z zelenjem. Velikanski svečniki so odvrgli platnene prevleke, ki jih zakrivajo skozi vse leto. Okoli lestencev je stekla bela netilna vrvica. V tej samoti, v luči nebeške sinjine, ki gleda skozi okna, vroče molim: »Odpusti mi, o, Bog. hude grehe! Cigarete sem kadil, staršem ugovarjal. Iz šartlja sem ukradel rozino pa prelomil post. Ne zavrzi grešnika, o, usmiljeni Gospod!« A po dvorišču se razlega krik: »Dečki! Pozor! Pripravite zvonove, pripravite ogenjl« Zopet sem v višini. Lastavice švigajo pod tramovjem, prijazno v temi šepeta topli veter. Star, orjaški, od stoletij belozelenkast zvon je pripravljen Svečano kaže svoje napise in stroge obraze štirih evangelistov. Čaka na polnoč, kadar bodo po mestu zaslišali prvi udarec iz stolnice. Potem bodo vsi zvonovi teden dni slavili Vstajenje, Joža Lovrenčič: Gospod Jurij bere »Novice" (Iz dobe narodnega preporoda v Gorici.) Gospod Jurij je sedel pri kosilu. Iz poliča si je nalil v čašo ko cekin rumenega vipavca jo dvignil in zadovoljno pogledal, nagnil k ustom, jo izpraznil in poveznil na mizo. »Deo gratiask je rekel in se pokrižal ter se že stoje obrisal s prtičem in stopil proti oknu, iz katerega je videl po vasi in k cerkvi, ki je kraj nje samevala v zelenečem polju kakor bel labod. Pogled mu je šel preko vasi na belo cesto, ki se je vila proti Robiču, črme-čemu pod Matajurjem, in še dalje je sledil glavni cesti proti Staremu selu in Kobaridu. »Dolgo ga danes ni!« je dejal. Mislil je postiljona, ki je vozil skozi Kred pošto iz Kobarida do Breginja. Že se je hotel odmakniti, da bi vzel brevir in stopil na vrt, pa je obstal. »Hvaljen Jezus, gospod nunec!« ga je pozdravil sosed Kocjanč, ki je prišel iz hiše in opazil ob oknu gospoda. >Amen, amen, Kocjanč!« 11111 je odzdravil gospod in še povedal, da čaka pošte. »Jaz pa moram pripraviti voz za Čedad. Kmalu začnejo prihajati jajčarice. Če ne bom pripravljen, se zaženejo v me ko ose, da se jih bom težko otepal. Ali vi tudi kaj naročite, go-Da bi le res bilo, Drejček je želel gospod Jurij živo in preletel vrste, ki so pravile, da so goriški gimnazijci pod vodstvom svojega direktorja I. V. Mencla priredili veselico, pri kateri se je pelo, umetno besedovalo in igralo. »Bo, bo, nova doba I« je priznal gospod in se zamislil v svoje dijaške čase, ko o slovenščini v šoli ni bilo ne duha ne sluha, kvečjemu, če se je opogumil včasih pridni Štefan Kocjan-cič in deklamiral kako pesem vikšega ogleda, čemur se niso upali ugovarjati, ker so vedeli, da gospod kanonik Stanič močno obrajta slovenski jezik. »Gutta cavat lapidem,« je še pomislil. »Štefan je začel in potem je prišlo oseminštiri-deseto leto in dovolili so učne tečaje tudi za slovenščino. Marušič in Pire in Šolar pa niso bili zadovoljni, dokler niso dovolili tečajev za vse razrede. Tako je prišel naš jezik v šoli do veljave, a da bi nastopili zunaj pred veljaki in meščani, nak, kaj takega se še ni slišalo in ne bralo do danes. Pa poglejmo no, kako so se odrezali in kaj pravi dalje Marušič!« Vesel je bil gospod in je nadaljeval: »Odpela se jc narpoprej neka nalašč za ta dan od gospoda Menzelja — ki je tudi iz-versten pesnik — zložena pesem; nato je sledilo besedovanje v nemškem in potem se je spet nekaj pelo v slovenskem jeziku. G. Ton-kli, šeslošolec —, glej ga Ketarja Breginjca!« ga je moral v mislih pohvaliti gospod Jurij — pristopi in začne deklamirati Tomanovo »Tiho je morje, pokojni valovi.. .< Slovencem tre-peče osupnjeno serce; vsakteri napenja in nateguje ušesa, skor dihati si ne upa; tiho je vse in mimo, da bi šivanko slišal pasti: pa precej zapazimo, da nekteri široko oči odpirajo, drugi nose vihajo in eden druzega pogledujejo; zakaj, da sc bode po gerški govorilo, so vedeli, pa da po slovenski — popred bi sc bili menda smert zanesli, kakor kaj takega. Toda mladi govornik se zanje kar ne zmeni, berzno svojo ladjico suče in naprej ve sija in čujte, nikakor se naš jezik ne ustraši nc mrežastih zagrinjal, ne mehkih rudečedamaslnih sedaliU, ne pozlačenih svetilnic; tudi ni, ko se je vnel, ne krasnih velikanskih zcrkal razbil, ne svetiljna-kov (kandelabrov) prevergel, in ni se mu spo-dersnilo, dasiravno so prav polznc bile parlce-tirane tla, ni se splašil ne zalo olcinčanih go spA ne dolgobcrkastih in čveterookih gospodov, ki so tam pa tam, ne. vem kaj, na uho šepetali: obnašal se je prav kakor vitez in »dvoransk junak«. ln ko govornik odstopi, se celo nobeden ni prederznil uprašati: »Prijatelj, kako si semkaj prišel, ker nimaš..temveč spodobno ploskanje iz verst Slovencev je dalo njih dovoljnost in veselje na znanje. Tako smo Itu-bikon prestopili, važen korak! Slovenski jezik bil je ravnoroden in ravnopraven spoznan drugim živim in merlvim jezikom in je dosegel častno pravico »pri dvorstvu*. Goriški Slovenci ne bomo tega dneva nikoli pozabili, zakaj dobro dč sercu človeškemu, kadar se mu dolgo dolgo prikrajšane in odtegnjene pravice zopet dnvolijo.< In še je bral, kako so deklamirali v tatinskem, francoskem, grškem, nemškem in laškem jeziku ter da so »poslednjič še trije slovenski fantje en prizor iz neke šaljive opere kaj izverstno igrali in peli, nakar so končali s himno in vse zaključili s trikratnim živio na vladarja, ki so ga okrožni poglavar zagnali.c »Ako peščico ošabnih nevednežev izuza-metno, kterim je morda gerščina in slovenščina smerdelaje sledil gospod Jurij dalje poročilu, »sc je sicer le en glas slišal, da jim je »beseda« mnogo dopadla. Prosimo tedaj, da bi blagovolili nas večkrat na tako vižo razveseljevati, pa slovenščine za božjo voljo nikar ne opuščati pri nobeni laki priložnosti, raje daljše govore vselej izbirali, da se ptuje uho našim lepim domačim glasovom privadi in jih spoštovati začne. Naše geslo mora biti, pri sosedih tisto veljavo in spoštovanje doseči, ktero jim tudi mi voljno skazujemo »Tako, tako! Veselje je kaj takega brati,« je pohvalil gospod poročilo in prireditev in bil še ponosen: »Kotarji pa le nismo /.adnji' Kdo bi si mislil, da bo breginjski študent prvi s slovensko besedo v Gorici na taki slovesnosti nastopil! Čakaj, čakaj, Jože, ko se /glasiš spet v farovžu, ti ne bo žal, da si se tako odrezal. Pogostim te, da boš pomnil in znal povedati, da so tudi stari gospodje.obrajtali naš jezik in njegove pravice. Pa še to ti povem, da imam v svoji šoli tudi bistre glavice. Koeijančičev abecednik berejo z večjim veseljem ko rdeče jagode spomladi in čadove lešnike v jeseni, katekizem znajo, da se ljudje čudijo, kc jih iz-prašujem v zgled in spodbudo v cerkvi, in kosajo se, kdo bo znal zgodbe iz Ravnikarjeve knjige bolje na pamet. In pišejo in rajtajo, da se mi kar lepo zdi, ko jih gledam pri tabli in poslušam. Čez vse pa je Hrastov Drejca! Ko je prišel prvi dan v šolo, je že poznal vse črke in znal tako brati, da sem ga postavil vsem \ zgled. O, tega bomo morali spraviti \ Gorico da bo kdaj v čast domači vasi. V Gorici na^ spoznajo, da imamo v naših gorah še bistrih glavic!« Vrvežen, ki je prihajal izpred Kocjanča, je potihnil in voz je zaškripal. Gospod je stopil vnovič k oknu in poprosil Kocjanča, naj ne pozabi na pomaranče. Jajčarice, ki so sedele na vozu ob lepo zadelanih pletenirah, kakor koklje so se tiščale ob njih — so vsevprek obljubile gospodu, da ga bodo že one spomnile, če bi se navlekel preveč benečana. »Prav, pravi« je rekel gospod, Kocjanč je pa špalil voz, se jezil nad ženskami, da ga opravljajo, in ko je stopal, pridržujoč konja niz klanec, se je še obračal proti farovžu in zatrjeval gospodu, da ne pozabi, obenem mu pa še klical, naj nikar ne verjame opravljivim ženskim jezikom, ker so take, da bi še svetnika očrevile, če bi se jim zameril. Glasen ie moral biti, zakaj ženske na vozu so sproti izpodbijale njegove besede in ugovore, dokler so menile, da jih gospod še sliši. Njegov zadovoljni smeh jint je bil všeč in so bile prepričane, da verjame njim in ne Kocjanču ... Gospod se je res smejal, kakor bi se smejal vrabcem, ki se kar na lepem zaženejo drug v drugega in vreščijo, da je joj, a mislil je svoje. V Kobaridu je služboval, potem v Bor-jani in deset let je že bil v Kredu: poznal je Kotarje in vedel, da so posebne vrste prav-darji, ki ne pustijo svojega ražona, da hočejo imeti svoj prav, četudi ni piškavega oreha vreden. »Smeh je v takih rečeh pravi Salamon; zdaj imajo Kocjanč in ženske svoj ražon!« je dejal gospod, ko je izginil voz tam doli pod klancem med hišami. »Novice«, ki so bile odprte na mizi, so gospoda spet spomnile nove dobe. Gori in doli po sobi je začel hoditi in mislil na ražon, ki ga imajo Slovenci, da bi morali odločno zahtevati, kar jim gre. »Oseminštirideseto leto je šlo. Pravice, k; jih je obljubljalo, so ostale na papirju ali pa so bile le pesek v oči in obljube, ki jih ni treba držati, če tako kaže. Kaj vse smo pričakovali tista leta! Na, zdaj pa je človek vesel, če bere. da je smel v Gorici slovenski študent slovenski govoriti pred izbrano gospodo! Še bo treba delati, da pridemo do svojega ražona. »Jur, šola, šola!« bi mi dejal kanonik in vikši ogleda šol Stanič. Kar bom mogel, storim. Onega Hrastovega morajo dati v Gorico,« se je povrnil z mislijo k Drejcu, svojemu najboljšemu šolarju. »Iz moje fare ni še nihče študiral. Kar sram me je, ko se ob četrtkih postavlja Libušenjski v Kobaridu s svojim in me drugi dražijo, da sem slab učitelj. O, le počakajte, videli boste, da se tudi od Kola mota, kakor pravi pesem. S Tonklijem vas uženem prihodnjič in še vam povem, da bo tudi moja duhovnija, kakor je majhna, zmogla svojega študenta, ki mi ne bo delal sramote, ako Bog da! Videli boste, d? imam ražon, ko hvalim svoje ljudi!« Gospod Jurij se je razvnel in se trenutno odločil. »Pregovoriti moram Hrastovko, ki vdova ni hotela doslej slišati, da bi poslala sina v šole!« je dejal, segel po klobuk in palico tei se napotil v Robič k Hrastovim. Nebeško veselje razcveta v srcu. Kmalu sc bodo srebrno oglasili zvonovi od najmanjšega postnega »menišiča« do največjega. V nebo bodo zletela raznobarvna kolesa, rakete in pokalice. Visoko nad topoli bodo zažvižgale, zaplesale in se nenadno razpočile v stotine žgočih žog in snope jake luči. Ob svitanju bo zaplesalo solnce (samo ta dan od veselja pleše na nebu) in njegovi žarki bodo naznanili vsemu vesoljstvu veliko radostno vest: Gospod je vstal! Od nestrpnega pričakovanja se mi ši-bijo kolena in zdi se mi, da letim po zraku kakor peresce. Skozi obokano okence se vidi vse, po reki v dva dela ločeno mesto. Kar zle-tcl bi vrh streh, vrtov in nad reko naravnost v Gospodov raj. Onstran reke leži predmestje. Tam bivajo naši sovražniki. Srečamo se z njimi pozimi na ledu sredi reke in jih kličemo na korajžo. To je stoletna navada, ki kljubuje vsem policijskim prepovedim ... A danes nimamo sovražnikov. Vse staro je pozabljeno. Podpirajte MSlov. Stražo" Na ko bo vsa Vaša hiša blestela in ko boste na snežnobelem prtu delili kolač - se spomnite, da jc k tej čistoči mnogo pripomoglo tudi pravo terpentinovo MILO GAZELA • ' s 'i ■ S <*m LA MILO a#0#0#0t0#0i0t0i^ Marija pa je stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob in je videla dva angela v belili oblačilih, ki sta sedela eden pri nglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno telo Jezusovo. Rečeta ji: »Že h a, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli .so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.* Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da jc Jezus. Jezus ji reče: »Žena, kaj jokali* Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu pravi: Gospod, če si ga Ti odnesel, povej mi, kam. si ga položil, ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: . Marija!« Ona se obrne in mu reče: »Rab:>ni!« to sv pravi: »Ucenik!« Jan 20, 11—17. MOtOOOft ;&)®0#0#0#OiO#OtOtC#MtC#OtOtOVzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili...« Njim je vstali Kristus blizu; spoznali se jim bo dal iu one se bodo obrnile k njemu z edino besedo: 'Raboni — Učeuik k Kakor gotovo je Kristus vstal, lako gotovo bo vstala tudi žeua. Aleluja! Aleš Ušeničnik: V ^ § Žensko vprašanje Mnogo se piše dandanes o ženskem vprašanju iu priznati je treba, du žeua silno trpi pod težo socialnih razmer. Vendar se mi zdi, da bi bilo eno naglašati tiajbkMj potrebnot-?Ce da bi kakorkoli zmanjševal pomeu ženskega prizadevanja za enakovredni kulturni, pravni in socialni položaj v človeški družbi, sodim vendar, da bo žena tem bliže cilju, čim bliže bo po mišljenju in hotenju Njej, ki je bila ponižna dekla Gospodova:. Toda že ob somi tej be- je prav tako nenaravna tudi prikazen mož-žeu-ščakov!) Celo nravno malo tenkočutnim Francozom se je uprlo to prolinaturno izpakovanje ženske narave. Svojčas smo čitali, da se je ustanovila Liga, ki sc bo borila proti r ma-skulizaciji« ženstva. V tej Ligi so tudi izrazili svobodomisleci (Herriot in dr.). Francozi, ki jim je še mar naroda in bodočnosti, z gnevniin podsinehom gledajo, kako se ženskc-niožače strastno zavzemajo za šport, a zaničljivo kreiu- sedi se zdrzne žensko srce. Dekla! Ali ni vprav to vsa nesreča žene, da je bila toliko časa dekla? in ali ni vprav to prva zahteva moderne žene, d« noče biti več dekla? Gotovo da, a jaz nisem dejal dekla, ampak dekla Gospodova. Služiti Gospodu, je dejal umno Kempčan, se pa pravi gospodovati! Žena se more bližati idealnemu stanju le, če bo bolj in lvolj uresničevala v sebi idejo o ženi, to je, če bo bolj in bolj v vsem mišljenju in hotenju božja služabnica, vršiteljica višjih božjih zakonov in zamisli. A takšna ie bila nazareška Žena. Kajpada je trelia tedaj aprlori zavrniti Iroje zablod moderne žone. Prva zabloda je izprevračanjc ženstva in pojHiemuujo moštva. Ali je kaj bolj neuatur-negn. kakor so moderne žene-možuče? (Seveda žijo ustne ob besedi materinstvo«. Druga zabloda je splošno guanje za modo, pa naj si bo kakršnakoli. Saj je naravno, da si žena želi lepe vnanjosti, in nihče ji ne zameri, ako so veseli novih barv in oblik, Seveda že navadna pamet veleva, da se ravna po svojih razmerah in ne izmeta za novo obleko, česar je treba njej ali družini za kruh. Toda zabloda je, naravna iu nravna, estetično in etična, če moderne ženske slepo gredo za vsako modo, tudi zu grdo modo zadnjih let. Žena je po naravi etično iu estetično zelo tenkočutna. Narava ji je dala čut sramežljivosti, dn ii tako očuva tisto nravno nežnost, ki je najboljša obramba ženstva, n dala ji je tudi lepotni čut, do tfe ji lo, kar je nrniavno, tudi estetično gabi. A obojni ta čut je moral v moderni ženi zelo otopeli, če ni čutila, da je bila moda zadnjih let v obojnem oziru grda. Tretja zabloda, najbolj žalostna in najbolj usodna, ostani brez imena! Radi nje bo tožil moderne žene na sodnji dan rod, ki ni bil ro-/en--- Žena v nazareški družini je torej tisti vzor, ki je po božjem zakonu postavljen ženstvu: nazareška Zena kot žena-mati, deviška, žena in žena v družini. Najbolj naraven poklic žene je, da je žena-mati, zvesta družica možu, skrbna mati otrokom. To je svetovni iu človečanski poklic žeue, zakaj brez tega sploh ne bi bilo človeštva na svetu. Kakor je pa bilo združeno v nazareški Ženi v čudovitem edinstvu z materinstvom de-vištvo, lako mora biti v vsaki ženi-materi nekaj duhovno deviškega. V nje skrbi za otroke je materinstvo, v nje verni zvestobi takšno duhovno devištvo. Kakor čista Vestalka neti žena na domačem ognjišču sveti ogenj ljubezni, kakor mati skrbi za družino, za nje telesno in duhovno blaginjo. Žena-mati je posredovalka tiste duhovne in srčne kulture, ki je brez nje vsa vnanja kultura mrtva in prazna oblika brez življenjske vsebine in brez življenjske moči. Zato je pa najelementarnejša zahteva krščanske socialne reforme le-ta, da se mati vrne domu in otrokom, kjer je nje pravo področje. Seveda je pa s to zahtevo združena druga, da se možem plače urede po d nižinskem vidiku. Delo mora delavca živiti. A delavec ima naravno pravico, da si osnuje svojo družino. Torej morajo biti normalne plače takšne, da zadostujejo za delavca z družino. Ako pa žena nima poklica za zakon ali ako ji razmere tega ne dopuste, tedaj je nje vzor deviška žena. A zopet so najbolj naravni za tako ženo tisti poklici, ki je z njimi združeno duhovno materinstvo. Takšni so poklici vzgojiteljice, učiteljice, zdravnice za otroke, strežnice za bolnike, skrbnice za sirote. V Zadnji Indiji se vdove ne smejo več možiti. Ta običaj je tako strog, da se ga tudi krščanske vdove ne upajo prekršiti. Kaj jo zamislila krščanska misel? V Tričinapolu so ustanovili kongregacijo za vdove pod zaščito sv. Ane. Ima že 123 članic in vodi 17 ljudskih šol, siro-tiščnico, najdeniščnieo, hiralnico, dom za padla dekleta in dom za katehumenke. Ali ni to prelepo zvan je duhovnega materinstva? Kajpada niti takšni poklici niso vsem ženam dostopni. Premnogo deklet je, ki si morajo z ročnim delom služiti kruh. Tem mora biti vzor žena v družini, ali pravzaprav, za te mora družba poskrbeti, da bodo v družini. Ena največjih nevarnosti za ženo je osama. Zato bi morale 11. pr. krščanske družine imeti služkinje kakor za svoje. Kjer tega ni in za druge, ki niso po družinah, morajo družino nadomestiti društva. Taka društva so Marijine koifcgrega-cije, društva za delavke, dekliške zveze itd. Cim bolj taka društva dekletom nadomestujejo življenje v družini, tem bolje izpolnjujejo svojo nalogo. V srednjem veku so bile na zapadu skoraj v vsakem mestu tako zvane ustanove begink (begliine, begnine), t. j. domovi, kjer so neomožene ženske in vdove skupaj živele, skupaj delale (pletle, vezle, tkale) ali hodile po družinah bolnikom streč. Poleg skupnih domov so bile navadno še hišice, kjer so starejšo stanovale posamezno ali pa dve in dve skupaj. Še sedaj je blizu Genta velika takšna ustanova. Do 1. 1874 je bila v mestu samem. V prostranem obzidju je bilo 18 domov, 400 hišic in 2 cerkvi. Prebivalk je bilo nad 700. Liberalni mestni gospodarji so jim pa delali toliko težav, da se je naselbina končno umeknila iz mesta v bližnji Mont St. Amand. Ali ne bi bilo potrebno nekaj podobnega tudi v naši dobi? Preudarni možje to že uvidevajo. Tuintam grade veliki tovarnarji hišice za delavske družine, za neomožena dekleta pa posebne domove. Pri nas je takšen Dekliški dom v Tržiču. V domu imajo dekleta skupno življenje, stanovanje, hrano, pouk, službo božjo, so sploh kakor dima v družini, na delo pa hodijo ven v tovarne. To je nujna socialna zadeva. Čas, ki ustvarja tovarne in trga družine, mora skrbeti tudi za to, da samskim ženam družine nadomesti. Ako bo naši dobi zopet svetleje sijal vzoi uazareške Žene, ki je vzor vršiteljice božjih zakonov, danih ženstvu, 1h> bolje za žensko samo, a bolje tudi za vso človeško družbo. Ako bo žena pokorna božjim zakonom, ne bo dekla nagonom, ampak možu verna družica, otrokom skrbna mati, zapuščenim mila tolažnica, zanemarjenim blaga učiteljica in vzgojiteljica; kjer bo pa družba od nje zahtevala ročnega dela. pridna in zvesla delavka, seveda ji pa mora tedaj tudi družba nadomestiti družino in do*n. Ako pa Bog katero posebej kliče, bo šla. pokorna božjemu klicu, med Bogu posvečene žene, ki se njih življenje použiva kakor dišeče olje v svetilki v čisti ljubezni do Boga in 1 dejavni ljubezni do trpečega človeštva. Ali ne bi bil, če bi šlo ženstvo in z njim družba za tem vzorom, velik del ženskega vprašanja kmalu rešen? M0t090i0«0$0t0t0t0MH0 Velika nedelja Od dalei, od blizu, od vsepovsod zvonovi pojo, pojo, od daleč, od blizu, od vsepovsod na duri srca trkajo. Od dalei, od blizu, od vsepovsod kot božja dlan pesem njih živa nas boža... in kot raztopljeno zlato iz duSe se v duio preliva--- Velika nedelja! Vstal je Gospod! S prvo zarjo prihaja po poti. Z banderom in spevi zahvalnimi Mu pojdimo hitro naproti! Že polje zorano je naie srce. Naj On svojo dlan, polno solnca, razpne kot sejalec nad brazdami ■ in bodo rodile brez konca. H0«090i0i0i0t0i0^ Miguel de Unamuno: Ustanova »Pridite drugi pot!« ... »Bomo videli, kaj 6e da storiti!«... »Zabeležili si bomo vaše ime« ... »Časi so tako slabi« ... »Obžalujemo, prišli ste prepozno« ... S temi in podobnimi besedami so ljudje odslavljali dona Avguština, ki nikoli ni mogel dobiti nobene službe. Ni si znal pridobiti veljave in se siliti v ospredje, najsi je tudi že tisočkrat slišal, da se Ie z vztrajnostjo pride na cilj. Če je bil sam, je delal neštete načrte, si dajal pogum in sklenil, da bo ljudem povedal resnico; toda kakor hitro se je uprlo vanj dvoje oči, mu je srce takoj ušlo v hlače. »Ampak, moj ljubi Bog, zakaj sem neki takšen?« — se je vpraševal Ln ostal še dalje tak, ker pač drugačen biti ni mogel. In čisto na skrivnem je bil pa celo čudno vesel, da ni imel nikake službe in da ni vedel, odkodi naj vzame denar za prihodnji dan. Svoboda je mnogo slajša, če ima človek prazen želodec, pa naj reko ljudje, kar hočejo. Oni poznajo pač le okrašeno, nališpano življenje, ne pa nagega življenja, ki je življenje samo. Avguštinček, njegov pohabljeni slabotni sinko, čegar mali očesci sta v bledem obraz-čku nekako skakali, je bil drugega kova. Njegov živahni duh je vse lete ujel. »Mali je naše edino upanje,« je rekla neke zimske noči mati, ki je sedela vsa orno-tana v svoj veliki šal, »potrudi naij se za kako ustanovo! Potem dobimo po dve pe-zeti za časa študij... kajti to življenje ... biti odvisen samo od usmiljenja... In od kakšnega usmiljenja!... Ti ljubi Bog... ne misli, da se pritožujem, ne, ne! Dame so zelo dobre, toda...« »Da, toda, kakor pravi Martin, namesto da bi izvrševale dobra dela, se pa posvečajo »portufdobrodelnosti.« »Ne, to ne! To ni tako!« »Saj sem večkrat od tebe same slišal, da se včasih zdi, kakor bi hotele prejemalca s svojo dobrodelnostjo samo ponižati. Ali ne veš več, kaj je rekla perica, ko nam je pripovedovala, kako so jim dali o božiču jesti in so jim dame same stregle... to delajo dame zato, da nam poženejo rdečico v obraz.« »Toda možl...« »Bodi vendar odkritosrčna in ne imej pred menoj skrivnosti I Sama čisto dobro veš, da nam dajejo miloščino samo zato, ker nas hočejo ponižati...« V ledenomrzlih nočeh niso imeli niti ognja na ognjišču, da bi se greli, kajti kurili niso. Sedeli so ob mrzlem ognjišču. Otrok je vse to razumel in dojel tudi zmisel večno ponavljajoče se pesmi: »Bodi priden, Avguštinček, bodi priden!« Izpit za ustanovo je bil trd boj, vendar ga je mali prestal, in onega dne so med solzami in poljubi napravili celo ogenj na ognjišču. Od onega zmagoslavnega dne se je dom Avguštin sramoval, da bi se potegoval za kako službo. Živeli so, kakor so vedeli in znali, od onega, kar je prinašal domov sin in od tistih grošev, ki jih zaslužil oče tod in tam kot pomožni delavec; tako so živeli bolj slabo nego dobro vsak dan sproti. Saj velja beseda: »Naj ti bo dovolj, da ima že vsak dan svoje težave!« — kar bi bilo treba prevesti tako: »Kakor rano tudi vstaneš, dan se zato nič preje ne začne!« In če se dan vkljub vsemu ranemu vstajanju ne začne nič preje, potem je vendar najboljše, da ostaneš v postelji. Postelj zaziblje v sen skrbi in bridkosti in po pravici pravijo zdravniki, da se s počitkom v postelji zdravijo vse bolezni. »Avguštinček, knjige! Knjige! Glej, otrok, ti si naša edina opora! Od tebe je vse od-Bog ti povrni!« je dejala mati. In Avguštinček ni jedel ne spal in nikdar počival. Vedno je sedel pred knjigami! Tako pa si je zastrupil telo in duha: prvega s slabo prebavo in hudimi sanjami, drugega pa s stvarmi, ki niso bile nič bolj prebavljive in ki si jih je moral vbijati v glavo na zahtevo svojih učiteljev. Jesti je moral, kar je pač bilo, in učiti se jc moral onega, iz česar je dobil pri izpitu red, ki ga je moral imeti, ako ni hotel izgubiti štipendije. visno , Mnogokrat ,e zaspal nad knjigami, ki so Zi S*1? p0t VZglavic' in san>'al ° večnih C ? * J"? tBga si 'e bil° treba pri-bont nagrade, da v prihodnjem semestru ni bilo treba plačati pristojbin za predavanja. »Do dona Leopolda pojdem, Avguštinček, m mu povem, da potrebuješ najboljše izpričevalo, da ne izgubiš ustanove.« »Ne delajte tega, mati, to je zelo grdo ...« sin!« nC P°2na nič grdcga' mo' „>>Tuda SV,bom dt>bil naiboljše izpričevalo, sa, ga bom tako ko tako dobil!« »Pa nagrada?« »Tudi nagrado, mati.« »Bog ti plačaj, moj sin.« Avguštinček je bil prisiljen, da si pribori premijo. In biti v to prisiljen, je strašno. »Glej, Avguštinček, don Alfonzo, profesor patologije, je bolan. Obiskal bi ga in vprašal, kako se mu godi.« »Ne bom ga obiskal, mati. Nočem biti sladkač.« »Avguštinček, revežu ne preostaja drugega nego dobrikanje. Besede »reven, toda ponosen« nikakor nimam rada. Zaradi te be-sede bo Španija propadla.« »Toda ne obiščem ga in ga ne obiščem.« »Dobro, potem ga obiščem jaz.« »Ne, vi tudi ne!« »Dobro, če nikakor nočeš, potem ne pojdem tja; toda, Avguštinček...« »Dobil bom najboljše izpričevalo, mati.« In nesrečnik ga je dobil, toda po kolikem trudu! V enem predmetu je dobil samo »dobro«, in bi bilo treba videti, kakšen obraz so napravili starši. »Rešiti sem moral tako težko nalogo ...« »Ne, ne, gotovo si kaj naredil.,.« je rekel oče. In mati je dodala: »Saj sem ti v naprej napovedovala... To stroko si zelo zanemarjal ...« Maj je bil strašen. Avguštinček je navadno nad knjigami zaspal, dasi je stala kavna ročka neprestano poleg njega. In mati je v skrbeh vstajala s postelje in ga budila: »Otrok, za danes je dovolj. Tudi pretiravanje škodi... Spanec te zmaguje in petrolej se žge brez koristi. Tega si ne moremo dovoliti.« Avguštinček je obolel in je moral v posteljo. Starši so se vznemirjali, vznemirjali zaradi tega, ker je moral sin vsled bolezni zanemarjati učenje; morda bo bolezen trajala dolgo in Avguštinček pri izpitu ne bo dobil potrebnega reda. Potem bodo morali starši plačati izgubljeno štipendijo. Zdravnik jih je pripravil na daljšo bolezen, in uboga žena ga je vsa v skrbeh vprašala: »Toda kako izpit?« »Dajte mu z izpiti mir. Kar mali potre- j buje, je veliko jesti in malo študirati pa svež zrak, posebno svež zrak .. »Veliko jesti in malo študirati!« je zaklicala mati. »Toda, gospod doktor, če mora pa ravno veliko študirati, da mu je treba tem manj jesti!...« »Njegov slučaj je .surmenage'.« »Kaj, ,sur...' kaj?« »Surmenage, ljuba gospa, z delom se je pregnal.« »Ubogo moje dete!« — in mati je začela jokati. — »To je svetnik... svetnik!« In ko se je zdelo, da sc je svetniku izboljšalo in je že mogel stati na nogah, je zahteval knjige. Ko mu jih je mati prinesla, je zopet zaklicala; »Ti si svetnik, moj sin!« Čez tri dni je rekla: »Glej, danes je vreme lepše, mogel bi iti od doma. Pojdi k predavanju, toda toplo se obleci, slišiš? In reci dcmu Alfonzu, kako bolan si bil in da naj te opraviči...« Ko je prišel Avguštinček od predavanja, je pripovedoval: pa naj v juniju prestane PHILIP „miniwat njf m Velika noč Pripravite svojim gostom dober prejem Vaša preiemna postaja mora biti za praznike v najboljšem redu Proslavo praznika Vam lahko pokvari Vaš radio aparat, ako cevi niso prave. Največkrat odpovedo cevi ravno tedaj, ko je na vrsti kak lep spored a na nesrečo so tedaj zaprte še tudi vse prodajalne Pripravite svojim gostom prisrčen sprejem in zabavajte jih z dobro radio reprodukcijo Skrbeti morate, da se lahko zanesete na Vaš prejemnik PHILIPS-ove ,MINIWATT' cevi dajo jasen, čist prejem in kar je glavno — zanesljive so VSAKA CEV PHILIPS-ova ,MMMT A KRAJNA PHILIPS-ova PENTODA Jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiim^ »Don Alfonzo mi je rekel, da naj ne pridem zopet, dokler ne bom popolnoma zdrav.« »Kaj pa ,cum laude'?« »Dosegel ga bom!« Dosegel ga je in potem so prišle počitnice, ki so bile njegova največja želja. »Na deželo!« je bil rekel zdravnik. Na deželo? In odkod vzeti denar? Z dvema pezetama ni mogoče delati posebnih skokov. Ali naj se Avguštin, oče, odpove svoji vsakdanji kavi v kavarni, edinemu trenutku, ko je pozabljal na svoje skrbi? Včasih je to že poizkusil, toda njegov sin, ta vzor, mu je rekel: »Ne, ne! Pojdi v kavarno! Saj veš, da sem zadovoljen s kakoršnokoli malenkostjo.« In ni šel na deželo, ker to sploh biti ni moglo. Ubogi fant svojih trudnih prsi ni smel položiti na nedrijc matere zemlje. Ni smel svojih trudnih oči osvežiti s pogledom na zelene travnike in tudi ne okrepiti svojega trudnega srca. In polletje se je začelo iznova in z njim trdi boj, in Avguštinček je zopet obolel. Neko jutro ga je med učenjem napadel kašelj, in strani knjige, ki so kakor nalašč obravnavale o jetiki, so pordečile od krvi. Ubogi fant se je najprej zagledal v knjigo, potem v rdeči madež in preko tega v praznoto in ob pogledu v praznoto so njegove oči obstrmele, in obup se je vselil v njegovo srce. Ta dogodek je vzbudil v njem veliko žalost, žalost duše, tisto žalost, ki je onstran življenja in smrti, ki počiva na dnu duše nas vseh in katere pekoči glas skušamo preglušiti s hrupom življenja. »Takoj mora pustiti učenje in knjige«, je velel zdravnik, ko ga je preiskal. »Ampak takoj! Na mestu!« »Učenje pustiti!« je zaklical don Avguštin. »In od česa naj živimo?« »Delajte!« »Toda če dela iščem, pa ga ne dobim, če...« »Če vaš sin umrje, je vaša krivda.« In robati don Jose Antonio je zapustil hišo in mrmral: »Zločin! To je antropofagija! Ti starši po-žro svojega lastnega otroka ...« In požrli so ga s pomočjo jetike. Zrli so ga polagoma, kos za kosom, počasi, pa gotovo. Požrli so ga med strahom in upanjem, v tem ko jim je žrtev zagrenjevala vsako noč, a so vsako jutro vedno znova začeli. In kaj pa hočete? Ubogi oče je hodil okoli potrt, prevzet od vdanega obupa. Ko je z žličico mešal kavo, da bi se sladkor stopil, iMMminiiiiMniiimiiiiiiniiiiiiiin^ jc mrmral sam s seboj: Kako grenko je življenje! Kako klavrna družba! Kakšne svinje so ljudje! Sedaj manjka samo še tega, da bi nam umrl...« In potem glasno: »Natakar! Prinesite mi ,Vida Alegre'1« Fant je napravil še licenciatski izpit in doživel zadoščenje, da je podpisal diplomo. Podpisal je z mrzlično tresočo sc roko svojo smrtno obsodbo. Potem je prosil za kako knjigo, za kak roman. »O te knjigel Vedno knjige!« je zaklicala mati. »Pusti sedaj! Zakaj se hočeš toliko učiti! Pusti knjige!« »Mati, o pravem času!« »Sedaj bi si počil in pogledal po kaki službi!« »Po službi?« »Da, govorila sem že z don Felizem. Obljubil mi je, da te bo priporočil na dobro mesto.« Malo dni kasneje je Avguštinček z ličen ciatsko diplomo pod vzglavjem — to je bila njegova muha — in s knjigo v roki za vedno odpotoval na počitnice, na večne počitnice. In njegovi starši so bridko jokali. »Sedaj, ravno sedaj, ko naj bi bil začel živeti; sedaj, ko naj bi bil nas izvlekel iz revščine, ravno sedaj... Oh, Avguštin, kako žalostno je življenje!« »Da, kako žalostno!« je mrmral oče in mislil na to, da sedaj nekaj časa ne bo mogel- hoditi v kavarno. Don Jose Antonio, zdravnik, pa je, pripo vedujoč mi ta slučaj, ogorčen vzkliknil: »To je nov zločin, zločin staršev nad lastnim otrokom, ki sem jih že toliko vide! na lastne oči! Izgubljena dekleta? Lastne matere so jih prvič prodale!... Gonzalez Garcia je pred tremi dnevi omožil svojo hčer z jetičnim milijonarjem, ki stoji že z eno nogo v grobu; računa pač s tem, da bo njegov zet kmalu umrl, vnuk bo pa dobil vnetje možgan .. . Pravo človeko-žrstvo...« Kmalu nato so mi povedali, da je šla Te-reza Martin, hči dona Rufosa, v samostan. Ko sem se temu začudil, so mi rekli, da je bila nevesta stipendista Avguštinčka Perez ČEŠKA INDUSTRIJALNA BANKA 1 PODRUŽNICA V LJUBLJANI, Marijin irg 5 CENTRALA V PRAGI, RČS Vplačana deln. glavnica in res. fondi K6 309,000.000*— 62 podružnic in ekspozitur Izvršuje bančne posle vseh vrst in sprejema vloge na knjižice in tekoče račune Telegrami: Indusbanka Telefon interurban 2104 J Duimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii l)r. Stanislav Bevk: Ob velikonočnem žegnu se Iz jerbasa se smejejo rdeči pirlii, muza vabljiva gnjat in zro pomenljivo junaški kolači pa njih neveste, sladke potice. Vmesni prostor polnijo dišeče klobase, zlate pomaranče in hudega hrena osnažene korenine. Zgolj dobrote, da se ti že ob samem pogledu nanje tajajo usta. Pa naj ti je pogled nanje sprožil delovanje žlez slinavk še tako uspešno, počakati bo treba, da reče gospodinja svoj »placet«. Dotlej pa naj se pase naše oko nad vsako dobroto posebe in, da poteče čas čakanja hitreje, se o njih kaj pomenimo. Najprej o pirhih! Svoj čas so jih barvale naše gospodinje zgolj na rdeče, iu sicer z bražiljko; dandanes pa rabijo za barvanje razne žive anilinske barve. Torej napredek sveta, sicer samo na lupini, pa nemara je z marsikaterim >napredkoin« tako, da je viden zgolj na površju. Da, pogostoina je merodajna lupina in samo lupina... No, pa to ne velja za tehniko, ki je izpodrinila bražiljko naših mater in večino drugih rastlinskih barvil s produkti kemičnih tovaren. Bražiljka ie rdeč les drevesa Haemaloxylon Canipechiaiuun, ki raste v Južni Ameriki in na Antiljskih otokih. Izvažajo ga v polenih, ki jih potem dro-be v iveri. Če iveri kuhamo v vodi. oddajo barvo. Za barvanje volne ali tkanine sploh moramo dodati barvi kovinskih soli, da se še bolje prime, v jajčje lupine pa se zaje sama brez dodatka dosti dobro, saj je lupina luk-njičava in željno vpija barvo. Luknjičava je lupina zato, da more skozi njo zrak do zarodka, sicer pa je lupina le varovalni ovoj ali oklep za jajčjo vsebino. Kaj je prav za prav jajce? Navadno se spomnimo pri tej besedi najprej ptičjih jajee, nato še žabjih in kačjih, ker so nam ta najbolj znana. Pa tudi žuželke ležejo jajca in druge živali, da celo o nekih sesavcih vemo to. In vendar točno preudarjeno to niso več jajca, marveč že započeti zarodki. Strogo znanstveno vzeto je jajce neoplojena stanica. iz katere nastane zarodek in se razvije potomec. Ker pa se oplodi ta stanica navadno že v zarodni-kovem telesu in se prične tamkaj razvijati, take živali ne odlagajo jajec. marveč kolikor toliko razvite zarodke. Le primeroma malo živalskih skupin poznamo, kjer se vrši oploje-nje izven zarodnikovega telesa. Take so 11. pr. ribe, in — glej —, prav tukaj, kjer bi bilo opravičeno in umestno govoriti o jajcih, govorimo o ikrah! Glede števila j jajec c ki jih odlagajo razne živalske vrste ali z drugo besedo: glede števila možnih potomcev, nahajamo velike razločke. Navadno vidimo, da je to število v premem razmerju z nevarnostmi, ki prete zarod uničiti, oziroma ga prej ali slej uničijo. Majhne in šibke živali, ki nimajo obrambnih priprav, morejo ohraniti svojo vrsto le tako, da proizvajajo izredno številen zarod, prav tako kakor tiste, ki so sicer brambne, pa njihov zarod ni zavarovan proti pokončavanju na katerikoli način. Ribe, ki odlagajo svoje ikre enostavno v plitko vodo, proizvajajo neprimerno več iker nego tiste, ki jih skrivajo pred sovražniki in pritrjajo na stalne predmete, da jih ne odnese vodni tok. Tako znese samica kapeljna pod kamen ali v rnpico med rastlinjem le nekaj malega iker, ker so tam precej na varnem in jih tudi še samec junaško straži, nasprotno pa n. pr. krap do pol milijona, nekatere druge ribe pa še desetkrat do dvajsetkrat več. Za povodno bolho je izra-čunil Weismann, da bi imela v dveh mesecih 1300 milijonov potomk, če bi se vsa jajčeca razvila. Mnogo manjša so števila pri večjih živalih in pa pri takih, kjer nevarnost pogina ni velika. Opažamo pa pri teh živalih tudi to, da postanejo mnogo pozneje sposobne za raz-plojevanje. Mali ptiči gnezdijo večkrat na leto. večji, kakor ujede, močvirniki, plovei, le enkrat. Hišna miš ima letno pet- do šestkrat 4 do 6 mladičev, slično zajec, ki ima mnogo zasledovalcev. Tudi postanejo miši in zajci že v nekaj mesecih po rojstvu ali vsaj v letu rojstva sposobni za razplod, v tem ko močne in oborožene živali dozore šele po več letih, na primer kuna po 5, lev po 6, slon po 30 letih i. t. d. Velikost jajec, oziroma poleženega zarodka je navadno premo razmerna velikosti za-rodnika. Vendar ima tudi to pravilo mnogo izjem. Da so nojeva jajca mnogo večja od (Prirodopisno kramljanje.) kurjih, nam je povsem umljivo, ne pa, da je poleženi mladič mačke mnogo večji od ken-gurujevega, ki meri komaj 3 cm, dasi je keu-geiuj srnje velikosti. Seveda nam postane stvar umljiva, če izvemo, da nosi kengeruj svojega mladiča v trebušni vreči, kjer ga hrani še več mesecev, da postane goden. Takrat pa ni v razmerju s svojim zarodnikom prav nič manjši nego položena mucu napram svoji materi. Razmerna velikost poleženega zarodka je torej v prvi vrsti zavisna od stopnje razvoja, pri kateri zapusti zarcdek /.urednikovo telo. Iz tega pa tudi razvidimo, da ni bistvenega razločka v tem, ali kotijo živali žive mladiče ali ležejo jajca. Saj opažamo prvo in drugo celo pri najbliže sorodnih vrstah, n. pr. pri kuščaričah (živorodna kuščarica, siva kušča-rica). Neko dobo, ki je za različne živalske vrste različna, pa precej stabia, se mora zarodek razvijati, da postane samostojno bitje. Čim prej v tem razdobju zapusti zarodnikovo telo, tem večji del te dobe se mora razvijati še izven materinega telesa, pa naj si bo to v jajčjem ovoju ali že izven njega. Piške tekajo za kokljo, ko so komaj zagledale beli svet, prav kar izleženi golobji mladiči pa so nebogljeni goliči, popolnoma zavisni od pomoči svojih starih. Prav tako nepomagljivi so mladiči zveri, glodavcev, vrečarjev, v tem ko je žrebe takoj po rojstvu na nogah iu kozorog je, da pri jedi ni ravno zdržen, sicer pa tudi lišpavost ne spada med čednosti, toda vzrok temu smo precej sami, ki smo ga privadili požrešnosti v svojo korist, da nam pripravlja iz pomij, krompirja in buč, koruze in repe, čim več mesa in zabele. Posebno zmeren in izbirčen sicer tudi tam ni, kjer živi prosto, naj si bo kot udomačenec na paši ali pravi divjak v močvirnem gozdu. Zre precej vse od kraja, pa saj ima prav v ta namen ustvarjeno zobovje in primerno urejena prebavila. Kar se pa tiče snažnosti, prašiča napačno sodimo. Da se valj« povsod, kjer je kaj mokrega, brez ozira, kaj je to in cd česa je mokro, nam izpričuje, da je prašič vodoljubna žival. Prosto živeči prašiči in vepri kaj radi zagazijo v vodo, in znano je, da se prašičje črede podajajo po uro daleč do vode, kjer se okopi jejo in olilade. Čute ima prašič, vse primeroma dobro razvite. Posebno važna pri iskanju hnino sta mu vonj in tip. Tip 11 i čut je vobče jako važen čut v živalskem življenju in se pogostoma podcenjuje. Prav za prav posreduje ta čut spoznanje telesnega sveta 111 podpira druge čute, včasih tudi nadomešča. Oko je majhno in skrito za močne veke, ki ga ščitijo, kadar drvi veper skozi gosto grmovje. Sestava oči je jako slična sestavi človeškega očesa. Celo slike predmetov, ki nastajajo na mrežnici, so skoraj enako velike pri človeku in prašiču. S poizkusi in računi so dognali tole: Od predmeta, postavljenega na en meter pred oko, nastane na mrežnici pomanjšana slika, in sicer pri človeku 62 krat, pri prašiču 76, pri kitu 25, levu 42, zajcu 112, žabi 200, pri nekem morskem črvu šcetinarju celo 3370 krat Albert Diirer: Kristusa polagajo ▼ grob. že v nekaj urah potem, ko se je porodil, jako spretno pleza po skalah. Tudi pujski postanejo živahni in poskočni kaj kmalu potem, ko so zagledali polutmo svojega ograjenega sveta. In s pujski se vrnimo k jerbasu, iz katerega se nam smej a vabljiva gnjat. Prašiča si je udomačil človek šele precej pozno, ne prej, da se je stalno naselil. Danes ga rede v raznih pasmah po vsem svetu. Po novejših ugotovitvah izvirajo vse te pasme od dveh divjih vrst, namreč od azijskega prašiča Sus vittatus in evropejskega vepra (Sus scrofa ferus). Sredozemski prašič (Sus mediterra-neus), ki so ga smatrali za tretjega zarod-nika, je najbrž mešanec prej imenovanih dveh vrst. Prašič, pa naj si bo te ali one pasme, po svoji vnanji obliki ni kaj prikupljiva žival. Tudi sicer mu ne pripisujemo lepih, lastnosti, zlasti kar se tiče zmernosti in ljubezni do snage: vse da požre in se valja kjerkoli. Pa delamo mu krivico, vsaj deloma. Res manjša. Vobče je predmetova slika večja v večjem očesu in manjša v manjšem, velikost oči pa sorazmerna velikosti živali. Ptiči imajo razmeroma nekoliko večje oči nego sesavci, največje oči od vseh živali pa imajo glavonož-ci sipe, in sicer relativno in absolutno, saj je •nana sipa z očmi, ki merijo po premeru preko 36 cm. Tako oko je veliko kakor majhen kolač ali dobršna potica. Da, naši kolači in naše potice! Kako prijetno diše po medu, orehih in rozinah! 0 medu in čebelah smo se pomenili že oni dan, ko smo popravljali ulnjak, in tudi o orehih je bilo že dovolj kramljanja tačas, ko smo jih trli s kladivom in — na skrivaj — jedrca tudi z zobmi. Gospodinji se je zdelo, da se jih je, kaj malo natrlo in grozila nam je, da jih bo zato tem manj v poticah. Pa grožnjo niso bile resne in če je bilo res potrebno, je jedrc dokupila. Pri izbiranju rozin nismo sodelovali; to je delo za ženske roke. Rozine so posušeno grozdje raznih zvrsti vinske trte. Grozdje navadno potaknejo v gorko vodo in ga potem posuše ali na solncu ali v posebnih sušilnicah. Za najboljše rozine veljajo maloazijske sultanine, ker imajo nežno kožo, so jako sladke in brez zrn. Jako na glasu so tudi valencijske rozine, ki jih dobivamo iz Valencije in Malage. Tam jih na-lože vsako leto okoli 3 milijone zabojev. Jako mnogo se pridela tudi grških grozdink ali korintov, to so majhne rozine temne barve, pa jako sladke. Te vrste trta raste v Grčiji in na grških otokih ter rodi redke grozde z majhnimi jagodami, ki so brez zrn. Glavno tržišče za grozdinke je otok Zante in pa Pa-tras na Moreji. Manj vredne so velike cibebe, ki so sieer sladke, pa imajo velika zrna. Tudi Italija uvaža dobre rozine, še več pa jih prihaja v zadnjem času iz Arizone, Kalifornije in Čila. Rozine so pripravljali in uživali že v predzgodovinskem času; našli so jih v staro-egipčanskih grobnicah. Tudi Sv. pismo omenja rozine. ■Kakor rozine uvažamo pri nas tudi pomaranče. Pomarančevec je najbrž doma na južnih obronkih Hiniiilajskega gorovja, pa se je že davno razširil v zapadne kraje. Ob koncu f). stoletja so ga začeli gojiti v Arabiji. 1. 1002. pa že na Siciliji. Dandanes goje pomaranče po vsem svetu, kjer je dovolj toplo, da more ta južna rastlina uspevati. Velikanski nasadi so zlasti na otokih Malti, Krfu, Sardiniji in Siciliji. Tudi v naši državi dozorevajo pomaranče v nekaterih krajih južne Dalmacije, vendar jih nikjer ne goje na veliko. Pomarančnih zvrsti je več, vendar sta užitni samo dve, namreč sladka pomaranči; in mandarina. Druge zvrsti se uporabljajo v zdravilstvu, za pridobivanje nekih vrst olja ali izdelujejo iz njih poseben liker in slične produkte. V pomarančah in sorodnih citronab je nmogo vitaminov, zato so prav zdravo in tečno sadje. O zdravilnosti ali točnosti pri hrenu, ki tudi še kuka iz jerbasa, ne moremo govoriti Preveč hrena škoduje zdravju, ker more povzročiti krvavenje v ledvicah, v malem pa pospešuje tek iu podpira prebavo. Zato ne sme nedostajati pri velikonočnem žegnu. Dober tek in Bog blagoslovi! Belokranjsko vstajenje Hrepenel sem, da te zopet vidim, zemlja nemirna, hrepenel sem videti vstajenje doma, pod zlatimi griči v brezovih ložah .,. Gledal sem te, dolinica, skozi okno ob izr hodu vlaka iz predora, zaslišal sem tvojo pesem, ki se vali do Gorjanc in nič dalj; do Kul-pe in nič dalj. Svojo pomlad imaš, svoje ljudi, svojo ljubezen, svojo pesem ... Kristus je vstal! Kresovi gore kot velike Ivanjske kresnice. Vstal je, prosimo ga! Gredo stari, ki so okusili svet in njega gorje, gredo mladi, da bodo trdni v svetu. Molitev se širi po cerkvi in še dalj ven z veliko procesijo skozi ulico: Jezus vstaja. Gori ob koncu sveta za Belo-kranjca, kjer 6e nebo pritisne na teme Gorjancev. Jezus je v grobu. Procesija se vije; iznad brd še ni privriskalo solnce. Jezus v grobu si bil, usmili se nas grešnih in onih, ki so v jami, v temi, ki ne vidijo solnca ne belega dne, ki jim ruda pije srce; pa onih, ki jih hrani kamenolom v Kordobi pa šume v hladni Kanadi in predmestne tovarne Pariza. Francija vsa; ah! Dva angelja prideta z zarjo, odmakneta kamen, kralj vstaja, zvonček poje, nizko se ljudstvo pripogne. češčena Marija, smili se jih vseh, ki so šli, kraljuj jim.« Vstal je, gre. Procesija se pomiče. »Prosimo te, blagoslovi nam zemljo kamenito, odvrni točo tu po gori! Jezus gre. V Suhorju in Radovici je že vstal, češčeua Marija ... smili se očeta, nad črno pečjo rudo vozi in joj, če pade.< sčeščena Mnrija... sin mi je tam, daj dn se vrne.« Če-ščena Marija, prosi za me! Mož mi je tam, ne piše, njive žre praprot. Jezus gre baš tam nekako čez kamenite njive in dalje čez kostanjeve koloseke, rose ni solnce sije, procesija gre proti cerkvi.-- Smili se. gospod vseh onih, ki so šli in so se potmjdučili in še vseh onih, ki se več ne vrnejo in ne bojo več naši. Procesija se je pomaknila do cerkve. Visoka vrata so odprta; Jezus gre in tu je s njimi. Aleluja! Jezus gre dalje po brezovmi, ki poganja dol Uo Adlešič in Vinice ... Tone Stare. < g S H * < b P Z < S Kdo ne ve, da je mogoč najcenejši nakup le v lastni zadrugi! — Ne le. da dobiš blago ceneje ali pa po najnižjih konkurenčnih cenah, se izplačuje poleg tega od izkupila še 3% popust. — Ce ostane preko tega še kaj dobička, gre ta v rezervni zaklad, ki čtm-večji, tembolj omogoča ugoden nakup in ceno prodajo. — Cian konzuma postane iahko Kdo dela sam sebi ? škodo? vsfkdo, če podpise v ENI NAŠIH 31 POSLOVALNIC pristopnico in ploča pristopnino in delež 30 Din Zadiuga izplača članom vsako leto do pol milijona dividende. — Za malo truda — velik dobiček!::::::::::::: I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO V LJUBLJANI - registr. zadruga z omej. zav. CA *0 M O M PO e* > Velika noč v Jeruzalemu Velikonočna skrivnost jc izšlu iz Jeruzalemu, tam so njena sveta tla. Njena moč je nezmanjšana, tako da jo doživljajo tudi versko neopredeljena srca. Nemški časnikar Arnold llollricgcl piše: Palestinska bridka in trda pokrajina postane o veliki noči prečudno jasna in radostna. Jo je čas, ko začne preko te starodavne zemlje zveneti Sulaniittnu pesem: »Kajti glej, ziima je minila, dežja je konec in kraj. Cvetice so vzklile v naši deželi, pomlad je prišla in grlica se oglaša. Smokev je začela brsteti, trta cvete in raziširjit svoj duh.« Galilejski griči, ki jih docela pokriva pomladno cvetje, in ravnina Saron, ki prekipeva vseh dobrih sokov; neizrekljivi blesk svetega Genezareškega jezeru, nad katerim se dviga kakor duh nežuu belina s snegom pokritega Hermana; opojni duh orunž v vrtovih Petah-Tikvaha in temna rdečica grunatinega cveta v Kani; in zelene vode reke Jarmuk, ki v svojem preobilju neugnano teko med trsjetn, v katerem gnezdijo čudne ptice, in nazareški vodnjak v nežnem jutranjem svitu, v tem ko od častitljive cerkve Marijinega Oznanjenju sem done zvonovi — in cvetoča veja akacije, ki se kakor roku dotakne avtomobila, in šakali, ki begajo po vinogradih — in židovska mladina nove poljedelske kolonije, ki z gorečo resno-bo obdeluje to sturo grudo; in arabski jezdec ob Huleškem jezeru, na belem konju z zlato bleščečim sedlom... svatovska glasba v bazarju gorskega mesta Safcd, vonj po žafranu, ko-š t runih, orientalskih dišavah, gorskem zraku in cveticah — to in pu globlji tropični vonji in barve čudovitega Migdulskegu vrta, vroča oaza Jeriho, to je zame veliki velikonočni spomin na Palestino: kot dežela vstajenju jc pred mojimi očmi, polna solnca, moči, sofcov. O veliki noči jc v tej deželi vse barvu in luč, diši po medu njenega cvetja, po veliki horani človeškega upanja zveni in iz obrazov mladih idealistov odseva blesk neminljive pomladi. Toda strogo iu kumenito in mračno leži v tej deželi mesto farizejev, Jeruzalem. V Jeruzalemu ni pomladi, ker ni vrtov, samo kamenje in trojo verstev... Zunaj pred mestom, v neizrekljivem miru Gctzernanskega oljčnega gaja, moreš zopet najti pomlad, drobne živopisane palestinske cvetice in tisti skrivnostni velikonočni čar svežega, pregretega gorskega zraka — v Jeruzalemu pa je prah ni tesnoba in inulcnkostnost. Z Oljske gore si videl z zidovjem opasano mesto, zobčusti vrh Davidovega stolpa, prekrusno kupolo Skalne tnošeje, in to jc bil v resnici Jeruzalem tvojih sanj, pravi stari Jeruzalem, obdan od sija in svetosti, lep, da l>i se zjokal — potem )>a greš skozi vrata in iščeš mesto, ki si ga videl, pa ga ne najdeš... Dokler slednjič v' veliki noči lunina svet-lolrn nc opere vsega posvetnega in se, idoč po tihih, odmevajočih ulicah proti Tempeljskemu okraju, ali preko kamenitega tlaka vie Dolo-rose, v zadnje globine duše pretresen, zaveš vse svetosti tal, po katerih te vodi korak, tisočletij, ki leže v teh neizrekljivih tleh, vseli gro-l)ov, ki jih hrareijo, krvi, ki jih je namakala — in odreveniš pred veliko mošejo, ki jo obliva lunina svetloba, pred božansko vzbočeno kupolo, ki se dviga nu Abrahamovo daritveno skalo, ki meniš v njej videti Salomonov tempelj, ki je stal prav na tem mestu--potean zopet pojnuiš, kaj je lo: Jeruzalem. V velikonočni noči je treba videti Jeruzalem, da zaslutiš, kako je velika svetost tega mesta samo ena, da so v teh globoko preritih tleh vse stare skrivnosti eno, da jc Jeruzalem, Jerušolaini, E1 Kuds eno, da se je v tej prastari zemlji daritvenn kri z oltarja Stare zaveze ne razločljivo zmešala z daritveno krvjo krSčauskega Zveliča rja. Anton Čehov: Kozak Maksim Torčakov, naseljenec iz Berdjan-ska, ki je vzel v najem Dolenjo pristavo, se je peljal z mlado ženo iz cerkve, kjer so mu pravkar blagoslovili velikonočno potico. Soln-ce še ni vzhajalo, a vzhod je že postajal rdečkast, zlat, in podil je narazen meglice, ki navsezgodaj zastirajo nebeško sinjino. Bilo je tiho. Niti ptice se niso bile še prebudile. Samo prepelice so kričale svoje »ped pedi! pet pedi!« in v daljavi je težko plahutal s perotmi zaspan kragulj. Sicer pa ni bilo videti po vsej stepi nobenega živega bitja. Torčakov se je vozil pa mislil, da ni večjega in veselejšega praznika nego Kristusovo Vstajenje. Pred kratkim se je bil poročil in zdaj z mlado ženo prvič obhajal Veliko noč. Vse se mu je zdelo vzradoščeno, sijajoče. Mi-dil je na svoj dom in vse je bilo lepo pa v redu. Gledal je ženo in je videl, da je lepa, prijazna, pohlevna. »Zato se tudi pravi današ-ajemu prazniku Velik dani« ji je pripovedoval. Na polovici poti do doma, ob Krivi glo-oeli, je zagledal Torjakov osedlanega konja ki je stal nepremičen in vohal lanski osat. Tik ob cesti je sedel sključen rdečelasi kozak in gledal v tla. »Hristos Voskrese!« mu je zaklical Maksim. »Stoj, o-ha!« »Voistinu voskrese!« je odgovoril kozak, ne da bi se ozrl. »Kam jašeš?« »Domov, doslužil sem vojake.« »Kaj pa sediš potem tu?« »Kaj hočem ... bolan sem ... Prehudo mi je v sedlu.« »Hm... o, ti, nesrečal Tak praznik imamo, ti pa si bolanl Vendar bi bolj kazalo, da bi se ustavil na vasi. Kaj boš tu čepel?« Kozak je dvignil glavo in z utrujenimi bolehnimi očmi pogledal Maksimov voz. »Ali ste vi od maše?« je vprašal. »Smo.« »Jaz pa sem moral ostati kar na cesti, i Ni mi dal Bog obhajati praznika. Zdaj bi j moral seveda naprej, a ne gre. Vsaj malo blagoslovljene potice bi mi lahko dala, pravoslavna, da slavim Veliko noč.« »Potice?« je vprašal Torčakov. »Dobro, takoj... Počakaj malo ...« Maksim si je urno otipal žepe in rekel: »Eh, nimam nobenega noža. Z roko pa res ne gre lomiti, saj bi vso potico zdrobil. O, ti, komedija ti! Poišči no, ali nimaš kje ti noža?« Kozak je s krehanjem vstal in stopil k svojemu sedlu po nož. »Kaj pa še!« je jezno zaklicala Maksi-mova žena. »Nikar ne misli, da ti bom pustila trgati poticol Kaj bodo domači porekli, če jim prinesem načelo potico! Naj gre na vas h kmetom, pa tam obhaja Veliko noč!« In žena je Maksimu vzela iz rok v prtič zavito potico: »To se ne sme storiti! Saj ni to navaden hleb, da bi ga kar sredi poti načeli. Blagoslovljeno potico jemo samo doma.« »No, pa ne zameri, kozak!« se je nasmehnil Torčakov. »Saj vidiš, da mi gospodinja ne pusti! No zbogom, pa srečno!« Maksim je pognal konja. Žena ga je še dolgo zmerjala in mu dokazovala, da je hotel storiti greh... Na vzhodu se je prikazalo solnce, in v višini so zažvrgoleli škrjančki. A Torčakov je molčal in sam ni vedel, kam se je izgubilo njegovo praznično razpoloženje. »Ti, revež, ti!« je rekel četrt ure pozneje in se je ozrl. »Ne, ni ga več videti... Bogve ali ne bo morda še umrl na cesti. Vendar bi mu bili morali dati potice, Lizabeta, da bi kaj imel od praznika ...« Ko so gospodarja doma srečali hlapci in mu voščili veselo Veliko noč, se je za malo časa razvnel. A ko se je vsede! k praznični KRANJSKA RAČUN POŠTNE HRANILNICE LJUBLJANA STEV. 10.680 HRANILNICA LJUBLJANA JE DENARNI ZAVOD DRAVSKE BANOVINE KI JAMČI ZA VLOGE Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN SVOJO DAVČNO MOČJO VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE NEVEZANO PO 5%, VEZANO DO 7% BREZ ODBITKA RENTNEGA DAVKA NAJBOLJ VARNA NALOŽBA DENARJA DOVOLJUJE KREDITE PROTI VKNJIŽBI NA PRVEM MESTU V TEKOČEM RAČUNU IN PROTI AMORTIZACIJI, DAJE MENIČNA POSOJILA, VRŠI VSE KONTOKORENT. POSLE mizi in odščipnil prvi kos blagoslovljene potice, jc zopet obupno pogledal ženo in rekel: »To pa že ni bilo prav, Elizabeta, da nisva privoščila temu kozaku ničesar za praznjH« "Glej ga no! Kaj pa ti je,« jc začudeno skomizgnila Elizabeta z rameni. »Saj veš, da ne gre blagoslovljene potice načeti izven doma. Zdaj, ko leži na mizi, jo vsak lahko dobi, pa če bi bil tudi ta tvoj kozak tu. Saj mu privoščim!« ;>2e vem, a vendar ga ne bi smela midva lako pustiti na cedilu. Bolan je bil, sirota, in daleč od svojih.« Torčakov je izpil komaj pol kozarca čaja, ker ni mu dišala nobena jed. Po kosilu sla šla spat. Ko se je zbudila Lizabeta dve uri pozneje, je stal njen mož ob oknu in gledal na dvorišče. »Si že pokoncu?« se je začudila. »Nimam pravega spanca ... Eh, Lizabeta! Morebiti je bil ta kozak kjerkoli v bitki, zapravil jc zdravje v službi, a midva sva mu še to malenkost odrekla. S seboj bi ga morala vzeti, domov, pa mu postreči, midva pa sva ga pustila kakor berača na cesti.« »Ti pa vedno svoje godeš!« je zazehala žena. »Pusti no že tega svojega kozaka ...« A Maksim je na tihem stopil v kuhinjo, zavil v prtič kos potice in pet pirhov ter stopil v konjušnico k hlapcem. »Kuzmal pusti no harmoniko!« je rekel, »zajaši Sivca, pa skoči čim hitreje do Krive globeli. Tam boš našel bolnega kozaka s ko- njem. Daj mu to, pa ga vprašaj, kako se ima? Morebiti je še vedno tam.« Maksim je čakal, a po večurnem čakanju ni mogel strpeti doma. Zajahal je konja in od-dirjal hlapcu naproti. Srečal ga je blizu globeli. »No, kaj? Ali si videl kozaka?« »Saj ga ni nikjer. Najbrž jc odjahal naprej.« »Hm... kako pa je lo mogoče?« Maksim je vzel hlapcu culico in se oglasil na vasi. Vprašal je kmete: »Možje, ali niste videli bolnega kozaka? Morebiti je jaha) mimo? Rdečelas je in rjavega konja ima.« Kmetje so se spogledali: »Ne, nobenega kozaka nismo videli. Kdo pa se bo vozil na tak dan? Samo poštar je prišel mimo, drugače pa nobenega človeka ni bilo.« Šele popoldne sc je povrnil Maksim domov. »Ne, moram si pomagati,« je rekel ženi, »Ta kozak mi ne gre in ne gre iz glave. Vedno si moram misliti, kaj, če naju je hotel Bog poskusiti, kakšni kristjani smo, pa nama je poslal angela ali katerega svetnika v obliki tega kozaka? Saj se dogodijo slične stvari. Res nisva prav storila midva, Lizabeta>« »Kaj pa mi nagajaš s tem svojim koza-kom?« se jc razvnela žena in jezno butnila z žlico po inizi. »Naveličala sem sc že prazno slamo mlatiti! »O, ti pa nimaš usmiljenega srca ...« je odvrnil Maksim in pazno pogledal ženo. Prvič po poroki se mu je zazdelo, da ni tako dobra, kakor jc vedno mislil... Pustil je kosilo in ženi pričel očitati ozkosrčnost. Lizabeta se je razvnela, se zjokala in naposled povedala, da bo odšla nazaj k očetu... Torčakov pa jc hodil do mraka po dvorišču in ni imel nobenega miru. Vedno je videl kozakove vnete bolne oči in omahljive korake. »Eh, nisem prav storil!« je obupno ponavljal. Od samega obupa sc jc napil, ker se ni mogel potolažiti Tako se je pričela njegova nesreča. Vedno se je napil, ker ga je netimolčno grizla vest Zašel je v dolgove, in konji, krave, ovce, uljnjaki, drug za drugim so romali v tuje roke Svojo nesrečo je tolmačil Maksim s tem, da ima neusmiljeno ženo in s tem, da mu je zameril Bog Irdosrčnost napram bolnemu kozaku .,. Lizabeta pa je trpela in sama ni vedela, kdo jc bil vsega kriv. TRIU um —— DRUŽBA Z O. Z, LJUBLJANA ZASTOPSTVO SVETOVNIH PROIZVODOV „FIAT" KONSORCDA mimnniiiiiHiiMiMHHiiinHiM iiiMiiifniiHimiiiiintt Garaže in delavnice : CELOVŠKA CESTA 38 - TELEFON 2663 .......................mMimtmM........mintimmim.................................... OSEBNI TYPI: 509 A, 514, 520, 521, 525, 525 S. je olvorila dne 15. t. m. stalno razstavo avtomobilov za prodajo, Predno si nabavite osebni ali tovorni avtomobil si oglejte pri priložnosti to ruzslavo in našli boste sigurno vozilo, ki vam ugaja in odgovarja VaSim zahtevam. » lIMfMIIIIIMIIttlllHIlVVIMIIMIVIMIIIMIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIflllllltMIMMIlllllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtllllllll Pisarna in skladišče rezervnih delov: DUNAJSKA CESTA 31 - TELEFON 2187 MniuiiiunMitiitttiNimiiitniiMitiNiiiHtiinimitfiiNiiftiHiitfiiiMiiiiiiiniititiiMiiiiiitiMiiiitiiiiHiiiHH TOVORNI TYPI: 621, 621 RL, SPA 25 C 10, 30, 31, 34. najnovejši modeli 514 odprti In zaprti, to je izboljšani 501. v na modernejši obliki in izdelavi na razstavi v prostorih : i:;::::::: {.ingLjANA VII - Medvedova cesta - poleg Gorenjskega kolodvora - TELEFON 2444 Obisk na Gimdijevem domu ež ji svetovni 90 «11, eniki so vaši stalni gostje — po zaslugi Hi« Masters Voice ■jrONCERT s Šaljapinom— Cortotom... Heifetzom ali Galli-Curcijcm. Kako prc-lestno — a lako kratko! Božanska godba doni v ušesu, potem pa zvoki zamro. Popoln užitek, ki pa sc ne ponovi več! Vendar je neko sredstvo, da labko uživate tc umetnike in mnogo drugih znamenitih ljudi - Kadarkoli si jik zaželite in Kolikokrat se vam jik zakoče: to sredstvo je gramofon «His Master's Voicc> z repertoarjem plošč iste znamke. Mnogo načinov je, kako si dobite godljo v kiso — a edini gramofon His Masters Voice vas osreči z najbolšimi svetovnimi umetniki, ki vam zapojejo in zaigrajo, kadar vas ol»ide želja. Oglejte si najnovejši katalog His Masters Voicc pri najbližjem prodajalcu. CHALIAPIN DB. 105 The »ong of the Volga boatmen The Prophet (Rinili ky-Korsakov) TITO SCHIPA DA. 874 Se il mio nomc (Barbierc di S i violin) Ecco ridente in cielo (Barblere di Siviglia) ALFRED CORTOr DB. 1070 Variations DB. 1069 Svmphoniijue« (Ce»ar Franck) His M aster ! oice M V Nemčiji »Elektrola«, v Avstriji »Gramola« prodajni depot za Slovenijo edino pri Gramofon", A. Rasbcrgcr ===== Telefon 33-65 Llubliana, Miklošičeva 34 « Znani časnikar Arthur Holitsclier pripoveduje o svojem obisku pri Gandiju na njegovem domu ob Sabarmati: Točno ob štirih je vstopil Mahatma, veder iu nag, v preddurje, kjer sva sedela na klopi in čakala nanj z dr. Kavijem, v tem ko sta dva njegova učenca (njegov tajnik in pa mlad slikar) čepela po indijskem običaju s prekrižauimi nogami na plavi preprogi, ki je pokrivala s kamenitimi ploščami tlakovana tla. Majčkena bela blazina je ležala pred nizkim pultom, na katerem so čakala pisma in brzojavka poleg obrabljeno mape, kovinaste skrinjice in nekaj knjig. Mahatma je prihajal iz mesta, kamor se je bil pred dobro uro odpeljal z avtomobilom. Gandi je srednje, šibke rasti z drobno glavo na tenkem vratu. Po pravkar presta-nem napornem potovanju po pokrajini Kuč je bilo njegovo telo šc bolj izsušeno. Gandi je nosil kratek opasnik iz belega platna, drugače je bil pa popolnoma gol. Polt je temno-rujave barve, roke in noge so nekoliko svet- lejše. Nos je širok in ploščast, brke kratko prirezane. Brada je v primeri z zgornjim delom obraza majhna. V spodnji čeljusti manjkajo srednji zobje. Čelo, kakor sploh vsa njegova zunanjost ne kaže nič posebnega ter se ne more reči, da bi bil lep. Uhlji so strčeči, levi je preluknjan, ker je Gandi kot otrok no-sU v njem zlat obroček po indijskem običaju. Lasje so gladko obriti, le iia zatilniku je dolg kodre, kakor je to običaj pri vseh pobožnih lndih. Oči so mile, črne in se svetijo v mladostnem ognju. To je ravno, kar označuje inače tako vsakdanjo Gandijevo zunanjost: mladostna svežost, dasi je štel tedaj, ko sem ga jaz videl, že 56 let. Njegov glas je prijeten, a ne globok. Govori v izbrani angleščini. Obraz mu cesto preleta blag, da celo otroški smehljaj, pri čemer je videti vrzel v zobeh. Če nanese pogovor na vesele stvari, potem se smeje Gandi iz celega srca. Med pogovorom od časa do časa zgane nekoliko z rokami, kakor bi hotel kaj oblikovati. Če sem govoril jaz, je bil njegov pogled prijateljsko pozoren ter je glavo sklonil naprej. Najin pogovor je trajal nad eno uro. Moj spremljevalec in pa oba Mahatmova učenca se ves ta čas niso ganili niti spregovorili kako besedo. Listi in brzojavke so ležale neodprte. Pri čitanju se poslužuje Gandi očal v želvovini, piše pa z levo Ln desno roko. Ves čas je sedel prekrižanih nog pred svojim nizkim pultom. Njegova učenca sta bila v beli obleki z belo čepico na glavi. Ta bela čepica je sploh znak Gandijevih pristašev: tako čepico je nosil namreč Gandi v ječi. Kakor hitro je bil Gandi vstopil in sva si podala roke, je nastal med nama notranji stik, dasi par trenutkov nisem bil sposoben izpregovoriti. Potem sem mu rekel približno tole: Evropski narodi se iz vojne niso ničesar naučili. Evropski narodi so izgubili vero in ne verujejo ničesar več. Bog jih je zapustil. Vzhodne narode, kalerih življenje določuje vera, je vojna prebudila ... Mahatma me je poslušal in dejal: v*****mmmmmmmm« »V Evropi čaka vsak, predno se sam obnovi na to, da se prej spreobrnejo vsi drugi. Vsak je za razorožitev, toda zahteva, da se prej vsi drugi razorože. Nihče noče prvi prijeti za zvonec. Kar se tiče mene, mislim, da se moram začeti najprej sam razoroževati, predno zahtevani to od drugih. Te dni mi je pisal neki profesor iz Poljske, da se more nauk, ki ga izpovedujem jaz, uporabiti pač v Indiji, ne pa v Evropi, kjer je vsak sprt s svojim sosedom. Kljub temu je pa po mojem mnenju moj nauk uporabljiv tudi v Evropi in po celem svetu.« »Vaš nauk,« sem pripomnil, »predpostavlja kakor prvo krščanstvo ugodne plemenske in podnebne pogoje in skromne potrebe, kar vse je dano pri vas v Indiji. Nasprotno pa zahteva naš sever toplo oblekfc, mastno hrano (meso!) iu streho nad potrebe so raznovrstnejše in boj za ži je ostrejši...« »Jaz verujem v istovetnost človeške narave. Če se v Evropi dvigajo ovire proti uporabi načela o odpovedi vsaki nasilnosti, potem te ovire ne izvirajo iz podnebja: Indijcu manjka zaupanja vase; odtod njegova globoka zvestoba in vdanost veri; Evropejec pa zaupa sam vase in se zato vdaja nauku nasilnosti. Česar manjka v Evropi, je vtelešenje nauka, — manjka ljudi, ki bi tudi v najmanjših stvareh živeli po nauku.« Po par stavkih o Ljeninu in boljševizmu je dejal Mahatma tele znamenite besede: »Kar je nujno potrebno, je revolucionaren evolucionizem. Boljševiški nauk pa temelji na absolutizmu. Toda absolutizem ne dovaja do nikakega cilja. Edina ovira proti uresničenju mojega namena je v meni samem. Če bi se mi posrečilo doseči to, kar zahtevam, v polni meri, bi seveda uspel. A uspel bom tudi tedaj, če vseh svojih zahtev ne bom dosegel v polni meri.« »Kako pa menite zatreti kapitalizem, vzrok zla, če ga ne boste s 6ilo zatrli? Zaradi njega svet propada. Ne vidim nikakega možnega načina.« "Moja vera mi prepoveduje ubiti kačo. Toda to ne znači, da se je ue bi bal. Ne bom se z njo igral, ne bom je ljubkoval, toda vzbudil boni v njej zaupanje, ko ji bom dal razumeti, da ji ne želim storili hudega, in ona mi bo prizanesla. Če strem kapitalizem, ne dosežem drugega, nego da izpremeniui njegovo začasno obliko; pač pa morem uničjti njegovo bistvo na ta način, da se mu ne upiram.c . f.. , In po daljšem premisleku: »Zlo se hrani od dobrega. Samo po sebi ne bi moglo obstati. (To se pravi dobesedno: Treba je to, kar je dobro, potvoriti — kakor se n. pr. potvori kako živilo — da dobi zlo svojo hranilno vrednost.) Omenil sem rdečo armado, o kateri pravijo boljševiki, da je orožje proti militarizmu, proti imperijalizmu. hlepečemu po osvajanju. Mahatma je odgovoril: »Po mojem mnenju temu ni tako. Topovi ne delajo drugega, kakor da pomnožujejo število topov. To je gotovo, da so človeške sile, ki teže za uničevanjem, danes močnejše, nego so bile kdajkoli, toda če se človek temu upre z vso svojo dušo, potem bo to dobo ukrotil.« Potem je rekel Gandi: »Telesna smrt ni nikak argument. Živo verujem v končno zmago nesodelovanja (non cooperation), čeprav je toliko njenih pristašev postalo danes »sodelujočih:, bodisi iz tega ali iz drugega razloga. Ko sem prišel iz ječe, sem opazil, da neki deli dežele še niso zreli za akcijo nesodelovanja; treba je ljudi nravno pripraviti zanjo, in potem bo ta misel nekega dne med narodom znova oživela, o tem sem prepričan. — In videli boste, da pride nekoč dan, pa naj se zdi danes bodočnost še tako temna, ko bo tudi Evropa sprejela »ahimzo« (odpoved nasilju). Življenje samo jo bo dovedlo do tega kakor tudi do »satjagrahe«, to je do izključenja zla v javnem življenju narodov. Narodi morajo priti do tega, ali pa bodo propadli.« Na mojo opazko, da naj bi prišel v Evropo, kjer bi mogel svoj nauk širiti med najboljšimi duhovi, je Mahatma odgovoril: »V Evropo ne morem priti, razen tedaj, ko bo Indija sprejela moj nauk kot temelj svoje narodne politike. Dokler se to ne zgodi, bi bilo moje potovanje v Evropo samo laskanje moji ničemurnosti. Vrhu tega bi moja uavzočnost v Evropi nič ne koristila. Edino potrebna stvar je, da najumnejši ljudje v Evropi začno živeti v najgloblji ponižuosti, da tisti, ki razpolagajo z najboljšimi morilnimi sredstvi, začno proglašati in izvajati nauk krotkosti.« Pripomnil sem, da bi se to tudi utegnilo zgoditi, toda da bi bila škoda le še večja: imeli bi čete pomehkuženih gizdalinov brez vsake energije, ki bi se kitili s sijem svojega nauka, kakor so to storili z naukom Buddhe, s katerim so vtemeljevali pasivnost v socialnem boju. — Tu se je Mahatma prvič široko zasmejal. Smejal se je dolgo iu od srca kakor otrok, potem pa je resnobno rekel: »Ahimza brez nevarnosti, kot strahopet-nost, ne to ni zmisel; žrtev, to je njen z m i s el.« Nato se je Mahatma ozrl po svoji pošti. Prosil sem ga, če smem še trenutek ostati na na svojem mestu, čemur je s prijateljskim smehljajem pritrdil. Njegov tajnik je vstal in mu prinesel papirja. Mahatma je nataknil očala, položil mapo na koleua in začel z elegantnimi potezami pisati pismo, držeč peresnih v levi roki. Vzel sem iz listnice razglednice z Gandijevo sliko in zašepetal dr. Kavi-ju prošnjo, da bi Gandi dve izmed njih podpisal: eno za mojo knjigo, drugo za Ligo človeških pravic v Berlinu. Dr. Kavi je mojo prošnjo povedal Maliatmi in mu podal slike. Mahatma je vzkliknil: »Kaj pa je to! To so karikature!« Nato je vzel Gandi iz mape dve svoji sliki in se podpisal: Moliandas Gandhi ter dodal datum. Potem sem se poslovil: stisnila sva si roke in si pogledala v oči, nakar sem odšel. Blizu sprejemne dvorane je kuhinja. Mahatmova žena, ki je stala pri ognjišču, kjer je kuhala, nama je prišla nasproti in si obrisala roke. Pri ognjišču je stalo dete in naju motrilo. Mahatmova žeua, Kasturibai, je majhne rasti in tako nežna kakor majhna deklica, kakor otrok. Poročili so ju kot otroka. Človek bi rekel, da se je njena rast ustavila. Oblečena je bila v rdečo »sari«, ki je imela ovito okolu svojega nežnega telesa. V pozdrav je sklenila roke pred svojimi smehljajočimi se usti; to je neskončno genljiv način, s katerim se po zdravljajo Indijci. V njenih očeh je taisti mladostni lesk plameneče duše kakor v Gandijevih očeh Ista neizrekljiva krotkost diha iz tega starega otroka. Spregovorila sva par besed. Ob pozdravu v slovo je za njenimi otroškimi rokami, sklenjenimi pred ustmi, zopet zatrepetal smehljaj in v rujavih očeh se je lesketala dobroti in ljubezen. Potem sem odšel s tega svetega kraja... MOTORNA KOLESA ..PUCH" nova tipa 250 ugodni plačilni pogoji. Istotam specialna delavnica in zaloga 'seh rezervnih delov. Glavno zastopstvo: ALOJZIJ USSAR, trgovina s š ivalnimi stroii - kolesi in mo orjl MARIBOR , Gosposka ulica 20/1 Veletrgovina z železnino Anton Kašman v Škofji Loki, glavni trg priporoča veliko zalogo traverz in betonskpga železa, cementa Portland, dalmatinskega in trboveljskega, vodovodne cevi najboljšega fabrikata vedno na zalogi in na razpolago cele vagonske količine. Umetna gnojila t. j. tomaževa žlindra najboljše kakovosti, superfosfat, kalijeva sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo (nitrofoskal) vedno na zalogi celi vagoni in vse cene brez konkurence. Na razpolago vsakteri stavbeni materijal, štorija za strope, gips, strešna lepenka, zidarsko, kovaško in strugarsko orodje, kakor tudi kuhinjska posoda, nadalje steklo, porcelan iz prvih čeških tovarn, kakor tudi firnež, oljnate in suhe barve po tovarniških cenah Sekirni kovaški mojstri, zahtevajte moje najnižje konkurenčne ponudbe za plamen železo in jeklo za sekire. — Prepriča naj se vsak v svojo lastno korist, predno drugje kupi Jožu Gregorič: Vezom v Kosietu Kostelcev, ki prebivamo v zgornjem toku Kolpe, javnost še ne pozua dosti. Še manj pa so jim znani naši narodni običaji ob raznih prilikah, praznikih, godovih itd. Zn sedaj naj vam opišem, kake navade so se ohranile pri nas o velikonočnih praznikih, da boste videli, kako mi »vezom vršimo«. Sicer ne začnem takoj z velikim tednom, pa saj tudi to spada že k veliki noči. Torej cvetna nedelja! 2e teden dni imamo v kleti na hladnem shranjen lep bršljan — mi mu pravimo »bršljen« — poln črnih jagod. Navadno ga naberejo otroci v gozdu na stari jelši ali krivenčastem maklenu; ali največ in najlepšega bršljana je na razvalinah bližnjega kostelskega gradu. Tu pa je nabiranje zelo nevarno, ker se lahko odkruši kamen iz zidu, saj ga večinoma le še bršljan veže in drži pokonci. Tudi cvetočih mačic in rumenih drenovih vejic ne sme manjkati. Poleg tega mora biti v »butarek še oljčna vejica in tri leskovo šibe, vse iz istega grma, enako dolgo in samo po leto stare. Cvetno soboto zvečer povežejo stare matere iz vsega tega zelenja in rumenja skoi-aj meter dolgo in precej obilno butarco. Omeniti moram, da ta obilnost v zadnjem času precej pada in nekateri prinesejo že kar v roki nekaj bršljanovih vejic in oljke — brez drena in leskovine, kar je bolj podobno šopku ko pa butarci. Včasih so obesili na butarco še kako jabolko ali drugo sadje, sedaj pa tega ni več; tudi pomaranč ali kakih pisanih trakov, kot sein videl drugod, na butarce nihče ne privezuje. — V nedeljo jo nesejo »žegnat« ponavadi mlajše deklice ali žene. Dekleta zelo nerade vzamejo butarco v cerkev, nikdar pa ne fantje ali možje, ker je taka »stara vera . — Ko prinesejo butaro od maše, jo postavijo v kak kot — najrajši v skedenj, kjer ima najbolj mir in tu čaka do velikega četrtka. Od cvetne nedelje do velikega četrtka ni nič novega. Možje snažijo in belijo hiše, ženske pa čistijo posodje, perejo in pripravljajo vse potrebno za praznike. Tudi >Primorke : prihajajo v teh dneh in prinesejo luku. brez katerega pri nas ni velikonočnega »žegna «:. O velikem četrtku vam bom pa lahko že malo več povedal. Prvo je, da danes :>odidejo zvonovi v Rim« in njih službo opravlja odslej ropotec, ki ga mi imenujemo »regStac«. Kjer nimajo regetca, zbijejo nekaj desak in mesto zvonenja tolčejo po teh deskah; odtod tudi izraz »post tolčic, kar pomeni toliko kot >re-getatk. Sig££. pa je dan prazničnejši od_navadnih delavnikov in težja poljska dela navadno počivajo, vsaj z lastno živino nihče ne dela; pač pa se ne šteje za greh, če kdo nima svojega j-jarma« in si baš ta dan izposodi živino od soseda. Stara navada je, da veliki četrtek sadijo semensko peso, repo in »merne« (korenje), češ, da tako najbolj rodi. Tudi detelja se danes seje med ozimno žito. Zvečer prinesejo v hišo butarco in jo pu-»te na mizi do drugega jutra. Veliki petek! Tukaj pa se je ohranilo največ starih — morda celo poganskih — obredov tega svetega dne. Temno je še, ko vstane gospodinja in zbudi vse po hiši; nato gre v hlev in spravi pokonci tudi živino. — Ni še tako dolgo — moja mati še pomni — ko so v hlev grede klicali: »Kapitan, kapitan, Hulja, hulja, vučja duša!", lisico iu jastreba pa z glasnim nabijanjem po kosi ali srpi: kakor daleč se je razlegal glas, od tam dalje — so rekli — se ni približal hišam ne volk, ne jastreb, ne lisjak. Nato prinese mati s studenca sveže vode, v kateri se morajo vsi umiti, ker ta voda te opere vseh dušnih in telesnih madežev. Najboljša pa je pri nas drenska voda, ker nam-rič kvišku izvira. Včasih so od nekaterih oddaljenih vasi prišli že v četrtek v Dren spat, da so mogli zjutraj še pred solncem dospeti domov. Posebno moč ima tudi voda, čez ka-lero so nesli mrliča. Zeusike sc morajo še pred solnčnim vzhodom skrbno počesati in si na koncu kit odrejati malo las; s česanjem se hočejo za vse leto znebiti nadležnih šesteronogih živalic, po rezanju pa lasje baje bolj rastejo. Nekdo stopi na »izbo« in zmaje v »sušilu« posebej vsak koe mesa, da se ne bodo v njem zalegli molji ali kak drug mrčes. Medtem vzame gospodar iz bularce one tri leskove šibe in z njimi udari v hlevu vsako živinče v spomin, naj trn med seboj v prijateljstvu in slogi! Pravijo tudi, da to šibanje spominja na bičanje Kristusa. Obenem da vsakemu govedu požreti vejico bršljana. Iz šib napravijo otroci majhne križce in jih na- bijejo na vsaka vrata; poleg zataknejo bržlja-novo vejico. Na nekaterih starih vratih je že po deset do dvajset takih križcev. Oljko, dren in inačice pa spravijo, ker prav pridejo za kajenje proti »naniku« ln ob hudi uri. Danes se posti vse od desetega leta dalje. Nekatere pobožnejše stare ženfce ves dan sploh ničesar ne zavžijejo; saj pripovedujejo, da je deklica, ki se je na veliki petek postila ob enem samem pšeničnem zrnu, premagala samega vražička, ko jo je skušal A ko gredo otroci v cerkev k božjemu grobu, jim matere naročajo, naj s čevlji nikar preveč ne razbijajo p«) tlaku; spominjajo se namreč še časov, ko so veliki petek ljudje bosi hodili, da ne bi z žeblji ranili zemlje, v kateri leži Odresenik. Popoldne ob ireli v spomin Kristusove smrti : post ubijejo . Če pada dež, pravijo, da ga bo zemlja vse leto stradala. Ponekod danes osuažijo kislo zelje, češ, da se potem ne skvari. ečer olupijo lul\, os trže jo hren in zre-žejo za želodec, ki je bil nekdaj središče žegna; a tudi želodec vedno bolj izginja iz košarjev. Saj pa ta še nt res skoraj več sprejme kot izda: vanj se stolče trideset do petdeset jajee, pol zarebmika, hlebec : pogače':, precej slanine v«* še »štiipe« (poper), da je okusnejši! Majhen človek bi ga moral jesti ves teden. 'Tako pride velika sobota, Tvl Je že nekoliko živalinejši in veselejši dan. Je pa tudi temu primerno več dela. Najprej poglejmo fantičke, ki so se vse leto menili o tem, kdo bo iuiel veliko soboto lepšo gobo. Kakor sem že povedal, da ni navade, da bi moški nosili butarce, tako pa tudi nikdar — razen če ni drugega pri hiši — ne uesijo gob ženske. Vsak si je privezal gobo na žico, da jo bo lahko vihtel, v škat-Ijico pa si je nabral smrekove smole, ki jo domov grede polaga na (lečo gobo. da diši kakor kadilo v cerkvi. Vsak ima v žepu tudi »bočico za žegnano vodo . Ko med sv. mašo zapoje niašnik glorijo, se vrnejo zvonovi iz Rima. Prvi naznani svoj prihod veliki zvon v farni cerkvi in za nJim se oglasijo sosedje i/, podružnic. Ko prinesejo fantički gobe domov, pokadijo z njimi po vseh shrambah, nakar jih vržejo v peč. Ženske so najbolj na ognju, kajti danes morajo biti pečeni vsi krulii in pogače, me-sovje kuhano in želodec golov. To tekajo iz hiše v "špajz ■:, pa na :>izboc po mast pa gledat, kako kvas vzhaja in dali je peč že dosli vroča za peko! Zraven jim še otroci ne dajo miru, ker ta bi rad : krvajcc (hlebček), oni »povatičico« (potičico), tretji vpije, naj mu naredijo ptico iz jajčne lupine, iz katere so nalašč za to skozi dve mali luknjici izpihale beljak in r>žutak : (rumenjak). Tudi cigank navadno ne manjka, druga drugi tako rekoč kljuko podajajo in vreščijo ko srake. Pa jim vsaka gospodinja kaj »v oči vrže«, samo da 90 jih znebi in ker se boji, da ji ne bi kaj zn-roprale. Čeravno se po maši sme delati ludi po polju, vendar še le malokdo odpravi na njivo. Tu pa tam morda posnažijo kak travnik in s tem je vse delo pri kraju. Popoldne se je pa treba liapravljali k večerhicam, k vstajenju. K večemicam sili vsak, ki je kemaj shodil, če je do cerkve le pet minut ali pa debelo uro. Pred cerkvijo se postavijo fantje z banderi, nekateri gredo v zvonik pomagat cerkovniku veselo pritrka-vati — mi pravimo kampenatk, s klanca nad cerkvijo bufajo možnarji! Orgle zabučijo, Veliko pomladilo oiosnie stanovanja izvršile najpopolnejše z idealnim sredstvom proti sobnemu mrčesu Dobiva se povsod mašnik zapoje alelujo, vzdigne iz božjega groba Kristusa, ljudstvo se vsuje pred cerkev, kjer se uredi procesija. Kadar je vreme lepo, se med molitvijo in petjem pomika procesija skozi vas in nazaj v cerkev, sicer pa le okrog cerkve. Vse čuii v sebi nekaj silnega, tajinstvenega, svečanega, lučke plapolajo po vseh svečnikih iu lestencih, vsa cerkev poje in vriska in se raduje: Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj o kristjan... Ale-liija, aleluja, aleluja.... Na povratku se pogovarjajo, kako lepo jc bilo pri večernicah, katera dekle je bila bolj »nafrknjena« in kateri fant se je bolj postavil. Fantje pa drug drugega dražijo z vprašanjem, kateri se bo prvi »oglasil« na prižnici, sedaj ko jc minil post. Po večerji si v vsaki hiši najstarejša hči napolni košar (ne košaro, ki pri nas vse kaj drugega pomeni!) in ga preveže s pisanim prtom ali z velikim robcem, da bo imela drugo jutro vse pripravljeno zn žegen v bližnji podružnici. Med seboj tekmujejo, katera bo imela lepše pobarvan košar in z lepšim prti-čem pregrnjenega. Zdaj naj vam povem še to, kaj se dene v košar, to se pravi, kaj spada pri nas k žegnu. Kakor sem že rekel, je bil in je ponekod še želodec glava žegna. Poleg njega zavzemajo najvažnejše mesto razne pogače z grozdjem, rožiči, orehi, mlekom; le prava ^pogača« je iz :>zgo!jne : pšenične moke brez vsake primesi. Od mesa je prva kriva kost, nekaj »lopatic; in pleč, več kosov slanine in klobasa, ki je bila narejena nalašč za žegen. Biti mora še več. šopov liika, nekaj jajec, največkrat jih je toliko, kolikor je družine. Pirhi ali barvane pisanice pri nas niso znani. Zraven liika so še tri korenine hrena, ki pomenijo tri žeblje, s katerimi je bil Jezus na križ pribit. Preden gredo spat, prinese gospodar na mizo jarem, da se ne bi živina bodla — »žo-kala« — in da se ji med letom ne pripeti kaka nesreča. Mati pa postavi zraven pinjo — pri nas »žlajkar« imenovano — da bi se vsa-kikrat dosti napinjilo, in nekaj stor/ev koruze, ki so bili na mizi že na »badnjak::, na staro leto in pred kraljevim. Tudi votel ključ polože na mizo, da bi bilo vse varno pred tatovi; a tudi tur ali bula ozdravi, če jo ^zavrtaš«; s takim ključem. Vse to ostane na mizi do drugega jutra. Še nekaj malenkosti: Če kruh v peči dobi kak izrastek naprej, pomeni srečo, sicer pa nesrečo pri hiši. — Voda, v kateri »o se kuhala jajca, je dobra zoper lišaje. — Lupirte od jajec, ki so jih stolk.li za želodec, spravijo pod streho, da potem kokoši doma nesejo. Velika noč afi »vezom«. Najprej vstanejo dekleta, ki prigrabijo pripravljeni košar in hite v bližnjo cerkev, kjer so izvrši blagoslov. Včasih so še govorili, da se bo tisto leto prva omožila ona, ki prva pride domov s košarjem. Za zajutrek — »kosilo« — pride na miz« najprej nekaj luka, hrena, jajec in mesa; tudi kruh seveda, a prav preprost, ne »pogačac. Nato kava, katero dobi vsak v svojem lončku, kar sicer ni navada. Nihče pa ne sme jesti žegna, preden se ni umil; pravijo tudi, da navadno nedeljo ne smeš iesti, dokler se nisi umil! Nekaj podobnega ko v starem zakonu umivanje rok pred vsako jedjo. Kdor se ni že snoči pri večernicah postavil in pokazal svojo novo obleko, stori to danes pri deseti maši. Marsikateri še k maši noče iti, če nima nove obleke. Pri južiui jemo 'zopet — kakor pač le o največjih praznikih — vsak s svojega krož nika. Tudi želodec in ; pogačo« že načnemo Vse pa sproti zalivamo z dobro domačo pijačo, bodisi hruškovcem ali jabolčuikom. — fantje ostanejo popoldne doma, ker se no spodobi, da bi na vezom vasovali ali hodili v gostilno. Velikonočni vezanski ponedeljek! Zaj-t rek je tak ko na vezom. Na južino pa navadno vabijo goste; omožena hči pripelje na dom svojega moža, strici in tete se snidejo in po menijo po stari kmečki navadi. Še s sabo dajo vsakemu žegna, da l>o nesel domov pokusit. kako drugod pečejo. Tudi živina v hlevu dobi košček blago slovljenega kruha, z lukom pa ji nainažemo gobec, da je poleti na paši ne nje kača. Lo mački ne smeš dati žegna — tudi skorjice kruha ali kožice želodca ne — ker ima baje t repu tri vražje dlake. Žegnane kosti ne smeš glodati z.zobmi, ker pravijo, da ti potem po-črne; tudi rezati ali lomiti je ni dobro, ker IV dnigo leto menda imel prasec zlomljeno kost * * * Tako smo »sprevodih vezanskec praznike. Nekaj dni je še kakih ostankov in po-berij, nato pa se je zopet treba počasi priva diti na zelje in repo. Znova se začne delo, kajti prazniki so nas precej zamudili in tudi nekaj stali. Pa kdor ni prevelik skopuh, ima prav, ko govori, da je vezom samo enkrat na leto in ga je zato treba takrat praznovati, da ga pomniš vse leto. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica tta. so (v lastnem poslopju) Obrestovania vlog. nakan in orodBio vsako vrstnih vrednostnih oopiriev. deviz in valut borzne naroČila, nredirmi n Urediti vsake vrste eskomnt in inhaso menit ter nakazila v to- in inozemstvo sate-deooslti itd. iN. DPsoiBvni: firioii Liubiiaao Tel. ZOID Ml ZS98 r fnterurban Z706. Z806 Kr. Jaklič: Iz papirjev Papirji, po katerih brskam, so stari in neznatni, a tudi njih vsebina ni kdo ve kako tehtna. Vendar jih objavljam, zakaj zde se mi kakor košček mozaika, iz kakoršnih je sestavljena pestra sliku naših narodnih borb. Prvo pismo je iz leta 1867.; pisal ga je študent Miklov Tone iz Ribnice, takrat osmo-šolec v Ljubljani, svojemu očetu. Dijaštvo tistih časov je bilo predvsem narodno. Z vsem zanimanjem je spremljalo politične borbe, in veselilo se, kadar je bila borba uspešna, a bilo tudi ogorčeno, kadar Slovenci vsled sleparij in nasilstev v borbi s sistemom niso uspeli. Pismo je bilo spisano po izvršenih de-želnor-zborskih volitvah in se v tistem odstavku glasi: »Volitve v deželni zbor so sploh ta stare, samo v Ljubljani v mestu niso volili Tomana in Kluna, temveč Wur?ibacha in Kalteneg- > gerja. Sramota za Ljubljančane! Razlika je j bila proti Tomanu samo za en glas in pri Klunu za osem glasov. Toliko moram reči, da so nemškutarji sleparsko in nasilno delali, j Noben uradnik ni smel voliti Slovenca, a priti ! so pa morali vsi. Pri volitvi je bil sani Bach pričujoč- da se ga je vsak ustrašil. Včeraj | ste se dobro obnašali. Lepo je! Bravo!« (V Ribnici so bili izvolili Slovenca.) Mislim, da to pisemce dobro označuje bivši avstrijski sistem. Nekaj let kasneje so bile zopet volitve. Slovenci v Beli Krajini so imeli kandidata Pfeiferja. Ta kajpada ni bil všeč vladi in njenim nemškutarjem. Tedaj so spravili na noge okr. glavarja Mahkoto in ga poslali na agi-tacijsko popotovanje in poizvedovanje po okraju. Belokranjci so bili takrat morda še bolj gostoljubni ljudje, kakor so dandanašnji, pa so sprejemali velmožnega gospoda okrajnega glavarja ljubeznivo in postrežljivo. Bivši viniški kaplan, od katerega imam poročila, je pisal: »Šlo je od župnišča do župnišča, od župana do župana; vsi veljaki okraja so imeli čast gostiti gospoda okraj, glavarja. Vljudni ljudje so poslušali kandidatovo govoričenje, s katerim se je poveličeval. In da je bila resničnost pripovedovanja takoj izpričana, je imel s seboj okraj. šol. nadzornika. Ta revež je moral vselej, ko ga je glavar ob koncu govorjenja poklical na pričo, — kajpada v uradnem jeziku — »Nicht wahr. Herr Inšpektor?« potrditi: »So ist esk Tako je okraj, glavar s svojim spremljevalcem oblezel ves okraj in ker je bil povsod gostoljubno sprejet, je bil prepričan, da bo podrl narodnrga kandidata. V tem smislu je okrajni glavar tudi poročal v Ljubljano. Toda ob volitvi, ko so belokranjski možje glasovali, je sijajno prodrl Pfeifer. Lahko si mislimo, kako je bil okrajni glavar bridko presenečen, ko je navzlic lepi volilni turneji bil tako nevljudno odklonjen. Njegova čast je bila užaljena, kar ga je kajpada silno razlju-tilo. Tako omalovaževanje okrajnega glavarja in njegovega spremljevalca! :>Kdo je to povzročil?« Ob preiskavanju vzrokov poraza, je gospod okrajni glavar zasledil, da mnogi od onih. katerim se je bil povabil v goste in so pazljivo poslušali njegove samohvalne speve, niso delali zanj, še manj ga pa volili. Ugotovil je pa še resnico, da je bil diabolus rotae, ki je dvignil Belokranjce proti vsemogočnemu gospodu glavarju, živahni preloški administrator Zarnik. »Dieser Kerlk Ta je obležal gospodu glavarju v želodcu in mu prizadeval stalne bolečine, ki so ga zapustile šele potem, ko je pokazal Preloškeniu svojo moč. Sladkost maščevanja potolaži marsikatero bolečino. Preloška župnija je bila razpisana in edini prosilec za njo je bil Zarnik, ki je bil gotovo tako prepričan o uspehu svoje prošnje, kakor je bil kandidat Mahkota o uspehu svoje kandidature. No in zgodilo se je tudi Zamiku isto: Propadel je bil. Edini prosilec ni dobil zaprošenega mesta. Poraz je bil naravnost strahovit. Črnomeljski okrajni glavar se je pa veselil svojega poročila v Ljubljano.« Približno deset let kasneje je pa bila na- j .-topila v kranjski deželi doba »Ljubljanskega Lista«. Idajanje lista pa nekaj stane, a ker je najbolj pametno, da &e lastni fondi varujejo, so maherji podjetja prišli na edino zdravo idejo, ki pa že tedaj ni bila več izvirna, da je najboljše, ako krogi, ki bodo z novim listom varani, plačajo tudi stroške. Moje poročilo, katerega avtor še živi, pripoveduje, kako je naenkrat postalo živahno po vsej deželi. Okrajne glavarje so bili poslali na potovanje po okrajih, da so nabirali naročnike za »Ljubljanski List«. In šlo je zopet od župana do župana, iz župnišča v župnišče, in kjerkoli je imel okrajni glavar znanca, ga je tedaj obiskal in navijal toliko časa, dokler mu ni vsilil lista. Takrat so v vladni palači na Turjaškem trgu ocenjevali okrajne glavarje po uspehih, ki so jih le-ti dosezali z nabiranjem naročnikov. Tedaj je glavaril tam doli v Krškem, tistem ljubkem gnezdecu ob Savi pod Trško gorico, okrajni glavar Weiglein. Ta je bil mož, ki je ljubil predvsem zložno življenje. Nikdar ni imel namena skisati se v uradu, pač pa je rad zahajal na lov, kjer človek oživi telesno in duševno sredi vedno lepe narave. Lov za naročnike »Ljubljanskega Lista« mu kajpada ni prav nič prijal. Zganil se je nekoliko tako zaradi videza, zato pa tudi uspehi niso bili posebni in v Ljubljani kar nič več niso bili zadovoljni z delovanjem krškega gospoda glavarja, kajti njegov okraj je imel med vsemi najmanj naročnikov »Ljubljanskega Lista«. To je pa vzbujalo nevoljo v vladni palači ljubljanski in ko se je zbralo dovolj nevolje in jeze, tedaj se je pa sprožilo tako, da je vrglo Weigleina iz Krškega na agitacijsko potovanje, da bi potolažil jezo v Ljubljani. Prejel je bil namreč iz Ljubljane od samega gospoda deželnega predsednika pismo, v katerem mu je bilo razloženo, da ima krški okraj najmanj naročnikov lista. Za zgled mu je bil postavljen grof Pace. ki je glavaril nekje na Notranjskem in ki je bil dosegel v svojem okraju zmed vseh največje število naročnikov lista. Da je deželni predsednik krškega okrajnega glavarja vzdramil iz zanikrnosti, je zapisal v pismu: »Ich muss annehmen: ent\ve-der haben Sie kein Ansehen in ihrem Be-zirke, oder Sie thun gar nichts.« To grmenje je bilo tudi za Weigleina že kar grozeče in ker se je bal še kaj hujšega, se je napravil na pot. na lov. V gostoljubnem škocijanskem župnišču se mu je pa bil razvezal jezik, da je ves ogorčen pravil, kaj ga je doletelo in kakšni opravki okrajnih glavarjev so najnujnejši. Tak je bil avstrijski sistem, ki je končpo pogubil državo. Hlap če i a balada o radiu Johannes R. Beclier Oče mi je dal školjko na uho in vprašal: »čuješ morje?« Cul sem morje. Z gora so prišle pesmi njegove. Sivi, težki oblaki so pluli v obzorje. Če sem bil sam, sem poslušal morja glasove. Ko je oče umrl. so školjko mi vzeli. Ljudje so dejali, da je v Icrsti pri njem. Oče posluša, kako na koncu sveta zbesneli valovi kipe v neba objem. H kmetu sem šel za hlapca. K jedi me je povabil. Spim pri živini. Ta mi muie v sanje najslaje. Kje je domovina, sem že davno pozabil. Vem samo še, da vsako so leto na trgu postavili mlaje. Eksportna hiša MAR I BOR $ LUNA fllbin Pristernik Aleksandrova 19 Za letošnjo pomlad ter velikonočne praznike imam pripravljeno veliko izbiro in sicer otroike nogavice par od Din 5'— naprej, v črni, sivi, drapp, rujavi in beli barvi, moške nogavice (sokne) od Din 5"— naprej, llor nogavice od Din 12'— naprej, damske nogavice od Din 7'— naprej. Za kvaliteto prevzamem popolno garancijo | NADALJE NUDIM : Vezenine meter od Din — 75 naprej, čipke meter od Din 1'— naprej, ^vilene trake meter od Din l1— naprej. Vsake vrste sukanca, prejce, igel, gumbov ter raznega pribora za šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah. — Ročno delane otroike čevlje ter sandale od Din 24'— naprej. Lastno vezenje, predtiskanje in pletenje. VELIKA IZBIRA: srajc, spodnjih hlač, samoveznic, sprehajalnih palic, dežnikov itd- Po znižanih cenah! Samo Aleksandrova c.19 Velika noč v Slovenski krajini V gotovem oziru je v Slovenski krajini Velika noč bolj priljubljen praznik kakor Božič. Že cele tedne prej se vse veseli »žegnju« in sicer tem bolj, ker narod precej strogo drži post in se mesa skoraj popolnoma vzdrži. Privlačni so tudi cerkveni obredi, ki se opravljajo zadnje tri dni velikega tedna. Otroci se posebno veselijo Velikemu petku. »Mati so mi kupili gvant, da bom šo (šla) Bogeca gledat«, pripovedujejo otroci v šoli dan za dnem. Veliki petek popoldne res roma staro in mlado v cerkev in tudi dojenčka ni skoraj nobenega, ki bi ga pustile matere doma. Začetek velikonočnih praznikov je »vstajenje«. V vsej Slovenski krajini ga imajo v soboto zvečer. Ko se začne solnce skrivati za Pohorjem, v vseh cerkvah zadonijo zvonovi. K vstajenju gre večinoma mladina. Stari »čuvajo« hišo. Takoj po vstajenju zagorijo na kri.žpotih kresovi. Mladina že več dni prej zbira suhljad, kajti vsakdo hoče, da bi bil njegov kres največji. Krog kresov se zbirajo stari in mladi. Stari pripovedujejo pravljice in zgodbe iz Javnih dni. mladina prepeva nabožne in svetne narodne pesmi, otroci pa se igrajo in krog ognja plešejo »ringa-ringa-raja«. Kresovi ugasnejo krog polnoči. Najpomebnejši velikonočni dt-godek je uživanje »žegnja«. To je za ljudstvo nekaj svetega. »Zegnanje« je bilo v prejšnjih časih skoraj povsod velikonočno nedeljo ob solnčnem vzhodu v župni cerkvi. Sedaj se blagoslavljajo jedila po vaseh v soboto popoldne, v občinah, ki so sedeži župnij pa v nedeljo zjutraj. K ?žegnju« nese navadno tisti od vsake hiše, ki ima najhitrejše noge. Komaj je obred končan, pograbi vsak svojo košaro in beži proti domu, kakor hitro le more. Na cesti se vrši prava tekma in vsak napenja sile, da bi bil z žegnjem prvi doma. Dasi se blagoslovijo jedila že v soboto, jih začnejo skoraj povsod uživati šele v nedeljo zjutraj. Uživanje se vrši na precej slovesen način. Ko je čas za zajutrk, se poda vsa družina v sobo. Pri mizi vsak stopi na svoj navadni prostor. Ko odimolijo, se vsedejo. Miza je poginjena z belo »stolnico«. Vsak dobi bel krožnik, kar se v mnogih hišah drugače celo leto ne zgodi, ker jedo iz skupne sklede. Sredi mize je košara z »žegnjom«. Oče odgrne belo ruto, s katero je košara pokrita in začne deliti jedila. Najprej dobijo vsi »belice«. Pisank, ru-menk Slovenska krajina do zadnjega časa ni poznala in jih tudi sedaj ne delajo. Razen belic da oče vsakemu košček kruha, mesa in hrena. Lupin, kosti, drobtin in drugih ostankov ne mečejo ven, marveč zberejo vse skupaj in de-nejo v košaro na poseben prostor. Po zauživa-nju »žegnja« pijejo vsi kavo in s tem je zajutrk končan. Kako visoko ceni ljudstvo blagoslovljena jedila, je razvidno iz tega, kako ravna z odpadki. Ti ne smejo iti v izgubo, marveč jih vržejo v ogenj, da zgorijo. Velika noč je praznik deklet. Ta dan se hoče vsako »postaviti« z novo — seveda lepo — obleko. Četudi je včasih mraz, pridejo v cerkev brez odevala. Tako delajo tudi mlade neveste, ki so se v predpustnem času poročile. K maši pridejo v poročni obleki. I. A. lvrylov: Basni Farda So, ki si jim — da si Ie njih prijatelj — ti prvi genij in pisatelj; a drugih kdo naj poje še tako sladko, ne le da hvale ga od njih ne doletijo, pri njem še čutiti krasoto se bojijo. Čeprav jih s tem morda nekoliko ujezim, a mesto basni jim dogodek sporočim. Je v hramu božjem propovednik (v zgovornosti sam Platonov naslednik) farane dobrih del učil. Iz ust se govor mu ko med sladak je lil V njem čista je resnica brez slepila kot z lancem iz zlata k nebesoni dvigala vse misli in čutila in razkrivala svet, ničemurnost sveta Duhovnik sklene svoje poučilo,' a vsak ga čuje še in do nebes povzdignjen, ginjen srčnomilo, ne čuti solz, lijočih iz očes. Ko narod se iz hiše božje zgrne, »Kako prijeten dar!« nekdo k sosedu se obrne. »In kakšen sla j in kakšen čar, kako vse k dobremu navaja nas ta žar! A tebi ne zmehča zakrknjenosti stare, ko ni solze v očeh ti videti?! Mar nisi razumel?« — »Kako umel ne bil A kaj mi je potreba jokati, saj nisem iz te fare!« Prevel Georges. S čudno pripravo prišli so iz mesta možje, ko prišla je pomlad. Rekli so kmetu — bil sem v hlevu z živino — iTu na tem črnem gumbu obrat. — Čuj ves svet... tuj vsemirskih zvokov vsebino...«■ Nad streho smo žico napeli. Kmet je povedal: »To so anteneU Ukazal mi je, ko smo v sobi sedeli: t-Okna odpri, vsak val mora skoz stene!« Obrnil je gumb — in zapeli so zbori Kot da nam pojo iz nebes. Kmet se je sklonil: »čuješ? Govori.U Sklonil sem se: »čujem — svet ves .. Na tratah bil je veter teman Morda je on k nam zvoke podil? Zaprl sem oči in videl zvokov sem dan. v školjki se morja odmev je glasil. Morje je bilo, ki čul sem ga že otrok. Skoz školjko se na uho je morje glasilo. Z odprtimi ustmi strmel sem: »Morje, tvoj je čudež globok. Nekoč boš domov me nosilo.. .< Prevedel C. Kočevar. Krasne tlakove mozaične plošče za veže, cerkve izdeluje in poklada Cementarna Gostinčar PEŠATA, DOL PRI LJUBLJANI pucn novi modeli! Dobe se po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdki Ign. Voh. Unbllana .. . ...... ...'t-....'.'. r 1 " ■Ml MBl __^L. Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi: Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in koloni jalno blago - sadje - mesne izdelke -južno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo olje za živino - kmetijske stroje in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd, - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini 10 STMA KUHINJA! Vso kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto - ves porcelan in vso steklenino, od preproste do najfinejše - jedilni pribor -moderni kuhinjski stroji - vse gospodinske in gospodarske potrebščine - orodje - okovje - vso železnino - nosilke - cement -železje in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice - kompletne kopalne in umivalne naprave nudi najceneje BOGDAN ŽILIČ LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 11 POLEG »FIGOVCA« Na debelo! Na drobno! Prijazen gospod V odlični restavraciji velemesta je sedel za majhno mizo prileten gospod in preudarno popil zadnjo čašo francoskega vina. Natakar je pospravil z mize posodje in podal gostu ročno skodelo, da si umije prste. »Ali ste poizvedeli, kdaj odhaja ekspres-li vlak?« »Da, gospod. Ekspres v Milan odpelje v treh urah. Dovolj časa imate še.« »Hvala. Prosim račun in avto.« Ko se je avtomobil us-tavil pred vhodom, je gospod, čigar beli lasje so se vili izpod širokokrajnegn klobuka kakor venec, počasi in nekoliko okorno stopil v voz in velel šoferju, naj ga pelje po parku na izprehod. Toda že po par minutah je dal na cesti z velikimi trgovinami ustaviti, plačal šoferju in vstopil v veliko konfekcijsko trgovino. »Ali naj čakam, gospod?« »Tudi prav.« Priletni gospod je šel, kakor bi imel čisto določen namen nekaj kupiti, naravnost v velike prodajalne prostore v pritličju, potem si je pa nenadoma premislil in se iskaje ozrl naokolu. Eden izmed voditeljev trgovine, ki ga je opazoval, je prišel k njemu in ga vprašal, česa želi. »Rad bi kupil svilene srajce!« »Prosim, v drugem nadstropju. Tu na desno je dvigalo!« Fant, ki je vodil dvigalo, se je režal in gospodu v drugem nadstropju z globokim priklonom odprl vrata. Zopet je stal priletni gospod sam in se navidezno ni vedel kani obrniti. Ena izmed prodajalk v njegovi bližini se je smehljala in nasproti drugi nekaj rekla, česar pa ni mogel razumeti. »Prosim, kje dobim svilene srajce?« »Zadaj levo, gospod!« Slednjič. >Rad bi kupil svilene srajce, gospodična.« Mlada gospodična je zardela. S takimi izrednimi kupci je treba ravnati posebno previdno. »Katera velikost, prosim?.: »Tega ne vem. Toda primerne ovratnike zraven.« Kot sama kri in mleko postane Vaš obraz v 3 urah Enostavno rHZiiuvžito nekaj kapljic pasterilira-noga Loton-uiioka za obraz po koži na obrazu. Nato natresite navadnega lepotilo in VuS 01 ra/. postane nninali čist in mehak kot baržun. Uvela koža na obrazu oživi, s Bvetliknjočega se nosu in čela izgine vsak sijaj, pogreške obraza izginejo, obraz se več ne poti, solnčne pege izginejo. Letou-mleko jo popolnoma neškodljivo. Primerno jeza vsak obraz. Njega učinek ju nonavadno dolgotrajen! Na letouizlrano kožo natreseno lepotilo traja celi dan ali celo noč. Lepotilo, ki se nanose na Leton, je popolnoma nevidno. — Steklenica Leton-mleka za obraz, ki zadoSča z& dolgo časa, stane Din 311'—. Dobi se v lekarnah, ilrogerijah in purfumerljah. — Co bi se kje ne dobilo, obrnite se na krajevno zalogo Drogeri ja „NBita" Kolor I UnbrlC Siibotica, Strossmayerjevn nI. ali nn drogerijo OregorlC Ljubljana. Ogledala vseh vrst, velikosti in oblik zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledastr, alabaster itd. Spectrum d.dL Ljubljana VII — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Mlado, čedno dekle se je zmedlo. »Če bi si smela dovoliti opazko, gospod ...« ' »Prosim, prosim...« »Menda ste se zmotili, gospod. Pri uas imamo samo damsko konfekcijo.« »Damsko konfekcijo?« Prijazni gospod se je lahno posmehljal, kakor se je zdelo gospodični, je bil v zadregi. Vendar ni vedela, ali se je res zmotil ali no. »Saj ravno svilene ženske srajce bi rad kupil, ljuba gospodična.« »Potem pa prosim!« Gospod je sedel in si dal streči. Preudarno je potegnil iz žepa uro in odprl pokrov. »Premislil som si, gospodična, imam še dovolj časa, da vse, kar treba, nakupim pri vas. Kupil ne bom samo svilenih ženskih srajc, marveč vse, kar dama potrebuje in jo veseli.« »Kakšne velikosti je vaša gospa soproga, gospod?« »Oh, nisem oženjen... nimam več žene.« »Na vsak način bi bilo boljše, gospod, ako bi vaša gospodična hčerka sama prišla z vami semkaj, kajti brez potrebne mere tvrdka seveda ne more jamčiti, da se bo vse dobro prilegalo.« »Tega tudi ne zahtevam.« Mlada čedna gospodična je bila v skrajno mučnem položaju. »Kako velika pa je dama?« »Kako... Da, vaše postave bo, gospodična. Morda boste merili kar po sebi.« Zopet je mlada gospodična vsa zardela. »S čim pa naj tedaj postrežem, gospod?« »Z vsem, kar more mlada dama, ki je vesela in ljubezniva, rabiti. In, prosim, samo najboljše.« Mlada gospodična je bila v vedno večji zadregi in namignila je majhni tovarišici, naj ji pride pomagat. Karton za kartonom so vlačili na pult, odpirali omaro za omaro. Kakšna čuda oblek, srajc iz tančice z dragocenimi čipkami itd. so bila tu! »Toda, ljuba gospodična, ali je tako neprijetno streči staremu gospodu, kakoršen sem jaz?« »Gotovo ne, gospod.« »Kateri vzorec naj vzamem?« »Ko pa ne vem, kateri bi — dami najbolj ugajal, gospod?« 'Katerega bi pa vzeli vi, dko bi /.ase izbirali?-: »Samo tega-le.« »Potent pa prosim, le kar dvanajsterico!« Mlada, čedna gospodična je postala mirnejša še-le tedaj, ko so prešli iz kočljivega obeležja. Sedaj so bili pri nogavicah. -To, gospod, je sedaj modna barva... To je najboljša svila ...« »Le kar dvanajsterico, ljuba gospodična.« ln gospod se je smehljal in se s svojo palico tapljal po mečih. »Klobuke!« »Ti so na drugem oddelku, gospod; morali bi se pač potruditi...« »Želim jih videti pri vas, gospodična. Pošljite ponje. Ako v vaši trgovini ne morete postreči tako, kakor želim, potem grem pač drugam.« Oh! Tega mlada gospodična za nobeno ceno ne bi hotela. Takoj je poslala k ravnatelju. Seveda se da to narediti. Čudaški gospod! Prinesli so klobuke, cele gore kartonov. Stari, prijazni gospod je imel okus, toda mlada gospodična tudi. »Če denar v resnici ne igra nobene vloge, gospod, potem bi izbrala samo tega-le. In ne onega-le. Dasi je vsekako tudi čudovit.« »Potem vzamemo oba, ljuba gospodična.« Za klobuki obleke. »Ne, ne želim videti nobenih pomerje-valk. Velikost mora biti vaša. Časa imam dovolj.« Vsakih pet minut je prišla mlada, čedna gospodična v drugi obleki in drugem klobuku. In v drugih črevljičkih na malih nogah. »Čudovito!« Priletni gospod je bil pošteno zavzet. »Obleke vzamemo kar vse, ljuba gospodična.« Vodja trgovine se je plazil oddaleč oko-lu njega kakor hijena. »Sedaj pa še plašče!« Po preteku dveh ur je prijazni gospod končal svoje nakupe in prosil, da sc mu sestavi račun. Mlada prodajalka je mrzlično seštevala. In bilo ji je veselo pri srcu, ko je pomislila na lepo damo, ki bo smela nositi vse te dragocenosti. »Da, če je kdo bogat...« Ona si je mogla privoščiti le vsake toliko časa po en par teh zlatih svilenih nogavic, katerih je kupil prijazni gospod kar dvanajsterico. Za prodajalko je stal, za kupca neviden, vodja. »Blago ne srne iz trgovine, dokler ni plačano. Sle razumeli?« »Da.« »Tu nekaj ni v redu.« Vodja je zopet izginil. »Ali hočete takoj plačati, gospod, ali pa vam sinemo stvari poslati...?« »Tujec sem tu, ljuba gospodična. Treba je tedaj pač, da svoj račun uredim.« »Zaradi reda, gospod.« »Kajpada, rad.« »Tam je blagajna!« Vodja se je bil zopet pojavil za kupče vim hrbtom ter ga ostro opazoval. Najbrže inozemec, ki namerava plačati s ponarejenimi novčanicami. Toda prijazni gospod je bil daleč od vsake sumnje. Ne da bi trenil z očesom, je plačal vrtoglavo viso-soki račun. Ko se je obrnil, je stala poleg njega mlada, čedna gospodična. »In kani smem stvari poslati, gospod?« Nekaj trenutkov jo je motril in ni takoj odgovoril. Potem je rekel smehljaje: »Če mi hočete napraviti veliko, zelo ve liko veselje, ljuba gospodična, potem pošljite vse na vaš naslov.« »To je ..vendar ...« »Na prijeteu način ste mi pomogli preko dveh drugače mrtvih ur, ljuba gospodična, tako da sem jaz vam hvale dolžan, ne vi meni. Kaj ne, da mi ne daste košarice? Saj drugače ne bi imel nikogar na svetu, čigar naslov bi vam mogel dati. Hvala tedaj!« In prijazni gospod z belimi lasmi je šel po stopnicah nizdol mnogo lažje in veseleje nego je bil prišel. In se ni nobenkrat obrniL Mlada, čedna gospodična je pa še vedno stala s svinčnikom v roki in ni mogla umeti. Blagajničarka je kovarno nekaj zašušlja-la. Mlado gospodično pa je bilo sram zaradi nezaslišanega darila. Prijazen, prileten gospod je ravno še ujel ekspresni vlak na jug. (Peter Moy.) r AKO RABITE TISKOVINE ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAK-SNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, DLAG O VOLITE SE OBRNITI VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - \ VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO JUGOSLOVANSKA TISKARNA 6'RZOJ AVKISi JUGOTISKARNA LJUBLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO OrrSET-TISH ♦ KAMENOTISH KNJIGOTISK ♦ UMETNIŠKI IISH CltKOLIVNICA* KNJIGOVEZNICA NOVO mP1ICHW 250 cm3 motorno kolo Najvarnejše tn najboljše naložite denar pri ¥ Celju registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palati na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 85,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlasatelll pri Ljudski posojilnici v Celju ne plataio nobenega rentnega davka f ■ Skrbite da bo VaSe perilo vedno snažno, ker to zahteva 7.drav je. še danes zahtevajte v«"ikl ilustrirani katalog »d veletrgovine Stcrmockl, Celje, v katerem dobite moSko srnjce molino Din 34, ista s cofir- prsmi Din 30. iz beloga platna Din 36. Iz cefirja4!>, modna iz cefirja , bela piko 4(1, fraksrajca 90, molino spodnje hlače 21. iz pisanega gradla'29, lz finega gradla5J. Velika izbira vseh ostalih vrst perila in tisoč drugih prodmetov odlične kvalitete po najnižji ceni. Ncodgovarjajoče se zamenja alt pa vrne denar. Cenik zastonj. Veletrgovina in industrija periia R. StermeckI, Celje št. 18 Dravska banovina. Cena proti gotovini: S>5n I2.00G'— Ugodni plačilni pogoji na_6, 12, 18, mesečne obroke. — Najcenejše motorno kolo, ki ustreza vsem zahtevam, — Zaloga vseh rezervnih delov. — iiustrovani kataiog brezplačno. Glavno zastopstvo: VIKTOR BOHINEC, Dunajska cesta 21, Ljubljana Od dobrega najboljše je le Gritzner - Adler- Kayser šivalni str) in kolo elegantna izvedba — najboljši materijal URANIA pistalnl stroi v 3 velikostih Novost Šivalni stroi kot damska pisalna miza Lc pri 3cs. Peteline, Lfuhflsna TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke NAŠIM MALIM ZA VEUKO NOČ! Mirko Kunčič: Priromal je branjevček.. Priromal je branjevček s koškom na rami. Od hiše do hiše zdaj hodi in trka na duri in pirlie rdeče zgovorno ponuja povsodi. >Po čem pa je, branjevček zajček, ta roba?« sprašuje mamica živo. A branjevček zajček smehlja se dobrotno: >Hm, vi me razumete krivo. Marljivim otrokom dam jajSk za boglonaj deset in še več kakšen hip. Hudobnim otrokom pa škrat bo iz šume prinesel sto leskovih šib!« Mirko Kunčič: Tinčkov sen. Zunaj se odpira popje. Gozd se odeva v zeleno, trate so polne cvetic. Ptički se drainijo in goslole: vsak grm je živ in slednje drevo. In hiše. hišice se dramijo in se odevajo v praznično. Vse je umito, pomlajeno in slovesno veselo. Tinček sam je prazničen. Vse igrače je popustil. Z nekim tajnim spoštovanjem nosi ragljo s seboj. Povsod, kamor gre, mora imeti ragljo. Včasih zasuče, da priprava ropotaje za-škriplje. Kadar gre v cerkev, je zelo resen. Zamišljeno posluša otožne žalostinke in šteje sveče na trikotnem svečniku. Rdeče ugašajo druga za drugo, dokler ne pride nazadnje na vrsto srednja, bela. Duhovnik udari trikrat s palico po tleh in Tinček drvi z otroci za cerkev ter vrti ragljo kakor za stavo. Doma je miren, zamišljen. Skrivnostno-svečani obredi velikega tedna prevzemajo vse njegove misli. In poleg tega raglja, ki se mu zdi kakor živo bitje. Niti zvečer, ko ga mati de-vajo leč, se ne more ločiti od nje. Na vzglavje jo položi in se z licem stiska k njej. V snu je nemiren. Kakor se zgane, pritisne na ragljo, ki škripaje zaropoče, Tinček pa sliši iz njenega ropota hrup strašnega sprevoda. Pisana množica se gnete po ulici. Otroci, ženske, moški, vmes mrki vojaki, a med njimi sklonjena postava. Tinček se tišči v kotu, v presledku med dvema hišama in gleda in posluša. Vrišč je vedno glasnejši. Divje besede, smeh, psovke, jadikovanje in pretresljiv jok, da Tinčka do srca zazebe. Sredi gneče stopa pod težkim križem izmučen in ves okrvavaljen — On sam, Bog. Tinček gleda in zapazi Veroniko, s krvavim odtisom božjega obraza na belem prtu. Zaupno, kakor k materi, se stisne k dobri ženi in se potlej mimo nje prerine do Njega samega, ki omaguje pod težo. Plalfo skuša z drobnimi rokami prijeti težko breme. Tedaj se ozre Gospod: >Kaj bi rad Tinček?« »Pomagal bi nesti«, — zardi deček in plaho povesi oči. Množica kakor okamenela obmolkne in se razgubi. Nikogar ni več, niti strogih vojakov ni, samo Odrešenikov obraz veličastno žari pred strmečim dečkom. Na ramenu ni več križa in Gospod je bolj in bolj svetal. »Hvala ti za pomoč! — pravi malemu. Beseda zveni kakor čudežna godba. In Tinček gleda te blage oči. Rad bi povedal kaj prav toplo-lepega, pa je tako blažen, da ne more ziniti besede. »Pojdiva zdaj skupaj!« — pravi Gospod in ga prime za roko. In glej! Ko gresta, se jima samo trosi dišeče cvetje na pot Zvonovi zvone in fanfare ju pozdravljajo. Vesele pesmi se glase krog in krog in od povsod odmeva: »Aleluja!« Tinček drhti: Gospod, Gospod«. Pogleda in naenkrat vidi, da je sam. Ozre se. Se enkrat, plane in se zbudi. V širokih pramenih lije v sobo solnčna luč in pri fari pojo velikonočni zvonovi Vinko Bitenc: Zgodba o nebogtjencu Lojzka. V ozki predmestni ulici je stanovala stara, revna vdova Marjeta. Preživljala je sebe in svojega vnuka Lojzka z borno pokojnino, ld jo je dobivala po svojem rajnkem možu. Včasih je tudi zakrpala kako obleko, pošila staro perilo in nogavice delavskim družinam, ki so stanovale v njenem okolišu. Lojzek je bil sirota, sin Marjetine hčere, ki je umrla ob njegovem rojstvu. Očeta pa mu je zasulo v rudniku nekje na Holandskem. Tako sta ostala sama s staro materjo Marjeto. Lojzek je bil čudno bledega obraza, velikih svetlih oči, ki so zrle žalostno v svet; venomer je tiho pokašljeval. Ko so v zgodnji pomladi zacveli zvončki in trobentice po livadah, je rekel Lojzek stari materi: »Mati, grem natrpat zvončkov in trobentic in jih bom jutri nesel v mesto naprodaj.« Lojzek si je bil namreč zatrdno obljubil, da za Veliko noč mora imeti nove hlače in nove čevlje. In kje naj bi bilo lažje zaslužiti denar, kakor pri prodaji cvetlic! — Odpraviš se zgodaj od doma v mesto s polno košarico cvetlic. Tam se postaviš ob vogal visoke palače na najprometnejši ulici in ponujaš mimoidočim šopke. >Trije šopki — samo en dinar!« Imenitne gospe in gospodične se prijazno ustavljajo, prebirajo in kupujejo po enega, dva, tri ali še po več šopkov. Včasih dobiš kar dva dinarja za en sam šopek, ker nekatera gospa ti denar kar podari in si vzame šopek šele na tvojo željo. Lojzek je izračunal, da bo izkupiček za cvetlice ravno do velikega tedna tako narastel, da si bo mogel kupiti hlače in čevlje. Ni bilo dneva, da bi ne nesel polne košarice cvetlic v mesto. Včasih ubogi Lojzek skromnih šopkov nikakor ni mogel spraviti v denar. Zgodilo se je, da je prodal samo dva, tri šopke. Žalosten je prišel domov, solze so mu tekle po licih, ko je prinesel stari materi malenkostni izkupiček. Vdova Marjeta ga je tolažila, da bo že boljše. »Oh, koliko dni je še do Velike noči!« A Velika noč se je bližala z naglimi koraki. Vsa narava se je pripravila za praznik vstajenja, praznično razpoloženje, radostno pričakovanje je žarelo v obrazih ljudi, ki so hiteli semintja po ulicah. Na veliko soboto se je bil odpravil Lojzek kakor navadno navsezgodaj v mesto s polno košarico cvetlic. Mati Marjeta je skrbno zavila Lojzkov prihranjeni denar v. robec, ga zavezala na vozel in še skrbno naročila Lojzku, naj pazi, da denarja ne izgubi. Rada bi bila šla sama z njim v mesto, da bi kupila Lojzku zaželjene stvari za pirlie, toda noge so jo tako bolele in dela je imela toliko pred prazniki, da ni utegnila. Lojzek pa je tudi ko-rajžno obljubil, da bo lahko sam kupil, kar si je bil že zdavnaj izbral pred trgovčevo izložbo. Ta dan je bila Lojzkova kupčija bolj slaba. Ljudje imajo pač pred prazniki toliko raznih brig in skrbi, da se malo zmenijo za prodajalce cvetlic po uličnih oglih. Lojzek je postajal nc .,, ren. Kaj če zapro trgovine, in bo on o Veliki noči brez nove obleke! »Šest šopkov za en dinar!« Proseče je ponujal mimoidočim šopke vijolic, toda le malokdo se ie ustavil, da bi jih kupil. Lojzek je v mislih izračunal, da mu manjka še celih deset dinarjev do potrebne vsote za obleko. Kaj pa, če bi mu trgovec popustil tiste dinarje?! — Lojzek je pograbil košarico s cvetlicami in jo urno mahnil preko mostu do trgovine. Boječe je stopil noter. »No, kaj boš pa ti povedal, fantiček?« ga je prijazno nagovoril debcluhasti trgovec. Lojzek je bil od samega strahu ves zmešan in je komaj izpregovoril. »Hlače in čevlje bi si rad kupil.. .< Trgovec se je nasmehnil. »Pa imaš denar, mali?< »Imam, pa ne vem, če bo zadostovalo Mogoče bi mi popustili deset dinarjev... Za to vam dam vse »e cvetlice, kar mi jih je ostalo v košarici.. .< Slučajno je bila tedaj v trgovini neka imenitna gospa. Zasmilil se ji je ubogi Lojzek, pristopila je k njemu in ga pobožala po licih. In kaj menite, otroci, kakšen je konec te zgodbe? — Nebogljenec Lojzek še nikoli v življenju ni doživel tako veselih velikonočnih praznikov. Bogata grofica ni imela svojih otrok in je Lojzka vzela za svojega. Vsega je imel v izobilju; za Veliko noč je dobil lepo novo obleko, nove čevlje, jedel je sladke potice, pomaranče in druge dobre reči. Tudi na staro mater Marjeto ni pozabil; večkrat jo je obiskal in ji prinašal lepih daril. — Cvetlice pa je vse življenje ljubil nadvse. Vstajenje VSTAJENJE Med njivami procesija po dva in dva, po dva in dva z molitvijo in pesmijo vstajenja dan proslavljajo. Pred srenjo stopa Jezus sam, z nebeškim žarom ves obdan; v pozdrav Mu ptički gostole in sladko rožice di&č. Bandero zmage — Glas zvonov drhti nad strehami domov, odmeva v srcih radostnih kot glas neba, kot božji dih. Josip Vaudot: Vidina Velika noč. Tema je še bila in noč je še bila, a vendar je ono cuuuo, ua so peieum nu vasi prepevali kaiior še nikoli. VeliKe zvezde so gorele po nebu, bile so lauo goste, da bi jih človeii ne preštel, pa čeprav bi jin prešteval deset let. Mrzel veter je žuborel skozi zagorsko dolino in potoček se je bahljal sredi proda, kakor da mu je sredi teme tako prijetno kakor nikjer. A ni bila noč, to je moralo biti že jutro. Zakaj sredi teme so se nekje zamajali zvonovi, zapeli in pritrkavali, da je z njimi zapela vsa dolina. Vida se je predramila. Samo enkrat Je šinila z roko in že je zdrsnila s postelje. Naglo je začela iskati pisane copatke in jih hitro našla v temi, ker jih je bila že snoči lepo postavila k postelji, da se v jutru ne bi predolgo z njimi zamudila. Še enkrat je po-sluhnila in se hotela prepričati, da res ne sanja, kakor se ji je zdelo v prvem trenutku. »Ojej, saj res pritrkavajo velikonočni zvonovi,« se je zadovoljno nasmehnila. »In sem se bala, da jih v spanju ne bom slišala. Pa so zares zvonovi, joj, velikonočni zvonovi.« Tipala je v temi in je kmalu našla plašč, ki ga je bila snoči položila na stol. Smuknila je vanj in se po prstih splazila iz sobice. Tema je bila po veži, joj, da bi bilo človeka skoro strah. A Vida se ni bala, ker se strahov ni bala, saj ni bila videla še nobenega nikoli nikjer. Splazila se je do vežnih vrat, a je bila skoro premajhna, da bi segla do kljuke. Že se je prestrašila, da vrat ne bo mogla odpreti in bo morala poklicati mamico. A mamice ni hotela za ves svet poklicati, ker je vedela, da bi se ji mamica nazadnje smejala. Mamica je že taka, da noče nič verjeti in se smeje, če se Vida domisli nečesa, ki je vendar tako lepo, da lepše stvari ni na svetu. »Hm,« je vzdahnila Vida v skrbeh pri vratih. Na vso moč je stopila na prste in glej — že je dosegla kljuko. Vrata so malcc zaškripala. a ker so peli velikonočni zvonovi tako glasno, mamica ni slišala škripanja. Cula ga je komaj, komaj samo Vida. Stopila je na prag in se tesno zavila v plašč, ker se je zagnal vanjo hudi zagorski veter. Pogledala je po nebu. Nehroj zvezd je gorelo po njem in se zibalo nemirno. Vida jih je motrila od vzhoda do zahoda, od juga do severa. A nikjer ni bilo zvezde, ki bi se mirne, kakor da jih plaši neznanski strah, ki velikonočni, zvonovi. Oh, vse so bile tako nemirne, kakor da jih plaŠ neznansk strah, k je stopil na najvišjo goro in se jim reži in jim grozi s črnimi rokami. Vida je vzdibnila bridko in se je skoro razjokala. Oh,-.; je rekla, > zaman sem vstala.« Niti ene mirne zvezdice ni nikjer. Joj-mene, da mora biti tako! Stara Marina se mi je najbrž nalagala, ker tako rada verjamem vse lepe reči. Pa se mi bo smejala !n me še večkrat imela za norico.« A glej — hipoma so ji zazrle oči tik nad vrhom najvišje gore dve veliki zvezdi, ki se prav nič nista ganili, temveč sia mirno gledali \» temo, gledali Vidi naravnost v oči. Oh, bili sta tako krasni, da se je Vida zasmejala od veselja. Tlesknila je z rokami in v srcu ji je bilo tako prijetno kot še nikoli. »Zvezdici, joj, moji zvezdici!« je govorila. 3-Pa sem vaju le našla in stara Marina se mi ni prav nič nalaeala. Najlepši kos kolača ji ponesem 7,jutri, da bo tudi ona vesela. Zvezdici, moji miljeni zvezdici!«; Dolgo, dolgo je strmela v tisti dve zvezdi in od veselja ni vedela, kaj bi počela. A že so pojemali jutranji velikonočni zvonovi. Samo enkrat so še zapeli, pa so vtibnili hipoma. Tišina je legla na zagorski svet, samo petelini so še prepevali. A tudi zvezde so ugašale in Vidi se je zdelo, da je nebo pre-pregla sivkasta megla. Za meglo pa se je skrila zvezda za zvezdo; tudi oni dve veliki, mirni zvezdi sta smuknili v meglo in že ju ni bilo nikjer več. A bila ni megla, bil je samo jutranji mrak, ki je pred solncem šinil iz kraja v kraj. Vida je smuknila nazaj v hišo in se vlegla nazaj v posteljo. A zaspala ni več. Neprestano se je smehljala in si mela roke. In je mislila na tisti dve mirni, lepi zvezdi in na Marino, ki ji je bila še včeraj pravila takole: »Tičica, ti še ne veš tega, a jaz vem. Če stopiš v velikonočnem jutru pod velikonočno nebo, ko pritrkavajo velikonočni zvonovi, in če se ozreš v nebo in vidiš dve mirni zvezdici, blagor tebi. Zakaj tvoje oči bodo zares postale dve zvezdi, dve veliki, mirni zvezdi. A težko je to, težko. Človek mora biti še otrok, veš, prav tako dekletce kot si ti zdajle. Meni bi prav nič ne pomagalo, ker sem stara, joj, tičica, tako stara!« Vida se je čudila in ji skoraj verjeti ni mogla. A ker je znala stara Marina govoriti same lepe reči, ji je le verjela. In je sklenila, da pojde gledat tisti dve zvezdici, in glejte — zagledala ju je in ju našla, ko so peli prvi velikonočni zvonovi. In je bila Vida zdaj prepričana, da ji oči čez noč postanejo zvezde in se bodo smejale, samo smejale, prav tako, kakor sta se smejali oni dve veliki, mirni zvezdi nad najvišjo goro. Rano v jutru je nesla siroti stari Marini velik kos velikonočnega kolača. Starka se je razveselila in jo pobožala po laseh. A že ji je Vida pravila: »Teta, ali veste, da sem ju davi videla? Joj, bili sta tako lepi in sta se smehljali! Kar vesela sem, teta. Ko boste pojedli ta kolač, vam prinesem drugega. Veste, zato, da boste tudi vi veseli kakor sem jaz.« »Pa koga si videla, tičica?« se je čudil« stara Marina. »Videla sem ju — saj vam pravim, da sem ju videla,« se je smejala Vida. Hotela pa ni povedati, ker se je bala, da bi se ji nemara Marina smejala, kakor bi se smejala mama, ki kar nič noče verjeti lepih reči. Zato se je naglo zasukala in zbežala iz borne koče. Napotila se je preko travnika proti skalovju, ki se je dvigalo nedaleč tam ob gorskem potočku. Velikonočno jutro je bilo krasno. Solnce se je smejalo s pomladnega neba, škrjančki so žgoleli nad dolino in v goščavi onkraj potočka so gostoleli trije kaši. Vida je prepevala vso pot; prepevajo, ko je trgala prve pomladne rože, da jih zveže v krasen velikonočni šopek. Že ga je nabrala in povila, pa je stopila k potočku Obstala je ob tolmunu, ki je bil miren in tako prozoren kot najčistejše zrcalo. Vida se je sklonila nad njim, da bi videla, če se v tolmunu igra samotna riba. A že se je začudila in se je zasmejala glasno. Videla je v tolmunu samo sebe, svoj obraz je videla prav natanko, a srvojili oči ni videla prav nič. Mesto njenih oči sta se sn ejali v tolmunu dve veliki zvezdi, prav taki zve;:di, kot ju je videla davi na nebu, ko so pritrka-rali velikonočni zvouovi. Vida je tlesknila i rokami in je vedela, da se ji stara Marina ni prav nič zlagala ... Saj bi mogoče vse to nazadnje niti re ne bilo, če bi sam ne bil videl tega. Saj mala Vida res nima oči, a ima dve zvezdi, ki se smejeta prav tako kot velikonočna radost. In če se čudite in ne verjamete, lahko vam! Tudi vi si lahko dobite drugo veliko noč dve zvezdi. Samo Vido povprašajte in povedala vam bo vse in žal ne bo vam prav uič, s meni šc najmanj... Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hlS, iz znanih Karlovskih opekarn ,ILO« VAC" dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo ..EKONOM' generalno zasiopsivo za Dravsko banovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Mirko Kunčič: Verica in njeni pirhi. Ko j e Verica povečerjala, »i je lopo se-«ala čevlje, voščila mami lahko uoč in zlezla v posteljo. Preden pa je zatisnila trudne oči, se je mama sklonila nad njo in ji dejala; »Ne pozabi, dušica, da je jutri Velika noč. Le glej, da boš zgodaj vstala. Saj veš, da pri-skaklja na veliko nedeljo iz šume zajček Du-deldajček s koškom na rami in nosi otrokom pirhe po hišah.« Verica je veselo plosknila z rokami in vzkliknila: »Hojej, kar brez skrbi bodi, mama! Velikonočnega jutra pa že ne bom zaležala.« Komaj je naslednjega due dobro solnce vzšlo, že je bila Verica na nogah. >Ali je bil zajček Dudeldajček že tukaj?« je pobarala mamo. »Seveda je bil,:: je potrdila mama; »in še kako lepe pirhe ti je prinesel.« »Kam jih je pa dal?« je bila punčka v svoji nedočakauosti na moč radovedna. »To bi pa že morala vedeti,« ji je razložila mama, »da zajček ne položi pirhov otrokom kar tebi nič meni nič pod nos, nego da jih dobro skrije. Poišči jih!« In jih je Verica začela na vso sapo iskati po sobi in kuhinji. Pretaknila je vse kotičke, odprla vse predale, vtaknila nos v vsak lonček in v vsako luknjico, celo pod mizo iu pod omaro ni pozabila pogledati. Toda šele čez četrt ure je našla prvi piruh — prav na dnu posode za sol. Bil je lepo okrogel in rdeč kakor nageljnov cvet. Po dolgem iskanju je našla tudi drugi piruh — v ogromnem očetovem škornju. Bil je lepo modro pobarvan kakor božje nebo — piruh namreč, ne škorenj. »No, zdaj pa poišči še tretjega,« je hudomušno dejala mama. »Tega boš z lahkoto našla.« Z veliko vnemo se je lotila Verica iskanja tretjega pirha. Pokukala je v vsak čevelj, pretipala blazine iu vse žepe po omarah, toda pirha ni bilo nikjer. »Le kod naga ji vec tiči,« je godrnjala in se kregala. »Ah, ta zajček Dudeldajček! Nalašč mi ga je tako skril.: »Hojej, Verica,« se je poredno smejala mama, hojej, to je pa res čudno, da tega pirha ne moreš najti, ko bi ga lahko našla z zavezanimi očmi! Se koraka li ni treba napraviti in že ga imaš!« Verica je iskala, iskala vsepovsod — zaman. Pomračilo se ji je slednjič čelo in na jok ji je šlo. Dve debeli solzi sta ji zdrknili po licu. V strahu, da bi mama solzic ne opazila, si jih je Verica hotela naskrivaj obrisati. Segla je v žep po rutico — hej, in se je v tem hipu tako veselo zasmejala, kakor da je zadela srečko za najmanj milijon duiar-jev. Poskočila je visoko od tal in židane volje zarajal* po sobi: »Mama, mama, zdaj ga pa že imam! Ju-huhu! V žepu sem ga našla!« Ta piruh je bil svetlorujav in je na solncu blestel kakor čisto zlato. Verica je položila pirhe v ročno košarico in jih nato vsa srečna razkazovala znanjem in znankam v hiši. Se mucu in kužu jih ni pozabila pokazati. No, tadva modrijana nista bila bogve kako navdušena za tako reč. Muc se je zaspano pretegnil na klopi in čemerno zazijal, ko je ugotovil, da pirhi niso miške: »Mijav, mijav — oh, kaj bi v to košaro zijav!« Kuža pa je nevšečno zarenčal, ko je povohal pirhe in videl, da niso klobase: »No ja, hov, hov — meni je prov!« in pokazal užaljeni Verici hrbet. # * * Ko se je Verica pražnje preoblekla, je vzela košaro s pirhi in odšla z njo na cesto, kjer je solnce sijalo in so ptički peli tako lepo, kakor pojo pač le na velik praznik. Tedaj je pristopicala z drobnimi in plahimi koraki po cesti bleda, bedno oblečena deklica. Njene oči so bile tako trudne, tako žalostne, kakor da niso še nikoli nič lepega In veselega na svetu videle. Obvisele so kakor nkovane na pisani košarici male Vere in za-žarele v tihem, sladkem zavzetju. »Joj, punčka, kako lepo košarico imaš! In pirhe! Ali ti jih je zajček prinesel?« »Seveda,« je pokimala Verica z zlatolaso glavo. »Ali jih tebi ni nič prinesel?« »Nič,« je žalostno odkimala ulioga deklica. »K nam ne pride ne zajček ne sv. Miklavž ne Božiček. Mi smo tako revni m visoko gori pod streho stanujemo.« »Kaj pa je tvoja mamica?« je bila radovedna Verica. »Perica,« je zaupno povedala puucKa. Veš, tako malo zasluži, da na veliko noc se belega kruha nimamo.« . V drobnem srcu Verice se je nekaj narahlo zgenilo. Malo je še premišljevala ali bi ali ne bi — potem se je hitro odločila m stisnila košarico s pirhi ubogi deklici v roko. »Na, vzemi in si misli, da ti je zajček Dudeldajček prinesel! i .y , Oči bedne deklice so zasijale svetlejse od zlatih nebeških zvezd. Pritisnila je košarico z velikonočnimi darovi kakor dragocen zaklad na srce in stekla vsa srečna proti domu. be zahvaliti se je bila pozabila, tako je bila zavzeta nad Veričino radodarnostjo... V daljavi so zapeli zvonovi: »Alelujal »Gospod je vstal!« Kakor mehka božja dlan je njih pesem pobožala srce naše male, dobre Verice in sam Bog jo je iz nebes blagoslavljal in zapisal njeno ime v zlato knjigo. Potice. > Hojej, danes se bom pa pošteno najedel potic,« je v sladkem pričakovanju vzkliknil Andrejček na veliko nedeljo, ko je vstal. In res. Zvrhan krožnik mu je narezala mama orehove, rozinove iu medene potice. Andrejček je zobal, zobat in so kar ni mogel dovolj nazobati. Premišljeval je, kako bi bilo prijetno na svetu, če bi imel vsak dan zvrhan krožnik potice in bi mu ne bilo treba nič drugega jesti kakor samo to, samo to... Hojej, kako bi bilo to lepo! In nazadnje ni mogel več strpeti in je na glas izrekel svojo željo. Mama se je nekam skrivnostno in hudomušno nasmehnila ter dejala: Dobro, če misliš, da ti bo potica vedno tako teknila, ti jo bom dala odslej vsak dan za zajtrk, kosilo in večerjo.« Kar zavriskal je Andrejček, tako je bil vesel teh besedi, »živio! To se bom gostil!« Poslej ni dobival Andrejček ničesar drugega za zajtrk, kosilo in večerjo kot potico. Prvi dan je bil ves srečen. Drugi dan mu je potica še vedno zelo teknila. Tretji dan mu že ni več šla tako v slast. Četrti dan se je je komaj še dotaknil. Peti dan pa se mu je že povsem uprla. Ves nesrečen je prijokal v kuhinjo k mami, ki je baš polnila krožnike z ajdovimi žganci in kislim zeljem, ter zatarnal z milim glasom: »Mama, daj še meni za kosilo to, kar boš drugim dala. Potice ne maram več.« »Aha, saj sem vedela,<: se je nasmehnila mama. »Zdaj bodo pa dobri žgančki in zelje, kujne, norček moj mali? Zapomni si: nobena še tako dobra potica nam ne more nadomestiti navadnega kruha in vsakdanje hrane!« In si jc Andrejček res vse to dobro zapomnil in še danes — v sedemdesetem letu svoje starosti — rad pripoveduje sladkosned-nežem to poučno in resnično zgodbico iz svojih mladih dni. Josip Vandol: Tožba. Pri plazil k nam čez noč se lisjak je — drzni tat, nam jarčico — kokoško odnesel izpred vrat. Zdaj več ne bo nam pela svoj lepi »kokodajc«, zdaj več ne bo nam nesla okroglih, belih jajc ... Velika noč je jutri. Mi plakamo na glas; joj, vemo: tudi pirhov ne bo zdaj nič za nas ... Kazen. »Dorica,c je dejala na veliko soboto mama, Dorica, pojdi v trgovino po sol. Na, tu imaš denar.« Dorica je zavihala nosek in nevšečno odgovorila: r Oh, mama, zunaj je lak veter, prehla-dila bi se lahko. In zdaj tudi nimam časa, ker se igram v sobi s punčko. Pošlji rajši Angelco, ona ima več časn in večja je od mene.« Mama ni na to dejala niti besedice. Poklicala je iz sobe Angelco: »Angelca, pojdi ti v trgovino po sol. Veš, Doriei se nič kaj ne ljubi.. < »Grem!« je bila koj pripravljena Angelca in je veselo odbrzela čez prag. In ni preteklo pet minut, že je prihitela nazaj.--- Naslednjega dne — na veliko nedeljo — je po kosilu dejala mama Angelci: »Angelca, obleci si pražnjo obleko, greva nekam na obisk.« »Kam pa? : je bila prijetno presnečena Angelca. »K stricu pojdeva v mesto. Povabil nas je na pirhe iu potice.:: Ko je Dorica to slišala, je stekla k mami ter še začela sukati okoli nje in prilizovati kakor mlada inačica: Ah, mamica, tako rada te imam — vzemi še mene s seboj! : -•Ne, Dorica, II pa ne moreš z nama, jo je zavrnila mama. » V.ntrni m>?" sn in z »Ali se več ne spominjaš, kaj si mi včeraj dejala, ko sem te hotela poslati v trgovino? Dejala si, da je zunaj tak veter, da bi se lahko prehladila... Danes pa je še hujši veter zunaj, zato moraš ostati doma.« Na moč sram jo bilo Dorico. Povesila je oči in ui upala ziniti nobene besede več. Ko pa sta mama in Angelca odšli in jo pustili tako samo doma, se je Dorica vrgla z obrazom na blazino in se bridko, bridko zjokala. Mirko kunčič: Ptiček z dvema kljunčkoma. Ilustriral J. P. 8. Kdorkoli je šel mimo koče, v kateri je punčka živela, je iznenaden obstal in prisluhnil... In mu je postalo ob ptičkovi pesmi nenadoma tako čudno, čudno pri srcu... Ni bil ne povsem žalosten, ne povsem vesel: plakati je moral, dragi moji, plakati in se smejati obenem... 9. Punčka je imela ptička rada kot nikogar drugega na svetu. Sev6: če bi ji očka in mama še živela, bi ptička najbrž šele na tretjem mestu rada imela. Tako pa ... V hiši ni bilo mimo nje iu ptička in gluhega strička Matička in drobnih miši nikogar. Stric Matic je bil čevljar in čudak, da mu ni bilo para devet fara na okoli. Za punčko Terezinko se ni prav nič zmenil. Včasih je kar čez noč izginil od doma in ga po več dni ni bilo nazaj. Bogve, kod je kolovrati! in kaj je počel! Punčka je samotarila s ptičkom, a ui bila zato kar nič nesrečna. Še vesela je bila, da ju ni nikdo motil v samoti, čeprav jima je včasih trda predla: miši so pohrustale zadnjo skorjico kruha pri hiši... 10. »Zakaj ne?« se jo začudila Doriei. Ko j c punčka nekega jutra kakor po navadi ob solnčnent vzhodu vstala — se je na moč zgrozila in bridko zajokala: vratca gaj- bice, v kateri je ptiček dan na dan veselo in žalostno pel, so bila odprta; ptiček z dvojna kljunčkoma je Izginil brez sledu ... Vsq punč-kine solze in tarnanje njeno, ji ga ni priklicalo nazaj. 11. Tri dni in tri noči je punčka prejokala, tri dni in tri noči za ptičkom žalovala. Četrtega dne pa si je povezala culico popotno in šja izgubljenca iskat. 12. Od vasi do vasi, od hiše do hiše je hodila, trkala, poizvedovala, prosila: »Ali ste kaj videli ptička z dvema kljunčkoma?« s Hi, hi,« so se smejali ljudje. »Ptička z dvema kljunčkoma? Ta je pa lepa! Le kako naj bi ga bili videli, ko takega ptiča na vsem svetu ni! Ti si nam prava tičica, ti!« »Kako da ni takega ptička?« je bila ogorčena punčka. »Kako da ga na vsem svetu ni? Je, je, vam rečem I Saj sem ga še prec^ par dnevi imela ...« Ljudje pa je niso več poslušali in so ji pred uosom zapirali duri. Ta ali oni je še vrgel kos trdega kruha za njo in zagodrnjal: »Na — lakot nadležna!« 13. Ponekod so se razposajeni vaški otročaji z divjim hruščem in grohotom zaprašili za njo in jo obmetavali s kamenjem in psovkami: Hojej, ljudje božji, poglejte norico-bera čicol Ptiča z dvema kljunoma išče, prismoda. Ho, ho, ho, ho! Dajmo jo, potepenko beraško, dajmo jo!: In so včasih naščuvali celo pse nanjo. Punčka je božala pred svojimi preganjalci, kar so jo nesle drobne noge. ln jokala je vrneš, jokala od bolesti, dn bi se smiliia kamnu na cesti: le podivjanim otroPajem se ni... (Dalje prili. nedeljo.) KA KREDITNA BANKA E1UBLJANS Ustanovljena 1900 Centrala: tfubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900 Brzojavni naslov: BANKA Delniftka glavnica: Din 50,000.000 - Brežice Kranj Celje Maribor Črnomelj Metkovic Brzojavni naslov za podružnice: Ljubljanska banka. Podružnice: Novisad Novomesto Ptuj Rakek Sarajevo Slovenjgradod Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503 Skupne rezerve: C€». Din 10,000.000* Split šibenik Zagreb Se priporoča zn vse bančne posle. Bodočnost našega gospodarstva Najvažnejši delavski problemi Veliko vprašanj v našem gospodarskem življenju čaka še na rešitev. Zato se o njih v naši javnosti veliko razpravlja. Zlasti gre za naše kmetijstvo, ki preživlja težke čase. Vedno manjša rentabilnost kmetije tira velik del kmetskega prebivalstva v mesta. Tu pa zopet stare in nove industrije ler drugi poklici niso v stanu, da prežive toliko novih delavcev in jih primerno zaposlijo. Zato imamo vedno toliko izseljevanja; sicer pa moramo ugotoviti, da ga je manj kakor pred vojno, v prekomorske države. Kajti pred vojno se je ves tok naših izseljencev obračal v severnoameriške Združene države, ki so pa sedaj zaprte. Danes gredo naši ljudje po celi državi in velika mesta in industrijski kraji v drugih pokrajinah naše države štejejo že na tisoče Slovencev. Seveda je tudi še izseljevanje v inozemstvo močno. Najvažnejše pa je postalo v druge pokrajine države, kar dokazujejo tudi statistični podatki. Industrijsko delavstvo ima svoje probleme, s katerimi se pečamo na drugem mestu. Potrebno pa se nam zdi spregovoriti par besed o našem kmetijstvu. Splošno je mnenje, da je naše kmetijstvo zaostalo in zato se vse trudi, da postavi naše kmetijstvo na tehnično višjo stopnjo. Vidimo tudi, da so številna prizadevanja Innetijskih strokovnjakov rodila že prav znatne uspehe. Ne moremo jim odreči, da so veliko storili, niso pa storili vsega. Poleg tega vzroka — tehnične zastarelosti — pa imamo še druge vzroke, katere se sicer da analizirati, ne pa tako lahko odpraviti. Vzemimo samo vprašanje nizkih cen za poljedelske proizvode; teh ne reguliramo samo mi, ampak predvsem svetovni trg, na katerega nimamo nikakega vpliva. Eno pa lahko storimo, da našemu kme- tovalcu omogočimo v okviru tržnih cen najvišjo ceno za njegov proizvod s tem, da izločimo drage posredovalce in da se organizira vnovčevanje. To je pa seveda stvar predvsem zainteresiranih kmetov samih. Ne dvomimo, da bi tu lahko zadružništvo napravilo še večje usluge našemu kmetu kakor pa jih je na denarnem trgu z nizko obrestno mero. Vsekakor imajo tehnična izboljšanja gotovo korist za kmeta, da mu omogočajo znižanje produkcijskih stroškov na eni strani, na drugi strani pa povečanje in kakovostno izboljšanje produkcije. Toda sedaj postaja težišče vedno bolj trgovsko. V tem oziru se lahko veliko učimo od drugih narodov, ki pazno zasledujejo s stališča kmetovalca gibanje trga in konjunkture, da ga potem kmetovalec lahko izkoristi. Naj opozorimo samo na tozadevno nemško progno-zo cen prašičev, ki jo je sestavil dr. Herman in ki se je doslej izborno izkazala. S tem bo omogočeno kmetovalcu preusmerjenje produkcije ali pa omejitev, oz. povečanje, kakor bodo pač izgledi na trgu. Proučevanje trga bo v kratkem moralo postati za kmetovalca ravno-tako važno kakor sedaj poznavanje tehničnega napredka, ki omogoča rentabilno in kakovostno produkcijo. To poudarjamo radi tega, ker smo videli podoben razvoj tudi drugod. Dejstvo je, da je v kmetijski produkciji danes edino rentabilna živinoreja, kar velja zlasti za domače kraje, kjer nikdar ne bomo mogli tekmovati z drugimi velikimi državami in pokrajinami n. pr. v produkciji pšenice itd. Treba bo še večjo pozornost posvetiti naši živinoreji in zato podajamo v naslednjem razpravo odličnega strokovnjaka o modernem travništvu, ki je predpogoj za umno živinorejo. Naloge modernega pašništva V zadnjih letih se pri nas mnogo govori, piše in razpravlja o kmetijskem vprašanju, kmetijski krizi, stalnem zadolževanju našega kmetovalca itd. Navaja se za to žalostno gospodarsko stanje mnogo različnih vzrokov, kakor so različni več ali manj poklicani avtorji takih razprav in debat. Navajajo se zato različni vzroki kakor: naša zemlja je slaba, naš kmet ima premalo zemlje, nimamo ugodnih klimatičnih razmer itd. Navidezno in relativno vse to več ali manj odgovarja. Ce pa stvari globlje v dno pogledamo, bomo videli, da je stvar večinoma drugačna. Slabo, površno obdelovanje zemlje, pičlo in nepravilno gnojenje, uporaba slabega semena, reja malovredne živine, slabo, današnjim prilikam kaj maio odgovarjajoče gospodarjenje so pač glavni vzruki današnjega žalostnega stanja pri našem kmetovalcu. Na kratko bi lahko rekli, da je vzrok današnjega slabega gospodarskega stanja to, ker se v zemljo nalaga premalo duševnega in inaterijelnega kapitala. Ce zgoraj navajam slabo obdelano zemljo, malomarno oskrbovano živino, ne mislim s tem i rd i (T, da ie naš kmet malomaren, nedelaven, nasprotno je resnica, on je priden, dela od rana do večera. On opravlja svoje delo na polju, v hlevu površno, ker z svojimi maloštevilnimi delavnimi inečmi vsega dela ne zmore. V prvi vrsti se »obdela« samo zemlja, seveda samo toliko, da je delo izvršeno, travniki, ki istotako potrebujejo svoje nege, pa morajo ostati prepuščeni samim sebi, toliko bolj seveda ostala, neobdelana zemlja, kakor pašniki, starine i. dr., ki bi morda pri umnem ravnanju ravno tako donašalo primerne sadove. Vidimo torej, da ima naš kmetovalec z ozirom na svoje delavne moči celo preveč zemlje za obdelovanje, on bi mogel pri vporabljanju vseh modernih proizvajalnih sredstev svoj današnji pridelek dobiti tudi iz polovice svoje obdelane zemlje. Ker je pridelek na naših kmetijah zelo nizek, je naravno ,da se na kmetijah tudi slabo živi. Posledica tega pa je zopet, da še zadnje najnujnejše delavne moči beže v mesta za »boljšim« kruhom. Vsled majhnega pridelka pa trpi seveda tudi cela živinoreja, tako, da so naša mala posestva, ki sc sicer kot taka posebno pripravna za intenzivno živinorejo, tako glede kakovosti, kakor tudi množine naravnost revna na živini. Nadaljna nujna posledica tega stanja pa je, da je množina in kakovost domačega gnoja za kmetijo nezadostna. Nastane velevažno vprašanje, kako opisanemu, malo razveseljivemu gospodarskemu stanju na naših kmetijah odpomoči, kako doseči, da bo mogel naš kmečki rod srečno živeti na svoji zemlji in nc bodo njegove najboljše moči stalno uhajale v mesta. Splošno se misli, da je vzrok težkemu stanju našega kmetijstva v zaostalosti tehnike njenega proizvajanja, zato splošen klic: kmeta treba poučiti, kako naj obdeluje svoje zemlje, goji svojo živino, itd. in se že od tega pričakuje ekonomskih uspehov. Kakor pa je dober in koristen tak poduk, rešilen pa ta sam na sebi nikdar ne more postati. Dejstvo je namreč, da tega težkega položaja našega kmečkega posestnika ni povzročila njegova zaostalost v tehniki kmetijskega proizvajanja, ali celo njegova odpornost proti modernemu napredku. Pač pa je nasprotno zakrivil zaostalost našega malega posestnika njegov težek gospodarski po-' ložaj, kj ima svoj. izvor v težkih gospodarskih preobratih v preteklem stoletju — izmena natu-ralnega gospodarstva v denarno gospodarstvo, nenaden razvoj prometnih sredstev, ki je omogočil konkurenco oddaljenih veleproizvajalcev žita in živine. — Navidezna odpornost našega kmetovalca pa tiči v glavnem v denarnih ovirah in pa posebno v že poudarjeni nedostatnosti delavnih moči. Iz navedenega torej jasno sledi, da gol poduk v tehniki kmetijskega proizvajanja za odpravo današnjega težkega položaja ne bo zadostoval. Našemu kmetijstvu je treba najprej pokazati nove gospodarske smeri in zanje izvedljiv način, kako preorijentirati naše današnje kmetijsko gospodarstvo primerno zahtevam današnjega gospodarskega in političnega položaja. Izboljšanje in moderniziranje njegove tehnike bo sledilo več ali inanj samo po sebi. Kot najpopolnejše in tudi edino sredstvo za tako preorijentacijo našega kmetijskega gospodarstva in tudi za stalno izboljšanje gmotnega in kulturnega položaja našega malega kmetovalca pa pride v poštev moderno pašništvo in sicer v prvi vrsti v obliki zadružnih, v primernih prilikah pa tudi zasebnih pašnikov. Ker moderno urejen in oskrbovan pašnik zahteva le minimalno količino dela, inore zelo blagodejno uplivati na izboljšanje delavnih razmer v našem kmetijstvu. Pašnik bi mu odvzel vse skrbi za vso nedelavno živino skozi celo poletje. Na ostali del proizvodne zemeljske površine se bo mogla osredočiti cela delavna sila, ki je dosedaj morala obdelovati vso zemljo vključno za pašnik izvzetega sveta. Cim več zemlje se bo torej porabilo za pašništvo, tim več živine bo mogoče na njem preko leta prirejati, na drugi strani pa se bo toliko več delavnih moči prihranilo za ostali del zemljišča. Ker pa moderno pašništvo samo nudi naj-intenzivnejše izkoriščanje zemljišča in se bo na ostalem delu proizvodne zemlje intenzivnost obdelovanja povečala za delavne moči, ki jih je prej zahtevalo obdelovanje pašnega zemljišča, se bo naravno s tem povečala intenzivnost izkoriščanja celega zemljišča. Pridelek na zemljišču se bo torej neprimerno povečal. V tako preurejenih razmerah bo torej mogel kmetovalec na sicer za površino pašnika zmanjšanem zemljišču toda z intenzivnim racijonelnim obdelovanjem, pridelati dovolj živeža za se, ob enem pa obilo najboljše krme, ki mu bo omogočala, da bo čez zimo dobro prehranil ne samo dosedanjo količino živine, ampak mnogo več. Seveda bo uredba in adaptacija pašnika stala tudi denarja, na tudi boljše obdelana orna zemlja bo mnogo bolj hvaležna za intenzivneje gnojenje. Nepetičen kmetovalec bo torej potreboval mnogo kredita. Tu pa se bo odprlo najhvaležnejše polje za naše kreditno zadružništvo. Tu bo nastopila zanj doba res pravega zadružnega udejstvovanja. Saj se bo tu začela doba, ko se bo kmetovalec posluževal zadružnega kredita le za svoja obratna sredstva, nabavo gnojil, semen, ali tudi za adaptacijo najbolj donosnega zemljišča. Najvažnejšo korist pa bo moderno pašništvo prineslo našemu kmetijstvu s tem, da bo našega | kmetovalca privedlo na danes edino še dobička-nosno racijonelno živinorejo in ea privedlo do tega, da bo pridelovanje žila omejil na najnujnejše domače potrebe. Ing. Janko Rataj. PRAVI FRANCK: vedno Sedanje moderno življenje se razvija v čudovito hitrem tempu. Kar se je pred paT leti | komaj svitalo, je danes že dozorelo in sili k , odločitvi. Brezposelnost jc bila pred vojno v j družbi komuj znan pojav, med vojno in prva ; leta po vojni je sploh izginila. Kakor hitro je t pa prehajalo gospodarsko življenje v normalne j razmere, se je pojavljala vedno očitneje, dok- j ler ni postala pereč družaben in državen problem. Vzroki brezposelnosti Vzrokov brezposelnosti je več. Glavni je v tem, da imamo preslabo razvito industrijo. Slovenija pošilja na delovni trg vsako leto približno 6000 novih delovnih moči. Ker nimamo pri nas toliko zemlje, da bi jih mogla zaposliti kmetija, se obrne ta delovni tok proti mestom v razna industrijska središča. Ta pa že pred vojno niso mogla dati dela vsemu naraščaju, radi česar jc bilo edino zatočišče izseljevanje, Westfalija in Ameriko. Obe, poti ste danes skoraj popolnoma zaprti. Polagoma so se pričeli prikazovati drugi delovni trgi: Kanada, Argentina, Francija. Belgijo, Nizozemska, Nemčija za poljske delavce. Toda rezultati v gmotnem oziru — o moralnem in narodnem se sploh ne splača govoriti — niso povsem zadovoljivi. Od izseljencev prihajajo često zelo težke tožbe. Povsem Jasno je, da ne more izseljevanje rešiti problema brezposel-nosti. Drugi vzrok brezposelnosti je racionalizacija. Racionalizacija ima lahko dva cilja: Z boljšimi tehničnimi sredstvi zvišati in pospešiti produkcijo nc rudi dobičku, ampak, da sc pri istem številu delavcev doseže dosedanja množina blagu namesto pri 10- ali 8-urnem delu, pri 7 urnem delu. Taka racionalizacija bi bila delavstvu koristna. Nekateri podjetniki v Ameriki so toliko uvidevni in človekoljubni. Seveda malo jih je. Racionalizacija se izvaja večji del iz egoistiičnega namena: Z boljšimi tehničnimi sredstvi in z manjšimi človeškimi delovnimi močmi zvišati produkcijo blaga in s tem dobiček podjetnika. V ta namen se združujejo sorodna podjetja v kancerne in si poruzdele delo tako, da se por edini oddelki prenesejo v drugo podjetje. S tem, da se ukine gotov oddelek v kakšnem podjetju, pomeni, da je toliko ljudi na cesti, kolikor jih je bilo zaposlenih v dotičnein oddelku. Tudi pri nas v Sloveniji se vrše taki procesi. Taka raeionnlizaciiju povečuje brezposelnost in ni v škodo le delavstvu, ampak tudi državi, ker služi le osebnemu dobičku, dočim obremenjuje javnost. Ti vzroki brezposelnosti imajo trajen značaj. Ker je tako, ni upanja, da bi se odstranili, in naša država mora. kakor tudi vse druge, s tem računati. To se pravi, da bo moral v lvo-doče to upoštevati tudi državni prornčun, kakor je 'izjavil znamenit nemški sociolog. Prihajamo namreč nazaj v rimsko dolx>, ko so odmevali po rimskih ulicah klici prolctarccv: Kruhu in iger! Napredne države skušajo olajšati obremenitev državnih proračunov s tem, du vpeljujejo zavarovanje /a slučaj brezposelnosti. Tudi pri nas je /e vpeljano. Toda nezadostno in ni kos svoji nalogi. Radi tega lx> treba misliti na čimprejšnjo revizijo zavarovanja za slučaj brezposelnosti. To ni prav nič čudnega. V Avstriji je ■bil tozadevni zakon, ki je bil sklenjen dne 24. marca 1920, dosedaj že 22 krat noveliran. V Nemčiji stoji tudi pred izpremembo. Istotako ne lximo mogli tudi pri nas iti preko realnosti. Zavedati se moramo, da ni vzrok tolike brezposelnosti meri rudarji, papirmičarji, kovinarji, tudi v mežiškem rudniku se pripravlja obsežna redukcija, le trgovska konjunktura. Je mogoč tak vzrok, toda je le periodičen. Brezposelnost pa raste, stalno, čisto dosledno v tem tempu, kakor se izvršuje racionalizacija. Z brezposelnostjo po nastaja vedno večji kader prolctarccv — poklicnih in primoranih. Vendar i mi mora ž njimi računati javnost, predvsem pa država. Značilno je to. da se je s-.cer zmanjšalo število brezposelnih s spomladjo, dočim letos narašča in ni izgleda, da bi padlo v doglcdncm času. Skrb za starost in onemoglost Delavčevo oko poslane često temno. Velika tuga reže brazde v njegovo obličje. In kako ne! Dokler je pri moči in zdravju, ga neprestano' teži vprašanje, koliko časa bom delal? Kdaj bom na cesti? Če dma to srečo, du dobi stalno in trajno delo, pa je pred njim že zopet druga težava, kaj lxi z njtim, če oneinore ali če ga zaloti starost? Ko bi sc bil izvedel zakon o zavarovanju delavcev do konca, to je, ko bi se. priklicalo v življenje tudi zavarovanje za slučaj onemoglosti in starosti, bi marsikateri delavec priča-i koval svojo starost z veliko lažjim srcem, kakor pa sedaj. V tem slučaju bi imel zavest, da bo vsaj za silo preskrbljen. Tako pa mu ostane v največ slučajih le beraška palica. Taka usoda je pa le prekrutn, čc pomislimo, da jc delal vse življenje za druge in za sp los nos t. Najmanj 1 zase. Sicer bi imel drugačen večer svojega živ-; ljenia, Vprašanje izvedbe starostnega in invalidskega zavarovanja je za delavstvo v resnici življenjskega pomena. Radi tega je bila zahteva i po tem zavarovanju poudarjena že nu neštetih delavskih zborovanjih. Pa tudi podjetniki so interesirani na izvedbi zavarovanju za slučaj starosti in onemoglosti. Zakaj? Pri naslednjem imamo v mislih le solidne, resne in uvidevne podjetnike, zlasti pa starejšo podjetja. Toka podjetja za-ix)slujejo precejšnje števiilo delavcev že dejet-letja, nekateri delavci delajo v raznih obratih že od nastanka podjetij. Radi tega narašča število starostno oslabelih delavcev od leta do leta. Toki delavci so j>a tudi težko in le deloma kos moderniziranju in tchniično izipopolnje-niin obratom. Radi tega morajo za važnejše posle vporabljati le mlajše in izvežbnnc moči. Starejše in onemogle delavne moči so večkrat podjetjem v veliko brcnic. In vendar jih ne morejo odpustiti, deloma iz človekoljubnosti, deloma pa iz priznanja za zasluge, ker so dali v prospeh podjetja svojo mlado in zdravo delovno silo. Nekateru podjetja dajejo takim delavcem miloščino (prav za prav t« izraz ni na mestu), nekatera jih pu zaposlujejo pri manj produktivnem delu. Da se pa vsaj deloma odpomore tem razmeram, so seglii nekateri obrati po samopomoči in ustvarili fonde za starostno oslabele delavce, v katere prispevajo polov i •■■> tudi delavci (nn primer Združene papirnice * Vevčah)., Zneski, ki jih votirnjo podjetniM pri ustanovitvi lastnih pokojninskih fondov, gredo pri nekaterih podjetjih v visoke tisoče. Ti izdatki in izredni prispevki ter izdatki za mnnj produktivno delo so često višji kakor bi bili prispevki za redno izyedeno starostno in anemog-lostno zavarovanj« Radi tega se solidna podjetja popolnoma strinjajo z zahtevami delavcev v pogledu izvedbe obveznega zavarovanja za slučaj starosti in onemoglosti. Interes nn vpeljavi starostnega zavarovanja ima tudi bolniško zavarovanje. Kar je bolnikov pri Okrožnem uradu za zavarovanje de-lavccv, starih nad 60 let, so večjidel oslabeli in onemogli. Iz statističnih podatkov v letu 1929 jc razvidno, da je znašalo število nad 60 let starih delavcev nad 4500. Ni treba posebej poudarjati, da obremenjuje tako stanje bolniško panogo zavarovanja, ker mora prispevati za slučaje, ki bi spadali ]xxi zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti. Pri tem vprašanju pa ne smemo prezreti šc enega, zelo važnega momenta. Na tem vprašanju so zainteresirane poleg delavcev najbolj naše občine. Po sedanjem ubožnem zakonu padajo vsi onemogli in ostareli ter obubožani delavci v breme domovinskim občinam. Te določbe našega zakona so precej krivične. Dokler so namreč ljudje delazmožni, iščejo delo po mestih in v industriji, če pa ti ljudje onemorejo radi nesreče ali starosti tam, kjer so ustvarjali dobrine, se pa nalaga njihovim domovinskim občinam dolžnost, da zanje skrbijo. Najbolj žalostno jc pn to. da gospodari v naši težki industriji največ tuji kapital. Temu pa ni dovolj, da dobiva. iz raznih podjetij radi nizkih mezd, ki jih plačuje delavstvu, ogromno dobičke, ampak je njegova tendenca, da se otrese čim največ socialnih dajatev, in tako prevaliti skrbstvo zu v službi njegovega kaipitala izčrpane delovne moči na ramena naših revnih občin. Če bi se izvedlo starostno zavarovanje, bi tuji kapital vsaj nekoliko prispeval za svoje delavce, dočim bi bile rešene občine precejšnih bremen in bi s temi vsotami lahko izvrševale druge, važnejše naloge. Z ozirom nn to je izvedba dobrega zavarovanja zn starost in onemoglost naša narodna zadeva. Soc. zavarovanje in gospodarstvo Našii oficielnii gos|xxlarski krogi so proti izvedbi splošnega socialnega zavarovanja. Že sedaj obstoječe socialno zavarovanje kritiku-jejo, češ, du je premoderno. da gre preko obstoječih razmer in dn je prikrojeno po zgledu onih držav, ki ima jo moderno in visoko razvito industrijo, dočim jc naša šele v razvoju. Radi tegu da jc naše narodno gospodarstvo preobremenjeno po socialnih dajatvah in nezmožno konkurence. Tc trditve so gotovo važne in bi «e jih moralo vpoštevnti, če bi bile utemeljene. Gotovo je, da zbere na primer bolniško in nezgodno zavarovanje visoke vsote. Leta 1926 se je nabralo v Sloveniji od 79.687 Članov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev za bolniško panogo 35.1 milijona dinarjev, zu nezgodno pa 7.8 milijona dinarjev. Od ta vsote se jc dalo na denarnih podporah članom in njih svojcem iz Ix>lniški-ga zavarovanja 36.76 odstotkov, za upravne stroške sc je porabilo 16.3 odstotke, ostalo pa za zdravnike, zdravila in lxjlnišnice. Isto razmerje je pri nezgodni panogi. Torej ni bil nabrani denar proč vržen, ampak obrestonosno naložen v prid delavstvu in posredno v prid gospodarstvu samemu. Vprašanje je, koliko vpliva socialno zavarovanje na ceno produktov in nn rentabilnost podjetij. To bo najbolj razvidno iz naslednjih primerov. Predpis davka nu poslovni promet je znašal v Sloveniji leta 1925 42.1 milijona dinarjev; predpis prispevkov za bolniško in nezgodno zavarovanje pa 38 milijonov dinarjev. Leta 1926 jc znašal davek na poslovni promet 37.1 milijona dinarjev, prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje pa 42 milijonov dinarjev. V naslednjih letih so prispevki za socialno zavarovanje tudi rustli. ker je rastlo število za-i varovanih delavcev. Vendar pn nudi ta primer ! dovolj jasno sliko. Iz nje sledi, da so vsi izku-I pički v industriji in obrti obremenjeni s socialnimi dnjntvnmi povprečno z 1 odstotkom. Od lega odpade 0.4 odstotke na delavce, 0.6 odstotka pa na podjetnike. Če bi se izvedlo splošno zavarovanje — to ! je polog bolniškega in nezgodnega še starostno ; in oncinoglostno, in če bi se moderniziralo tudi ! zavarovanje za slučaj brezposelnosti, bi bilo ' obremenjeno naše gospodarstvo s komaj dvema ! odstotkoma. In še to ne bi odpadlo vse na podjetnike. Če se že sklicujemo nn modernejše države, potem se moramo zavedati, da so drugod, na primer v Nemčijii, neprimerno višje socialne dajatve. In kljub temu dobro napreduje nemška industrija. Saj sc s tem veča tudi kupna moč delavca konsunienta. Pri nas manjka le dobre volje in uvidevnosti. Zavedati se mora tudi naše gospodarstvo, da niso merodajne za človeka in družbo le pravicc, ampak nič manj tudi dolžnosti. Moralno kvaliteto dajejo ravno zadnje. In v tem bi morali pridobitni krogi prav za prav pred-njačiti. Sicer vplivajo na svoje delavstvo dc-moralizujočc iin nehote netijo v masah tiista nagnenja, katera označujejo z boljševizmom. Zavedati se moramo, da pomeni zadovoljno delavstvo zadovoljno družbo in zadovoljno državo. Vaše vsled ozebline, ran, kurjih očes zmučene noge ■r\) P' spravite zopet v red s toplo kopeljo, v kateri ste poprej raztopili nekaj dek soli sv. Roka za noge. Občutili bodete takoj polajšanje, Vaše noge bodo kot prerojene. Sol (T. Roka z« noge se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoj stane 16 dinarjev. Ce bi je kje ne bilo v zalogi, obrnite se na zalogo: Drogerija »NADA" V. GABR1Č, Snbotica. O Vesele velikonočne praznike žele sledeče tvrdke: & ............................................... Zadružna elektrarna za Ptuj Breg in okolico želi svojim strankam vesele velikonočne praznike Iz Pfuja Mihael Brenčič gostilničar vošči svo/im gostom in znancem najprijetneje velikonočne praznike Fran;o Sirec trgovina motorjev itd. želi vsem odjemalcem blagoslovljene velikonočne praznike A. Treo, M. Macun stavbno in tesarsko podjetje želi vsem svojim strankam vesele velikonočne praznike fulio Meinl d. d. trgovina z mešanim blagom želi vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike Sonnenschein in sinovi trgovina z deželn mi pridelki želi vsem svo/im strankam vest le in prijetne praznike Načelstvo Veteranskega društva vošči vsem svojim članom in podpiraieljem prijetne velikonočne praznike Ptujska tiskarna želi vsem svojim strankam najprijetnejše velikonočne praznike ♦ i F. Stross zaloga manufakturnega blaga, parna barvarna in kemična čistilnica oblek želi svojim strankam prijetne praznike Maks iVeissenstein gostilniiar in mesar želi svojim gostom, odjemalcem in znancem vesele velikonočne praznike ********************************************** j f?ranc js/edog' manufakturna trgovina želi svojim odjemalcem prijetne praznike Anton Brenčič trgovina z železnino želi vsem svojim odjemalcem prijetne in vesele velikonočne praznike Kmečka hranilnica in posojilnica želi svojim strankam blagoslovljene velikonočne praznike ! R. Matz i kavarnar in restavrater i L žeti gostom vesele vraznike Berlič, hotelir, Škerlec, mes. podjetje želita gostom in prijateljem prijetne praznike ; W. B/anke t tiskarna, knjigarna in trgovina s papirjem j želi svojim strankam in odjemalcem vesele praznike Josip Damisch hotelir in kavarnar želi vsem svojim gostom, znancem in prijateljem vesele velikonočne praznike Kmetijska zadruga želi vsem svojim članom in odjemalcem prijetne in blagoslovljene velikonočne praznike Uprava Slovenca Podružnica Ptuj in Jesenice želi vesele velikonočne praznike Alojzij Brenčič trgovina z manufakluro želi vsem strankam in odjemalcem prijetne praznike Z Jesenic Benešhe krožne žage, mlinske naprave izdeluje in priporoča Strojno podjetje r. luiLiunrcfltiK Ljubljana, SlomSkaoa ulica St. 3 ♦ ******* »•» ♦ ***** ***** Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se jim toplo priporoča modna trgovina lože Košir Jesenice Vesele Velikonočne praznike želi vsem svojim članom in odjemalcem Veselo Alelujo /. Delavsko konsum no društvo na /esenicah, s svojimi filijallcami: Bohinjska Bela. Dobrava, Bled in Bohinjska Bistrica Vesele velikonočne praznike želi vsem odjtmalcem Ivan Zvezda krojni m zaloga ugotovljenih oblek, blaga za obleke perila, klobukov, čepic, copat itd. Jtsenice • Sava Jože Markež radio m elektro-podjetje /esenice - Gor. Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenj. odjemalcem Štefanija Šprinčič mlekarna trgovina južnega in domačega sadja in zelenjave Jesenice ■ Gorenjsko Vesele Velikonočne praznike želi vsem svojim cenj. gostom in odjemalcem Marija Poljšak trgovina in gostilna Jesenice — Gor. Vesele velikonočne praznike lelim vsem svojim cenj. odjemalcem, ter se nadalje priporočam I. Štrucl, /esenice, Gor. trgovina kol, usnja in tevlj. potreb. Izredno priliko za ugoden nakup Vam nudi tvrdka Oglejte Si reklamne izložbe Fr. Ks. Souvan - Ljubljana - Mestni trg 24 za sledeče vrste blaga Is češki luringr za »rajce, angl. ceffr in umeina svila asa obleke Nahod povzroča često vsakovrstne bolezni prehla-jenja. Ne pojavlja sc samo glavobol, izgub teka, mrzlica, utrujenost in nesposobnost za delo, marveč vsled zabasanega nosu se mora dihati skozi usta in to povzroča večkrat katar, influcnco, vnetje v sredini ušes i. t. d. Zato se priporoča, da se ob pojavi nahoda jemlje „NOSAL" prašek proti nahodu. „NOSAL" uničuje bacile, je zelo prijeten v vporabi, ker ne zamaši nosu, marveč zajamči prosto dihanje skozi nos. Zahtevajte tedaj v lekarnah N03AL- Bahovec v plombiranih škatljah. Ako ga ne dobite, Vam ga pošlje proizvajalec Lenarita Mr Dahovec Ljubljano BAHCVEC XI/ JRjdova moka d* 4— Polenta, zdrob.....Din 3— Koruzna činkv moka . . . Din 2'75 Razpošiljam vsako množino od 25 kg naprej. PAVEL SEDGJ, umetni mlin. i Javornik, Gorenjsko. ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH Služba organista in ob&rts&ega talmka ie razpisuje v Črmošnjicah, srez Novo mesto. -Vešč mora biti slovenščine in nemščine. Sli bo lahko nastopi takoj. — Ponudbe je poslati i a Ivana Medic, Laze, pošta Semič, Dolenjsko. — Iščemo za takoj več partij dobrih oglarjev Stalen in najboljši zaslužek za več let zasiguran. - Interesenti naj se obračajo na revirno upravo K. AUERSPERG v Glažuti, pošta Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem. Pozor oinogrrdn hi! Solidno in trpežno izdelane škro-pilke lastnega iz elka ima vedno v zalogi FEKDINANl KMET, kleparski mojster, TREBNJE (Dolenj.( Pripore oni se tudi za ivrSitev vseh v kleparsko stroko spu aJoč>h del, kukor tudi za pojriva ije ccr.veuih stolpov. Čebelarji, pozor! Trčalnica za med, panje, umetne satnice kakor vse ostalo čeb, orodje izdeluje v prvorazredni izvedbi Jugoslovanska čebelarska industrija L. Ritzmann v Novem Vrbasu, Dunavska banovina. Vsak čebelar dobi na zahtevo brezplačno in poštnine prosto naš najnovejši slovenski cenik za leti 1930./31., ki obsega 80 strani z 220 slikami! Prva celotna izua|a I Ooktorja Franceta Preierna zbrano delo Cena Din 401—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v ljublj? ni. y . r/ji J*** !"» .. < ■ . * »P '■ ;iv*. A. ■ ■ OBLASTVENO KONCESIJONIRANA šoferska šola I. GABERšfIK, bivši komisar za šoferske izpite, LJUBLJANA, Bleiweisova cesia 52 Prihodnji redni tečaj se prične dne 1. maja t. 1. Stavbno nadzorstvo, stavbno vodstvo.cenitev in »9IUVUIIU IUU91IV, izdelavo vsakovrstnih načrtov prevzame strokovnjak 0 s 30 letno nrakso. Dopisi pod arhitekt Rud.lf Treo, L ubljana, Gosposvetska cesta 12/11. Olje za posne-malnike in vse mlekarske potrebščine dobite poceni v { MLEI$MAKRitrgr r c » muduama . i4 j, / ' iflolfcij t\niK4 CUU60. IV. KIM NAlir39 o Pohištvo-preproge ■iiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiuiiMiiiiiiiiiiiiuiiuiiiuiuuuiiinuiiuituiiiiuuiiiiiiiii Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za matrace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkih cenah pri: KAROLU PREIS - MARIBOR Gosposka ulica št. 20. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! PRVOVRSTNE ZIDU za Kranj in Bled sprejme takoj stavbno podjetje J. Slavec, Kranj šUkno pristno ANGLEŠKO m ČESK0 ter druge pomladanske novosti za dame in gospode pri F RAN JO MAJER - MARIBOR - Glavni trg 9 ^ Jk vsakovrsten suh, £A j IA V DE »e«n in ža«an ,cs- Vsaka množina v zalogi Žaganje, odpadki od lesa. Dostava tudi na stavbo Fran Šuštar, lesna industrija in trgovina, parna žaga. Ljubljana, Dolenjska cesta 12. 15 dobrih zidarjev za notranja dela spre me Ing. DUfftC in drug □a Golniku — Gorenjsko Ako me pritisne revmatizem, ako me začne pn telesu trgati in žgati. ali me po kakem prehladu boliio zublje, grlo in glava — tedaj vedno najdem pomoč v krepki masaži s Fellerjevim prijetno diiečim El-— sailuidoml Tudi no-tranie nekoliko kapljic na sladkorju proti slabosti, bolečinam in krčem v želodcu — večkrat čudovito pomagal Del le tudi Vi i ti lt o pomagalo bode ludi V»m I Fellerjev Elsaflrid, to že 33 let znano narodno sredstvo in kozmetikum, stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah : poizkusna stekleni ica Din 6, dvojna steklenica Din 9, specialna steklenica Din 26. Po pošti najmanj za Din 62 pri tUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, EUatrg-134. POHIŠTVO priprosto in najmodernejše Vam nudi ivrdka po izredno nizki ceni HREOAR IN SINOVA Št. Vid nad Ljubliano — uasproli kolodvora Vsem svoiim cenj. odjemalcem ieli vtsele velikonočne praznike /os i p Šepec suloino msnrstvo Lož pn Rakeku V najgloblji žalosti naznanjam vsem frijateljem in znancem v svojem in imenu svojih otrok Raul in Rene, kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov, da je moj nad vse ljubljeni soprog, gospod flnton kapetan r. ki. v pok. d včeraj ob 3 popoldne, po kratki, mučni bolezni, Bogu vdano umrl. Truplo blagopokojnika prepeljemo v Maribor, kjer se bo vršil pogreb v soboto 19. aprila ob pol 4 popoldne iz kapelice pokopališča v Pobrežju na pokopališče istotam. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Zagorju ob Savi. Vsi, ki ste poznali, prosim, da ga ohranite v dobrem spominu. Zagorje-Maribor, dne 18. aprila 1930. Tliea Salvador roj. Mihelčič, soproga. Brez posebnega naznanila. Vsem odjemalcem sohohir n nedeljskega »Sloven. v Star<'m trnu pri Hal, veselo Alelu,o Franc Lavnč zaiiopmk »Slovenca« Vesele velikonočne praznike Josip Mihelič in drug Ljubljana, Dunajska cesta 41 Telefon 2777 v. • ■* v H Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani v V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni, predobri oče, gospod V Avgust Zabhar veleindustrijalec, posestnik, podpredsednik Strojnih tovarn in livarn in iinejitelj reda Sv. Save dne 18. t. m. ob 5 popoldne po kratki, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 75. letu starosti, za večno dokončal svoje trudapolno življenje. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 21. aprila 1930 ob 4 popoldne od doma žalosti, Dunajska cesta št. 35, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bo truplo položilo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 19. aprila 1930. ■ ■ . ■ Avgust, si n Zinha, Angela, hčeri Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem, znancem in gostom želi vesele Velikonočne praznike Ivan Bricelj pleskar in ličar LJUBLJANA - Tel. 3307 ter gostilničar v Štepanji vasi (na Planirjn) Kolesarji pozor! Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, katera so tudi lotos na prvem mestu Vsi za enega - eden za vse Očetje - matere - stari očetje - stare matere in vse druge starejše osebe! — Ali ste že član Ljudske samopomoči v Mariboru? Ako ne, ne odlagajte s prijavo v III. skupino z oddelki A/II, Ml, C/II, D/II za 1000, 2000, 4000, 10.000 oziroma 17.000 Din podpore v slučaju smrti. Plačnik je lahko tudi katera druga sorodna ozir. družin, oseba. Sprejemajo se samo še kratek čas vse zdrave osebe od 51. do 90. leta; v oddelek D/II za 10.000 Din samo še osebe do 70. leta. S članstvom v tej skupini si pridobi vsakdo najboljšo srečko, ki prej ali slej sigurno zadene. Zahtevajte šc danes belo pristopno izjavo od LJUDSKE SAMOPOMOČI v Mariboru, Aleksandrova cesta 45. Število članov nad 13.000. Na podporah izplačali tekom dveh let mnogo nad 1 milijon dinarjev. Pohištvo —- za opremo stanovanj in pisarn jga^S^^iš ivan Dopan Ljubljana, Dunajska cesta &tev. 17 Ustanovljeno 1872. Telefon 32-61 iv Inserirajte v ,.Slovencu"! .AIOION" Odlikujejo sc po pricizni izdelavi, trpežuostl in lahkem teku. — Radi nizkih cen BREZKONKU-RENČNA. Plačilne olaišave, Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo: Viktor Bohinec • Duna ska cesta št. 21 - Llubliana Trščanska parobrodna družba * »Cosulich Line" Tužncga srfca javljamo vsem sorodnikom, znancem in pri-lateljem, da je naša srčno ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Marija Šega v petek 18. t. m. zjutraj, previdena s svetotajstvi za umiraioče, nenadoma Bogu vdano umrla. Pogreb predobre pokojnice bo v soboto 19. t. m. ob četrt na 6 popoldne od doma žalosti, Križevniška ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 18. prila 1930. Brez posebnega naznanila. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod. ■ : -■■ -v. .- e-: " 'T. H?:' '.Tj'— v . >: t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena, dobra soproga in mati, gospa Ana Trattner roi. Smolar danes 18. aprila dopoldne v -18. letu starosti, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek 21. t. m. ob 15 popoldne iz mrtvašnice na Pobreško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek ob 7 zjutraj v stolni cerkvi v Mariboru. V Mariboru, dne 18. aprila 1930. Žalujoči soprog in otroci. Svetovnoznane, najmodernejše motorno veleladje „ aniriHi)" in „vn cnnla1 Najhitrejše in najudotmejše zveza za Soetno in Južno Aenenhe Zabavna potovanja po Jadranskem in Sredozemskem morju Brezplačna pojasnila daje : Podzastopnik za Dravsko banovino : Jakob Oorjanc, Ljubljana Miklošičeva c. 34, pri glavnem kolodvoru Najnovcši ALFA pesncmolDlHl posnemajo hladno mleko. Dobite v mrkarni Hrlšfof Llubstano v Petra c 60 Zahvala Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgub« našega ljubega očeta, starega očeta, strica in brata, gospoda izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. _ Posebej se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, požrtvovalnemu zdravniku g. dr. V. Schwabu in vsem drugim domačim in tujim znancem in prijateljem, ki so se udeležili pokojnikovega pogreba. — Vsem tem naša najiskrenejša zahvala. Jesenice - Sava, dne 19. aprila 1930. Žalujoča rodbina Marčan - Javorski. VARILNI APARATI ter vse druge potrebščine nudi najceneje Feliks Toman ml. LJUBLJANA - Res jeva c. 30 Dražba gozdnega veleposestva Vršiče - Jelov breg v Gorskem kotaru, last konkurzne mase A. Kajfeža iz Kočevja, se bo vršila dne 5. maja ob 16 v Zagrebu, Palače hotel, Akademički trg, pritličje, levo. Šuma meri 600 hektarov, je arondirana, leži ob cesti, sesloji v glavnem iz jelke in bukve v razmerju 2:1. Sečno dovoljenje jc izdano za okrog 6000 m1. V gozdu se nahajajo logarska poslopja. Izklicna cena znaša 1 milijon dinarjev. Vsak ponudnik mora založiti kavcijo 150.000 dinarjev. Zdražitelj je na svojo ponudbo takoj vezan, prodajalec pa si pridrži 10dnevni rok za premislek. Pojasnila daje podpisani. Za ogled na licu mesta je potrebno dovoljenje podpisanega in prijava pri nadlogarju Jelcncu na Vršičah Dr. Ludvik Grobelnik, notar v Ribnici na Dolenjskem, kot upravnik konkurzne mase. URADNIŠTVO STROJNIH TOVARN IN LIVARN sporoča, da je njih dolgoletni predsednik in predobri šef, gospod Avgust Žabkar veleindustrijalec, posestnik in podpredsednik Strojnih tovarn in livarn ter imejitelj reda Sv. Save dne 18. t. m. ob 5 popoldne po kratkem trpljenju za vedno zatisnil svoje blage oči. Nepozabnega šefa spremimo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 4 popoldne od doma žalosti, Dunajska cesta 35, na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku. Nad vse delavnega in vzornega šefa ohrani uradništvo trajno v najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 18. aprila 1930. Mestni pogrclmi zofod t Ljltbljnni HiSni pei&sfuiki kojim zidna vlaga uničuje vrednost njihovih hiš, stavbeniki in vsi, ki hočejo vlažno 7idovje osušiti oziroma zavarovati pred vlago in vodo, naj uporabljajo naš absolutno izolačni preparat a Prospekte z navodili uporabe pošilja brezplačno Ljubljanska komercijalna družba LlnbSiaiia, Blc u>&isooa 18. Industrijsko podjetje živilske stroke, dobro idoče in dobro vpeljano, z vsemi stroji, inventarjem in poslopji ugodno naprodaj v velikem mestu v Sloveniji. Dopisi pod »Industrija« it. 3902 na upravništvo »Slovenca*. Krojači blizu Ljubljane za izdelovanje konfekcijskih hlač na domu se sprejmeijo ▼ stalno delo. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 4388. m siouo usTftnoifLJEiii POGREBIH ZAVOD KREGHR JRA03 mizarski mojster ViZni3rlie-St.1l.il, Drtaona cesta 2 Imam na razpolago vso opremo, »padajočo k mrtvaškemu odru, kakor tudi sveče in vsake vrste krste so vedno na zalogi Sr priporočil ecDituciim oSiinstvB. 2Sg9-tavl|a|<>£ natsolldacilo postrežbo Mali oolasi Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek 5Din.Oalasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strp-qo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Na]manjs» zneseklODirt.Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pn naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamole,ce te priloze na znamka. Čekovni račun Ljubljano 10.3^9. Telefon stev.2328. II Službe iičcjo Kuharica gospodinja želi službo v župnišču, v kateri je bila že zaposlena več let. Dobro izvežbatia v vseh gospodinjskih delih. Posebno ima veselje do živinoreje in polja. Ljubi red in snago v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4520._ Vdova srednjih let, izučena v trgovini, išče primerne službe. - Cenj. ponudbe upravi »Slov.« pod šifro: »Nujna pomoč«. Trgov, poslovodja star 24 let, agilna moč, Stalni zastopniki sprejmejo se proti dobri proviziji in stalni mesečni plači za lukrativen predmet. Cenj. ponudbe pod „Stalen zaslužek" na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduiičeva 11 Mizar, pomočnika j Dekle in vajenca sprejme takoj ' katera zna meščansko ku- Lužovec Franc, Poženk 28, Cerklje pri Kranju. Urarski pomočnik samostojen delavec — z orodjem — se sprejme. Fr. P. Zajec, Ljubljana Stari trg 9. Pridnega brusača žeti spremeniti službo. - sprejme kamnoseško in Gre tudi za trgov, potni- kiparsko podjetje Franjo ka ali skladiščnika. Cenj. j Kunovar — pokopališče ponudbe pod »15. junij« it 4574 upravi Slovenca. Mladenič prost vojaščine, išče službo pisarniškega sluge ali kaj sličnega. — Naslov v ! opravi »Slovenca« pod j št. 4491. Sv. Križ, Ljubljana. Službo dobi 14—16 leten fant, že nekoliko vajen kmet. del. v Slapah št. 9, D. M. Polje. hati in bi opravljala tudi druga hišna dela, se k štirim osebam sprejme. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4572. Kuharico j samo za kuho in druga notranja dela, sprejme takoj trgovska obitelj v večjem trgu na deželi. Biti mora pridna in snažna ter imeti že večletna spričevala. - Ponudbe je poslali z navedbo plače in prepisom spričeval na upravo »Slov.« pod šifro - Dobra kuharica št. 4575« Učenko ki ima veselje do trgo- Gospa s 51. otrokom vajena gospodinjstva in trgovino z meš. blagom v»eh pisarniških poslov, išče primerno službo. Po- Vajenec za čevljarsko obrt, dobro vzgojen, poštenih staršev, se sprejme. — Travnik, Trebnje. lse se ne Žagovodja z dolgoletno tu- in ino- šivanju imajo prednost. - odgovarja. - Travnik, Antonije Vilar, Dob pri čevljarski pomočnik , D ., Domžalah. Hčerke kn.pt- ! dobro izvežban, se takoj nudbe pod »Pos_tena« št. skih staršev z meščansko a]i je jme z vso 4399 na upravo Slovenca, j 5olo in neka| znania v oskrbo. Na dopi: Trgovski pomočnik vesten in pošten — išče službo v manufakturni trgovini kot praktikant. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4454. Nastop takoj. Služkinjo ki zna okusno kuhati me ščansko hrano in snažno Trebnje. Kuharica proti dobri plači in oskrbi se takoj sprejme. Ponudbe na upravo *Slo-venca« pod »Ljubljana št. 36«. Pošljite nam takoj Vaš naslov! Dnevno 200 do 300 Din in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. — »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Šoferska šola l. oblast, konc.. Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 Uugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje Učiteljica v pokoju ali druga boljša starejša gospa se išče za pouk in vzgojo k 6 letnemu fantku. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro: »Pouk 4—6 ur dnevno«. Trgovski sotrudnik Ljubljančan — vojaščine prost, želi v svrho samostojnosti in ženitve resnega znanja s trgovsko naobraženo gospodično (vdovo) z nekoliko premoženja. — Želeč dobre, skromne in verne gospodinje. - Dopisi pod »Zaupljivo« št. 4515 upravi »Slovenca«. Znanja želi trgovec in posestnik s pošteno, krščansko gospodično ali neodvisno vdovo od 35—45 let staro, ki je dobra gospodinja, ima veselje do trgovine in gostilne, ter ima vsaj 300.000 Din gotovine. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« št. 4396. Posojilo 20.000 Din posojila proti garanciji in visokim ob-restim iščem za takoj. -Resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 4555. P0IUADNI NOVOSTI ZA OBLEKE - PLAŠČE POVRŠNIKE - ITD. ITD PRI NOVAN-u LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 Šoferska šola Krediti Razdolžitevl Posojilo za zidanje, gospodarske potrebe, raz- Šteparica Gojko Pipenbacher, obl. . . konces., Ljubljana, Gospo- dolžitev vknpženih bre men, osebnega dolga itd., mogoča le potom splošno organizirane »Brezobrestne akcije«. Navodila (10 Din) Marstan, Maribor, Koroška 10. svetska cesta 12. Dame, pozor! Najnovejši spomladanski raznovrstni modelni kroji po meri se izvršujejo v u se spreime, dobro izvež- krojnem učilišču, kjer se opravlja tudi druga go- I bana. - Travnik, Trebnje. vrSi tudi redni pouk v spodinjska dela, sprejme I , . ... prikroievanju dam. oblek, boljša mestna družina z Zldarsk. preddelavca ; Enako se izdelajo po zemsko prakso v vele- j nimi otroci. Le dekleta podjetjih, z znanjem več lepega vedenja, poštena jezikov, kakor tudi kavcijo, išče primernega zastopstva. Cenjene DOnud-be pod šifro »Marljiv« 1 podružnici »Slovenca« v Mariboru. Deklica stara 16 let, sirota brez staršev, pridna, poštena odraslimi, dobro vzgoje- j sprejmem. Naslov v upra- najnovejših modelnih krovi »Slovenca« pod 460-1. ilh Plaščl- kostumi oble- _ ke itd. pri strokovno iz- ,, ... . . ! prašani učiteljici ter last- Kavarniški vajenec ' £ici modnega ateljeja - in zdrava se upošteva. Nastop po dogovoru. Naslov v upravi pod 4607. Sedlarski pomočnik (torbar), se sprejme. — Ljubljana, Vošnjakova ul. št. 2. Vrtnar izobrazba petrazr. ljud- [e ovrstni strokovnjak, ska šola, se zeli izuči > samski s£ ^ ponudbe kake obrti. Po možnosti zahtevQ ,ače ; vsa oskrba v hisi. Naslov , lnQ ; oskrb; tef se izve v oglasnem od- spričeval na Oskrb- delku »Slovenca« pod tfraS£ine Neuklo- st. 4591. Natakarica pridna, poštena in zanes- ništvo graščine Neuklo-ster, Sv. Peter v Savinj, dolini pri Celju. 2 kroj. pomočnika lpva, z dobrimi s-pr.ee- rabim ukoj e za vali, na račun išče s uz- uk d za ma,e bo Službo lahko nastop. , k j A«h * Dor[arje se sprejme s hrano in Rozi Medved, Mestni trg stanovanjem. Naslov po- 24, III. n., nasproti magi- ve uprava pod št. 4596. strata. /enitbe takoj — najprimerneja za Ljubljano. Več se izve pod št. 4580. Družabnica s 5 letnim odličnim spričevalom, gre h gospej, tudi v inozemstvo. Naslov: Viljelmina Fels — uprava »Slovenca«. Prodajalka specerijske stroke išče službo. Gre najraje na deželo. Ponudbe na upravo pod »Na deželo« štev. 4608. št. 17, p. Škofja Loka. Posredovalnica Ogrin Miklošičeva c. 28, telet, j interurban 3109 — rabi gostiln, in privatne ku- j harice, natakarice, služki- ' Vdovec nje za Ljubljano in leto- vcl;k p0Sestnik, 48 let višča. Za odgovor dvo- star( zdraV( brez olroki dinarsko znamko. j se želi poročiti s pošteno ... , , žensko s premoženjem 50 Mlajša pismena oseba do ioa.000 Din. Starost: se išče za raznašanje, 30—40 let. Ponudbe do-pakiranje in event. pri- staviti upravi »Slovenca« pomoč enostavnih pisar- Maribor pod št. »300«. niških poslov s kavcijo { od 3 do 5000 Din v go- Znanja želi tovini. More biti počet- v svrho eimprejšnje že-nik. - Javit, pismeno al. nitve lesni trgovec s osebno na »Fregator«, ; premožno gospodično ali ~ 1 vdovo 25 do 34 let. Po- 200 Din dnevno I nudbe s sliko na upravo zaslužite z malim trudom ! »Slov.« pod »Značaj«. Kontoristinja začetnica, absolv. trgov. tečaja, vešča vseh pisarn, pri prodaji velikega, brez- , del, se sprejme za trgov- konkurenčnega, v vsaki Industrijalec sko pisarno v Ljubljani. , hiši potrebnega predmeta srednjih let, simpatičen, Pogoi znan,e nemškega ! šlagerja. Hitro delo s ta- neoporečene preteklosti jezika v govoru in pisavi. , kojšnjo provizijo. Pred- - Nastop takoj. Služba je izobrazba ni potrebna. Vzamem v najem srednji mlin na vodi in nekaj zemlje zraven, v prometnem kraju. - Vpraša naj se pri oglasnem oddelku »Slov.« št. 4565. I Glasba Trgovino lepo urejena, s specerijo in delikatesami — se proda ali išče kompanjon. icns Trgovski lokal s skladiščem oddam v najem 15. julija 1930 v novi dvonadstr. hiši na Dunajski cesti 37. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 4562. Pevska in telovadna društva, pozorl Dolg, zelo dobro ohranjen klavir prodam, oziroma zamenjam za kratkega. Ogleda se na Gosposvetski V Spodnji Šiški iščem s 1. avgustom eno-sobno stanovanje s pri-tiklinami. —■ Ponudbe na upravo lista pod »Nov par« št. 4536. Duhovnik išče kompl. stanovanje v sredini mesta takoj ali pozneje. Ponudbe s ceno na upravo lista pod šifro »Kompletno stanovanje« štev. 4374. Stavbišča za vile pod Rožnikom prodaja Pokoininski zavod, Gledališka ulica 8/IV. Za Bežigradom ..... , - ...... i iščem s 1. avgustom eno- cesti St. 4, levo, pritlič,e. j spbno stanovanje s pri. tiklinami. - Ponudbe na Klavirji! Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglaše-nje najceneje izvršuje tovarna klavirjev WARBI-NEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5, ▼ bliž. univerze. upravo lista pod »Nov par« št. 4535. „POSEST" Bealltetna pisarna, dr. t o. c. LJUBLJANA MtkloMteva eeata 4, odda (ledeCa stanovanja: Nameravate zidati? Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, skice, načrte, proračune in nadzorstva. • Ponudbe pod: »Inženjer arhitekt« na upravo »Slovenca«. Harmonije izdeluje od 3000 Din dalje, uglašuje in poprav-1 Bnosobno, kuhinja, par-lja cerkvene orgije, har- j koti, shramba, elektrika, monije in klavirje po za takoj, Trnovo, 350 di-nizki ceni Anton Tramte, narjev. Dvosobno, priti-Žabnica, p. Škofja Loka. stalna. — Ponudbe pod: »Napredek« upravi Slov. »ona-iš:ki (arbinek s Prospekti 2 Din. Ponudbe na Gvido Premelč Šoštanj. »HI« MU Kolar. pomočnika takoj sprejme Vinko Pi-ber, Loški potok, Dolenj. Gospodinja se išče za velik penzijon na Bledu. Biti mora pridna, vestna in energična, zmož. nadzorovanja večjega števila osebja. Ponudbe z navedbo dosedanjega dela pod »Sezija Bled« upravi »Slovenca«. Vajenca za pekovsko obrt takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Franc Prešterl, pekarna, Jesenice. Sodarski VAJENEC Čevljarski vajenec se sprejme takoj z vso oskrbo v hiši. Prednost imajo sinovi revnih in poštenih staršev. Istotam se sprejme čevljar pomočnik samo za finejša dela. Alojzij Negro, ročno čev- se sprejme takoj. Mlinar tjarstvo, Ljubno, p. Pod- Jurij, sodar, Vojnik pri nart, Slovenija. I Celju. V Čudežni Balzam Ker mi je v resnici Vaš čudežni R. Balzam pomagal proti kurjim očesom, trdi koži itd., Vas prosim, da mi pošljete še eii lonček navedenega sredstva. Vas pozdravljal Anica Kresnik, soproga finančnega podpreglednika, Slatina - Radenci 1. Rešite se tudi Vi: kurjih očes, bradavic, trde kože itd. z Radio Balzamom. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje pošlje: R. COTIC, Ljubljana VII, Kamniika ulica 10/a. se želi poročiti zaradi razširjenja podjetja v lepem slov. kraju s premožnejšo, neomadeževa-! no, inteligentno, trgovsko _ v, lin gospodinjsko izobra- Posteno dekle : zeno gospodično srednjih ki zna kuhati, dobi dobro let. Le resne ponudbe s stalno službo pri treh sliko je poslati do 1. ma-odraslih. — Ponudbe pod ja na upravo »Slovenca« »Ljubljana« št. 4460. Vajenko sprejme strojna pletarna Maribor, Vojašniška št. 2. pod »Dobrosrčna in poštena« št. 4500, Lokal zelo pripraven za manjšo trgovino, na zelo ugodnem prostoru v Kolodvorski ulici, se takoj odda. Vprašati je v trgovini A. Rasberger, Miklošičeva 34. Pekarija dobro vpeljana, v sredini večjega mesta Gorenjske, se odda takoj ali po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4495. Skladišče veliko in svetlo, primerno za delavnico ali trgovino, se odda s 1. majem na Mestnem trgu št. 17, dvorišče. — Vprašati pri juvelirju Jos. Eberle v isti hiši. Posredoval. Plahuta Ljubljana, Mestni trg 25, potrebuje kuharice, služkinje in natakarice za Ljubljano in izven. Preskrbuje najboljše službe. aček Ljubljana, Aleksandrova c, 12 v oblekah in površnikih najcenejši. Kupimo Hiša s hlevom v dobrem stanju, s tremi sadnimi vrtovi, v hiši vodovod, poleg hiše elektrika, 8 minut od kolodvora Št. Vid—Vižmarje, naprodaj. Cena se poizve pri: Jože Čepelnik, Pod-gora, Št. Vid nad Ljublj. metne. kline, za maj, Dolenjska cesta, 500 Din. Dvosobno, okolica Ljubljane, za 15. maj, tik posije, 400 Din. Trisobno, center, za maj, 1200 Din. Eno-„ , . sobno, kuhinja, vrt, oko- Hrastove trize lica Ljubljane, 200 Din. vsako količino in vseh Dve enosobni, kuhinja, dimenzij proti takojšnje-1 pritikline, Udmat, 250 in mu plačilu išče solvent- 300 Din. Trisobno, priti-na firma. Ponudbe poslati kline, Udmat, 700 Din. na upravo lista pod št. i Dvosobno, Stožice, 200 4405. Ponudbe brez na- i Din. Enosobno, Mirje, za vedbe cene so brezpred- takoj, 500 Din. Eno- in dvosobno, Dolenjska cesta, za maj, 350 in 550 Din. Komfortno dvosobno, kopalnica, plin, elektrika, vodovod, center, za 1. julij, 1250 Din. Cela hiša, nedaleč tramvaja, ca. 3000 m3 vrta, za maj, 1200 Din. Dvosobno, Rožna dolina, za junij 600 Din. Trisobno, komfortno, pod Tivolijem, kopalnica, pritikline, 1500 Din. Enosobno. pritikline, Sp. Šiška, 480 Din. Soba, kuhinja, pritikline, Št. Vid nad Ljubljano, 250 Din. Dvosobno, Sp. Šiška, za 1. julij, 650 Din. — Opremljena soba, kuhinja, Udmat, 250 Din. Trisobno, prostorno, za maj Sp. Šiška, 1200 Din. Trisobno, komfortno, blizu banske palače, za junij, 1600 Din. Trisobno, Pod-rožnik, komfort., za maj, 1500 Din. Petsobno, strogi center, 500 Din, potrebno adaptacij. Na Bleda dve hiši z vrtom naprodaj, ena novozidana za večjega obrtnika, tudi na pogon, elektrika, vodovod v hiši, 10 minut od kolodvora in pošte, vse krito z opeko. Druga enosta-novanjska hiša, kjer pa se z maiim popravilom napravi še eno stanovanje, poleg je lep vrt in mala vodna moč. Elektrika in vodovod v hiši, se zaradi prenosa obrata poceni proda. - Pojasnila daje M. Jan, sploš. kovaštvo, Bled 2. Kupi se dobro ohranjena lokomobila 10—18 PH Ponudbe na upravo lista pod »Parni stroj« št. 4466. Vsakovrstno kMMnfe po naivišiih cenah ČERNE, iuvelir, Ljubljana, WolIova ulica št. 3. i\ Ob Dunajski cesti iščem s 1. avgustom enosobno stanovanje s pri-tiklinami. — Ponudbe na upravo lista pod »Nov par« št. 4537. Strope tovarne in livarne d. d. Liubljana Telefon 2829 Telefon 2830 Stroje za obdelov.lesa Drzo tehoce polnolarmenihe sistema Hofmann-Breslau. SIrflnSh« iOrmenkC patent Tuschiii, ventcilonshe larmenlkc, tračne, krožne, prečne, nihalne in obroblje-valne žage, skobelnike, poravnalnike, rezkalne stroje, vrtalne stroje itd. vse na pogon z jermenom ali direktno z elektromotorjem Preurejanje ojničnih glav na valjkaste ležaje Kmetijo Sloven. goric, 20 oralov, dobičkanosno, krasna poslopja, proda Zagorski v Mariboru - Tatenbahova ulica 19/11. Mlin ali žago na stalni vodi proda posredovalec Zagorski, Maribor, Tatenbahova ul. 19 Gostilno lahko tudi mesarijo, v Mariboru, proda Zagorski, Maribor, Tatenbahova ulica 19/11. Posestva Prodam lepo hišo 5 sob, 2 kuhinji, podkle-tena, elektrika, 1800 m» lepega iveta na periferiji Ljubljane v Šiški. Kupi se lahko brez sveta. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod št 4531. Prodam dve žagi venecijanki z vodno močjo, 50 HP, v lesnem kraja, tik Železnic«, primerno tudi za tovarno ali vzamem družabnika k lesni trgovini. - Naslov Lepo hišo 2 sobi, kuhinja, podstrešna soba, klet, vrt, sadovnjak, štala, drvarnica, vse novo, prilično za penzijo-niste ali župnike, proda Jurše, Brežice, predmestje št. 123._ Nova hiša s 3 sobami, 2 kuhinjama in gospodarskim poslopjem, velikim vrtom, naprodaj. Nova vas, Vol-benkova cesta 30. Prodam hišo v obliki vile radi odpo-tovanja. Tri sobe, kuhinja, klet in malo vrta. Električna razsvetljava. Cena nizka. Eno stavbno parcelo z lepim stavbnim materijalom v lepem kraju na severni strani Ljubljane, 540 m* veliko. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 4499, Stavbne parcele od 450—550 m' velike, na periferiji mesta, se poceni prodajo. Vodovod in elektrika na razpolago. Pojasnila: Ljubljana, Zaloška cesta 21.___ Hišico stanovanjsko, z nekaj zemljišča, kupim. Ponud- ___ _____ ______ be z navedbo cene na v oglasnem oddelku »Slo- upravo pod »Hišica« š'-venca« pod it 4172. 4016, Revolucija pri posesti sploh nepremičninah, glede cen, plodonosnega izkoriščanja, razdolžitev, razdelitev itd., pojasnila nudi posvetovalnica Mar-stan, Maribor, Koroška 10. (Priložiti 10 Din, 3 znamke za odgovor.) Posreduje najugodneje tudi nakup, prodajo, najem, tudi gostiln, trgovin, mlinov itd. Raznovrstna posestva kakor hiše, vile, trgovine, gostilne, kmetska posestva itd. po zmernih cenah proda Arzenšek, Celje, Kralja Petra cesta 22. Laško! dve novo urejeni hiši sta naprodaj z zemljiščem ali brez. - Vprašati pri Schmldlin i drug, Zagreb. »POSEST" Realitotaa pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA —— PRODA: — Vilo, novozidano, trista-novanjsko, eno šlirisobno stanovanje, kopalnica, vodovod, parketi, elektrika, lep ograjen vrt, Sp. Šiška, 265.000 Din. Vilo, visokopritlično, novozidano, podkleteno, 2 stanovanji po 2 sobi, kuhinja, pritikline, drvarnica, vrt, Kodeljevo, 210.000 Din. Vilo, novozidano, enonadstropno, podkleteno, 2 stanovanji po 2 sobi, kuhinja, pritikline, ves komfort, blizu Obrtne šole, 895.000 Din. Vilo, enonadstropno, novozidano, 7 sob, plin, ves komfort, J000 m* vrta, blizu ban-6ke palače, 450.000 Din. Hišo, novozidano, visokopritlično, dvostanovanj-sko, 1600 m5 vrta, 5 minut od viške cerkve, 80 tisoč Din. Hišo, novozidano, enoetanovanjsko — 700 m' vrta, blizu viške cerkve, 70.000 Din. Hišo, novozidano, visokopritlično, 1000 m' vrta, 5 minut od Tobačne tovarne, 150 tisoč Din. Hišo, novozidano, enodružinsko, 3 sobe, ograjen vrt, pri Ko-linski tovarni, 125.000 Din. Vilo, enonadstropno, novozidano. 7 sob, ves komfort, pritikline, 1300 mJ vrta, blizu tramvajske remize, 300.000 Din. Hišo, visokopritlično, novozidano, dvostanovanjsko, G00 m3 vrta, Vodovodna cesta, 250.000 Din. Hišo, dvonadstropno, pred vojno zidano, 7 stanovanj, 1—3 sobe, pritikline, dvorišče, vrt, Sp. Šiška, 300.000 Din. Hišo. novozidano, visokopritV-no, tiistano-vanjsko, 300 m3 vrta, Kodeljevo, 180.000 Din. — Hišo, visokopritlično, novozidano, dvostanovanjsko, podkleteno, vrt, Kodeljevo, 210.000 Din. — Hišo, enonadstropno, novozidano, 2 trgovska lokala, komfortno trisobno stanovanje, vrt, Sp. Šiška, 350.000 Din. Hišo, visokopritlično, 3 sobe, kuhinja, drvarnica, dvorišče, 1300 m2 vrta, Drav-Ije, 120.000 Din. Hišo, pritlično, trisobno stanovanje, hlev, šupa, 2 njivi, nekaj vrta, Domžale, 65 tisoč Din. Hišo, vili slič-lio, visokopritlično, novo-eidano, 2 sobi, parketi, elektrika, kopalnica, 2000 m* vrta, Domžale, 120.000 Din. Hišo, enonadstropno, 4 sobe, pritikline, hlev, kozolec, dvorišče, pri Hkofji Loki, 80.000 Din. Hišo, pritlično, 2 parke-tirani sobi, pritikline, 1 oral travnika, Višnja gora, 45 000 Din. Stavbišče 1000 m5, pri belgijski vojašnici, po 125 Din. Stavbiščc za Bežigradom, 1200 m', po 67 Din, 900 m3, po 65 Din. Stavbi šče pri Sv. Krištofu, 600 m-', po 100 Din. Stavbiščc pri Martinovi cesti, 750 m5, po 65 Din. Stavbiščc ob Tržaški cesti, nasproti >Stan in donic, 1000 m3, Po 28 Din, 1200 m-' po 24 Din. Stavbiščc pri Domobranski vojašnici, 1000 m3, po 90 Din. Stavbiščc. Bežigrad, 700 m3, po 80 Din. Stavbiščc pod Tivo-lijem, 1000 m3, po 150 Din. Stavbiščc, Vodovodna cesta, 2"00 m3, po 53 Din. — Poleg tega večje število stanovanjskih hiš, vil, raznih trgovskih, obrtnih objektov ter stavblšč * veliki izberi v mestu in predmestjih, trgovsko in obrtne hiše na deželi, kmečka posestva, gra-»Mnska .Ln velepnsestvn, "'lini, žage, Industrije, Poti ugodnimi plačilnimi pogoji. Trgovci in obrtniki, j pozor! Lepa bodočnosti Trgovska hiša z gospodarskim poslopjem, na najprometnejšem kraju v sredi štirih glavnih cest, obstoječa iz šestih sob in kleti ter krita z opeko, se bo prodala na javni dražbi v petek 25. aprila ob 9 dopoldne na Spod. Brniku št. 21, poleg avto postaje. Kupci, ne zamudite prilike! Zraven hiše je skoraj oral sadnega vrta in štiri njive. Več se poizve do 25. t. m. pri Francu Žnidar mesarju, Cerklje 31, pri Kranju. Malo posestvo naprodaj v bližini Ljubljane, okolica Črnuč. Natančna pojasnila se dobe: Jenkova ulica št. 13, pritličje. Prodamo Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čist beli pub kg po 300 Din - L. Brozovie. Zagreb. Ilica Stev 82 Kemička čistilnica peria. Dieselmotor 30 HP, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158. Elektromotorje transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince. Poltovorni auto znamke »Loreley«, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Na ogled: Slomškova ulica št. 6. Vreče za moko po 85 kg, komad Din 8.50 kakor tudi vse druge prodaja po najnižji ceni A. Grebene, Ljubljana, Vel. čolnarska ulica št. 15. Samčprodaja najboljšega pisalnega stroja Ivan Legat špecilalist za pisarnlske stroje Maribor, Vetrinjska 30 Telefon tnterurb. 2434 Gnetilnik, pinja širni kotel, malo rabljen, poceni proda Mlekarna Krištof, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. Več A,-Ž. panjev s čebelami ali čebele same, s satjem in zalego, na 6—7 satov in nekaj eksportovcev. Vse preskrbljeno z medom za tri tedne, naprodaj pri Val. Jakelj, Lahoviče, pošta Komenda. NoiCBtBiŠi lioHs po 85 par kg le v mestni plinarni ljubljanski. Prodam 25 1 brinovega olja in 30 panjev čebel »Krajni-čev«. — Rozman Franc, Podstrmec 15, Vel. Lašče. Odpadke od žage hrastove ali jelkove, nudimo vezane po ceni Din 1200, nevezane po Din 1000 za 10.000 kg franko vagon Črnomelj. Zora d. z o, z., Črnomelj. Steklen papir V polah in pasovih za vse industrije nudi najceneje Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva c. 30. Vrtnice v najnovejših različnih barvah ima naprodaj Ivan Brecelnik, Vel. čolnarska ulica 21, Ljubljana. Šivalni stroj »Adler«, levoročni — se proda. Ljubljana, Vošnja-kova ulica 2. SEMENSKI FIŽOL pravi ribniški, koks in mandalon ima na zalogi Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Vrtno seno in otavo v košnji oddam takoj v Ljubljani. Naslov v upravi št. 4606. Motocikelj Harley Davvidson, s prikolico, 12 HP, kompletno opremljen, popoln, nov, se jako ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4487. Steklen papir v polah in pasovih za vse industrije nudi najceneje Feliks Toman ml., Ljubljana, Rešljive c. 30. Prodam 10 A. 2. panjev, močno obljudenih - in tudi razložljiv čebelnjak, na Vrhniki št. 326. Valvasor zelo ugodno naprodaj. — Naslov v upravništvu pod št. 4450. Pisalni stroj popolnoma nov in rabljen, izredno ugodno naprodaj. Naslov v upravništvu pod št. 4449. Terazzo se najbolje brusi s »Si-licium-Carbid« drsalci, ki jih ima Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva c. 30. Lucerna najfinejša banatska, ki se je za naše podnebje najbolje obnesla, se dobi pri Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36, trgovina z žitom, semeni in deželnimi pridelki. Kočijo z gumi kolesi, landauer, lovski voz in konjsko opremo poceni proda Gradbeno podjetje G. Tonnies, Dunajska cesta. Prodam ali zamenjam za drugo blago 270 tekočih metrov ramov za okvirje, prima češko blago, po zmerno nizki ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 4556. 5 kom. A .-Ž. panjev novih, solidno izdelanih, ima naprodaj Ign. Špraj-car, mizar, Breza št. 5, pošta Trebnje. Javna zahvala Štejem si v dolžnost izreči javno zahvalo ugl. zavarovalnici »Jugoslavija« v Ljubljani. Omenjeni zavod mi je po smrti mojega pok. moža Antona Perca, ki se je 19. marca t. 1. smrtno ponesrečil, izplačal ves kapital, dasi-ravno premija še ni bila plačana. Ponovno se ji zahvaljujem in jo vsakomur naj-topleje priporočam. — V Ljubljani, 18. aprila 1930. Gabrijela Pere. Odpadke od sukna nove, prodam. Istotam se proda zlata moška žepna ura, 14 kar., ali zamenja za dobro ohranjen gramofon z več ploščami. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4578. Vaši največji skrbi * osebnih, gospodarskih, družinskih (tudi najtežjih zakonskih) vprašanjih — nitftj odrešenje, vsaj olajšanje — posvetovalnica »juarstan«, Maribor, Koroška 10 (vpisnina 10 Din 3 znamke). Nismo plačniki za dolgove, ki bi jih naredil kdorkoli na naše ime. M. F. Šega. Steyr tipa XII taksameter, rabljen, v izvrstnem stanju, zelo poceni naprodaj. Jugosteyr, Frankopanska 21. Radi omejitve obrata ugodno naprodaj: 1 špe-cijalni Bundmuster stroj št. 10, 100 cm dolg, dela najrazličnejše vzorce brez vsake karte. 1 Acht-1 sehloss stroj št. 8, 80 cm dolg. 1 Popp. stroj št. 8, j 80 cm dolg. 1 Popp. stroj | št. 7, 70 cm dolg. 1 stroj i za krtačenje, 60 cm. 1 I Oberwendel šivalni stroj na nožni pogon. Vsi stroji so v zelo dobrem stanju. Delujejo brezhibno. Naslov pove uprava Slovenca št. 4443. Čebele 40 panjev dobrih čebel kranjičev, naprodaj. Fran Mihelič, Selnik 9, p. Stu-denec-Ig. • Pletilni stroj 8/85, Jackward, v dobrem stanju, na odplato, poceni prodam. Maribor, Pletar-na, Vojašniška 2. Pridem kmalu v Slovenijo ter obiščem skoro vse kraje, da kupim: antično pohištvo, spec. pisarn, omare, tabernakelj-omare, steklene vitrine in omare, kredence, fotelje, kakor tudi kompl. salon, garniture, okrogle in ovalne mize, starinske čaše, porcelan, lesene lustre za ;veče, bronaste ali stekle ne. Kupujem tudi vsakovrstni starin, nakit iz srebra, zlata, diamantov, bri-Ijantov, stare preproge, stare cerkv. ornate, star n!iš in brokat. Ceni. ponudbe prosim na: fzidor Steiner, Zagreb, Zrinjevac št. 14. Elzafiuid Energin železnato kina vino, Alga, Magna prašek, Pla-ninka zdravilni čaj - dobite vedno v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Obrt Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, naicenejše in najfinejše Matek & Mike! Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje ažuriranje. predtiskanie takoj Entlanje Din 1-50 m Stroino-ročno vezenge za-štorov, preprog, kuh. garnitur itd. Predtiskarija. Izdelovanje damskega perila, na|cene,e M. Sedov-nik, Florjanska 6, Ljubljana. Pozor, Bežigradčani! Kdor želi piti za praznike dobro kapljico in dalma-tinca po 11 Din liter, naj se oglasi v Zalokarjevem vinotoču. Vesele praznike! — Birsa. F. &EUOK ljub jnnn Židouska ulica šfeo.8 Prodaja pištole za strašenje na 2, 6 in 10 strelov po znatno znižanih cenah — brez orožnega lista. Vse drugo orn*ie in mnniciin za šport, lov iti obrambo v največji izbiri in po najnižjih cenah. — Pri pismenih naročilih poslati tretjino zneska naprej. — Za veliki ilustrovani cenik poslati 6 Din v poštnih znamkah. Strelovod dajte montirati samo od oblastveno konces. instalaterjev ako hočete, da bo isti brezhibno funkcioniral. R. Jakelj, Slo-venjgradec, Vam montira kompleten strelovod za 800 Din naprej in vodovode po jako nizki ceni. V zalogi im*a pocinkane cevi po en gros ceni. Gostilna pri »Amerikancu« Florjanska ulica 20 priporoča izborno pristno kapljico: Muškat, Silva-nec, ftizling, Turški vrh, Zavričan, Bizeljsko, Gran-čevo rdeče, Gadova peč, Kerinova črnina, Sv. Križ, dalmatin. črno ter zdravilni kraški teran. Vsak čas mrzla in gorka jedila. Imam na razpolago novo opremljene tujske sobe, prostor za avto in hlev za tujske konje. Rudolf Škulj. Špecialna delavnica za previjanje elektromotorjev, avtodinamostrojev F. Perčinlič, elektrome-hanik, Gosposvetska 16, Restavracija pri »Levu«. Elektropodjetje A. Arhar Llubljana VIL, Celovška c. 80, prevzema vsaka elektriška dela kot hišne in?talacije. zvonce, radijo, telefone, popravila vsakovrstnih strojev itd Točna postrežba! Solidne cenel Krušno moko, krmilno in otrobe vam nudi v vsaki množini, po zmerni dnevni ceni F. Ju-van, valjčni mlin, Srednje Gameljne pri Ljubljani. Mizarstvo Podpisani se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Al. Trink, Ljubljana, Linhartova 8. Tel. 2856. 100 kg koruze 142 Din Zdrava, suha, za mlev — prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Terazzo se najbolje brusi s »Si-liciura-Carbid < drsalci, ki jih ima Feliks Toman ml., ^ Ljubljana, Resljeva c. 30. Sveže, najfinejše norveško ribie olje iz lekarne Dr. G. PICCO-Ll-ia v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. žimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg Stev. 7 (poleg Mestnega doma). Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZpRMAN Ljubljana, Stan trg št. 32. Gostil. »Pod Skalco« Ljubljana, Mestni trg 11. Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina Vedno sveža gorka in mrzla jedila na razpolago. . Abonenti se stalno sprejemajo. Iforuzo zo Krmo oddaja najceneje veletrgovina žita in moke A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva ccsta 2*. . Večje stroj, pletenje sprejme v delo iz dobavljene volne: Pulloverje, ženske in moške vestje, plčte, kompletne ženske in otroške obleke po meri itd. Osemklučno blago na metre. - Samo prvovrstna izdelava! Ponudbe pod: »Volna - solidno« št. 4579 na upravo »Slov.« A. GOLOB t M. LJUBLJANA, Puharjeva ulica 3, Izdelovanje emajliranih peči sistema Luc. Izdelovanje ZORA peči, peči za žaganje, obložene s Samotno opeko Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga Samotne opeke. Cene konkurenčne. Friedler-jev patentiran GAMMA za rast las najpopolnejši sredstvo proti izpadanju las -tvorbi prhaja - lasnih bušk. GAMMA milo za lase! najpopolnejše sredstvo! stvo za izpiranje las.: Zdravniško preizkušeno: in priporočeno. — Do- j biva se v vseh iekar- j nah in drogerijah. j Zastopstvo NADA,! drogeri ja — Subotica.j p < 03 >"» D 03 e Samo 49 Din št. 125. liudllka, IG cm visoko, doliro kolesje, :i letno jamstvo .......Din 49'— St. 105, Enaka. 13 cm visoka ..........Din 64.28 St. lOli. Emikn, z raill , . . , 6 Din Preko ulice vsa vina 1 Din ceneje. Priporočata se BRAČA LASAN Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobile v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. HRNJAH leharnar -- »iSilH Talarje za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter se vljudno priporoča Josip Tomažič, kroj. mojster, Celje, Na okopih 5. V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerije, papirja, pletenin, nogavic, vrvarskih izdelkov itd. na debelo in na drobno pri D.ROSINA, Vetrinjska 26 v Casjez/dto pa tudi dobra reklama v U 5SLOVENCU< Dvokolesa teža od 7 kg naprej uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi nn nkiimi naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" F B. I«., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. »t, 4. krapinske toplice (blizu Zagreba) 42° C naravno topli termalni vrelci in blato lečijo revmo, protin, išias, ženske bolezni itd. V pred- in posezoni znatno znižane cene in specialni 20 dnevni aražmaji za pavšalno ceno 1280 Din (soba, oskrba, kopelji, takse). — Redni avto-promet, dobra prehrana, zmerne cene. - Pričetek sezone 16. aprila. - Zahtevajte prospekte! Kraljeviča Krasno morsko kopališče in letovišče, s parnikom oddaljeno K ure od Sušaka in dobro avto-zvezo od postaje Plase—Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove. Kopeli in različni športi na suhem in v vodi. - Številni hoteli, pensionati in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje in ta so: Praga, Union, Riviera, Carovo. — Restavracije pa: Zrinjski, Bosna, Zagreb in mnogo manjših gostiln. Prospekte pošilja na željo: Zdraviliško poverjeništvo Kraljeviča in vsi »Putnik«-ovi biroji. Zdravilišče Rog. Slatina. ■ Najlepše in najmoderneje urejeno zdravilišče v kraljevini Jugoslaviji. - Svetovno znani zdravilni vrelci: »TEMPEL«, »STYRIA« in »DONATI«. — Zdravljenje vseh bolezni želodca, črev, mehurja, žolčnega kamna, srca, ledvic in jeter. - SEZONA: od 1. maja do 30. septembra. — Maj, junij in september najugodnejši čas za uspešno in fino zdravljenje. - Svira vojaška godba. Radio. Največji komfort. - Ugodne prometne zveze. Direktni vozovi Beograd—Zagreb-^Rogaška Slatina. Na železnici izredni popusti. - Razpošiljanje mineralne vode, ki se dobiva v vseh večjih kolonijalnih trgovinah in restavracijah. - Zahtevajte prospekt«) Direkcija kopališča Rogaška Slatina. i V Naznanjamo tužno vest vsom prijateljem : ■ in znancem, dn je gospod (Henrik Helbacher bivši posestnik, žnpan itd.. ; dne 18. aprila 1930 ob pol 9 predpoldne v Slemenu i P0 daljši bolezni, previden s svetimi zakramenti, ■ v 84. letu starosti boguvdano umrl Pogreb pre-i dragega bo v nedeljo 20. apriln ob 9 iz hiše ža-: losti nn pokopališče v Selnico ob Dravi. Sveta i maša zadušnica se bo darovala dne 22. aprila 1930 j Slvnif-ii, dne 18. aprila 1830. Žalujoča: Viktor in Etna Trbas. »SLOVENEC«, dne 19. aprila 1930. Stran 30. ">tot.-V.iTo KUHK-BH«« <».««,», *iKT«r* }» |««4»v» » O&i'' BOCA 5ADRŽAJE Vi UTRE železnato kina vino močno in zdravo kri priporočamo mu V lekarnah in drogerijah stane ena velika steklenica Energina Din 40'- 3 velike steklenice za Din 128 - 6 velikih steklenic za Din 248"- in 1 steklen, zastonj 12 velikih steklenic za Din 492'- in 2 steklen, zastonj DudtmpeStansftl mednarodni sejem 25 letnica obstanka 3 do 12 maja 1930. Dcmomtrativna jubilejna razstava madjarske industrije — Mnogobrojni narodni paviljoni inozemske industrije — 25 do 50°/„ popusta pri pulovanju — Prenod meje brez vizuma. — Pojasnila in legitimacije za sejem se dobivajo v Ljubljani: Pisarna Putnika, Centralno zastopstvo za Jugoslavijo: Kralj. madj. trgovačko zastopstvo. Beograd, Palata Akademia. 1AVOR * LOGATEC lesna industrija Oabriel Obiuk . Slovenlta Sfio nTnl naslov: inviu Logolcc - leleion interurbon S Izdeluje »»akoržno pohiStvo iz trdega in mehkega lesa, kakor »palme«, jedilnice, kuhinje i. t d. Z jamstvom proU razrušitvi, mm — Cene zmerne) Speccrlla ln leleinlna I. PSccK, Novo mesto Težakovo olje, laneno olje, klajno apno, fini amerikanski terpentin, umetna gnojila, prvovrstni Portland-cement, betonsko železo. Vsakovrstni kini za krste in druge pogrebne potrebščine, voščene sveče, oh času setve zanesljiva semena. Suhe in oljnate barve. — Arborin. Marsikateri obiskovalec Ljubljane ne ve, kam bi se obrnil, da bi bil dobro in ceno postrežen. Ne spomni se pa, da doslej še ni bil v renovirani gostilni Marsikateri stari gost se je začudil, ko je stopil v prenovljene prostore. Še bolj se je pa začudil, da je po iako nizkih cenah mogoče dobiti tako izvrstno postrežbo ! ::::::::::;::: Na vel. soboto, nedeljo r.n ponedeljek bo pri oddaji pijače na dom še za Din 1'— znižana cena. xxxxxxxxxxx PACIJENT: Kam naj grem. gospod doktor, da ozdravim žetodec in uredim prebavo? ZDRAVNIK: V Rogaško Slatino! Tozadevni prospekti se dobe pri ravnateljstvu zdravilišč*, kakor tudi v vseh pisarnah ,.Putnika". — V času izven g avno sezone izredni popusti! Igr* vojaška godba I Direktne železniške zveze I Najfinejše pecivo za Velikonočne praznike priporoča pekarna Zorko Franc« Liubliana, Dunajsko cesta 58 Obenem naznanjam cenj. občinstvu, da bom po Velikonočnih praznikih preuredil pekarno v novo mederno urejeno parno pekarno. Za nadaljno naklonjenost odjemalcev se priporoča Zorko Prane. Najlepši darovi za velikonočne praznike so RADiO-APARATI iinuiiiniiiuniiiniiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiim govorilni stroji, zvočne plošče, kakor tudi vse potrebščine elektrotehničnih naprav, kupite jih najcenejše pri RADIO - STARKEL MARIBOR Trg svobode št 6 MARIPOR Prodajo kontnega blago V četrtek, dne 24. aprila 1930 ob 11 dopoldne se bo vršila t pisarni notarja Tavzesa Frana v Logatcu kot konkurznega upravitelja ofertna prodaja celotne preostale trgovinske zaloge iz kon-kurzne mase zapuščine Petra Pirca, trgovca z mešanim blagom v DoL Logatcu št. 41/a. Vsak ponudnik mora položiti pred dražbo 10% kavcijo v gotovini ali hranilni knjižici. Kupec blago takoj plača in prevzame. Zaloga je bila sodno cenjena- na 117.605 Din 51 par. Večji del pokvarljivih predmetov se jc že prodalo na sodni javni dražbi za 13.864 Din 48 par. Vsa pojasnila daje konkurzni upravitelj. Notar Fran Tavzes. 2 Marsikateri obiskovalec Ljubljane ne ve, kam bi se obrnil, da bi bil dobro in ceno postrežen. Ne spomni se pa, da doslej še ni bil v renovirani gostilni Marsikateri stari gost se je začudil, ko je stopil v prenovljene prostore. Se bolj se je pa začudil, da je po tako nizkih cenah mogoče dobiti tako izvrstno postrežbo I::;::::::::;:: Na vel. soboto, nedeljo in ponedeljek bo pri oddaji pijače na dom še za Din 1'— znižana cena. xxxxxxxxxxx -3 g'§>'4 9 S « ■S-gBitSS k v) cejr * nO «-»0 •■ S — 6*3 JoS l£ 111 is«- •m c o c g "t Jj D o 5 ji n CQ S .. •i s s ui >n » » q 0» O _ . j* "3 c o N m .5 . q |Q u> .2 1 rr -5 S c ~ < I « M E z I .a O^rS SUg ci ^r .a,— ■"O S^S qU > » l9.s gS 8 Igo 155 * ■39S* I Maurice Constantin Weyer: 11 Človek se sklatita čez svojo prešehlosi .. • Rdeča kakor rak — očarujoča! — je stala Hannah zraven. Naposled je rekla: »Zares, očka, konji so lepi. Kako bosta lepa ob koleslju, ko se v nedeljo popeljemo k maši. In vrhu tega nam ni treba mučiti ubogih mrli, ki se trudijo ves teden na polju.« . Ko bi le bil Archer tu,: je vzdihnil orjak, ki sc ni mogel sam odločiti. »A ta fant ima naglo jezo in jo hladi zdaj pri plugu. Ali mu je bilo treba igrati se za dve minuti co\vboya? No, zdaj bo pač čutil svoje kosti!« , , _. -Vrag vzemi tvojega Archerjak je klel tim. »>Ali moraš tega nemarneta zares vprašati za vsako figo? Archer sem, Archer tjži! Kdo ima tu ukazovati: hlapec ali gospodar?« . »Archer se dobro spozna v poslu!« se jo cmeril oriak ter si gladil zlato, s srebrnimi štrenami pomešano brado... »A če smo vsi edini, tudi Archer ne bo imel nič zoper to!« :H Archer ni imel nič zoper to. Zvečer se je trudil le na vse načine, da drži Hanno in mene čimbolj znarazen. Ko je izprezal, je pristopil rjav, nekoliko dnhnton mladenič, in mu je pomagal. Govoril je strašno angleščino. Ko je svoje delo opravil, se je polastil Madge. da je ves večer ni pustil od sebe. Ona nas ie predstavila. Bil je Francoz, ime mu je bilo Paul' Durand in takoj se je razvnel, pripovedujoč mi navdušeno o Touraini; govoril je francoski, da bi ga Madge ne umela, in je pristavil, da se je izselil Ie radi velike ljubezni, ki mu je puščala edino odločitev med samomorom in izgnanstvom. : Zelo me veseli, da ste se odločili za izgnanstvo,« sem dejal. »Očividno je, da je moje čuvstvo ljubezni manjše od Vašega, ker seže le do samomora, poslednje seveda odpade. Sicer pa z veseljem ugotavljam, da Vam Kanada že nudi svojo tolažbo.« Namignil sem na Madge, ki se je nasmehnila, ne da bi bila razumela. Bil ie nekoliko v zadregi. rče bi vedeli, kakšno dekle Vam jc to! Brez primere!« V nenadnem izbruhu čuvstva je vzel njeno roko in jo poljubil. V ganotju, a nekoliko smešno je s tem pod-pričal, da ne zadrži nobena ženska na svetu primere ž njo. Ali jo je tudi do samomora ljubil?... Ali do novega izgnanstva? : Brez primere! ... Meni pa so se zdeli Hannini zlati lasje bujnejši, njena koža bolj blesteča in njen bisernobeli smeh, ki 6e je izprožil baš ta hip ob neki Archerjevi pripombi, neprimerno bolj zal! Ni dvoma — rdečelasec je imel dober okus! Tem bolj mi je bil zopern... K sreči sem imel posla s konji, ki jii je bil kupil O' Mollov. Napoleon ju je bil baš privedel. Enega je držal za povodec, drugi jo bil privezan k repu prvega. Irci se niso mogli dodobra načuditi, kako sla postala konjiča poslušna. Gospa O' Molloyeva je menila, da je to nc-kako s coprnijo v zvezi. Njena keltska duša je tičala nevede se globoko v poganstvu. Izza časov sv. Pa-tricka se ni posrečilo docela iztrebiti prazno verstva. Tako rotijo še dandanašnji v bretonskih predilnicah duha Jmiicaelovega, pravljičnega bretonskega vojvode! ... Zabavalo me je, pustiti staro gospo pri svoji utvari. Sicer pa sta se konja, ko sva ju hotela spraviti v hlev, zopet zoperstavila in splašila, tako da je imel tudi Napoleon posla dovolj. Vzel je v roke tistega, ki se je najbolj plašil. Hlev se mu je moral zdeti kakor strašna črna past. Z vso silo se je branil in kljub občutljivosti svojega vratu, ki je bil še ranjen od kroteeega lassa, se je nenadoma vzpel kvišku. Malo je manjkalo, da ni Napoleon padel. Nehote sem segel — v spominu na neko darao doživetje — v svojo torbo, da bi konja ustrelil. Sam sem bil nekdaj prišel pod kopita zbesnelega konja prav na podoben način in rešila me je le prisotnost duha nekega covvboya, ki je konja ustrelil. A spretni Napoleon je bil že zopet v ravnovesju. Z levico mu jc stiskal nosnice ter ga tako ukrotil, nato mu je pomirljivo pihal na nos, z dlanmi mu je zaprl oči in hkrati nežno monotono šepetal v uho, dokler se žival ni docela umirila. Deset sekund kesneje je bila že privezana k jaslim in ogledovala radovedno, a brez teka, neznano čudo v koritu: oves. Njegov tovariš se je udano pustil privezati zraven njega. Ta čas jc Napoleon dopovedoval Timu, ki je bil na prvi pogled prav tako nežen kakor močan in ga nobena stvar ni mogla spraviti iz ravnovesja, kako je ravnati z živaljo, da jo ukrotiš ... Poleg ogromnih konj — težakov sta najina rjavca bila še bolj lična. A jaz sem opozarjal očeta O' Molloya na njih prednosti: brez-prikorna žlahtnost nog in močna gradnja poševnih ramen; — po pravici sem mu zatrjeval, da bosta na tej lahki zemlji isto zmogla, kakor njegova dva težka konja, u vzdrževanje bo neprimerno cenejše. Za moža, ki se je bil v kmetijstvu izučil na težki zemlji v deželi Ontario, je bilo to nekaj povsem novega. S sklonjeno glavo, gladeč si brado s prsti, je O' Molloy pozorno in nemo sledil mojim besedam. 0100010108000008025353235348535323530053005348530120485353912323232302485353000123484802000023235348234848 ...................................................................................................................................iih""miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii................................................min ■iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiniuiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiint nmm hiipccv plača ceno adlerio HLIUD TEMI DA GA NE POSEDUJEJO! Večina onih, ki si prvič nabavijo avto — kupijo napačno. Oni še ne vedo, da je velika razlika med >KS« in «KS«. Ne vedo, da so mnogokrat obratovalni stroški v obratnem razmerju k nabavni ceni ter sklepajo vsled tega, da jim je Adler predrag . . . Dokler nekega dne ne narede bridko izkušnjo z navidezno cenejšim avtomobilom, ki jim jasno dokaže, da so se zaračunali, ker so pozabili k nabavni ceni razun izdatkov za gorivo, olje in pneumatiko, priračunati še nepredvidene stroške predčasnih popravil ter zgube na denarju in času kot posledica obratnih motenj in končno veliko izgubo pri zopetni prodaji voza. Potem jim postane šele jasno, da so svoječasno le navidezno poceni kupili, - potem šele pravilno razumevajo pomen: »ADLER NE ŠTEDI NA RAČUN SVOJIH KUPCEV!« ADLER Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih delov Ing. C. R. LUCKMANN, LJUBLJANA AHACLJEVA CESTA 10. WO> eg? £■2 m oa a H 2 t- hh C L m Z owo H> I mt3 •m.......................................................................................................................................................................................................i......mu.....minit.................................................................................................................................................. Lične, trpežne in solidno izdelane STOLE VSEH VRST Vam nudi najceneje Anton Kobi, Borovnica Zahtevajte cenike in kataloge! tovarna upognjenega pohištva Naznanilo. Za pomladansko sezijo se dobi v veliki izbiri Faill za plašče, Charmalejn volnen Georgett, Panamma blago za plašče, angleško blago, Troeed za plašče in kostume, Crepella v vseh modnih barvah, kakor Crep Satin, Crep Mongol, Moire svila Foulard in Bemberg svila za obleke v najnovejših vzorcih, surova svila - gladka kakor vzorčasta - garantirano dobro blago — :: po najnižjih cenah pri :: F. MICHELITSCH Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da dom dne 22. aprila preselil svoj krojaški atelje za uniforme in civil iz Holzapflove ulice št. 19 na Vidovdansko cesto 20 nasproti Hiralnice sv. Jožefa. Gg oficirjem in cenjenemu občinstvu jamčim 'za točno in solidno postrežbo, prvovrstno blago in nizke cene. Potrudil se bom v najvišji meri, da bom popolnoma zadovoljil vse svoje naročnike. Se priporočam z odličnim spoštovanjem Anton Vrblnc bivši poslovodja Oficirske zadruge ljubljanske filijale Ljubljana, dne 18. aprila 1930. It* - trgovina k »NEVESTI Maribor, Gosposka ul. 17 Ustanovljena leta 1898 Telefon št. 2128 Za autogaraže, holonijalne, delikatesne in špecerijske trgovine. APARATI ZA VZDRŽEVANJE IN DETAJLNO PRODAJO PETROLEJA, OLJA, BENCINA IN ŠPIRITA, žigosani od državne kontrole mer. Aparati so okras vsake trgovine, onemogočajo požar, preprečujejo smrad in nečistočo in so najbolj praktični za postrežbo odjemalcev. — Na tisoče prodanih širom Evrope, a v Jugoslaviji tekom kratke dobe par stotin. — Ilustriran cenik pošljemo brezplačno. — Kdor pozno dvokolo, vedno it steur Glavno zastopstvo Dogomir Divio h kupil bo. Maribor tltavnl trg 17 Nadomestni deli, popravila in obnova se hitro izvrši po zmernih cenah Družabnika i sprejme podjetje: umetni mlin, žaga, stiskalnica za olje, pozneje pekarija in trgovina z mešanim blagom na zelo ugodnem prostoru na severni meji Slovenije. — Potrebna je trgovska naobrazba, ker je pogoj sodelovanje in zadostno visok prispevek k obratni glavnici. Le reflektantje s trgovsko na-obrazbo in gotovino naj pošljejo ponudbe z životo-I' pisom in naznanilom razpoložljive glavnice upravi tega lista pod »Mliža« št. 4040 do 25. aprila t. L, na kar bodo dobili nadaljnja pojasnila. VODNE IURDINE za vse razmere, AVTOM. REGULATORJE, OPREME ZA ŽAGE IN MLINE. Zahtevajte ponudbe. — Prvovrstne reierence. Glavni zastopnik za Jugoslavijo: N. M. POPOV1Č, BEOGRAD, KOLARČEVA 7. Iščemo krajevne zastopnike. ....................................................... i Preselit« obvestilo Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo delavnico v Mariboru iz Tržaške ceste 8 v Vetrinjsko ul. 22 in se priporočam. Josip ŠKOF črko- in soboslikar, pleskar in emajliranje pločevin. SCHNEIVER »tiOfJA IONA PODJFTJE /A ZGRADBO VODNIH TURBIN A r e n o m i r a n a tvrdka „PAPIRSEF" družba z o. z. MARIBOR Ima IVOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO 2S-40 Pisarna in skladišče : Trubarjeva ulica številka 4 Naslov za pisma in brzojavke : Papiršef Maribor RAZGLAS V ponedeljek, dne 12. maja 1930 se bo pričela javna dražba v zapuščino pokojnega Strahla Karola, graščaka iz Stare Loke, spadajočih premičnin. Prodalo se bo: prvi dan drva in vse rastline iz cvetličnjaka; od 13. do 22. maja umetniške slike in skulpture; od 23. do 30. maja majolke, porcelan, steklenino — moderno in antično; od 2. do 4. junija knjige in svetilke ter srebrnino; od 5. do 10. junija perilo, tkanine itd.; od 11. do 13. junija kuhinjsko posodo in razne predmele; od 14. jun. dalje moder, in antično pohištvo v garniturah in posamezno ter vse ostale predmete. Dražba se bo vršila od 12. maja 1930 dalje vsak delavnik, izvzemši v sobotah od 8 do 11V2 ter od 14 do 17V3 v Strahl-ovi graščini v Stari Loki poleg Škofje Loke. Predmete, ki sc bodo prodali na dražbi, si vsak kupec lahko ogleda pol ure pred pričetkom dražbe v graščini. Seznam vseh premičnin, ki bodo prodane na dražbi, z označbo cenilne vrednosti, ki bo obenem vzklicna cena, lahko dobi vsak interesent proti plačilu gotovih izdatkov 20 Din pri podpisanem notarju. Dražbene pogoje zamore vpogledati vsak med uradnimi urami v pisarni podpisanega notarja ali pa pri okrajnem sodišču v Škof ji Loki, kjer lahko vpogleda tudi ccnilni zapisnik. Škofja Loka, dne 16. aprila 1930. Števo Šink* notar kot sodni komisar. Spodnieštaierska ljudska posojinica V Mariboru Hefflstrovana zadruga z neomejeno zavezo Spreiema vloge I Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroke spadajoče posle Obrestuie vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka Zadružna Gospodarska banka a. a. Brtojavni naslov: Gospobanka Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšim! pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo »rečk Driav-ne rairedne loterije. V Ljubljani (Miklošičeva cesta lO) Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 — vloge nad 480 milijonov dinarjev Podružnice: Djakovo • Kočevje - Kranj - Maribor Bled - Celje Novi Sad • Sombor - Split Sibenik Telefon št. 2057, 2470 ln 2979 Prodaja obveznic 7•/. d'*- 'n»e»t posojila ter 2'/,*/o »»i««' odškodnin« ln vseh vr»' vrednostnih papirjev tudi na obrok« pod ugodnimi pogoji. tnamaammmmmmmBK** Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Cefc. Izdajatelj. Ivan Bakovec. Uredniki Franc Rremiar.