GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XIV LJUBLJANA 1956 IZDALO DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE IWE>USTRIJE LRS Uredil ING. MIRAN BRINA K ob sodelovanju uredniškega odbora: ING. VLADISLAV BELTRAM, ING. ALOJZIJ FUNKL, PROF. ING. IVAN KLEMENClC, DR. ING. RUDOLF PIPAN. PROF. ING. FRANJO SGREM, PROF. ING. J02E SLANDER Natisnila Blasnikova tistarna -v Ljubljani VSEBINA Gojenje gozdov Stran Ali naj rešimo naravni pomladek? Milan Draksler................13 f Gozdne drevesnice in prodaja sadik bi morale sloneti na biolo&ki, ne na trgovski pDdla;gi, Viljem Kindler.............22 Prispevek k pospeševanju to.polovih naisadov, ing. Igo O r a š......33 Poizkus -primerjave razvoja gozdnega gospodarstva pri nas in v Švici-, Martin PotoEnik......................44 Ustanovitev jugoislovanske nacionalne komisije za toipole, ing. Vladislav Bel.tr am............................................7ü Zvezno gozdarsko zborovanje o topolih v Sremskih Karlovcih, ing. Vladislav Bel.t ram..................71 Varovanje .pomladika pri .sečnji in spravilu, ing. Franjo K o r d i š.....97 Premena čistih jelovih goz.dov v Trnovskem gozdu, Jože Kenk.....113 /Kalilnik za pridobivanje sadik iz občutljivega semena, ing. Vladislav Be ,l- ^ tram....................., . . 120 Biološka načela pri prenašanju sadik, 'ing. Miran Brinar.......15.1 O splošnih načelih nege gozdov, ing. Josip Š a f a r . . . ......162 Nega gozda v LR Hrvatski, ing. Ilija L o :n č a r...........117 Redčenje v praksi, ing. Tonči Deankovic............184 Gozdna nega v LR Srbiji, ing. Svetiislav Radulovič........190 Celulozni in jamski les — zadeva nege sestojev, ing. Vladislav Be It ram 192 O biologiji srobota in njegovem zatiranju, Venčeslav Št raus.....207 Problemi ter organizacija pogozdovanja in melioracije krasa, ing. Ciril Jenko..................... 252,296 Nizki gradnov! gozdovi v škofjeloškem hribovju in njihova premena, ■ing. Ivanka M i h a j 1 o v i č................271 Varstvo gozdov K Razširjenost in zatiranje kostanjevega raka v Sloveniji, Stana Hočevar . 62 Škodljivi ^livi strupenih plinov v celjski okolici in oibnova prizadetih goxdov, ing. Jože Skoči r....................275 Urejanje gozdov ^ Inventarizacija kmečkih gozdov po novih enotnih tarifah, ing. Martin Čoki 1 Tečaj za ugotavljanje prirastka, ing. Vitomir M i k ul e ti č.......146 Izkoriščanje gozdov Vpliv iseine dobe in manipulacije s hlodovino na kakovost žaganega lesa, ing. Ivan Juvan....................i02 Spravilo lesa pO zraku — vprašanje bližnje bodočnosti, ing. Vladislav Bel - tram ........................113 Boljši način zlaganja drv. Uredništvo Gozdarskega vestnika ..... 119 Optimalno število in lokacija viporednih produktivnih gozdnih transportnih žil na položnem pobočju in pri konstantni gostoti transportirane lesne mase, dr. Alojzij Vadnal................129 Premične postaje pri gravitacijskih žičnicah, iiig. Oleg V r t a č n i k . . , . 225 Optimalna gostota gozdnih prometnic, prof. ing. Ivan Klemenčič . . . 285 Traserski tečaj na Gorjancili — postdiplcimski Študij, ing. Janez P e n c a . . 292 Kadri Strokovni izpiti za logarje v Dolenjskih Toplicah, Valentin Č a r m a n ... I-t Strokovne ekskurzije na krasu in snežniškem pogorju. Viljem K i n d 1 e r . . 23 Pol stoletja .stroikovnega uveljavljanja inž. Pahernika, S e k c i j a D I T G L I vSlovenjemgradcu.............. . . 112 Izobrazba gozdnih delavcev, ing. Zdravko Turk..........135 Str0:k0vne ekskurzije Gozdarske srednje Sole v'Ljubljani, ing. Drago K a j f e ž 211 V Sipomin inž. Franju fiulgaju. ing. Adolf S v e t M č i č........251 Književnost Kriissmann: »Die Nadelgehölze«, prof. ing. Ciril JegJič.......23 »Klavže nad Idrijo«, ing. Mirko Sušteršič...........24 Domače strokovne revije, ing. Miran B r i n a r........77, I5S, 297 Domači kostanj v Sloveniji, ing. Miran B r i n a r . . ,....... . 7f) ..^Inž. Rihard Erker: »Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo«, ing. Igo Oraš 153 Za boljše razumevanje bistva nege gozdov, ing. Miran B r i n a r.....212 »Ročno orodje gozdnega delavca za obdelavo lesa« inž. Zdr. Turk, ing. Vladislav B e 1 t r a m ...................298 Iz zgodovine slovenskega gozdarstva Nekdanji deželnoknežji gozdovi na Primorskem, dr. Vlado Valenčič . . 233 Ljubljanski gozdni park »Tivoli«, ing. Anton Š i v i c.........301 Razno Problemi goratih pokrajin, Jadka Šara bon.......... O značaju sodobnega anboretuma. prof. ing. Ciril Jeglič...... Nekaj o finskem gozdarstvu, Jože Kovač............ Vsklajevanje gozdarstva in paShištva na krasu, Viljem K i n d 1 e r . . . Zasluženo priznanje, Uredništvo Gozdarskega vestnika...... Kritika naj bo dobrohotna in objektivna, ne pa obrekovalna, ing. Igo O r a K članku » Kritika naj bo dobrohotna in objektivna, ne pa obrekovalna« Viljem K i n d 1 e r................... Naši narodni in drevesni par,ki ter parkovni gozdovi, pragozdi in drugi, zaščite vredni objekti, ing. Anton S i v i c . . •..........257 14 57 114 H3 14,'} 147 149 Siran Problemi kmečkih gozdov na Koroškem, Blaž Singer........287 Strokovna ekskurzija iz bratskih republik v slovenske kmečke gozdove, Anton Seldškar......................294 Društvene vesti Občni zbor Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije, ing. Miran Brinar...............84 Resolucija IV. Kongresa inženirjev in tehnUcov Jugoslavije, Zveza DIT Jugoslavije...............,..... Tečaj za krojenje lesa v Goriško-toJmimsikem območju, ing. Zdravko Turk 159 Izpiti za Logarje in gozdne nadzornike, Viljem Kindler.......319 Dejavnost Goriške sekcije DIT, ing. Vitomir Mikuletič.......220 Sodobna nega idrijskih in trnovskih gozdov, Venčeslav Straus.....307 Predpisi Odredba o sečnji tise v Sloveniji............... Uredba o spremembi in dopolnitvi tarife prispevkov v gozdne sklade , . LIredba o .spremembah in do,polnitvah uredbe o sečnjah gozdnega drevja . Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe za izvrševanje zatkona o omejitvi predelave lesa iglavcev............... Odlok o najvišjih prodajnih cenah smrekove .in jeh)ve hlodovine za žaganje Odločba o jugoslovanskih standardih za neobdelan in obdelan les . . . Odločba o jugoslovanskih standardih za žagan les iglavcev in listavcev . Odločba o upravi gojitvenih lovišč LRS kot finančno samostojnem zavodu Uredba o spremejnbah in dopolnitvah' Uredbe o plačevanju prispevkov v siklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov ter o uporabi teh skladov Uredba o novi tarifi prispevkov za gozdne sklade.......... Pravilnik za opravljanje lovskega izpita............. Odločba o odškodnini za škodo na divjadi............. Odločba za. zavarovanje blejskega gradu in hriba Straža nad Blejskim jezerom........................ Odredba o odrejanju pogonov na volkove in divje prašiče . ...... Odredba o varstveni dobi ter o najmanjših dolžinah lovnih rib in rakov . . Odlok o varstvu zelenega pasu mesta Ljubljane.......... Odlok o prenosu izdajanja dovoljenj za sečnjo in uporabo posameznih vrst lesa iz pristojnosti zveznega državnega sekretariata za narodno- gospodarstvo v pristojnost republiških organov za gozdarstvo...... Uredba o spremenrbah in' dopolnitvah uredbe o ustanovitvi in upravljanju gozdnih sJtIadov.................... Uredba o spremembi uredbe o novi tarifi prispevkov v gozdne sklade . . . Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov.................... OdLok o določitvi odstotka tistega dela dobička gradbenih in montažnih podjetij, podjetij za izikorišča-nje gozdov in podjetij za raziskovalna dela, ki gre v družbeni investicijski sklad okraja, v katerem ima podjetje svoj sedež ........'................ Odredba o določitvi odstotka depozita za zavarovanje izplačil za investicijska dela, ki se finansirajo iz sredstev gozdnega sklada in iz proračunskih sredstev .političnih teritorialnih enot............. 31 32 92 93 94 94 95 96 12! 121 125 12S 221 222 222 311 313 313 319 318 320 Avtorji Sfc Bdiram Vladislav, inž.............. !0, 71, lis, 130, 192, 298 £"™"„"va"n.r; z ÖoM Martin, inž............. ' ...............I ■^Deankovič Tonči, inž Draksler Milan , . . ...........- • ' , a DIT GLI Slovenj Gradec ............, 9 Hočevar Stana . ................" Jeglič Ciril, .prof., inž......"..............„„ ® Jenko Ciril. in.ž........: ! ! : : ! : ! ' ' ' ' 4.2' Juvan Ivan, inŽ. ... .... J9Ö KajfeŽ Drago, inŽ..... ................. K™k Jože.........; ; :............;' Kordiš Franjo, inž..... Kovač Jože...................,,4 Lončar Ilija, inž.............. • • . ...... 14 Mihajlowic Ivanka, inž. ...... ...........^J, MLkuiIetič Vitomir, inž. ..............1 u- Oraš Igo, inž.......! ]............ Penca Janez, inž............................ooo Po.točnik Martin.........! ! ^ ..........44 Radulovic Svetislav, inž . ............. Seliškar Anton . , 'V............. Singer Blaž.......■.■;::.............f.^t Skočir Jože, inž. ... .............Izl Svetličič Adolf, dnž................. Šafar Josip, inž............^ ^......... Sarabon Jadka..................... ' ' Šivic Anton, inž........^ ! ^......957 .n, štraus Venče.lav........'..... ..... Sušteršič Mirko, inž.......■........' ' ' ' ' I,! Turk Zdravko, inž...........................Ko Uredništvo Gozdarskega vestnika ... .......no', Vadnal Alojzij, dr............................lo Valencig Vlado, dr. ... ............. Vrtafnik Oleg, inž............' ' ' ' ......... Zveza DIT Jugoslavije..................... , ,. ■ ■ ■ ■ :, ' f 1-' ■ 'K. . . . --v .i' - ■ ■ ■■ .. ' rj.vi^:-. '■ y^-t- . ■ c.-v. ; ■ .t/vr . V ■ i ^ .-V;:- ^^ . ■. .■. ■ • . ' - . ■v :v-: 'e,. . >■ t ■ ■ - ■ j -, ■ ■ \ ■..... .V '-I;.'''.: A ijl ^^ V'- I .. -'v. " ' • • ■• . t--- A, ' ■ftiS.,. -v.: ' - ; .ft;- . -I .h s ^ l '' ■ ........' S V/- ■ ) iS' ' r. - f ■ J ' ^ A ^ ' i I' V ' ' - v ■ rA. -i t ... .H mmmmiM. . 1 . • 1 . ' \ - ■ .o zastarČen Icr bo bolj.ši od sedanjega. Pomladek ob končnem poseku še ne bo tako zelo visok in bil zalo zaradi sečnje in spravila manj trpel. Obenem pa bo mogoče z umetnim vnašanjem listavcev vzgojili raešaii sestoj, ki bo pozneje odpornejši proti vetru in vsem drugim nevarnostim, ki gozdu pretijo. Primer, ki sem ga opisal, ni edini v mojem okolišu in prepričan sem. da podobne lahko najdemo tudi drugod. Čezmernega odpiranja ne povzroča vedno le veter, ampak pogosto tudi sneg. lubadar ali kak drug gozdni škodljivec, neredko pa tudi nesmotrna sečnja v prejšnjih letih. Zalo se naj ne zahteva od gozdarjev v privatnem sektorju, da bodo Ic davkarji. ki budno pazijo, da posestnik ne uide s kakim kubikorri mimo žigosanja in s tem tudi mimo plačila prispevka v SOG. temveč naša naloga mora biti predvsem, s svojimi strokovnimi na- sveti pomagati, da bodo gozdna zemljišča čimbolj smotrno izkoriščana, s pravšnimi ukrepi izboljševati gozdove ter jih gojiti v najboljši, torej taki obliki, da bodo posestniku in s tem tudi skupnosti dajali kar najveü koristi, . Milan Draksler PROBLEMI GORATIH POKRAJIN V Številnih deželah, katerih razvoj je že precej napredoval, so še pokrajine, ki so ekonomsko nerazvite. V Evropi je ekonomsko zastalo območje Alp. ki zavzemajo del Avstrije, Francije, Nemčije, Italije, Švice in Jugoslavije. Ti gorati predeli imajo svoje posebne probleme in navedene dežele se trudijo, da bi jih rešile in da bi prebivalccm-gorjancem olajšale življenje ter zavrle padanje števila prebivalstva v teh krajih. Od sestanka, ki ga je FAQ leta 1952 organizirala v Avstriji, so se predstavniki alpskih dežel začeli zavedati, da sloni načrt kmetijskega izboljšavanja na dejanjih in so priporočali, da prosijo FAO za pomoč ter si tako pridobijo strokovnjake, ki bi proučevali gorate predele. Tako je bil leta 1953 organiziran tečaj v Hondrichu (Švica), Sestavili so tudi vprašalne pole glede na kmetijsko življenje in v petih deželah je bila izvršena anketa. Od 15. do 19. februarja !955 se je v Miinchenu vršil drugi sestanek. Primerjali so rezultate ankete in ponovno proučili vprašalno polo ter jo spremenili. Delegati so tudi ugotovili sredstva za analizo rezultatov te ankete in za pripravo mednarodnega proučevanja življenjskih pogojev v alpskih predelih. Prav tako so sestavili priporočila in jih poslali vladam, da bi ukrenile, kar je potrebno za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva goratih pokrajin. FAO je prejela čestitke za svojo dejavnost te vrste. Zdi se. da je bila metoda, s katero so se lotili dela, prav dobra. Odkrili so dejstva in na ta način omogočili ustrezna ukrepanja. Ti sestanki in tečaji niso samo v pomoč državam, ki naj bi smotrno pristopile k reševanju problema goratih predelov evropskih dežela, temveč dopuščajo vzpostavitev osebnih stikov in izmenjavo nazorov ler znanja med strokovnjaki. (Iz »Revue Internationale du Bois« št. 509/1955) J'. Š. IZ PRAKSE STROKOVNI IZPITI ZA LOGARJE V DOLENJSKIH TOPLICAH Po objavi »Navodil o opravljanju strokovnega izpita za naziv logarja in gozdnega nadzornika v LRS«, ki jih je izdala Uprava za gozdarstvo LRS pod št. 2000/1954, je novomeška sekcija DIT GLI takoj začela s pripravami za strokovne izpite. Kakor smo že prej predvidevali, da bodo morali logarji opravljati strokovne izpite, smo bili prepričani, da nekateri skušnje z ozirom na pomanjkljivo strokovno znanje ne bodo mogli opraviti. V izogib očitkom, da sekcija kot strokovna organizacija ni storila ničesar za izpopolnitev strokovnega znanja svojih članov, smo že leta 1954 priredili dva zaporedna tritedenska tečaja, ki ju je obiskovalo 122 logarjev. Lani smo ponovno organizirali dva enomesečna tečaja ob zopetni udeležbi 120 logarjev z Dolenjske. Na ta način smo vsem logarjem omogočili vsaj nekoliko izpopolniti strokovno znanje in se pripraviti na izpit. Pri organizaciji in izvedbi strokovnih izpitov za logarski naziv, ki so bili vsekakor prvi v Sloveniji, smo prišli do zaključka, da bi bilo primerno seznaniti z našimi izkušniami člane izpitnih komisij pri drugih okrajih — zaradi enotnega načina dela — hkrati pa tudi kandidate, da bi se lahko tem bolj temeljito pripravili na izpite. Tako nam jc predlagal tudi zastopnik Uprave za gozdarstvo LRS inž. Beltram, ki je sodeloval na izpitih. V članku bom skušal kolikor mogoče na kratko vendar pa izčrpno opisati celoten potek izpitov, v prepričanju, da bo marsikaj od tega koristilo. Na predlog tukajänje sekcije DIT GLI je OLO Novo mesto imenoval sedemčlansko strokovno izpitno komisijo, ki je na svojem prvem sestanku razdelila izpitno snov med člane komisije-izpraševalce takole; Gojenje gozdov (inž. Igor Kraut}; varstvo gozdov (inž. Dušan Butara); Izmera lesa in zemljišč (inž, Janez Penca); izkoriščanje gozdov (glavui proizvodi — Valentin Carman; stranski proizvodi, predelava lesa in tehnična zaščita dela — inž. Saša Cvetko); gozdna zakonodaja (inž. Anton Šetinc); splošna zakonodaja [dr. Bogdan Skerlj); upravno poslovanje [Valentin Carman). Na istem sestanku je bil določen naslednji razpored izpitov: Prvi dan; od S. do 12. ure pismeni izpit iz izmere lesa in izmere zemljišč — po dve vprašanji oziroma nalog-i iz vsakega predmeta. Od 14. do IS, ure pismeni izpit iz upravnega (administrativnega) poslovanja. Drugi dan: dopoldne in popoldne ustni izpit iz gojenja in varstva gozdov — eno vprašanje iz semenarstva, drevesničarstva ali pogozdovanja, eno vprašanje iz tehnike gojenja gozdov in gozdno vzgojnih lastnosti ter eno vprašanje iz varstva gozdov. Tretji dan: od 8. do 12. in od 14. do IS. ure praktični izpit na terenu iz gojenja in varstva gozdov; razdelitev vprašanj podobna kot pri ustnem izpitu. Predhodno smo izbrali terenske objekte. Četrti dan: dopoldne in popoldne ustni izpit iz izkoriščanja gozdov, izmere lesa in izmere zemljišč, eno vprašanje iz izkoriščanja lesa, eno vprašanje iz izmere lesa ali izmere zemljišč in eno vprašanje o postranskih gozdnih proizvodih, predelavi lesa ali tehnični zaščiti dela. Peti dan: ves dan praktični izpit iz izkoriščanja gozdov, izmere lesa in zemljišč na predhodno izbranih terenskih objektih. Šesti dan: dopoldne in popoldne ustni izpit iz gozdne in splošne zakonodaje, no dve vprašanji iz gozdne in eno vprašanje iz splošne zakonodaje. V zvezi z navedenim programom smo nadalje sklenili, da v vsakem izpitnem roku pripustimo k izpitu največ do 24 kandidatov, da bi mogli tekom S-urnega izpraševanja posameznemu kandidatu posvetiti povprečno po 20 minut. Vsak član komisije-izpraševalec je moral pravočasno pripraviti primerna vprašanja in to najmanj 24 oziroma 48 vprašanj glede na važnost predmeta. Takoj nato je bila poslana okrožnica vsem prizadetim ustanovam in podjetjem s prošnjo, naj obveste svoje logarje glede prijave k izpitu. Obvestilu so bila priložena tudi potrebna navodila, kaj je treba prijavi priložiti in hkrati tudi določen rok za njeno vlaganje. Po preteku prijavnega roka se je komisija ponovno sestala in pregledala ves predloženi material ter za vsakega prosilca ugotovila, ali izpolnjuje pogoje za pripustitev k izpitu ali ne. Na podlagi te odločitve so kandidati ki so izpolnjevali pogoje, prejeli po nadrejeni ustanovi ali podjetju pismem poziv na izpit z navodili, kaj morajo prinesti s seboj; kandidatom pa, ki so bili zavrnjeni, je bilo poslano obvestilo o vzroku zavrnitve. Izpiti so se vršili v prostorih Invalidskega zdravilišča v Dolenjskih Toplicah, kjer so bili prej tudi vsi logarski tečaji. Ta rešitev je bila primerna zlasti zato, ker so imeli kandidati v zdravilišču skupno hrano in stanovanje ter so tam primerni prostori za pismene in ustne izpite, razen tega pa so v neposredni bližini Toplic raznovrstni gozdovi, ki so zelo primerni objekti za praktični del izpita. V prvem roku je prišlo na izpit vseh 24 kandidatov. Na pismenem izpitu iz izmere lesa in zemljišč sta bili določeni dve skupini vprašanj tako, da je — v izogib možnosti prepisovanja — eno skupino reševala prva, tretja in peta vrsta, drugo skupino pa druga, četrta in šesta vrsta po razporedu sedežev. Tako je imel vsak kandidat na svoji levi ali desni strani soseda z drugačnimi vprašanji in si je pri reševanju pač moral pomagati sam. Kandidati so z žrebanjem določili, katera skupina vprašanj naj pripade posamezni vrsti. Navajam vprašanja, ki so bila zadana na pismenem izpitu iz izmere lesa in zemlji.Šč. Prva skupina: I. Izračunaj kubaturo 12+ desk, ki so dolge po 6m. debele po 1,5 cm in široke takole: on 25 26 28 22 20 21 29 30 31 kosov 5 !6 12 4 3 56 S 7 13 2. V oddelku, čigar površina znaäa 32,5 ha, sem na primerjalnih krogih, ki obsegajo 3 ha, ugotovil naslednjo lesno maso: 240 m" bukovine, 30 m' javorovine, 150 m^ smrekovine in 170 m^ jelovine. Izračunaj, koliko lesne mase je v vsem oddelku! 3. Čist smrekov sestoj, star SO let, na II. bonitetnem razredu ima zarast 0,6. Koliko je v sestoju lesne mase (drevesnine in debeljave), če zavzema sestoj povrSino 6,20 ha? 4. Na karti v merilu 1 ; 10.000 je označen oddelek pravokotne oblike, čigar stranice merijo na karti: a = 7 cm, b = 5,5 cm. Skupna lesna masa v tem oddelku je 9860m". Koliko lesne mase je na I ha? 5. Izračunaj po Denzinovi formuli lesno maso dreves, ki imajo prsne premere: 22 cm, 28 cm, 35 cm, 42 cm! Druga skupina: l.V prebiralnem gozdu smo na površini 4.43 ha našteli naslednje število dreves po debelinskih stopnjah: deb.St. 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 št. dr. 163 209 120 115 100 89 73 55 36 — — Izračunaj vsoto temeljnic za vsa drevesa in ugotovi, kakšna je zarast, če je normalna temeljnica na ha 32,50 m-! 2. Na karti v merilu 1 : 2880 je narisana parcela, ki ima obliko pravokotnika. Daljäa stranica meri na karti 5,5 cm, krajša pa 4,2 cm. Izračunaj površino parcele v naravi in to v m^ in ha! 3. Pri sečnji bukovine je napadlo: 32 m« hlodovine za luščenje. 420 ni^ hlodovine za Žago, 140 normalnih železniških pragov. 130 prm celuloze, 620 prm drv za kurjavo, poleg tega pa se je skuhalo 25 ton oglja. Izračunaj, koliko m-' lesa v okroglem je vrgel celotni posek! Prištej k skupni masi še 15'/o odpadka! 4. Izračunaj, koliko lesa v okroglem rabiš za 25 ostrorobih tramov: 5 tramov 10/14cm, dolžine 6m, 12 tramov 15/20 cm. dolžine 4 m. 8 tramov 20/28 cm, dolžine 4 m. Poišči najmanjši premer za te Irame in upoštevaj, da znaša padec premera na 1 tekoči meter ! cm! 5. Izračunaj lesno maso jelke, ki ima prsni premer 50 cm. višino 30 m, oblikovno število pa je 0,52! Vsak kandidat je dobil listek, iin katerem so bila s strojem napisana vprašanja, razen tega pa še dve poli papirja, eno za računanje in eno za rešitev naloge. Ob razdelitvi nalog so bila dana še potrebna pojasnila, če pa je kdo želel, tudi med pisanjem naloge'. Vodili smo evidenco, koliko časa je vsak kandidat reševal nalogo ter smo na vsak izdelek vpisali zaporedno številko in čas, kdaj je bila oddana. Dovoljena je bila uporaba gozdarsko lesnoindustrijskega priročnika ali drugih primernih tablic. Podobno je popoldne potekal pismeni izpit iz upravnega poslovanja, pri katerem sla bili določeni naslednji skupini vprašanj: Prva skupina. Prvo vprašanje: Skupina 5 delavcev je podsajevala jelove ,sadike iz naravnega pomladka na območju Gozdne uprave Straža v logarskem okolišu Soteska, odd. 19 a, v času od 1. do vključno 26, aprila. Prvi in drugi delavec imata vse delovne dni, tretji in četrti sta izostala z dela 25. in 26.. peti pa 23., 25. in 26. aprila. 1. Koliko delovnih dni in ur ima vsak delavec in koliko je zaslužil, če ima prvi 39 din. druga dva po 36 din in zadnja dva po 32 din na uro? 2, Koliko sadik je posadil vsak. če je znaša 8 urni delovni učinek 115 sadik na delavca; koliko sadik je bilo vsega posajeno? s. Koliko ha povrSinc je bilo posajeno, če se je porabilo povprečno 5500 sadik na ha in koliko so znašali stroški za ha, če je vrednost sadike 4 din? 4. Koliko so znašali stroški dela za eno sadiko in koliko skupaj z vrednostjo sadik? Drugo vpraianje; Trije delavci so popravljali gozdne poti na območju Gozdne uprave Straža v logarskem ofcoliäu Soteska, odd, 7 a, v času od 5. do 24, aprila. Prvi delavec je delal po S ur vse delovne dni, drugi 20% in tretji 25% manj od prvega. 1. Koliko delovnih dni in ur ima vsak in koliko je zaslužil na uro in skupno, če so vsi trije zaslužili 15.912 din? 2. Koliko g-ramoza je napravil vsak in koliko tekočih metrov poti je popravil, če je znaäal delovni učinek na posameznika 0,8 m' gramoza in 207 m^ poti {äiroke 3 m)? 3. Koliko so znašali stroški za 1 m^ gramoza in 1 dolžinski meter poti, če od skupnih stroškov odpade na gramoz 60%? Opomba: Vse podatke razen povprečij je vpisati v ustrezne stolpce obrazca za obračun opravljenega dela in Jih sešteti! Druga skupina. Prvo vprašanje: Skupina 5 delavcev je posekala in izdelala na območju Gozdne uprave Poljane v logarskem okolišu Podstenice, v času od I. do 30, aprila naslednje količine lesa: 18,40 m® bukovih hlodov za luščenje po 210 din 117,60 m^ bukovih hlodov kakovosti A/B po 195 din 43,SO m'' bukovih hlodov kakovosti C po 180 din 16,00 prm bukovega celuloznega lesa po ! SO diu 90,00 prm drv A/B po !65 din 33,00 prm drv C po 160 din 1. Koliko dni in ur je delal vsak delavec, če sta delala prva dva vse delovne dni, druga dva po tri dni manj in peti 4 dni manj od prvih dveh? 2. Koliko je zaslužil vsak delavec na uro in koliko vsi skupaj? Vpišite te podatke v ustrezne stolpce, obračun izvršenega dela pa v stolpec 6,7 in 8! 3. Koliko m® lesa je bilo izdelano in koliko so znašali stroški za m^? 4. Koliko znaša odškodnina za obrabo orodja na delovno uro in za posameznika, če se od hlodovine računa 8%, pri prostorninskem lesu pa 3% od akordne postavke? Drugo vprašanje: Trije vozniki so izpeljali že omenjeni les v Stražo in sicer prva dva 80%, tretji pa 20% celotne količine. I, Koliko je zaslužil vsak, če je znašalo plačilo za hlode po m® 500%, za prostor-ninski les pa 400% več kot za posek in izdelavo? ■Napravi obračun z vsemi podatki o količinah in zaslužku! Opomba: Vse podatke razen povprečij vpiši v ustrezne stolpce obrazca za obračun izvršenega dela in jih seštej! Pri teh nalogah je dobil vsak kandidat razen papirja tudi tiskovino »Obračun izvršenega dela štev......«, ki je v uporabi na območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Pismene naloge so bile ocenjene s točkovanjem vsakega vprašanja tako, da je bilo mogoče doseči največ 12 točk. Točke smo preračunali v rede takole: 12 točk = 5 (odlično) 6 točk == 3 (dobro) 11 „ i 5 „ =—3 10 „ = -.-4 4 „ = 9 „ = 4 [prav dobro) 3 „ = 2 (zadostno) = -4 2 „ =—2 — +3 1 „ = 1 (nezadostno) Ko so bile naloge pregledane in ocenjene, smo kandidate na skupnem sestanku seznanili z napakami in doseženimi ocenami, Drugi dan je bif ustni izpit iz prve skupine predmetov t. j. gojenja in varstva gozdov. Polovica kandidatov je bila izprašana dopoldne od 8. do 12. ure, druga polovica pa popoldne od 14. do 18. ure. Pripravljeno je bilo 24 listkov, na vsakem po tri vprašanja tako, da se ni nobeno vprašanje ponavljalo. Kandidat je potegnil listek z vprašanji, nakar je odšel k posebni mizi, kjer je imel 15 minut časa, da se pripravi. Po preteku tega £asa je stopil pred izpitno komisijo, kjer je odgovarjal na vprašanja, navedena na listku. Med tem pa je naslednji kandidat vzel svoj listek. Tako je vedno eden kandidat odgovarjal, drugi pa se je medtem pripravljal. Ko je posameznik opravil izpit iz ene skupine predmetov, je bil za tisti dan prost, V izpitni komisiji so bili navadno le po trije tlani, 1. j. predsednik, tajnik in 1 član-izpraševalec; le pri nekaterih predmetih sta bila po dva izpraševalca. Redovali so v glavnem le izpraševalci. Navajam nekaj vprašanj iz ustnega dela izpitov po posameznih predmetih in to; I. Gojenje in varstvo gozdov. I. a) Osnovanje gozdne drevesnice — oprema, b) Obhodnja, obhodnjica — od katerih faktorjev sta odvisni? c) Glivične bolezni na smreki. 3. a) Zaščita posevkov v drevesnici pred škodljivci. b) Srednji gozd — uačin gospodarjenja. c) Glivične bolezni na kostanju. 5. a) Jesensko delo v drevesnici — oddaja sadik. b) Prebiralni gozd — njegove prednosti in slabe strani. c) Glivične bolezni na hrastu. 7, a) Jesensko ali pomladansko sajenje — prednosti in slabe strani. b) Načini gospodarjenja v enodobnih gozdovih. c) Glivične bolezni na macesnu. 9. a) Načini sajenja. b) Prebiralna sečnja — odkazovanje. c) Škodljivci na hrastovem listju. II. Izkoriščanje gozdov, predelava lesa, tehnična zaščita dela, izmera lesa in izmera zemljišč. 1. a) Sestavine lesa, kaj vidimo na prečnem prerezu debla in lesa? b) Kako ugotovimo oblikovno število drevesa? c} Zaščitni ukrepi pri podiranju drevja in izdelavi raznih sortimentov. 3. a} Nastanek črnjave v lesu; razlika med beljavo; nastanek letnic. b) Kaj nas uči veda o izmeri lesa? c) Predelava lesa; razdelitev; spremembe, ki se izvrse na lesu pri predelavi. 5. a) Delovanje in nega žage amerikanke. b) Kako merimo izdelan okrogli les? c) Gozdni proizvodi za potrebe živinoreje (paša in stelja). 7. a) Kaj vpliva iia določitev časa za sečnjo? b) Kaj je zarast in kako jo določimo? c) Zaščitni ukrepi pri nakladanju sortimentov na prevozna sredstva. 9. a) Oddaja sečiSČa v sečnjo; od fesa je odvisen uspeh dela pri sečnji? b) Kako merimo višino stoječega drevja? c) Vrste pogonskih sredstev in strojev za žagarsko predelavo lesa. ni. Gozdna in splošna zakonodaja. 1. a) Kdo vse izdaja sečna dovoljenja? b) Kaj določa zakon glede spravila lesa čez tuje zemljišče? c) Kaj je FLRJ in kdo jo sestavlja? s. a) Kako se plačuje prispevek v sklad za obnovo gozdov za les iz privatnih gozdov? b) Kaj določa naš republiški zakon glede grabljenja stelje? c) Agrarna reforma; zasebna lastnina v FLRJ. 5. a) Kdaj lahko pride privatni gozd pod državno upravo? b) Kaj določa zakon o omejitvi predelave lesa ig-lavcev? c) Osebne in politične pravice državljanov. 7. a) Kdo dovoljuje krčenje gozda? b) Kdaj se mora izdati spremnica za prevoz lesa? c) Upravno-teritorialna razdelitev FLRJ. 9. a) Kakšne predpise poznamo za varstvo gozdov pred požarom? b) Kdo sme kupovati les in kdo prodajati? c) Odgovornost uslužbencev za škodo. Pri ustnem izpitu iz gojenja gozdov je vsak kandidat odgovarjal na vprašanja z listka, razen tega pa tudi na praktična vprašanja iz poznavanja semen raznih drevesnih vrst v zbirki, ki je bila komisiji na razpolago (nad 20 vrst semen). Tudi pri ustnem izpitu iz varstva gozdov je bila na razpolago lepa zbirka raznih gozdnih škodljivcev. Vsak kandidat je razen glavnega vprašanja moral vedeti o posameznem škodljivcu; ime, razvoj, kateri drevesni vrsti je nevaren, kakšno škodo povzroča, način zatiranja itd. Na razpolago so bili tudi razni vzorci poškodb, za katere so morali kandidati pojasniti, kdo jih povzroča in vse ostalo o dotičnem škodljivcu. Ta način je zelo pripraven, da kandidat pokaže svoje znanje, zato ga priporočamo komisijam pri drugih okrajih. Naslednji dan je bil na terenu praktični izpit iz gojenja, varstva in izkoriščanja gozdov ter izmere lesa in zemljišč. Iz gojenja gozdov je vsak kandidat napravil opis gozda in predlog za sečnjo z vsemi potrebnimi podatki, kot se zahteva v praksi pred izdajo sečnega dovoljenja. Potrebno je bilo zajeti: 1. Opis sestoja; tip, gospodarska oblika, zmes, bruto masa in prirastek na ha, zarast, sklep, povprečna starost, opis mladja, (vrsta, starost, gostota, zdravstveno stanje itd), gojitveni ukrepi. 2. Relief: nadmorska višina, ekspozicija, nagib, drevesni pas. 3. Opis tal: geološka podlaga, humus, stelja, boniteta tal. Razen tega je bilo treba opisati še stanje gozda in njegove značilnosti ter podati strokovno mnenje o tem, ali je upravičena sečnja zaprošene količine lesa ob upoštevanju pravilne gojitve in varstva gozdov (strokovna obrazložitev). Končno je bilo treba določiti, koliko lesa posamezne drevesne vrste se lahko poseka in* zakaj je sečnja dopustna oziroma potrebna. Po končanem opisu je vsak kandidat v istem objektu po lastni presoji odkazal določeno količino lesa, na podlagi sečnega dovoljenja ter podatke in izračun predvidoma napadlih sortimentov vpisal v številnico za odkazovanje. Predhodno smo na teh objektih oštevilčili vse drevje, zato je moral vsak kandidat vpisati razen drugih izmerjenih podatkov tudi številke dreves, ki jih je določil za posek. Na ta način smo lahko za vsakega posameznika presodili, ali zna -pravilno odkazovati, zlasti ker je komisija predhodno že določila, katera drevesa je iz določenih razlogov možno posekati, jih : merila in določila lesno maso. Vse podatke praktičnega dela iz gojenja gozdov so kandidati vpisali v ustrezne obrazce, ki so jih po končanem delu oddali komisiji v oceno, nakar so bili priloženi ostalemu izpitnemu materialu. Pri izpitu iz varstva gozdov so bili določeni razni vzorci poškodb gozdnega drevja in smo na njih preizkusili praktično znanje kandidatov, n. pr. poznavanje bolezni in škodljivega mrčesa na gozdnem drevju — rak, vražje gnezdo, osip iglic, rdeča gniloba, smrekova uS, pokvarjena gozdna tla, ugotavljanje zalufcnikov itd. Pri tem je bilo treba poznati vzroke bolezni, njen razvoj, posledice in ukrepe za zatiranje, kar je veljalo tudi za zalubnike in druge gozdne škodljivce. Prt izpraševanju izkoriščanja gozdov je moral vsak kandidat izmeriti nekaj izdelanih gozdnih sortimentov, vpisati ugotovljene podatke v številnico za prevzem lesa ter izračunati lesno maso za vsako vrsto sortimentov posebej. Pri vpisovanju so morali biti zajeti zlasti naslednji podatki: gozdna uprava, logarski okoliš, številka parcele, katastrska občina, vrsta drevja, način sečnje, številka sečnega dovoljenja, podatki o lastniku gozda, vrednostni razred, datum prevzema, premer, dolžina in označba sortimenta, izračun lesne mase, seštevek in rekapitulacija, kdo je les prevzel, kdo ga je izdelal itd. Kakor pri gojenju tako tudi pri izkoriščanju gozdov na oceno ni vplivala le pravilnost izračuna, marveč tudi način in pravilnost ugotavljanja posameznih podatkov, ter način in oblika izražanja. Pri izmeri lesa in zemljišč so kandidati posamez ali skupno ugotavljali višine dreves, lesno maso, starost, letni in periodični prirastek, merili parcele, zakoličili parcele in prave kote, izračunavali površine, uporabljali višinomer. Pressler j ev sveder, razne tablice itd. , Četrti dan je bil ustni izpit iz izkoriščanja gozdov in izmere lesa ter zemljišč, predelave lesa ter tehnične zaščite dela. Na razpolago so bili lesni vzorci za posamezne drevesne vrste, ki so jih kandidati morali poznati in opisati tehnične lastnosti, uporabnost itd. Sicer pa je izpit potekal podobno, kot sem že opisal za prvo skupino predmetov. Peti dan so bili z izpraševanjem iz gozdne in splošne zakonodaje izpiti zaključeni. Se med izpitom smo na posebnih sestankih seznanili kandidate z uspehi ali neuspehi praktičnega dela izpita odnosno z napakami, ki so bile ugotovljene pri pregledu pismenih izdelkov. To je bilo za posameznike vsekakor poučno, poleg tega pa tudi zelo primerno, da bi se na ta način izognili morebitni poznejši neupravičeni kritiki. Po končanem izpitu se je sestala celotna izpitna komisija zaradi dokončne ocene kandidatov. Vsak član komisije je vpisal svoje ocene v poseben obrazec, nakar je bil s ponderacijo iz posameznih ocen določen povprečni red za posamezno skupino predmetov, iz tako dobljenih ocen pa na enak način določena dokončna ocena. Vsi ti podatki so bili vpisani v zapisnik o opravljenem izpitu, ki so ga za vsakega kandidata podpisali vsi člani izpitne komisije. Nato so bila napisana spričevala ter naslednji dan razdeljena kandidatom. Vsi podatki o kandidatih in uspehu oziroma oceni posameznika so bili vpisani tudi v evidenčno knjigo opravljenih strokovnih izpitov za logarje in gozdne nadzornike. Ta knjiga in ves ostali izpitni material sta shranjena na OLO Novo mesto. Menim, da bo marsikoga zanimalo, kakšni uspehi so bili doseženi na teh izpitih, zato navajam tudi o tem nekaj podatkov: V razpisanem roku se je priglasilo k izpitu 80 kandidatov, od katerih je komisija pripustila k izpitu le 70, ostali pa so bili zavrnjeni iz raznih vzrokov (prekratek staž. slabo vodena logarska knjiga, slaba strokovna ocena itd.). Kandidate smo razdelili v tri skupine, prva (24 udeležencev) je opravljala izpit od 18. do 23. aprila 1955, druga {24 kandidatov) od 25. do 30. aprila in tretja (22 logarjev) od 9. do 14, maja 1955- Doseženi so bili tile uspehi: Ocena 1. skupina 2. skupina 3. skupina a) odlično — — — b) prav dobro 6 3 7 c) dobro 16 18 9 d) nezadostno 2 3 6 Od 1. skupine eden udeleženec ponavlja ves izpit, eden pa samo iz zakonodaje. Od 2. skupine eden ponavlja ves izpit, dva pa le iz druge skupine predmetov t. j. iz izkoriščanja gozdov, izmere lesa in 2emljišč itd. Od 3. skupine ponavljata dva kandidata ves izpit, dva iz prve skupine, eden iz druge in eden iz tretje. če pri presoji gornjih uspehov upoštevamo, da so se v prvem izpitnem ipku k izpitom priglasili najboljši logarji s tega območja, ki so vsi šli skozi dvojni pripravljalni tečaj, vidimo, da je bil izpitni kurz zelo oster. Zato poudarjamo, da bi se logarjem, ki izpita niso z uspehom opravili, zgodila velika krivica, če bi druge izpitne komisije uporabljale milejše in blažje merilo. Zato predlagamo, naj Uprava za gozdarstvo LRS po svojih zastopnikih kontrolira potek izpitov pri drugih okrajih in naj v tem pogledu ne dovoljuje nikakih popuščanj. Razen drugega ima izpit tudi namen izvršiti selekcijo logarskega kadra, tako da bodo ostali v tej odgovorni službi res le primerno strokovno sposobni logarji. Ce na strokovnih izpitih od vsakega udeleženca ne bo dosledno zahtevano določeno znanje, bodo izpiti praktično brez pomena in bodo postali zgolj formalnost za pridobitev višje kvalifikacije in s tem v zvezi višje plače. Končno bi priporočali vsem okrajnim izpitnim komisijam, da pred izpiti priredijo za svoje logarje vsaj kratke seminarje ali tečaje, sicer bo po naših kriterijih le redkokdo mogel uspešno opraviti strokovni izpit. Mislim, da je to ena najvažnejših nalog terenskih sekcij DIT, da ob sodelovanju svojih članov in odločilnih forumov ukrenejo vse potrebno za izvedbo tako seminarjev kot tudi izpitov. Vsekakor pa bo moralo tudi naše matično društvo posvetiti temu vprašanju v bodoče več pozornosti, za kar mu bodo naši logarji prav gotovo iz srca hvaležni. Priznajmo, da smo za zboljšanje strokovne sposobnosti naših logarjev doslej že dokaj malo storili, čeprav so logarji razen gozdnih delavcev najštevilnejši oskrbovalci naših gozdov ter neposredno vodijo ter nadzirajo izvrševanje večine gozdnih strokovnih del — svojim strokovnim sposobnostim primerno — včasih v prid, dostikrat pa tudi v škodo. Valentin Č a r m a n * Pripravljalni tečaji pa tudi sami izpiti v Dolenjskih toplicah so pokazali izredno prizadevnost kandidatov in predavateljev oziroma izpraševalcev, članov izpitne komisije. Predvsem gre priznanje organizatorjem, v prvi vrsti tov. Val. Čarmanu, Izpiti so bili na strokovni višini, obenem pa tudi močno življenjsko povezani z vsakodnevnimi potrebami prakse, zato jih lahko postavimo kot vzgledno sredstvo za kakovostni strokovni dvig našega logarskega osebja. Razen na področju novih okrajev OLO Kočevje in Novo mesto še niso priredili strokovnih izpitov in povečini tudi ne pripravljalnih tečajev, brez katerih je opravljanje izpitov praktično nemogoče. Nedvomno so za izpit potrebni predavatelji-stvokovnjaki, ki imajo za to posebno veselje, razumevanje, sposobnost in tudi čas. Z ozirom na lepe uspehe seminarjev in strokovnih izpitov v Dolenjskih Toplicah prihajamo do sklepov, ki jih predlagamo: Za posamezna večja območja LRS Slovenije, kjer so gozdarske razmere več ali manj podobne, naj bi se po predhodnem medsebojnem sporazumu med posameznimi izpitnimi komisijami (v Celju, Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu) priredili seminarji za strokovne izpite z uporabo izkušenj pri seminarjih in izpitih v Dolenjskih Toplicah. Seminarje naj bi vodili več ali manj stalni predavatelji po enotnem programu ob upoštevanju posebnosti dotičnega območja. Izpiti naj bi se prav tako opravljali pred izpitno komisijo, v kateri naj bi bili tudi predavatelji s seminarjev. Seminarji naj bi bili prirejeni sredi gozdov, kar je za terenski pouk in za izpit še posebno potrebno. V takih krajih je izven letoviške sezone popoln mir, oskrba pa dobra in poceni. Ta predlog opiramo na naslednjo utemeljitev; a) za vse kandidate se izpitna snov prilagodi krajevnim razmeram, na izpitu pa se doseže največja mogoča objektivnost; b) omogočeno je racionalno organiziranje seminarjev in izpitov z izkušenimi predavatelji oziroma izpraševalci, ker bi bilo drugače marsikje zaradi morebitnega premajhnega oziroma neracionalnega ätevila kandidatov ali tudi predavateljev otežkoČeno; c) zmanjšali bomo Število potrebnih predavateljev in izpraševalcev — članov izpitnih komisij; č) slroške seminarjev in izpitov bi sorazmerno številu tečajnikov oziroma kandidatov nosili delodajalci. Tako poenotenje priprav za izpite, samih izpitov ter medsebojna pomoč glede predavateljev in članov komisij bi močno razbremenila prizadevanje za izpolnjevanje te velike in težke naloge. Predlog tudi ni v nasprotju z »Navodilom za opravljanje strokovnih izpitov za naziv logarja in gozdnega nadzornika« Uprave za gozdarstvo LRS št. 2000 od 15. oktobra 1954, katerega 12. člen predvideva možnost, da kandidat ob pismenem pristanku predsednika pristojne komisije lahko opravi izpit pri drugi komisiji. Tudi kot člani DIT smo dolžni ukreniti vse. da članom in svojim neposrednim terenskim sodelavcem omogočimo strokovno utrjevanje in s tem tudi napredovanje v službi, ki ga brez izpita ne morejo doseči. Uredništvo GOZDNE DREVESNICE IN PRODAJA SADIK BI MORALE SLONETI NA BIOLOŠKI NE NA TRGOVSKI PODLAGI Pred našim gozdarstvom stojijo velike in težke naloge: meliorirati moramo ogromne površine opustošenih gozdov in ogolelih ter podivjanih gozdnih zemljišč. Ker rastiSčne razmere niso povsod ugodne za prirodno pomlajevanje, moramo pogosto uporabljati umetno pogozdovanje s saditvijo. Uspevanje gozdnih kultur in kakovost bodočih gozdnih sestojev sta odvisna predvsem od kakovosti sadik, ki smo jih vzgojili v drevesnicah. Zato bi morala biti proizvodnja dobrih gozdnih sadik prva in najvažnejša skrb gojenja gozdov. Jedro drevesničarske službe je biološke narave in biološki problemi so pri drevesuičarstvu najbolj pereči, ker v največji meri odločajo o nadaljnji usodi bodočih sestojev; kajti kakovost in količina gozdne proizvodnje sta v prvi vrsti odvisni od kakovosti sadik. Od sadike sta odvisna razvoj drevesa in njegova vrednost; od kvalitete sadike zavisi, ali bo moglo poznejše drevo uspešno kljubovati škodljivim vplivom in ali bo uspešno izkoriščalo določene ugodne rastiščne razmere in s pridom povečavaio svojo vrednost. Teoretično pri nas ze dalj časa obravnavamo biološke osnove drevesničarstva, v praksi pa smo še vedno pri starem in ponavljamo stare napake. Pri drevesničarstvu trgovsko-gospodarske težnje še vedno zmagujejo nad bioloäkimi zahtevami. To nam potrjujejo državne drevesnice, ki s tem, da pošiljajo in prodajajo neustrezne in za pogozdovanje neprimerne sadike, ne upoštevajo niti najosnovnejših bioloških zakonov (glej sliki: smrekove sadike, ki jih je drevesnica v Mengšu prodala kot triletne sadike za pomladansko pogozdovanje Upravi za gozdarstvo OLO Postojna in Gozdnemu gospodarstvu Postojna, so imele po šest in tudi več vršičkov brez pravilno razvitega koreninskega sistema). Takega početja ne more opravičevati nikakršna gospodarsko-trgovska nujnost. Zato ne bo odveč, če ponovno opozorimo, da moramo težiti za tem, da se osnuje čim več lokalnih drevesnic, ker nam bodo le te dale naprimernejše in najlepše sadike za pogozdovanje. Tako se izognemo tudi vsem škodljivim posledicam prevoza itd. Brezpogojno moramo prekiniti s staro prakso, da nekje na Gorenjskem vzgojene sadike uporabljamo za pogozdovanje na Krasu in obratno. To so težki primeri grobe kršitve naravnih zakonov, kakršnih žal ne manjka v naši gozdarski praksi. Cemu vsa gozdarska literatura, če preziramo in zavračamo vse, kar je že zdavnaj ugotovljeno in dokazano? Boljše je opustiti sleherno pogozdovanje, kot pogozdovati s .slabimi sadikami ali pa s takšnimi sadikami, ki so bile vzgojene v popolnoma drugačnih klimat- »Goziie semenarne in drevesnice, Mengeš« so poslale lani Gozdnemu gospodarstvu iii Upravi za gozdarstvo v Postojni smrekove sadike, ki so imele po šest in tudi več vrSiifkov in nepravilno razvito koreninje skih in terenskih razmerah. Ce nimamo sadik, ki so bile vzgojene v lastnih lokalnih drevesnicah, je bolje odložili pogozdovanje na poznejšo dobo. ko bomo vzgojili dovolj ustreznih sadik. Kdor vodi drevesnice, mora imeti toliko gozdarske zavesti in ponosa, da nudi potrošnikom le dober material in da jamči za provenienco sadik, ne pa da mu je zadovoljitev trgovske plati edini cilj! Drevesničarska služba ne sme biti golo pridobitništvo, ampak mora stremeti k višjim ciljem. Zato bi bilo želeti, da se primeri, ko trgovska miselnost zmaguje nad strokovno zavestjo, ne ponavljajo več.* Viljem Kindler KNJIŽEVNOST J KRÜSSMANN, DIE NADELGEHÖLZE Pred kratkim je izšla pri Pareyu v Berlinu nova Krüssmannova knjiga o koniferah. Krüssmann, dendrolog botaničnega vrta v Dortmundu, urednik strokovnega Časopisa •rDeutsche Baumschule« in glavni tajnik mednarodne dendroloäke unije (IDU), je znan tudi pri nas kot avtor odličnih knjig »Die Baumschule« (2. izdaja 1954) in »Die Laubgehölze« {2. izdaja 1951). Beissnerjev »Handbuch der Nadelholzkunde« (3. izd. 1930} in Tarouca-Schneiderjeva knjiga »Unsere Freilandnadelhölzer« (2, izd. 1923) sta razprodana in tudi Schenckovo »Fremdländische Wald- und Parkbäume« (2. del: Nadelhölzer, 1939) je težko Se kje dobiti. Zadnje čase niso v Nemčiji mimo manjših knjig izdali nobenega temeljitejšega priročnika posebej 0 iglavcih. Že zaradi jezika je pri nas skoraj neznana knjiga »Coniferen, Ephedra en Ginkgo« (1949), ki jo je napisal holandski specialist v koniferah Den Ouden; še malo znana je pa tudi ameriška Bailey, The cultivated conifers in North Amerika (2. natis iz 1. 1948). Zato bo tudi pri nas zelo dobrodošla nova Krüssmannova publikacija, ki obsega nad 300 strani (v platno vezana DM 39,60). Ta knjiga opisuje tudi mnoge novejše vrste in oblike konifer ter upošteva pri nomenklaturi vsa važnejša novejša preimenovanja. Obde- * Zares bi bil že čas, da se v tem oziru napravi red. Dokler je zaradi pomanjkanja zakonskih predpisov še nemogoče prisiliti proizvajalca po oblastveni poti k redu, naj bi kupci z osebnim prevzemom sadik pri proizvajalcu tako blago odklanjali in »i pomagali z lastno proizvodnjo. Uredništvo öi latlo je po abecednem redu ca. 1300 različnih tipov konifer (n. pr. samo od vrste Picea abies = Picea excelsa 110 različnih tipov in od lavzonije preko 100 karakterističnih oblik). Knjiga ima 256 fotoslik in 120 risb. Mnoge slike prikazujejo habitus Iglavcev na izvirnem prirodnem rastišču in v gojitvah. Risbe pa ilustrirajo morfološke značilnosti mladik in iglic, storžev in semen, rastiščne areale posameznih rodov itd. Posebno lepo se nam v tej knjigi predstavlja naša pančičevka (Picea omorika), za katero je prispevat odlične fotografije ing. Kolarovič iz Beograda. Seveda je opisana tudi Metascquoia giyptostroboi-des, taksodiju podobna konifera, ki so jo našli v živi prirodi šele I. 1947 na Kitajskem in od katere ima naš Arboretum Volčji potok že nekoliko sadik na razpolago. Bogato vsebino knjige je avtor obvladal z jedrnatim stilom; vsekakor je preglednost za tak priročnik važna odlika. Posebni marginalni znaki pri opisih posameznih konifer označujejo njihovo odpornost in hortikulturno vrednost. Ob zaključku knjige je tudi v popisu dendro-loških kolekcij zastopana Jugoslavija: omenjeni so Opeka, Trsteno, Volčji potok in Zagreb. Žal pa ni omenjen — zaradi naglice, ko smo šele zadnji trenutek na željo avtorja sporočili podatke iz naše države — n. pr. Rovinj, ki ima ob svoji obali odlično starejšo revijo sredozemskih iglavcev. Nova Krüssnnannova knjiga bo torej razveselila tudi mnoge naše interesente, katerim so dendroloSki priročniki v drugih tujih jezikih (n. pr. Rehderjev Manual, Beaiiov »Trees and shrubs« in Boomova »Nederlaadse Dendrologie«) teže pristopni. Prof. Ciril Jeglič »KLAVŽE NAD IDRIJO« O.:' v založbi Tehniškega muzeja Slovenije, z natiskom tiskarne Toneta Tomšiča v Ljubljani je v drugi polovici leta 1955 izšla naslovna brošura kot šesti Vodnik tega muzeja, avtorja gozd. inženirja Stanislava Mazija, ravnatelja nižje gozdarske šole v Idriji. Srečno naključje z ozirom na to delo, je zaneslo v Idrijo mlajšega gozdarskega strokovnjaka, ki ima smisel in razumevanje za zgodovino gozdarske tehnike, da nam je s temeljitim študijem snovi in vsestranskim opisom in orisom prav ob dvanajsti uri rešil enega najmogočnejših gozdnotchničnih spomenikov. Brošura obsega 70 strani manjšega formata in na teh 30, tudi celostranskih fotografij, risb, načrtov, grafikonov klavž, grabelj in detajlov teh naprav, ki se pogrezajo v zgodovino. Poleg tega je v skici podano povirjc reke Idrijce in na koncu dolžinski prerez njenega toka od izvira do grabelj v mestu Idriji. Po obsegu skromna brošura ima izredno bogato vsebino, ki jo avtor nad vse živo in zanimivo podaja. Vrednost večajo vseskozi dokumentirani podatki. V uvodu avtor navaja, kje je iskal in našel vire za svoje delo. O pravem času je poiskal tudi še živeče klavžarje, ki so mu v originalni besedi izpred tri četrt stoletja opisali potek dela pri klavžah in grabljah. Pri tem je rešil sicer že izumrle dragocene domače izraze v zvezi s temi napravami in delom, ki jih ni več. Poslednja klavža je prinesla les leta 1926. v ildrijske grablje, ki so leto kasneje prešle v zgodovino. Nadaljnja zasluga avtorja je, da je dal tehnično podlago za izdelavo maket teh zgodovinskih objektov, ki bodo v bodoče posredovale pravilne predstave o teh mogočnih, tri sto let aktualnih gozdno tehničnih napravah, ki so živosrebrnemu rudniku omogočile obratovanje, obstanek in razvoj. V opisu je hkrati zajeta gospodarska problematika Idrijskih gozdov v dobi klavž in grabelj, z rentabilitetnim računom, ki je končno narekoval opustitev teh naprav. Delo zasluži vse priznanje in pozornost, zlasti vseh poklicnih avtorjevih tovarišev, ki jim je razprava lahko vzor, predvsem mlajšim, kako uveljaviti naš kulturni doprinos pri raziskovanju zgodovine naše zemlje. Strokovno odlično obdelani snovi bi ustrezal jezikovno nekoliko bolj prečiščen tekst. Ing. Mirko S u S t e r š i E DRUŠTVENE VESTI STROKOVNE EKSKURZIJE NA KRASU IN SNEŽNIŠKEM POGORJU Razveseljivo je, da smo imeli v lanskem letu na področju snežniških gozdov Stiri strokovne poučne ekskurzije. Prvo ekskurzijo je priredila gozdarska fakulteta iz Ljubljane, in to 20. in 21.. maja, drugo Srednja šumarska škola iz Banjaluke dne 9. junija, nato DIT GIL iz Ljubljane S. julija in končno DIT GLI iz Kamnika dne H. in 12. julija. Udeležence ekskurzije gozdarske fakultete iz Ljubljane sta vodila profesor ing. Ivan Kiemenčič in asistent ing. Stanislav Cvek, Gozdarsko srednjo šolo iz Banjaluke pa direktor tamkajšnje šole in predavatelj šole ing. Vojislav Jovanovic. Namen teh poučnih ekskurzij je bil, da se z ogledom zanimivih objektov in z diskusijami na kraju samem nazorno predočljo študentom, kar so dojemali pri predavanjih, posebno glede gojitve gozdov, ter da se jim pokaže pravilna in nepravilna prebiralna struktura gozdov, ki jo tako često' sreEujemo širom Slovenije. Udeležencem obeh ekskurzij je bilo omogočeno vtise s tega poučnega potovanja razmotriti in pozneje pri svojem strokovnem delu uporabljati pozitivne strani, ki so jih videli in ugotovili. Študentom gozdarske fakultete je asistent Cvek pred vsakim objektom razložil njegovo gojitveno problematiko; univ. profesor Klemenčif pa je pojasnil spravilo lesa, gradnjo cest, prometnih naprav, stavb itd. Vodilna misel ekskurzije je bita, da se pri obhodu objektov ne samo razlaga, temveč da se dajejo kratka in jedrnata pojasnila ter izprašujejo udeleženci po njihovem mnenju. Med prisotnimi se je razvila diskusija; iz živahnega raz- Kosmata dolina v 28. oddelku revirja Okroglina je mrazišče, kakršnih je mnogo v snežniških gozdovih (Foto: V.Kindler) pravljanja se je lahko posnelo veliko zanimanje udeležencev. Razpravljanje ni bilo Ic poučno, temvci se je iz njega zrcalilo tudi znanje posameznikov v stroki, kar lahko služi kot ocena sposobnosti in znanja. Razlago Študentom Gozdarske srednje šole iz Banjaluke Je podal ing. Jovanovii s pomočjo pisca tega članka. Pred odhodom v gozdove Snežniškega pogorja so si člani gozdarske fakultete ogledali Osojnico pri Pivki, kjer jim je asistent Cvek pokazal nasad črnega bora iz časa Avstro-Ogrske {pogozditev v I. 1888), kjer jc bila delno že izvršena premena z jelko. Razlagalec je študenlDDi povedal, da predočuje Osojnica veliko, sistematično in vztrajno deto naäih prednikov-gozdarjev, slavolok njihove zmage nad pustimi kraškimi goličavami. Poudaril je, naj bi v bodoče gozdarji stremel! tem. da se zaradi prirodnega ravnotežja uvajajo za kraške terene ustrezne naravne rastlinske združbe po načelih fitosociologije, kakršne je priroda izoblikovala, in da se ne pogozduje izključno s črnim in rdečim borom, s čimer se ustvarjajo neodporne čiste kulture. Fitosociologija jc pri nas še zelo mlada veda ter zadeva zaradi tega še vedno na odpor in nezaupanje pri preveč koservativno mislečih ljudeh. To je tudi razlog, da se v gozdarstvu še vedno išče rešitev za ponovno pogozditev krasa )c s črnim borom, ki ga je že pionir pogozdovanju našega krasa, gozdar Jože Koller, spoznal za najprikladnejšo drevesno vrsto. Ker pa mora gozdarstvo — kot vse druge vede — stalno iskati novih poti in načinov za svoj prospeh in razvoj, nikakor ne sme prezirati domačih avtohtonih) drevesnih vrst in mora le-tem dajati prednost pred eksotami. Pri tem pa moramo paziti, da ne zapademo v ekstreme. Po mojem mnenju je trditev, da je črni bor za kraške kraje tujec in da naj bi ga pri pogozdovanju krasa popolnoma izločili, ker da je — kot monokultura — izpostavljen napadu škodljivcev in nevarnosti pred ognjem ter nagnjen k snegolomom. povsem napačna. Iz izkušnje vem, da je v mnogih primerih samo pod okriljem črnega bora uspela obnovitev avtohtonih listavcev. Zaraščanje kraških goličav z domačimi listavci se ima v veliki meri zahvaliti prisotnosti pionirja in zaščitnika — črnega bora in ne samo metodi dela pri tehnični izvedbi. Naj bo črni bor domača, t. j. avtohtona drevesna vrsta ali ne. znano je, da se povsod, kjer ga paša in kosa ne uničujeta brezobzirno, bujno naravno po-mlaja. Tudi trditev, češ da slab finančni uspeh, ki nam ga nudi črni bor, narekuje, da ga opustimo in zamenjamo z avtotohtonimi listavci, ne drži. Finančni uspeh zrelega borovega nasada vsekakor presega vrednost, ki jo dajejo pionirski gozdovi domačih listavcev. Kreniti moramo zato po srednji potir pod nobenim pogojem ne smemo prezirati domaČih vrst, ki so nekdaj sestavljale kraške gozdove in ki so kljub stalnemu uničevanju ohranile svojo življenjsko silo; z druge strani pa ne smemo biti slepi za uspehe in koristi, ki nam jih nudijo že dozoreli nasadi črnega in rdečega bora. Ako bomo smotrno sledili smernicam fitosociologije, ne da bi zahajali v svet domnev, bomo gozdarstvu najbolj služili. Kakor se je v preteklosti gozdarstvo vse preveč oziralo na gospodarsko-trgovske vidike in izgubljalo izpred oči biološke osnove oskrbovanja gozdov ter zašlo na krivo pot pretiranega pospeševanja in gojenja monokultur, tako sedaj ne smemo iti mimo potreb gospodarsko-tehnično-trgovskega -značaja. Ako bomo trezno mislili in ne bomo tvegali nespametnih nasilnosti, se priroda ne bo maščevala in bomo lahko dosegli uspeh i z domačimi i s tujimi drevesnimi vrstami. Prevlada naj spoznanje, da se more gozdno gospodarstvo uspešno razvijati le v skladu s prirodnimi Činitelji proizvodnje. Cane DIT GLI iz Ljubljane in Kamnika sta vodila po območju Snežniškega pogorja ing. Franc Oblak in ing. Saša Bleiweis v spremstvu pisca tega članka. Pisec članka je udeležence vseh štirih ekskurzij opozoril na to, da bi bilo napačno predstavljati si snežniške gozdove kot nepregledne, neizčrpne predele lesnih zalog. Vedno je treba misliti, da so to že desetletja gospodarski gozdovi, bolj ali manj podvrženi spremembam ekonomske, politične pa tudi strokovne gospodarske narave. Zato je treba posa- Največje snežniško mraziščc je Velika Padežnica, kjer je bilo pogozdovano s sadikami rdečega bora. smreke, sive jelše, trepetlike in bora posebne zvrsti (Folo: V. Kindler) Na mrazišču Veliki Padežnici so poskušali obnoviti gozd tudi s setvijo. S tablicami so označene proge, kamor je bilo posejano smrekovo, brezovo, borovo, trepetlikovo in jeläevo seme (Foto: V. Kindler) mezne revirje tega področja razmotrivati s pravega stališča, opazovati jih in ugotavljati, kakšni so bili, kako so se spreroinjali in v kakänera stanju so dandanes. Edino na ta način lahko ugotovimo realna dejstva in ustvarimo objektivno sliko o snežniških gozdovih. Ta slika je vedno odsev energije, strokovnosti, skrbi in veselja do gozda bivših in sedanjih gozdarskih generacij. Ne da se zanikati močan strokovni značaj gospodarjenja v teh gozdovih — in kar je najbolj važno — močna gozdarska tradicija, kateri gre v veliki meri zahvala, da so ostali gozdovi taki, kakršni so; strnjeni masivi, sposobni za trajen donos lesa in istočasno trdna podlaga za izboljšanje kakovosti in prirastka ter za prehod v normalno stanje. Z eksploataeijskega stališča naši gozdovi niso preveč mikavni, imajo pa dobre perspektive za bodoči razvoj, seveda le pod pogojem umerjenega in treznega gospodarjenja. Da je temu tako, nam najbolje dokazujejo podatki urejanja gozda iz let 1951—1955. Na podlagi izvršenih klupacijskih in ostalih taksacijskih del se je dalo izpodbiti miSljenje, da 30 tukajšnji gozdovi v fazi degradacije, zmanjševanja lesne zaloge in prirastka. Naj navedem le nekaj podatkov; Revir Javornik: povprečna lesna zaloga za ves revir na ha . . . 258 m^ Revir Jurjeva dolina: povprečna lesna zaloga za ves revir na ha ISO m® Revir Mašun: povprečna lesna zaloga za ves revir na ha . . . 227 m^ Revir Leskova dolina; povprečna lesna zaloga za ves revir na ha 236 m® Revir Gomance; povprečna lesna zaloga za ves revir na ha . . . 103m^ Revir Okroglina: povprečna lesna zaloga za ves revir na ha . . 106 m^ V predočitev približne slike in strukture opisanih gozdov podajamo v tabeli nekaj podatkov za revir Mašun. Revir Mašun Lesna zaloga na ha v m^ Oddelek cm cm cm cm cm cm 10—21 22—30 31^0 41—50 51—60 61—70 10 16 15 17 36 13 II 10 9 15 13 23 7 4 14 33 9 26 9 37 12 39 6 11 40 74 68 5 11 11 74 4 21 47 90 4 99 5 80 4 81 3 20 22 40 1 76 4 3! 15 2 nad cm 71 1 Skupaj 256 iglavci 33 listavci 289 . 295 iglavci 35 listavci 3 — 330 243 iglavci 41 listavci 46 5 — 284 268 iglavci 20 listavci 288 67 iglavci 132 listavci let. prirastek ua ha 6.7 m^ let. prirastek na ha 7,3 m® let. prirastek na ha 7,4 ra' let. prirastek na ha 7,7 m' let. prirastek na ha 2,9 m® 199 V revirju Mašun ima najvišjo lesno zalogo odd. 16, in to 330 m^ na ha, v revirju Leskova dolina odd. 34 s 350 m^ v revirju Gomance odd. 42 s 174 m® in v revirju Okroglina odd. 1 s 161 m®. Revir Jurjeva dolina, ki je bil vse do leta 1930 eden najlepših bivše graäfine Snežnik, ima sedaj zelo nizko lesno zalogo, kar je pripisati prekomernim sečnjam že pred drugo svetovno vojno in v letih 1947 do 1950. Da imata revirja Gomance in Okroglina tako malo lesno zalogo, ni pripisati zgolj južni in jugozahodni ekspoziciji, ki ju zavzemata na pobočjih snežniškega pogorja, temveč prekomerni in večkrat brezobzirni eksploataciji, ki sega daleč nazaj v čas pred prvo svetovno vojno, med prvo in drugo svetovno vojno in pa v leta 1947—1950, ko se je z bukvijo ravnalo neracionalno in negospodarsko. Pripomniti moram, da je revir Mašun, gledan v celoti, najlepši in najboljši revir snežniških gozdov. Pozabiti ne smemo, da imata revirja Gomance in Okroglina s skupno površino 6,267 ha oddelke z zelo majhno lesno zalogo, kot n. pr. odd. 66 z 52 m® (Gomance) in odd. 54 s 56 m® (Okroglina) po ha. Sele ako imamo pied sabo zmogljivost vseh pet revirjev snežniškega masiva, lahko sklepamo o lesni zalogi celotnega področja. Za revirja Gomance in Okroglina še «e morem podati točnih podatkov, ker nam bo te nudila šele taksacija 1954—1955. Po podatkih taksacije, katero sem lEvrSil v letih 1934—1935, pa dobimo ravno za ta dva revirja, upoštevajoč vse sečnje v razdobju 1936^—1954, približno sliko, kot nam jo daje tabela. Revir Gomance Lesna zaloga na ha v m3 nad Jelek cm cm cm cm cm cm cm Skupaj 10—21 22—30 31—40 41—50 51—60 61—70 71 10 8 9 4 4 4 3 4 36 iglavci let. prirastek 7 9 3 C) 1 1 1 24 listavci na ha 1,8 m® 60 18 25 18 9 8 _ 6 6 64 iglavci let, prirastek 39 4 12 10 12 S G 12 90 listavci na ha 2,10 m 154 42 10 26 21 36 23 18 15 144 iglavci let, prirastek 4 6 3 3 3 4 7 30 listavci na ha 4,69 m 174 66 — — — — — — — — iglavci iet. prirastek 12 19 8 5 3 . 2 2 51 listavci na ha 1,3 m® 51 Na južnih snežniških pobočjih sta človeška lakomnost in lahkomiselnost uničila gozdove, Gole kraSke rebri čakajo, da jih gozdarjeva roka odene z zelenim plaščem. (Foto: V. Kindler) Revir Okroglina Lesna zaloga na ha v m® nad Oddelek cm cm cm cm cm cm cm Skupaj 10—21 22—30 31—4Ü 41—50 51-00 61—70 71 1 5 21 15 18 19 14 14 106 iglavci let. prirastek 14 24 8 6 6 4 3 65 listavci na ha 4,5 m^ 171 32 1 2 1 2 5 2 2 12 iglavci let. prirastek 20 30 6 5 3 2 10 7fi listavci na ha 2,0 m^ 54 1 4 3 2 2 1 2 15 iglavci let. prirastek 24 20 3 10 1 — — 58 listavci na ha 1,6 m'' 73 Med ogledovanjem snežniških gozdov je bilo udeležencem ekskurzije obrazloženo, da je (po dr. ing. Vladimiru Tregubovu) osnovna naravna združba teh gozdov Abieto-Fagetum dinaricum, ki se zopet deli v subasociacije; 1. Abieto-Fagetum dinaricum-omphalodetosum, ki zajema v glavnem valovite, bolj južne ekspozicije z odličnimi tlemi. Prirastek je tu 12 do 16 m^ na ha. Značilna vrsta je pomladanska torilnica (Omphalodes verna). Raziskovalna ploskev št. 9S Gozdarskega inštituta v revirju Leskova dolina, odd. 36 b, ima omenjene značilnosti. 2. Abieto-Fagetum homogy neto sum, ki jo najdemo v najbolj strmih legah; tla so bolj kamenita z značilno vrsto gozdni planinšček (Homogyne silvestris). Gozd je slabši kakor v prejšnjem tipu: prirastek 8 m® na ha. To značilnost ima raziskovalna ploskev v revirju Mašun, oddelek 11, »Škornje«. 3. Abieto-Fagetum dinaricum lycopodietosum, ki jo najdemo na dnu dolin-kotlin. Tla so tu zakisana, bukev uspeva slabo, medtem ko smreka odlično. Značilni so mahovi in brinolistni lisičjak (Lycopodium annotinum). Prirastek od SdolOm® na ha: raziskovalna ploskev št. 99 revirja Leskova dolina, oddelk 36 a. 4. Abieto-Fagetum dinaricum mercurialetosum z značilno vrsto trpežni golšcc (Mercu-rialis perennis) na strmih, precej kamnitih južnih pobočjih, kot »Obramoc«. Prirastek 6 do 7 m® na ha. Po kamenitih vrhovih je druga asociacija iglastih gozdov, kjer ni bukve; Abieto-Calamagrostidetum. Ti gozdovi so slabe rasti, teren je kamenit in pokrit z mahovjem; gozd iina zato bolj varovalen značaj; raziskovalna ploskev v revirju Jurjeva dolina, odd. 26. Omeniti moramo še, da najdemo v globokih kraških dolinah pravi Picee-tum subalpinum. V. Tregubov je označil dve rastlini kot važni za naše področje: pomladansko torilnico (Omphalodes verna) in gozdni planinšček (Homogyne silvestris). Kot značilne vrste za asociacijo Abieto-Fagetum dinaricum pa navaja tele: deveterolistno konopnico (Dentaria enneaphyJos), trilistno konopnico (Cardamine trifolia), oskorico (Aremonia agrimonioides) in kranjsko krhliko (Rhamnus fallax). Za nekatere udeležence ekskurzije je bil zelo zanimiv ogled našega največjega mrazi-šea »Velike Padežnice« (164 ha), ki leži v nadmorski višini 1050 do 1150 m in ki se razteza v severozahodni-jugozahodni smeri. Tu vladajo ostre mikroklimatične razmere, gozd se zelo slabo naravno pomlaja; na velikem delu površine znaša drevesna rast komaj 0,3 do 0,4, poleg tega pa zijajo še praznine. Glavni in najtežji gozdnogojitveni problem Velike Padežnice je obnova gozda. Zaradi pomanjkljivega prirodnega pomlajevanja smreke, ki Snežniški gozdovi so bili s pretiranimi in nepravilnimi sečnjami močno devastirani. Tudi v 45. oddelku revirja Gomance je leta 1930 in 1931 sečnja povzročila hudo razdejanje (Foto: V. Kindler) ponekod sploh odpoveduje, je biia leta 1950 osnovana v Veliki Padežnici gozdna drevesnica, kjer je uspelo vzgojiti posebno borovo zvrst, sivo jelSo (Alnus incana) in ruševje (Pinus montana var. mughus). Tu vzgojene sadike se pogozdujejo na tem izrazitem mrazi-šču do sedaj z zelo zadovoljivim uspehom. Nekaj udeležencev ekskurzij se je povzpelo tudi na vrh Snežnika, Ob tem vzponu so si ogledali sestoje planinskega bukovja (Fagetum subalpinum) in ruševja (Pinetum mughi). Ob zaključku naj še omenim, da je Gozdno gospodarstvo Postojna izkazalo udeležencem in gostom z gozdarske fakultete iz Ljubljane in Gozdarske srednje sole iz Banja-luke vso pozornost in gostoljubnost. Zbliianje v duhu izmenjave idej in izkušenj med operativnim vodstvom na terenu na eni strani ter fakultetnim in srednješolskim gozdarskim vodstvom in mlado generacijo bodočih gozdarskih strokovnjakov na drugi strani je prišlo do izraza ob slovesu s poudarjanjem potrebe, naj bi gozdarska fakulteta, Gozdarska srednja šola in strokovna društva še večkrat obiskali naše gozdove, se seznanjali z naprednim gospodarjenjem ter na terenu ugotavljali napake in pomanjkljivosti, iskali pravilnih poti za rešitev gozdarskih vprašanj ter postali tako vredni nosilci naprednega gozdarstva in gospodarstva. Viljem Kindler PREDPISI ODREDBA O SEČNJI TISE V LR SLOVENIJI I {Uradni list LRS št. 20 z dne 2. 6. 1955) 1. Tisa (Taxus baceata) se sme kot redko gozdno drevo sekati samo po predpisih le odredbe. _ 2. Za sečnjo tise je potrebno sečno dovoljenje, ki ga izda Uprava za gozdarstvo LRS. Dovoljenje se izda v upravnem postopku. 3. Splošni predpisi o odkazovanju in žigosanju gozdnega drevja veljajo tudi pri sečnji tise. 4. Okrajne in mestne uprave za gozdarstvo so pristojne za nadziranje sečenj po tej odredbi, obenem pa vodijo tudi evidenco stoječega in posekanega drevja tise. 5. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 1-294/1-55 Ljubljana, dne 6. maja 1955. Državni sekretar za gospodarstvo LRS A UREDBA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI TARIFE PRISPEVKOV V GOZDNE SKLADE (Uradni list LRS, št. 9 z dne 10. 3. 1955) 1. clen V tarif! prispevkov za gozdne sklade, ki je kot priloga sestavni del uredbe o vplačevanju prispevkov v sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov, ter o uporabi teh skladov {Uradni list LRS, št. 26-100/54), se spremenijo oziroma dopolnijo tele tarifne itevilkei 1. Za tairifno številko 45 se doda nova tarifna številka 45 a, fci se glasi: ' Sortiment iS o S, ! "s o ^ O [3 ! ^ bo 1 p la I > >H znaša prispevek za vrednostni razred II. III. IV. 45 a oblovlna za proizvckdnjo čevljarskih klincev 7000 1500 900 600 300 100 2. Tarifni številki S2 in 83 se spremenita in se glasita: Sortiment H 82 S3 taninski les, kos.tanjev taminski les, hrastov s Ö jj o ta "C S g rt 'WO U r^ 2600 2300 znaša prisipevek 7,sl vrednostni razred 850 650 II. 700 500 III. IV. 550 350 400 200 V. 200 50 2. Elen Ta uredba velja in se upcvrabJja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. U 33/55 Ljubljana, dne S. marca 1955. Izvršni svet Ljudske skupšSine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. PRISPEVEK K POSPEŠEVANJU TOPOLOVIH NASADOV Ing. Igo O r a š (Mengeš) V spomladanski sezoni pogozdovanja in sajenja raznovrstnega drevja v sadovr •njakih, parkih, drevoredih, okrasnih nasadih itd. ne bo odveč, če pomislimo tudi na snovanje topolovih nasadov. Začnimo z vprašanjem: »Zakaj, kje, kako in kakšne topole naj sadimo?« Kot je splošno znano, rajtc iz dneva v dan potrožnja lesa za kemično industrijsko predelavo, za gradbene in druge namene; s potrošnjo pa ra&tejo tudi potrebe po lesu tako, da se s hitrimi koraki bližamo času, ko teh potreb ne bomo več mogli oskrbovati iz prirastka gozdov in drugega drevja. Ne smemo pa sekati več kot znaäa letni prirastek gozdov, če nočemo uničiti gozdov in prirastek še bolj zmanjšati. V marsikateri državi že sedaj potrebe po lesu presegajo letni prirastek gozdov in zato morajo les uvažati od drugod. Mednarodna statistika ugotavlja, da je svetovna poraba lesa že sedaj veliko večja od prirastka vseh gozdov in drevja, zato je povpraševanje po lesu v svetovnem merilu splošno večje od ponudbe ter cene lesa neprenehoma rastejo. Spričo nenehnega pojemanja prirastlca ob istočasnem naraščanju porabe lesa moramo neizogibno sprevideti, da jc že sedaj prepotrebno ukreniti vse, da bi takšen razvoj pravočasno preusmerili in prehiteli, ker bo drugače moraia nastati na lesnem trgu svetovna kriza. Učinkoviti ukrepi so tem bolj potrebni, ker gozd kot proizvajalec lesa raste zelo dolgo do svoje gospodarske zrelosti oziroma uporabnosti. Strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s takimi vprašanji, so uvideli, da je za preprečenje takšnega kritičnega razvoja na lesnem trgu potrebno: 1. povečati gozdno površino s pogozditvijo ogolelih gozdnih in neproduktivnih zemljišč; 2. zvišati s primernimi gojitvenimi ukrepi povprečni hektarski prirastek lesa v gozdovih po koJiičini in kakovosti; ,8. pospešiti uvajanje hitrorastoČih drevesnih vrst na gozdnih in drugih primernih zemljiščih. Zakaj naj sadimo topole? Posebno moramo poudariti, da so že zdavnaj minuli časi, ko so bile vse druge kulture rentabilnejše od gozdne in so snovali gozdove le tam, kjer nobena druga kultura ni uspevala. Dandanes pa je postala gozdna, bolje rečeno lesna proizvodnja že zelo rentabilna, S saditvijo hitro rastočih drevesnih vrst, sem sodijo zlasti topole, ibomo odvrgli zadnje pomisleke glede donosnosti lesne proizvodnje, ki so sloneli na dejstvu, da so se delo in stroški, vloženi v pogozdovanje in saditev drevja, izplačali šele v drugem Človeškem pokolenju. Pri topoli in drugih hitro rastočih vrstah, ta pomislek ne drži, kajti ob pravilni negi in na ustreznem rastišču jih lahko sekamo v eni človeški generaciji po dvakrat, ne oziraje se na vmesne užitke, kl so tudi lahko dokaj izdatni. Za primer lahko navedemo topolc; ki jih je dal bivši lastnik parcele St. 1501 k. o. Mengeš leta 1934/35 poisaditi na obrežju potoka Pšata, in sicer sredi med obrežnim grmovjein. Sedaj so že 25 m visoke in imajo povprečno 25 cm v prsnem premeru. V 20 letih je torej posamezno drevo prirastlo za 1,25 m^ deblovine, t. j. približno za I m^ lesa, primernega za kemično predelavo v vrednosti 7500 din. Ce predpostavimo, da na 1 ha primernega zemljišča lahko zraste približno 300 takih dreves, pomeni to po 20 letih donos lesa v vrednosti 2,200.000 din po ha, brez vmesnih užitkov, Ici napadejo pri redčenju in lahko dosežejo polovico tega zneska. Smrekov gozd bi n. pr. d?! enako vrednost šele nekako po 40 letih, približno enako lesno maso pa žele po 50 letih. Ce pri tem še upoštevamo okolnost, da bi topole najbolje uspevale ravno tam, kjer danes nič koristnega ne raste, t. j. ob potokih, rekah, 'kanalih, poteh in cestah, na nasipih, mejah in raznih takih zemljiščih blizu vasi in mest, ki danes nič ne donašajo. menimo, da je rentabilnost saditve in gojitve topol dovolj trdno dokazana. Kje naj sadimo topole? iNe smemo pričakovati, da nam bodo dajale topole povsod, kjer koli jih bomo sadili in kältere koli vrste bomo sadili, enake ali približno enake dohodke, tako velike, kot sem jih navedel. Mnogi so s topolovimi nasadi že doživeli razočaranje in neuspehe, ki so nato kvarno vplivali na zamislek o pospeševanju gojenja topole. Vendar pa so ti neuspehi, kot se je pozneje pokazalo, nastali večinoma zato, ker niso bile dovolj znane oziroma upoštevane naravne zahteve po rastišču, ki je topolom potrebno za dobro uspevanje. KakSna rastišča topoli na splošno in njenim posameznim vrstam . najbolje ustrezajo, spoznamo najlaže po razmerah na tistih zemljiščih, kjer topole samo-rastno dobro uspevajo, Ce taka rastišča pregledamo, vidimo, da so to pretežno naplavine vodotokov, obrežne nižave, vlažna tla ob gozdovih, ob potokih in vrelcih ter na podobnih terenih. S pospeševanjem in umetnim kultiviranjem topolovih nasadov, kakor to delajo v nekaterih državah že nad 100 let v neprimerno večjem obsegu kot sedaj pri nas, so ugotovili posebnost rastišč za topolo na podlagi določenih raziskovanj in preizkušanj. Z izkušnjami in z raziskovanji je bilo dognano, da je določeno rastišče primerno za topole pod naslednjimi pogoji in pri tehle razmerah: L Vse vrste topole so si glede zahtev po rastišču bolj ali manj podobne; edino s 'križanjem in izbiranjem klonov si laJhko vzgojimo zvrsti in oblike, ki se ne lav-najo po osnovnih pravilih,* IL Topole glede klime niso posebno zahtevne; prija jim čim daljša vegetacijska doba; s skrajševanjem le-te s povečanjem nadmorske višine in zemljepisne širine se sicer zmanjšujeta prirastek in donos, vendar pa ne toliko, da bi postala donosost dvomljiva. Proti vetru so topole razmeroma zelo odporne. III. Glede lastnosti tal, kjer topole dobro uspevajo, najdemo v naravi j a ko različne razmere, vendar pa lahko bistvene talne zahteve topole združimo in omejimo na naslednje činitelje: a) Z izjemo trepetlike, bele in sive topole, porabijo vse ostale vrste topole za normalno rast velike količine vode. Za primer navajamo, da porabi bor za tvorbo I kg suhe snovi približno 1701, bukev okoli 350 1, topola pa nad 500 1 vode, Ce • Posamezna drevesa iste topolove vrste ali zvrsti se včasih odlikujejo s posebno dubro in naglo rastjo. Ta izbrana drevesa uporabljamo za razmnoževanje, da dobimo enotno potomstvo izbranega drevesa, ki ga imenujemo »klon«, preračunamo porabo vode v vegetacijski dobi, porabi 10-Ietno topolovo drevo dnevno povprečno 100 1 vode, starejša drevesa pa seveda sorazmerno z večjim prirastkom še veliko več, b) Topole imajo svojevrstne in značilne zahteve glede tal in jih zaradi medsebojne odvisnosti osnovnih zahtev ne moremo posplošiti oziroma podrobno opredeliti. Zato navajamo le osnovne zahteve, ki so pri vseh vrstah topol bolj ali manj enake: CX^Üa morajo biti bogata mineralnih snovi, posebno apna ne sme manjkati; 2. topole ne trpijo tal s kislo reakcijo in podzolastih tal; 3. v tleh mora biti obilo prostega kisika. Te tri osnovne pogoje moramo imeti pred očmi pri presoji, ali so tla za topolo primerna. Vendar pa ne morajo biti vedno vsi trije pogoji stoodstotno izpolnjeni, ker so med seboj odvisni. Tako je lahko n. pr, pri obilju apna manj kisika, pri obilju kisika in mineralnih snovi v tekoči ali odcedni vodi manj mineralnih snovi DREVESNE VIŠINE PRI 30 LETNI STABOiTl eUKVA HRASl 5MREKA BOR TOPOLA 10,6 m 11,2 m t1.6nn ia.m l^m PRSNI PREMERI PRI 30 lETNI STAROST! wm] EUKVA iMREKA BOR TOPOLA 72.cm Jfym 9.6tni H.lcm 50 tm PRI aOlETMI STABOJTI NA HA ,15,3 laim» 63 m* B^fm» BUKtV HRASI 5MBEKA BOR TOPOLA v tleh itd. Nikakor pa ne pridejo v poštev za topole težka glinasta tla, drobno koloidna in gosto zbita in usedla tla, ter tla, ki so pod vplivom zagačene vode. Posebna območja z zagačenim vodnim režimom, kjer voda ne more odtekati niti navpično niti površinsko, prvo zaradi goste strukture tal, drugo pa zaradi kotlaste oblikovitosti terena, so za gojitev topole neprimerna. Kljub temu, da so morda vsi pogoji izpolnjeni, ni izpolnjen najvažnejši: v takih tleh namreč ni dovolj kisika. Posebno primerna rastišča za .gojitev topole pa .so; 1. Tla z odcedno ali tekočo talno vodo v taki globini, da jo korenine dosegajo. Če je talna voda, ki se v tleh premika in ne stagnira, bogata apna in ostalih mineralnih snovi, tedaj bo topola tudi na revnih tleh (gramoz, prod itd) dobro uspevala. Ce pa je talna voda siromašna na mineralnih snoveh in apnu, tedaj topola na siromašnih tleh kljub hitremu premikanju vode ne bo dala dobrih rezultatov. 2. Tudi tla, kjer sicer ni dosegljive talne vode, vendar pa je v njih mogoče dviganje kapilarne vode, ali nagnjena pobočja, kjer korenine lahko dosežejo odcedno vodo, so ob primernih ostalih razmerah lahko prav dobra za topolo. 3. Celo nasipi gramoza in peska so lahko dobra rastišča za topolo, kljub temu, da so siromaSni na hranljivih snoveh in podvrženi celo suSi. Ker so taka tla rahla in prepustna, lahko korenine brez težave prodirajo v globino in na vse strani ter si iščejo hrano in vlago v večjih globinah, kjer je =tudi v suhih poletjih dovolj vlage. 4. Če so nam znane osnovne zahteve topole glede na talne razmere, boiuo lahko marsikatero zemljišče, ki po naravi ne bi bilo primerno za gojitev topole, pridobili za .ta namen s pomočjo raznih agrotehničnih ukrepov in melioracij. Tako bomo n. pr. previsoko talno vodo lahko marsikje znižali, nizko talno vodo dvignili, zagačeno vodo z drenažo odstranili, ikisla tla z apnjcnjem popravili itd. Prav tako bomo lahko pomanjkanje določenih mineralnih snovi dopolnili z umetnimi gnojili. Poizkusi so pokazali, da topole močno reagirajo na dodatek umetnih gnojil, posebno dušičnih, fosfornih in apnenih. To pa seveda le takrat, kadar so zadostno preskrbljena z vodo. Kako naj sadimo topolo? A. Medsebojna razdalja Sajenje topolovih sadik oziroma drevesc se močno razli'kuje od navadnega načina sajenja pri pogozdovanju; podobno je bolj sajenju drevorednih ali sadnih drevesc kot sajenju pri pogozdovanju. Predvsem je osnovna razlika v radalji oziroma v medsebojni razporeditvi posajenih drevesc. Vzroki za to posebnost so ■naslednji: 1. Topola hitro raste in doseže ipovprečno 1 do 1,5 m višinskega prirastka na leto. 2. Topola je izrazito svetlobna drevesna vrsta 'ter je občutljiva za zasenčenje in za dotikanje vej v krošnji. 3. Način saditve ni vedno odvisen zgolj od največje možne proizvodnje lesa, temveč se mora često ozirati tudi na druge namene, ki jih določa posamezni primer: drevoredi, protivetrni pasovi, sajenje ob poteh, jarkih, kanalih, mejah in podobno, sajenje v vrstah z iskoriščanjem prositora med vrstami, bodisi z drugimi kulturami ali s podsaditvijo zaščitnih ali pospeševalnih vrst; slednjič sajenje na redko na paznikih o.ziroma na gosto v sestojih. Z ozirom na tako različne namene saditve je tudi medsebojna razdalja drevja zelo različna in se giblje med 3 in 4 m za posamezna drevesca in med 3 in 6 m med vrstami. Pri 3 in 4-ikotni razporeditvi je razdalja posameznih drevesc od 2 do 6 m, odvisno pač od tega, -če računamo na predhodni donos od redčenj, ki pri hitro rastoči topoli lahko začne dotekati že 5 do 10 let po saditvi. Na splošno se v vseh državah, kjer v večjem obsegu gojijo topolo zgolj za proizvodnjo lesa, vračajo zadnja leta h gostejši saditvi prav zaradi medužitkov od redčenj, ki dajejo zelo dobro surovino za kemijsko predelavo (celulozni les}. Pri presoji glede gostejše ali redkejše saditve topole moramo zlasti upoštevati topolovo lastnost, da ne trpi gostega sklepa v sestoju, ker potrebuje mnogo svetlobe in ker je občutljiva za poškodbe, ki nastajajo zaradi medsebojnega dotikanja kro-šenj. Teh vzroikov pa v mladem sestoju še ni, pozneje pa so odvisni od oblike krošnje, ki je značilna za posamezne topolove vrste. Ce so bili topolovi nasadi strokovno pravilno negovani, t, j. pravočasno trebljeni in redčeni, tedaj odpadejo vzroki, ki sicer zahtevajo redko saditev; pokažejo pa se naslednje prednosti sajenja v gostejši razporeditvi: 1. laže dosežemo selekcijo drevja pri čiščenju in redčenju; 2. vzgojimo lahko lepše oblikovana čista debla; 3. izognemo se razmeram, ki povzročajo tvorbo tako imenovanih divjili poganjkov, ki so pri topolah sicer močno razviti; 4. rastiSče je bolje izkoriščeno in zaščiteno; 5. prirastek lesne mase na površinski enoti je večji, priliv donosov enako-iiiernejši: 6. morebitnih neuspehov po saditvi ni treba popravljati. B. Postopek s presatlnim materialom Razlikujemo več načinov pomlajevanja topole. Gcnerativni način, t. j. uporaba sadik, ki so bile vzgojene iz semena, je primerna le tam, kjer vegetativni način ne bi bil uspeSen, kot n, pr. pri beli topoli in delno tudi pri trepetliki, medtem ko je pri vseh ostalih topolah vegetativni način, t. j. uporaba potaknjencev, pravilo za pomlajevanje. Ker iz jpotaknjencev vzgojeni potomci obdržijo ne le lastnosti matičnega drevesa ampak tudi značilnosti onega dela drevesa oziroma poganjka, s katerega smo narezali potaknjence, moramo pri izbiri primernih dreves za rezanje potaknjencev paziti ne le na dobre lastnosti drevesa, ampak tudi na pravilno in ravno rast šib in poganjkov, namenjenih za rezanje potaknjencev, iz takih kvalitetnih potaknjencev se bodo razvile do.bre sadike, ki jih bomo v drevesnicah vzgajali v drevesca, različna po "velikosti, starosti in obliki, ravnaje se pač po zahtevah bodočega rastiSČa oziroma namena. Dosedanja praksa je potrdila pravilo, po katerem naj se uporabljajo enoletne totpolove sadike pri pogozdovanju zemljišč z dobrimi talnimi razmerami, sadike 2 dvoletno korenino in enoletnim poganjkom pa na slabših zemljiščih. Pri sajenju V enojnih vrstah na nasipih, pašnikih itd. uporabljamo le dobro razvita dve in triletna drevesca, ki s pomočjo zadostnih rezervnih snovi iz debla in korenin lahko zdržijo krizo, nastalo pri presajanju. Upozoriti moramo na pogosto zmotno mnenje delavcev, ki so zaposleni pri izkopavanju topolovih sadik v drevesnicah, češ da se topola prime tudi brez korenin, če le potaknjemo njeno Šibo ali prot, zato pač ni važno, če se korenine pri izkopavanju bolj ali manj poškodujejo. Tako mnenje je tem bolj nevarno, ker je za neukega delavca preccj prepričljivo. Razumljivo je, da pri tem ni bistveno, ali se bo sadika prijela ali ne, ampak je v prvi vrsti važno, da porabi sadika, ki ima poškodovane korenine, po nepotrebnem veliko energije in rezervnih snovi za tvorbo novih korenin, namesto, da bi jih izkoristila za prirastek in izgradnjo novih asimilacijskih organov. Druga napaka, ki se često dogaja, je nepravilen postopek s sadikami pri prevozu od drevesnice do kraja saditve. Ne upošteva se v zadostni meri osnovno pravilo, da se mora pri- presajanju sadik sok čim bolj ohraniti in skrbno preprečiti, da sadike ne uvenejo. Zato tudi ukrepi, ki so potrebni za izvajanje tega pravila pri prevozu, niso vedno dovolj učinkoviti. Posebno, ko sadike na veliko prevažamo .s kamioni, lahko opazimo velike napake. 1. Sadike morajo biti povezane v snope. Velike sadike naj bodo povezane tudi pri vrhu, tako preprečimo medsebojno drgnjenje in bičanje, ki poškoduje popke in lubje. 2. Pri nakladanju in razkladanju sadik ne smemo metati, temveč rahlo polagati; seveda tudi hoditi po sadikah ne smemo. 3. Sadike naj bodo brezpogojno zavarovane proti vetru in soncu. Zato moramo uporabljati zaprta vozila, če pa to ni mogoče, morajo biti korenine vsaj ovite z mahom, slamo ali listjem ter obilno poškropljene. 4. Prekladanje z enega vozila na drugo ni priporočljivo. 5. Na splošno naj velja za prevažanje sadik pravilo, da mora priti sadika čim prej iz zemlje v zemljo. Ob upoštevanju tega pravila, bodo morebitni večji stroški transporta bogato povrnjeni zlasti pri večjih pošiljkali, 6. V snope povezane sadike moramo takoj ko prispejo, razvezati in razrahljati. Ce sadik ne moremo posaditi takoj, ko jih .prepeljemo, ali pa če tega ne zmoremo za vso količino naenkrat, tedaj moramo sadike začasno vkopati. Tudi pri tem se v praksi pogosto greši, ker ne upoštevajo naslednjih osnovnih pravil: 1. Prostor, kjer bomo sadike zagrebli, naj bo senčen in v zatišju. 3. Tla naj bodo rahla, mrvičasta in brez zagačene vode. 3. Pri vkopa vanju takole postopamo: Za 1 do 2 letne sadike naj bo jarek 50 do 60 cm širok in 40 do 50 cm globok, za starejše in večje sadike pa primerno večji; sadike postavimo v jarek pokončno in jih naslonimo ob vodoravno letev, položeno na dve leseni rogovili; pokončna lega vkopanih sadik je boljša kot ležeča; izkopano prst vrnemo v jarek tako, da pridejo vse korenine v dotiko s prstjo in da med koreninami ni praz-nin. Na korenine nasujemo prst, jo poteptamo in dobro zalijemo, da se uleže. 4. Kadar sadimo kmalu potem, ko so bile sadike pripeljane, in če je v bližini tekoča voda, je zamudno vkopavanje sadik odveč, ker jih lahko položimo v tekočo vodo. Za topolove sadike, kakor tudi za nekatere druge listavce ta način shranjevanja ni škodljiv, ampak celo koristen, ker tako najbolj preprečimo, da sadike ne uvenejo in ohranimo notranji pritisk soka. Seveda ne velja to za stoječo vodo, in tudi ne sme trajati nad 24 ur. 5. Namakanje korenin v blato pred saditvijo ali pred prevozom se je tudi obneslo, posebno tam, kjer zaradi terenskih razmer sadik pri sajenju ni mogoče prenašati v posodah z vodo ali blatom. C. Sajenje Predvsem moramo upoštevati osnovno .pravilo, ki velja za vse vrste listnatega drevja pri presajanju, da zmanjšamo pri izkopavanju krošnjo v sorazmerju z redukcijo korenin. Kadar bi bila redukcija krošnje na Škodo njeni obliki in bi z obrezovanjem vej težišče vetrovega pritiska preložili previsoko v zgornji del krošnje in kadar bi morali takorekoč vse veje obrezati razen vrhnjega poganjka, se tega pravila rajši ne bomo držali, ker se bo pokvarjeno ravnovesje med krošnjo in koreninami izravnalo delno z večjo asimilacijsko površino, delno pa z izredno regeneracijsko moČjo topolovih korenin. Obrezovanje naj ho načelno omejeno le na poškodovane korenine in na debelejše veje iz krošnje. Rez naj bo vselej obrnjen navzdol. Srednje veje bomo samo prikrajšali, vse tanke vejice pa pustili. Vršnih poganjkov ne smemo krajšati oziroma obrezovati, razen če so poškodovani, ker s tem pokvarimo ravno rast debla. Prav tako' ne smemo obrezovati vej tik ob deblu, ker s tem povzročimo večjo rano in poškodujemo vejno nabreklino. Pri obrezovanju korenin moramo upoštevati, da regeneracijska moč korenin raste od debla proti koreninskim koncem. Čim daljše so torej zdrave korenine, tem močneje bodo pognale. seveda pod pogojem, da so jame dovolj velike. Brezpogojno pa moramo obrezati poškodovane, nalomljeue, odrgnjenc in zmečkane korenine in sicer tik nad poškodbo. Rez na koreninah naj bo, kot rečeno, vselej obrnjen navzdol. Najprimernejši čas za sajenje topol je zgodaj spomladi, in sicer v jame, ki so bile izkopane že jeseni. Jame naj bodo za 1,5 m visoke sadike 50 X 50 X 50 cm, za večje sadike pa do 100 X 100 X 100 cm. Kopanje manjših jam se zlasti pri topoli maščuje na ta način, da prirastek zaostaja. Pri kopanju jam moramo ločiti rušo od prsti in od mrtvice, ter vsako od le-teh nakopičiti posebno ob jami, ker pri sajenju te sestavine tudi ločeno uporabljamo. Dno jame moramo temeljito razrahljati, prav tako tudi stene jame, ker bi sicer zaradi različne strukture nasutih in neobdelanih tal nastalo škodljivo delovanje kapilarnega sistema. Na poplavnem območju in na zemljiščih z visoko srednjo talno vodo (nad 50 do 80 cm) topolov ne sadimo v jame, ampak na gomile ali holme ati še bolje na vzvišene ozke gredice (nasipe, rabate), ker s tem izkopljemo hkrati tudi odvodne kanale. Pravilno vkopavanje sadik. Takoj, ko sadike pripeljemo, moramo snope razvezati ter sadike postaviti v izkopani jarek pokončno in za 20 cm globlje ter jih dobro zasuti s prstjo. -If oSo _ - „i tf -tio- i^ Nepravilno vkopava-nj e. Sadike se naslanjajo in drgnejo ena ob drugo. Korenine so preplitko zagrnjene ter jih lahko mraz poškoduje. K pripravi tal za saditev top.ole sodi brezpogojno tudi uporaba potrebnih gnojil. Za boljši in hitrejši splošni razvoj sadik je zelo koristno gnojenje pri samem sajenju. Pri saditvi na siromašnejših tleh, kjer primanjkuje mineralnih snovi, pa je v prvem letu naravnost nujno. Posebno apnena in dušična umetna gnojila, ki jih dodajamo bodisi pomešana s prstjo, s katero zasipamo sadike, bodisi površinsko po končani saditvi, topolom zelo prijajo. Dajati jih moramo v precejšnjih količinah in sicer: s peskom pomešanega apnenega prahu, starega ometa, cestnega blata, apnenčevega peska itd. po nekoliko lopat za vsako jamo, dušičnih gnojil pa od 50 do 100 gr na jamo. Ce takSno gnojenje prvih nekaj let ponavljamo in razen tega pa še devesni kolobar enJjrat letno razrahljamo in. okopljemo, nam bo ta trud in strošek s povečanim prirastkom desetkratno povrnjen. Glede letne dote smo že rekli, da je za naše razmere najprimernejše zgodno spomladansko sajenje, neposredno pred listanjem. Kot znano, listajo topole zgodaj, vendar različno po vrstah in zvrsteh, tako n. pr. lista Populus serotina tri tedne 2a našim jagnedom, pa je zato tudi najprimernejši čas za saditev za razne topolove vrste različen. Jesensko sajenje na splošno za topole ni priporočljivo, ker zgodnja jesenska saditev zaradi pozno zaključene vegetacije ni mogoča, pozno jesensko sajenje pa zaradi zimskega delovanja škodljivcev, vetra, mraza in vode ni uspešno. Topole sadimo za razliko od ostalih drevesnih vrst globlje v jame. kot so rasle sadike v drevesnicah pred presajanjem. Na ta naČin se korenine globlje, torej .stabilneje zasidrajo v tleh. Prvi 'pogoj za uspešno sajenje je, da sadike trdno in stanovitno stojijo v zemlji, da se korenine čvrsto povežejo z zemljo in da se v vetru ne premikajo. Ker pa so topolove sadike tudi že po več metrov visoke, se v nje veter močno upira, jih šiba sem ter tja in tako ob plitvi saditvi premika tudi korenine v zemlji in sproti trga lasaste koreninice, ki po sajenju pričnejo poganjati. Ob globlji sadštvi pa pride tudi precejšen del debla v zemljo, tako se skrajša ročica vzvoda, na katero deluje veter ter na ta način preprečimo škodljivo premikanje korenin. ?ri globokem sajenju vkopljemo v zemljo razen tistega dela debla, ki izvira iz bivSega potaknjenca tudi še del zdravega, pozneje zraslega debla, na ta način se izognemo gnitju in omogočimo, da iz zdravega debla poženejo mlade korenine. K pravilom. >ki veljajo za vse drevesne vrste, ne bi bilo potrebno, kadar gre za topolove sadike, nič bistvenega dodati, če bi ta običajna pravila v praksi res tudi izvajali, toda žal moramo največ ncus.pehov pri saditvi pripisati ravno takim napakam, ki nasprotujejo osnovnim pravilom. T»polo sadita vedno dva delavca, prvi drži debclce in ga potresa, drugi pa zasipa in ravna zemljo okoli korenin. Kot rečeno, sadimo 1,5 .do 2,5 m visoke sadi.ke za 20 do 30 cm globlje ikot so rasle v drevesnici, tako da segajo sadike 40 do 60 cm globoko. V izkopani jami še enkrat pregrabimo dno, postavimo sadiko na sredino jame. razgrnemo in poravnamo korenine v normalno lego ter jih zasu-jemo s posebno pripravljeno sprstenino in zemljo, ki izvira iz zgornjih plasti jame. Prvi delavec pri zasipanju korenin rahlo privzdiguje in potresa sadiko, tako ■da se zemlja dobro uleže in tako pritisne h koreninam, da med njimi ni praznin. Ko so korenine zagrnjene, moramo zeniljo dobro potlačiti z rokami ali pa previdno poteptamo z nogami. Nato nasujemo ostanek izkopane zemlje do vrha jame in jo znova .dobro potlačimo. Na koncu zg'rnemo vso še preostalo zemljo okoli posajenega drevesca, natO' položimo zvrha še narobe .obrnjeno rušo in vse skupaj še enkrat .poteptamo. Po obilnem dežju je .priporočljivo teptanje še enkrat ponoviti. Pri sajenju topole na p&plavnih območjih in na terenih z visoko talno vodo. kjer bomo sadili na gomile ali ozke gredice, moramo seveda pravilo o globoki saditvi preudarno tako uporabljati, da bomo gomile in ozke gredice za toliko više nasuli, da bodo sadike približno za 20 cm globlje v zemlji, kot so rasle v drevesnici. Pri globoki .saditvi ni potrebno privezovati sadik ob kole. Ce bi vendar ponekod bilo potrebno .nuditi sadikam posebno oporo, zlasti pri uporabi velikih sadik, si ob pomanjkanju primernih kolov lahko pomagamo na ta način, da na vrhu jame položimo navzkriž tri manjŠe kole in jih nepremično zasujemo tako, da obdajajo spodnji del debla in ga utrjujejo. Kakšne topole naj sadimo? Pospeševanje topolovili nasadov ima, kot smo žc rekli, predvsem namen, da z uvajanjem hitro rastočih drevesnih vrst čim prej dosežemo povečano proizvodnjo lesne mase. Potemtakem ni vseeno, katere vrste topol bomo sadili, ker ne rastejo vse vrste enako hitro, oziroma ker les vseh vrst ni enako primeren za mehanično in kemično predelavo. Sem sodijo predvsem križanci, ki so nastali z umetnim oprašenjem liitro rastočih staršev in so bili nato vegetativno razmnoženi, da bi Jama inora biti globoka in Široka, dno in stene zrahljane. Sadika naj bo za 20 do 40 cm globlje posajena, kot je rasla v drevesnici. Ranjene ali predolge korenine obrežemo z ostrim nožem ali škarjami. Rez mora biti obrnjen k tlom. Korenine zagrnemo z najboljša prstjo - -o,- ^ -- - , >1^ Sajenje na kupe. Kjer zaradi višje lalne vode ne moremo posaditi sadike dovolj globoko, jo po saditvi zagrnemo s prstjo, tako da je v zemlji vsaj za 30 do 40 cm globlje, kot je rasla v drevesnici se ohranila S križanjem dosežena hitra rast. Od vseh doslej izvršenih križanj med posameznimi vrstami in zvrstmi so se najbolje obnesli križanci med evropsko in ameriško črno topolo ter delno tudi križanci med črno in balzamsko topolo. Ne bomo se spuščali v podrobno razčlenjevanje posameznih topolovih vrst. kajti le^tch je okoli 30, še več pa križancev ali hibridov, pač pa moramo opozoriti äe na neko posebnost. Osnovna značilnost topol namreč ni le hitra rast ampak tudi velika pomlajevalna moč. Razmnožujemo jih namreč lahko tudi s potaknjenci, t. j. na vegetativni način; to nam omo-goča utrditi in razmnožiti razen vrste, spola in ostalih dednih lastnosti tudi posebnosti posameznih individuov, posameznih dreves, njihove morfološke značilnosti ter prilagojenost na določeno rastišče v okviru ene in iste vrste, forme ali tipa. Razmnoževanje tako utrjenih posebnosti imenujemo kloniranje, uspeh oziroma proizvod kloniranja pa so tako imenovani »kloni«. Kloni so vegetativno razmnoženi potaknjenci enega samega drevesa. Ker pa ,so topole dvodomne rastline, nam daje klon le enospolno potomstvo, t. j- le moško ali žensko. Pri nas v Sloveniji sicer še nismo začeli sistematično pridobivati in gojiti klonov, imamo pa precej zanesljive podatke o izvoru nekaterih križancev evropske in ameriške frne topole, ki so se v naših razmerah do'bro obnesli. Na prvo mesto sodi križanec med ameriško črno topolo (Populus deltoides Marsh.) p.o .moški liniji in evropsko črno topolo (Populus nigra L.}, po ženski liniji, ki je nastal že pred 200 leti v Franciji god imenoni »kanadska topola«. Ker ta križanec s Kanado nima nič skupnega, od tam niso ne starši ne avtor, je sklenila Mednarodna komisija za topole, naj se imenuje: Populus euroamericana 1 o r m a S C r o t i n a (H a r t i g). Potaknjence te topole so še v stari Jugoslaviji prinesli iz Francije v .gozdno drevesnico v Račah pri Mariboru, ki jo je upravljalo Jugoslovansko gozdarsko društvo. Odtod izvira tudi presadni material, ki ga gojimo .še danes v drevesnicah v Mariboru, Tišini in Mengšu. Od drugih evroame-riških sorodnikov se razlikuje po teh znakih: enoletne vejice so rjave in gole, torej niso dlakave. List je trioglat, širši kot daljši, spodnji rob lista je raven ali za spoznanje zaobljen ali udolben .ter tvori s pecljem pravi kot. List je temno zelen, na vrhu je kratko šilast; pecelj je na soncu bolj, v senci manj rdečkast. Veje so odklo.njene od debla pod ostrim kotom; krošnja je v mladosti približno stožčasta, v starejši dobi pa postane okrogla in precej široka. Listati začne pozno, 3 do 4 tedne pozneje kot naš domači jagned, zato jo Nemci imenujejo »pozna topola«. Spola je moškega. Drugo mes.to glede na uveljavljanje v naših razmerah pripada križancu med evropsko variacijo črne topole (Populus nigra var. plantierensis — Schneider) po moŠiki liniji in ameriško variacijo črne topole {Populus deltoides Marsh, var, Mis-souriensis Henry — ali P. angulata Aiton) po ženski liniji ier se imenuje: P o p u-luseuroamericana forma robu.s ta (Schneider). iStarša sta torej pri obeh križancih (P. robusta in P. serotina) evropska in ameriška črna topola, vendar ne navadne ali tipične vrste, .temveč njihove zvrsti ali variacije, zato tudi imata potomca teh križanj lastnosti, ki so značilne za te zvrsti. Tako rabi P. robusta več toplote in svetlobe kot P. serotina; to lastnost je podedovala po ameriški materi. Habitus pa ima izrazito stožčast. Deblo je razvito do vrha. veje so razvrščene po pravokotnih vretencih in težijo za navpično rastjo; to je podedovala po svojem evropskem oČetu. Nadalje se razlikuje od P. .serotine še po naslednjih znakih: enoletne vejice in poganjki so ibolj ali manj .dlaikavi, do.kler so .še neole-seneli, so rdečkasti. List je pravtako kot pri P. serotini trioglat z ravnim spodnjim robom, vendar pa so listi večji, debelejši, temnozeleni, kožnati in prehajajo na vrhu v blago konico. Dve aH večletne veje imajo številne precej kratke Štrleče vejice. Listje razvije prej kot .P. serotina, 8 do 10 dni po jagnedu, mladi listi so bakrenaste barve. Spola je moškega. V Sloveniji, posebno na Primorskem je P. robusta precej razširjena, ker so jo Italijani uvajali med okupacijo teh krajev. Od tod imamo naš presadni in matični material za razmnoževanje te topole. Tretji evroameriški križanec, ,ki se je v naših razmerah uveljavil, je Populus euroamericana forma marilandica (Bos c.), ki je pravzaprav dvojni križanec, ker mu je mati navadna evropska črna topola, oče pa križanec, namreč že omenjena P. serotina. Enoletne vejice .so gole in sive barve, listi so daljši kot pa so Široki, na osnovi klinasti, na vrhu pa so podaljšano šilasti. Listni pecelj je vedno zelen! Krošnja je okrogla in široka, veje pa rastejo iz debla skoraj pod pravim kotom. Deblo nI posebno ravno in se v krošnji razveji. Veje in poganjki so prožni ter se ne lomijo lahko. Presadni in matični material, ki ga pri nas uporabljamo, izvira od dreves v Veliki Nedelji pri Ormožu. Spola je ženskega. Razen opisanih bi lahko navedli še mnogo križancev, ki bi se lahko uveljavili v naših .razmerah, vendar z njimi še nimamo zanesljivih izkušenj. Poleg črnih toipoi in njihovih križancev pridejo zaradi hitre rasti v poštev tudi nekatere bal-zamske topole in njihovi križanci s črno topolo. To so zlasti azijske vrste: P. Si-raonii, P. laurifolia in P. cathayana, od ameriških pa: P. candicans in P. tricho-carpa ter njihovi križanci s črno topolo; P. berolinensis in P. generosa. Posebno glede uporabnosti lesa balzamskih topol za tehnično in kemično predelavo nimamo še dovolj zanesljivih podatkov in je zato še prezgodaj o tem podrobneje razpravljati. Na splošno lahko rečemo, da topole v enakih ali podobnih razmerah ponekod bolje uspevajo, drugod slabše. Zato ne moremo navesti splošno veljavnih podatkov aa posamezne vrste, zvrsti in forme, temve£ jih je treba predhodno preizkusiti v posebnih ekoloških razmerah in Šele nato si bomo mog-Ii ustvariti sodbo o gospodarski vrednosti posamezne topole za določeno območje ozriroma rastišče. Lastnosti in primernost različnih topol bomo spoznali tako, da bomo od matičnega drevesa določene vrste, zvrsti ali križanca, iki v določenem kraju oziroma določenih ekoloških razmerah dobro raste in uspeva ter daje bodisi glede kakovosti ali pa količine les velike gospodarske vrednosti, razmnožili na vegetativni način Čisto linijo tega matičnega drevesa in jo razmnoževali za potrebe okolja, ki ima enake ali podobne razmere, kot so na rastišču matičnega drevesa. Samo ta pot je pravilna in zanesljivo pelje skozi labirint topolovih vrst, zvrsti, variacij in oblik, ki imajo to skupno značilnost, da se lahko prilagodijo določenim razmeram. Odtod izvira tudi pojav, da ena in ista vrsta ponekod v istih razmerah dobro uspeva, drugod pa hira ali sploh ne raste. Za podkrepitev navajam primer iz prakse: V drevesnici v Skofji Loki smo leta 1951 narezali potaknjence s topole P. robusta, ki raste blizu drevesnice ob Sori. Matično drevo je zdravo in hitre rasti ter ima vse pogoje za razmnoževanje. Leto pozneje smo imeli dovolj potaknjencev s tega izbranega drevesa, ker so bili enoletni poganjki nad 1,5 m dolgi. V treh letih smo z enkratnim presajanjem vzgojili drevesca, namenjena za drevorede, visoka nad 5 m, debela 2 do 9 cm v prsnem premeru, tako da je član republiške komisije za pregled drevesnic hudomušno vprašal, če se drevesnica ukvarja tudi s proizvodnjo celuloinega lesa. Res je, da ima ta drevesnica v Skofji Loki vse osnovne pogoje za gojitev topole, res pa jc tudi, da jc bil uporabljeni presadni material že prilagojen tamkajšnjim razmeram. V zvezi s tem želim poudariti, da pri raziskovanju pogojev za uspevanje topole v Sloveniji ni toliko važno ugotoviti primerna rastišča za gojitev topole, kajti ta so povsod in za vse topole več ali manj enaka in že ugotovljena, važneje pa je za ustrezna rastišča določiti in vzgojili naprimernejše zvrsti in križance oziroma klone. Literatura: Ing. Igo Oraš: Skripta iz dcildrologije. Ing. Ivo Podhorskl: Uzgoj topola, Zagreb 1951, Prof. dr. H. Hestncr: Das Pappelbuch. Bonn IS.'d. POIZKUS PRIMERJAVE RAZVOJA GOZDNEGA GOSPODARSTVA PRI NAS IN V ŠVICI Martin P o t o f ii i k (SJovenjgiadec) Vzporedno z razvojem človeške kulture so se razvijale tudi oblike gozdnega gospodarjenja. Gozd, ki je bil razvoju človeštva povečini v napotje, je v neposredni bližini prvih kulturnih centrov kaj kmalu postal predmet smotrnega gospodarskega ukrepanja. Po obdobju, v katerem so pomenili v gozdarstvu glavno vrednost tako imenovani postranski gozdni proizvodi: žirjenje. lov. smolarjenje in podobno, nastopi čas, ko dobiva les kot glavni proizvod vedno večjo važnost in vrednost. Tudi političnozgodovinski razvoj in zemljepisni položaj pokrajin in dežel je do neke mere vplival na začetni razvoj gozdnega gospodarjenja. Napredek znanosti in tehnike ter drugih takrat pomembnih gospodarskih panog, .kakor: rudarstva, plavžarstva in steklarstva, je pripeljal s seboj tudi razvoj gozdarstva kot posebne gospodarske panoge, ki se je sprva kazal le v uravnavanju sečcnj glede na prirastek, v poznavanju osnovnih fizioloških lastnosti posameznih drevesnih vrst in podobno. Razvoj tehnike gojenja gozdov pa je veliko mlajši in je začel šele v drugi polovici devetnajstega .stoletja, .ko postaja les vedno važnejša surovina. Z osnovanjem visokih Šol odnosno gozdarskih akademij je dosegla ta panoga določnejšo smer in osamosvojitev. Pri tem se je pojavljalo vedno več nerešenih vprašanj. Medtem so nastajala in se vedno bolj utrjevala načela usmerjanih gospodarskih oblik, ki so prodirala v miselnost takratnih strokovnjakov. Čeprav so bile botanične in fiziološke lastnosti drevesnih vrst takrat že precej znane, jih še vedno niso povezovali v organsko celoto -kot rastlinsko združbo. Sabloniziranje gozdov so Jtrepko podpirale tudi takratne splošne gospodarske in prometne razmere, saj je imel les takrat le ožjo gospodarsko vlogo, V Sloveniji, ki je bila takrat pod .gospodarskim vplivom bivše Avstro-Ogrske, se je takšen razvoj gozdarske vede močno občutil, .saj so se skoraj vsi visokokva-lificirani .gozdarji šolali na Dunaju. Gozdni veleposestniki, po večini nemškega porekla, so sredi mozaika male kmečke posesti vneto oblikovali enodobne čiste sestoje liglavcev, v glavnem smrekove. Gozdarska akademija v Zagrebu, osnovana leta 1899, ki se je razvila iz nekdanje srednje gozdarske šole v Križevcih (osnovane 1S61) na slovensko gozdarstvo ni imeli posebnega vpliva. ]Vle.dtem ko so veleposestniki in .šo.Iani gozdarji šli v gospodarjenju z gozdovi šablonsko pot, si je kmečki gozdni posestnik po svoje, le na podlagi tradicije, izkušenj in praktičnih gospodarskih potreb oblikoval svoje gozdove. Sicer je vpeljava gozdnopolicijske službe tudi vplivala na gospodarjenje v kmečkem gozdu, vendar ipa ga bistveno ni izpremenila. Tako so ti gozdovi obdržali svojo pestrost .glede na zunanjo obliko, kot tudi na notranjo strukturo. Ostali so v bistvu zdravi, prirodni, iker so drevesne vrste obdržale položaj, ki jim po naravi pripada. Ker zavzemajo v naši republiki ti gozdovi ok. 63% vse gozdne površine, je to v določenih okoliščinah zelo pozitivno za bodoče oblikovanje gozdov po sodobnih načelih. Državne uprave so že razmeroma -zgodaj začele skrbeli za ohranitev gozdov, ker so .spoznale tudi posredne koristi, ki jih nudijo gozdovi, Že leta 1745, je izšla prva tako imenovana terezijanska gozdna naredba, leta 1852 pa je bil objavljen avstrijski gozdni zakon, ki je do neke mere urejal razna zamotana vprašanja gozdarske prakse tudi pri nas. Glavni namen teh predpisov pa je bil, da se gozd zaščiti pred uničenjem po človeku, ki je videl v gozdu še vedno nepremaganega gospodarskega tekmeca. Razmere ,po prvi svetovni vojni se tudi pri nas niso bistveno spremenile. Za območje takratne Slovenije je začel leta 1922 veljati zakon o prijavi sečenj, po katerem so bile podvržene prijavi vse sečnje (razen onih, ki so se vršile na podlagi gozdnogospodarskih načrtov) in sicer, če se je nameravalo sekati 1 ha in več gozda na golo, ali pa, če se je pri prcbiralni sečnji in na površini I ha in več nameravalo posekati več ■kot polovico dreves, ki tvorijo glavni sestoj. Medtem ko so si veleposestniki več ali manj že osnovali svoje strokovne uprave, so ostali številni kmečki gozdovi le pod rahlim nadzorstvom maloštevilnih okrajnih gozdarjev. Z bistvom naprednejšega in intenzivnejšega gozdnega, gospodarjenja, ki ima za cilj izboljšati kvalitetni prirastek pri določenem lesnem fondu, pa se takrat stroka ni ukvarjala. Enotni gozdni zakon iz leta 1929, veljaven za vse območje predaprilske Jugoslavije, v bistvu ni popravil omenjenih pomanjkljivosti. Omejeval je sicer gole sečnje, krčenje gozdov, pustošenje gozda, kleščenje drevja, pašo živine in podobno, vendar so bili spričo takratnega kapitalističnega gospodarskega sistema vsi ti predpisi le na papirju, ker ni bilo družbenih pogojev za njihovo izvajanje. Tudi takratni sistem trgovanja z lesom je v veliki meri negativno vplival na gospodarjenje tako v .kmečkih kakor tudi v veleposestniških gozdovih. Prav tako je tudi nihanje splošne gospodarske konjunkture močno vplivalo na obseg izkoriščanja gozdov. Ugodna lesna konjunktura, ki je trajala po vojni do leta 1929/1930 in nato kritična doba do leta 1936, sta močno vplivali na posek lesa ter s tem v zvezi tudi na strukturo sestojev. Sprva so izvajali velike sečnje, pozneje se je njihov obseg iicer zmanjšal, toda izkoriščali so le dragocene Sortimente; macesen, jesen, oreh itd., medtem ko so se sečnjam drevja, ki daje slabše oziroma manj vredne Sortimente {v glavnem drva), izogibali. Tržišče je torej narekovalo sečnjo ne glede na strukturo sestojev. Lesni trgovci in prekupčevalci so z nakupom »na panju počez« posredno vplivali na gos'podarjenje v kmečkih gozdovih. Spričo nezainteresiranosti takratnega državnega vodstva ni bilo poskrbljeno za potrebna finančna sredstva za gozdnogojitveno in investicijsko dejavnost. Gozdarska služba, ki je bila sicer urejena, zaradi svoje številčne šibkosti ni mogla v zadostni meri zajeti takratnih gozdnogos.podarskih problemov. Gozd je rastel sam od sebe, v kolikor ga človek še nadalje ni uničeval; smernice naprednega gozdnega gospodarjenja se v njem v širšem obsegu niso izvajale. Doba za časa okupacije, v kolikor se ni ieprevrgla v roparske sečnje, ni storila za izboljšanje naših gozdov 'nič pozitivnega. (Prevladovale so go.le sečnje, iskali so le vrednejše Sortimente. Na našo deželo sta hkrati pritisnili na lesu močno deficitni okupatorski državi Nemčija in Italija. Les je bil uvrščen med strogo racionirano blago. Okupatorjevi gozdarski strokovnjaki so bili le eksploatatorji, medtem ko se z drugimi gozdnogospodarskimi problemi niso ukvarjali. V gozdnatih območjih je narodnoosvobodilno gibanje v veliki meri preprečevalo eksploatacijo gozdov. Vedno več lesnih obratov je bilo onesposobljenih, gozdni delavci pa so odhajali v partizane. Dotok lesa iz gozdov je slabel. Prirastek na lesnih masah se je zaČel kopičiti kot prihranek za povojno dobo, pašna zemljišča v planini pa so bila prepuščena prodiranju gozda. Leto osvoboditve 1945 pomeni tudi za gozdno gospodarjenje v novi LRS revolucionarni preobrat. Spremenili so se odnosi in posestniške razmere. Bivši vele- posestniški gozdovi, zaplenjeni gozdovi narodnih izdajalcev in po zakonu o agrarni reformi razlaščeni gozdovi ,so postali splošno ljudsko premoženje. Tako se je že v začetku za te površine (t. j. ok. 329.000 ha ali 36,3% vseh gozdov) osnovala potrebna strokovna gozdarska uprava. Ker je bilo takrat naše gospodarstvo v razvalinah, razen tega pa se je hotelo otresti tujih kapitalističnih vplivov, je bil les naša glavna gospodarska opora, ki je bila potrebna tako 'doma kot tudi za izvoz. Pri tedanjih razmerah ni bilo misliti na normalno urejeno gospodarjenje z gozdovi. Manjkalo je strokovnega gozdarskega kadra, ni bilo logarjev in gozdnih delavcev, primanjkovalo je tehničnih pripomočkov, primernega orodja in strojev, da ne govorimo o slabih gozdnih cestah in pomanjkljivih drugih prometnih napravah. Zakon o petletnem planu iz leta 1947 je začrtal temeljne smeri bodoče gospodarske politike, zasnovane v največji meri na povečani eksploa.taciji lesa. Načrtovani letni sečni etati so bili z vso žilavostjo realizirani. Koliko je bila pri tem porušena struktura sestojev, je bilo odvisno od strokovnega terenskega osebja. Ce so .gozdarji imeli primerno izobrazbo, občutek do gozda in dovolj praktične sposobnosti, so usmerjali sečnjo na večje površine in se tako izogibali firehudim posegom v lesno zalogo lahko dostopnih .gozdov. Vzporedno z eksploatacijskimi nalogami pa so bile v petletnem planu začrtane določene smernice tudi glede pravilnega gozdnega gospodarjenja in varstva .gozdov. Za dosego .teh ciljev so bili izdani razni zakonski predpisi, ki so naŠe gozdarstvo vsklajali s sodobnim gospodarstvom. Tako je bila n. pr, že v začetku vsaka sečnja podvržena posebnemu dovoljenju oblasti, splošni gozdni aakon pa je že natančneje predpisoval omejitev sečenj, obvezno odkazilo drevja za posek, žigosanje lesa v prometu, čas za sečnjo, čiščenje .kultur in redčenje. Nadalje so obstajali predpisi glede obvezne sestave gozdnogospodarskih elaboratov za vse območje LRS, Vendar taferatni pogoji še niso v polni meri omogočali izvajanja vseh teh določil zlasti, ker v gozdovih nedržavnega sektorja ni bilo strokovne uprave. Poznejši predpisi so že natančneje urejali gozdno go.spo.darjenje v nedržavnih gozdovih. Ko je spričo sprostitve cen obstajala nevarnost, da bi kmečki gozdovi .postali žrtev nujnih potreb po denarju v podeželju, je bilo potrebno izdati nove predpise. Leta 1949 je novoosnovano Ministrstvo za gozdarstvo LRS začelo na novo OTiganizirati gozdarsko službo, ki je imela izrecen namen čim prej popraviti stanje v gozdovih ter privesti gospodarjenje v njih na sodobno raven. Utrjevala se je organizacijska oblika gospodarjenja v gozdovih socialističnega sektorja, na drugi strani pa smo iskali primerno obliko uspešnega nadzorstva za gozdove nedržavnega in zadružnega sektorja. Gozdarski stroikovnjaki so pod vodstvom političnih forumov pri izvajanju gozdnogospoidarskih ukrepov uveljavljali strokovno linijo. Gozdni zakon LRS iz leta 1953 je v svojih predpisih in z dopolnilnimi uredbami predvidel osnovanje okrajnih uprav za gozdarstvo s funkcijo oblastvenega organa tako za gozdove državnega .kakor tudi nedržavnega sektorja. Nadalje so se na podlagi posebnih predpisov v gozdnem fondu zbirala finančna sredstva, ki naj omogočijo naprednejše gospodarjenje v gozdovih. Z limitiranjem .posekov se ■skuša sčasoma vskladiti letni posek s prirastkom. Na ta način bomo dosegli v našem gozdarstvu velik uspeh. Ureditev ^gozdov je zajela takorekoČ že vse gozdove SLP, Skrbimo za gradnjo gozdnih cest v tako imenovanih do sedaj še neodprtih območjih. Žičnica kot pomožno eksploatacijsko sredstvo počasi izginja iz naših gozdov. Z zmanjšanim obsegom eksploatadje ob istočasnem pritoku novih strokovnih kadrov vedno bolj iprehajamo na urejeno gospodarjenje z gozdovi. Gozdarska fakulteta, gozdarska srednja in logarska šola v polni meri skrbijo za izoibrazbo potrebnih gozdarskih strokovnjakov. Tudi z ustalitvijo poklicnih gozdnih delavcev ustvarjamo vedno boljše .pogoje za urejeno gospodarjenje, katerega najvažnejši cilj je, dvigniti prirastek in vrednost osnovne lesne glavnice ob istočasnem zboljšanju gozdnih tal. Iz te na kratko opisane razvojne poti našega gozdarstva je razvidno, da je bilo od vseh dosedanjih obdobij najbolj revolucionarno in «ajbolj perspektivno zadnje obdobje, ki nndi vse objektivne pogoje za .smotrno delo za izboljšanje gO'zdne proizvodnje. Številni, sicer razdrobljeni gozdni objekti, zahtevajo v takšnih razmerah od nas, da se do potankosti poglobimo v njihovo gospodarsko vsebino-Zato je prav, da se v naslednjem poglavju seznanimo z naprednim razvojem gozdarstva v Švici, da bomo znali pravilneje vrednotiti biološko veljavo naših gozdov, kjer lahko najdemo še veliko neizikoriŠČenih gospodarskih vrednot. Razvojne smeri gospodarjenja s švicarskimi gozdovi Švico v klimatičnem in orografskem oziru radi primerjamo s Slovenijo. Po hribovitosti in goratosti sta si deželi res precej podobni, vendar s to razliko, da v Švici prevladuje razmeroma večja goratost. Tudi klimatične spremembe so tam pogostejše. Geološki značaj hribin, s tem v zvezi tudi tal, sta zelo ugodna. Lapor, ledeniške morene, bogate na apnencu, rečne naplavine ter usedline vsihajočih jezer so dale zelo dobro osnovo današnjim kulturnim tlem. Prav tako nudijo klimatične razmere z obilnimi padavinami in zmerno letno temperaturo vse pogoje za optimalno gozdno proizvodnjo. Iz .statističnih podatkov povzamemo, da je Švica razmeroma siromašna na gozdovih. Komaj 24,5% celotne površine Je pod gozdovi. Zdi se, da je šlo nekoč v Švici krčenje gozdov in njihovo spreminjanje v pašnike in travnike veliko predaleč. Do neke mere je bo razumljivo, 'kajti relativno dobra rodovitnost je omogočila ureditev pašnikov in travnikov in postavitev temeljev dono.snejsi živinoreji. Ce pomislimo na relativno majhno vrednost lesa pred 100 leti, je razumljivo, da je gospodarski razvoj v smeri živinoreje prinesel švicarskemu kmetu in deželi prvo blagostanje, ki se je kasneje z razvoijem lahke industrije in tujskega prometa stopnjevalo. To prvotno blagostanje pa so začele rušiti razbesnele naravne sile, ki so spričo velikega skrčenja gozdnih površin prihajale vedno bolj do izraza. V poletnem času razdirajo številni hudourniki naselja, ceste in železnice ter ogrožajo donosnost kmetijskih zemljišč v dolinah. Številne drage hudourniške pregrade ter z velikim trudom ponovno pogozdena hudourniška območja pričajo, da so šli v Švici z zmanjševanjem gozdnih površin predaleč. Druga, nič manjša nevarnost pa je zLma. Ker je napredovalo krčenje gozdov v dveh smereh, fcot povečevanje travnikov iz dolin v hribe in kot Širjenje pašnikov od zgornje gozdne meje navzdol, so ostali le ozki pasovi gozdov, ki pa ponekod niso mogli več opravljati varovalne vloge. Zato so na nevarnih mestih plazovi na;pravili prodore do neposredne bližine naselij. Taka snežna plazišČa se z leti razširijo, oziroma nastajajo nova. Prekomeren pojav takih nevarnih prirodnih činiteljev, t. j. snežnih plazov in hudournikov, škodljivo vpliva na gospodarjenje z gozdovi v Švici. To se kaže že V tem, 'da je Sl% vseh goadov proglašenih za varovalne, kar v večji ali manjši meri omejuje normalno gospodarjenje v njih. Zaščitni gozdovi varujej.o tudi razmeroma gosto mrežo .avtomobilskih cest in gor- skih železnic, ki se vzpenjajo visoko v gorovje, Prav tako poizkušajo z zaščito gozda do neke mere 'obdržati prirodno sliko pokrajine, kar je važno aa tujski promet. Človek, ki prihaja tja iz naših gozdnatih pokrajin, dobiva vtis, da je prehudo zmanjšanje gozdnatih površin sredi močne oUjudenosti povzročijo že precejšnje izumetndčenje gozdnogojitvenih ukrepov. Če žetimo primerjati dosežene gospodarske uspehe v švicarskih in naših gozdovih, moramo upoštevati dejstvo, da Švica že nad 150 let ni imela vojne in si je svojo demokratično državotvorno zasnovo pridobila že leta 1291, ko so se združili kot enakovredni partnerjii prvi trije kantoni: Uri, Schv^rytz in Uniterwalden, k njim so se v teku stoletij pridruževali Še drugi kantoni, dokler ni leta 1S15 zadnji zaključil število 22. Politično gospodarska stabilnost dežele je zvabila k sebi finančni kapital tako v evropskem kakor tudi v svetovnem merilu. Švicarski kmet oziroma državljan ni bil — kot je to bilo v ostalih državah — podložen fevdalni gospodi, temveč se je že v srednjem veku do neke mere lahko samostojno razvijal v demokratičnem duhu. Tudi to je eden izmed vzrokov, da v Švici že od nekdaj gozdovi niso bili glavni vir narodnega dohodka, temveč so poleg varovalne funkcije igrali le vlogo finančne in materialne rezerve, pa najsi bo to v okviru države, občine ali kmečkih gospodarstev. Naslednji činitelj, ki je silil Švico k iskanju boljših poti v gospodarjenju z gozdom, pa je bilo dejstvo, da je Švica deficitna z lesom. Sedaj krijejo Švicarji z lastno proizvodnjo le 75% svojih potreb, ostali les uvažajo. Peireč problem v Švici so drva, ker nimajo lastnih premogovnikov in drugih primernih surovin, poraba električne energije v tej smeri pa je omejena le na večja mesta. Da bi krili lastne potrebe po lesu, sO' poskušali Švicarji že v prejšnjem stoletju povečati produktivnost gozdov do največje možnosti. Značilne so tudi švicarske posestniške razmere v gozdarstvu. Od celotne gozdne površine pripada občinam in korporacijam 67%, državi oziroma kantonom 5%, zasebnim gozdnim posestnikom pa 28%. Občina kakor .tudi država si navadno še povečujeta gozdno površino z o'dkupom od zasebnikov. Razen maloštevilnih ■državnih so najbolj urejeni in oskrbovani številni občinski gozdovi, ki pomenijo jedro urejenih švicarskih gozdov. Nekatere občine imajo že nad pol stoletja vpeljane gozdnogospodarske operate in zavidanja vredne lesne zaloge ter prirastek. Značilno za te gozdove je, da so gospodarsko že povsem odprti. Potreba in čas sta izoblikovala miselnost švicars.kega občana ,tako, da gleda danes na občinski gožd tako, kot na svojega ter je ponosen na njegovo urejenost. Gozdarski strokovnjaki skupno s predstavniki občine vodijo in nadzorujejo gospodarjenje v občinskih gozdovih ter odločajo o vseh finančnih vprašanjih, o prodaji lesa, investicijskih gradnjah itd. Del izkupička gre po kantonalnih predpisih v rezervni sklad, del se poirabi za obvezne gradnje gozdnih cest, ostali manjši del pa služi splošnim občinskim potrebam. Občanom izkupička individualno ne delijo. V drugem najmočnejšem sektorju, t. j. v zasebnih gozdovih gospodarijo posestniki sami v okviru zakonskih predpisov, ki veljajo za področje vsakega kantona posebej. S temi predpisi so določene sečnje na osnovi službenega odkazovanja drevja po revirnih gozdarjih. Merjenje lesa po poseku pa ni obvezno. Ravan gospodarjenja v teh gozdovih seveda ni na taki višini, kot je v občinskih in državnih gozdovih. Pri tem pa velika razdrobljenost gozdne posesti otežkoča urejeno gospodarjenje. Prevladuje mala posest le po nekoliko hektarov gozda. Povprečno odpade na kmetijsko gospodarstvo po 1.51 ha gozda, največ 4,44 in Tiajmanj po 0,57 ha. medtem ko meri povprečna gozdna parcela le 0,52 ha. Zadnje čase delajo na komasaciji gozdnih parcel, ki so last privatnikov, ter s podporo kantonalne oblasti poskušajo snovati zasebne korporacije, ki naj bi imele javnopravni značaj. Nekaterim iposestnikom (n. pr. v dolnni Emm.enthala) se je posrečilo ,3 pravilnimi posegi doseči idealno gospodarsko stanje v svojih gozdovih. To velja predvsem glede oblikovanja viso'kovrednih »prebiralnih gozdov«. Potrebno je poudariti okolnost, ki bistveno vpliva na gospodarjenje v zasebnih gozdovih: da v glavnem vsa dela v občinskih gozdovih opravljajo okolišni posestniki sami in se tako dodobra seznanjajo s tehniko sečnje, spravila, krojenja Mattstock v kantonu St. Gallen sodi med značilna švicarska območja snežnih plazov. V obrambo gradijo pregradbe iz alu3njnijevih elementov, ki jih vidimo na sliki (Foto: F. Lehner) lesa kakor tudi gojenja gozdov. Kvaliteta teh del ne zaosta;ja za delom poklicnih gozdnih delavcev, ki jih je razmeroma še malo in jih Švica v gozdnem gospodarstvu šele uvaja. V kritičnih alpskih območjih opravljajo dela v gozdu sezonski delavci iz Italije in Avstrije. Okoliško prebivalstvo pa gradi gozdne ceste v času, ko v kmetijstvu nimajo dela. Tako ostane glavni del izkupička za les okoliškemu prebivalstvu v obliki zaslužka. Gospodarjenje v državnih (kantonalnih) gozdovih vodijo visokokvalifi-cirani gozdarski strokovnjaki pod nadzorstvom kantonalne oblasti, preko katere teče tudi vse finančno poslovanje. Dela opravljajo na osnovi odobrenih gozdnogospodarskih elaboratov. Večje količine lesa prodajajo »b kamionskih cestah na oblastveno odobrenih licitacijah. Intenzivno gospodarjenje omogočajo zlasti majhne gospodarske enote s skoraj normalnimi lesnimi zalogami in prirastki. Povprečne zaloge in prirastki so zelo različni ter ponekod močno presegajo 200 m'^ na ha, prirastek pa se giblje od 4,5 do 7 m® na ha. Državni in občinski gozdovi igrajo Y glavnem vlogo gospodajrske rezerve in v njih sekajo le etat, čigar višina je določena tako, da je z njo zagotovljen maksimalni kvantitativni in kvalitativni donos gozdov. Velike uspehe, ki so jih d&segli švicarski gozdarji, moramo pripisati med drugim razmeroma hitri osamosvojitvi izpod vpliva tedanje nemike šole. Temu je v največji meri pripomoglo osnovanje tehnične vdsoke £.ole za gozdarstvo leta 1855 v Zürichu, ki je skupno z znanstvenim zavodom za poskuse (osnovanim leta 1885) utrla lastno pot v gledanju na gozd. Znani švicarski strokovnjaki svetovnega hSlo-vesa kakor: Landolt, Bübler, Englcr. Ammon, Schädelin, Knuchel, Leibundgut in drugi so Z vstrajno.stjo in povezano znanstveno miselnostjo, zgradili načela in pokazali pot do večje proizvodnosti gozda t. j., kako povečati v gozdu donose in istočasno- ohraniti in izboljšati rodovitnost gozdnih tal. To pot so začeli utirati že takrat, ko so bila še na vrhuncu načela nemške šole o najvišji zemljiški renti, doseženi pri sestojih čiste smreke. Sicer je to stališče tudi v Švici do neke mere pustilo manjše posledice, vendar pa še zdaleč ne v tolikem 0'bsegu kot drugod po srednji Evropi. Vprašanju povečaaja prirastka in normalizaciji osnovnega lesnega fonda so kot osrednjem gospodarskem problemu dajali švicarsiki gozdarji kot praktiki in kot znanstveniki največji p o u id a r e k. Praktično izvajanje del za povečanje prirastka sloni na trdno postavljenih znanstvenih temeljih. V gozdu oziroma v sestojih vidimo organsko povezanost rastlinskih in živalskih bitij, ki v medsebojni tesni povezavi v odvisnosti od edaf-skih in klimatičnih faktorjev ustvarjajo organsko snov — lesno gmoto. Za pronicanje v bistvo teh zakonitosti in za njihovo uvajanje v prakso so bili potrebni čas in določeni pogoji. Na podlagi teh principov so švicarski gozdarji med prvimi prisluhnili utripom prirodi^iega dogajanja v gozdovih, zavrli neupoštevanje naravnih zaikonitosti, hkrati pa so obravnavali gozd kot ekonomski faktor, pomemben za narodno gospodarstvo. Potrebe po lesu presegajo spričo' ustaljenih gozdnih površin proizvodnjo, zato imajo vsi ukrepi v švicarskem gozdarstvu jasen cilj, povečati lesni prirastek, lesno zalogo in njeno vrednost ter izboljšati biološke lastnosti gozdnih tal. S teoretične strani igra v proizvodnji lesa največjo vlogo asimilacija v zelenih listih oziroma iglicah. V klorofilnih zrncih listnatega .staniČja se vrši čudovit fiziološko-kemični proces, ki v končni fazi ustvarja lesno substanco. Nabiranje lesa na obstoječi lesni gmoti se začne spomladi in konča v jeseni ob koncu vegetacije. Med tem časom več aH manj debela plast lesa oblaga drevesna debla in veje. Ce je drevo raslo ves čas do gospodarske zrelosti v optimalnih okoliščinah, je širina branik dokaj enakomerna in s tem tudi struktura lesa boljša. Ker so glavni nosilici in proizvajalci listja drevesne obrSe, njihovemu razvoju pripisujemo največjo važnost. Lepo razvite ohrie, kjer so veje in vejice razvrščene tako, da jih zamorejo razpršeni sončni žarki kar najbolj zajeti, so predpogoj za intenzivno asimilacijo. Cim večja je skupna površina asimilacijske ploskve na enoti gozdne površine, tem primerneje je izpostavljena ugodnemu vplivu razpršene sončne svetlobe, tem veČji je tudi prirastek na masi, V to smer so švicarski znanstveniki uravnali svojo raziskovalno delo. Na podlagi številnih poizkusov so ugotovili, da je za 1 m^ prirastka na smrekovem gozdu potrebno ok. 2400 kg zelenih iglic, oziroma 12.000 m" asimilacijske povrSine. Nadalje si zastavljajo vprašanje, s kakšno gospodarsko obliko goz.da se je mogoče temu cilju kar najbolj približati. Pri enodobnem gozdu, vzgojenem z nizkim redčenjem, se vrši asimilacija le v ■določeni površirLsko mali horizontalni plasti strnjenih obrŠ, medtem ko sončni žarki ne morejo prodreti globlje v notranjost sestoja ali celo do tal. Na podlagi študija in praktičnih izkušenj, nabranih v teku dobrega pol stoletja, so švicarski gozdarji poskušali izoblikovati takSen tip gozda, v katerem bi bili optimalni pogoji za asimilacijo. To se jim je posrečilo doseči deloma v njihovem značilnem »gozdu s skupinskim gospodarjenjem« (Femelschlag-wald) in v negovanem preblralnem gozdu. To sta danes glavni obliki gospodarjenja v švicarskih gozdovih. Skupinsko gospodarjeni gozdovi so se razvili iz prvotnih enodobnih sestojev na ta način, .da so v njih osnovali pomlajevalna središča, katera so pozneje na zunanjih robovih hitreje ali počasneje razširjali, pač glede na razvoj mladja V gozdu s skupinskim gospodarjenjem švicarski gozdarji zavarujejo pomlajevalno žarišče z ograjo (Foto; Tanner) določenih drevesnih vrst. Začetna velikost pomlajevalnega središča je navadno ok. 8 do 40 arov in jo pozneje širijo, dokler slednjič ne doseže oboda sosednjega pomlajevalnega središča. Tako pretrgajo sklep enodobnega sestoja, ustvarijo valovito oblikovani sklep ter s številnimi pomlajevalnimi ploskvami izpostavljajo sestoj ugOidnemu delovanju razpršene sončne svetlobe. Pomlajevalna središča lahko nastanejo tudi po naključju v naravi (lubadar, vetrolom, rdeča gniloba), v glavnem pa jih ustvarjajo umetno na ta način, da na omenjeni začetni površini posekajo dobro polovico slabših dreves glavnega sestoja, drugo polovico pa pustijo kot semenjake oziroma drevesa, od katerih pričakujejo povečan svetlobni prirastek. Na strmih legah začnejo s sečnjo na pomlajevalnih ccntri^l na zgornji strani transportne meje, da bi tako pozneje pri spravilu lesa obvarovali mladje. Če tla niso za nasemenitev primerna, jih predhodno temeljito obdelajo, odstranijo 'plast kislega humusa ter prekopljejo do zdrave (prsti. Ce želijo primešati še kakšno drugo drevesno vrsto, ki je tam ni, jo vnašajo v sestoje s saditvijo sadik. Pomlajevalna središča takoj v začetku zaradi zaščite pred divjadjo ogradijo z žico. Velikost pomlajevalnega središEa je v omenjenih mejah odvisna od drevesne vrste in rastišča. Svetlobne drevesne vrste zahtevajo širša pomlajevalna središča in tudi pozneje hitrejše širjenje kroigov. Sorazmerno zahtevajo svetlobne vrste tudi redkejši celotni obratovalni sistem pomlajevalnih središč kakor senčne vrste. Po podatkih profesorja dr. Leibundgaita se velikost takih obratovalnih ploskev g-ihlje med 16 in 30 ha. Naploditev in vraščanje pomladka v prvotni, t. j. glavni drevesni sloj, prepuščajo času: Švicarjem ^e v tem pogledu s sečnjo nikamor ne mudi. Sklep nad mJadjem le počasi, skoraj neopazno z izsekom rahljajo, pri senčnih vrstah počasneje, pri sončnih pa hitreje. Pomlajevalno obdobje se na ta način v skupinah lahko raztegne tudi na dobo 20 do SO let, pri čemer se gozd že precej približa obliki prebiralnega gozda. Ves čas pomlajevalne dobe ostane torej na ipomlajevalnih ploskvah starejše drevje, v glavnem iz zadnjega debelinskega razreda, ki je kvalitetno najboljši in z ozirom na ugodne pogoje še dobro prirašča. Taka, sicer maloštevilna, toda glede na maso in kvaliteto dobra drevesa, so glavni nosilci prirastka na zmerno osvetljeni površini, saj 10—15 dreves pogosto letno priraste za 1 m". Glavnino prirastka ves čas vzdržujejo z raztegnitvijo pomlajevalne dobe in s pomočjo drevja preostalega glavne:ga sestoja, medtem ko se drevje pomlajevalnih središč polagoma vrašča in takorekoč neopazno prevzema vlogo glavnega sestoja. S končnim izsekom semenjakov pričnejo sredi pomlajevalnega žarišča takrat, ko je mladje že doseglo stopnjo koljeseka in iko «prirastek glavnega drevja pojema. Drevje sekajo zelo previdno, da se mladje ne polomi. Običajno drevje pred podiranjem oklestijo. Gozdnogospodarsko je najprimernejša kombinacija senčnih in sončnih vrst, tako n. pr. pod glavnim slojem bora, macesna, ter hrasta mladje senčnih vrst: jelke, bukve, smreke. V tem primeru lahko pustimo glavno drevje neprimerno dalje časa v sestoju, da prirašča in varuje mladje. Švicarski gozdarji na' ta način uravnavajo tudi višinsko priraščanje mladja določenih drevesnih vrst. Iz praktičnih izkušenj so ugotovili, da za kvaliteto bodočega sestoja ni najbolje, če mladju v njegovem začetnem razvoju dovajajo popolno svetlobo. Mladje namreč v prvih letih bohotno prij-ašča v višino, ne more pa istočasno graditi zunanje kvalitetne oblike in tako pridobiti odpornost proti elementarnim silam, s katerimi se mora pozneje po poseku glavnega sestoja boriti. Smrekovega ali borovega mladja, ki pogosto priraste v višino po 70-—100 cm letno, ne cenijo in jim to ni v ponos, kot se to pri nas Često čuje. Ves čas vraščanja regulirajo dostop svetlobe k mladju s pomočjo glavnega sestoja ter s tem uravnavajo njegovo rast, da se zmerno in enakomerno razvija. Istočasno z izsekom glavnega sestoja s pomlajevalnih žarišč se začne tudi nega pomlajevalnih žarišč. To delo je potrebno začeti razmeroma zgodaj in ga nadaljevati z nego mladja in visokimi redčenji vse do oblikovanja glavnega sestoja. Schädelin, profesor na ETH (Tehnični visoki šoli v Ziirichu), je po dolgotrajnih pra^ktičnih poizkusih, podprtih z znanstvenimi izsledki, izdelal svojo metodo za nego pomladka. mladja, oziroma sestojev, ki jo uporabljajo v praksi že dolgo vrsto let njegov naslednik prof. dr. Leibundgut in ostali gozdarji. Osnovni principi te metode so, da ze v prvi mladosti presojamo kakovost mladja glede na zunanje znake (stegnjenost iti enojnost debelca, drobnovejnatost, nagnjenost k razvoju lepo oblikovanega vršička, zdravje, zasukanost lesnih vlaken in podobno); iz gornjega sloja postopoma izsekamo manj vredne toda razbohotene tekmece v korist razvoja morebiti slabotnejšega, toda kvalitetno boljšega drevja. Pri tem se tudi primerno uravnava zmes bodočega sestoja. z nego zgornjega sloja, v katerem so kandidati bodočega glavnega sestoja, skrbijo tudi za spodnji t. j. bodoči polnilni sloj, ki je prav tako važen. Tako izgublja sčasoma pomlajevalna skupina oziroma sestoj videz enotnosti, ker je sklep tudi v vertikalni smeri razvit. Vloga polnilnega sloja postaja posebno važna pozneje pri vis-okem redčenju, katerega cilj je, dati obršam visokovrcdnih izbranih kandidatov vedno tak položaj, da lahko najkoristneje izrabljajo sončno svetlobo, ki blago prodira v sestoj. Drevesne vrste mcSajo švicarski gozdarjii le v manjših skupinah, ker je le tako mogoče obdržati pravilno razmerje vse do zrelosti sestoja. Prvemu oblikovanju bodočega sestoja posvečajo Švicarji izredno važnost in na ta način koristno pomagajo naravni selekciji, ki sicer prepuščena 5ama sebi navadno ne oblikuje dragocenih sestojev. Ta negativni pojav opažamo zelo pogosto v naših srednjedobnih sestojih, ki so vzrastli in se razvijajo brez človeške pomoči. Zlasti zanemarjeni .sestoji listavcev t. j. bukve nimajo vrednosti, ker glavni sloj gradijo silaki, oziroma kot jih ponekod ljudstvo imenuje, bahači, ki izpodrivajo kvalitetnejše drevje, oziroma dušijo gojitveno manj žilave toda vrednejše sosede, medtem ko sami ne pomenijo in ne obetajo prave vrednosti. Druga, nič manj važna in razširjena oblika švicarskega visokega gozda, je prebiralni gozd. Prebiralno gospodarjenje se je prav tako kot drugod prvotno razvijalo v kmečkih gozdovih in so ga šele pozneje strokovno preučili in znanstveno obdelali. Najpogostejši prirodni prebiralni gozdovi so mešani sestoji jelke in smreke, ter smreke, jeln. pr. zagradbe hudournikov, gradnje snežnih zaustav in podobno. V želji, da se čimbolj približamo švicarski idealni cestni mreži, bi bila za enkrat pri nas zelo pomembna smiselna izgradnja običajnih vlak, ki pa morajo potekati v okviru generalnega cestnega omrežja, izdelanega za širša območja z daljšo časovno perspektivo. Do podrobnosti povezano in harmonično vsklajeno strokovno prizadevanje švicarskih gozdarjev od znanstvenikov in gozdarskih inženirjev do logarjev, neposredno vključeno v delo, nas opominja, da bi bilo pri sedanji precejšnji normalizaciji naše gozdarske službe nujno potrebno od sedanjih močno posrednih ukrepov preiti k neposrednim posegom v gozdove. Pri tem pa nam bodo stopnjo nujnosti določale gospodarske zahteve. Naša družbena ureditev nam v polni meri omogoča uspešno izvajanje takih ukrepov, dotok novih strokovnih kadj-ov v gozdarstvu pa bo te ugodne okolnosti še poboljšal. Ob primerjavi naših gozdov s švicarskimi lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da nam priroda z njimi daje veliko bogastvo, iz katerega lahku v ■razmeroma kratkem času vzgojimo prav tako donosne in lepe gozdove, s kakršnimi se ponaša Švica. Za čimprejšnjo dosega teh ciljev pa moramo pospešiti tempo našega strokovnega dela, o ZNAČAJU SODOBNEGA ARBORETUMA _ _ Prof. ing. Ciril Jeglič (Ljubljana) ^ Arboretum Volčji potok pri Radomljah, ki je bil ustanovljen pri agronomski in gozdarski fakulteti leta 1952, je namenjen strokovnim krogom in tudi široki javnosti. Hote postati sodoben arboretum. Toda sodobnemu arboretumu ne ustreza več pojem nekdanjega, saj je arboretum sčasoma pridobival vse več nove vsebine in vse bogatejši vsebini se je morala prilagojevati tudi njegova oblika. Stopnjema se je širilo področje njegovega dela in območje njegovega vpliva, ki se danes očitno pozna v kulturnem življenju vsake napredne dežele. Katere naloge mora opravljati sodobno usmerjen arboretum? Vsekakor Je bistvena naloga arboretskc zbirke v tem, da služi prime.rjalnemu opazovanju živih dreves. Zato nekateri strokovni pisci poudarjajo študijski namen arboretuma, nalogo znanstvenega raziskovanja in pouka. Toda ne gre le za botanično proučevanje ter za informacije o bioloških, tehničnih in ekonomskih činiteljlh gojitve in uporabnosti drevja, ki zanimajo n. pr. gozdarstvo. Dandanašnji arboretum mora biti namenjen mnogim in premnogim. Ne določa torej merila za sodobnost arboretuma le sistematična popolnost rastlinskih izborov, ki znanstveniku sicer lahko nudi obilo zaželenega gradiva, ni pa dovolj umljiva In zanimiva za navadne ljudi. Moderni arboretum hoče tudi nasploh širiti znanje o živem drevju; mora biti mikaven in harmonično pregleden, da lahko vsakomur približuje življenje rasltinskega sveta. Arboretum, kakršnega potrebujemo dandanes, upravičeno primerjajo modernemu muzeju, ki s tehniko preglednega razstavljanja in organske povezave pred-očuje obiskovalcu mnogotere znanstvene in kulturne vrednote. Važen je torej tudi Arboretum Volčji potok. Na prej zanemarjenem prostoru je sedaj urejeno mikavno počivališče, kjer se pod drevjem razcvetajo pritlikave sencoljubne rastline. — (Foto: C. Jeglič) način, kako za arboretum rastline razporedimo. Arboretska zbirka živih rastlin mora biti po sodobnih načelih urejena z bioloških in estetskih vidikov. Znanstveno delo se naj v srečnih kombinacijah .druži z iskanjem in ustvarjanjem lepotnih vrednot. Seveda pa tak rastlinski vivarij, ki hoče tolmačiti pestro raznolikost in biološke značilnosti rastlin z raznih delov äveta ter prikazovati tudi lepoto narave v koncentriranih prizorih rastlinskega življenja, zahteva ustrezne lege na dovolj obsežnem teritoriju; in tudi tedaj, če hoče le z manjšimi formacijami tolmačiti fiziognoinsko-ekološki sestav rastlinske 'združbe, potrebuje več prostora kot botanični vrt z zgolj sistematskim pregledom rastlin. V arboretumu želimo spoznati •drevo tako, kot vzraste v svobodni prirodi. Da bi mogli čim bolj temeljito razlikovati tin prepoznati razne drevne tipe, je seveda potrebno, da vidimo, kako se rastlina razvija, kjer ima zase obilo prostora, in kakšne so njene značilne navade, kjer se mora razvijati v strnjeni skupini z drUigim drevjem. Oblika modernega arboretuma povzema izraze in motive prirodne krajine, posnema mikavnost naravne krajinske slike. Oblikovanju arboretske zbirke živih rastlin najbolje ustrezajo pejsažna načela; kjer je le mogoče, naj se vegetacijske kompozicije razvijajo sproščeno. Zato ni čudno, da se v nekaterih 'Oipisih modernih dendrolo^ških ustanov pojem arboretuma približuje pojmu pejsažnega parka. Toda ne smemo pozabiti: rastline same ne tvorijo arboretuma, čeprav jih vrtnarji še tako oskrbujejo; bistvena komponenta za pojem arboretuma je tudi delo strokovnjakov, ki smotrno urejajo razvoj arboretuma, vodijo raziskovanja in pouk ter povezujejo bližnje in daljnje interese na to botanično in hortikulturno središče. Vsekakor utegne biti arboretum torišče sodelovanja raznovrstnih strokovnjakov in prirodoiljubov, oblikovanje arboretuma pa naj bo hortikulturna naloga kateksohen. (Ob tej priložnosti ne bo odveč sledeča pripomba. Pojem »liortikultura« ni istoveten s pojmom našega »vrtnarstva« in seveda tudi ne s pojmoa gliva Endothia parasitica ne bo več živela. Zadnja odredba, ki je izšla v Uradnem listu LRS, št. 33 z dne 18. XI. 1952 je pomanjkljiva, ker ne prepoveduje prevažanja čebelnih panjev iz goriškega in sežanskega okraja n. pr. v Belo krajino, na Štajersko ali celo v Bosno, t. J. iz okuženih kostanjevih predelov v zdrava območja kostanjevih sestojev kontinentalnega areala Slovenije in zlasti še dalje. Veliko čebelnih panjev prevažajo tudi iz Ljubljane in okolice, iz Kranja in Tržiča na Goriško na robinijevo in kostanjevo pašo. Ko na Goriškem v začetku junija preneha kostanjeva paša, prepelje ok. 10 čebelarjev svoje panje z Goriške in Sežane v Belo krajino in na Štajersko na kostanjevo pašo. To prevažanje čebelnih panjev iz okuženih kostanjevih nasadov v zdrava kostanjeva območja v osrčju Slovenije pomeni veliko nevarnost za prenašanje spor kostanjevega raka na čebelnih krilih in nogah, in omogoča okužbo zdravih kostanjevih sestojev s to zajedavko. Zato je bila tudi za čebele odrejena karantena. Državni sekretariat za gospodarstvo LRS je v soglasju s Čebelarskim društvom v Ljubljani izdelal dodatno prepoved o prevažanju čebel iz okuženih krajev v zdrave kostanjeve predele LRS in obratno z določilom, da morajo čebelarji svoje panje, ki jih pripeljejo iz osrčja Slovenije na Goriško oziroina v Sežano, z robinijeve paše vrniti še pred 1. junijem, in jih tam ne smejo puščati do kostanjeve paše. Z Goriškega irs sežanskega okraja pa ni dovoljeno voziti čebel v kontinentalni del Slovenije pred 1. avgustom. Predsednik komisije prof. ing, dr. Janežič je začel s pregledi čebel glede prenašanja spor kostanjevega raka pred in med kostanjevo pašo. Tozadevna raziskovanja so še v teku. Bodoče naloge Potrebno je pregledovati kostanjeve nasade ne le v okuženem območju, temveč tudi v kontinentahiem, še zdravem arealu domačega kostanja v Sloveniji. Zato je komisija predlagala, naj Uprava za gozdarstvo LRS sestavi ekipe gozdarjev in kmetijcev iz sežanskega in. goriškega okraja, ki že temeljito poznajo vse znake kostanjeve kuge. Te skupine bi dvakrat na leto (od 20. do 30. maja in od 20. do 30. septembra) pregledale vse kostanjeve sestoje na območju občin Kostanjevica, Vipava, Ajdovščina, Branik, Zali hrib, Šempas, Grgar, Podnanos, Kal nad Kanalom, Goriška Brda, Dutovlje, Avber, Kopriva, Rodik, Brkini, Ljubljana mesto in okolica, v Beli krajini ter na območju občia Maribor mesto in okolica, Kočevje, Ortnek, Celje okolica, Rudnica, Podčetrtek, Krško, Brežice, Kranj okolica. Vsako sumljivo sušenje domačega kostanja naj bi te skupine sporočile Republiški komisiji ali Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ki bi ugotovil, ali sušenje povzroča zajedavska glivica E. p. ali kakšna druga glivična bolezen oziroma škodljivec. Državni sekretariat za gospodarstvo LRS naj bi zainteresiral poleg Zveznega državnega sekretariata tudi zvezno upravo za varstvo rastlin, ki bi vzpodbudila ostale republike, da neprestano pregledujejo kostanjeve sestoje na svojem območju in da si priskrbijo plodove kitajske kostanjeve vrste, ki so odporni, da z denarnimi sredstvi podpreta Slovenijo pri nakupu plodov kitajskega kostanja in pri plačilu dela na akcijah za zatiranje kostanjevega raka. Komisija ne preučuje samo mehaničnih in kemičnih zatiralnlh ukrepov, temveč raziskuje tudi biološke načine borbe proti kostanjevemu raku. V največjem in najhujšem žarišču kostanjevega raka, v Panovcu, komisija inventarizira rezistentna kostanjeva drevesa. Tam je osnovala tudi posebni arboretum, kjer je posadila 400 sadik domačega kostanja in sicer 100 sadik iz NR BiH, 200 sadik iz NR Makedonije in 10Ü sadik iz NR Srbije. Poleg omenjenih sadik je komisija posadila v drevesnico Panovec L tudi 42 kg kostanjevega semena Iz NR Makedonije, Srbije, Hrvaške in Bosne ter Hercegovine. V poskusnem arboretumu nameravamo ugotoviti odpornost proti endotiozi za različne rase domačega kostanja iz drugih republik. Tri do štiriletne sadike domačega kostanja iz drugih republik smo umetno inficiraü z micelijem in piknosporami zajedavske glivice Endothia parasitica, in vse so podlegle okužbi. Prejeli smo že tudi 4 pošiljke semena kitajskega kostanja (Castanea mollissima) iz Ghico-Kalifornije, ki jih je poslal dr. Gravatt in smo jih posadili tudi v drevesnico Panovec I, Od teh sadik (3-letnih) kitajskega kostanja smo že 300 posadili na terene v 17. oddelek revirja Panovca. Tretja medrepubliška konferenca o kostanjevem raku Zaključki, sprejeti na drugi konferenci o kostanjevem raku so se izvajali v obdobju od 1951 do 1955. Sele 7. XL 1955 je Zvezna uprava za varstvo rastlin ,(z dopisom št. &90) sklicala za 7. in 8. XII. 1955 v Ljubljani na Državnem sekretariatu za gospodarstvo Slovenije teoretični del konference, za 9. in 10. XII. 1955 pa ekskurzijo po žariščih endo-tioze na Slovenskem Primorju. Na to konferenco so bili povabljeni vsi gozdarski in kmetijski fitopatologi, člani gozdarskih, kmetijskih in sadjarskih inštitutov, uprav za gozdarstvo ali uprav in postaj za varstvo rastlin iz vseh republik. Konference se je udeležilo 49 fitopatologov in gozdarskih ter kmetijskih strokovnjakov ter delegati taninskih tovarn iz Sevnice ill Majšperka, Iz LR Slovenije je prisostvovalo konferenci 30 strokovnjakov, iz LR Hrvatske eJen, vi LR Srbije trije, iz LR BiH pet, iz LR Makedonije devet in u. LR Črne gore eden. Prva dva dneva sta bila posvečena fitanju referatov in diskusiji. Tretji in četrti dan pa smo si s Putnikovim avtobusom ogledali žarišča endotioze v Planini pri Ajdovščini, Stari ffori, Panovcu in Goriških Brdth. V Fanovcu dela inštitut poskuse v zvezi s kostanjevim rakom. Namen konference je bil razmotriti rezultate, ki so bili doseženi v petib letih pri proučevanju in zatiranju kostanjevega raka v FLRJ, Konferenca je potekala po naslednjem dnevnem redu; 1. O važnosti domačega kostanja za gospodarstvo FLRJ (ref. inž, Jakov Sučič, direktor Gozdarskega inštituta BiH v Sarajevu), 2. Stanje razširjenosti in zatiranja kostanjevega raka od 1950. do 1955, leta (referenti: predstavniki uprav za varstvo rastlin iz posameznih republik ali uprav za gozdarstvo). 3. Gozdnogospodarska problematika v žariščih endotioze v gori.^kem okraju (referent: inž. Marjan Sebenik, šef Uprave za gozdarstvo pri OLO Gorica). 4. Ukrepi za zatiranje kostanjevega raka (ref. dr. inž. Mihailo Krstič, znan. sodelavec Gozdarskega inštituta Srbije v Beogradu). .1. Razno. Pri 1. točki dnevnega reda sta bila podana poleg glavnega referata inž. Sučiča Se dva koreferata in sicer: »O ekologiji domaČega kostanja v LR Makedoniji«, ref. inž. Trajče iNikolovski ter »O ekologiji in fitosocioluški pripadnosti domačega kostanja v LR Sloveniji«, ref. dr. Maks Wraber, član Biološkega inštituta Akademije znanosti in umetnosti. Pri 2. točki dnevnega reda so predstavniki vseh republik, razen Slovenije in Makedonije, izjavili, da so vsi sestoji in nasadi ter posamezna kostanjeva drevesa zdravi. V Makedoniji predvidevajo, da povzroča sušenje kostanjev zajedavska glivica (Pliytoph-thora cambivora De Buisni.). ki je znana pri nas pod imenom črnilovka. v Italiji ji pravijo »11 mal deJPinchioslro«, v Franciji pa »Le mal de l'encre«. Pri nas je tudi ugotovljena črnilovka v Hotemežu pri Radečah in v raznih krajih mariborskega okraja, kot: Pohorski Dvor, Pekre in Limbul Predstavnik Slovenije je imel v tej točki dnevnega reda referat z naslovom: »Stanje razširjenosti in zatiranja kostanjevega raka v Sloveniji«, Kot je razvidno iz dnevnega reda, je bilo podanih v obeh dneh 6 referatov. Po referatih se je razvila diskusija. Med njo je dr. Krstič prečital oziroma prevedel iz francoščine odlomek o uporabnosti kostanjevega lesa za izdelavo parketov, ki jih že izdelujejo v Grčiji in Franciji. Pri tem je uporabi! poročilo 111. mednarodnega zasedanja za domači kostanj, ki je bilo od 19. do 25. IX. 1955 v Rimu. Dne 9, XIL 1955 so se ekskurzisti, posebno novi, seznanili z znaki in biologijo kužne bolezni »rak Endothia« v Planini pri Ajdovščini, v Stari gori in Panovcu. Tu so si ogledali mehanično, kemično in biološko zatiranje kostanjevega raka, poskusni arboretum kostanjevih ras iz vseh ljudskih republik, premeno izkrčenih sestojev domačega kostanja z rdečim hrastom (Quercus rubra), navadnim orehom (Juglans regia), himalajsko cedro (Cedrus deodara), z atlantsko cedro (Cedrus atlantica) in zelenim borom (Finus strobus). ter nasad triletnih sadik kitajskega kostanja (Castanea mollissima) v 17. odd. revirja Panovca. Naslednji dan so si ekskurzisti ogledali žarišča kostanjeve kuge v Goriških Brdih. kjer so prebivalci socialno in gospodarsko najbolj ogroženi zaradi propadanja domačih kostanjev, saj je v teh krajih domači kostanj pretežni del leta skoro edina hrana prebivalstvu in živini. Zvečer po povratku s terena je komisija za zaključke predložila prisotnim strokovnjakom v Solkanu na osnovi diskusije in ugotovitev na pregledanih terenih naslednje sklepe-. 1. v vseh Ijudskili republikah je potrebno do 1. VII. 1956 pregledali natančno vse sestoje, nasade in posamezna drevesa domačega kostanja, če so zdrava ali pa se je morda nn njih že pojavila zajcdavska glivica Endothia parasitica. Za ta in za naslednje preglede se mora osnovati stalna opazovalna služba. Takoj po pregledu zdravstvenega stanja domačega kostanja v posameznih republikah je treba poslati Zvezni upravi za varstva rastlin poročilo. Da bi se pregledovalci kostanjevih sestojev iz ostalih republik strokovno usposobili in seznanili z značilnimi znaki endotloze, je treba organizirati v Panovcu pri Novi Gorici seminar v marcu ali aprilu 1956. V primeru, da se bodo ugotovila nova žarišča raka Endothia izven Slovenskega Primorja. Jih je treba takoj zatreti. 2. V okuženem goriškem in koprskem okraju naj se rigorozno izvajajo karantenski predpisi, ki jih predvideva Osnovni zakon o varstvu rastlin v borbi proti boleznim in škodljivcem. V zvezi z 19. členom omenjenega zakona, bodo strokovnjaki republiške komisije v Sloveniji preučili in preizkusili ter nato po Zvezni upravi za varstvo rastlin predložili Zveznemu sekretarju za gospodarstvo v potrditev pogoje, pod katerimi bi se ningel dovoliti promet s kostanjevimi plodovi in lesom z okuženih območij. 3. Ne sme se dovoliti uvoza kakršnegakoli materiala domačega kostanja iz držav, kjer razsaja »kostanjeva kuga«, razen plodov in cepilnega materiala, ki bi služil v znan-slveno-raziskovalne namene. 4. V okuženih okrajih se mora intenzivneje nadaljevati zatiranje endotloze. to se pravi, uničevanje okuženih dreves in poganjkov iz panjev, a izgubo pa. ki bi nastala pri izvajanju teh del, naj država nadomesti po obstoječih predpisih. 5. Republiška komisija za zatiranje kostanjevega raka v Sloveniji naj naredi načrt za zatiranje kostanjevega raka v letu 1956, kjer naj predvidi vsa potrebna linančna sredstva. Načrt naj predloži Državnemu sekretariatu za gospodarstvo LRS in Zvezni upravi za varstvo rastlin, da bosta ti ustanovi zagotovili linančna sredstva iz fondov in od prizadetih industrij. Ta komisija mora do 1. IV. 1956 napraviti tudi perspektivni plan likvidacije žarišč kostanjevega raka v goriškem in koprskem okraju. 6. Raziskovalne ustanove morajo v večjem obsegu proučiti vnašanje In prilagoditev odpornih kostanjevih vrst in križancev. Finančna sredstva za ta dela je dala na razpolago Zve/.na kmetijska zbornica. 7. Komisija predlaga, da se osnuje pri Zvezni upravi za varstvo rastlin zvezna komisija za koordinacijo vseh del v zvezi z endotlozo; njen sestav In delovno področje bo odredila Zvezna uprava za varstvo rastlin. Sklep Ce bo borba proti širjenju kostanjevega raka prepuščena samo peščici strokovnjakov, vsi ostali pa bodo stali ob strani ali pa celo ovirali delo, ni upanja na uspeh. Vsekakor Imamo opravka s kužno boleznijo, ki ni nevarna samo LR Sloveniji, temveč vsej državi, zato moramo ukreniti vse, kar je potrebno in uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da epidemijo zajezimo oziroma preprečimo. S tem v zvezi moramo skrbeti za omejitev okuženega področja, da onemogočimo kostanjevemu raku prehod preko bivše državne meje. Saj so postojnski in snežniški hribi brez kostanjevih gozdov, kot vidimo na karti, in predstavljajo dovolj široko naravno zapreko. Ne smemo dovoliti, da bi zajedavska glivica E. p. vdrla čez ta branik v notranjost republike na kontinentalni areal domačega kostanja. To pa bomo dosegli le tedaj, če bodo vsi še neokuženi kostanjevi sestoji pod stalnim nadzorom in če bo na razpolago dovolj finančnih sredstev za krčenje okuženih kostanjevih dreves. Denarna sredstva naj oskrbita republika Slovenija kakor tudi zvezni organi, ker endotioza ni problem samo enega kraja, temveč vse države. Za okuženo področje pa naj se nastavi gozdarski tehnik, kakor je komisija to že leta 1952 predlagala, ki bi bil zadolžen samo z zatiranjem kostanjevega raka v Slovenskem Primorju. Stana Hočevar IZ PRAKSE USTANOVITEV JUGOSLOVANSKE NACIONALNE KOMISIJE ZA TOPOLE Po potrebnili pripravah Je Zveza kmetijskih zbornic 23. II, 195R. sklicala v Beogradu 20 imenovanih članov jug;Qslovanske nacionalne komisije za topole iz vse države (S iz Slovenije). Zastopani so bili gozdarstvo (fakultete, inštituti, operativa), kmetijstvo, vodno gospodarstva, lesna industrija, industrija celuloze in papirja ter izvoz lesa. Odlok o ustanovitvi nacionalne komisije se glasi: 1. Za pospeševanje gojenja in ii;koriS?anja topolov v FLRJ in za strokovno sodelovanje z Mednarodno komisijo za topole se ustanovi pri Zveüi kmetijskih zbornic FLR.l jugoslovanska nacionalna komisija za topole. 2. Naloge komisije so: a) pospeševati sodelovanje državnih organov, gospodarskih in družbenih organizacij ter posameznikov za gojenje topolov in izdelavo programov za sajenje in gojenje ter izkoriščanje topolov; b) pospeševati, pomagati in vsklajevati znanstveno raziskovahio delo pri sajenju, gojenju in izkoriščanju topolov: c) organizirati sestanke in kongrese za topole ter propaganda kultiviranja topolov na gozdnih in negozdnih tleh; d) zbirati podatke in material, ki se nanaša na gospodarjenje s topolovimi gozdovi in izkoriščanje topolov, za delegacije, ki pojdejo na sestanke Mednarodne komisije za topole; e) sodelovati z Mednarodno komisijo in nacionalnimi komisijami za topole v vseh strokovnih vprašanjih, s katerimi se te komisije pečajo. Komisija se lahko peča tudi z vprašanji sajenja, gojenja in izkoriščanja ostalih hitro rastočih listavcev. Organizacijo in način dela komisije ureja pravilnik o organizaciji in delu komisije za topole, ki ga sprejme upravni odbor Zveze kmetijskih zbornic FLRJ. 4. Clane komisije za topole imenuje predsedstvo Zveze kmetijskih zbornic FLRJ. 5. Za opravljanje administrativnih in tehničnih del komisija lahko postavi tajništvo. Z delom tajništva upravlja tajnik komisije. Tajnika in uslužbence komisije za topole postavlja Zveza kmetijskih zbornic FLRJ. B. Osebni in materialni izdatki komisije gredo v breme predračuna Zveze kmetijskih zbornic FLRJ. 7. Izpolnjevanje nalog komisije za topole se bo fiuansiralo iz skladov za pospeševanje gozdarstva in ostalih sredstev, določenih v ta namen. 8, Komisija se lahko včlani v Mednarodno komisijo za topole. Po daljši diskusiji je komisija sprejela pravilnik ter izvolila iz svoje sredine predsedstvo: predsednik ing. J. Jeremič, tajnik gozdarskega odseka Zvezne kmet. zbornice, podpredsednik ing. A. Lovrič, direktor Uprave za gozdarstva LR Hrvatske, člani: prof. ing. F- Alikaifič. preds. Zveze gozdarskih društev FLRJ. D, Bajalica, predsednik Glavne zadružne zveze FLRJ, ing. V. Beltram, nameščenec Združenja industrije papirja FLRJ. Ing. DJ. Jovič, uslužbenec Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, Je priporočil, naj bi pri bodočem delu izkoristili bogate izkušnje s topoli na Hrvatskem. Tam Je izdelan podroben elaborat za gojenje topolov v 9 okrajih ter ponekod že poslujejo okrajne komisije za topole. Člani komisije so si ogledali izdelani elaboiat za zasajanje topolov za okraj Osijek. Okrajna ljudska skupščina Osijeka je sprejela elaborat in potrdila 1Ü letni plan, po katerem bo prirastek topolovinc na negozdnih tleh sčasoma znašal 400.000 m^ letno, kar pomeni letni dohodek od nepredelanega lesa 3—4 milijarde dinarjev. V tem okraju tudi že delujejo občinske komisije za topole v tesni povezavi s kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi posestvi. Na Hrvatskem imajo za spomladansko saditev 1956 pripravljenih 2 milijona 3,50 m visokih topolovih sadik {enoletni poganjki na dvoletni korenini). (Ti lepi rezultati pa niso prišli iez noč marveč so uspeh 8 letnega solidneg-a, vztrajnega in požrtvovalnega dela specialista za topole ing, 1. Pohorskega, člana gozdarskega inštituta v Zagrebu. Op. V. B.)* Sprejet je bil tudi sklep, naj se nacionalna komisija včlani v mednarodno komisijo za topole. Predsedstvo komisije bo sestavilo delovni program za: 1. gojenje, varstvo in znanstveno raziskovalno delo, 2. vprašanje napredne predelave topolovine, 3. usposabljanje in specializacijo kadrov ter propagando. Predvsem pa bo treba poskrbeti za predpise za proizvodnjo kvalitetnega sadnega materiala, obvezen popis zemljišč za zasajanje topolov; ustanovitev republiških, okrajnih in občinskih komisij za topole s posredovanjem republiških zbornic za kmetijstvo; izdajo posebnega biltena o jugoslovanskih in tujih uspehih v gojenju in izkoriščanju topolov ter o tozadevnih problemih; izdajo majhne enciklopedije o topolih za strokovnjake; posneti dokumentarni propagandni film z domačega terena. Komisija je sprejela predračun za leto 1956, ki predvideva 20 milijonov dohodkov (prispevki Zvezne zbornice za kmetijstvo, sklada za pospeševanje gozdarstva, prispevki kmetijstva, industrije in zainteresiranih gospodarskih panog), Iz predračuna naj bi se krili izdatki za postavljene naloge. Ob zaključku je Slavko Komar, ljudski poslanec iz Osijeka in član Zveznega izvršnega sveta izjavil, da on sam kakor tudi član Zveznega izvršnega sveta tov. Vukmanovit-Tempo pripisujeta komisiji za topole v razvoju našega gospodarstva največjo važnost. VI. B e 11 r a m t ZVEZNO GOZDARSKO ZBOROVANJE O TOPOLIH V SREMSÄIH KARLOVCIH Zveza gozdarskih društev Jugoslavije je sklicala in vodila 26. in 27. septembra 1955 zborovanje o vprašanju topolov. Predsednik zveze prof. ing. F. Alikalfič je poudaril, da bo to zasedanje imelo za bodoči razvoj gojenja topolov v naši državi zgodovinski pomen, saj se ga je udeležilo nad 120 strokovnjakov iz vse države, med njimi jih je bilo G iz Slovenije. Zborovanje je pozdravil tudi ing. Orfandi, asistent prof. Piccarola iz inštituta za topole v Casale Monferrato, agronom, ki se že 20 let ukvarja s topoli. Inštitut je svojčas ustanovila zasebna industrija papirja, pozneje pa ga je prevzela država. V njem dela ob številnem pomožnem osebju 7 inženirjev. Z izbranim topolovim sadnim materialom zalaga inštitut nekatere države Južne Amerike. V Italiji so agronomi največji propagatorji gojenja topolov, ki jih ponavadi gojijo v obhodnji 15 let, sprva z vmesno kulturo pšenice in koruze, poznejša leta pa lucerne in trave. 70% proizvodnje topolovine v Italiji poteka s kmetijskih površin in le 30% iz sklenjenih nasadov. Udeleženci so obravnavali štiri referate, katere so dobili razmnožene še pred prihodom na zborovanje. ■ Iz glasila gozdno tehničnega osebja LR Hrvatske »Sumarske novine« št. i—2/19j() povzemamo proizvodnjo sadik v gozdnih drevesnicah v 27 okrajih Hrvatske, kjer je bilo v jeseni 1955 2,317.000 za sajenje sposobnih topolovih sadik. Pri zasajanju v kvadratni razdalji 5 m X 5 m bi se s temi sadikami lahko zasadilo skoro 5800 hektarov. V proizvodnji topolovih sadik vodijo okraji Vinkovci, Osijek in Virovitica, katerih sleherni je dal nad 300.000 sadik. Ogromna večina sadik je močno in pravilno razvita, kar je pri topolih glavni pogoj za uspeh. Uredništvo h/, referata ing. V. Vasiliča »-Pomen topolov in ostalih mehkih listavcev za jugoslovansko gospodarstvo« posnemamo nekatere zanimivosti. Važnost gojenja topolov je v svetu narasla v toliki meri, da je privedla do tesnega mednarodnega sodelovanja v obliki Mednarodne komisije za topole pri organizaciji FAO, ustanovljene leta 1947, v katero je vi^lanjeuo mnogo držav oziroma tako imenovanih nacionalnih komisij za topole. Prvo tako komisijo so ustanovili Francozi leta 1943. Južnoameriški državi Čiie in Argentina predvidevata zasaditev vsaka po I milijon hektarov površine s topoli, predvsem v obliki poljskih protivetrnih pasov. Tudi Turčija, Egipt, Libanon, Jordanija. IzraeL Sirija in Irak so intenzivno /ačele z gojenjem topolov. Jugoslavija ima okrog 2S.000 ha zemljišč pod topoli ter 20.000 ha pod vrbo, od tega je 90% površine v Vojvodini. Ze pred 14Ü leti je Fr. Bachofen uspešno vnesel mnogo evroamcriških topolov v Banat. Prvi evroamerišiki topoli, ki so jih zasadili na Dunaju, so bili prinešeni 1, 1S75 h okolice Osijeka. Leta 19.53 je imela Vojvodina 4755 ha nasadov evroameri,5kih topolov, ostalo so prirodni sestoji domačih vrst topolov. Z intenzivnejšo in pravilnejSo gojitvijo so začeli šele pred nekaj leti. Medtem ko so bili starejši nasadi zasajeni zelo pregosto in niso bili negovani s pravilnim intenzivnim redčenjem ter zaradi lega dajejo le po 10 do 15 m^/ha povprečnega letnega prirastka, kažejo mlajši nasadi 15 do 20m''/ha prirastka, na boljših tleh pa celo 25 m®/ha. To dokazuje, da bi naše evro-ameriške domače vrste z intenzivnejšim gojenjem (nego in gnojenjem) glede prirastka lahko šle v korak z inozemskimi. Možnosti za povečano proizvodnjo lesa mehkih listavcev so v Jugoslaviji velike. Računajo, da v celoti lahko zasadimo novih 150.000 ha površin samo s topoli {od tega iO% kot sklenjene nasade, 40% ob kanalih in vodnih tokovih. 13% ob poteh in cestah ter 7% ob železnicah in v obliki protivetrnih pasov na poljih). Tako bi s komaj za 2% povečano gozdno površino pridobili letno najmanj 2 milijona m*' topolovine ali za lO"/» večji letni sečni etat. Prav toliko pozornost pa moramo posvetiti tudi ostalim hitro rastočim drevesnim vrstam {lipi, jelši, brezi in trepetliki). Znani topolov strokovnjak iz Vojvodine, ing. SI. Jovanovič, je opozarjal, naj se zasa-jajo topoli le na najboljša rastišča, da ne bo nepotrebnih neuspehov ter naj se zasajajo poljski protivetrni pasovi kot vzorni, propagandno učinkoviti nasadi. Ni treba preveč pričakovati od uvoza tujih klonov. ko imamo dovolj dobrih doma, k poiskati in izbrati jih je treba. Na velikih pogoriščih v severni Bosni so začeli uporabljati trepetliko kot predkulturo. kar je vsekakor v naši državi pravo pionirsko deto, ki bi bilo lahko tudi drugod zelo uspešno in koristno. Sarajevski gozdarski inštitut je z uporabo posebnih kemijskih preparatov dosegel ŠS% uspeha pri zakorenitvi trepetlikovih potaknjencev. Referat dr. M. Krstjča, ing. M. Maksimoviča in dr. S. 2ivojinoviča »Problemi varstva topolovih nasadov« obravnava prirodne škodljive vplive, škodo po divjadi, glodavcih in žuželkah ter boleznih. Cim večja je površina pod topoli, tem bolj je potrebno njihovo varstvo. Posebno težaven je postal problem varstva topolov pred jelenjadjo in srnjadjo v Vojvodini, kjer so nastale ogromne škode v topolovih nasadih zaradi objedanja poganjkov in guljenja luba. Na območju gozdnih uprav je število jclenjadi 2—3 krat, srnjadi pa ■S—6 krat preveliko (nad normalo). Škodo po divjadi pa lahko v veliki meri ublažimo, če podiramo drevje, ki pride v poštev za redčenje, že čez zimo in ga pustimo ležati, da ga divjad brsti. Tudi voluhar in bizamska podgana sta huda škodljivca, pokončevati ju moramo z zastrupljeno pšenica. Veliko škode je že povzročil v nasadih mali topolov kozliček, predvsem zaradi neprevidnosti gozdarjev, ki ga niso v drevesnicah in matičnjakih dovolj zatirali. V Malem ritu pri Vršcu so n. pr. morali posekati 137 ha velik 6-leten nasad, ki je bil brez prave uporabne vrednosti. V začetku napada pa bi se bila dala škoda pravočasno preprečiti, Pojavljajo pa se še drugi številni škodljivci. Vse to narekuje posebno skrb za varstvo topolovih nasadov, začenši že pri potaknjencih in v drevesnicah. Tiije Topolov nasad 3 X 5 m iz leta 1953 z vmesno kulturo pletarsfce vrbe. Desno 16-let-nt topolov sestoj (pod upravo tovarne vžigalic »Drava«). Nemetin pri Osijekii. (Foto; V. Beltram) specialisti so nedavno imeli v Vojvodini praktične seminarje. Vsako vojvodinsko gozdno gospodarstvo pa je že postavilo posebnega strokovnjaka izključno za varstvo. Ing. F. Stajduhar je v referatu »Topolovina v mehanični predelavi« dal podatke o uporabnosti lesa raznih topolovih vrst. Tovarna vžigalic »Drava« v Osijekii je prva v državi začela uporabljati topolovino in je porabi letno 9000 m®, Sedaj pa uporabljamo topolovino tudi za izdelavo furnirjev, ve iinih plošč, pohi.stva. galanterije, zabojev, sodčkov za embalažo, lesno volno in celo vrsto ivernatih plošč. Na Hrvatskem porabijo že sedaj letno 13.600 m^ topolovine za luSčenje, predvidevajo pa potrebo 2(1.000 m^. Za naše slovenske razmere, kjer imamo obilo terenov, ki ne ustrezajo evroameriškim temveč sivim topolom, je zanimivo mnenje .'Angleža Howarda: »Les sivega topola je zelo Lepo razvita, 3,40 m visoka 'A letna topolova sadika (enoletno debelce z dveletno korenino) v drevesnici pri Osijeku. (Foto: V. Beltram) fin ler ima veliko večjo vrednost, kot se sploäno misli. Obdelana površina je zelo gladka, les je žilav, gost in iina teksturo podobno javoru. Ta les bi še bolj uporabljali, fe bi bil bolj znan, saj je eden najboljših inaterialov za vezani les«. Zato referent priporoča .gojenje ne le evroameriških temveč tudi sivega topola. Ing. Dj. Maširevic je obdelal »Lastnosti in uporabnost mehkih listavcev za proizvodnjo celuloze«, v precejšnji meri kot rezultat lastnih raziskovanj. Določene vrste papirja ne le dopuščajo temveč celo zahtevajo za dobro kakovost primes topolove celuloze. Na splošno prenesejo razne vrste papirja primes 40—50% topolove celuloze, dasi ima le-ta krajša vlakna kot smrekovina. Evroameriški in črni topoli so za predelavo v celulozo najboljši. Upoštevati moramo veliko potrošnjo papirja v bližnji bodočnosti, saj trosimo danes letno le 4,3 kg papirja na osebo, medtem ko znaša evropska povprečje 23 kg. Zborovanje je pozdravil tudi ing. agr. M. Ivanovič, zvezni podsekretar za gospodarstvo, ter poudaril potrebo zasajanja topolov ob cestah, progah in kanalih ter v obliki protivetrnih pasov, posebno na pašnikih, ki jih je v sami Vojvodini 223.000 ha, V imenu zvezne zbornice za kmetijstvo je pozdravil njen predsednik ing. V. Popovič. Predstavnik »Jugodrva«, največjega lesnega izvoznega podjetja v državi, je v imenu podjetja obljubil topolovi akciji denarno podporo. Ob zaključku so tri posebne komisije predložile sklepe dvodnevnega zborovanja, ki jih je skupščina sprejela. Sprejet je bil tudi predlog, naj se referati in snov iz diskusije na zborovanju tiskajo, ■Sledila je štiridnevna strokovna ekskurzija v območja mehkih listavcev iz Sremskih Karlovcev čez Novi Sad, Stari Bečej v Molsko šumo ob Tisi v Banatu, čez Sombor. Pri Bezdanu ob Donavi smo si ogledali številne topolove nasade. Pot je vodila čez Belje in Osijek do Valpova ub Dravi, nato čez Osijek in Vukovar na Fruško goro ter Erdevik do Sremske Mitrovice, kjer smo se razšli. Ogled nekaterih objektov je pokazal, da' so bili novi nasadi prva leta po vojni mnogo pregosti in neredčeni in so zato zaostali v kvaliteti in prirastku celo za 30—50%, razen tega pa so se jih lotili še škodljivci. Novejši nasadi so v tem oziru boljši. Na Fruški gori so me-šani sestoji gradna, cera. lipe in gabra. Na površini 23.000 ha pa je razen mešanih še 31% uaravnih lipovih .sestojev. Za lipo računajo,, da bi dajala tam pri 901etni obhodnji S—lÜm^/ha letnega prirastka, seveda ob pravilni negi. kakršne pa ti gozdovi doslej še niso bili deležni. Sestaji so še h prejšnjih časov močno izčrpani, mnogo je tudi panjevcev. Zato gredo vsi dohodki tega 23.000 ha velikega gozdarskega in izletniškega okoliša za obnovo gozdov. Sečni etat za vso površino je znašal le 45.000 m^. vendar so ga morali zaradi uvajanja prepotrebnih gojitvenih redčenj povečati na 70.000 m^. Ob cestah Vojvodine je vsepovsod videti nove nasade topolov. Uprava za ceste AP Vojvodine je v ta namen namestila lastnega gozdarskega strokovnjaka. Sklepi posvetovanja I. Glede gojenja topolov in ostalih mehkih listavcev je potrebno: 1. Izdelati jirograme za razširitev areala topolov na gozdnih in negozdnih zemljiščih. 2. Republiški organ; za gozdarstvo naj poskrbe, da se opravi registriranje in rajoni-ziranje topolov v Jugoslaviji. 3. Gozdarski inštituti posameznih republik naj bi na svojih področjih organizirali in vadili pregled vseh matičnjakov in drevesnic ter predložili ustrezne ukrepe. 4. Republiški inštituti naj v sodelovanju z operativo izbirajo matična drevesa domačih in evroameriških topolov, razmnožijo sadni material in ga medsebojno menjajo. Izbrane klone, ki so primerni za široko uporabo, naj po medinštitutski komisiji priporočijo pristojnim organom. 5. Pri gozdarskih inštitutih naj se ustanovijo oziroma okrepijo postaje za proučevanje topolov, posebno pa še na področju AP Vojvodine. 6. Znanstveno, raziskovanje topolov naj se pravilno organizira, koordinira ter zagotovi s finančne strani. 7. Omogoči naj se usposabljanje in izobrazba strokovnjakov za delo in naloge iz gojenja topolov. 8. Organizira naj se propaganda za gojenje topolov med ljudstvom z vzornimi nasadi. brezplačno delitvijo sadik ter s podporami za topolove nasade izven socialističnega sektorja. 9. Nacionalni komisiji za topole naj se zagotovijo sredstva za občasne publikacije v obliki obvestil, biltena in raznih drugih publikacij, da se tako omogoči izmenjava izkušenj s topoli. 10. Pospešuje naj se gojenje topolov predvsem na najbolj ustreziiih rastiščih, pri tem pa naj se ne zapostavljajo domače drevesne vrste, kot n. pr. jesen in ostale. 11. Ustanovijo naj se čimprej nacionalna {zvezna) in republiške komisije za topole, 12. V bodoče naj se posveti vsa pozornost gojenju in razširjenju areala tudi drugih mehkih listavcev, zlasti lipe. II. Glede varstva topolovih nasadov in prirodnih sestojev: 1. Varstveno službo je treba tako organizirati, da bo najbolje ustrezala sodobnim preventivnim in represivnim varstvenim metodam. Varstveno službo je treba ustanoviti Šestnajstletni topolov nasad tovarne vžigalic »Drava« pri Osijeku. Drevje je pretanko, ker raste pregosto (22 cm namesto 30—35 cm prsnega premera). Nemetin pri Osijeku. {Foto: V. Beltram) in postopno uvajati do osnovnih gozdarskih terenskih enot. Zaradi občutljivosti mehkih listavcev na mehanične poškodbe, bolezni in škodljivce iz reda žuželk, je nujno potrebno varstveno organizacijo najprej uvesti v njihovih območjih. Za doscffo čim bolj učinkovitega varstva je potrebno zagotoviti potrebne strokovnjake, nabaviti opremo in literaturo ter nenehno spremljati svetovna znanstvena dognanja. Terenske ustanove, fakultete in inštituti naj izberejo strokovnjake, njihovo usposabljanje pa naj bo s pomočjo specializacije. Specializiranemu osebju naj bi bila zagotovljena stalnost pri delu v varstvu gozdov. Za specializacijo pridejo v poštev gozdarski inženirji in tehniki. V raziskovalnih ustanovah je treba kader strokovnjakov, ki se pečajo 7. varstvom gozdov. Številno in kvalitetno povečati ter jim omogočiti specializacijo. 3, Gozdarski inštituti in fakultete naj prirejajo občasne seminarje iz varstva gozdov za strokovnjake, da jih seznanijo s sodobnimi varstvenimi metodami. 4. Na območjih nižinskih gozdov z mehkimi listavci, kjer se dogajajo velike škode po visoki divjadi, je potrebno organizirati posebna posvetovanja gospodarstvenikov gozdarske, lovne in kmetijske panoge ter ekonomistov z namenom, da se to vprašanje obravnava in reši. 5. V zvezi z mehkimi listavci, pa tudi zaradi splošnih interesov, naj se Čimprej začnejo izvajati predpisi o varstvu iz Zakona o gozdovili in naj se sprejme zakon o prometu s sadnim materialom. 6. Za pravilno delo pri zaščiti mehkih listavcev naj se ustanovi center za njihovo varstvo, pri katerem bi se pretresale in izmenjavale izkušnje ter dajala priporočila za pereče primere. Center naj bi bil organ nacionalne komisije za topole. Topolov nasad pri Valpovu je star 20 let ter je visok 24 m. toda povprečna debelina je zaradi prego-stega sestoja le 27 cm, (Foto: V. Beltram) III. Mehanična in kemična predelava lesa mehkih listavcev: L Mehki listavci so za industrijsko predelavo toliko veSje važnosti, ker bodo neposredne potrebe po lesnih proizvodih iglavcev nenehno in preeej naglo naraščale. S povečanjem današnjih arealov in lesnih zalog iglastih gozdov teh potreb ni mogoče zadovoljiti, medtem ko so donosi gozdov mehkih listavcev taki, da lahko v najkrajšem času pomagajo rešiti problem. 2. V zvezi s točko 1. se nadaljni razvoj in razširitev kapacitet industrijske predelave. lesa ne sme naslanjati na les iglavcev temveč v prvi vrsti na les mehkih listavcev, kjer so lastnosti celuloze najbližje lastnostim iglavcev. 3. Od vseh mehkih listavcev imajo avroameriški topoli, trepetlika in lipa najboljše lastnosti za mehanično in kemično predelavo; za njimi veliko iie zaostajajo sivi topol, jelša in bela vrba, medtem ko je beli topol na zadnjem mestu. 4. Gozdarstvo naj posveti večjo pozornost gojenju trepetlike, lipe in jelše, gozdna eksploatacija pa naj tudi najmanjše količine teh vrst izloči za industrijsko predelavo. 5. Za boljše poznavanje dejanskega stanja naj se inventariziranjc mehkih listavcev opravlja po vrstah, kvaliteti in sortimentih. 6. Dosedanji način predelave topolovine v industriji vezanega lesa ne zadovoljuje vsestransko, posebno pri izdelavi panelskih sredic ter so v ta namen potrebna natančna raziskovanja, da bi našli najboljši način predelave ter izdelovali kvalitetne proizvode. 7. Za dober izbor in kultiviranje najboljših topolovih vrst je potrebno raziskati: a) lastnosti doslej še neraziskanih mehkih listavcev glede na uporabnost za celulozno industrijo; b) vpliv raznih gozdnogojitvenih ukrepov na fizikalne in kemične lastnosti mehkih listavcev, v prvi vrsti glede na delež celuloze ter dolžino celuloznih vlaken; c) morfologijo celuloze mehkih listavcev. VI. B e 11 r a m KNJIŽEVNOST DOMAČE STROKOVNE REVIJE ',1 „ ŠUMARSKI LIST — Zagreb ' " Št. 7/8 — 1955: Ing. Bojanin Stevan;: Natančnost določanja lesne mase sestojev s polaganjem primerjalnih prog. Dr. ing. Dušan Klepac: Vpliv omele na priraščanje jelovlh gozdov. Dr. Mirko Vidakovič: Pomen anatomske gradnje iglic pri zvrsteh črnega bora. St. 9/10 — 1955: Ing. Ivo Podhorski: O razmnoževanju topolov s kolci. Dr. Juraj Krpan: Sušenje lesa pri visoki temperaturi. Ing. Branimir M ar i n k o v i č : Ali je v dalmatinskem mediteranskem območju pravilno določen čas za sečnjo? Ing. Ivo Dekanič; Nekaj podatkov o gojenju gozdov na Francoskem. Ing. Marija Lupret: Prispevek k preučevanju aerobnih bakterij v rastlinskih asociacijah Fagetum abietetosum in Blechno-abietum v Gorskem Kotarju. NARODNI SUMAR — Sarajevo Št 7/S — 1955: Prof. dr. ing. Franc Hafner: Osnove za odpiranje gozdov in spravilo lesa s posebnim ozlrom na avstrijske razmere. Ing. Vladislav Bel-tram: Lipica — dokaz velike proizvodne sposobnosti kraških tal. Ing. P e t a r S u d ž i d : Vloga in pomen fakultetnega vzornega gozdnega posestva »Igman«. Ing. Dragotin Luteršek: Življenje in zaščita mravelj. Ing. Husein Karabeg: Kje so vzroki prekrškov v hercegovskih gozdovih. št. 9/10 — 1955: Dr. Ing. Pavle Fukarek; Kartiranje gozdne vegetacije iu naloge zavoda za gozdno botaniko Agronomsko gozdarske fakultete v Sarajevu. Ing. Rašid Arnautovič: Izenačenje zemeljskih mas med vkopom in nasipom pri gozdnih prometnih napravah. Ing. Aleksander 'Panov: Gozdovi črnega bora in problem njihove obnove. Ing. Hajrudin Bujukalič: Nasa kadrovska politika. Ing. Mustafa Mehic: Boljša organizacija in smotrnejSe izkoriščanje letnih etatov za lesno industrijo pomeni pereč strokovni problem. M. Miloševič-Brevinac: Prispevek k obnavljanju gozdov v Hercegovini. SUMARSTVO — Beograd Št. 7/S — 1955: Ing. Radomir Lujič: Konturni (retenzivui) jarki in njihova uporaba v Grdelički Klisuri. Ing. Ljubo mir Spasič: PaSniški fond v AKMO. Ing. Drago Radi mir: O racionalnem smolarjenju naših borovih gozdov. Ing. Žarko Dimitrijevič: Obnavljanje ali reambulacija zunanjih mej pri urejanju gozdov. Ing. Ivan Soljanik: Lastnosti in klasifikacija ogolelih zemljišč. Ing. Nadežda Luki6-Simo novic: O poznavanju reaktivnega lesa. Ing. M i 1 o-van Gajic: Novo nahajališče rdečega javora (Acer Heldreichii, Orph. in Boiss.) v Srbiji. Dr. Pavle Fukarek: Nekaj pripomb v zvezi z našo endemično munjiko (Pinus Heldreichii, Christ.). Št. 9 — 1955: Ing. Drago Rad i mir: Drevesa — spomeniki. D r, i n g. R o k o B e n i č : Širina branik, činitelj kakovosti lesa poljskega jesena (Fraxinus angustifolia^ Vahl.). Ing. Milutin Simonovič: Praktični način obračunavanja zemeljskih del v začasnih situacijah. i n g. I v a n Soljanik: Pomen poskusnih ploskev pri umetnem pogozdovanju. Dr. Aleksander Lenard: Eukaliptusovi nasadi — zaščita proti vetru in sredstvo za povečanje pridelka. Št. 10/11 — 1955; Ing. Jovan Pavič: Prispevek k racionalizaciji notranjega transporta na žagah. Ing. Petar Stankevič: Hidrogenacija surovega ekstrakta spolnega duha pri gobarjevi samici. Ing. Milo van Gajič: Prispevek k recentni sukcesiji gozdov na planini Suvobor. Ing. Miloš Obradovič: Melioracija Cemov-skega polja in pogozdovanje hudourniških območij v Črni gori, D r. D u š a n S i m e-unovič: Morama začeti z organizirano, smotrno in sodobno propagando gozdarstva. Dr. ing. Rudolf Pipan: Planske in proste cene lesa, SUMARSKI PREGLED — Skopje Št, 3 — 1955; Ing. Trajko Nikolovski : Domača oljka v dževdželijski okolici. Ing. Aleksander Serafimovski: Prvo uničevanje gobarja v LR Makedoniji z uporabo letal, Dr. Branislav Pejoski: Planinski bor (Pinus uncinata, Ramond) na Pirenejih, LES — Ljubljana Št S — 1955; Alojz Kam nikar; O varčevanju z lesom v gradbeništvu. Stane Ogrin: O mazilnih sredstvih in njih uporabi. Št 9 — 1955: J. Starčevič: Tehniška zaostalost naših obratov in pogoji racionalizacije. Vladimir Lešnik: Vtisi z jesenskega Zagrebškega velesejma. Ing. Miloš Slovnik in Franc Teran: Sestava, uporaba in prednosti Tegofilma. Ar h, Franc Berlič: Več pažnje pri delu z nitrolaki in politurami. Št, 10 — 1955: Deset let lesnoindustrijskega podjetja »Lipa« v Ajdovščini. Tine Ravnikar in ing. Oskar Jug: Specializacija v slovenski pohištveni industriji. J. S t a r £ e v ! č : Organizacijske hibe majhnih in srednjih proizvodnih podjetij. Ing. Fran jo Sgerm: Problem zaokroževanja pri merjenju žaganega lesa. DRVNA INDUSTRIJA — Zagreb, St. 6/8 — 1955: Dr. Roko Benii; Kalkulacija ekoiiomifnosti v izkoriščanju gozdov. Ing, Fran jo Stajduhar: O proizvodnji ivenmstih plošč. Ing. Ivan M a 1 č i ^ ■ Zaščita zdravja pri finalni obdelavi lesa. Št. 9/10 — 1955: Ing, Stjcpan Frani'iskovi^; Metoda injckcijc — naknadna zaščita im pregni ranega gradbenega lesa. Ing, F r a n j o P a v 1 e I i č : Izraba surovine pri proizvodnji parketov. St, 11/12 — 1955: Jovan Star^evic; Komplementarni sistem norme in akorda v lesni industriji, ing. Ešref Redžič; Nekaj izkušenj s sušenjem lesa. Ing. R i-kard Stricker: Topolovina v papirni industriji, Miloš RaŠič: O sistemu in pio-gramu praktičnega pouka v šolah za lesno stroko, DOMAČI KOSTANJ V SLOVENIJI Pod zgoraj uporabljenim naslovom je izšla v reviji »Nova proizvodnja« razprava dr, Maksa Wrabra, v kateri avtor na 27 straneh izčrpno in vsestransko obravnava vprašanje naSega domačega kostanja. Podatki o kostanjevi razširjenosti in o njegovih nahajališčih v Sloveniji, razčlenjeno podani in prikazani na karti, navedbe ekoloških razmer in zahtev, določitev kostanjevega fitosociološkega položaja, preučevanje njegovih gozdno-gojitvenih lastnosti in njegove gospodarske vrednosti dajejo tej razpravi značaj pomembne monografije, ki bo nedvomno pritegnila nase pozornost naših naravoslovcev, geografov, botanikov in celo ekonomistov, v prvi vrsti pa se bo f, njeno aktiielno in strokovno pomembno vsebino rad seznanil vsak gozdar, saj je razprava v prvi vrsti namenjena gozdarskim strokovnjakom, ker jo je avtor napisal v zvezi z obdelavo naloge našega gozdarskega inštituta. Zato menimo, da bo koristno, če naše bralce vsaj na kratko .seznanimo z vsebino te razprave. Zaradi pretiranega izkoriščanja in zanemarjenega negovanja je domači kostanj skoraj v vseh deželah precej nazadoval tako po površini kakor tudi po lesni masi. Razen tega ga že dalje časa ogrožajo nevarne glivične bolezni, ki so povzročile ponekod katastrofalno propadanje kostanjevih sestojev. Med njimi sta najhujši uničevalki domačega kostanja črnilovka iii rak kostanjeve skorje. To slabo stanje in naraščajoče gospodarske potrebe so vzbudile večje zanimanje za domači kostanj. Avtor ugotavlja, da leži večji del Slovenije v arealu prirodne razširjenosti domačega kostanja in da tvori slovensko ozemlje v vsej svoji širini njegovo severno mejo. Zaradi svojega obmejnega položaja ter zaradi menjajočlh se georaorfoloških in kllmatičnih pogojev je področje Slovenije izredno ugodno za študij ekoloäkih pogojev uspevanja in razširjenosti domačega kostanja. Pisec ugotavlja, da je domači kostanj v Sloveniji avtohtono in prastaro kulturno drevo. Podrobneje obravnava biološko in ekološko problematiko gojenja domačega kostanja in njegovo zemljepisno razširjenost v Sloveniji v prepričanju, da bodo njegova dognanja koristna podlaga za gozdno gospodarstvo, ki je prevzelo pobudo za intenzivnejše gojenje te biološko tako zanimive in gospodarsko važne dreverne vrste, V I. poglavju podaja avtor pregled horizontalne in vertikalne razširjenosti domačega kostanja v deželah okrog Sredozemskega morja ter razpravlja o prlrodnih in umetnih vplivih, ki odločajo o njegovi razširjenosti. Med pri-rodnimi pogoji razširjenosti domačega kostanja so odločilne predvsem splošne kllmatifne razmere, v okviru areala razširjenosti pa zlasti lokalno-klimatlčni in talni pogoji. Cim bolj se oddaljuje domači kostanj od areala svoje prirodne razširjenosti, tem bolj je odvisen od ugodnih krajevnih podnebnih in talnih razmer. Dobro merilo za uspevanje domačega kostanja in za presojanje njegove spontane ali umetne razširjenosti je frukti- I'ikacija, Ta je v mejah naravnega areala redna in obilna, proti severu pa pojema in slednjič ob skrajni severni meji umeine razširjenosti preneha, drevo samo še vegetira in samo izjemoma še obrodi drobne, slabe plodove. Pisec opozarja dalje na dejstvo, da je domači kostanj i 1 i r s k o - s u b m e d i t e r a ii s k i f 1 o rn i element, ki se je ohranil ob severneiii robu svojega priroduega areala marsikje kot relikt terciarne flore skozi ledeno dobo in se je iz teh žarišč spontano zopet razširil v mejah dandanašnje svoje zemijepisue razširjenosti. V zgodovinskem času je domači kostanj pospeševal in širil človek zlasti iz gospodarskih razlogov. Umetno širjenje domačega kostanja se je vršila predvsem zunaj gozda, v obliki nasadov na negozdnih (kmetijskih) tleh. V mejah prirodnega areala se pojavlja domači kostanj pretežno kot gozdno drevo, ki je v večji ali manjši meri udeleženo pri sestavi raznih gozdnih tipov, vendar v ekoloških pogojih slovenskega ozemlja zaradi svoje zmanjšane konkurenčjie sposobnosti brez človekovega gospodarskega vpliva nikjer ne tvori čistih gozdnih sestojev. Zunaj mej prirodne razširjenosti je domači kostanj v bistvu ne gozdno drevo, ki se redkeje pojavlja v gozdu v spontanem stanju. Zaradi nesmotrnega izkoriščanja in po; manjkljivega gojenja domači kostanj že dolgo časa nazaduje v arealu svoje umetne in prirodne razširjenosti. Kot ekološko in konkurenčno precej občutljiv element nazaduje v gozdu zaradi neracionalnega načina gospodarjenja. Marsikje ga je izpodrinila smreka, ki jo je skozi sto let pospeševalo gozdno gospodarstvo v nižinskih legah prav na rastiščih domačega kostanja. 11. poglavje jc posvečeno podrobnejšemu obravnavanju ekoloških pogojev, ki so potrebni iispevanje domačega kostanja, to je podnebnih, talnih in reliefnih. Njihovo delovanje je kompleksno. Med podnebnimi činiteljl sta odločilni toplota in svetloba. Domači kostanj je v glavnem termoheliofilno drevo in prihaja ta njegova lastnost v smeri proti severu vedno bolj do izraza. Ob severni meji prirodne razširjenosti in zunaj te meje išče domači kostanj tople in svetle južne lege, ogiblje se kotlinam in zaprtim dolinam, kjer se vlega megla, in vsem položajem, kjer ga ogrožajo pozni pomladanski in rani jesenski mrazovi. Kostanju- prija umerjena in enakomerna temperatura, kakršno nudi toplejši del zmerno toplega pasu; ne prenaša ostrega kontinentalnega podnebja, ugaja mu oceanska klima. Za bogat semenski o])rod in dobro kako\ost plodov je zlasti potrebna dolga topla jesen, Vkljub vegetacijskemu počitku mu škodujejo nizke zimske temperature, ki povzročajo slabšo rast, zmrziine (ozebline) in razpoke, zaradi česar trpi tehnična vrednost njegovega lesa. Glede potrebe po svetlobi stoji domači kostanj nekako v sredi med bukvijo kot izrazito senčnim in gradnom kot izrazito svetlobnim drevesom, V ugodnih rastiščnih razmerah se zadovoljuje z manjšo mero toplote in svetlobe, nasprotno pa so njegove zahteve v tem pogledu na neugodnem rastišču večje. Za donašanje plodov potrebuje več toplote in svetlobe kakor za rast lesa; zato je gojenje domačega kostanja v gozdnem sestoju priporočljivo za proizvodnjo tehničnega lesa, zunaj gozda pa predvsem za pridobivanje dobrih plodov. Glede zahtev po toploti in svetlobi se domači kostanj do neke mere ujema z robinijo (Robinia pseudoacacia) in domačim orehom (Juglans regia). Geografski areal domačega kostanja se krije v glavnem z onim vinske trte, ki pa je vendar v klimatskem pogledu nekoliko zahtevnejša. Dejstvo pa je, da je človek že od pamtiveka pospeševal domači kostanj v zvezi z gojenjem vinske trte zaradi pridobivanja vinogradniškega kolja, kar velja zlasti za rimsko dobo. Glede padavin in vlage velja za domači kostanj, da zahteva za dobro uspeva-nje zmerno zračno in talno vlago; zato se vkljub svoji termoheliofilnosti ogiba presuhim južnim legam. Slabo prenaša dolgotrajno poletno sušo, pač pa mu prija suho vreme v času cvetenja (maj—julij) in zorenja plodov (september—oktober). Na globokih, svežih tleh so njegove zahteve glede padavin in zračne vlage manjše kakor na bolj plitkih in suhih tleh. V področju optimalnega uspevanja domačega kostanja v Sloveniji znašajo letne padavine povprečno 1000—1500 mm. V območju suhpanonskega podnebja (Slov. gorice, Goričko, Haloze) z letno količino padavin pod 1000 mm in z dolgotrajnejšo poletno sušo je zato domači kostanj na skrajni meji svoje prirodne razširjenosti. Verjetno gre tod za posebno geografsko raso domačega kostanja. — Večje količine snega škodujejo domačemu kostanju, posebno moker južni sneg mu rad polomi veje. Domači kostanj je tudi precej občutljiv za veter, ki mu škoduje mehanično in fiziološko. Slabo prenaša zlasti burjo, ki suši in ohlajuje ozračje. Na področju primorskega krasa izbira položaje, ki so zavarovani pred hudo burjo. Glede talne podlage je značilno za domači kostanj, da se ogiba bazičnim in da izbira kisla tla. Zato uspeva predvsem na silikatni geološki podlagi, na apnenčasti podlagi pa le tedaj, če je plast zemlje dovolj debela in izprana (dekalcificirana). Takšna je n. pr. zuana plodna kraška jerovica, ki je bogata z hidroksidi železa in aluminija, kalcij pa je ves izpran, tako da deluje fiziološko kot kisla podlaga (pjj 4—^6). Ugotovilo se je, da raste domači kostanj na kraških tleh najbolje v tistem območju, kjer uspeva odlično vino teran, znano že iz rimskih časov. Jerovica je v tem področju popolnoma dekalcificirana in vsebuje precej kremenice (S[Oj,). Domači kostanj uspeva ponekod tudi na bolj plitkih kraških tleh, toda v tem primeru segajo njegove korenine v globoke žepe in razpoke med apnenčasto skalo, izpolnjene z dekalcificirano jerovico. Ni dvoma o tem. da je domači kostanj acidifilna vrsta, ki apnenca v večji meri ne prenaša. Ni izključen obstoj kostanjevih ras, ki prenašajo večjo količino kalcija v tleh, toda za Slovenijo to ni bilo ugotovljeno. Prevladuje mnenje, da je domači kostanj izrazito kalijeva rastlina, ki prenaša določeno količino kalcija, če ima na razpolago dovolj kalija. Naša preučevanja so ugotovila, da uspeva domači kostanj zelo dobro na karbonskih peščenjakih, ki so bogati s kalijem. Glede pedoloških pogojev je važno, da zahteva domači kostanj za dobro uspevanje precej globoka, sveža, rahla, zmerno vlažna tla, dovolj bogata s humusom in mineralnimi snovmi, posebno pa mu prijajo peščeno-glinasto-ilovnata tla, da le niso preveč kompaktna, Degradirani tereni s plitko, osiromašeno zemljo, ki je izgubila humus, svežino in rahlo strukturo, niso primerni za domači kostanj, prav tako ne premokri, zamočvirjeni in poplavni tereni; laže prenaša suho kakor mokro zemljišče. Tudi aluvialna tla rečnih dolin in kotlin niso podlaga za domači kostanj. Kostanjev panjevec je glede talnih in podnebnih pogojev manj zahteven. Zahteve domačega kostanja glede talne podlage so v nekem razmerju do klime. V ugodnih podnebnih pogojih je glede tal manj občutljiv, s slabšanjem klimatičnih razmer pa naraščajo njegove zahteve do tal. Važni za domači kostanj so tudi reliefni faktorji, to so nadmorska višina, nebesua lega, terenski nagib, konfiguracija terena in gorska masa. V kontinentalnem delu Slovenije uspeva domači kostanj splošno najbolje v nadmorski višini 250—700 m. V ugodnih podnebnih, talnih än reliefnih pogojih se dviga tudi do višine 900 m, izjemno še više. Na severni strani Pohorskega masiva uspeva še prav dobro v višini 900—1000 m ter tvori večje in manjše skupine v gozdu ali ob robu gozda. Posamezna kostanjeva drevesa dosegajo tod najvišji položaj pri 1050 m. Pod 250 m nadmorske višine se spušča kostanj v kontinentalnih predelih le redkokje, pač pa ga najdemo v submediteranskem področju na flišni podlagi od višine 80—100 m navzgor. Glede nebesne lege, terenskega nagiba jn terenske konfiguracije je omeniti, da domačemu kostanju ne prijajo ne ravnine ne hude strmine, ne večje nerazgibane, umirjene površine, pač pa zmerno nagnjena pobočja ter valovit, razgiban svet gričevja in hribovja. Na ostrih grebenih ga ni, pač pa porašča oblaste, zložne hrbte gričev in hribov ter sedlaste vdrtine. V toplih submediteranskih predelih uspeva v južnih in severnih legah, včasih daje celo severnim legam prednost pred vročimi in suhimi južnimi, medtem ko v kontinentalnem področju izbira južne lege. Posebno ugodna so zanj južna predgorja, vznožja in zmerno nagnjena pobofja večjih planinskih masivov. (Julijske Alpe. Kamniške planine. Karavanke, Pohorje), ki imajo svojevrstne klimatične iii pedološke razmere. Zaradi velike gorske mase se vzpenja domači kostanj v teh pogorjih najviše. Zanimiv in nekam paradoksen je pojav, tla se vzpenja domači kostanj na severni strani Pohorja znatno više (SOO—lOOOm) kakor na južni (700—SOO m). To višinsko razliko 100—200 m si toimačimo z bolj oceanskim značajem podnebja v severnih legah, lo je z bolj izravnano dnevno in letno temperaturo, dasi povprečno malo nižjo. V severnih legah se sneg pozneje slali. tla pozneje otajajo in vegetacija se pozneje prebudi k življenju, zaradi česar ni v tolikšni meri izpostavljena pomladanskim mrazovom kakor v južnih legah. III. poglavje obravnava fitosocioloSki položaj domačega kostanja. Avtor opisuje glavne vegetacijske tipe, kjer se pojavlja domači kostanj kot redna sestavina. ter podaja zanje fitosociološke popise in fitosociološko karakteristiko. Najboljše življenjske pogoje in največjo razširjenost dosega domači kostanj v mešanem gozdu gradna in domačega kostanja (Querceto-Castanetum), ki je najbolje razvit na kislih tleh karbonskih peščenjakov in skrilavcev, miocenskih slojev, eocenskega fliša itd. Pod človeškim vplivom more domači kostanj v tem gozdnem tipu relativno in celo absolutno prevladovati. Med značilne vrste te asociacije spadajo: Castauca vesca, Populus tremula. Teucrium scoroctonia. Genista germanica, G. pilosa, Erythronium dens canis. Gentiana asclepiadea, Cytisus hir-sntus, Serratula tinctoria, Hieracium umbellatum. H. sabattdum. Melampyrum vulgatimi. Luznla nemorosa itd. V Slovenskem Primorju se pojavlja na flišni podlagi posebna s.u b m e d i t e r a n s k a varianta kontinentalnega tipa mešanega gozda gradna in domačega kostanja. — Domači kostanj je dalje precej reden spremljevalec v kislem tipu mešanega gozda gradna in gabra {Querceto-Carpinetum}, Omenjena glavna gozdna tipa kontinentalnega nižavja sta si floristično in ekološko precej sorodna ter združena z mnogimi prehudi, ki otežkočujejo njuno razlikovanje. — Dalje je domači kostanj pogosto primešan gozdovom rdečega bora na kisli podlagi (Pineto-Vaccinietum austroalpinum Tomažič), če talni in klimatski pogoji niso preveč ekstremni. — V subpanonskem gričevju Prekmnrja in Slovenskih goric uspeva domači kostanj v obeh glavnih gozdnih tipih, namreč v mešanem gozdu gradna, gabra in rdečega bora (Quercet'o-Carpinetoin pinetosum) in mešanem gozdu bukve, gradna in rdečega bora, ki pa še nista pobliže določena. Mestoma prehaja domači kostanj tudi v hukov gozd (Fagcttim montanum) in na Pohorju celo vmeša 11 gozd bukveinjelke (Fagetum abletet05un> Horvat). — V suhmediteranskem področju najdemo domači kostanj celo v nizkem gozdu tipa Ostryeto-Seslerietnm Horvat. V IV. poglavju predočuje avtor važnejše gozdnogojitvenc lastnost-i domačega kostanja, ki priporočajo njegovo gojenje in pospeševanje kot gozdno drevo. Te SO; hitra rast, neomejeno debelinsko priraščanje. Izredna obnovitvena sila, globoka zakoreninjenost, močno zasenčevanje in varovanje tal, popravljanje tal z obilnim listjem, zaščita gozdnih robov, izredna odpornost proti ognju, zgodnja in obilna rodnost, visoka starost in odlična kakovost lesa. Domači kostanj je posebno prikladen za konverzijo smrekovih monokultur ia bolj ali manj čistih gozdov rdečega bora; oba gozdna tipa sta v slovenskem kontinentalnem nižavju močno razširjena. Neugodne gojitvene lastnosti domačega kostanja so: ekološka občutljivost, konkurenčna šibkost in dovzetnost za bolezni. V. poglavje nas seznanja z glavnimi načini izkoriščanja domačega kostanja. Pisec ugotavlja, da nudi kostanj tako številne možnosti izkoriščanja kakor malo-katera domača drevesna vrsta, kar je dokaz za njegovo izredno gospodarsko koristnost. Najstarejši in najbolj razširjeni način izkoriščanja je brez dvoma nabiranje okusnih plodov kot dopolnilo ljudske prehrane. 2al se je razpasla škodljiva navada, da se nabirajo plodovi tako, da se drevo z lomljenjem vej in z udarci ob deblo občutno poškoduje. Kot hrana se cenijo predvsem kostanjeve rase 2 debelim! in okusnimi plodovi (maroni idr.). Najdragocenejšo gospodarsko korist daje kostanjev les, čigar uporaba je mnogovrstna. Izkorižča se za vinogradniško kolje, kot stavbni les, za domačo obrt (izdelovanje pohištva, sodarstvo, vozarstvo itd.), kot surovina za pridobivanje kovaškega oglja in oglja za smodnik, za izdelavo sprebodnih palic, za izdelavo brzojavnih in daljnovodnih drogov, železniških pragov itd., kot kurivo in še marsikaj drugega. V novejšem času se posebno ceni kostanjevina kot odlična surovina za taninsko industrijo. Kostanjevo listje se uporablja za steljo. Nekateri načini izkoriščanja so povzročili, da je kostanj ponekod moČno nazadoval ali skoraj izginil. Največ starejSih kostanjevih sestojev je uničila taninska industrija. V VI. poglavju obravnava pisec podrobno razširjenostdomačegakostanja v Sloveniji. LR Slovenija je razdeljena na 17 gozdnogospodarskih področij in za vsako področje posebej opisuje avtor razširjenost domačega kostanja v podrobnosti, ugotavljajoč, kakšni so prlrodni in gospodarski pogoji za njegovo uspevanje, v kakšnem vegetacijskem tipu se pojavlja, kakšne so možnosti njegovega pospeševanja. Domači kostanj tvori v Sloveniji dva samostojna kompleksa (areala). kontinentalnega in submediteranskega, ki ju ločita masiv Triglavskih Alp in visoke planote Dinarskega gorskega sistema. To dejstvo omogoča, da se s strogimi zaščitnimi ukrepi prepreči oku-ženje kontinentalnega areala z endotiozo, ki je /ačela uničevati kostanj v submediteran-skem arealu. Kontinentalni areal je mnogo obsežnejši in površinsko enotnejši od submediteranskega, oba areala pa se razlikujeta tudi po nastanku (genezi), ekoloških pogojih in gozdnogospodarskih razmerah. Utemeljena jc domneva, da gre za dve različni skupini kostanjevih varietet in ras. Osrčje kontinentalnega kostanjevega področja je dolina reke Save s širokim območjem svojih pritokov, segajoč od Blejske kotline do Brežiško-krške kotline, kjer se spaja z velikim kostanjevim področjem sosedne Hrvatske. Iz svojega ilirskega središča v severovzhodni Bosni je domači kostanj po vsej verjetnosti prodiral preko doline Kolpe v Belo krajino ter na obeh straneh gorskega masiva Gorjancev dosegel dolino reke Save, v kateri se je širil proti severozahodu v območje Vzhodnih Alp. Verjetno je tudi iz Savske doline dosegel dolino Drave in Mure. V kolikor areal domačega kostanja v kontinentalnem področju ni sklenjen, so vzroki v lokalnih klimatičnih, geoloŠko-petrografskih in geomorfoloških (reliefnih) pogojih ter v kmetijskih kulturah, ki so sklenjenost kostanjevega areala marsikje pretrgale. Središče submediteranskega areala je v spodnjem delu Soške doline, od koder se širi kostanj proti vzhodu In jugovzhodu čez Spodnji in Gornji Kras v Istro in proti Reškemu zalivu. Na zahodu se veže ta areal z velikim konstanjevim področjem, ki obsega predgorje in podnožje Južnih Alp, nadaljujoč se proti vzhodu v Beneško Slovenijo in v Posočje, Areal domaČega kostanja meri ok. 56Ü.Ü0Ü ha, od česar odpade na submediteransko področje ok. 40.000 ha. Odštevši veliko površino raznih kmetijskih kultur in drugih površin, kjer ni kostanja, se skrči njegova površina na blizu 200.000 ha, kar znaša četrtino vse gozdne površine v Sloveniji. Cisto (reducirano) kostanjevo površino v gozdu ceni avtor na ok. 20.000 ha, s kostanjevimi nasadi izven gozda vred pa na približno 25.000 ha. — Zaloga kostanjevine v Sloveniji znaša nekaj več kakor I milijon m', to jc približno 1% vse lesne zaloge. Od kakih 20 gozdnih drevesnih vrst, ki so bile inventarizirane, stoji kostanj po lesni masi in razširjenosti na 7. mestu, od gozdnih listavcev pa so pred njim samo bukev, hrast (gradcn, dob, puhavec) in gaber. — Visoka absolutna udeležba domačega kostanja pri celotni lesni zalogi in njegov veliki delež pri gozdni površini dokazujeta, da je domači kostanj biološko in gospodarsko važna sestavina slovenskega gozda, ki zasluži več pozornosti in nege, J. J- DRUŠTVENE VESTI OBČNI ZBOR DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SLOVENIJE Redni občni zbor DIT gozdarstva in lesne industrije LRS je bil -). februarja t. 1. v veliki dvorani Sindikalnega doma v Ljubljani. Področne sekcije so zastopali številni delegati, pa tudi ljubljanski člani so se občnega zbora v velikem številu udeležili, tako so prisotni bodisi osebno bodisi po pooblastilih odločali v imenu 1154 članov. Od povabljenih so se udeležili občnega zbora Viktor Avbelj. član Izvršnega sveta LRS. Matevž Hace, ljudski poslanec LRS. inž. Fazlija Alikalfič, predsednik Zveze gozdarskih društev FLRJ. inž, Janko Torkar, tajnik Zveze inženirjev in tehnikov LRS in inž. Ivan Klemenčič kot zastopnik Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani. Razen imenovanih so pozdravili obČni zbor tudi predstavniki Glavne zadružne zveze LRS, republiškega odbora Sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev, republiškega odbora Sindikata lesnih delavcev. Društva agronomov. Društva ekonomistov. Uprave za vodno gospodarstvo. Kmetijsko gozdarske zbornice LRS, Združenja lesnoindustrijskih podjetij, Društva študentov gozdarske fakultete in Gozdarske srednje šole. Poročilo upravnega odbora Društveni predsednik tovariš inž. Lojze Funkl je v svojem poročilu opisal delo društva v preteklem poslovnem letu. Pri tem je svoje ugotovitve povezal s sedanjim stanjem v našem gozdnem in lesnem gospodarstvu. Poudaril je pomembnost izvajanja ukrepov za «ravnovcSenje naše lesne bilance. Opozoril je na to. da sečnje v kmečkih gozdovih še nismo dovolj obvladali. Neurejena in stihijska sečnja drevja na negozdnih tleh povzroča neposredno gospodarsko škodo, hkrati pa omogoča tudi zlorabe in špekulacije na račun gozdov. Leta 1955 je bilo na negozdnih zemljiščih posekano najmanj 300.000 m^ iesa, ne da bi bilo za takšne sečnje potrebno vlagati pro.?nje ali prijave in plačevati od izkupička v gozdni sklad. Govornik je navedel tudi uspehe, ki smo jih lani dosegli pri gojenju gozdov, pri obnovi gozdne odeje na krasu in pri urejanju gozdov ter je izrazil zaupanje v uspeh pri uvajanju hitro rastočih drevesnih vrst spričo lanskoletnega, sistematično začetega dela na tem področju. Anketa o potrošnji lesa, ki so jo lani izvršili vsi okraji v Sloveniji, kaže. da je poraba lesa za domače potrebe še vedno zelo velika, hkrati pa razčlenjuje ta les po raznovrstnosti izvora. Revizija lesnoindustrijskih obratov, ki je bila lani končana, je sicer zmanjšala kapacitete naše lesne industrije za 27%, vendar s tem še nismo dosegli potrebne stopnje redukcije. Spričo zaostrenega položaja na lesnem trgu. ki je nastal glede oskrbe lesnih obratov s hlodovino kot posledica maksimiranja cen za žagan les in povečanega povpraševanja po okroglem lesu iglavcev, je govornik opozoril na društveno uveljavljanje v zvezi s tem vprašanjem, vendar pa so se tovariši, ki delajo v lesni Industriji, za ta problem premalo zanimali. V zvezi z lanskoletnim zmanjšanjem investicijske dejavnosti je bil tudi v gozdarstvu in lesni industriji zožen obseg gradenj, V svojem poročilu je v zvezi s tem vprašanjem predsednik navedel za primerjavo, da so bili predlansko leto zgrajeni 104 km gozdnih cest, lani pa le 53 km. Ker v gostoti gozdne cestne mreže še močno zaostajamo za gozdarsko naprednejšimi državami, bomo morali v bodoče bolj skrbeti za primerne prometne objekte. Lanskoletna dejavnost našega društva, zlasti še naloge, ki se jih je lotil upravni odbor, so bile v tesni povezanosti z opisanimi razvojnimi težnjami našega gozdnega in lesnega gospodarstva. Izhajajoč iz sklepov lanskoletnega občnega zbora, jih je upravni odbor doslej že večinoma izvršil. Od preostalih nalog pa je govornik posebno omenil ureditev organizacijskega vprašanja gozdarske službe z razmejitvijo delovnega področja upravnih in inšpekcijskih organov ter gospodarskih organizacij. Odbor in društvo sta razvila svojo dejavnost zlasti na naslednjih vprašanjih in nalogah: zakonski predpisi za prehod na komunalni sistem, osnutek novega splošnega zakona o gozdovih, predpisi o razmejitvi gozda od paše, v projektiranju v gozdarstvu, o ureditvi gozdnotehnične pomožne službe ter o hudourništvu in zaščiti tal. Društvo je priredilo oziroma sodelovalo pri naslednjih posvetovanjih: o topoli v .Sremskih Karluvcih, z izvedenci FAO v Dubrovniku, o kostanjevem raku v Ljubljani, o eroziji in o finančnih vprašanjih v Beogradu. Sodelovanje na javnih prireditvah je bilo izraženo zlasti z uveljavljanjem na razstavi predelave in uporabe lesa v Ljubljani In na razstavi gradbeništva v Ljubljani. Društvo je pomagalo strokovnim društvom iz drugih republik pri prirejanju ekskurzij v Slovenijo. Tesno jc bilo društveno sodelovanje zlasti z lovsko organizacijo, z gozdarsko lovskim muzejem v Bistri in delavskim muzejem v Ravnah. Med strokovnimi vprašanji je društvo posvetilo svojo posebno pozornost in nudilo pomoč pri urejanju našega lesnega trga in pri reševanju problema drobitve lesnoindustrijskih podjetij. Izpopolnjevanje strokovnega znanja je podprlo s seminarji za inženirje in tehnike pripravnike, s pomočjo pri tečajih in izpitih za logarje in gozdne nadzornike ter s sodelovanjem pri obravnavanju vprašanja kvalifikacije gozdnih delavcev. Pri opravljanju teh nalog se je društvo povezovalo z raznimi organi in njihovimi komisijami, s sindikati, s strokovnimi društvi in njihovimi zvezami ter si Je zlasti prizadevalo okrepiti zvezo med sekcijami in upravnim odborom ter je skrbelo za skladno sodelovanje z našo zvezo. Razen konferenc, posvetovanj, predavanj, razstav, tečajev itd. smo pri društvenem delu uspešno uporabljali tudi radijske oddaje ter tisk. V preteklem poslovnem letu se je Število društvenih sekcij sicer zmanjšalo od 14 na 12, ker so se celjska in nazarska ter goriška in tolminska združile, vendar pa se je število članstva med tem povečalo, kakor se vidi iz priobčene razpredelnice. St. Sekcija Redni Izredni Skupaj 1. Triglavska.......... 46 45 91 2. Brežiška .......... 25 62 87 3. Celjska........... 77 97 147 4. Goriška ........... 24 34 53 5. Kočevska.......... 35 71 106 6. Ljubljanska ......... 32 68 100 7. Mariborska......... 70 23 93 8. 50 92 142 9. Postojnska.......... 43 69 112 10. Slovenjgraška ......... 37 62 99 II. Kranjska.......... ■A 24 78 12. Kamniška.......... 31 79 no 13. Matično društvo ....■.,.. 60 — 60 H. Trboveljska podsekcija..... všteti pri Brežicah 31 31 Gospodarski člani....... — — 60 Skupaj........... 5S4 757 1401 Stanje na zadnjem občnem zboru jU6 743 1309 Povečanje članstva....... 78 14 92 Sledilo je porofilü društvenega tajnika inž. Gregorja Kersnika, ki je opisal dejavnost upravnega odbora, organizirano v šest raznih komisij, in sicer za gozdarske in tehnične predpise, za kadre in šolstvo, za vskladitev proizvodnje in potrošnje, za mednarodne zveze, za ekonomsko finanfna vprašanja ter za pripravo kongresa in gozdarske razstave. Upravni odbor je imel 21 sej. na katerih je v minulem poslovnem letu gozdarska skupina sodelovala s povprečno udeležbo 66%, lesnoindustrijska pa samo z 48?ž. Ker so se odborniki iz lesne industrije slabo udeleževali sej, sta imeli obe skupini le 6 ločenih sej. V preteklem letu je bil sklican društveni plenum, kjer je bilo obravnavano vprašanje organizacije gozdarske službe v zvezi s snovanjem komun. Sestanek je bil dobro pripravljen in zato tudi uspešen. Upravni odbor se je povezoval s sekcijami tudi ua ta način, da so se odborniki udeleževali občnih zborov sekcij in ekskurzij, ki so jih sekcije prirejale. Društveni predstavniki dplajo tudi v odborih Centralne tehnične knjižnice. Ljudske tehnike, muzeja. Gozdarske srednje šole. Tehnične srednje šole in Vajeniške šole lesne stroke. Iz poročila blagajnika inŽ. Draga Kajfeža je bilo razvidno, da je imelo društvo 1.395.0S2 dinarjev prejemkov (158% v primerjavi s proračunom) in 1,066.159 dinarjev izdatkov (119% v primerjavi s proračunom). Izkazani višek znaša torej 328.923 dinarjev. Poročilo urednikov O društvenih revijah »Gozdarski vestnik« in »Les« sta poročala urednika inž. Miran Brinar in inž. Oskar Jug. Vkljub raznim težavam in prešibkemu sodelovanju sotrudnikov. zlasti iz prakse, sta reviji izpolnili svoj lanski delovni plan in sta izšli v normalnem obsegu, Gozdarski vestnik pa je v zvezi z dvošteviJko, posvečeno 10 letnici povojnega gozdarstva, celo presegel običajni obseg letnika za 16%. Dohodki, ki so bili pri gozdarskem vestniku predvideni z 950.000 din, so bili s pomočjo dotacij preseženi za 5S5..?90 din. Izdatki, ki so bili določeni v proračunu z 1,433.000 din, pa so bili realizirani le z l,395.3SG dinarjev. Neporavnane naročnine so močno ovirale uravnovešenje finančnega poslovanja. S pomočjo razumevanja večine naših gozdarskih organov in gospodarskih organizacij je bilo mogoče letno naročnino za revijo obdržati na 400 din, čeprav stvarni izdatki znašajo vec kot dvakrat toliko. Tovrstne dotacije so lani znašale 797.000 din, toda med podporniki našega glasila ua žalost vedno pogrešamo nekatera naša pomembna podjetja. S pomočjo čim številnejšega sodelovanja gozdarskih strokovnjakov in čim aktivnejšega prizadevanja naših sekcij pa bomo prav gotovo dosegli tudi naŠ glavni namen: še bolj razširiti krog sodelavcev in zvestih naročnikov. Delo sekcij Društveni tajnik inž. Gregor Kersnik je v referatu, setavljenem iz poročil društvenih sekcij, seznanil udeležence občnega zbora z delom sekcij. Brežiška sekcija je priredila uspešno poučno ekskurzijo v Prckmurje, trboveljska podsekcija pa v Gorski Kotar. Nekateri člani so sodelovali pri kartiranju topolovih rastišč na območju bivšega OLO Krško. Sekcija je sodelovala z organi oblasti pri organizaciji gozdarske službe pri novem OLO Trbovlje. Celjska sekcija se je 13. XL 1955 združila z bivšo nazarsko sekcijo, tako da sedaj zajema vse članstvo z območja današnjega OLG Celje. Organizirala je štiri daljše strokovne tečaje za logarje in seminar za inženirje in tehnike, ki se pripravljajo za strokovni izpit. Priredila je tudi tridnevno ekskurzijo na Gorenjsko in Goriško in na treh širših sestankih obravnavala vprašanje razmejitve delovnega področja med OLO in občinami. Na več sestankih so pretresli ekonomsko-finančno problematiko v gozdarstvu in lesni industriji, na raznih predavanjih pa so preučevali razna sodobna strokovna vprašanja. V kamniški sekciji je bila najbolj delavna lesnoindustrijska skupina, zato so bile ekskurzije in predavanja, ki so jih priredili, usmerjena zlasti na pohištveno industrijo. Sodelovali so tudi pri izdajanju glasila tovarne »Stol«. Zaradi razkropljenosti tianstva in članov sekcijskega odbora je bilo delo otežkoCcno, zato bi bilo primerno, fe bi se sekcija adružila z ljubljansko in bi se za kamniško obmobje osnovali dve podsekciji, ena za gozdarje, druga za lesnoindustrijce. Kočevska sekcija je sodelovala pri organiziranju tečajev za logarje v Dolenjskih Toplicah. Na (a način je do sedaj že 30% logarjev s Kočevskega napravilo strokovne izpite. Po terenu so prirejali predavanja o pravilnem krojenju bukovine in o pravilnem izkoriščanju lesa pri izdelavi gozdnih sortimentov. Z ekskurzijami so obiskali tovarno roto-papirja v Vidmu, Krakovski gozd in Mokrice. Na izmenjalnih ekskurzijah z območja enega na območje drugega krožka so člani lahko primerjali raznovr.stne razmere in načine dela, hkrati pa so se med seboj bolje spoznali. Člani sekcije so poskrbeli, da je lani bilo izdelano lüüoprm celuloznega lesa topole in drugih mehkih listavcev in ok. SOOOprm drv iz Jelovih in smrekovih vej, ki so jih do sedaj puščali v gozdu kot odpadke. Kranjska sekcija je v okviru Kmetijske razstave v Naklem zelo dobro uredila gozdarski del razstave. Priredili so tudi ekskurzijo na Štajersko in v Prekmurje ter izvršili priprave za logarske tečaje. Izdelali so Študijo o življenjskih razmerah delavcev s stvarnimi predlogi. Člani sekcije so se uveljavljali v komisiji za perspektivni plan gozdarstva in lesne industrije za kranjski okraj ter pri izdelavi predlogov za organizacijo gozdarske službe v komunah in okrajih. Ljubljanska sekcija je ob ätevilni udeležbi Članstva obravnavala ekonomsko Finančna vprašanja v gozdarstvu, vprašanje ureditve plačnega sistema in organizacijo gozdarske službe v komunah in pri novih okrajih. Priredili so dve ekskurziji, in sicer v trboveljski rudnik in v snežniške gozdove. Sekcija je predložila, naj bi se člani iz podjetij »Silva«, ^Silvaprodukt« In iz podjetja za urejanje hudournikov včlanili v ljubljanski sekciji. Mariborska sekcija je priredila ciklus strokovnih predavanj za pripravo na strokovne izpite pripravnikov inženirjev in tehnikov ter o raznih strokovnih vprašanjih. Organizirali so tudi petdnevno ekskurzijo v Bosno, kjer so si ogledali razne lesnoindustrijske obrate. Novomeška sekcija je priredila v Dolenjskih Toplicah veČ izvrstno pripravljenih in odlično uspelih tečajev za logarje. Pripravili so tudi dvotedenske tečaje za gozdne delavce, ki pa jih zaradi finančnih težav niso mogli izvesti. Obiskali so Lesno razstavo v Ljubljani, Gozdarski muzej v Bistri in priredili ekskurzijo na Gorenjsko, kjer so se seznanili z gozdarskimi problemi Jelovice in Pokljuke ter si ogledali tudi obrate gorenjske lesne industrije ter hudourniška dela pri Bovcu. Člani sekcije so v gozdarskih vprašanjih sodelovali z organi oblasti. Organizirali so tudi dobro uspele akcije za vključevanje novih članov, za povečanje števila naročnikov in za izterjatev zaostalih naročnin. Postojnska sekcija je tudi priredila seminarje za logarje, in sicer v Postojni in Cerknici. Članstvo se je uveljavljalo pri obravnavanju organizacije gozdarstva in lesne industrije v zvezi z novo upravno razdelitvijo in novim značajem občin in okrajev. Priredili so tudi gozdarsko veselico v korist dijakom gozdarske stroke. Mišljenja so, da bi morali ob prenosu sekcijskega sedeža v Koper ustanoviti več podsekcij. Tudi po odcepitvi članstva iz Cerkniške doline bo v postojnskem območju dovolj članov za uspešno samostojno delo. Slovenjgraška sekcija je tudi organizirala seminar za logarje in gozdne nadzornike. Za ta namen so člani sestavili tudi skripta. Priredili so tridnevno ekskurzijo v kočevske in postojnske gozdove in manjše zamei^'alne ekskurzije na lastnem območju. Vstrajno tudi nadaljujejo z izpopolnjevanjem koroške gozdarske zbirke v Ravnah in lastne strokovne knjižnice. Sekcija je omogočila dvema svojima članoma strokovni študij v inozemstvu. Člani so vključeni v svete za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskih ljudskih odborih in v gozdarski komisiji pri OLG, Triglavska sekcija je po dvakrat na mesec prirejala strokovna predavanja, kjer so zlasti obravnavali posebne razmere gozdnega in lesnega gospodarstva na območju bivšega OLO Radovljica. Tudi ekskurzijo v koüevske in dolenjske gozdove so organizirali ter družabni večer na Bledu. Uspešno so sodelovali z društvi ostalih strok in se uveljavljali pri organih oblasti zlasti v zvezi z vpraäanjcm organizacije službe ob snovanju novih občin in okrajev. Razprava o poročilih Kot predsednik nadzornega odbora je inž. Dinko Cerjak poročal, da je bilo finančno poslovanje društva in obeh revij pravilno, delovanje upravnega odbora pa vsestransko in zelo plodno. Predlagal je, naj zato občni zbor izreče odboru razrešnico in priznanje za opravljeno delo. Udcleženci so s splošnim ploskanjem sprejeli la predlog. Diskutanti so nato pri razpravljanju o društvenem delu v preteklem letu opozorili na nekatere nepopolnosti. ki bi se jim morali v bodoče izogniti. Iznešena je bila pripomba, da je bila društvena pozornost posvečana pretežno teoretičnim vprašanjem, premalo pa praktičnim. Tudi k boljši rešitvi organizacije gozdarstva društvo ni dovolj prispevalo. Glede ureditve razmer na lesnem trgu ni bilo ukrenjeno vse, kar bi za to bilo potrebno. Ponovno so disku-tanti opozarjali na pereče in nerešeno vprašanje sečnje drevja na negozdnih zemljiščih. Razmere v srednji in nižji gozdarski šoli so zelo težke in terjajo nujno pomoč. Tudi vprašanje enotnega merila pri logarskih izpitih in pri izdajanju spričeval o le-teh je potrebno čimprej odločno rešiti. Pred zaključkom diskusije je član Izvršnega sveta LRS in narodni heroj Viktor Avbelj podal svoje mnenje v nekaterih obravnavanih vprašanjih ter pojasnil stališče o nekaterih perečih nalogah. Zlasti je opozoril na to, da se različni organi pri nas ukvarjajo s problemi gozdarstva in lesne industrije; eden med njimi je tudi DIT GLl in pred njim stojijo važne naloge. Pri tem bo potrebno vlogo terenskih sekcij močneje poudariti in skrbeti, da bodo strokovnjaki našli svoje pravo mesto v zaupanem jim delovnem področju, upoštevajoč pri tem zlasti naslednja tri najodločilnejša dejstva: 1 stanje našega gozdarstva. 2. izredno močan sektor zasebnih gozdnih posestnikov in 3. disproporce med proizvodnjo in potrošnjo v lesnem gospodarstvu. Novejše ugotovitve, da nasi gozdovi niso tako zelo izčrpani, da lesne zaloge niso tako zelo siromašne in da je kmečka poraba lesa manjša, kot smo jo do sedaj presojali, nas ne smejo zapeljati k morebitni demobilizaciji v skrbi za naše gozdove, prav tako pa tudi ne morejo opravičiti morebitnih popuščanj pri omejevanju sečenj in nas ne smejo zavajati k povečanemu izkoriščanju gozdov. V ta okvir moramo uravnati tudi našo lesno industrijo Čeprav je bila doslej kapaciteta lesne industrije zmanjšana za 27%, to vendar še nc zadošča, ker na ta način še vedno nismo dosegli postavljenega cilja, razen tega pa so med tem nastale še nove kapacitete. Da bi ublažili premočno obremenitev naših gozdov, bo potrebno še nadaljevati z zmanjševanjem naših pretiranih lesnoindustrijskih kapacitet. V nadaljevanju svojega govora je tovariš Viktor Avbelj načel vprašanje zasebnega sektorja gozdne posesti, ki pomeni področje, v katerem lahko gozdarski strokovnjak najde tesnejši stik z naŠim splošnim političnim razvojem. Sektor zasebne gozdne posesti daje potuho in zasloinbo kapitalističnim tendencam in je pri tem trdovratuejši kot n, pr. naše kmetijstvo. Gozd povzroča na vasi diferenciacijo, in ne glede na strukturo kmečke posesti in prirastek, ki ga daje gozdna parcela, smemo posplošiti ugotovitev, da vsakdo skuša izčrpati iz gozda čim več koristi ne glede na to, kakšen bo njegov gozd jutri. Vsak gozdarski strokovnjak mora pravilno razumeti prizadevanje ljudske oblasti, omejevati takšne krepitve zasebnih posestnikov, ki niso zvezane s povečanjem kmetijske proizvodnje. Niso bili redki primeri, da so dobili kmetje za les po 2 do 4 milijone dinarjev, ter od tega dohodka niso plačali nikakršnega davka. Ker ima gozd splošno družbeni značaj, bo v bodoče potrebno zasebnim gozdnim posestnikom učinkoviteje preprečiti napačno in pretirano izkoriščanje gozda. Uravnavanje sečenj z doslednim izvajanjem predpisov o prepovedi samovoljnih sečenj nam je ohranilo v določenih predelih prav lepe gozdove. Kmetijske zadruge in državna podjetja bodo morala poživiti in razširiti svojo dejavnost deloma tudi g-lede izkoriščanja zasebnih gozdov in opravljanja gozdnogojitvcnlh del v zasebnih gozdovih. Tovrstna mobilizacija zadružnih organizacij naj bi bila ena poglavitnih nalog gozdarskih strokovnjakov. Potrebno bo pravilno obdavčiti in določiti primerni prispevek v sklad za .■sečnje, ki proizvajajo za tr^. Tudi režim sečenj izven gozda bo treba spremeniti in .skrbeti, da nam take sečnje ne povzročijo škode zaradi erozije in zamočvirjenja. Govoreč o disproporcu med proizvodnjo in potrošnjo lesa je tovariš AvbeSj opozoril, da ima reševanje tega vpraSaiija samo s pomočjo miksimiranja cen svoje pomanjkljivosti, prav tako pa nam lahko povzroči tudi izvedba predloga za načrtno razdeljevanje lesa nezaželen učinek. Lokalistične težnje, ki se kažejo pri nekaterih okrajih, so prav tako neučinkovite in škodljive, ker z ene strani krepijo povpraševanje po preostali lesni masi, ki je močno primanjkuje, z druge strani pa podpirajo nezdrave špekulativne težnje. Terenske sekcije DIT GLI naj pri tem s čimprejšnjo preučitvijo tega vprašanja in z utemeljeno strokovno razlago potrebnih ukrepov olajšajo njihovo izvajanje. Svoj govor je tovariš Avbelj končal z ugotovitvijo, da dosedanje druStveiio uveljavljanje potrjuje, da je bila društvena dejavnost uspešna. Smernice za bodoče delo Iz vsestranske živahne razprave, v kateri so udeleženci obravnavali dosedanje društveno delo in opozarjali na bodoče naloge, je posebna pooblaščena komisija izluščila naslednje sklepe: 1. Dosedanjemu upravnemu odboru se da razrešnica s pohvalo in s posebnim priznanjem tovarišu predsedniku. 2. V upravni odbor za naslednjo poslovno dobo so bili izvoljeni; predsednik: inž. Lojze Funkl, tajnik: inž, Gregor Kersnik, v pododbor za gozdarstvo: inž. Bogdan Žagar, inž. Anton Knez, inž. Milan Kuder, Jože Pučko. inž. Saša Bleiweis. inž. Tugomir Cajnko, inž. Drago Kajfež, vpododborza lesno industrijo: inž. Vlado Najžar: inž. Zdravko Turk, inž. Jure Hočevar, inž, Adolf Svetličič, inž, Viktor Rebolj, inž, Miloš Slovnik, inž. Dušan Dobnik, v nadzorni odbor: inž, Dinko Cerjak, dr, inž. Rudolf Pipan. Fran Malavašič; dopolnilni člani p 1 e n u m a : inž. Anton Počlvav-šek, inž. Slavko Gaberc, inž. Franjo Flach, inž. Lojze Žumer in Rudi Kremesec. 3. Delegata za Zvezo inženirjev in tehnikov LRS bosta oba podpredsednika upravnega odbora, ki bosta izbrana izmed članov odbora pri njegovem konstituiranju. 4. Za delegata društva v Zvezo gozdarskih društev FLRJ sta biia izvoljena inž. Lojze Funkl in inž. Anton Knez. 5. Glavne društvene naloge za naslednjo poslovno dobo so: a) proučevanje problemov v sektorju zasebnih gozdov in v zadružništvu, b) ureditev lesnega trga, c) obdelava ekonomsko finančnih vprašanj gozdnega in lesnega gospodarstva. Č) kongres Zveze gozdarskih društev FLRJ in d) razstava gozdarstva. 6. Potrebno je pospešeno proučevati vprašanje gozdne takse, cene lesa, zlasti hlodovine v zvezi z maksimirano ceno žaganega lesa in pripraviti ustrezen predlog. 7. V zvezi 2 nadaljnjim obravnavanjem ekonomsko finančnih vprašanj gozdnega in lesnega gospodarstva je treba nadaljevati s proučevanjem in pripravljanjem republiškega posvetovanja po izdelanem referatu in ob ustreznem upoštevanju sklepov s podobnega beograjskega posvetovanja. Hkrati naj seznani to posvetovanje tudi širšo javnost s temi vprašanji. Društvene terenske sekcije pa naj za svoje območje obravnavajo ta vprašanja. 8. Občni zbor pooblašča društveni plenum, da vskladi društvena pravila s statutom oziroma s sklepi lanskega Kongresa Zveze inženirjev in tehnikov FLRJ, ker društvo teh sklepov še ni dobilo. 9. Na društvenem plenumu naj se obravnava vprašanje postdiplomskega študija v naši stroki. 10, Glede na gospodarsko škodo, ki se dogaja s sečnjo drevja na tako imenovanih negozdnih zemljiščili. bo potrebno proučiti vprašanje te sečnje in predložiti morebitne spremembe sedanjih predpisov, ki omogočajo takšne sečnje brez sečnega dovoljenja. H. Še nadalje si je treba prizadevati, da se ukinejo lesnoindustrijske kapacitete, kjer se lesna surovina neracionalno izkorišča, ali pa tiste kapacitete, ki ovirajo o.skrbovanje sodobnejših obratov z lesom. 12. Potrebno je proučiti predpise glede izpitov za logarje i« gozdne nadzornike in izdelati primerna navodila za izpite, da bi se izognili nepraviinim ter spornim mišljenjem, in glede strokovne kakovosti logarjev in gozdnih nadzornikov ohraniti pravilno in enotno merilo. 13. Poskrbeti moramo za šolo ali za tečaje za gozdne delavce, da bi na ta način dosegli napredek in olajšali ter izboljšali izpite za gozdne delavce. 14. Strokovnim kadrom v lesni industriji, kjer je položaj veliko težji kot v gozdarstvu, moramo posvetiti posebno skrb. Posebno pa se priporoča društvenim terenskim sekcijam, da na primeren način vzbudijo lesnoindustrijskim strokovnjakom zanimanje za delo v področnih društvenih sekcijah. 15. Potrebno je poživiti društveno dejavnost članov lesnoindustrijske stroke, tako da se z reševanjem vprašanj lesnega gospodarstva aktivira delo lesnoidustrijskega pododbora in lesnoindustrijskega dela terenskih sekcij. V ta narnen je potrebno okrepiti strokovnost kadrov v lesni industriji, 16. Za dosego potrebne organizacijske enotnosti je potrebno poskrbeti, da se izvrši svoječasni sklep društvenega plennma glede razmejitve delovnega področja gozdnih gospodarstev in okrajnih uprav za gozdarstvo. 17. Sprejet je bil društveni proračun za leto 1956 in proračuna za glasili »Gozdarski vestnik« in »-Les«, ki jih je predložil bivši upravni odbor. 18. Vse vrste društvene članarine in naročnine na društvena glasila ostanejo nespremenjene, kakršne so bile v preteklem poslovnem letu, M. B. RESOLUCIJA ' IV. KONGRESA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE t (V SARAJEVU 13. do 15. XI. 1935) Kongres ugotavlja, da se naše gospodarsko in družbeno življenje razvija ob aktivni udeležbi inženirjev in tehnikov in s pomočjo delovanja organizacij, ki jih združuje Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Ce v celoti presodimo delo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije v obdobju med III. in IV. kongresom, vidimo, da je bilo uspešna. Inženirji in tehniki so prispevali, bodisi na svojih delovnih mestih bodisi v naših organizacijah, k razvoju gospodarskega in družbenega življenja velik in koristen delež. Dvignili so našo tehniško vedo in prakso na visoko raven. V tem obdobju so naše organizacije na svojem delovnem področju kot družbeni čini-telj vedno uspešneje delovale, ' Organizacije inženirjev in tehnikov naj v zvezi z bodočo stopnjo našega gospodarskega razvoja tako usmerijo svoje prizadevanje, da bodo s pomočjo raznih delovnih oblik svojih organizacij pomagale odstraniti neizogibno nastala nesorazmerja v sedanjem gospodarskem razvoju, upoštevajoč pri tem energetsko in surovinsko bazo. , V ta namen bo potrebno: — Zveza Inženirjev in tehnikov Jugoslavije naj priredi strokovno posvetovanje 6 kompleksnih problemih napredka v kmetijstvu, ki zanj skrbijo ne le kmetijski inženirji in tehniki ampak vsi tehniški strokovnjaki. — Naše terenske organizacije naj s strokovnimi posvetovanji in s pomotjo drugih oblik društvenega delovanja sodelujejo pri reševanju problemov pri razvoju posameznih gospodarskih organizacij na svojem območju, — Za obravnavanje prometne problematike bo Zveza ITJ priredila posvetovanje prizadetih strok, terenske organizacije pa bodo obravnavale vprašanja izgradnje lokalne prometne mreže in napredka lokalnega prometa. — Naša društva naj med svojim flanstvom in v javnosti popularizirajo uspehe s področja jedrske energije. — Strokovne zveze morajo ob sodelovanju z ustreznimi strokovnimi združenji in zbornicami skrbeti za kooperacijo in specializacijo v proizvodnji. — Komisije naših organizacij, ki delujejo na povečanju proizvodnosti dela, naj bolj poglobljeno nadaljujejo s svojim delom. — Pričakovani premor v tempu investicijske graditve moramo izkoristiti za bolj vsestranski in globlji študij in priprave ter za bolj vsebinsko in popolnejše projektiranje novih objektov. — Naše terenske strokovne organizacije bodo kot strokovni družbeni organi posvetile posebno pozornost vprašanjem varčevanja s surovinami, materialom in z delom ter z drugimi elementi proizvodnje v vseh njenih fazah. — Istočasno bodo te organizacije kar najbolj skrbele za nenehno izboljšanje tehnoloških procesov proizvodnje, — Plenumu Zveze ITJ se daje za nalogo, da čimprej preuči snov iz področja tehniških dejavnosti, ki jo je potrebno urediti z zakonskimi in tehniškimi predpisi in pri tem določi ustrezno prednostno razporeditev po času. — Da bi čim pravilneje izrabili sredstva, ki so namenjena za napredek gospodarskih panog, je potrebno doseči, da bodo naše ustrezne organizacije sodelovale pri upravljanju s temi skladi pri zbornicah in pri strokovnih združenjih. — Prav tako je potrebno zagotoviti udeležbo naših organizacij pri izdajanju predpisov, za katere so pristojne zbornice. — Naše sodelovanje s sindikalnimi organizacijami se mora tudi v bodoče razvijati zlasti glede vprašanj plačnega sistema, strokovne izobrazbe delavcev, proizvodnosti dela in nadaljnjega razvoja delavskega upravljanja. — Potrebno je biti v tesni zvezi z Zvezo ekonomistov, Ljudsko tehniko in drugimi družbenimi organizacijami, ki skrbijo za tehniško vzgojo. — Potrebno je skrbeti za vzdrževanje in utrditev mednarodnih zvez, ki jih imajo naše organizacije. — Pri šolanju kadrov je potrebno sodelovanje s šolskimi organi upravljanja. — Učne načrte, programe in metode poučevanja moramo prilagoditi praktičnim potrebam. hkrati pa upoštevati zahtevo, da bo mogoče šolanje končati v predvidenem roku. — Na srednjih in strokovnih šolah in na tehničnih fakultetah naj se preuči vprašanje uvajanja postdiplomskega študija. — Strokovne zveze naj izdelajo program stvarnih ukrepov za izboljšanje strokovnosti povojnih letnikov z zvišanjem splošne strokovne ravni in s specializacijo. — Zveza ITJ naj bo odgovorna za načelno rešitev problema pripravniškega staža za inženirje in tehnike. — Strokovne zveze naj izdelajo program in navodila za opravljanje pripravniškega staža v svoji stroki. Društva, ki so organizirana po območjih, naj skrbijo in kontrolirajo, da bo pripravniški delovni staž pravilno izvajan, — Zveza ITJ tiaj poskrbi, da bodo zanesljivo izdani predpisi o določanju dejavnosti inženirjev In tehnikov. Na ta ua^in bo urejeno vprašanje delovnih mest, vloge in strokovne odgovornosti inäctiirskofchniäkih strokovnjakov. Na tako dolofena mesta ne bo vet mogoče razporejati nestrokovnjakov. _ Inženirje in tehnike, ki so zaposleni neposredno v proizvodnji, je treba obravnavati kot neposredne proizvajalce. _ Pri organih državoe uprave, ustanovah, šolah in družbenih organizacijah naj se zaposlijo le tisti tehniški strokovnjaki, ki so položili strokovni izpit. — Zveza ITJ naj skupno s Centralnim svetom SSJ poskrbi, da bo vprašanje starejših tehniških strokovnjakov in delavcev rešeno v korist proizvodnje in v skladu z njihovo strokovno izobrazbo. — V zvezi z navedenimi nalogami zahtevamo, da se naše organizacije pooblastijo ter se jim priznajo pravice, dodeljevati proizvodom kakovostni in zašEitni znak, organizirati in izvajati strokovne izpite za tehniške kadre, določati obvezni spisek revidentov. predlagati ga organom, ki so pristojni za revizijo investicijskih programov in projektov ter sodelovati v komisijah za revizijo po določenih zastopnikih. — Vprašanju nagrajevanja inženirjev in tehnikov je potrebno posvetiti posebno skrb in prejemke vskladiti z vrednostjo dela, ki ga opravljajo na svojem delovnem mestu. Zlasti je potrebno urediti nagrajevanje tehniških strokovnjakov pri opravljanju pripravniškega staža. — Organizacije IT morajo nenehno skrbeti za strokovno zavest svojih članov in izkazovati priznanje tistim, ki tako zavest kažejo, tiste, ki je nimajo, pa grajati. — Potrebno je predpisati načela za enotno kalkulacijo, da bi bila na ta način mogoča stvarna cenitev rentabilnosti investicijskih objektov. Plenum Zveze bo izdelavo teh načel zaupa! posebni komisiji, ki jo bo v ta namen sestavil. — Se posebno je potrebno urediti položaj inženirjev in tehnikov, predavateljev na srednjih strokovnih šolah, da bi na ta način srednjim strokovnim šolam zagotovili dobre predavatelje. fv PREDPISI \ UREDBA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O SEČNJAH GOZDNEGA DREVJA (Uradni list LRS. Št. 6 z dne 8. 111. 1956) 1. člen Prvi odstavek 6. člena uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS, št. 30116/54) se spremeni tako, da se glasi: »Sečni nalog izda okrajna uprava za gozdarstvo, če je to potrebno iz gozdnogojitvenih ali gozdnovarstvenih razlogov po 13. oziroma 20. členu zakona o gozdovih ali po drugih posebnih predpisih ali če to naroči pristojni višji državni organ iz razlogov državne varnosti.« 2. člen V 9. členu uredbe o sečnjah gozdnega drevja se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »V sečnem dovoljenju ali sečnem nalogu, s katerim se da dovoljenje za sečnjo večje količine lesa ali za sečnjo lesa pomembnih vrst drevja, se zato, da se zagotovi strokovno pravilna sečnja, lahko predpiše, da sme izvršiti sečnjo samo gozdno gospodarstvo, kmetijska zadruga aH druga gospodarska organizacija, ki jo določi okrajna uprava za gozdarstvo. V vsakem primeru je treba izvršiti sečnjo po strokovnih gozdnih delavcih.« 3. člen V L2. Členu uredbe o sečnjah gozdnega drevja se na koncu prvega odstavka doda nov odstavek, ki se glasi; »V sečnem nalogu se lahko predpišejo tudi ukrepi, našteti v drugem ia tretjem odstavku 9. člena.« 4. člen Drugi odstavek 17, člena uredbe o sečnjah gozdnega drevja se dopolni tako, da se doda drugi odstavek, ki se glasi; »Okrajni ljudski odbori lahko iz splošnih gospodarskih razlogov predpišejo s svojim odlokom, da se uporabljajo na območju vsega okraja ali na delu okraja za taka gozdna drevesa tudi odločbe te uredbe o sečnem dovoljenju, sečnem nalogu in o odkazovanjn iesa, razen za gozdna drevesa na vodnih zemljiščih, ki so pod upravo vodnogospodarskih organov, na vrtovih, dvoriščih in v parkih.« 5. člen V IS. členu uredbe o sečnjah gozdnega drevja se 1. točka dopolni tako, da se glasi: »1. kdor ne izvrši ukrepov, ki se mu predpišejo po drugem ali tretjem odstavku 9. člena ali po prvem odstavku 12. člena te uredbe.« 6. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Ljubljana, dne 6. marca 1956. Št. U-25/1-56 Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik; Boris Kraigher 1. r. UREDBA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE ZA IZVRŠEVANJE ZAKONA O OMEJITVI PREDELAVE LESA IGLAVCEV (Uradni list LRS, št. 6 z dne S. III. 1956) 1. člen 1. člen uredbe za izvrševanje zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev (Uradni iist LRS, št. 30-115/54) se spremeni tako, da se glasi; »Srednji premer, pod katerim je po 2. členu zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev prepovedano žagati hlodovino iglavcev, se določi za vse okraje na 22 cm«. 2. člen Prvi odstavek 2. člena uredbe se spremeni tako, da se glasi: »Za izjemo od prepovedi tesanja tramov iz okroglega lesa iglavcev po 3. členu zakona je dovoljeno za fastne potrebe gozdnega lastnika; 1. tesati ustrezni les iglavcev za napravo škarnikov oziroma škarjevcev (špirovcev«); 2. tesati tramove v krajih, kjer bi bilo drugačno izdelovanje ali predelovanje nesorazmerno dražje zaradi visokih spravilnih aH prevoznih stro.škov do žage in nazaj«. 3. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St, U-23/1-56 Ljubljana, dne 6. marca 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik; Boris Kraigher 1. r. f ODLOK O NAJVIŠJIH PRODAJNIH CENAH SMREKOVE IN JELOVE HLODOVINE ZA ŽAGANJE [Uradni list LRS, ät. 6 z dne 8. III. 1956) 1. Za smrekovo in jelovo lilodovino za žaganje se dolüii najvišja prodajna cena 8500 din. Cena velja za I tn^ franko skladiäfe industrijskega žagarskega obrata ali pa franko vagon. Kot hlodovina se razume hlodovina za žago nad 22 cm srednjega premera. 2. Za hlodovino v dolžini od 8 ra do tO m se priračuna k najvišji ceni iz 1. to£ke dodatek 15%, za hlodovino v dolžini nad 10 m pa dodatek 20?«. 3. Kdor prodaja ali kupuje hlodovino za iago nad ceno, ki je predpisana s tem odlokom, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 din, Ce stori prekršek pravna oseba, se kaznuje 7. denarno kaznijo do 1,1)00.000 din, poleg pravne osebe pa tudi odgovorni predstavnik oziroma uslužbenec pravne osebe z denarno kaznijo do 10.000 din. i. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, St. U-5t/l-56 Ljubljana, dne 6. marca 1956. IzvrSni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher I. r. ODLOČBA O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH ZA NEOBDELAN IN OBDELAN LES V Uradnem listu FLRJ št. 23 z dne 1. 6. 1955 je bila objavljena odlofba, iz katere povzemamo naslednja določila: I. Zvezna komisija za standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarde: 1. vrste lesa...................JUS. D.A0.050 2. struktura lesa . ;...............JUS. D.B0.020 3. napake lesa..................JUS. D.BO.021 4. razvrstitev in merjenje neobdelanega in obdelanega lesa . . JUS. D.B0.022 5. okrogel tehnični les — jambori...........JUS. D.Bl.020 6. okrogel tehnični les — piloti............JUS. D.Bl.021 7. okrogel tehnični les — ladijski les..........JUS. D.Bl.022 S. okrogel tehnični les — rudniški les.........JUS. D.Bl.023 9. okrogel tehnični les — les za predore..........JUS. D.B 1.024 10. okrogel tehnični les — drogovi za odre . .......JUS. D.B1.02S II. okrogel tehnični les — les za lesno volno.......JUS. D.B 1.026 12. okrogel tehnični les — drogovi za vode.......JUS. D.B2.020 13. okrogel tehnični les — droben tehnični les......JUS. D.B3.G20 14. okrogel in klan les — kolarski les.........JUS. D.B3.021 15. hlodi — hlodi za furnir F (listavci)........JUS. D.B4.020 16. hlodi — hlodi za furnir F (iglavci).........JUS. D.B4.021 17. hlodi — hlodi za luščenje L (listavci).........JUS. D.B4.022 18. hlodi — hlodi za luščenje L (iglavci) .........JUS. D.B4.023 19. hlodi — hlodi za vžigalice S (listavci)........JUS. D.B4.024 20. hlodi — hlodi za vžigalice S (iglavci)........JUS. D.B4,025 21. hlodi — hlodi za pragove P (listavci).........JUS. D.B4.026 22. hlodi — kombinirani hlodi............JUS. D.B4.02" 23. hlodi — hlodi za žaganje (listavci).........juS. D.B4.028 24. hlodi — hlodi za žaganje (Iglavci)..............JUS. D.B4.029 25, les za celuiozo in lesovino.............JUS, D,B5,020 20, taninski les..................JUS. D,B,5.021 27. les za suho destilacijo..............JUS. D.B5,022 28. les za kurjavo , , . , '.............JUS. D,B5.023 29. tesan les iglavcev................JUS, D.B7.020 30. klau tehnični les — les za doge, ščetarske izdelke in držaje . JUS. D.BS,020 31. predelava lesa.................JUS. D.CO.020 32. furnir .....................JUS. DlCä.020 33. vezan les...................JUS. D.C5.021 34. železniški pragovi................JUS. D.Dl.020 36. železniški pragovi za kretnice...........JUS. D,D1.021 36. železniški prag:ovi za mostove...........JUS. D.D1.022 37. parket....................JUS- D.Dä.020 38. lesna volna..................JUS. D.D6.020 Gornji jugoslovanski standardi so objavljeni v posebni izdaji Zvezne komisije za standardizacije, ki je sestavni del te odločbe II. Ti jugoslovanski standardi veljajo od 1. julija 195.5. III. Z dnem, ko začnejo veljati ti standardi, nehata veljati jugoslovanska standarda — neobdelan les —■ JS 1001 in JS 1002, predpisana z odločbo o obvezni standardizaciji za neobdelan les (»Uradni list FLRJ« št, 38/47). St. 1785. Beograd, 23. maja 1955. Predsednik Zvezne komisije za standardizacijo; Ing. Slavoljub Vitorovič s. r. ODLOČBA O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH ZA ŽAGAN LES IGLAVCEV IN LISTAVCEV (Uradni list FLRJ št. 34 z dne 27. 7. 1955) 1. Zvezna komisija za standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarde: borov žagan les..................JUS. D.Cl.040 jelov — smrekov žagan les..............JUS. D,Gl.041 ladijski pod...................JUS. D,Gl.042 hrastov žagan les.................JUS. D.Gl.021 bukov Žagan les..................JUS, D.Cl.022 javorov žagan les.................JUS. D.Cl,023 jesenov žagan les.................JUS. D.Gl,024 brestov žagan les.................JUS. D.CI.025 gabrov žagan les .................JUS. D.Cl.026 orehov žagan les .................JUS, D.Gl.027 žagan les sadnega drevja: kostanjev, jerebikov, oskorlšev, češ- njev, višnjev, hruško v In breskov..........JUS. D. G 1.028 jelšev žagan les..................JUS. D.Gl.029 brezov žagan les..................JUS. D,Cl.030 lipov žagan les..................JUS. D.CI.031 topolov žagan les.................JUS. D.Gl.032 vrbov žagan les..................JUS. D.Cl.033 Gornji jugoslovanski standardi so objavljeni v posebni izdaji Zvezne komisije za standardizacijo, ki je sestavni del te odločbe. 2. Ti jugoslovanski standardi veljajo od 15. avgusta 1955, 3, Z dnem, ko zaEno veljati gornji standardi, nehata veljati jugoslovanska standarda za žagan jelov in smrekov les, JS 1003, in žagan borov les, JS 1004, objavljena z odločbo o obveznem standardu za žagan les iglavcev (»Uradni list FLRJ« št. 38/47). St. 2656. Beograd, 18. julija 1955. Predsednik Zvezne komisije za standardizacijo: ing. Slavoljub Vitorovič s. r. ODLOČBA O UPRAVI GOJITVENIH LOVIŠČ LRS KOT FINANČNO SAMOSTOJNEM ZAVODU V Uradnem listu LRS, št. 8 z dne S. 3. 1955 je bila objavljena odločba, iz katere navajamo naslednja določila: 1. Uprava gojitvenih lovišč LRS, ki je bila z :odločbo vlade LRS št. S-70/1-53 z dne 27. januarja 1953 ustanovljena kot gospodarska ustanova s samostojnim financiranjem, nadaljuje z delom kot finančno samostojen zavod. Sedež zavoda je v Ljubljani. 2. Zavod upravlja in vzdržuje gojitvena (vzorna) loviSča ozirorna .posam.ezne izločene vode aH dele ribiSkih okolišev ter goji plemenito divjad in ribe. 3. Uprava gojitvenih lovišč LRS gospodari z vsem premoženejem, s kate.rim je gospo-dairila doslej. 4. Zavod ima tele sklade: 1. sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev (sklad za nagrade). 2. sklad za nadomestitev in dop'olnitev osnovnih sredstev in za velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev), 3. gojitveni sklad. 5. Upravo gojitvenih lovišč LRS vodi direktor. Direktorja imenuje organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda. 6. Plače uslužbencev in delavcev zavoda se določijo po posebnih predpisih, ki jih izda ■ Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. 7. Za zadeve in naloge Uprave gojitvenih lovišč LRS je pristojen Državni sekretariat za gospodarstvo LRS. 8. Ta lodločba velja od 1. januarja 1955, St. 168/3-55 Ljubljana, dne 2G, februarja 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik; Marijan Brecelj 1- r. VAROVANJE POMLADKA PRI SEČNJI IN SPRAVILU Ing". Franjo K o r d i ä (Idrija) Sečnja zrelega drevja in izdelava gozidnih sortimentov sta končna stopnja prvotne, Lkraiti pa tudi začetna stopnja drugotne goiadne proizvodnje. S sečnjo dosežemo ekonomski cilj, ker iz sto let kopičenega lesnega sklada ustvarjamo uporabno vrednost, obenem pa gradimo temelje za 'razvoj mladega drevja, ki je doslej raslo v varstvu starih dreves. Zato je za bodočo rast mladja in mladega drevja odločilno, kako opravljamo sečnjio zrelega drevja in izdelavo gozdnih sortimentov. Ni vseeno, ali nam bo po sečnji ostalo gosto mladje, iz katerega bo mogoče vzgojiti lepo raščen in kakovosten sestoj, ali pa le redka slaba mlad, kjer bi bili gojitveni ukrepi brez prave koristi. Sečnjo moramo opraviti tako, da pri tem ohranimo gosto strnjeno mladje, ki nam ob nenehni in pravilni umetni ter zdravi naravni selekciji jamči za proizvoidnjo kakovostnega lesa. To pa bomo dosegli le takrat, če bomo zrelo drevje pravočasno in pravilno posekali. Gozdarski strokovnjaki, ki bodo skrbno uporabljali pripomočke sodobne tehnike in fcodo znali vzgajati dobre gozdne delavce, voljne izpolnjevati navodila gozdarjev, 'bodo zlahka kos itej nalogi. Čas sečnje Pri oplodni ali postopni skupinski .sečnji je potrebno opraviti posek pravočasno, oziraje se pri tem na višino mladja, ki pri bukvi ne sme presegati 50—70 cm, pri smreki in jelki pa 1 m. Sečnjo in spravi'lo — tako iglavcev kakor listavcev — moramo opravljati izključniO po zimi t. j. v obdobju med oktobrom in marcem, ko sokovi ne krožijo v drevju in je les prožnejši kot drugače. Mladje se takrat pri sečnji in spravilu laže upogiba in zato pri delu manj ovira, pozneje pa se zopet samo vzravna v prvotno lego. Ce zapade razen tega še zadosti snega, ki prekrije dobršen del mladja, so pač ustvarjeni vsi 'pogoji, da s pravilno sečnjo ohranimo pomladek. Pri tem nam bo delo v veliki meri olajšano in brez posebnih ukrepov omogočena večja storilnost. Posebni ukiepi pri sečnji in izdelavi Ce sečnje na pomlajenih površinah ne opravimo pravočasno, bo pomladek tako zelo zraste!, da bomo morali pri zamujeni sečnji uporabiti posebne ukrepe. V povojnih letih se je nabralo veliko primerov, da mladja nismo pravočasno osvobodiii izpod zrelega drevja. Pri visokem mladju moramo zlasti paziti na smer podiranja drevja. Na nagnjenem in strmem iterenu ne smemo nikoli podirati drevja navzdol, temveč vedno le navzgor ali pa v stran, ker udarna moč drevesa ni odvisna le od njegove teže, ampak tudi od dolžine poti, Ici jo napravi drevo pri svojem padcu na tla. Z dolžino poti se povečuje hitrost padajočega drevesa. Pri podiranju navzdol je zaradi tega udarna moc drevesa nekajkrjit večja, kot pri podiranju navagor. zato drevo v prvem primeru neprimerno močneje poškoduje pomladek kot v .drugem. Toda drevo, ki ga na zelo strmem terenu poderemo navzgor ali v stran, prav rado zdrči po strmini in pri tem hudo poškoduje pomladek. bodisi da ga pri drsenju poruje, bodisi da mu odrgne mlado lubje. Drevo, ki smo ga podrli navzgor, navadno zdrkne po strmini s spodnjim koncem, t. j. z ritino naprej, podrto v stran pa zdrkne s s.podnim koncem v loku navzdol. Tako drčanje drevja pri sečnji je torej za pomladek zelo Škodljivo, zato ga moramo .preprečiti. To dosežemo na ta način, da pred sečnjo privežemo krog koreničnika jekleno vrv in jo pritrdimo na sosednje višje stoječe drevo. Prav dobro obvarujemo pomladek, če ga pred sečnjo razgrnemo. Seveda je potrebno najprej določiti smer, kamor nameravamo podreti drevo. Delavci morajo biti idobro izkušeni, zlasti, kadar imamo opraviti z nagnjenimi drevesi. Po tleh v določeni smeri padca razgrnejo delavci mladje navzven v obe strani, ga ■upognejo in nekoliko povežejo s isrobotom ali pa z medsebojnifm povezovanjem vej z dveh sosednih stebelc. Na ta način nam drevo pri padcu navadno ne bo polomil-o mladi, ampak jo bo le še nekoliko bolj upognilo k tlom. Drevo udari pri nerazgrnjenem, po konci stoječein mladju po njegovih vrhovih in jih polomi. Ce vidimo, da drevesa pri sečnji ne bonio mogli podreti v zaželeno smer, ampak v gosto mladje, bomo škodo uUažili na ta. način, da goščo preredčimo in iz nje izsekamo .posamezne mladike, v .prvi vrsti iti-ste, ki so močno vejnate in košate. Če raste v smeri predvidenega drevesnega padca močan podrastek, lahko le-ta spremeni smer padajočega drevesa in .povzroči še občutnejšo škodo, zato ga raje prej posekamo. Drevje, ki je dalj Časa rastlo v moČno pretrganem .sklepu, n. pr. pred končnim posekom pri oplodni sečnji, .postane zelo košato, zato ga skoraj ni mogoče podirati brez škode, če pri tem o.pustimo .določene izredne ukrepe, t. j. 'kleščenje naijbolj razraščenih vej na drevesu, ki je namenjeno za sečnjo. To delo pa je zelo nevarno, zato ga smejo opravljati le spretni in dobro izurjeni delavci, opremljeni s plezalnimi napravami in varnostnimi pasovi. Ta način pa ima tudi svojo slaibo stran, in sicer v tem, da .okleščeno drevje udari z večjo silo po tleh, torej tudi .po mladju, ker zaradi manjšega odpora pri padcu doseže vecjo hitrost. Zato je pravilno, .da moramo podirati drevje po najkrajši poti, zlasti važno pri okleščenem drevju. V višinskih predelih, kjer zapade veliko snega in le-^ta pozneje zmrzne, lahko opravimo sečnjo .brez škode, če puščamo visoke panje. Ko sneg na površju zmrzne, poidiranio .drevje tako, .da napravimo .rez nad snežno površino in puščamo pri tem do 2 m visoke panje. Kidanje visokega snega se nam pač ne izplača, ker bi na ta način dva delavca podrla komaj po eno drevo na dan. Razen tega pa je pri jelki in bukvi spodnji del debla itak bolj primeren za celulozo. Pri visokem snegu drevo ne poško.duje mladi, ki je pokrita s snežno odejo. Z odmetavanjem snega pa bi pomladek več ali manj poŠikodovaLi, razen tega pa bi luknje, ki bi jih najpravili o.koli panjev, ovirale spravilo po snežni površini, ko so razmere za spravljanje lesa iz gozda najprimerneijše. Visoke Store pa posekamo, (ko. sneg skopni in vegetacija še miruje. Pri tem pridobljeni les moramo s prenašanjem ali s previdnim spuščanjem čim prej spraviti iz poraladka. V gospo.darsiki enoti Idrija II. oddel. 70 smo leta 1953 prav uspešno uporabili ta način sečnje in spravila. V visokem in gostem .pomladku je zelo oitežkočena izdelava posekanih dreves. Delavci se težko gibljejo, izato je .storilnost manjša, hkrati pa poškodujejo mladje vkljub temu, .da mu skušajo čira bolj .prizanesti. 'Zlasti je težavno izdelovanje bukovih sortimentov, med katerimi je največ klanega lesa, ki ga je treba zložiti v skladovnice. V gostem mladju ni mogoče cepiti in skladati, pa tudi ni vedno blizu Tnanjših jas, kjer bi to delo laže opravili. Skladovnice, ki so v gozdu le en meter visoke, zavzemajo večje površine in -bi z njimi pokončali zelo veliko mladja. Tudi pri lupljenju iglavcev nas bo gost in velik pomladek oviral, oziroma bo pri tem delu mioino trpel. V gozdu, kjer je gosta in visoka mlad, se moramo torej pri izdelavi posekanega drevja omejiti le na najpotrebnejäa dela, t., j. na kleSčenje vej in razža-govanje. Deblo najprej razžagamo na standardne in kakovosti ustrezajoče dolžine v hlode, ostale dele debla in veje pa razžagamo na poljubne dolžine, ki so za Nad 2 m visoko bukovo mladje po uspešno opravljenem končnem poseku. V poletju bo potrebno že čiščenje [Foto; G. U. Idrija) spravilo najbolj primerne. Vse drugo delo, kot žaganje, kalanje, beljenje in skladanje v skladovnice pa opravimo izven sečišča, na mestih, kjer je za delo in za les dovolj prostora. Ko smo izdelavo končali, zložimo veje priaiierino na kupe, pri čemer pa pogosto delamo napake. To delo moramo včasih opravljati v nizkem in visokem mladju, ki ga pozimi idocela pokriva snežena plast. Razen tega delavci radj mečejo veje na zelo široke kupe, kakor jim je pač priročneje, ker skušajo delo čim hitreje in čim bolj .preprosto opraviti. Toda število in veličina kupov sta za rast pomladka zelo važna in obenem vplivata na plodnost gozdnih tal. V visokem mladju maramo zlagati vejevje v več manjših kupov, ker je tam to mogoče brez posebne škode za pomladek; v nizkem mladju, ki se včasih v inegu niti ne vidi, pa so primernejši večji in redkejši kupi, ker bi a množico manjših kupov uničili več mladik. Tudi malošitevilne veje lahko skrivijo pomladek, če 'ležijo na njem in ovirajo rast sosednjih mladik. Večje veje moramo razsekati in jih nato vzdolž zložiti v kupe. Ko spomladi sneg skopni, moramo sečišče pregledati in veje, ki so morebiti ostale razmetane po mladju, zložiti na kupe. Prav ta'ko moramo sečišče pregledati tudi pioleti in pripraviti vse potrebno za prvo čiščenje mlade gošče. Pri tem izsekamo vsa polomljena ali močno prepognjena drevesca (ki se niso zravnala, potem ko je bil les spravljen iz g-oada), v kolikor svojim sosedom ovirajo rast. Hkrati pa odstranimo iz golče nezaželene drevesne vrste, slab predrastek in nekatera manj vredna drevesca. Posebni ukrepi pri spraviJu Spričo skrbi za varstvo pomladka naletimo pri spravljanju lesa iz gozda še na hujše težave, kot pri sečnji in izdelavi. Pri item nam navadno delajo preglavice obsežnost in teža sortimentov, o.blikovitost gozdnih tal in prizadevanje, da bi pri spravilu izkoristili samoležno silo. Vse to terja pri spravilu s pomlajenih površin večjo previdnost in preiidarnast ter uporabo .sodobnejših naprav. ® (D V idrijskih gozdovih prav uspešno uporabljajo motorne izvleke z gosto mrežo no.silk. Glavna nosilka (l) poteka diagonalno preko sečišča. Po njej vozijo dosegljive lesne Sortimente s sečišča neposredno na skladišče (S). Po zbiralnih nosilnih vrveh, ki so radivek-torsko razporejene po sečišču (2, 3, 4, 5, 6), odvažajo les do prekladalne postaje (7), kjer ga preložijo na glavno nosilko (1) in po njej potegnejo na skladišče (SJ. — Za izvlek so zgradili lesen (»idrijski«) voziček izvirne konstrukcije, ki ga vlačilka, speljana čez kolesce na lomni točki (7), lahko vleče po vseh zbiralnih nosilkah, — Ta način spravila lesa iz gozda je uporaben za privlačenje in spuščanje lesa ter omogoča številne kombinacije, pač glede na terenske razmere in iznajdljivost. Z zimskim spravilom lesa iz gozda bo pomladicu zelo prizanešeno, ker je takrat mladje, ki ni previsoko, varno shranjeno pod snežno odejo. Lesni sorti-menti, ki drčijo po snegu, se ne zadirajo v tla in ne rujejo pomladka, zato pri zimskem spravilu praviloma ne bo treba toliko paziti na mladje, kot sicer. Pri višjem ali celo prav visokem pomladku, Ici Štrli iz sneg-a, pa bomo marali ravnati skrbneje. Višje mladje je namreč manj prožno in se med spravilom lomi; največkrat se tako zvije, da se ne more več vzravnati; pogosto pa je lubje tako močno ranjeno, da se mladike posušijo. To se dogaja zlasti na strmem terenu, kjer lesni sortimenti drčijo z veliko hitrostjo. V teli primerih se moramo na vsak način izogniti takim načinom ročnega spravila, ki izkoriščajo samotežno silo. Najuspešnejše spravljamo les z gosto pomlajenih površin, zlasti kadar je po-mladek že visok, z motornim izvlekom, bodisi, da les vlačimo navkreber, bodisi, da ga spuščamo navzdol. Pri tem pa moramo na vsak način postaviti gosto mrežo nosilnih vrvi, da lahko takorekoč vsak kos lesa .dvignemo neposredno s tal. Tudi glede na ekonomski račun je ta način spravila primeren. Za montiranje nosilke, dolge 400—600 m je ipotrebno največ 4—8 dnin; zato lahko žico prestavljamo tako na gosto, da s posamezno linijo zajamemo .po 5U—70 m® lesnih sor-tinientov. Na strminah, kjer s katerega koli vzroka ne moremo Sipravljali lesa z motornim izvlekom, uporabljamo vitel za spuščanje lesa, ki lahko vsaj deloma obvaruje po-mladek. Na ravnem ali na zmerno nagnjenem terenu, .kjer spravljamo les le z živino ali pa uporabljamo ročno spravilo, moramo skrbeti, da drče in vlake ne bodo preširoke. Zato ne smemo dovoliti, da bi se na manjšem prostoru nabralo veliko lesa. Pri množinskem s.puščanju lesa drči le-ta v širokih pramenih, močno razširja drče in brez potrebe na široko uničuje pomladek. Kadar ,pri spravilu uporabljamo konje, naj si bo to za izvlačenje ali za prenos, moramo konjem nadeti nagobčnike, ker drugače tudi pri delu neprestano objedajo mladikam vršičke im na ta način delajo veliko škodo. i Uspešna sečnja in spravilo lesa na pomlajenih površinah sta mogoča le takrat, če pri tem uporabljamo, izurjene in zanesljive delavce in če delo vo'dijo dobri [ i f". ' - Bujna pomladitev z bukovjem. Ostanek starega sestoja preti končnim posekom, (Foto: G. U. Idrija) strokovnjaki. Delavce moramo tudi primerno denarno spodbuditi, da bodo upoštevali vse ukrepe. Ui so potrebni. Če bomo obvarovali pnmladek, bomo močno ^boljšali kakovost gozdne proizvodnje in tako posredna tudi relativno znižali proizvodne stroške. Na ta način bomo šli v korak z drugimi proizvodnimi panogami, ki s posebnim nagrajevanjem na različnih delovnih področjih skušajo poceniti proizvodnjo. Saj bomo z varovanjem pomladka pocenili gozdno proizvodnjo, ker bodo spr.ičo zdravega pomladka nepotrebna pogozdovanja in z njimi zvezana druga dela. Bodoči sestoj, ki se ibo razvil iz dobro ohranjenega pomladka, pa nam bo dal dragocen les. Večje stroške, nastale zaradi opisanih posebnih ukrepov pri sečnji in spravilu, pa bo poplačal material že iz prvih redčenj tako obvarovanih kvalitetnih sestojev. Pripomba uredništva Opisani ukrepi niso teoretično razpravljanje, marveč uspeäni in hvalevredni prijemi za ohranitev mladja, ki jih gozdna uprava v Idriji opravlja že od leta 1953. Vezanje debele .pred sečnjo na strmem svetu, podiranje v izredno visokem snegu in spravilo lesa z žičnim vlačilcem v zelo ozkih pasovih so ukrepi, do katerih je prišla gozdna uprava s tesnim sodelovanjem celotncga kolektiva. Izredno visoka mlad se je razvila zaradi premočnih redčenj srednjedobnih sestojev, ki so jih izvršili že pred desetletji. VPLIV SEČNE DOBE IN MANIPULACIJE S HLODOVINO NA KAKOVOST ŽAGANEGA LESA Ing. Ivan Ju van (Podvelka) Vpražanje razmeroma slabe kakovosti žaganega lesa iglavcev, ki ga po5i-lajo naši žagarski obraiti v izvoz, zlasti na domači trg, postaja zadnje čase zelo pereče. Občutno pomanjkanje žaganega lesa na domačem trgu sicer omogoča prodajo tudi najslabšega 'blaga, vendar se nam bo uporaba slabega lesa v gradnjah kmalu maščevala, ker bodo takšni objekti kratkotrajnejši kot sicer. Brez dvoma izkoriščajo inozemski kupci našega lesa nizek odstotek kakovostnega žaganega lesa kot pretvezo, da ponujajo nižje cene tudi za boljši les ali pa vključujejo v isto ccno dva ali tri kakovostna razreda žaganega lesa, vse to seveda v škodo našega lesnega trga. Kupci ali .prevzemalci navadno dolžijo žagarske obrate, čeŠ da proizvajajo slabo 'blago. Žagarski obratovodje .pa se zgovarjajo zlasti na kakovost hlodovine. Navadno tičijo vzroki za slabe deske v slabi hlodovini in v žagarskem obratu. Pri svojem obravnavanju se bora omejil le na v.prašajije, kako 'lahlio z različnimi postoipki pri gozdni eksploatadji vplivamo na zboljšanje kakovosti žaganega lesa. Na žagarske obrate se bom ozrl le glede krlišč in .skladišč za žagan les. Opažanja in ugotovitve, ki jih navajam, se nanašajo zlasti na pohorsko območje srednje Dravske doline, 'kjer so v večini iglavci (7 : 3}. Letne sečnje na tem območju nam kažejo, da odpade na hlodovino kot surovino za žagan les 65 do 75% vsega tehničnega lesa iglavcev. Prej je bil tä delež večji, v bodoče pa ie bo moral Se zmanjšati zaradi večje potrebe po celuloznem in jamskem lesu. Les iglavcev na splošno, zlasti pa smrekovina, je zelo občutljiva in podvržena naglim spremembam kvalitete, saj je znano, da škodljivci kot so razne gniloživke, insekti ter mehanične okvare lahko očutno in hitro poslabšajo kakovost hlodovine, v skrajnih primerih .pa docela spridijo lesne izdelke, ki jih pridobivamo iz hlodov. Menim, .da pri gozdni eksploataciji najmočneje vplivajo na kakovost hlodovine sečna doba, krojenje, ležanje oziroma sušenje lesa v gozdu in vskladišče-nje 'lesa ob kamionskih cestah, zalo bom posvetil tem činiteljem največ pozornosti. Doslej za ta vprašanja nismo zadosti skrbeli, zlasti ne v času velikih planskih sečenj, v prvi vr^ti iglavcev. Saj takrat ni bilo mogoče za iglavce (podrobneje določati časa sečnje, ki bi bil za dober žagan les najbolj primeren. Še manj pa smo se takrat utegnili ukvarjati z vprašanjem, kdaj sta spravilo in prevoz lesa iz gozda najprimernejša, saj nam naše redko omrežje cest in gozdnih poti, po katerih bi lahko les .prevažali v vseh letnih časih, ni omogočalo tovrstne izbire. Krližča na žagah so bila skoraj vedno prenapolnjena, zato les ni prišel pravo-čas.no pod žago in hlodovine nt bilo mogoče sontirati, da bi tisto, ki se bo najprej pokvarila, čim prej razžagali. Sedaj, ko sekamo skoraj normalni etat hlodovine in ko je žagars.kih o.bratov v izobilju, ter so se tudi izboljšali činitelji, ki omogočajo pravočasen izvoz lesa, je potrebno podrobneje proučiti vse momente, ki še vplivajo na zmanjšanje kakovosti žaganega lesa ter določiti smernice za čim prejšnjo dosego normalne kakovosti in vrednosti žaganega lesa. Saj naši iglavci nimajo nič slabši les kot iglavci v drugih srednjeevropskih državah, ki proizvajajo boljši žagan les kot mi in jim ga na mednarodnem trgu bolje plačujejo. Sečna doba Sečna doba vpliva na kakovost lesnih izdelkov zaradi neenakosti klimatičnih razmer in različno dolgega ležanja lesa po sečnji v gozdu in na skladišču ter v zvezi s tem zaradi različnih pogojev za razvoj in uveljavljanje raznih lesnih škodljivcev. Za preučevanje tega vprašanja bo gotovo .koristna razčlenitev podatkov, ki jih navajam v razpredelnici o udeležbi kakovostnih razredov žganega lesa.* Raz- Udeležba kakovostnih razredov žaganega lesa Žagan les Predlog Trg. zbornice Obrati LIP Maribor Obrati Brezno-Podvelka Povprečje za LRS % vrednost S "/u vrednost S ",'0 vrednost S vrednost S 0/11! razred lll.lV razred 1V;'V razred Kratice, letve (td. 40 37 10 13 16,00 11,47 2,50 4,03 20 10 60 10 8,00 3,10 15,00 3,10 24 36 25 15 9,68 11,16 6,28 4,60 25 30 30 15 10,00 9,30 7,50 4,65 Skupaj 100 34,00 100 29,20 100 31,72 100 31,45 like v kakovosti in vrednosti žaganih izdelkov so v veliki meri posledica različne kakovo.sti predvidene oziiroina porabljene hlo.dovine, le-ta pa od različne sečne dobe. Če upoštevamo kakovostno razliko med predlogom Trgovske zbornice in uresničenjem v letu 1954 na obratih LIP Maribor, ugotovimo, da je bila vrednost žaganih izdelkov (od ok. 31.000 m' hlodovine iglavcev) pri 67% izkoristku zaradi slabŠe kakovosti za 99,696 dolarjev manjša, kot bi morala biti. Primer- * Ker LIP Maribor večino žaganega lesa proda v inozemstvo, vrednosti izražam v dolarjih. Uporabljene podatke sem dobil pri LIP Maribor, hkrati pa sem uporabil od-premne konsignacije navedenih obratov. Povprečje za LRS sloni na statistiki Trgovske zbornice. Java vrednosti žaganih izdelkov z obratov LIP Maribor z doseženo povprečno vrednostjo žaganega lesa v Sloveniji v letu 1954 nam pokaže izgubo 46.732 dolarjev. Za primerjav-o, koliko se zviäa vrednost žaganega lesa, kadar lesnoindustrijski obrati predelujejo samo hlodovino iglavcev zimske sečnje ter jo razžagajo kmalu po sečnji, navajam v razpredelnici odstotno udeležbo posameznih razredov žaganega lesa, proizvedenega iz hlodovine smreke in jelke, posekane decembra 1954 v okolišu logarije Lehen, prepeljane na žago v Podvelki februarja 1955 in razžagane marca 1955. Bilo je 21.342 ra^ hlodovine normalne kakovosti ABC, kot je običajna pri prevzemu. Udeležba posameznih kakovostnih razredov žaganega lesa in dosežena vrednost 1 m® sta razvidni iz razpredelnice. Izkoristek je bil 70%. Na žaganem lesu smo opazili naslednje napake; Izpad-Ijive grče, v nekoliko primerih več močnejših zdravih grč, 'tu in tam pa tudi okrožljivost jelovih desk in lisičavost. Za ugotovitev, koliko se zmanjša vrednost žaganega lesa iz hlodovine poletne sečnje, ki jo pripeljejo na žago 8 mesecev po sečnji, smo na Istem obratu dali razžagati 18.944 m® jelove in smrekove hlodovine, ki je bila maja in Vpliv sečne dobe na kakovost žaganega lesa Les zimske sečnje, Les poletne sečnje. Les poletne sečnje, Žagan les žagan kmalu po sečnji žagan 1 čez 8 mesec. žagan po 19 mesec. u Ü vrednost .S % vrednost S vrednost $ O/lII razred 48 19,40 2Ö 10,60 _ _ lll./IV razred 30 9,24 44 13,64 21 6,60 IV/V razred 11 2,7S 20 5,00 70 17,40 Kratice, letve itd. 11 3,28 10 2,95 9 2,82 Skupaj 100 34,70 100 32,19 100 26,82 junija 1954 posekana na suš v okolišu Jogarije Brezno v Kacovem gozdu. Spravilo je izvršeno 'oktobra istega leta. Na žago so bili hlodi pripeljani februarja 1955 in čez nekaj dni nato razžagani. Hlodovina je bila normalne kakovosti ABC. Udeležbo posameznih kakovostnih razredov žaganega lesa in doseženo vrednost 1 m® nam kaže razpredelnica. Izkoristek je bil 69,3%. Na žaganem lesu smo opazili predvsem naslednje napake: izpadljive grče, sledovi rdeče progavosti, delna okrožljivost in v dveh primerih razcaplost (okrožljivost), pogoste poškodbe od klina, lisičavost ter pri deskah iz enega hloda napake na čelu zaradi prekratke nadmere pri krojenju hlodov. Smreka je .bila zastopana 10%, jelka 30%, Na istem žagarskem obratu smo dali razžagati končno še 19.342 m® smrekove in jelove hlodovine, ki je bila posekana poleti leta 1953 in pripeljana na žago februarja 1954. Na skladišču pri žagi je ležala do konca februarja 1955, ko je bila razžagana. Pri prevozu na žago je bila hlodovina normalne kakovosti ABC. toda preko leta 1954 je ležala na vlažnem skladišču, delno v jarku ter je bila le slabo podložena. Pri žaganju smo dobili kakovostne zarede, kot j.ih kaže razpredelnica hkrati z vrednostjo I m® žaganega lesa. Izkoristek je bil GG,2%. Na žaganem lesu smo opazili predvsem naslednje napake: na skoraj vseh deskah je bila rdeča progavost, v manj primerih tud! nagnitost. poškodbe od lesarja ter redkejše napake v lesni strukturi, kot grčavost in razcaplost. Udeležba posameznih razredov žaganega lesa v navedenih treh primerih nam nazorno kaže, kako hitro se zmanjšuje vr&dnost žaganega lesa in nakazuje vzroke za to. Na kakovost žaganega lesa torej kvarno v-,pliva pretirano dolgo ležanje hlodovine na neurejenih skladiščih. ,pa iudl poletna sečnja, kadar se hlodi razžagajo šele po 6 ali več mesecih. Kakovostna analiza žaganega lesa iz hlodovine poletne sečnje, ki bi bila razžagana takoj ali vsaj dva meseca po poseku, bi dala vsekakor boljše rezultate kot razčlenitev obravnavanega primera. Vrste ugotovljenih napak nam hkrati kažejo, kje so vzroki zmanjšane kakovosti žaganega lesa. Rdeča progavost, in .poškodbe po 'lesarjih so najabčutnejše poškodbe žaganega lesa. Druge napake so manj pomembne ter se jih teže izognemo, ker izvirajo iz same strukture lesa. Vsekakor lahko odstranimo napake, nastale zaradi nepravilnega krojenja hlodovine v goz'du in napačne manipulacije s hlodi,' dokler jih ne razžagamo. Najhujši škodljivci, ki napadajo hlodovino iglavcev m žagan les iglavcev, so vsekakor gniloživke, ki povzročajo znano rdečo progavost ter rumene, zelene in črne madeže na deskah ali hlodih, če jih ne sušimo pravilno. Geološki sestav, klima in močna gozdovitost ustvarjajo na Pohorju razmeroma zelo vlažna tla in podnebje (povprečno znašajo letne padavine na Ribniški koči od 1800 do 2000 mm), ki posebno ugodno vplivata na razvoj gniloživk. Najpogosteje napadajo obdelan les iglavcev gniloživke iz rodov Lenzites, Lentinus in druge, ki se lotijo posekanega lesa, dokler je primerno vlažen. Te glivice se razvijajo optimalno, Če je v lesu 30 do 60% voide (različno za po.saimezne vrste glivic). Tako vlažni pa so hlodi par tednov po sečnji in še dalj časa potem, predvsem takrat, če ležijo dalj časa nepodloženi na vlažnih tleh ali na vlažnih skladiščih. Najlažje prodrejo te glivice v hlode skozi podolžne in radialne razpoke, ki nastanejo zaradi naglega sušenja posekanega lesa. K uspešnemu razvoju glivic .pripomore ludi deževno in vlažno vreme. Glivice napadajo predvsem les poletne sečnje, če leži dalj časa v gozdu; v lesu zimske sečnje .pa se zaradi mraza in prevelike vlažnosti ne morejo uspešno razvijati; zato je .priporočljivo iglavce sekati pozimi. Kjer pa to ni mogoče, zlasti v gorah in v prodelih, kjer zapade visok sneg, ki onemogoča podiranje drevja, izdelovanje in izvoz izdelkov, naj bi sekali iglavce poleti na suš, tako da pustimo posekana obeljena debla nerazžagana. Tako se bo delo ob večjem pristopu zraka hitreje sušilo in ne bo radialno razpokalo. Če pri letni sečnji hlode takoj izdelamo, jih moramo takoj po izdelavi primerno podložiti, da se hitreje sušijo. Ker pa vozimo večkrat iz gozda še nepresušen les. morajo biti skladišča na nagnjenem in vzvišenem ter vetru izpostavljenem «vetu primerno urejena. Neposredna sončna pripeka na skladiščih ni zaželena. Tla na skladiščih naj bodo suha, če je mogoče posuta z gramozom, les pa mora iležati na dovolj visokih podlagah, ki omogočajo navzgornje kroženje zraka. Poidlage moramo menjali vsaj dvakrat letno. ■Les, ki je bil posekan v poletni sečnji in so v njem glivice že začele svoje uničevalno delo. moramo razžagati pred naslednjo spomladjo, kajti, če pustimo nepresušen les na vlažnem skladišču še drugo leto. bodo niti gniloživkinega pod-gobja povzročile več škode, kot bi bila v prvem letu. V našem obravnavanem primeru je bila rdeča progavost kriva slabe kakovosti in zato tudi zmanjšane vrednosti žaganega lesa, ker se je razpasla na 80% desk, Podobno kvarijo les tudi gniloživke, ki jih opazimo po značilnih zelenih, modrih in črnih progah ali pegah. Pomembni škodljivci, ki občutno kvarijo tehnične lastnosti žaganega lesa, so lesarji, ki vrtajo v posekan les. Zlasti se uveljavlja progasti lesar (Xylo'terus ■Uneatus OL), ki napada hlodovino vseh iglavcev zlasti smreke. Razširil se je v naših gozdovih 'p-redvsem za,radi močnih sečenj v fetih 1950 in 1952, ko je precej neobeljenega lesa iz zimske sečnje obležalo v gozdu vse ileto. Pri gozdni upravi Podvelka smo se v Globači (Hudi graben) borili proti temu Škodljivcu na okoli 800 m^ hlodovine iglavcev, ker je bil les posekan leta 1952 pozno jeseni, in hlodi zloženi tudi tam, od koder jih pozimi ni bilo mogoče voziti iz gozda, prav tako tudi ne v zgodnjih pomladanskih mesecih po mehkih poteh. 2e meseca aprila s'mo na hlodih opazili vhodne luknjice, ki so značilni znaki, da je lesar napadel. Hlode smo žkropili z me.šanico kar.bolineja in petroleja (1 : 1), vendar se je ta ukrep le deloma 'ObneseL Zato smo morali zgraditi do te hlodovine novo cesto, in po njej pospešeno s traiitorjem .prepeljati hlode do kamionske ceste. Kljub temu pa je prevažanje trajalo do poznega poletja, zato je lesar hlodovino tako hudo .poškodoval, da je bilo 60 do 70% desk sposobnih le ,za domači trg. Podo.bni primeri so bili tudi pri drugih gozdnih upravah GG Maribor, zlasti v RuSah. Znano je, da se lesarjevi hrošči in ličinke ne hranijo neposredno z drevesnim sokom, kot je to pri lubadarjih, temveč z glivico Monilia candida (ambrozija), ki jo prenaša v matične hodnike lesarjeva samica. V svežem hodniku je glivica bele barve, ko hroščki odletijo, pa postanejo glivice črne. Ambrozijske glivice se razvijejo le pri primerni vlagi, zato lesarji najraje napadajo les, ki leži v gozdu neoibdelan ali neobeljen, ter les, 'ki leži na vlažnih tleh v gozdu ali pa na skladišču. Za razvoj ambrozijskih glivic in zato .posredno tudi za razvoj lesarjev je najbolj primeren les, ki je bil posekan zgodaj spomladi, iko je sušenje še neučinkovito ter je v deblih še veliko vlage. Dobro se razvijajo lesarji tudi v neobeljenih hlodih jesenske sečnje iglavcev, če leži hlodovina do pomladi v gozdu ali pa na vlažnih skladiščih. Lesa iz poletne sečnje, ki se hitro osuši, ker smo ga obelili in odpeljali iz gozda, lesarji ne napadajo, ker se v njem ambrozijske glive ne morejo razviti. Izkušnje z lesarji iz zadnjih let so pokazale, da sta pomladanska in poletna sečnja vkljub pomanjkljivostim pri v določenih razmerah primerni in neizogibni. Zato se bomo na vlažnih in senčnih terenih, kjer se Jes slabo suši, izogibali zimske sečnje, ker ,se bodo le hlodi iz poletne sečnje primerno osušili. Ker itorej poletna sečnja pospešuje razvoj o-menjenih škodljivih gniloživk, zimska sečnja pa ugodno vpliva na razvoj lesarjev, moramo resno preudariti o času sečnje. Zaradi pretežno planinskega značaja naših gozdov in .zaradi velikih etatov moramo pri nas večji del iglavcev .sekati poleti. V državnih gozdovih je prišlo že kar v navado, da iglavce sekajo večinoma poleti, ker je takrat delo paČ lažje in varnejše ter je mogoča večja storilnost. Les, ki je bil poleti posekan, se najbolj presuši, zato je lažji za manipuliranje in prevoz. Vse to občutno znižuje proizvodne s.troške. Zaradi teh prednosti navadno poletno sečnjo zagovarjamo in jo tudi izvajamo, vendar si moramo prizadevati, da jo tudi spričo sedanjih razmer čim bolj omejimo in pospešujemo zimsko sečnjo, ki nam zagotavlja boljšo kakovost in večjo vrednost žaganega lesa. Diagram sečnje in izdelave ter oddaje hlodov iglavcev za območje GG Maribor nam kaže potek teh dejavnosti za leti 1953 in 1954. Vidimo, da je bilo v obdo'bju od 1, aiprila do 1. oktobra, t. j, v poletni sečnji posekano in izdelano od 80 do 90% celotne letne proizvodnje hlodov, V višje ležečih pohorskih gozdovih delno tudi med 500 in 800 m nadmorske višine je pač sečnja pozimi zaradi visokega snega in zmrzlega drevja nemogoča. Pogosto se odločimo za poletno sečnjo, ker si gozdarji prizadevamo, da bi pravočasno izpolnili planske naloge. Po poletni sečnji se bo les hitreje posušil in bomo hlo.de lahko pravočasno spravili s sečišča na skladišča ob gozdnih poteh ali pa v fendre (na .kupe), V prvem in drugem primeru bo mogoče pozimi izvažati les iz gozda na žage. Menim, da bi bilo najprimerneje, če si v bodoče prizadevamo poletno sečnjo — upoštevajoč njene pomanjkljivosti in prednosti — Oipravljati proti 'koncu poletja, ko muževnost iglavcev že -pojeinjuje, toplotne razmere pa še omoigočajo uspešno rušenje lesa. Razpoložljiva delovna sila in ugodne prevozne razmere in ustrezne gozdne poti, pa nas bodo v nižjih in dostopnejših predelih ■silile zlasti k seČflji v pozni jeseni, t. j. k zimski sečnji. Na ta način se bo na diagramu kubninacija sečnje in izdelave pomaknila z meseca junija, :kot je bila sedaj, na avgust. To bomo dosegli, če bomo največ iglavcev posekali in izdelali te SEČHIA IGLAVCEV IN IZD^UVA TER ODOAIA HLODOV m -1953 •195'^ iEČfJlA in IZDELAVA 31.658 m' JECNW IN IZDELAVA W.ftikm* / / \ •/. 438 W t.li (M3 16W 1?.91 H,W ID» 1J5 HEStC I II III IV V VI VII VIII IX )( XI XII hO 30 A % t,bil v navedenem članku in isimbole, 'ki jih uporablja prof. I. Klemenčič pri svojih delih s področja lokaoije gozdnih transportnih žil. S terminiololkega vidika sem prevzel gozdarske in ekonomske pojme tako, ikaikor jih uporablja prof. I. Kle-menčič, ki mi je tudi dal na raapolago stvarne numerične podatke za ilustrativni primer. 1, Predpostavke in problem Pnoblem optimalne lokacije produktivnih gozdnih transportnih žil obravna-vamio, izhajajioč iz naslednjih predpostavk: 1. Goizd, ki ima, kakor se vidi na isiliki, obliko' pravokotoirka, leži na položnem im enakomerno nagnjenem pobočju tako, da sta spodnji in »gornji rob gozda osnovnici pravokoitniJca. Širino gozda, ki jo zaznamujemo z x, merimo od apodaj navzgor. Ker nima pri obravnavanem, problemu dolžina gozda nobene bistvene vloge, bomo. v naslednjem upoštevali samo 1 m išinok pas gozda, ki,poteka po pad-nicah od spodnjega do zgornjega gozdnega Toba. 2. Gostota 'transportirane lesne mase je po vsem gozdu konsitantna in anaža na leto m kubičnih metrov lesa na kvadratni meter. 3. Pobočje je položno, tako da se spravlja les iz obeh strani, torej od zgoraj in od spodaj, do ustrezne transportne lile po najkrajši poti, ki poteka pravokotno na transportno žilO', 4. Pri računanju istroškov, ki nastajajo zaradi tranisporta lesne majse, upožte-vaimo naslednje: a) stroške spravila do transportne žile, b) ■sitr.oS'ke itransponta po transportni ždii in c) igradbene stroške. ^ Lokacija vzporednih produktivnih gozdnih transportnih žil. Gozdarski vestnik XIII — št. 7, str. 193. Med Jstrošiki spravila upoštevamo istroiške idveH tipov; a) Stroške Id so premo soirazmemi ikoličini trarnsportirane lesne mase in dolžini traaiisportne ipoti; Če znašajo .stroSiki te vrste za iSpravilo 1 m® na poiti 1 m j dinarjev, itedaj znaišaijo ti strošiki iza ispraviJo lesne mase M na poti t Mts dinarjev. Ti stroški znašajo pri Sipra,viilu 1 m® na poti 1 m navzdol ij dinarjev, na poti 1 m navzgor pa dinarjev, pri čemer je Ji ž Lokacija trajnsportnih žil je oči vidno oidvisna od teh. istroškov. ß) Stroiške S/c, ki so premo' isorazineriii samo ikoličini tnansiportirane mase in ki niso odvisni od dolžine transportne poti. Če znašajo stroški te vrste za spravilo 1 m® lesa k idimarjav, tedaj znaišasj-o iti istrošM za 'spravilo,, lesne maise M Mk dinarjev. Lokacijia ločividno ni odvisna od teh. 'sibroškov. Ker nas pri obravnavanem proiblejmu ne zamimajo dolžine transportnih žil, upošitevamo med iStroški transporta po itraaisportni žili .samo tiste stroiške, ki so pireroo sorazmerni' samo količini transportirane mase, ne pa tistih, ki iso odvisni tudi od dolžine transpiortne pioti. Če .znašajo istroŠki te v,rsite za transport 1 m® lesa k^ dinarjev, tedaj znašajo ti stroški za transport lesne mase M Mky dinarjev. LoJcacija itranSipOTtnih žil očividno ni odvisna od teh sitrožkov. Gradbeni stroški G premo sorazmerni doLžiini transportnih žil.' Vizemimo, da iznašajo- gradbeni stro.ški g dinarjev letno za 1 m transportne žile. Ker upoštevamo isamo 1 m širok goadni pas, .znašaijo ,gradbeni stroški pri n trans-portmh žilah gn dinarj.e;v. OčiividVio je, da je od teh istroškov odvisno samo Število transiportnih žil, :ne pa njihova lokacija. 5, Pio gozdu trasiramo n produktivnih transpontnih žil, ki so vzporedne osnov-nici gozda. Izhajajoč iz navedenih predpostavk, bomo rešili naislednji problem: K o 1 i 'k o transportnih žil m. o r a ra o položiti in kje moramo položiti te žile, da bodo. is k u p n i t r a n iS p o r t n i stroški najmanjši. 2. Lokacija transportnih žil Vzemimo najprej, da je število trasiranih transpor-tnih žil že znano in da ®naša n. Med vsemd upoetevanimi transportnimi'stroški ,so od lokacije teh .transportnih žil odviisni pravzaprav samo ispravilni stroški S^ Zaradi tega mo.ra lokacija teh n transportnih žil zadoščati Kahtovi, da naj ibodo. sitroški S^ najmanjši. Vsaki transportni žili ustreza določen gozdni pas, ki gravitira na to žilo. Zaporedne meje teh pasov naj bodo oddaljene od spodnjega roba gozda zaporedoma: O =«0, h.... ti,.,. (1) V vsaikem pasu 'trasiramiO transpo.rtno žilo; zaporedne .razdalje teh žiil od spodnjega roba igoizda naj bodo zaporedoma: «1, Ä2, ... Xj, ... (2] pri čemer veljajio neenaobe: < Äj < t; (i = 1, 2, 3,..., n) Do'1'očimo najprej optimalno lokacijo i-te transp-OTtne žile v pasu od (j-i do tj, ki naj zadojšča pogoju, da so ustrezni spravilni stroški So,; najmanjši. V ta namen iizračunajmo najprej spravilne sitroške 5o,; v i-tem pasu''. ^ Ravno tam str. 194. t I Sq. i = ymjj (f — x^ y~ ') »r '/-1 = - [^3 ih - + - Če naj bodo celokupni spravilni stroški So najmanjši, tedaj morajo biti najmanjši v vsakem gozdnem paisu. Višino Xi i-ie transportne žile moramo določiti med in ti tako, da bodo spravilni stroški 5o,f za. i-ti gozdni pas najmanjši. Ako izenačimo odvod funikoije (3) na spremenljivJco Xi z O, doibimo enačbo: ^ [— (ti — ^ s — ;j_i)J = o, ■ iz ,katere izrazimo optimalno višino sc; biti moig^oč vsaj hiter dostop do njih. Tako je pri vseh, zlasti nižjih ino-zems.kih ^olah. Sem sodi še vpraš-anje predpraikse, zlasti za nižje strokoivne šole. Tudi tu je vredno posnemati naprednejše inozemske primere. Predpraksa omogoča spoznavanje gozdnih del in resnejžo povezavo učencev z bodočim poklicem ter stvarnejšo predočbo tvarine, ki jo poslušajo na predavanjih. Gozdarstvo je speci- fično tudi glede znaEaja službe in dela, xato je prav, če bodoči strokovnjaki to vsaj deloma vnaiprej spoznajo, predno se -končno odlomijo za gozdarski poklic. Tako ije z naStm strokovnim šolstvom, če pa se ozremo na strokovno izbrazbo naših .grozdnih delavcev, vidimo da smo to vprašanje povsem zanemaTili. Ali nam ije potrebna šola za gozdne ddavce? Ne more biti sodobnega napredka neke .dejavnosti, če se hkrati ne razvijajo vse sodelujoče si'le. Zato delavec ni več le številka, ampak zavesten in sodelujoč čimitelj. Nezadostno spopolnjevajije znaaja gozdnih delavcev in pomanjkljiva izobrazba novih gozdnih delavcev ali vajencev sta toliko bolj občutni, ker povezava strokovnega kadra z delavcem v -gozdu ni tako učinkovita in trajna, kot je v tovarni ter je kakovost dela v veliki meri lOidvisna od osebnega znanja in prizadevnosti delavca, saj gre .vse delo, večkrat tudi samostojno, skozi delavčeve iroke. Dandanes je potrebna posebna šola tskoraj za vsaik še tako neznaten poiklic, posebno pa Se za gozdne delavce, ki opravljajo zelo raznovrstno delo, od pogozdovanja pa tja do sečnje in izdeJave lesnih sortimentov, ter jim je zaupana dragocena lesna surovina, katere ovrednotenje je v precejšnji meri odvisno od kakovosti njihovega dela. Gozdni delavec dela z raznovrstnim oroidjem v najrazličnejših terenskih in vremensikih razmerah, sredi prostranstva raznih drevesnih vrst in oblik. Res, da opravlja v glavnem le telesno delo, z ročnim orodjem; zato pa mora razumno zmanjševati velike itelesne napore, in ® «poznavanjem sodobnejšega orodja, ki se vedno bolj spopoilnjuje, ter a novo tehniko dela dosegati večjii, učinek in ustvarjati kvalitetnejše izdelke. Pri delu v naravi, med živimi rastlinskimi bitji, ki so name-injena novii gozdni tvorbi, se mora gozdni delavec skrbno iizogibati nepotrebni škodi, Koristeč naravne sile, mora delavec tudi paziti, da ga ne doletijo nesreče ■in da se ne poškoduje, zlasti, ker ima opravka s težkimi drevesi in obilnimi lesnimi gmotami. Za to pa je potrebno poznati .delovno mesto, gozd dn les, orodje, način oblikoivanja gozdnih izdelkov in varnostne uikrepe. Fri tem pa mora biti gozdni delavec odporen proti težavnim vremenskim razmeram in sposoben za ustrezno preživljanje daleč od naselij. Öim bolj pridobivata les in gozd na vrednosti, tem bo'Ij skrbimo za smotrno iakoriščanje gozidov in pravilno oblikovanje gozdnih izdelkov, da bi tako .zmanjšali odpaidke in se izogniili poškodbam ter laže zados'tili rastočim gospodarskim potrebam po lesu, hkrati pa zagotovili oibnovo in rast gozdav. Če goedni delavcc ne .dela pravilno, bo povzročena Škoda lahko kaj kmalu presegla deJavčev zaslužek. Ce pa je vešč svojega dela, .bo proizvedel kvalitetnejše izdelke, porabil manj telesnega iiapora, povečal ^za■služek in odvrnil škodo na gozdu in lesu, ki jo je navadno le teäco ugotoviti ali izmeriti. Le skrbnim delavčevim rokam je zaoipano varstvo pred škodo na gozdu in lesu. Intenzivno gozdno gospodarjenje, izlasti v izčrpanih gozdofVDh, nas vse bolj s.ili na drobne, gojitvene sečnje, ki pa jih je mogoče .pravilno izvajati samo z delavci, ki morajo biti .pri delu čim bolj samostojni, ker je učinkovito strokovno nadziranje težko iizvedljivo in zelo drago. Naša mladina s.kuša stopiti v prvi vrsti v .delavske vrste tistih strok, kjer ji je zagotovljeno šolanje in dosega uglednega položaja ter sodobno izživljanje, ki je v precejšnji meri obeleženo z mehanizacijo in motoriistiko. Mladina hoČe tja, kjer .pričakuje, da bo ,z doseženimi izkušnjami in znanjem .lah'ko hitreje napredovala. P,ri tem je močan vzvod tudi' ugled izbranega poklica, ki izvira iz šolskega ■znanja in prakse, ter obeta primeren zaslužek. Vedno bolj oibčutimio, da nam manjka naraščaja gozdnega ■delavstva, ker mladina raje odhaja v industrijo, ki ji nudi boljše in kultumejše življenjske razmere. Zaradi stvarne poitrebe in pa tudii zaradi up-oštevanja viišje poklicne zavesti, ki sloni na izobrazbi, iroraTno torej začeti s šolanjem gozdnih ■delavcev. Ne moremo mimo tega, kar io v naprednih državah dokazale .dolgoletne iBkušnje. Delavec si upravičeno prizadeva doseči .višjo rpoklicno istopnjo, ki je navadno «vezana z izpitom, kot dokazom viišje uispos0ibljen,0isti. Kako naj delavec, četudi ima dolgo prakso, opravi izpite, če pa zato nima niti podlage, niti učnih pripomočkov, da bi spremljal .razvoj stroke? Dolžni smo mu iprimerno pomaga.ti. Socialistična S'krb za delavca mu mora lajšaiti napore, kar lahko doiseže « raKumnejšim delom; hkrati pa je potrebno za .oipravljenio' delo dajati večje zado^ščenje. Ne moremo več čakati in se zadovoljiti s -tem, da se gozdni delavec uči le s prakso, kot nekdaj. Sodobno gosp'odarstvo zahteva hitrejšo usposobljanje in p'rido-bivanje znanja iz deloivnega področja delavčeveiga poklica, in .sicer tembolj, čim bolj .razvita sta gospodarstvo in kultura .določenega nar.o.da. Moiderna .delovna tehnika pri gozdnih .delih zahteva^ .da vsak delavec .d.o.bro pozna orodje, da ga zna pripravljati in uporabljati, da ni potrebno drugim skrbeti iza prip.rav.o, kot je to bilo nekdaj, ko je bila .delavska skupina številnejša in se je v njej naraščaj laže praktično vzgajal. Tudi nekdanji sezonski g.azidni delavci dobivajo vedno bolj značaj stalnih delavcev, ki morajo hkrati obvladati več vrst gozdnega dela, ki se opravlja v raznih letnih dobaJi, Minil je čais, ko gosipo.daTstveniku ni biloi poitrebno sikrbeti za vzgojo in opremo delavcev. Pioit.reb.na je t.o. r.ej šola za gozdne delaivce, ;z a. izobrazbo delav!Sikega naraš.čaja in za «popolnjevanje znanja delavcev v raiKnih ip ok 1 i .c ni h stopnjah, k.a.kor jih imaj.o napredne države že dalj ča^sa. V .naših razmerah 'bo najbolje, .če tako- šoJo naslonimo na logarsko šolci, ker 'bomo laže reSili .Viprašamj e učnega osebja, učil i.n internata. Šole za gozdne delavce v Avstriji Lahko nam je za vzgled sosedna Avstrija, ki ima podobne gozdno-terens'ke in delavske .raizmere, kot so pri najs. Slediti avstrijskemu vsgledu je tem bolj opravičeno, ker tudi Avstrija sama posnema in .prilagaja svojim potrebam d.o.giianja drugih naprednejših držav in je tudi .pri njLh v precej.šnji meri viden vpliv svetovnega tovrstnega napredka. Odveč bi bilo zgubljaiti čas in moči za preučevanja, ki ,so drugoid že opravljena. Ozemlje Avstrije in njena gozdna po.vršina sta štirikrat itolika .kot Slovenija im naSi gozdovi. Avstrijci imaj'O 5 javnih šol za go.zdne delavce in 'še 2 zasebni šoli pni gozdnih velepasestvih. Za šole skrbijo večinoma deželne kmetijisko goizdarske izbornice ob podpiori države. Avstrija je namreč ra^-■deljena na 9 ipro.vinc ali dežel ,z .deželnimi vlaidami. Sola za .delavske pripravnike traja 3 leta. V njej je po.uk vsakio leto le 2—3 tedna (ali .po okoli 110—150 ur), nato pa se nadaljuje v operativi, pri pOidjetjih, ki so poslala učence v šiolo. V šoili je pouk sin.otrno razdeljen na vsa tri ,Ieta, od začetnega do končnega znanja, ki ga delavec rabi. Teoretičnemu in praktičnemu poiuiku posvečaj.o približno enako časa. Tečaj zajema prvo leto lažja dela, v glavnem: drevesničarstvo in kulturna dela, poznavanje .lesa, izmero 'in kubiciranje lesa, začetna dela pri pripravi orodja in uvod v varstvo goadov; v drugem letu; gozdno ■kuturna dela, po.znavanje in izmera lesa, priprava lin vzdrževanje orodja {nadaljevanje), sortiranje in spravilo lesa, ročna dela pri gradnji poti in ispoznavanje .predpisov; v tretjem letu: popolna priprava orodija, tehnika dela pri podiranju drevja in izdelavi gozdnih Sortimento.v, krojenje lesa, delo z moto.rno verižno žago, obračunavanije akorda in .zaslužka z odbitki ter včasih -Še gradnija preprostejših Sipravilnih naprav. PiOELökod delajo Še poseben tečaj .za delavce-mojstre, kjer ponovijo vso snov iz iprejšnijih tečajev, učijo pa se iše posebej trojenja lesa, ugotavljanja delovnega uspeha Z'0>rodjem, vadijo se v delu z melianioiimi pripravami (iraznimi žičnicami), učijo se varstva lesa, kalkulacije zaslužka, pomavanja predpisov in lovstva. Na vseh tečajih delajo g-lavni poudareik na orodje ter delovno tehniko i orodjem za enega in dva delavca. Po vsakem šolskem tečaju vajenca iziprašajo; po končanem šolanjiu, to je po tretjem tečaju kandidat polaga iapit za pomočnika gozdnega delavca in dobi spričevalo'. Ce izpita ne napravi, ga Isthko pooovi le enikrat, in sicer po preteku V^ do 1 leta. Imenovanje 'za pomočnika goizdnega delavca dobi od zbornice. Hkrati dajejo v internatu močan poudarek na vzgojo delavca v tedesmo odpornega, značajnega in discipliniranega človeka, ki razume gozd in življenje v njem. Za S'preijem v šolo' zahtevajo osnovno šolo, telesno sposobnoist za gozdno delo in starost d^o največ 18 let. Podjetje ali posestvo, ki pOišlje učenca na šolanje, sklene po nadziorstvenem odobrenjn zbornice s šolo pogoidbio. Obveže se, da bo' vajenca pošiiljialo .redno v Šolo, da mu 'bo dodeljevalo pri .terenski praksi ustrezno dete in da bo vajenca nadziralo. Za vsalkega vajenca sestavlja četrtlena poročila o njegovem delovnem uspehu in mordbitnih hibah, ki jim je potrebno pri nadaljevanju izobrazbe posvetiti posebno skrb. Ta poročila upoištevajo pri oceni vajenca ob končnem izpitu. Pni opravljanju terenske prafee je tečajnik predvsem vajenec, ne pa redni delavec, da bii se tako čim bolj seiznanil z viseml deli, ki ustreszajo njegovemu šol,-skemu zai'anj.u in telesnim sposobnostim. Skrbijo, da je tečajnik vedno zaposlen, da postane delawljen in marljiv. Navadno ga dodelijo k boljšemu, samostojnemu delavcu ali mojstru, pri katerem op'ravlja uistrezna lažja dela. Poudarek dajejo na pravilno pripravo^ in upo'rabo oroidja, na pravilne delovne pr'ijeme in na delovno tehniko, ki enaJkomerno za,posluje vse telo. Prvi dve letiise ne sme pečati s strojnim delom. Od ča-sa do časa, vsaj enkrat mesečno, Sipremlja tei-enskega gozdarja pri obho'do, da se seznani s isplošmimi goizdarskimi deli. Starejši delavci obiskujejo to šolo zlasti z namenom, da bi mogli napraviti izpit za krv-alificiranega ali samostojnega delavca. Mnogim delavcem se zdi šolanje v začetku odveč in mislijo, da znajo več, kot se morejo- v šoli naučiti; toida kmalu presenečeni sipo®najo, da so se motili lin da je poitrebno marsikaj drugače prijeti, kot so si zamišljali. Vajenci in delavci plačajo v šoli režijske stroške za oskrbo, dobivajo pa od ■svojega delodajalca plačo, kakor če bi bili na delu. Delavci, ki imajo takšno šolsko izobrazbo oziroma izpit, dobivajo nekoliko viŠjo plaČo. Osnovna mezda, po kateri se za njih računa akordni zaslužek, je ,za okoli 10% višja od zaslužka delavcev, ki nimaijo izpita. Storiinost šolanih delavcev je po količini in kakovosti višja od nešolanili. To so pokazali tudi razni poizikusi, potrjuje pa to seveda tudi razlika pri ^aslužiku. Šole so odlično opremljene z orodjem in drug-imi učili ali pripomočki, s filmi in projekcijskimi aparati za nazorni poiuk, Visak gojenec ima v delavnici popolno garnituro orodja, s katerim opravlja vsa dela po lUČhem programu. Razen tega, je v bližini šole tudi. šo-lski gozdni objekt, V šoili je internat s popolno oskrbo. Tudi za šport in druga primerna razvedrila je poskrbljeno. Ker so: tečaji v šoli razmeroma kratki, se v enem letu labko' zvrsti mnogo tečajev in tečajnikov. Na ta način se lahko izšola veliko delavcev. Zaporedje tečajev pa je primerno tudi zaradi tega, da ne bi bila odsotnost delavcev za proizvodnjo preveč občutna. Skoraj vse šole za g-ozdne delavce_ pa rabijo Kkrati tudi za izobraževanje kmečkili gozdnih poisestnikov, oziroma njihovega naraščaja. V Avstriji namreč odpade velik del gozdne po-vršine na kmečke gozdove; podobno kot pri nas v Sloveniji. V prvi vrsti pridejo v poštev hriboivski kmetje, kjer je gozdno gospo-dairstvo pomembnejše in je njegova priavilna povezava s kmetijstvom ali z živinorejo. iodločrlnejla. Ti tečaji so navadno krajši, zato pa pogosteijži glede na krajevne razmere. Pouk obsega tiista gozdna dela, s ikaterim: se kmet ukvarja v lastai režiji; raaen tega zajema Äolanje.tudi povezavo s kmetijstvom, z namenom, da bi dosegli čim večjo ikorist od gozdnih in kmetijskih zemljišč ali pašnikov. Šole sodelujejo z drugimi stroko-vnimi organi in organizacijami pri vsestranski propagandi za Učilnica šole za gozdne delavce v Brucku na Muri (Avstrija) z zbirko gozdnega orodja napredek vasi in pri izdajanju raznih tiskanih strokovnih navodil. Na ta način razširjajo pravilen odno's do gozda in utrjujejo ugled stroke, to ipa pospešuje dotok delavcev, v gozdarstvo. Pomanjkanje delavcev je namreč povsod precej občutno. Po potrebi prirejajo na teh šo.!ah od časa do časa tudi posebne tečaje za razna S;pecialna dela, kot za mimiramje, za krčenje, za uporabo novejših s-trojev, za gradnjo poti, itd. Tedaj povabijo za predavatelje tudi posebne specialiste. Sole prispevajo s svojimi izkušnjami tudi k izboljšanju orodja in uživajo vso podporo tovarn orodja, ker slednje vedo, da šole delajo v njihovem interesu. Tako je šola hkrati tudi najuspeš.nej9i posredovalec med delavcem kot po.trošmkom orodja in med tovarnO' ko't proizvajalcem orodja. Pri nas ta povezava povsem manjka. Delavec pri nas ne more spoznati ali preizkusiti novega orodja, ker ga ne diOibi; tovarna ,pa ga ne proizvaja, ker zanj ni zanimanija ali naročil. Tudi v drugih go'zdars-ko naprednih državah se goz^dni delavci ,podobno šolajo z uporabo najnovejiših uČnih in vzgojnih (pripomočkov. V Zahiodini Nemčiji, ki ima okoli 70.000—80.000 delavcev, je 14 državnih šol za delavce, ki jih letno obiskuje okoli 6000—7000 delavcev, razen tega pa so še potujoči terenski tečaji. Na raz- •polago imajo bogato po-pula.rno literaturo. Lakušnje ipa Itažejo, da postane literatura delavcu prav pristopna šele takrat, ko doseže (primemo strokovno šolsko izo'brazbo. Ali naj začnemo s šolo ali s tečaiji? Čeravno lahiko smaramo za neapomo, da nam je vsaj ena šola za goadne delavce nujno potrebna, se vendar vpraäujemo, kaj je v naSih sedanjih razmerah za začetek bolj (primerno, aH šola ali terenski tečaji. Šola je vsekakor bolj temeljita. Toda ustanorvitev šole zahteva več priprav g^Iede poslopja, učmh moči in pripomočkov. Ne g'lede na to pa nam je potreben hitrejši pouk. Ali naj še vedno čakamo, fco je že veliko zamujeneg^a? Inozemske izikušnije (Evro.pS'ki kongres v Stutt-igartu I. 1953) kažejo, .da se s terensikimi potujočimi l^aji doseže hitrejši, čeravno j^ekoliiko manj temeljit uspeh. S terenskimi tečaji se laže izajaane več obratov ali večje število delaivcev z istega obrata. To pa je pomembno, ker bo usipeh zajamčen šele taikrat, ko bo večina delavcev izuČena. V nasprotnem primeru bodo zaostali delavci ovirali »novotarije«. Z izobrajzbo delavcev pri nas šele začenjamo, zato bo [potrebno šolati zelo veliiko delavcev. Zajto moramo v začetku pospešeno delati, četudi deloma na škodo temeljitosti. Va.šno je, da s prvimi tečaji nudimo čim večjemu številu delavcev, predvsem stalnih delavcev, osnovno znanje, zlasti glede orodja. Nato pa bo potrebno z drugim potujočim tečajem ali s ponovnimi tečaji to znanje .dopolniti, dotier končno šolanje v ■osreidnj'i delavski ,šoIi ne bo normalno potekailo. Tudi potem, ko bo delovala takšna šola, bodo verjetno še potrebni terenski tečaiji, da bi zamujeno dohiteli. Hkrati pa 'bo terenski tečaj s potrebnimi instrulktorji najboljša priprava za prehod na šolo; saj Se nimamo za to potrebnih učiteljev, izkušenj, učil in učnih pripomookov. V ta namen se je lotil začetnega dela naš Inštitut ®a gozdno ie lesno gospo-danstvo v zvezi v Upravo za gozdarstvo, s Strokovnim združenjem gozdnogospodarskih organizacij in z Zbornico za kmetijs.tvo in gozdanstvo LRS. Zamišljeno je, da bi se namestila 2 gozdarska tehnika ikot inštruktorja in vodji .tečajev za delavce^ekaiČe. Za to delo bi .se predhod.no pripravila. Hkrati s svojo osebno, pripravo bi inštruJcborja poskrbela za vse, kar je potrebno za izvedbo tečajev v naiših razmerajh. Sem sodi tudi idomača izdelava nekaterih preprostejših pripomočkov in pomožnega orodja. Finansiranje bi prevzela Uprava ra gozdanstvo LRS, ki je najbolj ivsestransko zainteresirana za napredek stroJce, Pozneje bi tečaije plačevale organizacije; ki bi jih naroČile za svoje delavce. Trajajnje tečajev je predvideno na oikoli 6—10 dni, z okoli 10 udeleženci, s težiščem na poučevanju o orodju. Drugi del pouka bi glede na različne potrebe v posameznih območjih nuddli loikailni strokovnjaki, del-oma tudi vo-dje tečajev, ali pa bi se druga snov poučevala v drugem potujočem tečaju, ali pa na po.sebnem tečaiju, da ne bi posamezen tečaj predolgo trajal. Na predolgein tečaju bi namreč delavci teže «.bvladali in razumeli snov; razen tega bi predolga o^dsotnost delavcev zavirala proizvodnjo. Kot v inoizemstvu tudi nam ikaže ponavljati tečaje na istem mestu 3 postopnim poglabljanjem snovi. Prvi potovajlni teČaj naj bi aajel orodje za sečnjo in izdelavo, ker je te vrste delavcev največ, hikrati pa pouk najbolj potreben in poiraajnjkanje pomožnega orodja najbolj občutno. Dodal bi se še po.uk gozdnogojitvenLh .del, v kolikor jih delavci po značaju svoje zapoislitve opravljajo v času, iko z ek&ploatacijo .go'adov ni dela. Ko bi bil prvi Jcrožni tečaj zalključon, t. j., ko bi s prvim tečajem obiskali interesente, bi priredili drugi krožni tečaj, kjer bi ponovili snov, jo .poglobili ter dodali še novo potrebno učno snov. Nekateri delaivci, ki teže razumejo, si bodo anaaije utrdili šele na drugem tečaju. Zato bo potreben še tretji krožni tečaj. Na firvi .pogled se zdi to veliko, in res je velrko, Ee primerjamo s sedanjim stanjem, ko doslej še ni bilo ničesar napravljenega. Toda, če soštejemo čas trajanfa vseli treh tečajev, dobimo komaj 1 mesec, kar pa je za lolanje le zelo mato. V primerjavi z na^predno tujinoi pa nam bo že vedno mainjkala smotrna vmesna w>la na delovnih mestih, v času med tečaji. Le-to pa bodo .lahko omogočili šele prvd, strokovno iz-oibraženi gozdni delavci. Pouk delavcev za specialna dela ali za redkejše poklice bo potrebno prirediti v vsakem primeru na posebnem tečaju, kot to delajo tudi drugod. Razumljivo je, da se bodo med našimi strokovnjaki pojavila miSljenja ali zahteve, naj bi delavce poučevali hkrati o vseh potrebnih delih in znanjih. Treba ypa je presoditi, ali in v .koiliki meri je to praiktično izvedljivo, kolikšen čas je za -posamezen tečaj primeren glede na to, kako bo delavec snov razumel, glede na njegovo oidsotnjoist od proiavoidnje, materialne izdatke in. hitrost potovanja tečajev po vsej Sloveniji, 2 dvema inštruktorjema ali vodjema tečaijev, & trajanjem tečaja 10 dni in s po 10 udeleženci bi se lahko v enem ietu priredilo okoli 60 tečajev s skupaj 600 udeleženci. Sčasoma, ko bodo postali inštruktorji dovolj izkušeni in bi imeli dovolj orodja, bi se število udeležencev lahko .podvojilo. Prednost bi dali stalnim, šele nato pa bi poučevali sezonske delavce. Na tečaju morajo biti delavci plačani prav tako, kot na delu. Izpiti gozdnih delavcev Nič manj važno ni vprašanje strokovnih izpitov iza gozdne delavce za dosego višjih kvaldfiikaciij ali poklicev. Predpisani i iz,p it ni,prog ram se nanaša na šolanega delavca. Brez idvoma bi bilo nesmiselno od delavca zahtevati to izpitno snov, če se mu predhodno ne omogoči z njo sez.aaniti se ali primerno nauČti se. Delavec ni kriv, če se ni mogel stroikovno izobraziti. Z druge strani pa ne moremo dopustiti, da bi izpit postal le formalnost in da bi izgubil svojo veljavo in pomen. Zato bodo {lotrebni ipos.ebni tečaji z ustrezno obliko, ker so-izpiti že pred vrati. Z navedenimi krožnimi tečaji ali z novo šolo bi morala večina delavcev, ki so že pred iapiti, predolgo čakati. Vsiljuje se torej potreba hitrih tečajev, hkrati po vseh območjih, kjer je več prizadetih delavcev. Taki tečaji seveda ne morejo biti tako temeljiti, kot tečaji a izkušenimi, stalnimi inštruktorji, vendar pa bodo reševali perečo potrebo. Zajeti bo potrebno vso snov, ki jo zahteva izpitni program, poleg strokovne tudi SiploŠno. Seveda bo to vzelo .precej časa. Tečaj bo lahko bodisi časovno strnjen, bodisi razdeljen na časovne obroke ali ,pa ob sobotah ali nedeljah, odvisno od .raEmej- določenega območja. Celotno tr^ajanje tečaja bo treba določiti v zlati sredi, med izvedljivostjo in temeljitoistjo (okoli 60—120 ur}. Snov bo potrebno za vsak dan raadeliiti na teoretični in praktični del, da ne bo pretežko »prebavljiva«. Najprej bo treba tudi s temi hitrimi tečaji zajeti najštevilnejši .poklic, in posebej rešiti vprašanje drugih, ma'ioštcviliiih poklicev. Tam, kjer je za istega delavca mogoče več poklicev, se bo treba ravnati po glavnem ali višjem poklicu. Posebej naistaja še vprašanje skript, ali beležik, ki bi delavcem omog^o^čale ponavljanje predavane snovi, ker je ne bi mO'gli sproti beležiti, \istreizne literature pa ni na raapolago. Tu bo potrebna eno.tna in skupna rešitev v okviru Združenja .goizdnoigotspodarskih orgainizacij ali Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo, da ne bi moral vsak predavatelj za svoj tečaj sestavljati lastna skripta; to bi pomenilo razsipaaje moči in denarja. PripoTočljivo bo tudi ponoviti te tečaje čez nekaj časa, n. pr. čez % do 1 jeta, da bi. delavci mogli svoje «nanje utrditi, še zlasti, ker bodo med njimi tudi takšni, iki teže TazuTnejo. Ponovni tečaj bo lahiko nekaj krajši, .če je bila na prvem tečaju zaj'öta vsa snov. Z izpiiti ne kaže preveč hiteti, zlasti ne pri mlajših, delavciii. Opravljeni izpiit jim mora.biti res v zadoščenje in ponofi, za skupnost pa pomeni .stvarno merilo delavčevega znanja ali delovne siposo'bnosti, Jvi .se mora kazati v kakovostni storilnosti- Topa ne bo mog'0-če doseči kaj čez noč! Izpit mora biti delavcu pobuda za raadailjnje iprid-obivamje znanja 'in povečanje delovne spretnosti. Visa 'ta vprašanja ,bo' treba prbtresti is prizadetimi oirganiizacijami, od abornice do sindikta. .Strakovno združenje ig'Ozdnjagospodars.kih organizacij pai je na tem za g-otovo najbolj (zainteresirano, ker, imajo gozdna gospoidarsliva najjveČ delavcev. Sem sodi tudi vprašanje čim enotnejše presoje izpitnih ikomiisij, zlasiti glede starejših delavcev. Toda, ali je s temi hitrimi tečaji pri. podjetjih ■doko.nčno rešeno- vp.rašanje ■izoibraževanja delavcev, aLi so potem še ipotrebni .stakii kroižni teren.sJsi tečaji s stalnimi insitriiktorji? Ravno tako so potrebni, iker bomO' is hitrimi tečaji Je skušali pridobiti na času .za delavice, ki so že pred iapiti. Kroižni iterensiki tečaji pa imajo več&traesfco nalogo: a) pripravljajo prehod na .šolo za gozdne delavce, ki bo morala vsgajati predvsem nove delavce ali vajence in spremljati Siodoi).na dognanja iglede vzgoje delavcev; ib) iskrbijo za pripravo in postopno domačo proizvodnjo pomožnega o.rodja ter za uvajanje so.dobnega orodja dn delovne tehni.ke; c) s .priidobljenimi sikušnjami spopolnj.ujejo instrukto.rji ivoje prijeme in posegajo uspešneje v vBgojo dela.vcev. To je važno 'zlasti pri oro.dju, 'kjer je potrebno dodobra poznati vso tehni.ko priprave in uporabe glavnega in pomožnega orodja, uistrezno iipoštevaje naše razmere ob po,sipeševainju domače proizvodnje oriodja. S pom'o'cjo teh krožnih terenskih tečajev se bo tudi laže ipresoidälo, koliko časa naj tečaji v bodoče trajajo, kaJso naj se s.nov nacionalno zajame in porazdeli, kako naij ise teo.rija poveže s praktičnim poukom, kako. naj se nadaljuje z drugim ikrož-nim tečajem itd., da bi bili tečaji čim uspešnejši ter dovolj hitri. Tuja dognanja moramo prilagoditi našim raizimera.m, iker jih ne moremo preprosto prenesti. Pač pa moramo na samem delu ali s preizkusi .smotrno odmeriti, kaj našim potrebam in možnositim najbo'Ij ustreza. V.se ito bo potem ikoristilio tudi šoli, dolkler ne do;sežemo normalnih razmer. V ta -namen bo 'dobro imstrukitorje poslati tudi v inozQm.stvo na sp opo Injev anj e. Potemtakem vidimo, da m,i le koristno, ampak celo nuj-n.o 'O'stvariti krožne ter.e'n.ske tečaje kot p ,r ed h o d n iik c šole, predvsem glede 'delovnega ■o.rodja in delovne tehnike; pri tem pa je prizadeta večina gozdnih delavcev ali dobršen 'del .šolsikega učnega .prograima. OiStali del izo'brazbe in spopolnijevanja znanja pa je piotrebno goizdniim delavcem omogočiti p.o ko'nkrötTiih potrebah z doidatnimi učnimi .mO'Omi, sprva iS (krajevnimi -strokovnjaki. Zaključek 1. Za d. ep'0 s r e dn e potrebe opravljanja delavskih izpitov .po predpis a nem pro,gramu s.o primerni hitri terenski tečaji pri .gozdnih gospodarstvih, ki naj bi jih p r i r e 'd i 1 i krajevni s.tr-o k o v n j a ki. Predh-odno ,p.a je potrebno v ta namen med priza.detimi organizacijami pretresli vprašanja, ki tičejo uistTeiznio- orgainizacijo 'teh tečajev. 2. Razen hitrih tečajev je potrebno osnovati stalne krožne terensJce tečaje .pod vodstvom (posebnih dns.truk-t.o r j e v ali vodij it e č a j e v, k i bi s pro t i r eš e v a 1 i t u d i vs a d r u g a vprašanja, i so v zvezi s s o dobn. i m na.pred'kom .gozdnega dela, zlasti glede orodja in delovne tehnike. Podjetja pa naj bi nabavila ia inozemstva nekaj garnitur orodja, da bi bilo n a T a z p o 1 a g o za 'tečaje, 3. Krožni terenski tečaji naj bi bili hkrati priprava za snovanje in prehod na stalno šolo za gozdne delavce po zgledu na ip redni h držav. SODOBNA VPRAŠANJA n i 2 ^ I VSKLAJEVANJE GOZDARSTVA IN PAŠNIŠTVA NA KRASU V maicu 1956 je bilo v Herpeljah gozdarsko posvetovanje vaških odbornikov, članov gospodarske komisije Obč. ljud. odbora Herpelje in gozdarskih organov Uprave za gozdarstvo OLO Koper. Posvetovanja se je udeležilo 41 zastopnikov vasi (predstavniki ljudstva in kmetovalci), 3 gozdarski inženirji, 6 gozdarskih tehnikov, 9 logarjev in en agronom. Obrav-naivana so bila naslednja vprašanja: gozdni fond, plan sečnje, gozdnogojitvena dela, problem pašništva, gozdarski predpisi in njihovo izvajanje ter vprašanje logarske službe. To posvetovanje je bilo brez dvoma zelo pomembno, saj najbo'lj dokazuje pravilno politiko našega gospodarstva, ki si prizadeva dosefi najtesnejše sodelovanje kraškega prebivalstva in gozdarske službe na krasu. Gas, ki je bil na posvetovanju posvečen razpravi, prav gotovo ni bil izgubljen. Sklepi posvetovanja so bili naslednji: a) sodelovanje z ljudsko oblastjo in širokimi ljudskimi množicami pri izločevanju zemljišč za pogozdovanje; b) dvig strokovne ravni logarjev in odstranjevanje vseh nezdravih pojavov pri opravljanju gozdarske službe; c) koordiniranje gozdarstva in kmetijstva na krasu. Seveda na posvetovanju niso bili rešeni vsi problemi; mnogo jih je ostalo še odprtih. Se veliko bo potrebno dela, da bodo izboljšane gospodarske in socialne razmere ter življenjska raven kraškega prebivalstva zenačena z življenjskimi razmerami v drugih delih naše domovine. Vendar pa je važno, da smo našli za to pravo pot. Ne nameravam podrobno proučevali teh vprašanj, vendar menim, da je dozorelo vprašanje, ki zajema vso gozdarsko politiko na krasu. Se prav posebno pa njeno izvajanje, Omenjeno posvetovanje ljudi dobre volje krepi v nas vseh zavest, kako važno in obsežno je razpravljanje teh zapletenih vprašanj, hkrati pa utrjuje skladnost naših skupnih naporov za reševanje tehničnih, ekonomskih in socialnih problemov našega krasa. Besede, spregovorjene na tem posvetu, naj bodo vsem v spodbudo za nadaljnje, še odločnejše in uspešnejše delo za ustvaritev čim boljših pogojev na krasu, tako za gozdarstvo kot za poljedelstvo in živinorejo na krasu in hkrati za zboljšanje življenjske ravni tukajšnjega prebivalstva. Posvet je bil posebno koristen za gozdarstvo, ker je pokazal težnje prebivalstva, včasih tudi ne povsem utemeljene, in omogočil gozdarskim strokovnjakom razložiti nejasne pojme širšim ljudskim slojem, ki si večkrat predpise napačno. razlagajo in obenem tudi opozoriti na pogoste nepravilne odnose nekaterih gozdnih posestnikov do logarjev in obratno. Začrtane so bile tudi, čeprav le v grobih obrisih, smernice in poti gozdarstva, da se v doglednem času z gotovostjo preobrazi pusta kraška zemlja in sanira njeno gospodarstvo. Ko govorimo o zboljäanju ekoaomskega stanja naäega krasa, to ne mislimo doseJi zgolj s pogozdovanjem, temveč tudi s smotrnini in naprednim kmetijstvom ter živinorejo. Pri reševanju vprašanja krasa bi bilo napačno govoriti edino o gozdarski politiki, kakor tudi edino o kmetijski in živinorejski, temveč moramo delati v duhu sodobno koordinirane gozdarsko-poljedclsko-živinorejske politike. Le z vsklajevanjcm gozdarstva in kmetijstva bomo dosegli harmonično in urejeno gospodarstvo, ki bo trdeu temelj za blagostanje kratkega prebivalstva. Ne želimo podcenjevati velikih uspehov, ki so bili po osvoboditvi doseženi pri pogozdovanju krasa, vendar moramo ugotoviti, da bo v bodoče potrebno usmerjati pozornost pri reSevanju kraškega problema v to, da uravnovesimo Činitelje, ki odločajo o gospodarskih uspehih. Ne smemo se zadovoljiti zgolj s snovanjem novih nasadov, ker samo s tem ne bomo pravilno rešili vprašanja. Bolj kot za novo pogozdovanje in že to največkrat v neposredni bližini vasi in naselij, bi si morali prizadevati, da popravimo degradirane gozdove. Povsod na našem krasu (v Čičariji: Lom, Stržen, Trstenik, Jan-kovač in drugod) imamo take gozdove, ki milo prosijo gozdarja, da jih z melioracijskimi posegi izboljša. Toda na te gozdove se [le redko kdo ozre, kajti gozdarji vidijo le gole kraške površine. Toda večkrat pogozdujejo zemljišča, ki jih Kraševec krvavo potrebuje za pašo živine. Tako početje pa povzroča trenje med gozdarji in kmetijci. Kraško prebivalstvo želi le to, da bi gozdarji izboljšali njihove skrajno degradirane in izčrpane gozdove, ki so povečini bolj oddaljeni od vasi in v nje ne zahaja živina, razen tega pa ti gozdovi pokrivajo le izključno gozdna tla. Moramo upoštevati tudi dejstvo, da bomo tam, kjer je že gozd, pa čeprav zelo slab in degradiran, laže dosegli dober uspeh s pod-saditvijo, premeno itd. kot pa na kamnitih goljavah, kjer moramo nasade pogosto spo-polnjevati, varovati pred živino itd. Ko si zastavljamo vprašanje, kje naj bo gozd in kje pašnik, se moramo zavedati, da ne odločamo le o gozdarskem vprašanju, temveč o globoko gospodarskem problemu. Ne zadošča, če v zaščito na novo po,gozdenih objektov uporabljamo zakon, temveč je potrebno predvsem navajati ljudstvo na to, da temeljito spremeni svoj odnos do gozda. Problem krasa ni preprost, ker ne sloni le na pogozdovalni tehniki in materialnih sredstvih, temveč je gospodarske in socialne narave. Sami gozdarji z enostranskimi ukrepi prav gotovo ne bomo mogli uspešno rešiti kraškega problema; integralna rešitev je le v preudarnih, tesno povezanih gozdarsko poljedelskih nazorih in- prizadevanjih. Gozdarji naj pogozdujejo v prvi vrsti najbolj nerodovitna, pusta kamenita in degradirana zemljišča. Zato sloni melioracija kraškega območja v gilavnem na fizikalnem izboljšanju tal, kot predpogoju za izvedbo katerih koli ukrepov, ki imajo namen povečati donosnost poljedelstva ter v zvezi s tem izboljšati gospodarsko stanje dežele. Gozdarska deja so podvržena določenim zahtevam razsežnega značaja, zato moramo pogozdovati le tam, kjer lahko prosto razpolagamo z zemljiščem, primernim le za gozdarstvo, ne da bi z njegovo izločitvijo škodovali poljedelstvu ali živinoreji. iPri reševanju kraškega problema mora odločati preudarek: kateri način gospodarjenja bo dal največ koristi. Če nepristransko presojamo, bomo prišli do spoznanja, da je na krasu razvoj sodobne živinoreje potreben in mogoč. Tu mora biti živinoreja pomemben vir narodnega dohodka, saj je končno prav ona najzanesljivejši in najvažnejši nakazovalec naprednega poljedelstva in osnovni pogoj za sodobno kmetijstvo. Za razvoj napredne živinoreje pa je potrebno tudi obilo krme, ki jo bomo pridelali le z melioriranjem sedanjih pašnikov, z osnivanjem protivetrnih pasov in na pašnikih, ki so zaraščeni z drevjem itd. Vzor nam bodi državno posestvo Lipica, o katerem je zadnje Čase precej pisano. Lipica nam najbolj nazorno kaže, kako lahko ustvarimo dobre pašnike na skopih in kamenitih kraških tleh. Meliorirani pašniki in z živinorejo povečan donos bodo najboljši varavalci gozda. Izkušnje nas namreč uče, da vsak uspeh in napredek na krasu reagira z zmanjšanjem pritiska na gozd in tako prispeva k njegovi boljši obrambi. Uspešna melioracija našega krasa je v mnogem odvisna od snovanja zaraščenih pašnikov. Drevo in melioriran pašnik, živina in racionalno gozdarstvo bodo morali v bodofie ustvarjati stebre gospodarstva, ki naj izboljšuje ekonomsko stanje kraškega prebivalstva. Se mnogo truda nas čaka na tem polju. Če bo pri tem prebivalstvo sodelovalo s strokovnjaki, bo skupno prizadevanje obrodilo bogate sadove, tako na zasebnih kot tudi na državnih zemljiščih. Delo gozdarja pa je še posebno kočljivo, ker mora upoštevati hkrati tudi ekonomsko in socialno plat, prepričati Kraševca, da sodelovanje z gozdarji ne pomeni kratenja njegovih pravic in utesnjevanje prostosti, ampak da je povezovanje gozdarskih strokovnjakov z ljudstvom potrebno za uspešno in koristno rešitev vseh njegovih perečih vprašanj. Ko se nam bo posrečilo vsfcladiti miselnost kraškega človeka z nalogami gozdarstva, bo s tem krasu in njegovemu prebivalstvu že veliko pomagano. Življenje Kraševca je težko; zemlja je skopa, podnebje neprizanesljivo. Zato se lahko zanesemo na človeka, ki je na tej zemlji zrasel, kateremu po vztrajnosti in marljivosti daleč ni enakega in ki je bil že v preteklosti in bo tudi v bodoče najboljši sodelavec pri reševanja kraškega vprašanja. Sodelovanje bo tem uspešnejše, čim pravilneje bosta agronom in gozdar znala razložiti pot v boljše življenje, po kateri se bodo vzpenjali prebivalci krasa, če bodo podpirali smotrno in pravilno vsklajevanje gozdarstva s poljedelstvom in živinorejo. Viljem K i n d 1 e r Z zadoščenjem ugotavljamo, da je na našem krasu zavel nov duh — želja po tesnem sodelovanju gozdarstva s kraškim ljudstvom. Prav gotovo bo to zelo uspesaa pot pri reševanju vprašanj kraškega gospodarstva. Uredništvo IZ PRAKSE ZASLUZENO PRIZNANJE Ze lani smo na 39. strani našega glasila opisali posebni način luščenja macesnovih storžcv, ki ga je z uspehom uvedel Simon Ot, logar iz Radelj ob Dravi. Hkrati smo izrazili mnenje, da bi bilo potrebno ugotoviti izvirnost novega luščilnega postopka in za lo pomembno novost dodeliti primerno nagrado. S posebnim zadovoljstvom smo torej sprejeli obvestilo, da je na podlagi poročila in predlogov odgovornih gozdarskih organov Uprava za gozdarstvo LRS izrekla tov, Simonu O t u, upokojenemu logarju iz Radelj, pohvalo in mu izrazila priznanje tudi z dodelitvijo posebne denarne nagrade za preprosto in izvirno rešitev perečega strokovnega vprašanja, s katerim so se doslej že marsikateri strokovnjaki brez pravega uspeha ukvarjali. Tudi inozemske strokovne revije so že poročale o tem strokovno aktualnem uspehu tovariša Ota. Ze kot mlad fant — rojen leta 1898 kot sin kočarja — je tovariš Ot vzljubil gozd in z velikim zanimanjem spremljal njegov razvoj. Neposredno iz osnovnošolskih klopi je stopil v gozd na delo. Kot nekvalificiran gozdni delavec se je marljivo strokovno spopol-njeval in se je že leta 1921. udeležil posebnega tečaja za gozdne mojstre. Leta krize in z njo brezposelnost sta ga sicer začasno pregnali iz njegove, nad vse drage mu zelene delavnice. Simon Oi, iogar toda z osvoboditvijo so sc mu zopet odprla vrata vanjo, kjer se je kot logar z vso vnemo in bogatimi skušnjami Eopet oprijel svojega dela in ga uspešno opravljal do svoje upokojitve leta 1954. Tovarišu Otu želimo, da bi po svojem uspešnem strokovnem življenjskem delu zadovoljno užival zasluženi počitek, pripadnikom gozdarske stroke pa ga priporočamo v posnemanje. . t, , . . Uredništvo : TEČAJ ZA UGOTAVLJANJE PRIRASTKA V seriji tečajev, ki imajo značaj postdiplomskega študija, je Zavod za šumarsku ekonomiku i uredjivanje šuma Kmetijsko gozdarske fakultete v Zagrebu v dneh 6. 11. do 12. II. 1956 in od 20. II. do 26. II. 19.56 priredtil tečaj za ugotavljanje prirastka, ki ga je vodil dr. inž. Dušan Klepac, izredni vseučiliščnl profesor. Namen tečaja je bil, seznanili gozdarske inženirje-taksatorje z najnovejšimi metodami ugotavljanja prirastka Zgradba Kmetijsko gozdarske fakultete v Zagrebu [Foto: V. Mikuletič) in hkrati kritično oceniti starejše metode, ki so se in se ponekod še sedaj uporabljajo. Program tečaja je bil naslednji: a) Uvod. b) Ugotavljanje prirastka z donosnimi tablicami. c) Ugotavljanje prirastka z vrtanjem. Tečaja se je udeležilo v prvi skupini 32 gozdarskih inženirjev in 1 gozdarski tehnik, po večini so bili taksatorji iz vse države; iz LRS 13, LRH 14, LRS. 2, LRM 2, LRČG 1, gozdarski tehnik je bil iz LRH. V drugi skupini je bilo 31 udeležencev, in sicer 8 gozdarskih inženirjev iz LRS, 20 iz LRH, 1 iz LRčG ter dva gozdarska tehnika, eden iz LRS in eden iz LRH. Vse metode so bile obravnavane na zelo posrečen način. Izbrana je bila poskusna ploskev v gozdu »Krstovi«, odd, fiO, fakultetne gozdne uprave Lipovljani (6,14 ha). Za to ploskev so bili že prej zbrani potrebni podatki, ki so jih udeleženci tečaja obdelali po vseh obravnavanih metodah. Tako dobljene podatke je bilo mogoče primerjati med seboj in oceniti prednosti posameznih metod. Zaradi ilustracije navajamo za omenjeno ploskev v razpredelnici letne tekoče volumne prirastke, ugotovljene po obravnavanih metodah. Tečaj je dobro uspel in bo brez dvoma imel odmev tudi v praksi. Zaradi izredno slabega vremena je terenski del tečaja odpadel. Ob zaključku je bila v prostorih kluba vseučiliščnih profesorjev prirejena kratka debata med udeleženci tečaja. Ob tej priložnosti so priredilelji tečaja izrazili priznanje slovenskemu gozdarstvu, še posebej pa našemu urejanju gozdov. Metoda Letni tekoči volumni prirastek m®/ha Hufnaglova metoda..........6.3. Metoda prehoda dreves iz ene debHnske stopnje v drugo.............6,3 Grafična metoda po Kenneth-Davisu .... 6.1 Meyerjeva diferencialna metoda.....5,9 Meyerjeva metoda odstoka prirastka . , , . 5,8 Lachausseejeva metoda.........6,5 Metoda dr. Klepca........ , . 5,7 Želeti je, da bi podobne seminarje oziroma tečaje prirejale tudi naše strokovne , institucije. , M. V. . 1 = - « " il I' KRITIKA NAJ BO DOBROHOTNA IN OBJEKTIVNA, NE PA OBREKOVALNA V Gozdarskem vestni^ku št, 1/56 je bil na straneh 22—23 objavljen članek pod naslovom: »Gozdne drevesnice in prodaja sadik bi morale sloneti na biološki ne na trgovski podlagi« s podpisom '»Viljem Kindler«. Ker članku po njegovi vsebini ne moremo prisoditi namena objektivne kritike in ugotavljanja rekih načelnih ugovorov, ampak se zdi, da ima zgolj namen obrekovati določen krog strokovnjakov, zato smatramo za primerno, da se čuje tudi druga »plat zvona«, to je glas prizadetega podjetja »Semesadike« Mengeš. Kot odgovor ugotavljamo sledeča konkretna in nepobitna dejstva: 1. Kljub »pomanjkanju zakonskih predpisov, ki bi prisilili proizvajalca po oblastveni poti k redu«, kot je rečeno v pripombi uredništva, smo leta 1955 po lastni iniciativi dali pregledati vse naSe drevesnice po strokovni komisiji, ki jo je imenovala Uprava za gozdarstvo LRS, Ta komisija je predložila zapisniške ugotovitve za vse vrste sadik v naših drevesnicah glede njihove praktične uporabnosti z ozirom na njihovo zdravstveno stanje dn vzgojno obliko. Zadevni zapisniki, podpisani po vseh članih komisije (pet), so na razpolago pri podjetju in v arhivi Üprave za gozdarstvo LRS. 2. Po sklepu delavskega sveta podjetja z dne 29. V. 19.54, podjetje »Semesadike« Mengeš že tretje leto ne prodaja več svojih proizvodov brez poprejšnjega ogleda, oziroma brez količinskega in kakovostnega prevzema sadik v drevesnici od kupca. Tako je postopamo tudi v primeru, o katerem člankar piše, in sicer ne enkrat, temveč dvakrat; pregledali so vse naše drevesnice in končno izbrali tisto, kar so pozneje z lastnimi prevoznimi sredstvi tudi prevzeli. 3. Glede priporočil člankarja in uredništva lista o potrebi lastne proizvodnje gozdnih sadik po posameznih potrošnikih t. j. OLO in GG, jih moramo opozoriti na odločbo Ministrstva za gozdarstvo LRS iz leta 1949/50, ko je bilo iz našega podjetja izločeno 40 gozdnih drevesnic in dodeljeno posameznim OLO in GG, s tem, da sami skrbijo za proizvodnjo potrebnih jim sadik, našemu podjetju pa je bilo dodeljenih 6 drevesnic v poslovanje na komercialni osnovi za izravnavo viškov in primanjkljajev, in za trgovina ter zamenjavo 7. drugimi republikami in z inozemstvom. Ce pa nekateri OLO in GG te naloge niso opravili, oziroma le v nezadostni meri, tako da spričo 250 gozdnih drevesnic v LRS dobavlja naše podjetje s 6 drevesnicami več kot polovico vseh v Sloveniji potrebnih sadik, potem naSe podjetje za to ne more biti odgovorno. Morda so za to odgovorni tisti, ki zagovarjajo redko setev, tako redko, da so drevesnice ponekod na pol prazne. 4. Kar pa tiče objavljene fotografije ugotavljamo, da je navaden ponaredek, ker so bile slikane sadike, ki su bile brezplačno podarjene kupcu na njegovo željo kot izvrženo blago. Izvržene pa niso bile zato, ker morda biološko ne bi ustrezailc, ampak zato, ker so v drevesnici rasle na gredici ob križpotju in so bile večkrat pohojene in povožene. 5. Fotografirane sadike niso 3 letne seinenke. ampak 5 letne presajenke, kar bo laliko vsak povprečni strokovnjak na prvi pogled ugotovil. Nobeden povprečni strokovnjak pa ne bo verjel, da bi ae korenine v zemlji naravno razvile v tako kepasto obliko, kot jo kaže fotografija. Takšne kepe nastanejo namreč kot naravna posledica bogato razvitega šopastega koreninskega sistema, ki se pomešan z zemljo pri izkopavanju stisne v kepo in se pri saditvi razumljivo mora sprostiti in razgrniti. Kar pa zadeva oblike krošnje na fotografiji, moramo opozoriti na neke dendroioške značilnosti smreke, ki piscu članka verjetno niso znane. Na smreki namreč v četrtem letu starosti zraste prvi vretenec vejic, ki se razvijajo iz 3 do 7 popkov, razvrščenih vretenasto pod vrhnjim popkom. Ker pa je smreka, posebno vršiček mladike, občutljiv na pozen mraz, vrhnji poganjek v času brste-nja pogosto odmrzne. V tem primeru vretenasto razvrščeni stranski odganjki začnejo rasti bolj pokončno, in za tisto leto skupno prevzamejo vlogo začasnega vrha. Sele v naslednjem letu prevzame vodstvo eden od teh treh do sedmih začasnih vrhov in končno prevzame vlogo novega vrha. Ta svojevrstna lastnost smreke, da terminalne odganjke hitro in dobro nadomesti z lateralnimi brez bioloških in tehničnih posledic, se najboljše vidi pri smrekovih živih mejah, ki smo jih prenehali obrezovati oziroma striči. Menili smo, da je bilo potrebno to navesti zato, ker si pisec članka toliko prizadeva s fotografijo dokazati, da so takšne sadike po bioloških načelih neprimerne. Dejansko pa so po bioloških načelih lahko popolnoma brezhibne in pri pogozdovanju, posebno pa za žive meje omogočajo 100?^ zanesljive uspehe. Le s trgovskega stališča so zaradi mehanične deformiranosti neprimerne, zato so bile tudi izvržene. Toliko v pojasnitev osnovnih pojmov, ne oziraje se na navedbe pod točko 4. 6. K navedbam pisca, da »nekje na Gorenjskem vzgojene sadike uporabljamo za pogozdovanje Krasa in obratno« in da naj »jamčimo za provenienco sadik«, moramo pripomniti, da v konkretnem primeru ne gre za »nekje na Gorenjskem«, ampak za Mengeš in Skofjo Loko in ne za »Kras«, ampak za območje bivšega OLO Postojna. Biološka načela narekujejo, naj bodo sadike gojene v enakih ali podobnih rastiščnih pogojih, kot jih ima kraj, kjer bodo uporabljene. Poglejmo te pogoje: a) Kraja vzgoje in uporabe ležita na istem vzporedniku. b) Oba kraja imata podobno geološko oziroma pedološko podlago; Tu interglacialni prod, donosen s Kamniških Alp, torej apnenec, tam apnenec. c) Nadmorska vi.šina: Tu povprečno 400 m, tam povprečno 500 m. č) Povprečne letne padavine: Tu okoli 1500 mm, tam približno enako. d) Povprečna letna temperatura: Tu povprečno 9®, tam približno za 1" več. c) Relativna letna zračna vlaga: Tu 84%, tam okoli &0%, itd. Torej je dobavljena smreka prenesena v približno enake rastiŠčne pogoje, oreh in kavkaska jelka pa celo v boljše razmere. Ce bi vsi gozdarji te biološke zakonitosti tako ozko tolmačili, kot pisec članka, potem na našem Krasu ne bi bilo črnega bora, v Španiji, Franciji, Italiji, Belgiji, Severno-zahodni Nemčiji in Danski ne bi bilo smreke, v Evropi ne duglazije, zelenega bora, rdečega hrasta in mnogo drugih drevesnih vrst, ki na novih rastiščih prav dobro uspevajo in dajejo veliko gospodarsko korist. Pripominjamo še. da avstrijski gozdarski institut priznava biološko primernost naših smrekovih in drugih sadik za njihove ustrezne rastiščne okoliše in na podlagi tega daje uvozna dovoljenja za sadike in seme iz Slovenije, 7. Glede sklicevanja na gozdarsko zavest in ponos pa svetujemo piscu Elanka Viljemu Kindlerju, naj drugič bolj premisiii, predno kaj napiše in naj se zaveda, da s takšnimi ne»bjektivnimi kritikami Škoduje podjetju, ki opravlja važno vlogo za gospodarsko stroko v Jugoslaviji. Gospodarska potreba in opravičenost podjetja »Semesadike« Mengeš se vidi .iz neprestanega naraščanja proizvodnje, ki raste približno za 1 milijon sadik letno. Za podjetje »Semesadike« Mengeš Ing. Igo Oraš. direktor ' y K ČLANKU »KRITIKA NAJ BO DOBROHOTNA IN OBJEKTIVNA, NE PA OBREKOVALNA« V svojem članku »Gozdne drevesnice in prodaja sadik bi morale sloneti na biološka in ne trgovski podlagi«, ki je bil objavljen v Gozdarskem vestniku št. 1/1956, nisem imel namena obrekovati prizadetega podjetja, temveč sem želel iznesti objektivno kritiko z namenom, da se odstranijo pomanjkljivosti, na katere nisem naletel samo jaz, temveč tudi drugi slovenski gozdarji. V članku ni nikjer izražen sum, da je vzrok te pomanjkljivosti nestrokovnost, ker je znano, da vodi podjetje gozdarski strokovnjak, ki je znan po svojih sposobnostih. Znano pa je tudi, da je podjetje preveč trgovsko usmerjeno, ker večkrat preveč skrbi za svojo gospodarsko korist, pri tem pa nekoliko pozablja na splošne gozdarske koristi in načela. Dejstvo, da je Semenarna Mengeš podjetje, ki mora poslovati na komercialni osnovi in skrbeti za rentabilnost, ga ne oprošča nalog in moralne odgovornosti pri opravljanju zaupanih mu poslov v okviru našega gO'zdarstva in gospodarstva. V kapitalističnem sistemu jc povsem razumljivo, da skuša prodajalec prikriti kupcu napake pri blagu; socialistična ureditev pa ne trpi. da bi se določena dejavnost, oziroma podjetje ali ustanova bohotila in razvijala na račun in v škodo druge dejavnosti, podjetja ali ustanove, ker napredna socialistična ureditev zahteva dosledno vsklajenost gospodarskih dejavnosti. Razen tega se tudi gozdarska zavest mora upirati nesolidnim postopkom. Pa preidimo na samo kritiko, ki jo pisec inž. Igo Oraš v o,stri obliki iznaša kot odgovor na moj članek. Pod 4. točko navaja, da so slike navaden ponaredek, kar pa ne ustreza resnici, ker sem slikaj prav tiste sadike, ki sta jih dobili Uprava za gozdarstvo OLO Postojna in Gozdno gospodarstvo Postojna. Inž. Graz se sklicuje na to, da so bile deformirane sadike Upravi za gozdarstvo podarjene. Gledano s strokovnega vidika bi se tudi sadike, ki bi bile izločene in pokjonjene, nikjer ne smele uporabljati za pogozdovanje, če bi bile tako klavrne kakovosti, kot so bile obravnavane. Ne glede na druge škodljive posledice, takšne sadike ne zaslužijo niti izdatka, ki nastane z njihovim prevozom. Toda obravnavani primer je bil drugačen, kot ga inž. Oraš v obrambi svojega podjetja navaja, ker ne gre za podarjene sadike, ampak za sadike, ki jih je Semenarna Mengeš prodala Gozdnemu gospodarstvu Postojna in jih tudi lepo zaračunala. Da niso bile slike ponarejene, lahkn potrdita: Matija Sibenik, šef sekcije za pogozdovanje krasa v Ilirski Bistrici in Ludovik Smid, gozdarski tehnik pri omenjeni sekciji, ki sta videla sadike v Ilirski Bistrici, kakor tudi Miroslav Jelinčič, referent za gojenje gozdov pri GG Postojna, ter ilogarji: Jaroslav Kibic, Maks Setina in Jakob Mahne, ki so bili primorani dober del teh smrekovih sadik zaradi njihove defektnosti uničiti. Vsi imenovani so bili zelo presenečeni nad obravnavano pošiljko in so si bili z avtorjem članka edini, da bi razen drugega uporaba tako zanikrnih sadik močno nevzgojno vplivala na logarje in delavce, ki so zaposleni pri pogozdovanju. Iz tega razloga so bile izvržene sadike tudi uničene. Najboljši dokaz za to, da trditev o nekvalitetnosti sadik ni kleveta, je protest Miroslava Jelinčiča, naslovljen na Semenarno Mengeš, zaradi slabe kakovosti sadik, ki so bile prodane GG Postojna. Inž. Oraš pa je v objavljeni obrambi svojega podjetja ta protest previdno zamolčal . , . (Reklamacija Gozdnega gospodarstva Postojna št, 5/7 - 1955, ki ji je bila priložena slika prizadetih sadik.) S trditvijo, da sadike nimajo pravilno razvitega koreninskega sistema, ker so rasle v drevesnici na gredici ob križpotju in so bile večkrat pohojene in povožene, prav gotovo itiž. Orašn ne bo uspelo speljati nobenega, niti najbolj lahkovernega gozdarskega s-tro-kovnjaka. Najverjetneje je kepaste korenine povzročil napačen postopek pri presajanju v drevesnici. Navedbo inž. Oraša pod 5. točko, t. j. da sadike niso bile 3-Ietne, temveč 5-letne, ne smatramo za toliko važno. Proizvajalcu ne moremo odpustiti, da so bile sadike nepravilno razvite in pohabljene, pa se tudi na ta način ne more izogniti odgovornosti, če se sklicuje na njihovo starost. Mimogrede bodi omenjeno, da so bile nekatere od prizadetih sadik celo starejše od 5 let. Spričo toliko očividcev, ki so bili priče razkladanju ter razdelitvi sadik, je torej izgovor inž. Oraša, oprt na izmišljeno obdolžitev glede pcmarejanja slik, brez vsake podlage. Zato je tudi njegovo prizadevanje, da opraviči kepasti koreninski sistem, brezuspešno. S trditvijo, da sadike kljub vsem deformacijam biološko ustrezajo in da so po bioloških načelih lahko popolnoma brezhibne in posebno za žive meje omogočajo 100%" zanesljiv uspeh, se tudi ne morem istrinjati, prvič, ker že sam izraz »lahko popolnoma brezhibne« ni razumno jamstvo, ki bi bilo opravičeno in v navadi v genetiki ali v prometu s sadikami, drugič, ker so bile sadike naročene za pogozdovanje, ne pa za živo mejo. Tudi razlaga o neki dendroloSki značilnosti smreke ne more zmanjšati opravičenosti naše kritike, ker tu ne gre za stranske odganjke 4-letne sadike, ki v naslednjem letu stanje normalizira, temveč za deformiranost, ki je v večji ali manjši meri trajnega značaja. V zvezi s 6. točko inž. Orašove obrambe je piscu prav gotovo znano {samo se v svojem članku dela nevednega, da bi morda kakega bralca prepričal o tem, česar ni), da pogozdujemo pri nas s smreko v zasebnih gozdovih z nadmorsko višino 700 do 1000 m, v državnih goedovih snežniškega masiva pa nad 1000 m. Ce bi se ravnali po staTi nemški šoLi in pogoizdovali s smreko tudi nižinske predele, bi prišli v protislovje s sodobnim biološkim pojmovanjem. S tem pa še ni rečeno, da sem pristaš ozke razlage in okorne uporabe bioloških zakonitosti. V članku »Strokovna ekskurzija na Krasu in v snežniškem pogorju« (Gozdarski vestnik št. 1/1956) sem n. pr. jasno izrazil svoje tovrstne nazore, ko priporočam kot primerno gojenje črriega bora tudi na tistih rastiščih, kjer ni avtohton, toda kjer dobro uspeva in se naravno obnavlja. Domneva inž. Oraša, da ;S0 za pomanjkanje sadik v Sloveniji odgovorni tisti, ki zagovarjajo redko setev, je prav tako neosnovana. .Do ugotovitve, da je za pravilen in krepek raavoj sadik potrebna redka setev, so .prišli celo negozdarji in takšno^ setev zagovarjajo gozdarji tudi drugod, ne le pri nas. Ob zaključku bodi še omenjeno, da mi inž. Oraš popolnoma neopravičeno očita neob-jektivnost, saj mu je znano, da sem svojo objektivnost dokazat že s tem, da sem tb. pr, pohvalil sadike, ki so bile poslane iz Mengša, kadar so to zaslužile, ker so ustrezale svojemu namenu (n. pr. dob, črni in navadni oreh ter kavkaška jelka) —: glede na svojo kakovost in na poreklo, Vse to dokazuje, da so navedbe inž, Oraša, v katerih ihi očita neobjektivnost in, zlo-hotnost, popolnoma neosöovanc, ker moja kritika sloni na priznanem načelu, da le od zdravih — pravilno razvitih sadik lahko pričakujemo zdrave in lepo rasle nasade in kakovostne sestoie. Viljem iKindler BIOLOŠKA NAČELA PRI PRENAŠANJU SADIK Članki izpod '{leres V. Kindlerja in inž. Oraša So dovolj pojasttili. kako je bilo s sadikami,, ki sta jih Okrajna uprava za gozdarstvo in GG Postojna nabavili od podjetja »iSemesadike« iz Mengša, zato o tem ne bi bilo vef potrebno pisati.^ Vendar pa menim, da jc ravno zato še tem bolj potrebno objavili nekaj besed o tehtnem vprašanju, ki po konfani polemiki še n,i zadostno pojasnjeno, oziroma do^ločenira strokovnim naEelom vrniti pripadajočo veljavo, ki ji je omenjena kritika skušala nadeti videz omajanosti in spornosti, čeprav sicer v sodobnem gozdarstvu veljajo že za docela dognana in upoštevanja vredna. Enaka geografska širina dveh dolofeoih rastiši tudi spričo enake geološke in pedološke podlage ter nadmorske višine še ne pomeni niti podobnih niti enakih rastiščnih razmer, kot si priizadeva to dokazati eden od omenjenih piscev. Ce za primer uporabimo vzporednik 46" severne širine, kjer so zrasle smrekove sadike, na katere se žlanki nanašajo, bodo prenašalca smrekovih sadik po istem vzporedniku spotoma zelo neprijetno presenečale kaj pestre rastiščne razmere. Na poti proti zahodu bo moral od svojih sadik zahtevati, da se bodo morale kmalu po prehodu čez bivšo državno mejo sprijazniti s submediteransko in nato z mediteransko klimo, ki postopoma proti Trstu povečuje svojo srednjo letno temperaturo zraka za skoraj 5°, srednjo temperaturo v vegetacijskih mesecih za na povprečnih letnih padavinah pa izgublja za ok. 50%, na povprečnih padavinah v vegetacijskih mesecih za ok, 70%, na srednji zračni vlagi najbolj suhega meseca v letu povprečno za 21% ob istočasnem povečanju srednje temperature v najtoplejšem mesecu za 25%. Nadaljnje pomikanje po izbranem vzporedniku bi spravilo sadike še v večjo stisko spričo izrazitega mediteranskega podnebja, jim nato vsiljevalo zopet povsem drugačno atlantsko klimo, za njo swrov borealni klimatični pas in bi jih končno zaneslo celo v tiho-morski obalni klimatični pas, ki je glede vremenskih činiteljev še najpodobnejši izhodiščni točki, čeprav leži skoraj na našem antipodu. Tudi pri potovanju od mengeških drevesnic po vzporedniku na vzhod bo prenašalcu in njegovim smrečicam prav slaba predla. Kaj kmalu se bo namreč znašel v vedno močneje spremenjenih klimatskih razmerah panonskega, dalje substepskega. nato stcpskega ter končno boirealnega klimatičnega pasu. S prenašanjem po vzporedniku sadike torej ne bodo deležne »enakih ali podobnih rastiščnih pogojev«, kot jih člankar napoveduje. Geografska širini nam je namreč lahko delno merilo za rastiščne razmere samo v okviru enotnega klimatičnega območja, ali drugače rečeno: v mejah istega vegetacijskega pasu ali pa vsaj vegetacijskega areala. Ob tej priložnosti pa naj vseeno mimogrede demantiramo kot netočno trditev, da ležita oba kraja, kraj vzgoje in uporabe sadik, na istem vzporedniku. Mengeš in Skofja Loka imata namreč geografsko širino -le^lO' oziroma 46''8', Pivka pa, ki jo lahko nekako smatramo za težišče bivšega OLG Postojna, leži na 45*'1G' (Postojna 45®46'). Oba kraja (Mengeš oziroma Skofja Loka in Pivka) imata namreč z ozirom na svojo geografsko lego skoraj največjo mogočo razliko v zemljepisni širini, ki znaša 90 oziroma 98% celotne zračne razdalje teh krajev. Zato velja še posebno grajati obravnavani pcimer nedopustne uporabe napačnih podatkov zlasti za tiste rastiščne činiteije, s katerimi se skuša določena trditev dokazati. Sklepanja o ustreznosti geološke in pedološke podlage le na osnovi trditve, da gre v obeh primerih za apnenec, si nobeden resen strokovnjak ne bi upal tvegati. Ne glede na odločilni vpliv na vrsto tal sicer petrografsko enakih kamenin, toda različnih v svojem nastanku in starosti, je vrsta tal odvisna od orografskih, klimatičnih in celo vegetacijskih razmer. Odločilni vpliv na nastanek in razvoj raznovrstnih tal nima ^ Strinjamo se s takim stališčem in s pričujočo številko našega glasila zaključujemo objavljanje člankov o tem vprašanju. Uredništvo le pripadnost kamenine določeni petrografski vrsti (apnenec), ampalt sta pogosto za vrsto in kakovost tal odločilnejša nastanek in starost matične kamenine in drugi pcdo-genetski činiteJji. Če torej prenašalec smrekovih sadik opravičuje svoje početje s trditvijo, da je izhodiščno in namembno tlo »na apnencu«, nam v pedološkem pogledu s tem ni skoraj nič povedal, najmanj pa nas je prepričal, da bodo na ta način sadike deležne podobnih rastiščnih raamer. Iz zadevnih člankov (enega od njih moramo pri tem zaradi njegovih napačnih podatkov zopet popraviti) vidimo, da so bile sadike vzgojene na nadmorski viSini 320 m oziroma 360 m. uporabljene pa na terenih z nadmorsko višino 700 do 1000 m. Kakšno napako počenjamo, če prenašamo sadike z nižjih na višje lege. je splošno znano, ter se je že večkrat bridko maščevalo. Če namreč prenesemo sadike za 350 m oziroma za 550 m više. jih silimo v spremenjene klimatične razmere, kjer je n. pr. povprečna letna temperatura zraka za 2® do 3,5" nižja od izhodiščne, srednja poletna zračna temperatura pa je na ta način zmanjšana celo za 2,5® do 4,7". iPri tem smo upoštevali le preprosti gradient 0,.56 za letno in 0,73 za poletno povprečje (zmanjšanje srednje temperature zraka na 100 m višinske razlike). Ker pa imamo v obravnavanem primeru opriviti z dvema različnima vegetacijskima območjima, bo ta razlika, če že ne večja, pa prav gotovo veliko bolj zapletena. zlasti glede temperature v dobi vegetacije, glede kJimatičnih toplotnih skrajnosti, talne in zračne vlage itd. Preprosta uporaba in neprimerna primerjava podatkov o povprečni letni količini padavin, kot je to primer v enem od prizadetih člankov, nas bo prav lahko zapeljala na napačno pot, če pri tem ne bomo upoštevali, kako so padavine razporejene, zlasti, koliko jih odpade na vegetacijske mesece. O posebno odločilni vlogi, ki jo pri tem v obeh primerih igra razporeditev padavin glede na vegetacijsko dobo, so si bralci prav gotovo že zdavnaj na jasnem. Na eni strani so vlažna poletja, na drugi pa ekstremne poletne suše in vročine. Vse to nas pripravi do sklepa, da moramo zavrniti istovetenje pada-yinskih razmer za izhodiščne drevesnice v Mengšu in Skofji Loki z razmerami, kjer so bile smrekove sadike uporabljene (območje bivSega OLO Postojna).- Kako je s povprečno letno temperaturo ter z zračno vlago v enem in drugem primeru, smo se prepričali že pri razčlenjevanju vprašanja geografske širine. Dodamo naj le še to, da je uporaba številk za srednjo letno temperaturo in zračno vlago pri presoji ustreznosti rastišča večkrat zelo nepomembna in pogosto tudi nevarna, čepra%' bi pri tem uporabljali natančnejše in pravilnejše podatke, kot jih navaja eden od avtorjev zadevnih člankov. Upoštevati moramo namreč hkrati še druge, včasih pomembnejše naka-zovalce, kot sta n. pr, srednja temperatura zraka in zračna vlaga za vegetacijske mesece, ekstremne temperature zraka in tal itd., vse to pa je kompleksno združeno v pripadnosti rastišča določenemu vegetacijskemu območju, ki pa se da kaj preprosto izraziti. Da so klimatične in zato tudi vegetacijske razmere omenjenih drevesnic in območja, kamor so bile smrekove sadike prenesene, različne, vidimo iz tega, da prve ležijo v p r e d-alpsko-dinarskem klimatičnem območju, nasadi pa so v kraško-me-diteranskem klimatičnem območju (J. Pučnik: Klimatološka slika slovenske zemlje). - Bolj kakor relativna zračna vlaga in letno povprečje padavin je važno za vegetacijo razmerje med padavinami in izparevanjera vode. Na kra-škem področju s suhim in vročim poletjem je izhlapevanje tolikšno, da tudi sorazmerno obilne povprečne padavine nič ne zaležejo za suha tla; zato je submediteransiko poletje za rastlinstvo kritična doba, posebno še za s m r e k o, ki je za talno in zračno suŠo izredno občutljiva. Gorenjska ravnina nudi v tem pogledu povsem drugačne razmere in smreka tam na prodiščih prav nič ne trpi zaradi talne in zračne suše. kvečjemu ji ne prijajo na splošno presiromašna tla (zato se uveljavlja skromni bor). Uredništvo Svoja izvajanja zaključujem z ugotovitvijo: Pri odločanju o ustreznosti rastišča je nezadostno in pogosta tudi škodljivo, če svoj sklep opiramo Ic na podatke — četudi bi bili natančni, kar pa v obravnavanem primeru niso — o geografski širini, petrografskem značaju, nadmorski višini ter povprečnih letnih padavinah, vlagi in temperaturi. Pri odločanju o primernosti rastišča je potrebno prvenstveno upoštevati značaj pripadajočega vegetacijskega areala in območja, ki pa ni le seštevek navedenih geofizičnih Činiteljev, ampak pomeni kompleksno funkcijo le-tch in še drugih klimatogenih in pedogcnih odločilnih elementov, ki opredeljujejo vegetacijsko rajonizacijo in nam je zato le-ta preprost in učinkovit nakazQvalec.® Neupoštevanje tega načela pa je pripeljalo do zmote, da sodijo drevesnici v Mengšu in Skofji Loki ter namembno pogozdovalno območje »v enake ali podobne rastiščne pogoje«. -r. KNJIŽEVNOST _ i ■■ I ■' | INŽ. RIHAED ERKER: »GOZDNO SEMENARSTVO IN DREVESNIČARSTVO« Na vprašanje, s kakšnim namenom in za koga je bila ta knjiga napisana, nam odgovarja pisec v uvodu, ko pravi: »Namenjena je tako strokovnjakom in praktičnim delavcem v semenarstvu in drevesničarstvu kakor tudi dijakom strokovnih šol«. Knjiga torej naj bi bila praktični priročnik in učbenik, torej mora ustrezati obema tema namenoma, tako z notranjo razdelitvijo in razvrstitvijo snovi, kot tudi obdelavo te snovi na znanstveni in praktični podlagi, posebno pa glede zajetja bistvenih dognanj pri obdelavi posameznih poglavij in vprašanj. Pri ocenjevanju te knjige je nadalje potrebno upoštevati dejstvo, da je to prva tovrstna slovenska strokovna knjiga, in da je imel pisec zato težje delo. Končno je potrebno to knjigo oceniti glede na strokovno pravilnost in zanesljivost podatkov, navodil in sltlepov, v sploišnem in v posebnem oziru na naše razmere in izkušnje, in presoditi, ali so vsa poglavja obravnavane snovi zadosti obdelana, ali pa so nekatera celo izpuščena, čeprav so važna za šolo in za prakso. Z ozirom na tako zasnovano ocenjevanje je bilo potrebno zbrati nekaj podatkov in mišljenj od ljudi s terena, ki imajo takorekoč vsak dan s to problematiko opravka, in je za njih knjiga poglavitno tudi pisana. V ta namen smo razpisali malo anketo po obratih podjetja »Gozdne semenarne in drevesnice Mengeš«, ter naročili ocenitev knjige z ozirom na njeno praktično uporabnost za delavce in strokovne uslužbence pri delu v drevesnicah oziroma v semenarni. Na podlagi tako zbranih mišljenj in ugotovitev je bila sestavljena naslednja ocenitev: 1. Knjiga je kompilactja raznih avtorjev, začenši pri švedskem genetiku Lindquistu, preko nemškega praktika in učitelja Huberta Rupfa do bosanskega semcnarja inž. Panova, srbskega znanstvenika dr. inž. Dragoljuba Petroviča in raznih drugih, ki so zastopani takorekoč v prevodu v posameznih poglavjih ali skupinah poglavij. Samo po sebi to sicer še ne bi bilo napačno, če bi šlo za obdelavo takšne snovi, ki velja enako, ali pa vsaj podobno ne glede na krajevne ali rasEiščne razmere; ne moremo pa tega opravičiti pri ' iSubmediteranski kraški svet, ki prihaja tukaj v poštev, nosi vegetacijo kserofilno-termofilnega in bazifilnega gozda gabrovca z Ojstrico (Seslerieto-Fagetum) ali bukovega gozda z ojstrico (Seslerieto-Fagetum) v višini nad 600—700 m), gorenjski savski prodi pa so porasli z mezofilno in acidofUno vegetacijo borovega gozda (Pineto-Vaccinietum austroalpinum), na boljših tleh pa s precej zakisanim g r a d-novo-(dobovo) gabrovim gozdom (Qucrceto-Carpinetum). Med vegetacijo tukaj in tam je tolikšna razlika, da nobena primerjava ni možna. To dejstvo najkrepkeje pobija vsako dokazovanje o enakosti ali podobnosti geoloških, klimatičnih in drugih razmer med obema območjima. Uredništvo gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu, saj je ravno za nju značilno, da ne dopuSčata nikakega posplošenja, ker je vse odvisno od krajevnih razmer, klime, tal, gospodarskega razvoja kraja itd. Kot pile omenjeni Rupf v uvodu svoje knjige; »Der Forstpflanzgarten« — ki je piscu v mnogih poglavjih služila kot podlaga — je problematika gozdnih drevesnic tako zelo odvisna od »zakona fcrajevnosti«, da bi .bilo nepravilno dajati enotna navodila za vsa dela v dveh sosednih drevesnicah, kaj šele za vse drevesnice določenega kraja ali celo določenega okoliäa. V naäem primeru pa ne gre le za različne okoliše, kjer so bili podatki zbran,i, atnpak tudi za različne razvojne sto'pnje gospodarstva sploh in gozdarstva še posebej. Ker navodila in podatki, zbrani od ra:znrh avtorjev in z raznih območij, niso prilagiojeni in prikrojeni našim razmeram, je knjiga izgubila svoj glavni namen, zanesljivost za naše razmere primernih podatkov in navodil. To je tisto, kar smo najbolj pričakovali in kar je najbolj razočaralo ljudi, ki imajo opravka z drevesničarstvom. Nadaljnja posledica takšnega načina dela je, da so posamezna poglavja v strokoivno tehničnem pogledu na različnem strokovnem nivoju, enkrat razvojno daleč pred nami, drugič pa najmanj 30 let za nami. Ker knjiga ni pisana za naše razmere na podlagi lastnih izkušenj, obdelava celotne (snovi v logični razdelitvi, v preglednosti, v enotnosti obdelanih poglavij itd. ni homogena in enotna. Po našem mišljenju bi se moral pisec, ko se je odločil pisati to knjigo, povezati s strokovnjaki, ki na tem področju delajo ali so delali, in z njihovo pomočjo oziroma s pomočjo njihovih izkušenj obdelati snov tako, da bi najbolj ustrezala našim potrebam. Našim potrebam pa bi bila snov prilagojena takrat, kadar bi slonela na naših izkušnjah in naših razmerah. Lahko pa rečemo, da im'a Slovenija prav na tem področju dejavnosti dosti strokovnjakov z dolgoletnimi in bogatimi izkušnjami in praktičnimi dognanji, ki bi lahko pri.s,pevali ob pravilni organizaciji dela vKak svoj delež, da bi bila knjiga izvirna, naša in našim razmeram ustrezna. Nismo tako velik narod, da bi si lahko privoščili pogosto izdajanje novih strokovnih knjig, zato morajo biti dobre tiste, ki jih izdamo, da bodo tako lahko služile dalje časa svojemu namenu. 2. Upoštevaje dejstvo, da je to prva tovrstna strokovna knjiga, ki je izšla v slovenskem jeziku, moramo priznati, da je pisec imel precej težko stališče, posebno glede strokovnih izrazov. Vendar pa ne moremo mimo nekaterih izrazov, ki so v knjigi uporabljeni kot dobesedni prevod, kljub temu, da imamo za te pojme že dobre domače ali udomačene izraze, kot n. pr.: Na 109. strani najdemo izraz »žični črvi«; to pomeni nemški »Drahtwurm«; pri nas je udomačen naziv »struna«. Na 155. strani beremo izraz »šolanje sadit«; to je iz nemškega »Verschalung«; pri nas se je splošno uveljavil izraz »presajanje sadik«. Na 169. strani čitamo o ličinkah rjavega hrošča, čeprav že dolgo poznamo izraz »ogrci« ali »podjedci«. Na 2Ü2. strani najdemo izraz »bordoška juha«, to je srbska »čojrba«; pri nas je splošno vpeljan izraz »bordoška brozga«. Na 109. strani so navodila za prekopavanje tal v drevesnicah. Izraz bi bil iprimeren, kadar to delo opravljamo z motikami ali rovnicami, ni pa primeren, kadar uporabljamo lopate ali vile, ko't se to v večini primerov tudi dela. Na 155. strani beremo izraz »sejanke«; za ta pojem je prš nas že uveljavljen izraz »semenke«. Pri ocenjevanju knjige s strokovne plati moramo predvsem ugotoviti, da je zlasti drev-esničarstvo obdelano v tako skromnem obsegu, da komaj zadošča za najmanjše gozdne drevesnice; srednje in večje drevesnice pa bi zaman v tej knjigi iskale strokovno pomoč za mnoge vsakodnevne pojave in vprašanja. To velja posebno za 5., 7., 8., 9. in 11. del knjige, kjer se obravnava praktična snov drevesničarstva, od katere je odvisen uspeh v gozdnih drevesnicah. Peti del knjige, ki obravnava obdelavo tal v drevesnici, obsega samo 3 strani, od tega je ena cela stran porabljena samo za opis navadne lopate, motike in grabelj. To pa je hkrati tudi vse orodje za obdelavo tal, ki je opisano, in sicer z vsemi nepotrebnimi podrobnostmi- Niso pa omenjene posebne oblike tega orodja, ki so se za razne namene v piraisi uveljavile. bpuJčeno je tudi drugo sodobno orodje za obdelavo tal, ki se tudi pri nas že uporablja. Zato se nam zdi to poglavje najslabSe obdelano, posebno, če upo-ätevamo, da mora strokovna učna knjiga ustrezati vsaj sedanji razvojni stopnji, če že ne nakazuje neposredno bodočega razvoja. Prav tako 7, del knjige, ki obravnava setev v drevesnicah, še zdaleč ne podaja vseh metod in načinov setve, ki jih dejansko pri nas izvajamo, temveč se omejuje zgolj na starinske načine, fci jih podrobno opisuje, dočim modernejäih načinov sploh ne omenja, ali pa jih navaja brez analize in primerjave z drugimi metodami. Na 133. strani piše n. pr., da so povprečne brazdiee bolj primerne kot podolžne, kar na splošno za setev prav gotovo ne drži. Še manj pa za presajanje. Glede steriliziranja tal navaja zgolj primer iz Švice, kjer to delajo 2 vodno paro, dočim pri nas dosegamo baje prav tak uspeh tudi z uporabo oglenega prahu (!?). Take, ne do kraja .preizkušene trditve, za gotovo ne sodijo v učbenik. To velja tudi za postopek pri setvi po risbah na 13S. strani, ki je v osnovi sicer pravilen, je pa strokovno nepravilno utemeljen, in ga praksa še ni potrdila oziroma je našla drugačne rešitve. V zvezi s tem ne uporabljajo več sejalnih letev in korit. Pri pregledu razpredelnic na straneh 140—143, kjer pisec navaja količine semena, potrebne za setev v drevesnicah po enoti površine, lahko ugotovimo, da se podatki za posamezne drevesne vrste med seboj močno razlikujejo in za naše razmere ne nudijo zanesljive orientacije. Tako na primer znaša povprečna kaJivost macesnovega semena pa enem viru 85%, po drugem 35%, potreba macesnovega semena za I m- drevesniške površine znaša p« prvi razpredelnici 14 do 35 g, po drugi 30 do 50 g, po tretji 20 g, po četrti 30 do 40 g, po peti 140 do 310 g, po Šesti 15 do 25 gramov itd. Podobne razlike so tudi pri drugih drevesnih vrstah. Ali ne bi bilo bolje, če bi bila namesto tolikih razpredelnic objavljena le ena s povprečnimi, našim razmeram prilagojenimi podatki? Osmi del knjige, ki nosi naslov: »Izkopavanje, zavijanje in odprema sadik« je teoretično in praktično premalo obdelan z ozirotn na dejstvq, da se ravno v tej fazi dela skrivajo mnogi vzroki neuspehov. Pisec knjige je vsej tej važni dejavnosti posvetil le tri sitrani. Isto velja tudi za deveti del knjige, kjer je presajanje sadik premalo temeljito obdelano, Zdi se nam, da nobeno vprašanje v drevesničarstvu ni praktično in teoretično tako vsestransko preizkušeno, kot ravno presajanje in da ^a nobeno drugo dejavnost nimamo toliko mehaniziranih priprav, kot ravno za presajanje. Pisec ne navaja ne specialnega orodja za ta namen, ne priprav za presajanje, kot so Kochova in Hackerjeva ter razne druge kombinacije, kljub temu, da sta obe p-ri nas v uporabi. Risbe, ki nam naj bi na straneh 160—Kil predočile Hackerjevo letvo in presajanje sadik v jarke, so tako slabe, da si pri najboljši volji ni mogoče ustvariti prave predočbe. Pri II. poglavju pa pogrešamo predvsem podrobnejšo obravnavo tako imenovane »fuzarije« ali »padavice«. Pod tem izrazom je znana vsakemu drevesničarjn bolezCn, ki je za gotovo najpogostejša ter prej ali slej povzroči dosti skrbi vsakemu drevesničarjn, in včasih ogroiža obstoj in uspeh vse drevesnice, V takem primeru bo vsak drcvesnicar brskal in iskal pomoči po literaturi, v naši knjigi pa bo našel o tem le štiri skromne vrstice, ki mu prav nič ne bodo pomagale. Ne bodo mu pojasnile ne povzročitelja, ne razmer, v katerih se ta bolezen širi, prav tako tudi ne načinov preventivne in represivne obrambe. V strokovni knjigi, ki ima namen rabiti kot praiktični priročnik, pogrešamo končno tudi naslednje podatke, urejene v pregledni razpredelnici: 1, Biološke, ekološke, tchnjčne in gojitvene norme in normative o gozdni semenarski in drevesničarski službi za važnejše drevesne vrste. 2. Tehnične norme za razna dela v gozdnem drevesničarstvu in semenarstvu. 3. Rokovnik oziroma koledar za opravljanje določenih del v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu. Konkretne pripombe; Na 16. strani pri obravnavi načinov, s katerimi pospešujemo zgodnje cvetenje in obrod, beremo tudi stavek: »To je najbrž tudi vzrok za ta pojav.« Pojav sam, na katerega se ta stavek nanaša, je bil pri prevajanju Lindquista izpuščen, tako da se v prevodu zdi, da se ta stavek nanaša na obravnavano vprašanje »zadrgavanja«, kar je pa seveda nesmiselno, iNa IT.istrani najdemo stavek: »Praksa je pokazala, da podlaga ne vpliva na potomce in da so dedne lastnosti teh odvisne izključno od cepičev.« To je sicer mišljenje Lindquista, katerega pisec v tem poglavju prevaja, ni pa mišljenje znamenitega biologa Miču-rina, ki je — izkoriščujoč vpliv podlage na cepič in cepičev na podlago — vzgojil vrsto izboljšanih aH popolnoma novih rastlinskih sort, tako imenovanih vegetativnih hibridov. 2ato, po našem mišljenju ne sodijo v učbenik stvari, ki še niso dokončno dognane; če pa je to potrebno, potem velja obrazložiti dejstva, ki govorijo za in proti. To je pa še posebno opravičljivo za navedeni primer, kjer je nasprotno mišljenje že skoraj 100% dokazano.' Na straneh 17—^21 ni naveden med povzročitelji, ki vplivajo na obrod in ponavljanje obroda, eden glavnih činiteljev, ki temelji, podobno kot pri zadrgavanju, na nakopičenju asimilacijskih produktov v krošnji. Kopičenje nastaja zaradi pomanjkanja transportnega sredstva — vode — za razporeditev teh produktov po drugih drevesnih delih, predvsem po koreninah. Pomanjkanje vode kot transportnega sredstva pa nastaja v sušnih letih, zato sušnim letom navadno sledijo rodna leta. 'Na 20. strani je rečeno, da macesen obrodi vsako ali vsako drugo leto. To za naše razmere ne drži, pa tudi za drugod ne, ker macesen v nižinskih legah obrodi vsako drjgo ali tretje leto, v višinskih legah pa vsako četrto ali osmo leto. Na 23. strani je v razpredelnici za večino vrst naveden čas dozorevanja za naše razmere skoraj za en mesec prezgodaj. Na 25. strani beremo splošna načela oziroma napotila: »nabiraj seme sam« in »nabi-rajmo samo popolnoma zrelo seme«. Prvo načelo je v protislovju z načeli na 13. strani, drugo napotilo pa velja samo relativno, odvisno od tega, za kakšen namen seme nabiramo. Pravtako smo radovedni, kje v Sloveniji naj sami nabiiramo pinijevo in cemprlnovo seme,, kot nam to pisec knjige priporoča? Na 29. strani je trditev, da pločevinaste posode niso primerne za shranjevanje semen. Temu nasprotno lahko povemo, da smo v skladišču semenarne v Mengšu imeli večjo količino smrekovega semena nad 5 let shranjeno v takih pločevinastih posodah in je seme po petih letih imelo še 70% kalivosti. Na 32. strani piše avtor, da jelkine storže nabiramo na stoječih drevesih v koše, ki jih spuščamo z drevesa na tla. S košem na ramenih bo le redko kateremu najsposobnejšemu nabiralcu uspelo povzpeti se skozi goste veje v vrh vitke in visoke jelke do storžev, kajti storži so prav na vrhu krošnje. Zato ta način nikjer ne uporabljajo in bi ga morali nasprotno kot življenjsko nevarnega prepovedati. Na isti strani je navedeno, da je povprečni donos pri luščenju jelke 7 kg semena na 100 kg storžev, vendar je za naše razmere povprečje 10 do 12 kg čistega semena na 100 kg storžev. * Ustvarjajna novih sort ni mogoče preprosto doseči le s pomočjo vzajemnega vpliva podlage in cepiča (simbiontov). Somatske in z njimi tudi spolne stanice simbiontov lahko namreč dedno spremenimo le takrat, če so hkrati ustvarjenj še prav posebni pogoji, zlasti pa je potreben fazijsko mlad eepilni material. Toda Lindquist in po njem tudi Erker pišeta o praktičnem cepljenju; zato je kritikava pripomba neumestna. Do sedaj so bili v praksi cepljeni le takšni simbionti poljedelskih in gozdnih rastlin, ki so bili že povsem formiranj, razen tega tudi niso bili ustvarjeni potrebni posebni življenjski pogoji, zato je bil dosedaj v praksi vzajemni vpliv podlage in cepiča preslaboten, da bi mogel dedno spremeniti njune lastnosti. Uredniš tvo Na 38. stirani beremo, da se storži planinskega bora odpirajo praviloma seJe naslednjo pomlad. Za naSe razmere to ne drži, ker se pri nas storži odpirajo že v jeseni po dozoritvi. iPrav tako so podatki za zeleni bor na 42. strani za naäe razmere nezanesljivi, kajti pri nas storži zelenega bora dozorijo praviloma v drugi polovici avgusta, vendar pa pri zelenem boru glede zrelosti storžev ne smemo gledati na koledar, ampak moramo pravi čas za obiranje storžev ugotoviti z opazovanjem dozorevanja storžev, ker je čas dozore-losti različen za posamezne sestoje — celo za posamezna drevesa — in je odvisen od vsakokratne količine sončne toplote med letom. iNa straneh 51—58 najdemo nekatera nova slovenska imena za določene drevesne vrste, ki do sedaj niso bila uporabljena, oziroma so sploSno v uporabi druga imena. Za Fraxinus excelsior je uveljavljeno iroe »navadni ali beli jesen«; pisec pa ga v knjigi imenuje »veliki jesen«. Za Fraxinus ornus uporabljamo ime »črni jesen«, dočtm v knjigi najdemo zanj izraz »mali jesen«* Za Alnus incana je običajen naziv »siva jelša«, dočim je v knjigi imenovana »bela jelša« itd. Ne vidimo vzroka za take spremembe že splošno uveljavljenih imen. Nadalje se ne strinjamo s časom setve in postopkom s semenom pred setvijo za gaber, jesen in javor. Za gaber in jesen je najbolje, te ju posejemo v jeseni takoj pO' dozoritvi semena; v tem primeru seme ne preleži, ampak vzklije vse prihodnja pomlad. To velja tudi za lipo, če seme še nedozorelo oberemo v septembru in ga takoj posejemo. Za javor, posebno pa za gorski javor ne priporočamo jesenske setve, ker spomladi prezgodaj vzklije in ga potem slana uniči. Dovolj je seme čez zimo shraniti na vjažnejšera prostoru in ga potem zgodaj spomladi posejati, da bo isto pomlad vzklilo ]00% Na straneh 7S—80 pa najdemo podatke, ki niso le zastareli, temveč tudi strokovno nepravilni in škodljivi. Predvsem so podatki o sušilnici v Mengšu nepravilni glede tipa sušilnice, zlasti pa glede tehnološkega procesa pri sušenju, luščenju in čiščenju semena. Sicer so podatki povzeti iz članka ing. Iga Oraša v reviji »Les« št. 9 iz, leta 1949, vendar pa se tam navedeni podatki ne nanašajo na sedanji tip sušilnice v Mengšu, ampak na prvotni projekt, po katerem naj bi bila zgrajena. Do gradnje po tem projektu pa ni prišlo, ker je v času priprav, po objavi članka, izdelan drug, modernejši projekt, ki se bistveno razlikuje od prvega, taku glede tipa in konstrukcije, kakor tudi glede principa in tehnološkega procesa sušenja in luščenja. Projekt, po katerem jc bila sušilnica dejansko zgrajena, ni bil sicer še nikjer objavljen, vendar pa menimo, da bi se moral pisec, ko se je odločil za pisanje specifično strokovne knjige, vendar le malo bolj pozanimati za dejanske razmere v Sloveniji na tem področju dejavnosti, kateri je knjiga končno namenjena za uporabo v naši republiki. V poglavjih »Čiščenje in shranjevanje semena« in »Lusčenje semen iglavcev« beremo navedbe, ki so strokovno nepravilne in škodljive. Shranjevanje semena jelke do pomladi je a. pr, načelno nepravilno, dopustno je le v izjemnih primerih; to pa zato, ker seme jelke, shranjeno čez zimo, izgubi najmanj polovico kalivosti. Jelka se praviloma seje takoj v jeseni, bodisi v drevesnicah, bodisi na terenu. Drug tak spodrsljaj je trditev pisca, da pri razkriljevanju večjih kolfčin semena iglavcev uporabljamo takoimenovani »vlažni način«, ki naj bi bil v tem, »da seme razgrnemo v 15 do 20 cm debele plasti, ga poškropimo ter pustimo nekaj časa v takem stanju. Ko se začne segrevati, ga mešaino in mlatimo s kožnatimi ccpci.« Za takšen način razkriljevanja, ki je bil dejansko v starih časih delno v uporabi, je že davno ugotovljeno, da je škodljiv za kakovost semena in je danes tako rekoč prepovedan. " Imeni: »beli jesen« in »črni jesen« si je kritik brez potrebe izposodil iz hrvaščine, ker sta v slovenski strokovni literaturi (Miklavžič, Wraber, Gozdarski vestnik, Piskernikova itd.) sprejeti kot pravilni in že dalj časa v rabi imeni domačega Izvora: »veliki jesen« in »mali jesen«. Erkerjeva knjiga torej pravilno imenuje Fraxinus excelsior: »veliki jesen« in F. ornus: »mali jesen«. Uredništvo Takih in podobnih konkretnih pripomb bi lahko navedli äe veliko, najmanj še trikrat toliko; vendar pa menimo, da zadostujejo že navedene, ker ne bi bilo primerno podaljševati ta prispevek, navedeni primeri pa že v zadostni meri dokazujejo opravičenost naših pripomb. Navzlic vsemu temu pa priznamo in čestitamo piscu knjige: »Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo«, da je »zatel orati ledino« ter upamo, da bo pri drugi izdaji svoje knjige primerno upošteval naše dobrohotne pripombe. O r a š DOMAČE STROKOVNE REVIJE SUMARSKI LIST — Za g r e b Št 11/12 — 1955: p r of. dr. Aleksander Ugrenovič: Prvo desetletje gozdarstva v socialistični Jugoslaviji. Ing. M. Spiranec: Semenarstvo. Ing. Petar Dragišii ; Problem razvoja in nege mladih bokuvih in gradnovih gozdov v LR Hrvaški. Ing. Ivo Podhorski: Razvoj gojenja topolov v LRH. Prof. dr. Ivo Horvat: Osem- let raziskovanja in kartiranja vegetacije Gorskega Kotarja in Hrvaškega Primorja. Ing. Petar Ziani: Veda o rastlinskih združbah — podlaga sodobnemu gozdarstvu. Ing. Josip jPeternel; Gozdne komunikacije v LRH. Dr. Zla t ko Vaj da: Deset let pogozdovanja in melioracij v LR Hrvaški. Ing. Ivan S p a iič : Problematika varstva gozdov v LR Hrvaški. Ing. Ivan Smilaj: Urejanje gozdov v Lft Hrvaški. Ing. Stjepan Frančiškovič: Lesna industrija v LR Hrvaški. Ing. Vjekoslav Cvitovac: Organizacija upravljanja gozdov na Hrvaškem. Dr, Ivo Horvat: Dela gozdarskega oddelka Kmetijsko gozdarske fakultete v Zagrebu 1945—1955. Ing. August Horvat; Inštitut za eksperimentalno gozdarstvo. Ing. Josip Safar: Pogled na desetletni razvoj in delo Inštituta za gozdarska in lovna raziskovanja. Prof. dr. Nikola Neidhardt: Absolventi gozdarstva na Hrvaškem I860—1955. Josip Ružii: Društvo študentov gozdarstva zagrebškega vseučilišča v desetletju 1945—1955. Ing Dušan Srdič; Pogled na stanje in delo lovnega gospodarstva po osvoboditvi. Ing. Josip Safar: Biološki in ekonomski pomen nekaterih odnosov drevja v gozdni pedosferi. Dr, Zlatko Vajda: Stanje bukovih gozdov na Učki. Prof. dr. Kišpatic; Odpornost rjavega srca poljskega jesena proti glivam. Dr. D. Klepac: Določanje prirastka z metodo izvrtkov. Dr. Roko Benič: O izkoriščanju okroglega lesa pri izdelavi pragov. Dr. Milan Androič: Novi aspekti biološke borbe proti škodljivim insektom. St. 1/2 — 1956: iD r. Duis'an Klepac: Funkcionalni odnos med letnim volumnim prirastkom in prsnim premerom za jelko v prebiralnem gozdu. I n g. D j u r o Z m i j a-nac: Proizvodnja platanovih sadik. Prof. dr. Željko Kovačevič: Zatiranje gobarja in lubadarjev v gozdovih. Ing. II.i ja Kneževič: Neka opažanja o gojenju platanovih sadik. Dr. Ing. Pavle Fukarek: Prispevek k poznavanju gozdnih združb, v katerih se pojavlja poljski jesen, Ing. Josip Marčič: Rožič na primorskem krasu Južne Dalmacije. Ing. Stanko Tomaševski; Množično sušenje bresta v gospodarski enoti Ravna gora. Ing. Mladen Novakovič: Ob osnovanju stio-kovnega združenja hrvaških gozdnogospodarskih organizacij. NARODNI SUMAR — Sarajevo Sl 11/12 — 1955: Dr. Djordje Krstič: Hercegovski kras kot agrarnopolitični problem. In g. Drag. Ra,dimir: Gojenje borovih gozdov, ki dajejo veliko smole. Ing. Drago Djapič: Teoretično in praktično obravnavanje ekonomike našega gozdnega gospodarstva. Ing. 1. Kopčič: Vodstvo organizacijske enote. Ing. Muri s Hadžiahmetovič: Odkazovanje drevja, sečnja in evidenca sečenj na FŠOD »Igman«. gUiMARSTVO — Beograd St, 12. — 1955: Dr.Mihailo Krstic: Posredno preprečevanje endoticrae drugod in pri nas. I n g, N. L u k i t - S i m o n o v i i in i n g. M i 1 u t i n S i m o n o v i £ ; Diagram za praktično preračunavanje prostorninske teže prešušenega lesa pri poljubni vlagi. Ing. Ivan Soljanik: Poizkusna pogozdovanja v Grdelički klisuri. Ing. AI c k-sandar Bern in ing. Josip Edeši: .0 možnosti cenitve, udeležbe rjavega srca v deblih neposckanih poljskih jesenov v gozdovih bosutskega bazena. Ing. S e.r g i j c Ošmjanski: {Preudarek o urejanju prebiralnik gozdov na splošno in posebej pri nas. St. 1/2 — 1956: Ing. Rajica Djekič: Ob desetletnici našega povojnega gozdarstva. Ing. Miloje Milovanovič; Naša opažanja in podatki -o mladih topolovih nasadih. Ing. Radmilo Radivojevii: Pogoji za sodobno impregnacijo lesa pri nas. Ing. Jovan Jovanovič: Snovanje gozdnega fonda izven gozdnih površin. Ing, Aleksander Tucovic: Ciprese v Beogradu. Ing, Žarko Vrdoljaki O prizadevanju dr. A. Lenarda za snovanje eukaliptovih nasadov. gUMARSKI PREGLED — Skopje Št. 4 — 1955: Ing. Josip S afar: Osnove gospodarjenja v odraslih grmiščih in nizkih gozdovih. Ing. Slavčo Djekov: Dendrofloristična karakteristika območja Serte in Smrdešnika. LES — Ljubljana Št. 1/2 — 1956: Ing. Bogdan Žagar: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v lastni stavbi. Ing. Lojze 2umer: Raziskovalno delo v službi lesnega gaspodarstva. Dr. Saša Reicher: Ameriško tržišče in naši finalni proizvodi. Ing. Rudolf Cividini: Obisk v tovarnah in inštitutih v Italiji. Dr. Branimir Pejoski: Tehnični center za les v Parizu. Št. 3 — 1956; Ing. Rudolf Cividini: O metodah umetnega sušenja lesa, France Erman in ing. 'Niko iKralj: Kaj smo videli in pokazali na razstavi pohištva v Kölnu? Ing. Lojze Zumer: Aktualnost naše strokovne terminologije. DRVNA INDUSTRIJA — Zagreb Št 1 — 1956: Dr. Roko Be nič: Ekonomičnost izdelave železniških pragov. Ing, Bogomil Cop: O tarifnem sistemu pri žagah. Ing. Rihard Strieker: Retortno oglje. ^ St. 2/3 — 1956: Ing. Frane Pavleti č: Izkoriščanje pri proizvodnji parketov. Dr. ing. Juraj Krpanr Novi madisonski režimi za umetno rušenje lesa. Ing. Rikard Striker: Zaščita lesa pred požarom. Dr. ing, Ivan Opačič: Baker v tanjnskih ekstraktih. DRUŠTVENE VESTI i '" TEČAJ ZA KROJENJE LESA V GORIŠKO-TOLMINSKEM OBMOČJU Tolminsko-goriška sekcija DIT je ob sodelovanju Uprave za gozdarstvo okraja Nova Gorica in prizadetih gospodarskih organizacij, priredila meseca aprila tečaj za krojenje gozdnih sortšmentov. Zaradi številne udeležbe manipulantov, logarjev in višjega strokovnega osebja gozdnih gospodarstev Gorica in Most na Soči ter okrajne uprave za gozdarstvo je bil tečaj v dveh skupinah po okoli 40 udeležencev. Tečaj je trajal v vsaki skupini po 3 dni. Udeleženci so si najprej ogledali skladišča hlodovine in proizvodnjo pri LIP v Ajdovščini in Tovarni pohištva Nova Gorica, kjer so se seznanili z raznimi napakami na hlodovini, nastalimi zaradi povrSnega krojenja in poškodb pri transportu. Obravnavali so razna staliSSa lesnoindustrijcev in gozdarjev. Ogledali so si lesno predelavo nd žaganja do konEnili proizvodov, ter so lahko videli, kako se kažejo napake lesa, hkrati pa tudi, kaj se lahko izdeluje vse iz lesne surovine in kako se dajo uporabiti tudi majhni kosi lesa. ki napadejo kot odpadki pri žagarski proizvodnji, zlasti za izdelavo zelo raznovrstne lesne galanterije. Lahko pa so se tudi prepričali, koliko dela je potrebno, da se izločijo razne napake lesa in kako pri bukovimi ovirajo zlasti grče slepiče. Tak pregled je za osebje, ki dela v gozdni proizvodnji, prav gotovo koristen, zJasti Se v zvezi s krojenjem gozdnih sortimentov. ker nazorno kaže, kako se uporablja in predeluje gozdna surovina v obliki hlodovine, kako se kažejo napake okroglega lesa. To spoznavanje lajša krojilcu delo v gozdu, ker ga seznanja z uporabnim namenom surovine in mu tako razširja obzorje ter utrjuje zavest, kako pomembno je krojenje gozdnih snr-timentov. V gozdu pri Lokvah je bilo posekano primerno število bukev in jelk, ki so jih tečajniki razkrojili. Pri tem so preudarili glede na Jugoslovanski standard gozdnih sartimentov in lokalne tržne potrebe najvažnejše činitelje ali ustrezne zahteve glede dimenzij, kakovosti in dopustnih napak za določene, v poštev prihajajoče gozdne Sortimente. Mogli so se prepričati, da se pri tem delu ne smemo prenagliti, ampak da moramo ponovno, zlasti pri listavcih s številnimi napakami, temeljito pregledati in presojati predno se odločimo, kako bo deblo najprimerneje razkrojeno. Pri tem ni mogoče šablonsko uporabljati predpisov standarda, ki pogosto nimajo niti potrebnih določil, ki bi povsem ustrezala določenemu gozdnemu okolišu. Standard velja za prostrano območje, za vso državo in obsega za nekatere Sortimente le bolj okvirne predpirse. Marsikje so potrebna še interna, ali dopolnilna določila, tako n. pr. za bukovo hlodovino iILl. razreda, za drobnejšo hlodovino za galanterijo, itd.; manjkajo torej le določila, ki ustrezajo našemu prizadevanju, da bi surovino uvrstili v čim vrednejše Sortimente, kolikor pač to dopuščata prevozna razdalja do potrošnika in predelovalna sposobnost odjemalca. Predpis standarda, n. pr. da mora bukov hlod III. razreda omogočati še 30'% izkoristka na žagi, skoiraj ničesar ne pove, ker je kakovost izkoristka odločilnejša od količine in ker je pri tem važno, s kolikimi prevoznimi stroški so obremenjeni neuporabni odpadki. Krojilee mora imeti konkretnejša navodila, ki upoštevajo zahteve lokalnih tržnih potreb. Za take primere moramo torej izdelati krajevna ali interna dopolnila standarda, ki bodo za podlago in v olajšavo pri sestavljanju prodajne pogodbe. Na tečaju so tudi ugotovili, da bi moral biti standard izdelan v taki obliki, kot jo potrebuje praksa na terenu, t. j. da bi bila snov za vsak Sortiment bolj pregledno urejena glede dimenzij in toleranc, brez odvečnih šifer, oziroma, da bi bila na ta način posebej izdelana navodila za krojenje gozdnih sortimentov z dodatkom standardnih dopolnil, ki pridejo v poštev za posamezna območja, kar bi bilo še najbolje. V treh dneh na takem tečaju res ni mogoče vsega zajeti in obdelati, toda k osnovni usmeritvi krojenja tečaj vendar veliko prispeva. (Priporočljivo bi bilo tečaj čez nekaj časa ponoviti, da bi udeleženci lahko kritično sodelovali pri presoji in uporabi določil standarda na osnovi lastnih izkušenj po opravljenem tečaju. Tako bi šele lahko prečistili in utrdili svoje znanje pravilnega krojenja lesa. Na tečaju se je pokazalo tudi hvalevredno sodelovanje med gozdarstvom in lesno industrijo pri vzajemnem prizadevanju za vzgojo kadrov, Zapaženo je, da je dejavnost Tolminsko-goriške sekcije DIT kljub terenskim oviram, ki otežkočajo sestajanje njenih članov, postala zadnje čase precej živahnejša. Tudi ta tečaj je nov prispevek k njenim uspehom. 2 Turk J pjo-df^^ g.atdnogji^'fitixtjtu. dtfcuo^v^itL ulsLuxL ntgxt slAtwuldk g,azd6^ nxilß- p^o-fjuimno- sktk. JCa^ti t/wj-^ixalni akß^pl lO- zjcl hakmö-sl naliii gjs-zdjw- nt Lt b-ißl&lko- ^jdjy kj^fhhü., aniftak lü- kkivili. tudi q.6-sp^daxsko- zjlIa pommihiiL. 0 aksihiO-sU. tMubUit naLog. nwn zgjO-O-tmu^^ im£o4& nAhR ki jili, ip^eiiqwio- taJmfzküi tia. o-salmit kimikiL in nt6dh}ht(X bm^M'^ lUti^izivL tujq&aajbijt ukt^zfte., ke. aiainG- za- lltUfiJtt. ^jL UApMMjß- ntgjt gj^uloo-, Katmli s da^b^o- ga pAndrnkk, pXL datf^ sk&^ eilmi^t. gjuA, mLmqa, ndadik, pa. l^a do- uxdLfm^a dj^zjiu^oajfi^li. za. txm. to., pjs- im^tt znjam4iL foni&wbwL bu^ g.ijtds. tuL ihmr-ita JxmÄhö- atxhu^ dßiupiena in. io-o^o-i(ifjui ofwmültL, p.a. nt Iz q.(mLou^LknmL tzluüÄnmuL oisJkfii, ojnpaJi. tuxli. slalnuit go-zxL-nuti deLa34iun. luj^zti^i iielkm. hijdl b'djLö- sb'^koo.fu% man^t, zdjiitletw^ z ukuhtfafnL. 'T)e4-iJtjyd-, dcL Xj!% nala udaAo-a^i fjie- ndadt iti gazdooJ izMdiKS^ pzitfi zLoJti g.i&dz tuL mibiß-it Ui kakß^xoit bir- 0t o- ö^ühl nwi cj^^adi uLiJtxwijuiA pxtximAJt^, ie poaimf^ klibw-it in tucj^uo-sl pMrehüi\ nig-Oo-dbiUi pßLtQßo-. S^pneo- oahmsLi. üt tuif/to-sfi naL&g. a p&d^&^q^ titqjt gazdao- p&iat-ea.iita^ tejn opjmianfmL ptt.Leu^'%eo. itmißis imltg.(L glasila, z iiOMmiotii, da. i bu^^^iimiitd mzjii&tjnaan^i, (^ifünii na. pmkiitwa dmpimi^a iti izkidti^t, pjelLpjuoaui» k Mi^htmi i^axLutuiunt^ b(^oxiJt.txilt apMuxuif Ut k pj^zuütüL ti^iM^gjL pJcn.o.'djn^jgjL izmu^w^a. Cüjndiiüiaö- v , o SPLOŠNIH NAČELIH NEGE GOZDOV ' Ing. Josip S a f a r i(Ljubljana)* Po podatkih, ki jih je o,bjavila Zveza gozdarskih druStev Jugoslavije [. 1954. znaša površina starostnih razredov v enodobnih gozdovih za mlade sestoje (do 40 let) v FLRJ okoli 43%, LRH 46%, LRSr 39%, LRS 37%; za srednje stare sestoje (41—SO let) v FLRJ 40%, LRH 39%, LRSr 44%, LRS 40%. Mladih in srednje starih sestojev je torej nad 80%. Nasprotno imamo v mnogih gozdovih prebiralnega tipa, posebno na krasu, zaradi nepravilnega gospodarjenja in brezobzirnih- eksploatacijsikih sečenj, sorazmerno premalo potrebnega mladja. Prirodni ipogoji proizvodnje in ne)pravilno usmerjani gospodarski ukrepi v enodobnih in raznodobnih gozdih so vplivali tako, da imamo v FLRJ premalo iglavcev (29%). V LR Sloveniji je razmerje meSanosti sorazmerno še najboljše i(56% iglavcev in 44% listavcev), všteto ok. 35.000 ha čistih in skoraj čistih smrekovih monokultur, ki so v glavnem na neustreznih rastiščih. Razen tega imamo v nekaterih gozdnih območjih namesto sestojev hrasta—gabra in bukve—^gabra skoraj čiste gabrove sestoje ali gozdove hrasta ali bukve, v nekaterih sestojih na območju jelke—^bukve in smreke—jelke—bukve pa je prevladala bukev. Zato sodi snovanje in gojenje mladja med najaktualnejše probleme gozdnega gospodarstva Jugoslavije. Splošna načela, ki jih bomo navedli v zvezi s tem problemom, -niso samo teoretična izvajanja. Ta v močno skrčenem obsegu podajajo splošne rezultate prakse, poizkusov in raziskovanj. Zato v tem-prispevku ni dosti novega. Nov pa je način izvajanja sklepov in uporabe osnovnih postavk. Na ta način obravnavanja nas navajajo tale dejstva: a) detajlno opisovanje posameznih primerov iz prakse in raziskovanja ne more dati dovolj jasne slike o gojitvenih ukrepih za razna rastišča in različne sestoje; prav pogosto se dogaja, da navajanje številnih podrobnosti (četudi bi bile' značilne za določene okoliščine) zamegljuje tisto, kar je osnovno; b) gojitelj mora .pri reševanju .posameznih problemov na terenu prehajati od splošnega k podrobnostim, t. j. od 'Sprejetih teoretičnih načel ik stvarnosti, združujoč analizo posameznega ,primera z načeli splošnih izkušenj; c) dober gojitelj mora pri opravljanju nalog v sestoju ukrepati docela individualno, pri Čemer hočeš nočeš, zavestno ali nezavestno, vnaša v svoje delo in v rezultate svojega dela svoj osebni pečat in svoje osebno gledanje. Tako povezuje v slehernem sestoju, ,pri vsaki drevesni skupini in pri vsakem .deblu, splošna objektivna načela in svoje osebne značilnosti {znanje, izkušnje, vestnost, umstveno in telesno sposobnost, zavest dolžnosti nasproti skupnosti). Zato je gojenje mladja vprašanje strokovnega ponosa vsakega gozdarja, zlasti mladih strokovnjakov. Po'd pojem gojenja mladja sodijo tale dela: a) pomlajanje, z.aščita in reševanje novega mladja, b) nega sestojev (nega pomladka, čiščenje, rahljanje in izbiraln.0 redčenje) in c) nega debel (naravno in umetno zboljševanje kakovosti, zlasti čistosti debla, nega ikrošnje in prirastka na izbranem drevju}. Gospodarski ciij Pred začetkom vsakega sistematičnega dela si velja postaviti cilj, ki naj se z delom doseže. Ce cilj ni vnaprej odrejen, tedaj ise delo opravlja nesmotrno in neracionalno, t. j., nekoristno se zapravlja veliko * S stolice za gojenje gozdov Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani. delovne energije, ^asa in materialnih sredstev, končni delovni učinek pa je majhen. Zelo važno je .postavljanje cilja v gospodarjenju 2 gozdovi (zlasti za gojenje mladja), ker mora uporabljati izredno dolge roke. Prav zato se cilj težko določa, ker: a) sedaj ne moremo zagotovo predvideti, kakSne bodo potrebe po vrstah idrevja in lesnih sortimentih v dalj.nji bodoEnosti; b) v goadnem gospodarstvu se cilj ne more hitro spreminjati, kakor n. pr. v poljedelstvu in industriji; c) upoštevati moramo naravne sile, ki vplivajo na gozdno proizvodnjo in jih Pravilno negovano smrekovo mladje v skupinsko gospodarjeaem gozdu. Gozdni okoliš Peve v gospodarski enoti Idrija I, odd. 46 (Foto: GU Idrija) ne moremo znatno izpreminjati. Vkljub temu pa moramo pri gojenju gozdov vnaprej določiti gospodarski cilj. V gozdarstvu je gospodarski cilj na splošno rezultanta vsklajevanja in usmerjanja bioloških in gospodarskih č i n i it e 1 j e v gozdne proizvodnje % 'namenom, da bi z izkoriščanjem naravnih sil v določenih razmerah racionalno u.stvarjali in vzdrževali čim večjo proizvodnost zaradi čim boljšega in trajnejšega oskrbovanja družbenih potreb. Gospodarski cilj je torej gibalna sila gozdnega gospodarstva in s tem tudi temelj za določanje in uresničevanje gozdnogojitvenega načrta ter kriterij za presojanje, kako je ta načrt izvršen. Z njim prisilimo naravo, da služi potrebam človeka. Brez cilja je gospodarstvo po eni strani prepuščeno stihijskim vplivom narave, po drugi pa nezavestnim vplivom raznih gojiteljev. Brez cilja tudi ni prave kontinuitete pri izvedbi gojitvenih del. Ce cilja ne določimo vnaprej, se vrivajo v vsako delo, v načrtovanje in na terenu elementi negotovosti in zmede, pogosto pa zgineva tudi občutek osebne odgovornosti. Gospodarski cilji so lahko dol.g-oročni in kratkoročni (.za posa^ mezne stopnje gojenja, n. .pr. za ipomlajevanje, £iS£enje, izbiralno redčenje). Nanašajo se v glavnem na proizvodnost ,po količini in kak;ovosti prirastka, po vrstah drevja in sortimentov, ine da bi pri item prezrli sploSne posredne koristi ali potrebe (zaščita tal in voda, kulturni in strateški značaj in dr.). Gosipodarski cilj je lahko za večje ig-oispodarske celote splošen (država, reipublika, območje in pod.) in poseben za manjše enote (n. pr. proizvodnja jamskega lesa v bližini velikih rudnikov, plantažno gojenje topolov ob velikih lesnoindustrijskih kombinatih, umirjevanje perimetrov okrog hidrocentral, snovanje predkultur, za melioracije degradiranih tal in sestojev). Pri določanju gospodarskega cilja moramo predhodno vedeti, k,a j imamo in kaj. potrebujemo, da bi mogli odločiti, kaj moramo in kaj moremo za gospodarstvo ukreniti, Ko je cilj postavljen, moremo preiti na izdelavo gozdnogojitvenega načrta za določeno gospodarsko celoto in določiti: k j e, kaj, kdaj in kako je treba delati. Tudi pri izvrševanju načrta moramo imeti pred očmi gospoidarski cilj, t. j. pri odkazilu slehernega debla za sečnjo. Predmet pričujočega našega prispevka pa je vprašanje, kakšno mora biti naSe delo pri gojenju mladja, Pri gojenju mladja mora gospodarski cilj na bioloSki osnovi usmerjati delo k ustvarjanju čim večje in racionalne proizvodnosti za daljnjo bodočnost. Po-trebna je torej zelo razvita zavest osebne odgovornosti za vsako drevo, ki naj bo posekano, ali pa naj ostane. Zato moramo pri odkazovanju drevja za gojitveno sečnjo vedno vpraševati: zakaj naj do,ločeno drevo posekamo in zakaj mora drugo drevo zaenkrat ostati v sestoju. Vtsestransko moramo premotriti in pretehtati vzroke za in proti in se nato odločiti glede po.seka drevesa. Naloga gojitvenega odkazovanja je: racionalno in načrtno izpre-minjati mikroekoloŠke razmere in biotične odnose drevja v posameznih bioloških skupinah, z odstranjevanjem Škodljivih in nekoristnih debel ter z nego boljših, v skladu s postavljenim gospodarskim ciJjem. Naloga sečnje je; čim boljše in racionalnejše kopičenje prirastka na gospodarsko glede vrste in osebka najbolj koristnem drevju, toda tako, da .se pri tem čim bolj ohrani biocenoško ravnotežje, oziroma oid.pornost sestoja in drevja proti iškodljivim vplivom činiteljev mrtve (tla in klima) in žive narave (žuželke, glive, grmovje in drevje). Splošne teoretične gojitvene osnove Kadar opravljamo kakržno koli gozdnogojitveno delo, moramo preiti od .teorije h konkretnemu. Teorija po večinii ni nič drugega kakor posplošena praksa {rezultati in izkušnje terenske prakse, kakor tudi rezultati poizkusov in raziskovanj). Zato tudi pri gojitvi mladja izhajamo od teoretičnih načel, da bi lahko načrtno in racionalno vplivali na razvoj sestojev, posameznih skupin in .članov z namenom, da se gozdna skupnost neprestano gospodarsko zboljšuje in postaja biološko odpornej.ša. Temeljni teoretični principi, ki jih je treba upoštevati pri gojenju, so tile: I. Ne glede na negovalne metode, ki jih uporabljamo v normalnih seistojinskih in rastišEnih razmerah, se prirastek primerjalnih sestajev ne da znatno zvečati. Lahko se pa zmanjša, če je .zračni in talni prostor sestoja nepopolno izkoriščen, t. j., če so sečnje premočne. Ce ne bi izvajali nikakršnih redčenj, bi bil skupni prirastek skoraj enak prirastku sestajev, kjer se načrtno iz- vajajo racionalna redčenja. Z redčenjem pospešujemo proces zmanjSevanja števila drevja vsekakor hitreje kot v neredčenih sestojih. Razlika je v dohodku: Izkoriščamo drevje, ki bi se v medsebojni borbi posušilo in segnilo. Velika je razlika v kaikovosti, ker se z racionalnim redčenjem polsuhi,h, poškodovanih, škodljivih, slabih in nekoristnih dreves prirastek sestoja močno koncentrira na izbramo, boljše .drevje. Med nadaljnim razvojem drevja se gojenje vedno bolj usmerja na nego debla in krošnje ter s tem tudi na razvoj korenin. V sestojih, kjer izvajamo redčenje, je debelinski prirastek debel večji. Pri zmanjšani intenzivnosti redčenja je debelinski prirastek debel do neke meje manjši, višinski pa večji. Prostorninski prirastek sestoja se vendarle more povečati, in sicer: a) z ibiološko in tehnično melioracijo degradiranih rastišč in sestojev, b) z agrotehničnimi ukrepi. Ali z -vnašanjem hitrorastočih drevesnih vrst .povečavamo prirastek lesne snovi, že ni dognano, S pospešenim prirastkom povečujemo »lesno prostornino, t. j. prostor, ki ga zavzema lesno staničje, toda prirastek na teži proizvedene (suhe) lesne snovi se verjetno ne da mnogo povečati. 2. Prirastek lesne zaloge je funkcija rastišča in sestoja. Na enakem rastišču in v istem sestoju so dimenzije debel odvisne od njihovega položaja in načina gojenja. Z gojitvenimi ukrepi lahko usmerimo prirastek debel v mladosti ali bolj v višino (tesnejši sklep) ali v debelino (svetlejši skle,p). Spričo teh gospodarskih ciljev laliko do neke meje določimo- gostejšo ali redkejšo zarast in tako usmerimo potencialno silo rastišča o-ziroma prirastek na proizvodnjo tanjših ali debelejših d.imenzij. Kakovost sestoja se zboljšuje z izbiranjem (selekcijo), kakovost debel pa z nego. Kakovostni prirastek drevesa je povprečno najibolj odvisen od njegovega položaja in spremembe .položaja v biološki skupini. Na položaj in razvoj drevesa lahko vplivamo 2 gojitvenimi ukrepi, zlasti v mladosti. Vrednostni prirastek je odvisen od povečanja dimenzij debla, od zdravja, ravnosti, čistosti od vej (otreblje-nosti), debeline lubja, stegnjenosti, od centričnoisti in sploh od strukture letnic. 3. Gojenje vpliva navpično in vodoravno na iz-premembn zunanjih življenjskih razmer drevja v atmosferi in pedosferi i(iOzraČju in tleh). Koristen vpliv aibiotičnih in biotičnih činiteljev rastišča in sestoja usmerjamo na gojitveno boljše člane gozdne skupnosti. Kadar odpiramo sklep krošenj, odpiramo s tem tudi sklep korenin. Izbrano drevje dobiva tako več prostora ne le v zraku, ampak tudi v tleh in lahko izrablja več svetlobe, toplote, hrane in vode. Toda te izpremembe ne delujejo vselej in samo pozitivno, ampak vplivajo tudi bolj ali manj negativno. Škodljivost o-dpiranja sklepa se lahko ekološko kaže v tleh, na tleh in nad tlemi ter p-ogosto povzroča nepotrebne in slabe izpremembe krošnje, debla in korenin. Naša naloga je, -da -cimibolj izkoriščamo po-zitivno delovanje naravnih činiteljev. Rezulta-nta vseh negativnih in .pozitivnih vplivov naravnih in gospodarskih činiteljev nam daje končen in -stvaren učinek. 4. Vsak sestoj in vsako drevo ima svojo genezo i(razvoj), genotipične (dedne) lastnosti in fenotipične (zunanje) značilnosti. Zaradi vpliva okolice ima isti genotip lahko različno oblikovane .krošnje, debla in koreninske sisteme. Podobne zunanje lastnosti lahko pripadajo osebkom različnih dednih lastnosti. Zato sestoj tvori mnoštvo (populacijo) velikega Števila -dobrih in slabih osebkov, nastalih pod vpli-vo.m tako dednih lastnosti kakor tudi činiteljev rastišča in sestoja, Po v.prečj e vseh -Oiblik -pa d o 10'č a b-oniteto se-stoja na določenem rast i šč-u. Dedne lastnosti ni lahko odkriti, zla-sti ne v ra-ni mladosti, k-o se mladje razvija pretežno pod vplivom zunanjih faktorjev. Šele -kasneje, v borbi za prostor, pridejo dedne lastnosti (toda tudi vpliv položaja drevesa} do izraza. Z izbiro (selekcij«) boljših, dreves se izboljšuje sestoj ne le po obliki drevja, marveč hkrati raste verjetnost, da, bo sestoj postal tudi genotipi ič no boljši in da bo dobre lastnosti bolj in bolj prenašal na ip o t o m s t v .a. Na ta način moiremo ,povečati število dobrih ekotipov. 5. Med borbo za prostor v zraku in v tleh se drevje razvršča v različne razrede in se (zlasti v enodobnih .sestojih) oblikujejo biološki sloji krošenj: zgornji vladajoči, srednji boreči se in spodnji potlačeni ali nadvladani. Podobno, toda manj izrazito, se oblikujejo sloji v tleh. Med razvojem sestoja drevo lah k^o menja svoj položaj, posebno v mešanem sestoju. Z gojitvenimi ukrepi lahko do neke mere vplivamo, včasih celo moramo vplivati na te izpremembe; zato moramo varčevati z drevesi srednjega sloja. Vsak taik sloj ima določeno biološko gojitveno nalogo. Zgornji vsebuje ekonomsko najvažnejše drevje. Srednji je v glavnem rezerva, ki nam med borbo in gojenjem daje kandidate za zgornji in spodnji sloj. Podstojni sloj ima važno vlogo (zlasti v sestoju z nadstojnimi svetlobnimi vrstami): varuje tla in sestojinsko klimo pred kvarnimi viplivi vetra, sonca in tenxperature, ohranja zračno vlago, sodeluje pri čiščenju debel vej '(trebljenju), pospešuje stegnjenost pri nad-stojnem drevju, preprečuje zapleveljenjc itd. Tako omogoča prostejše ukrepanje v zgornjem sloju sestoja. Ce sta zgornji in srednji sloj iz kakršnega koli vzroka močneje odprta (pr es veti j ena), se priraščanje ne zmanjšuje, ker podstojni del sestoja absorbira odnosni del proizvodne sposobnosti rastišča. Podstojni del sestoja moramo včasih posebej osnovati, n. pr. v bolj odraslih čistih sestojih svetlobnih vrst (macesen, bor, hrast, topol) s polsenčnim drevjem (bukev, lipa, gaber, javor in pod.) teir v Čistih sestojih polsenčnih vrat i(.n. pr. v čistih smrekovih iestojib). Podstojni sloj deluje do neke mere tudi negativno z izkoriščanjem hrane in vlage iz tal ter tako tekmuje z izbranim boljšim drevjem. Toda zavoljo ohranitve stabilnejše biocen.oze moramo na ta naČin plačati zavarovalnino. Podstojni del je včasih tudi občutno škodljiv, posebno v nekaterih čistih sestojih bolj senčnih vrst iglavcev (smreka, sem ter tja tudi bukev) na hladnejših humidnejših rastiščih: kadar se zaradi pomanjkanja toplote in svetlobe in prevelike vlage ne more razviti normalna humifikacija in mineralizacija odpadlih iglic, zlasti, če je nastal močan proces zakisavanja, pa tudi kadar zaradi močnejšega razvitka v atmosferi in pedosferi preveč konkurira izbranemu drevju zgornjih bioloških slojev. Spričo tega je gospodarski učinek vloge in razvoja b i o 1 o-Ški.h slojev dol.&čen z rezu It an t o vseh koristnih in Škodljivih viplivov njihovih krošenj in korenin. 6. Povečanje drevesnega prirastka ni vedno v skladu s povečanjem krošnje in obsega korenin, tudi ne z odpiranjem sklepa, po zakonu o najpomembnejšem činitelju (minimalnem faktorju, deficitnem, mejnem faktorju): povečanje donosa, ki nastaja z večanjem deficltnega faktorja, je sorazmerno njegovi oddaljenosti od maksimuma. To se pravi, da je prirastek odvisen od skupnega delovanja vseh činiteljev j-astišča, medtem ko povečavanje faktorja, ki je najbližji maksimalni koncentraciji, najmanj vpliva na višino, prirastka. Ce n. pr. močnio odpremo gost sklep, se pod vplivom sonca (to.plote in svetlobe) povečava transpiracija krošenj, .sprejemanje vode in rudninske hrane iz tal in asimilacija ter so-raizmemo tudi prirastek na določenem drevju. Če pa sklep še bolj zrahljamo, prirastka ne bomo enakomerno povečali, lahko ga celo zmanjšamo zavoljo nezadost- nega Izkoriščanja prostora v zraku in tleli sestoja. Svetlobni in toplotni činitelj je v tem primeru blizu maksimuma. V zelo zra.hljanem sklepu se zaradi premočne transpiracije in evaporacije lahko zmanjša vlaga, tako da je primanjJcuje in je koncentracija tega činitelja daleč pod potrebo: morebiti zmanjšani prirastek zato lahko povečamo .samo s povečanjem vla.ge. Tudi razširjanje krošnje i.ma svoje meje. Pred preveliko' in premočno svetlobo in toploto se brani drevo mehanično (z obračanjem listja vzporedno s smerjo sončnih žarkov), fiziološko (z zapiranjem rež in tvorbo nadomestnih, adventivnih pogan jikov) 'ter anatomsiko i(z gradbo celic). Krošnja se labko zniža in tako se posLibša kakovost deblovine. Ce se na .deblu pojavi veliko nadomestnih poganjkov, je to znajk. da stanje sestoja in tal ni dobro, posebno pa da razmerje med velikostjo absorbcijskih organov v tleh (koreninja) in transpiracijskih organov {krošnje) ni primerno, o'ziroma, da je režim vode v drevesu neuravnovešen. Nekako do kulminacije višinskega prirastka mora biti sklep trošenj čim bolj gost. Na ta način dosežemo hitrejiši in večji višinski prirastek, 'bolj stegnjen le,s, boljše trebljenje debla vej. preprečujemo nastanek novih vej, omogočamo tvorbo gostejših letnic, ohranitev tanjšega lubja in podpiramo enotno notranjo zgradbo lesa. Krošnje boljših debel namreč itak ne smejo biti premajhne. K o debla s pomočjo selekcije in nege dosežejo velike višine, lepo otrebljenoist in ostanejo dobro stegnjena. bo postopno močnejše rahljanje sklepa povečava! o debelinski 'prirastek. Majhna krošnja na starem deblu na rahljanje sklepa le slabo reagira s povečanjem prirastka. Izjeme so kapniki 'močno senčnih vrst, kakor n. pr. kapniki jelke v dobi pred fiziološko zrelostjo (semenitvijo). Posamezne drevesne vrste lahko podaljšajo svoje krošnje z adventivnimi poganjki. 7. Na bolj suhih tleh ima drevje večkrat intenzivnejši (bolj razširjen) sistem koreninja kakor na svežih tleh. Na suhih tleh in .sploh na slabih rastiščih je sklep krošenj po večini bolj rahel (potrebno je več svetlobe in toplote), toda S'klep korenin je tesnejši (da ■na čim večjem prostoru absorbira razpoložljivo vlago in hrano). V kolikor so tla bolj suha in na splolšno bolj revna, je pogosto borba za p ros.t or v tleh hujša ter konkurenčni vpiiivi 'korenin močnejši od borbe v zraku. Ko se z redčenjem zmanjka gostota koreninskega sklepa, se poveča za preostalo drevje razpoložljiva vlaga in hrana. Toda s sečnjo se zmanjša tudi gostota sklepa krošenj, zato prodira v sestoj več toiplote in vetra, povečata se transpiracija preostalih krošenj in evaporacija tal, zračna vlaga pa se zmanjša. Tako se posredno in neposredno zmanjša talna vlaga. Naj'ti v vsem tem skupku racionalno sredino, pomeni gozd umno gojiti. Zato gojenje gozdov ni le ananost. ampak tudi umetnost. Ker sestoj po vsaki .sečnji nekoliko oslabi, najsi je bil prej še tako Čvrst in krepak, je priporočljivo sekati čim manj, zato pa bolj pogosto. Čim huje gozd oslabi, tem dalj Časa potrebuje za regeneracij'O. V težjih primerih more sestoj zbo-leti in škodljive žuželke ter zajedalske glive ga močneje napadajo. Zato je pri odkazovan, ju redčenj osnovno pravilo: ne sekati drevja, ki ni .škodljivo, pufščati drevje, .ki je koristno. pomagati dobremu ter odstranjevati nezdravo, škodljivo ali odvečno drevje. Kadar ne moremo presoditi, ali je drevo biološko in gospodarsko škoidljivo jn odveč, ali je koristno in dobro, tedaj ga pustimo v sestoju do prihodnjega odkazovanja. Spričo tega se za gojitev in nego mladja ne sme določati nikakih shem. Sa-blonsko delo je pri negi gozda slabo. Kjer vlada šablona, tam ni načrtnega reda, Tie racionalnega dela, ni izpopolnjevanja ter je vsako tako početje hkrati bioloSko in gospjodarsJco nöpravilno. Pa tudi prostost je škodljiva, že ni v okviru načrta, smernic in reda. 9. Udomačeni strokovni iaraz »redčenje« lahko pomeni pretežno eks pJo-atacijsko sečnjo ali pa gojitveno sečnjo. Kadar redčimo zgolj ■za pridobivanje lesa, je to eksploatacija. Če pa redčimo predvsem z namenom, da zibolj^amo sestoj ali posamezne drevesne sikupine, kadar so pregoste, in če hočemo osredotočiti prirastek na manjše število dreves, je to gojitvena sečnja. P oip o 1-nejši gojitveni ukrep se namesto »redčenj'a« imenuje »iz-biralno redčenje«, v p'r e b i r admi h gozdovih pa »i Z(b i ri aj 1 n o prebiranje«, 10. Pa tudi ,pri umetnem snovanju sestojev moramo upoStevati ne le gospodarske činitelje gozdne proizvodnje (v glavnem .potrebe}, ampak tudi vse naravne faktorje. V nasprotnem primeru to ni več gojenje gozdov, temveč plantažno ali industrijsko izkoriščanje rastišča z ekonomsko najpotrebnejišim gozdnim drevjem. Pod takimi pogoji se gospodarjenje ne more v celoti naslanjati na »bioce-nožno ravnotežje«. Nenehno moramo upoštevati in predvidevati možnost močnih okužb, po potrebi moramo izvajati tudi posamezne agrotehnične melioracije tal in klime (globoko oranje, osuševanje in namakanje, gnojenje, kolobarjenje ali vnašanje pomožnih drevesnih vrst, snovanje predkultur, umetno trebljeaje -debel vej), izvajati moramo najstrožjo sanitarno kontrolo in selekcijo materiala iz drevesnic in dr. To velja zlasti za absolutna gozidna tla. Na relativnih goizdnih tleh so ekološki pogoji za vzdrževanje stabilnejših nasadov mnogo boljši. Kadar pa se nabere več negativnih činiteljev, lahko postane uispeh takšne proizvodnje zelo dvomljiv. 11. Za pravilno izvajanje gojitvenih del ni dovolj, da ima gojitelj dobro ipomožno strokovno osebje, marveč mora imeti tudi dobre delavce. Od delavcev mora vzgojiti dobre sodelavce, mora od goji ti dober k aid er stalniih g o z d n og o j i t v e n i h dela,vcev. Vse gospodarske panoge imajo stalne delavce, prav tako jih mora imeti tudi gozdno gospodarstvo, ki dejansko zgolj s sečnimi posegi v sestoj vpliva na prirodne razmere r.astiščnih činiteljev in živih organizmov. Taki delavci na deželi postanejo s časom dobri propagatorji gojenja gozdov; povečali bodo važnost gozdarstva in ugled gozdarske stroke. Iz vrst stalnih gozdnih delavcev bodo lahko postopoma prihajali odlični logarji. Glavni gojitveni ukrepi Gojitveni ukrepi v sejstojlh in drevesnih '^kupinaJi so moČno različni, Ni jih mogoče našteti, še manj pa opisati. Nanašajo se na razne razvojne stopnje sestojev in skupin, Da raalična rastišča, zgradbe in ka,kovosti sestojev. Omejili se bomo zgolj na glavne razvojne stopnje in stopnje gojenja mladja. Pod mladjem razumemo; naraščaj (vznik), pomladek do prsne višine, in končno drogovnjak. Gospodarsfke ukrepe za gojenje mladja moramo podvzeti veliko prej, preden se ta pojavi, zatem pa jih moramo nadaljevali ustrezno njegovim razvojnim stopnjam: — snovanje in varstvo naraiščaja — sproščenje naraščaja — nega pomladka — čiščenje mladja — izbiralno redčenje v odraslem mladju in drogovnjaku. K temu je treba dodati še dva gojitvena ukrepa. Prvega izvajamo v srednji starosti mladja: umetno trebljenje vej. Drugega lahko ^opravljamo v treh zadnjih razvojnih stopnjah. To je preredčevanje sestojev, ali kratko: redčenje, ki ga. opravljamo v gosto zaraslih panjevcih. Snovanje in zaŠcita naraščaja. Za snovanje in razvoj novega naraščaja v skupku ekoloških činiteijev so naj-važnejiši: hrana, voda, toplota in svetloba. Gojitveni ukrepi za ustvarjanje dobrega naraščaja iz semena začnejo v glavnem takrat, ko moramo fiziološko zrelo drevje V presvEtljenem jelovem sestoju negujemo zmesne skupine jelovega in javorovega mladja. Gozdni okoliž Rape gospodarske enote Idrija I, odd,' 22/b., (Foto: GU Idrija) zaradi goispodarekih vzrokov sekati, potem ko je po selekciji in negi doseglo potrebno tehnično zrelost. To načelo pri eksploatacijskih sečnjah poigosto zanemarjamo, zato ali ni dovolj naiažčaja, ali njegova zmes gospodarsko in biololško ni primerna, ali pa je slabe kakovosti. Primerov za to je na terenu dovolj. Osnovna naloga je: osredotočiti pojiwnoist na pripravo sestoja za semensiki obrod ter tla za sprejemanje in kalitev semena, na ustvarjanje čim več pomladika določenili drevesnih vrst in na zaščito pred poškodbami abiotiČnega in biotičnega značaja. Glavni pogoj, da lahko odgojimo biološko odporno in potrebno ter gospodarsko' dobro mladje, je natančno poznavanje r,astišča in biološko igojitveailh last-noisti drevja. Pomanjkanje naraščaja in slaba kakovost mladik moreta nastati iz raznih vzrokov: zaradi pokvarjenih taiL slabe sestojimske klime, nezadostnega in nepravilnega poteka pomlajevanja, ekstremov splošne klime in okuženja. Gost po-mladefk s sklepom krošenj in korenin ter z medisebojno zraslimi koreninskimi sistemi krepi biološko odpornost in konkurenčno moč proti vplivu plevela; pozneje je višinsko priraščanje večje, trebljenje debel boljše, debla bolj stegnjena, naravna selekcija učinkovitejša in izbira za umetno selekcijo večja. Nezadostno upoštevanje bioloških lastnosti drevja in njihovega konkurenčnega odnosa povzroča neprimerno zmes drevesnit vrst. Če predpostavimo, da bomo n. pr, v gozdu jel'ke—(bukve ali hrasta—.gabra dosegli gospodarsko potrebno in biolo-Sko zadovoljivo razmerje naraščaja, Če bomo odstranili čim več bukovih ali gabro-vih semenskih dreves, potem je taka domneva nerediko docela nepravilna. Rezultat je po večini prav nasproten. Bukev je manj senčna vrsta kakor jelka, ima rada več toplote, laže prenaša bolj suho mikrokJimo, v mladosti hitreje .raste in ima globlje korenine, a že od mladosti ima krošnjo najmarfj dvakrat večjo in se v Fagetumu zlasti na krasu bolje razmnožuje in ohrani ter ima zato večjo konkurenčno moč v borbi z jelko, zlasti na suhih rastiščih. Zato močno odstranjevanje bukve v gozdu jelke-^bukve pogosto vpliva na močnejše pomlajevanje buJtve. Gaber je bolj senčen kakor hrast, ima bolj gosto krošnjo, semeni obilno skoraj sleherno leto, mladje lahko dolgo ča-ka zasenčeno, zato z močnim odstranjevanjem gabra sproščamo obstoječi in novi gabrov .pomladek, ki se prav dobro razvija v senci ■svetloljubnega hra.sta. Sproščanje in nega novega mladja Vznik in nedorasli pomladek sta občutljiva za škodljive vplive abiotičnih in biotičnih čmiteljev. Potrebna jima je zaščita matičnega drevja, oziroma matičnega 'sestoja. Toda v določeni razvojni stopnji deluje matično drevje n^i. ta povsem mladi naraščaj tudi negativno. Ta škodljivi vpliv se kaže v vsej biosferi, t. j. ne le v atmosferi marveč tudi v pedosferi, včasih v tleh bolj ikaikor nad njimi. Zato je potrebno, da mladje pravočasno sprostimo matičnega drevja in mu s tem zagotovimo zadostne količine vode, hrane, toplote in svetlobe. Prerano kakor tudi prepozno odpiranje sklepa torej lahko kvarno deluje na nadaljnji razvoj mladja. Prezgodnje odpiranje ustvarja možnost za kvarno delovanje klimatičnih ekstremov, zlasti na vršne poganjke. Posebno je škoda velik^. če tla niso popolnoma obrasla z novim mladjem in se pojavlja močan tekmec, plevel, ki se hitreje razvija in se obilneje bohoti na bogatejših in svežih rastiščih. Zaradi prepoznega odpiranja sklepa matično drevje zlasti na suhih tleh odvzema mnogo svetlobe, vode (in tudi hrane). Raziskovanja v Nemčiji, Angliji in Ameriki so pokazala, da se s prirezovanjem korenin matičnega drevja z izolacijskimi jarki povečuje vlaga v tleh, pospešuje razvoj rastja, ki zahteva vlago, omogoča obstoj večjega števila gozdnega drevja v pomladku in pospešuje njegov razvoj, Prepozno odpiranje sklepa povzroča, da svetlobni listavci (pa tudi jelka in bukev!) razvijajo ploščato (difuzno) obliko krošnje namesto stožčaste. Taka oblika krošnje pa po večini ne deluje kvarno na razvoj jelove in smrekove deblovine. V dobi neodraslega pomladka drevesca navadno rastejo bolj ali manj izolirano in zato na njih močno vplivajo nega,tivm činitelji. Kadar pomlajevanje ni dobro uspelo, se lahko pojavijo tile slabi primeri: plevel, neenaikomerna zarast, škodljiv ali slab predrasteJc, neprimerna zmes drevesnih vrst, slaba kakovost mladja. Taki pojavi narekujejo tele naloge; 1. zaščito pred kvamim vplivom bujnega plevela in grmovja ter pred škodljivim in nekoristnim predrastjem, 2. izpopolnjevanje s krepkejšimi sadikami, predvsem z vrstami, ki jih je v novem sestoju premalo. 3. .sanitarne ukrepe. 4 izboljševanje zmesi in kakovosti, 5. uravnavanje strukture. Naloge 1. 2, in 3. moramo na vsak način opraviti, .druge pa, če je dovolj finančnih in delovnih možnosti, sicer jih po vrsti prepuščamo za naslednjo razvojno stopnjo mladega sestoja, t, j. za čiščenje, V takem mladju 'se včasih pojavijo in razrastejo mehki hitrorastoči listavci (trepetlika, breza, iva in dr.) ter raznO' grmovje. Njihov vpliv je lahko -koristen (zaSčita) ali pa škodljiv (konkurenca). Ce jih je potrebno odstraniti, tedaj tn storimo postopoma pred poimladjo: z ohsekavanjem {ikleščenjem) vej, .prevrševanjein (odsekovanjem vrhov), redčenjem in odstranjevanjem. Če pomladek sestavljajo bolj svetlobne vrste drevja, ki rasto na suhih tleh, :so potrebni močnejši in pogostejši posegi. Bistveno je: osredotočiti pozornost na tisto, kar moramo množično ohraniti in izpopolniti. Čiščenje Ko se sestoj ali skupina zgosti (gošča), se razvija ostrejša borba za prostor v tleh in zraku. Ponekod je sklep tesnejši v tleh kakor y zraku, zlasti na bolj Levo; Zmesno mladje bukve, jelke iu smreke se nam kaže kot podivjano goščavje, kjer se bohoti škodljiva predrast. — Desno ; Po opravljenem čiščenju sproščeno in zrahljano mladje živahno raste ob zdravem medsebojnem tekmovanju in koristnem vzajemnem podpiranju. Razori, gospodarska enota Idrija 11,, odd, .5/c. (Foto: GU Idrija) ■suhih tleih, zato je tedaj borba v tleh hujša kakor nad tlemi. Biološko bolj razvito in močnejše drevje ni vedno tudi gospodarsko boljše. Zato pri čiščenju ne upoštevamo le sanitarnih zahtev, ampak postopoma odstranjujemo ali prevršujemo tisto drevje, ki je zaradi premočnih krošenj in slabih debel škodljivo za celo,to oziroma za prizadete »bioskupine«. Podpiramo razvoj gospodarsko ali biološko vrednejšega drevja (n, pr. v skoraj čistih isestojih 'gabra pomagamo hrastu, v skoraj čistih sestojih hrasta pa gabru). Odstranjujemo torej najmočnejše, škodljive tekmece v zgornjem sklepu krošenj. Ce ima gozdna uprava na voljo večja, finančna sredstva in zadosti delavcev, lahko izvaja tudi popolnejše posege. .Sklep ne smemo preveč in prehitro odpirati. Po 2—3 letih se sklep znova strne. Načelo je: podpirati razvoj množice vrednejišega drevja. Ko je sestoj ali skupina očiščena od večine prav slabih škodljivih osebkov, ko se skozenj lahko prerinemo in ko moremo jasno .presoditi kakovost dreves glede širine, viäine in O'blike fcrošenj, tedaj preidemo na individualno izbiro drevja, t. j, na izbiralno redčenje (ali »redčenje«, kakor ta postapeik navadno imenujemo}. Osnovne razlike med čiščenjem in izbiralnim redčenjem Ostrih razlik med čiščenjem in redčenjem ni. Kako opravljamo čiščenje in redčenje, je bolj ali manj anano. Toda pogosto se dogaja, da niso dovolj znane bistvene razlike med obema važnima gojitvenima opraviloma. Od tod včasih izvi-raljo nesporazumi, nejasnoisti, napake in odvečna pojasnjevanja. S čiščenjem vplivamo na mno'žico. Predmet našeiga ukrepanja je skupina. V glavnem odstranj-ujemo najmočnejše kvarne tekmece (a premočno krošnjo in slabim deblom), da se more množica boljših in zdravih dreves boilje razvijati. Ta gojitveni poseg je g'r o b, ker je v tej razvojni stopnji važna množica dreves. Pozornost obračamo v glavnem na. n a^ j's 1 ai b š'e, iS k o d 1 j i v o nadstojno drevje, t. j. na drevesa, ki jih moramo odstraniti zaradi boljšega razvoja večjih »bio-iskupin« in celotnega sestoja. Tako sestoj množično žlahtnimo. Za tem pa prehajamo na posamezno izbiranje boljših osebkov. Z ixbiralnim redčenjem vplivamo na posamezno drevo. Predmet našega ukrepanja je manjša skupina, v starejši dobi pa vedno bolj posamezno drevo (ustvarjanje čedalje boljšega razporeda v sestoju). S tem gojitvenim posegom pomagamo razvoju relativno boljših (selekcioniiranih} dreves z namenom, da bi razvijala čim bolj čiteta in stegnjena debla ter čim boljie krošnje. Proizvodne moči rastišča se bolj in bolj osredotočijo na gospodarsko vrednejše Člane skupnosti. Ta gojitveni ukrep je popolnejši. Pozornost obračamo na najboljše osebke v zgornjem sloju krošenj, po poti^dbi ,pa tudi v srednjem sloju, t. j., podpiramo elitna dreve&a, ki morajo ostati v sestoju do prihodnje sečnje. Izločamo najmočnejše kvarne tekmece in. ura.vnavamo čim boljši razpored izbranega drevja. Kjer čiščenje ni bilo opravljeno, propade mnogo dobrega drevja in je opuščeni ukrep treba kasneje kombinirati z izbiralniim redčenjem. Izbiralno redčenje V zgodovini razvoja gozdarstva so se v splošnem razvili trije glavni načini nege odraslega sestoja: t. i. nizko (nemšiko) redčenje, visoko (francosko) redčenje in mešano (dansko) redčenje. Prvo posega pretežno v spodnji sloj sestoja, drugo v zgornji, tretje pa v zgornji in srednji sloj. Načelnih razlik med danskim in francoskim redčenjem ni. Kakor vsi gojitveni ukrepi, tako imajo tudi vse te vrste redčenja svoje dobre in slabe strani. Na splošno ima največ gojitvenih prednosti mešano redčenje, največ sla.bih pa ima nizko redčenje. Toda po kakovosti rastišča, posebej tal in pedo-genih procesov, po stanju in razvitosti sestoja in po biološko gojitvenih lastnotstih drevesnih vrst kakor tudi po intenzivnosti in ciljii gospodarjenja, i.zberemo tisto vrsto ali kombinacijo redčenja, ki najbolje ustreza določenim razmeram. Nizko redčenje je v glavnem že opuščeno, vendar moramo tudi to včasih upo^ rabiti, in sicer v tehle posebnih primerih: kadar je .zaradi prevelike vlage humifi-kacija stelje i,n mineralizacije humusa prepočasna, ikadar so tla zakisana ali obstaja tendenca močnega zakisavanja, pa je treba spustiti v spodnji del sestoja več to- plote, svetlobe in vetra. Taki poriineri so najpogostejši v čistih sestojih senčnih drevesnih vrst, žlasti iglavcev. Vendar je bolje v takih .primerih uporabiti kombinacijo visokega in nizkega redčenja, in sicer (povsem individualno. Mešano re.dČenje zahteva boljiše znanje, izkuSnje in veliko' časa. Zlasti ga uporabljamo ,takrat, kadar se podstojna vrsta skuša, vraščati v zgornji sloj sestoja, kjer lahko premočno tekmuje z vrednejšo drevesno vrsto, aili kadar je treba podpreti razvoj ogrožene drevesne vrs'te (n. ipr, macesen v sestoju listavcev), ali kadar je treba .spremeniti zgradboi spodnje polovice isestoja zaradi tvorbe boljšega humusa ali zavoljo zmanjšanja ikonkurence korenin, ali pa kadar moramo poanagati posameznim članom v srednjem sloju, da se bolje in hitreje razvijajo v višino. Na sploišno priporočamo viso.ko redčenje. 0.dsvetujemo pa togo privrženost kakršni koli v.rs t i redčenja, ker je pogosto potrebno, da med razvojem sestoja ali glede na. stanje rastišča in sestoja izvajamo razne načine redčenja i.n njihove kombinacije. Ce v odraslem isestoju n. pr. ni bilo svoječasno opravljeno čiščenje, je v njem veliko mrtvih in bolnih, kakor tudi močno deformiranih, kvarnih in premogočnih dreves. V takem primeru moramo prve uikrepe izvajati v vsem vertiikalnem profilu, včasih bolj v spodnji polovici sestoja, včasih pa v zgornji, vse to pa za boljši razvoj sestoja in posameznih dreves, ter zaradi zmanjšanja nevarnosti požara. To je .torej kombinacija čiščenja in redčenja. Naslednji ukrepi bodo mešana redčenja in slednjič visoko redčenje. Je torej zelo veliko različnih kombinacij, zlasti v mešanih gozdovih, .kakor n. pr. v sestojih svetlobnih svetlobnih gaber alepski bor senčnih ' polsenčnih potlačen hrast' makija ' nadalje, .kadar želimo, da .podstojno in isrednjestojno drevje kakšne manj vredne vrste vraste v višje .sloje sestoja, kakor n. pr. kadar v sklepu o.dganjki iz panjev ogrožajo drevje iz .semena, kadar pri premeni panjevcev v visoki gozd naravno ali umetno naseljeni iglavci ne morejo predrati sklepa drevja iz .panjev. Sheme torej ni. Šablone ne sme biti. Č e pir a v bi id Oi 1 o č e n a negovalna metoda imela veliko prednost pred drugimi metodami in čeprav bi se mo,gla uporabiti v mnogih se.sto-jih in na mnogih rastiščih, vendar se ne sme posplošiti. Konkretno stanje sestojev in rastišč ter njihov razvoj, bioloišJce lastnosti drevja in cilj gospodarjenja — vse to v prvi vrsti določa način in tehniko gojitvenih ukrepov, .ne odreja pa metode. Zato določene metode, pa naj bo še tako sodobna in splošno priznana, ne smemo povsod in vselej uporabljati, ker bi s tem dobila značaj .predsodka. Meto.de ne smemo predpisovati, toda .smernice smemo in mo-ramo dajati. Z redčenjem neposredno pomagamo razvoju boljših članov skupnosti in vrednejših drevesnih vrst v skladu z go.spodarskim ciljem: razvoj čim boljlega debla, ustrezne krošnje in korenin ter tako čim racionalnejše izkoriščanje svetlobe, toplote, vode in hrane. Pozornosti ne posvečamo le manj vrednim močnim tekmecem, ampak še .bolj in .v prvi vrsti boljšemu drevju. V nedoraslih sestojih in skupinah ne moremo vnaprej določiti, katera drevesa .boido končno ostala v sestoju kot najboljša, ker lahko spremenijo S'voj biološki položaj v skupnosti, morejo oboleli, poškodovati jih more sneg, led in veter. Zato. ta drevesa določamo periodično od enega do drugega odkazcvanja. Osnovno je; čimbolj razvijati individualne dobre lastnosti, obenem pa zavirati razvoj in zmanjševati obseg slabih lastnosti. Intenzivnost in zaporednost ukrepov je v glavnem odvisna od tehle okoliščin: Čim manjša je starost, čim večja igostota sestoja, čim slabše je zdravje sestoja, reakcija kro^šenj na gojitvene ukrepe hitrejša, umrljivost drevja večja, višinsiki iprirastek hitrejši, drevje «vetlobnejše, razpadanje vejevja, stelje in humusa počasnejiSe, sneg vlažcejši, toča in pSeno bolj pogostna — tem bolj pogostno mora biti ukrepanje v sestoju ali skupini (v krajših razdobjih) ter se mora prej začeti. Sklep zgornjega sloja ne smemo močno prekiniti nekaJto do končane kulminacije višinskega priraščanja, ker tak postopek vpliva na smanjSanje drevesnega prirastka v višino, na položaj, otlLko in velikost kro.šnje in koreninja ter na zmanjševanje ikakovostnega prirastka drevja (stegnjenost, ravnost, otreb-Ijenost, centričnost debla in homogenost lesne zgradbe, debelina lubja, vrh). Med relativno boljšimi drevesi izločamo relativno slabša, rki najmočneje konkurirajo. Najbližje in premočno drevo ni vedno škodljiv tekmec. Ce je več kvarnih močnih konkurentov, ne smemo vseh naenkrat posekati. Škodljivi tekmeci niso vedno ona drevesa, ki s svojimi krošnjami segajo nad spodnjo polovico kro-šenj izbranega drevja. Vseh slabo odlikovanih dreves ne smemo posekati, če niso škodljiva za razvoj prizadete »bioskupine«. Tudi ni treba odstraniti vseh votlih dreves {zatočišče koristnih ptic). Pozornost je treba osredotočiti ne le na nego debla, ampak tudi na nego krošnje. Premajhna in ekscentrična kakor tudi preširoka in pregloboka krošnja je kvarna za vzrast debla. Na močnejše odpiranje sklepa reagirajo nekatere vrste (posebno hrast, bukev, jelka), ki imajo majhno krošnjo, v starosti z zniževanjem krošnje (iz preventivnih popkov odganjajo nadomestne veje, ki lahko pozneje zelo odebelijo). Osnovno je: pomagati razvoju boljšega drevja. Pred redčenjem je bil prirastek razdeljen na številna tanjša drevesa, po redčenju ,pa se vedno bolj nabira na manjšem številu izbranih debelejših dreves. V sestoju ostane veliko dobro oblikovanih in primerno razporejenih dreves, kakor tudi biološko koristna ter gospodarsko ustrezna zmes drevja, S postopnim odpiranjem sklepa izvajamo čezdalje ožjo izbiro med izbranimi drevesi, na katerih se postopno veča in ohranja izdaten debelinski prirastek. Ko večina drevja doseže zgornjO' mejo tehnične zreloisti, s -končnimi ukrepi vse bolj pripravljamo sestoj ali skupino ter tla za novo naravno pomladitev. Trebljenje debla Trebljenje (čiščenje) debla vej je lahko naravno in umetno. Najboljša je kombinacija naravnega in umetnega trebljenja. Trebljenje debla obsega nekaj stopenj; glavne so: odmiranje zelenih vej, odpadanje suhih vej in preraščanje preostalih vejnih štrcljev. Pri iglavcih se odmirajoča veja polni s smolo ter postopno in polagoma odpada. Veje listavcev odpadajo v 'kosih, zadnji kos pa se dolgo obdrži, ker se na odpadnem mestu (vejnem nastavku ali ramenu) nabira gumasta snov. Trajanje tega procesa je odvisno od drevesne vrste in njene rase, rastišča, sklepa, mešanosti drevja in od gojitvenega postopka. Pri iglavcih je proces najhitrejši na boru, zatem na macesnu in jelki, najpočasnejši pa na smreki in duglaziji. Na trebljenje najbolj vpliva zasenčenje, ker se tanjše veje hitreje posušijo; važna je tudi vlaga, ker omogoča širjenje in raavoj gniloživk. S pravilnimi gojitvenimi ukrepi lahko pospešimo proces odmiranja živih vej, toda prav mak lahko vplivamo na odpadanje isuhih vej. Pri umetnem trebljenju vej razlikujemo' suiho in zeleno čiščenje. Na splošno je suho čiščenje boljše. Izjema je pri odstranjevanju mladih in novih poganjkov na topolih, orehu in ,dr. To dopolnilno vzgojno delo omejujemo v .glavnem na najboljša rastiefa in sestoje, dragocene drevesne vrste, na izbrano najboljSf imllado drevje, na drobne veje. Od živih vej pridejo morebiti v požtev le \ najnižjem delu krošnje, v t. i. sejični ikrošnji. UraetnO' trebljenje se .po večini izvaja na iglavcih in topoluu Ta ukrep ipriporočamo za poskušnjo tudi na smrekah. ki bi bile primerne za proizvodnjo resonančnega in avionskega Jcsa, še bolj pa na topolih. Maksimalni premer iglavcev 'za umetno trebljenje je lahko, pod 15 cm; v glavnem pridejo v poštev dominantna najboljša drevesa. Trebljenje se nav^idno izvaja ido višine 4—6 ni, redkeje do 8 m. in ponavlja v razidobju 10—15 let. Trebimo z žago, pravokotno na vejo, »b deblu navzgor, tako da ne ranimo živega lubja na deblu in da se veja ne začesne. Za o-pravljanje tega dela je treba predhodno proučiti posebno literaturo. Pomen pomožnih dfevesnih vrst V nedavni preteklosti (ponekod še sedaj) so mnoge drevesne vrste prištevali med »postranske«. Tako so mnogokrat z njimi tudi postopali. Ohranjevanju in gojenju teh vrst so posvečali le malo pozornosti. -Pa ne samo to. Tako stališče je neriedko vplivalo, da so snovali (in še sedaj snujejo) čiste sestoje tako imenovanih glavnJih drevesnih vrst. Posledica takih nazorov in postopkov je bila: — okvara skupka talnih in klimatičnih činiteljev: — okvara fitocenoze in zoocenoze i(rastlinske in živalske združbe): — degradiranje rastišča in sestoja, zato — težavno, pomlajevanje in — pomanj.kanje posebnih lesnih sortimentov. Tako nastala Ikoda, proučevanje gozdov v naravnejšo zgradbo in pragozdov, razvoj bioloških ved v gozdarstvu (zlasti ekologije in fitosociologije) in večje potrebe po posebnih sortimentih .—■ vse to je vplivalo, da sedaj drevesne vrste vedno redkeje delimo na glavne in pomožne. Po drugi plati so gospodarske potrebe tako poživile povpraševanje po lesu »postranskih« vrst, da so nekatere povsem pomožne vrste postale glavne. Nasprotno pa dobivajo nekatere glavne vrste v določenih okoliščinah značaj pomožnih vrst. n. pr. podstojna bukev v dvoslojnem sestoju «nacesna, bora ali smreke, bor kot pionir v predkulturi. Spričo tega je treba drevesne vrste razvrstiti na gospodarsko bolj ali manj pomembne, na bolj ali manj bi o loško-gojitveno koristne. Mnoge drevesne vrste, ki pri nas ne sodij'o med glavne, torej ne moremo več prištevati med »postranske« vrste, ker imajo" velik biološki in gospodarski pomen. Zato jih imenujemo »pomožne« vrste in moramo njihovemu naraščaju posvečati večjo pozornost kot doslej. Pomožne vrste so po svoji funkciji lahko pomožne, pridružene in glavne. Te lahko ob posebnih rastiščniJi pogojih tvorijo posebne združbe (Acereto-Fraxinetum, Acereto-Uimetum, Ostryetum, tip Tilia-Ostrya, tip TiJia-Fagus, Carpinetum orientalis, Alnetum, Syringetum in druge). Med pomožne vrste lahko na kontinentalnem območju v glavnem uvrščamo: — senčne: tisa; —• ipolsenčne: gabri, lipe, javori, bresti; —• .svetlobne: jeseni, jelše, breze, sorbusi (jereblke in dr.), trepetlika; nekatere vrbe in sadno drevje. Po bioloSko-ekoloških značilnostih in gojitvenih lastnostih lahko posamezne vrste začasno menjajo svoj pomen v sestoju, N. pr. breze, trepetlike, jelše, so v predkulturah najprej pomožne vrste; ko odrastejo podstojne vrste, postanejo pri- dmžene, in končno so kvarne in zginejo zavoljo konkurence bolj senčnih vrst ali pa jih posekamo. Nizko drevje, g-rmoivje, polgrmovje in trave s krepkim 'koreninjem niso le pomožno vaine vrste, temveč morejo v posebnih oikoliščinah postati tudi skoraj glavne; n. pr. nasadi ruja pri začetnem omejevanju močnih erozijskih procesov in umirjanju živega peska, za utrjevanje tal. Na zgornji meji gozdne vegetacijc in v hudih mraziščih v gorah igrajo ti rastlinski ogranizmi vlogo glavnih vrst. Na gojenje gozdnega mladja vplivajo pomožne drevesne vrste pozitivno ali negativno. Njihov vpliv je pretežno koristen; lahko je začasno koristen, zatem pa škodljiv. V dokaz bomo navedli nekaj preprostih primerov. Nizko rastje {praprot, trave, robida, borovničevje) in grmovje so del gozdne skupnosti, vplivajo dobro na pedogene procese in pritalno klimo in spričo tega tudi na pomlajevanje. Toda če se preveč razmnože, preprečujejo pomlajevanje in zavirajo razvoj pomladka v tleh in nad njimi. Pionirske vrste drevja (n. pr. breza, trepetlika, jelša) ustvaj-jajo kot naravni kolonizatorji na golih zemljiščih in v predkulturah ugodne razmere v atmosferi in pedosferi, primerne za naseljevanje oibčtuljivih drevesnih vrst, pozneje pa s svojimi krošnjami fiziološko in mehansko tekmujejo s podstojnim drevjem. Preveč razmnoženi senčni gaber konkurira svetlobnemu hrastu, čeprav mu z listjem ohranja dobra tla. Jelka in smreka se povečini bolje razvijata v zmesi z bukvijo, ki pa lahko postane v določenih okoliščinah močan življenjski telunec iglavcem, in jih pri pomlajevanju lahko docela zaduŽi. Pomožne drevesne vrste koristno vplivajo na tla, mikroklimo in biocenozo, zato tudi na uspeh pomlajevanja in na razvoj mladja. Na tla vplivajo n dobro klimo in s steljo, ki pri večini pomožnih drevesnih vrst hitreje razpada kot stelja hrasta, bukve in večine iglavcev in v tleh blaži kislost. Pomožne vrste pospešujejo proces trebljenja debel vejevja :n s tekmovanjem dajejo pobudo višinskemu prirastku nadstojnih drevesnih vrst ter tako pospešujejo ■stegnjenofit debel. Zavoljo močnega priraščanja v višino, dajejo določene vrste (breza, trepetlika, jelša) v predkulturah dobre prve dohodke. Nekatere moremo izvrstno uporabljati za predhodno melioracijo suhih rastišč in za rastišča, ki so zaradi ogolitve postala 'bolj suha {i£rni gaber, lipa, mokovec, rdeči javor) ali bolj mokra (jelŠe, vrbe, topoli), na mraziščih (breza, vrba, jelša), za vračanje kalcija iz globine na degradiranih tleh v Čistih smrekovih nasadih i(jerebika}, za večje jase (divje sadje). Zoocenotično ravnotežje se bolje 'ohrianja, če so v sestoju tudi pomožne drevesne vrste, ker preventivno preprečujejo in omejujejo okužbe, uspeh zatiralnih ukrepov pa je bolj zanesljiv. Da bi te vrste mogli uspešno uporabljati, nroramo dobro poznati njihove blološko-igojitvene lastnosti, hkrati pa tudi rastišče. Z industrializacijo in gospodarsko osamosvojitvijo dežele se povečuje povpra-' sevanje po posebnih sortimentih določenih, do sedaj .preveč zanemarjenih drevesnih vrst, n, pr. za tekstilne tovarne črni gaber, za tovarne svinčnikov (jelša, lipa), za čevljarstvo i(skoraj vse vrste), za furnir (jelša, lipa, sadno -drevje, javor in dr.), za športne potrebe (jesen, javor, brest, gaber), za avionc in puškina kopita (javor, jesen, brest, oreh), za muzikalne instrumente (javor, češnja, hruška), za risalni in merilni pribor (jesen, javor, hruška, brest), za strugarstvo (jablana, češplja, javor), za modelarstvo (jelša, topol, lipa), za rezbarstvo '(lipa, topol, jelša, brest, javor, hruška, jablana), za mizarstvo, kolarstvo, sodarstvo in drobne kmečke potrebe (vse vrste). Javorovina in jeseiiovina zaslovita od časa do časa kot modna muha. Trepetlika je sedaj gospodarsko zelo važna vrsta, nedavno pa je veljala še' za gozdni plevel. Večina teh vrst v mladosti hitro raste v višino. Ne vemo, kakšne bodo potrebe po lesu v daljnji bodočnosti, zato moramo gojiti v sestoju Čim več drevesnih vrst. To pa je hkrati v sikladu tudi s sodobnimi biološko-gojltvenimi nadeli, ki priporočajo snovanje in gojenje mešanih sestojev. Zato naj se mladju pomožaih drevesnih vrst posveča večja fiozomost. Uber die algemeinen Grundzüge der Jungwuchserziehung Junge und ralttelaltxige Bestände (bis 80 J.) betragen in Jugoslawien cca S0"/o der gleichaltrigen Wälder. Die Verjüngung in manchen PlenterwäUiern ist spärlich (dürftig); cca 40°/!) der Waldfläcke bedecken Busch- und Niederwälder. Nach bisherigen Erfahrungen in der Praxis und Wissenschaft legt der Verfasser folgende Grundzüge dar: Wirtschaftsziel, allgemeine theoretische Prinzipe der Erziehung, waldbauliche Eingriffe in gleichaltrige Bestände, Bedeutung der Nebenpflanzenarten bei Bestandesgründung und Erziehung. NEGA GOZDA V LR HRVATSKI , I' Ing. Ilija Lončar, (Zagreb) Kratek prikaz razvoja gozdne nege sem podal že v Gozdarskem vestniku St. I—^2/1955. Da bi dobili pregled o razvoju pravilne nege gozdov v LR Hrvatski po svoboditvi, ise moramo ozreti v preteklost, v začetek take nege in na njen razvoj, saj je povojni razvoj v neposredni zvezi s predvojnim delom. Velika pa je razlika glede na posestne razmere ter organizacijo predvojnega in povojnega gozdarstva. Z združitvijo nekdanjih državnih in imovinskih gozdov, posesti zemljiških skupnosti ter v-e!ikih zasebnih gozdnih posesti so postali gozdovi splošno ljudsko imetje. Na ta način so ustvarjeni pogoji za Izvedbo enotnih gojitvenih ukrepov v vseh gozdovih .splošnega ljudskega premoženja. Znano je, da so bila pri nas svojčas v navadi nizka redčenja, podoibno kot na splošno v vseb sosednjih in daljnih severnoevro.pskih državah, Sele ipo prvi svetovni vojni se je začela na Hrvatskem preusmeritev k naprednejši negi gozda, načinu, ki je v popolnem nasprotju z nizkim redčenjem in ki ga — za razliko od nizkega redčenja — lahko imenujemo visako redčenje. Ta, tedaj novi način nege so pričeli uvaja-ti na območju bivše državne direkcije go,zdov v Zagrebu in Vinkovcih okrog leta 1920. Seveda je to novo delo neredko naletelo na oster .odpor pri ljudeh, ki so takorekoč odrasli v nizkem redčenju. Kljub temu pa je bil »led prebit«. Postopno se je uveljavljalo razumevanje pri strokovnjakih-začetnikih, ki so vselej dostopni za novosti, v kolikor niso bili — ali vsaj ne v ipreveliki meri — »okuženi« z nizkim redčenjem, Taiki mlajši gozdarji so delovali tudi na območju biVŽili imovinskih občin, čeprav le v zelo skromnem številu. Največja .zapreka za boljši uspeh pri novem delu je bila .popolnoma nasprotna miselnost, usidrana v starejših strokovnjakih; to je povzročalo negotovost in zmedo pri gozdarjih na terenu. Da bi postavil vprašanje nege na čim bolj zanesljivo podlago, sem objavil v »Šumarskem listu« št. 10/1937 članek »Nekaj o redčenju« (Nešto o proredama). Na.men članka je bil, dati pobudo nasprotnikom novega načina nege, da bi ga .morebiti odkrito kritizirali in podali svoje mnenje. Toda na članek ni bito javnega odgovora. Po osvoboditvi je dal ravno omenjeni članek iz leta 1937 .pobudo enemu njegovih mlajših simpatizerjev, ing. J. Radoševiču, da je postavil v ospredje vprašanje naprednega načina nege, ki je — z ozirom na velike povojne potrebe po lesu — postajalo vse bolj pereče, Na takšno pobudo sem v začetku leta [946 sestavil referat: »Navo.dila za izvajanje redčenja«, ki je bil v bivšem Ministrstvu za gozdarstvo LRH obravnavan na strokovnem iplenumu z namenom, da bi vskladili nasprotujoča si strokovna mnenja o tem vprašanju. Pri tem je bilo mišljeno, da bodo »Navodila« zlasti učinkovita za praktično delo na tcrernu ter» da stro^kovnjaki ne bodo več branili popolnoma nasprotujočih si stališč, t. j., da eni ne boido zagovarjali visokega, drugi pa nirzkega redčenja, ki si docela nasprotujeta. P.0 omenjenem referatu je ministrstvo v marcu 1946 poslalo »Navodila« vsem gozdnim upravam ter istočasno prepovedalo nizko j-edčenje. Kljub temu pa so v pretežni meri Se nadalje delali na stari način. Le tam, Jkjer so posamezniki že pred iteni sprejeli napredni način nege, so ga v glavnem dobro opravljali. Ljudje so pogosto napačno razumeli »Navodila«, pa tudi tam, kjer so jih pravilno razumeli, so se mnogi bali uporabljati jih pri praktičnem delu. Zato je ministrstvo .priredilo izlet na območje gozdne uprave Dugo selo; udeležili so se ga vodilni uslužbenci ministrstva za gozdarstvo. Pri tej priliki so se lahko prepričali o škodljivosti Z rahljanjem — zlasti listavcev — je najbolje začeti, ko pomladek zraste ok. I m visoko in ko nekatere inladice že zatno kazati sva je slabe oblike in druge nezaželeni- nasledne lastnosti. (Po X. Hengstu) nizkega redčenja, kakršno so tam pravkar izvajali. V mladem sestoju je bilo izsekano podstojno mladje, zraslo iz semena, pustili so le močne nadstojne gabrove poganjke iz panja. Na ta natin je bil sestoj temeljito degradiran, ne pa negovan. Udeleženci so obenem videli tudi posledice prav takega svoječasnega dela v sedaj bolj odraslih sestojih. Omenjeno ministrstvo je nato organiziralo izlet za 14 stro-kovnjal^ov na območje goizdne uprave Sokolovac in Vi^ovitica, da bi 'čim bolj praktično pospešilo uvajanje pravilne nege. Tedaj se je praktično obravnavalo vprašanje nege v raznih sestojih, pa tudi v takih, kjer so .bili že prej opravljali to delo na naprednejši način. Razen omenjenih ogledov so bile prirejene krajše priložnostne initrukcije ob priliki drugega terenskega dela, n. pr. ob inventarizaciji gozdov na območju Osi-jeka (1946); pozneje še večkrat tudi drugod. Ob tej priliki so se nekateri tamkajšnji strokovnjaki posebno zavzeli za napredno nego, kar je dobro učinkovalo na terenu. Krajše inštrukcije smo prirejali na o'bmocju Gozdnega gospodarstva Bjelovar, večje, s skoro celokupnim osebjem ipa na območju gozdnega gospodarstva v Vin-kovcih, Zagrebu (posebno v Baniji) itd. Vsa ta inštruiranja so ^elo ugodno vplivala, saj so pomenila pravi preobrat v praktični gozdni negi. Seveda 5e v nobenem pri- meru vse osebje ni vživelo v nov način dela, marveč le posamezniki, Ici imajo — lahko rečemo — tudi neke vrste .prirodni občutek za nego, medtem ko nekateri taikega razumevanja nimajo, ali pa bolj počasi prodirajo v bistvo te naloge. Dogajalo pa se je, da so ,se tudi tisti, ki so pričeli dobro delati, pod raznimi vplivi vrnili k starem načinu ter sekali v glavnem le podstojno drevje. Ni ravno lahko pridobiti razumevanja za pravilno nego. V ta namen je potrebno pri logarskem osebju, ki odkaizuje, obsežnejše biološko pojmovanje. Posebno .pa ni mogoče doseči zadovoljivega uspeha z eno samo instrukcijo, temveč z večkratnim obravnavanjem vprašanja nege na terenu ter s kritičnim ocenjevanjem že opravljenega dela, posebno* odkazila dreves pred posekom. Za začetek je zelo važno, da odvrnemo osebje od nizkega red-čenja in ga naučimo iskati material Ko goSža naraste do prsne višine, postaja razslojevanje v drevesne plasti vedno bolj očitno in učinkovito. Zgornjo plast smo primerno zraliljali, zlasti z obgiavljanjem odvečnih slabo oblikovanih ali poškodovanih drevesc, tako da zadostno osvetlimo spodnje plasti, ker so le-te razen drugega dragocena rezerva za zapolnitev preširokih vrzeli v zgornji plasti ter vir za nadomestilo drevesc, za katere se bodo pozneje pokazale slabe rastne lastnosti. (Po X. Hengslu) za redčenje v vladajočem delu sestoja, posebno pa še, da zna v tem ^loju razlikovati škodljiva drevesa (slabe kakovosti) od lepo raščenega drevja in naravnost ljubosumno varovati podstojno in močno stisnjeno drevje. (Slednje vdja seveda v prvi vrsti za čiste sestoje liistavcev.) Glede na raaSirjenost enodobnih mladih in «rednjedobnih sestojev v LR Hrvatski sodi vprašanje pravilne nege med strokovno najvažnejša vprašanja, ker je od njegove pravilne rešitve odvisna bodoča kakovost sestojev. Važnost nege je še posebno velika tudi zaradi 'tega, ker je delo na velikih površinah v zaostanku, posebno v teze dostopnih sestojih. Zato takšni sestoji kvalitetno vse bolj nazadujejo. Zaradi pospešitve nege je bilo leta 1949 načeto vprašanje posebne publikacije, iki naj bi za potrebe praicse in skladno z našimi razmerami kar najbolj koristila terenskemu osebju. Publikacija je izšla leta 1951 z naslovom »Njega šuma proredom« (slovenska izdaja »Nega gozda« 1953). Knjigo naj' bi kupil vsak strokovni uslužbenec pri gozdnih upravah, seveda z namenom, da jo tudi s pridom uporablja. Toda razen mno.glh, ki .knjigo terejo in se želijo česa naiučiti, so tudi taiki, ki je ne 'berejo, čeprav jo imajo. Mnogi p.a nisO' razu'meli, kar so prebrali. Taki primeri so, lahko rečemo, povsem razumljivi, vsaj pri tistih, ki niso imeli priložnosti praktično se seznaniti s pravilno nego. Pogosto so si prebrano tudi napačno predstavljali, posebno tisti, ki imajo na splošno šibko izobrazbo. Za hitrejši strokovni razvoj terenskega osebja je bilo razen že omenjene pomanjkljive izobrazbe še več objektivnih ovir. V prvi vrsti je bilo temu krivo pogostno premeščanje upraviteljev gozdnih uprav, ki v kraitkem Času na neki goizdni upravi navadno niso niti utegnili pritii na teren, (posebno še, če so bili začetniki, ki so se navadno zapletli v obširna pisarniška dela. Pretirana zaposlitev v pisarni je bila sploh močna zavora za. strokovno delo na terenu ne le za začetnike, marveč celo za starejše upravitelje. Prav tako se je tudi nižje osebje pogosto menjavalo itd. Glede na Tazmeroma še vedno ozko dejavnost v negi gozdov in njeno slabo kalkovost ter pogosto nezadovoljivo razumevanje je Institut za šumarska i lovna istraživanja NiR Hrvatske začenši z letom 1955 {ing. P. Dragišic) prestavil težišče dela po gojitveni smeri na terenske inštrukcije iz nege gozdov, da bi se na ta način večje število terenskega osebja usposobilo za pravilno nego, zlasti da bi 'se niLdi upravitelji gozdnih uprav usposobili za to delo. Sledile so inštrukcije na območju mnogih gozdnih uprav v letih 1953—^1955, povezane navadno s polaganjem primerjalnih (poskusnih) ploskev, nai katerih je inštruktor praktično demomstrirai delo ■tako, da je o.dkazal drevje za posek. Nato so navadno prisotni sami posekali od-kazano drevje. Seveda se je inštrukcija vselej razširila tudi na druge sestoje z različno zgradbo. Primerjalne ploskve so polagali v bukovih, hrastovih in kostanjevih ter mešanih sestojih različine starosti. Ob tej priliki se je posebno poudar-jajlo in razpravljalo o temeljnih načelih nege, ki jih morajo gojitelji pri delu skrbno upoštevali.; to so: 1. namen gospodarjenja, proizvodnja čim vrednejših sortimentov,-torej kakovost sestoja; 2. iskanje drevja za sečnjo Izključno le v zgornjem vladajočem sloju, vselej z namenom, pomoči vrednejšim drevesom, kadar koli je to z biološkega .staJišča potrebno; 3. varovanje podstojnih in utesnjenih dreves zaradi njihove zelo važne vloge za nego sestoja: brez le-teh v mnogih sestojih sploh ne bi mogli izvajati nege: ta drevesa nam pomagajo pri negi, zato so to pomožna drevesa. Iz navedenega jasno siledi, da morata negovalec gozda in odkazovalec drevja za posek pri pogosto zelo^ različni zgradbi sestoja dobro poznati drevje, ki .je spo-Eobnejše za nego in proizvodnjo vrednejših sortimentov v smislu gospodarskega namena pod 1. Še posebno pa mora znati razpoznavati, kaj je v zgornjem sloju sestoja škodljivo in manj vredno, oziroma, kaj ovira njegov kakovostni razvoj. Ravno zaradi nepoznavanja, kaj je v gozdni zgradbi kvalitetno, je potrebno in-Štruiranje, kjer posvečamo posebno pozornost raapoznavanju vrednih, prav tako pa tudi Škodljivih članov sestoja. Kdor ve, kaj je v sestoju škodljivo, bo tudi vedel, kaj je treba iz sestoja izločiti — .pravi Schadeliii. Čeprav se morda zdi, da je lahko razipoznavati vredna, še bolj pa škodljiva drevesa, vendar temu ni tako. Z rastjo sestoja vpliva na ocenjevanje koristnosti vedno več odločujočih dobrih lastnosti, na presojo ško.djivosti pa vedno več raznih napak. Za tako razločevanje je potrebno tudi poznavanje jugoslovanskega standarda za les, posebno pa še večletna praksa. Namen teh inžtrukcij ,na izbranih primerjalnih (poskusnih) ploskvah v čistih in mešanih sestojih bukve, hrasta in gabra je, praktično pokazati gozdarsko-teh-ničnemu osebju nego mladja in čiščenje sestojev ob uporabi čim preprostejle de- lovne metodike. Izbrane primerjalne ploskve, na katerih so bila izvedena gojitvena dela, SO' vzor za nadaljnje opravljanje gozdnogojitvenih del, istočasno pa tudi objekti za primerjavo poznejših življenjskiii odnosov, v gozdni združbi na poskusni ploskvi in v so.sednjili sestojih. Primerjahie ploskve torej niso namenjene le reševanju trenutnih gozdno-gojitvenih nalog, marveč v Še večji meri daljnjein spremljanju gozdnogojitvenih ukrepov, ki nato sledijo vse tja do sečne zreloiSti sestojev. Vsa bodoča gozdno-gojitvena dela na primerjalnih ploskvah bo vodil in'stitut s svojimi terenskimi raziskovalnimi postajami. Leta 1934 je postavil inštitut 17 primerjalnili ploskev na območju 15 gozdnih uprav. Inštrukcij se je udeležilo strokovno osebje Iz 57 gozdnih uprav ter 4 gozdarskih inšpektoratov. V celoti je sodelovalo 93 gozdarskih inženirjev, 70 tehnikov, 420 logarjev, 6 študentov gozdarstva, vsega torej 589 oseb. Prisotni pa so bili tudi politični predstavniki okrajnih ljudskih oidborov., skupaj nad 600 udeležencev. Pri terenskem inštruiranju so člani inštituta seznanili terensko osebje z metodiko dela, potrebnimi podatki za grafikone in drugimi elementi, ki se nanašajo na obravnavano ploskev. Pozneje je inštitut v obliki posebnih »Ob.avijesti« (obvestil, navodil) poslal vsem upraviteljem gozdnih uprav kratke elaborate z grafikoni in drugimi potrebnimi podatki za obravnavano ploskev. Za primerjalne ploskve smo izbrali značilne sestoje, .stare okrog 18 let, ki doslej se niso bili ne eiŠČeni ne redčeni. Te ploskve navadno obsegajo 3.0m X 30m = = 900 m®; skozi njih teko meritvene proge 3 m X 30 m = 90 m,^. Z natančnimi premerkami smo izmerili premere vseh dreves na meritveni progi in jih razvrstili od 1,0 cm dalje v deibelinske stopnje po 0,5 om, ločeno po drevesnih vrstah, bioloških razredih i(I = vladajoča, II = sovladajoča, III = nadvladana,- IV = potlačena drevesa), po kakovosti krošenj (dobra, srednja, .slaba) in kvalitetah debel (dobro, srednje, slabo). Vladajoča in sovladajoča drevesa sodijo v nad^tojni del sestoja, nadvladana in potlačena drevesa pa v podstojni del. Ugotavljali smo stanje sestojev pted sečnjo, količino poseka ter stanje sestoja po sečnji glede na vrsto drevja, debelins.ko sto.pnjo, biološki razred, .kakovost krošnje in debla ter temeljni 00.. Grafično pa je bil predoČen .delež dreves po bioloških razredih, kakovosti krošenj in debel, vrstah drevja pred in pO' sečnji, zmaiajšanje števila dreves in temeljnice zaradi seonje v nadstojnem in podstojnem delu sestoja. Nadrobni podatki za navedenih 17 ploskev, kjer smo i.stoča.sno opravili tudi čiščenje, kombinirano s prvim redčenjem po izključno bioloških načelih, nam dajejo zanimivo sliko: Zmanjšanje temeljnice po izvršeni negi v nadstojnem delu v podstojnem delu v celotnem sestoju za 19—55% ,za 1—31% za 15—14% (povpreč. 36%) (povpreč. 9%) (povpreč. 28%) Zmanjšanje ^števila dreves po izvršeni negi v nadstojnem delu ' v podstojnem delu v celotnem sestoju za 14—32% za 1—16% za 7—13% (povpreč. 24%) (povpreč. 5%) (povpreč. 11%) Na hektaru v teh približno 18-letnih sestojih je znašala temeljnica 17,5 do 37,4 m®, povprečno 25,5 m®, število .dreves pa 12.300—53.500 (v izjemnem primeru 7300), povprečno 25.700. Iz tega sledi, da se je temeljnica o.bčutno zmanjšala, šte- vilo dreves pa le neznatno. To je Oibenem zgovoren dokaz, da je bilo s tem .načinom nege izsekano veljko koiSatih, močnih, ter slabih dreves (ipredrastek, panjevci itd,). Obenem pa je 'bilo na ta način pomagano ogromnemu MevUu nadvladanih in potlačenih dreves. Od nadvladanih jih bo veliko prešlo v razred vladajočih, dobrih dreves, medtem ko bodo druga nadvladana ter potlačena drevesa obdržala svojo sedanjo vlogo podstojnega ali .polnilnega dela sestoja. Zato je razum.ljivo, da so pri itej iprvi negi 18-letnih enodobnih listnatih sestojev kljub izseku razmeroma majhnega Števila dreves (11% celotnega Števila) napadle V ffoSči je mladovje mestoma že močno utesnjeno. Ce ne bomo žim prej opravili fiSčenja, se bodo spodnje plasti drevesc zaduäile. Košati silak (l) se šopiri in ogroža razvoj in obstanek sosednjih lepo raštenih drevesc. (Po X. Hengstu) znatne količne lesa, debelejšega nad ,3 cm in sicer po 18—52 m®/ha a'li poviprečno 35 m^/ha, vse to oib d k a z o v a n j u po i .z k 1 j u č n o bioloških načelih. To nas opozarja, da izraza »redčenje« ne smemo napačno razumeti, ker sestoj po izvršeni negi glede števila preostalih dreves le malo zaostaja za sestojem, kakršen je bil pred redčenjem. Zato pa je sedaj omogočeno dobrim drevesom popolno priraščanje, medtem ko jih je bilo prej že veliko resno ogroženih. Leta 1955 je inštitut organizirail 102 inštrukciji (od tega 46 za ne.go mlaja, 21 za čiSčenje in 35 za redčenje). .SodelovaJo je 7 strokovnjakov z gozdarskih, inšpektoratov, 38 upraviteljev gozdnih uprav, S namestnikov upraviteljev, 35 gozdarskih tehnikov, 27 kontrolnih logarjev in 291 logarjev, 1 študent in 2 člana Ij-udskih odborov, vsega 409 oseb. Lani smo položili tudi stalne primerjalne ploskve v kostanjevem, hrastovem in bukovem mladju. S polaganjem takänih ploskev v raznih sestojih se bo seveda nadaljevalo. Omeniti je, da smo ,pri nalih inStrukcijah o,pazili koristno zanimanje iu razumevanje, posebno Se pri tehnikih s končano gozdarsko .srednjo žolo. Ob vsak! pri-loinosti smo .postavljali prisotnim razna vprašanja, pa tudi oni sami so zelo .pogosto dajali svoje pripombe, ki so vedno zelo dobrodošle za (pojasnjevanje spričo negotovosti, ki je nekatere udeležence še težila. Posebno koristno je, če se slišijo tudi napačna in nasprotujoča si mnenja in pojmovanja, tako jih je mogoče podrobneje obravnavati. Zaključku inŠtrukcij je navadno sledila želja, naj in- Ista gošča (glej sliko na levi) po pravilno opravljenem negovalnem opravilu. Zgornja drevesna plast je zmerno zrahljana, tako da je spodnjim plastem za sedaj omogočen obstanek. Škodljivemu silaku (1) smo za sedaj le obglavili kroSnjo. da ne bi preveč oslabili stojne trdnosti sosednih dobrih drevesc, 2e pri prejSnjem čiščenju obglavljeni silak (2) je začel ponovno ogrožati svojo okolico, zato smo ga posekali. Desni rob jfošče smo nekoliko zrahljali in zmerno prikrajšali, da se bo tako čim prej utrdil in robna drevesca krepko razvila in tršasto raxrastla. (Po X. Hengstu) štruktor zo.pet pride in .pregleda, ali je delano pravilno, oziroma ali so snov pravilno razumeli. V zvezi z opravljenimi inŠtrukcij ami se jasno vidi naipredek v negi sestojev ne le po kakovosti, temveč tudi po obsegu. Ker je marsikatera gozdna uprava to delo .le 'Slabo ali pa sploh ni pognala, so ga ,prej zanemarjali, ali pa so ga opravljali na manjžih površinah in še to negotovo. Inštrukcije se bodo nadaljevale, da bi se čim več terenskega osebja usposobilo in sprijaznilo a nego, ki naj postane naše vsakdanje delo. Na. območju enodobnih sestojev je okrog- liO goZidniJi uprav, od katerih mnoge še niso bile deležne inŽtrukcij. Razen tega pa bo' potrebno zopet obiskati posamezne gozdne iiprave, da se vrdi kakovost njihovega dela. V zagrebškem inštitutu se pečajo z inštrukcijami nege enodobnih sestojev 3 uslužbenci (2 aktivna in 1 honorarni), četrti z .gojitvijo hitro rastočih drevesnih vrst, peti z gojitvijo prebiralnih gozdov in šesti za območje Dalmacije, Istre, Hrv. P.rimorja ter goljav v Liki. Slednji se mkvarja' seveda v glavnem i vprašanjem pogozdovanja g-oljav. pa tudi nege makije in grmišČ. Razen tega so v vsakem ■območjii še poskusne postaje, ki opravljajo razna raziskovanja pod vodstvom in po navodilih Inštituta. Tako so zadolžene za delo v enodobnih sestojih poskusne postaje v Vinkovcih, Požegi, Osijeku, Križevcih in Petrinji; za prebiralne gozdove postaja v Delnicah; z^. Daknacijo, Hrvatsko Primorje in Istro pa postaja na Reki. Po,skusne ,postaje uspešno povezujejo inštitut s terenom, imajo pogosten vpogled v terensko delo ter bodo laliko z nasveti na terenu pomagale pri pravilnem reševanju raznih vprašanj, posebno v gojitveni smeri. REDČENJE V PRAKSI I Ijng. Tonči D e a n k o v i (Bohinjska Bistrica) Živimo v Času naglega razvoja lesnopredelovalne industrije (žagarske, gradbene in kemične), zato je pospeševanje in iziboljŠanje prirastka igo.zdov sedaj osrednje gozdarsko vj)raŠa-nje, ki ga meramo reševati s postopnim usmerjanjem gozdnih opravil v vse starostne razrede. To velja za v.se dejavnosti, zlasti pa za grozdno gradbeništvo, in gojitvena dela. Naše gozdarstvo se v zadnjih dveh desetletjih glede teh nalog ni razvijalo zadovoljivo. To so bila leta priprav na voj.no, same vojne in povojne oibnove dežele. Sekalo se je pretežno v starejših sestojih, ker so leti dajali največ blaga za potrebe domačega in tujega trga-. Mlajiši in doraščajoči sestoji pa so ostali zanemarjeni in niso bili deležni potrebne nege. Ti sestoji so ,seda;j stari —-70 let in v njih ni bilo pomembnejših .gojitvenih ukrepov že 2Ü do ,30 let. Še več pa je mlajših sestojev, v katerih .do sedaj sploh ni bilo opravljeno nobeno važnejše gojitveno opraviilo. Tu je mnogo zamujenega, la-hko pa še marsikaj popravimo. Zlasti to delo sodi v najobsežnejše .področje pospeševanja in i^bo-ljšanja prirastka. Tj isestoji, bodisi 'Sfilošno ljudsko premoženje bodisi zasebni, so nujno .potrebni sanitarnih čiiščenj in redčenj. Mno,gi od njih'nekaj časa seveda še ne bodo prišli na vrsto, ker je omrežje gozdnih prometnih naprav Še preredko in ker primanjkuje strokovnih moči. V takih sestojih propada danes največ lesa, ker je ali nedostopen, ali ,pa so stroški za spravilo in prevoz Še vedno previsoki. Gozdarsko dejavnost bi morali usmerjati ravno tja, kjer najbolj škriplje, t. j. v predele, kjer propada največ lesa, bodisi neposredno, bodisi zaradi nezadostnega .prirastka. , i i ■ ' I Pri reševanju nalog na področju teh zapuščenih sestojev je zelo važno vprašanje strokovnih moči. Vodenje teh del je zelo kočljivo in zahteva od izvajalca veliko truda. Težko je namreč popraviti zamujeno .napako, ki je stara že 30, 40, 50 in več let. Pri vodenju takih del se izvajalec srečuje s celo vrsto vprašanj, ki jih je treba skupno reševati. Vprašanje stalnih kvalificiranih gozdnih delavcev .in gozdarjev pa mora biti posebno poglavje gozdarske ipolitike, ker je priliv mladih moči v goizdarstvo slab, na drugi strani pa povprečna starost gozdnih delavcev neverjetno hitro raste, Redčenje 45-letnih bohinjskih smrekovih sestojev Na območju Goadne uprave Bohinjs.ka Bistrica je po gospodarskem načrtu za desetletje 1955—1964 predviden za redčenja posek 50.000 lesa. na površini 1700 ha. V teh številkah sta zajeta les in površina sestojev, ki so stari nad 40 let. Nista pa upoštevana les in površina mlajših sestojev, k! so na meji med čiščenjem in redčenjem. Količina lesa in površina sta dejansko torej precej veČji. Ravno ta lesna masa, 'ki ni nikjer niti zapisana niti predvidena za izsek, je zelo pomembna tako z bioiloškega kakor s tehničnega vidika. Pri dosedanjih redčenjih 40 do 50-letnih sestojev (v glavnem smreke) smo vse drevje v sestoju razvrstili v 3 skupine, ki jih nato natančno in dosledno upoštevamo. To razvrstitev dreves smo napravili na čisto fenotipični podlagi. Pri tem razlikujemo 3 fenotipične drevesne skupine: Skupina — A zajema povsem suha, odmirajoča ter v rasti zelo zaostala, toda še živa drevesa. Med vsemi posekanimi drevesi jih je največ ravno iz te skupine. Do pred kratkim je njihova lesna masa ostajala vsa v gozdu neizkoriščena. Pri redčenju dobimo s sečnjo tega drevja celulozni les in drva, t. i. Cikrog-lice (mehke, trde in mešane). Drevje te skupine je drogovje od 5 do 10 cm premera, Jti ga je izločila že narava sama, ker ni vzdržalo tekmovalne borbe za svetlobo. Posek tega drevja imenujemo sanitarno čiiščenje. Izvajamo ga že pred odkazilom za redčenje, drugače se v takem sestoju sploh ne 'bi bilo mogoče gibati in delati oziroma odkazovati. Pri sanitarnem čiščenju izsekamo le suha in odmita-joča drevesa. Načelno teh dreves ne odkazujemo. vendar jih po oipravljeni sečnji preštejemo. V tej drevesni skupini moramo posebno pozornost posvetiti v rasti zaostalim, vendar še dobrim in za življenje sposobnim drevesom. Ponavadi zaostanejo v rasti drevesne vrste, ki prenašajo senco, v prvi vxsti jelka. Prej je pri takih čiščenjih jelka precej trpela, ker so jo po načelih nizkega redčenja mimogrede po.sekali flbenem z drugim idrobižem in vse skupaj pustili v gozdu; z gospodarskega stališča se jim spravilo pač ni izplačalo. Dandanes pa posvečaimo jelki največjo pozornost, zavedajoč .se, da je tudi pO' daljšem životarjenju pod gostim zastorom Še vedno sposobna hitro reagirabi na svetlobo in nato tudi normalno rasti. Skupina — B zajema drevesa normalne rasti, ki jih sekamo posamezno zaradi! uravnavanja svetlobe po splošnih načelih sodobnega redčenja. To so drevesa 10—20 cm premera, ki jih posekamo precej manj kot dreves iz skupi,ne A. Njihova lesna masa nam da v glavnem celulozni les. Skupina — C zajema zel-o razvita košata in ponavadi do tal vejnata drevesa. Tako drevo zavzema s svojo krošnjo ok. 0,25 ara. Njemu najbližja, sosedna drevesa so zaradi tega siabo razvita in imajcr ponavadi enostransko razvito krošnjo. To so navadno drevesa s premerom od 20 cm naprej. Našli jih bomo v vseh mladih sestojih, kjer ni bilo pravočasnih, dovolj zgodnjih gojitvenih ultrepov, t. j. nege in čiščenja. Sečnja takega drevja nam vrže zaradi močne vejnatosti hlodovino najslabše kakovosti, jamski in deloma celulozni les. V to skupino sodijo košate smreke, jelke, bukve in močno razviti šopi bukovih poganjkov iz panja. Če pa je razlika v razvitosti med takim jvošatim drevesom in njegovimi sosedi prevelika, ga le čim višje oklestimo. Na ta luačin .se nje.g'Ovi sosedje v 4—5 letih ökrqpijo in privadijo .na samostojnejši poJožaj, nakar bomo to drevo brez skrbi posekali, ne da bi s tem v seatoju povzročili trajno vrzel. Drevesa skupin B in C redno odkazujemo. Zanimiva je analiza izvršene nege (sanitarnega čiščenja in redčenja) 45-let-nega smirekovega s&stoja na površini 100 ha. Izsek je zajel vse 3 iskupine, ter je bilo posekanih na 1 ha povprečno: V skuipini A............. 300 tlreves v skupini ß............. 200 dreves v skupini C.............20 dreves povprečno skupaj . .......... 520 dreves/ha Iz diagrama posekanih lesnih mas lahko presodimo, da so sestoji splošno precej trpeli od zaaenčenja od koSatih dreves skupine C. Lesna masa je v vseh treh skupinah posekanih dreves skoraj enaka. Nesorazmernost števila posekanih dreves pa je zelo velika. V skupini C je 2000 dreves dalo isto koiMčino lesa kot 20.000 dreves iz skupine B ter .skoro ijsto 'količino kaikor 30.000 dreves skupine A. Posledica žasenčevanja se seveda najboJj razodeva na drevesih iz skupine A. Iz strukture izdelanih sortinientov vidimo, da je udeležba hlodovine v primerjavi z ostalimi sortimenti .prevelika in za redčenje v tej starosti (45 let) nenormalna. To je še dokaz več, da ^o scistoji trpeli od zasenčevanja, ker košata drevesa niso bila pravočasno odstranjena iz sestoja. Kaj bi se zgodilo, če bi ikoSatp drevesa skupine C še nadalje ostala v sestoju, saj niso redki primeri, da taki sestoji doživijo starost tudi 70 in več let, a da ostanejo drevesa skupine C neposekana? Teh dreves je bilo 2000. Vs^.ko tako košato drevo zavzema povprečno 0,25 ara površine, vsa drevesa skupaj torej 5 ha. Namesto 2000 takih .koŠev bi na površini 5 ha raslo v tej starosti najmanj 6 krat toliko normalnih dreves skupine B, t. j. 12.000 dreves, ki bi nam do končnega poseka dala iz redčenj 75% svojega današnjega ižtevila ali 9000 dreves. (Glej »Tablice donosov in prirastka« za smreko III. bonitetnega razireda, 45 let starosti, v Gozdarskem in lesnoindustrijskem priročniku str. 1841). Seveda bi tudi kvaliteta dreves skupine B bila neprimerno boljša kot pri košatih drevesih. Iz navedenega vidimo, da s sečnjo takega drevja iz skupin A, B, G, oziroma s piravilno izvršeniim redčenjem pomagamo gozdu v biološkem, varstvenem in gospodarskem .pomenu. Po opravljeinem redčenju je v 'Sestoju zoipet vzpostavljeno biološko ravnotežje in omogočena še močnejša konkurenčna borba za svetlobo. Te borbe v zadnjem času pred izvedbo redčenja v pravem pomenu besede ni bilo, iker se borijo le enaiko močni osebki. Tekmovanje med močnim in slabim je izključeno, saj vemo že vnaprej, kdo bo zmagal. Ravno tako izboljšujemo s temi ukrepi tudi kakovost bodočih sortiimentov. .Pojem ikošatega drevesa izključuje pojem dobre kakovosti. Pri odkazovanju smo se ravnali po načelih visokega redčenja, vendar smo upoštevali okoilnosfci, ki so nam ponekod nairekovale kombinacijo visokega in nizkega redčenja. Povsem nizkega redčenja nismo nikjer izvajali. Sicer pa se o načinu redčenja da najlaže s-klepati' iz freikvenčnih krivulj odkazila. Zanimiva je ugotovitev, da smo prišli do podobnih podatkov tudi leta 1954. Podatki o površini, lesni masi, strukturi sortimentov in frekvenčne krivulje odkazila za redčenje iz leta 1954 in 1955 so si zelo podobne. Se nekaj o drevesih iz skupine A. Ta drevesa ne igrajo več nikakršne biološko pomembne vloge za nadaljnje življenje sestoja, ker so suha ali pa odmirajo. Izjema so seveda .preražčene jelke. S posekom tega drCvja se zboljšuje gozdna higiena, obenem pa do.bivamo boljiŠi vipogled v iživljenje sestoja. To pomeni, da bo laže odkazovati in izvajati redčenje, ter da je spravilo hitrejše in cenejše, splošni nadzor nad delom pa učinkovitejši, če posekamo to drevje. i/evf/o dreves od iooo suha in _ odmirajočci UOBLEZBA POSEKANIH ÖREVBS V POSAMEZNIH FENOTIPICNIH SKUPINAH A.ß,C, 10 1S ID 25 3 0 35 '•O 4-5 50 prsni premer cm sanitarno čiščenje redČen-je. POSEKANE LESNE MASE IN ŠTEVILO PO POSAMEZNIH SKUPINAH A,B,C m» C ■iaoo goo ioe Uoc -Jco - o » * 4 a 10 število -dreves STRUKTURA SORTIMENTOV^ . OOBLIENIH l>RI WCG0VA1N/ SECNJ/ 4 JCO 1100 inso HoO 1 ooo 900 400 700 soo two soo 100 <00 ' cstuioim lEs Q o 5 5 I s 5 s Q i Q s bi ? g s Dr ui u S o ar * o 30 Orf ^«OO I I - ■ I Na 100 lia površine je napadlo iz sanitarnega Žiščenja 1000 m® lesa ali 10 m®/ha. Od teh 1000 m® je 800 m® celuloznega lesa, 200 m® pa drv {mehkih in trdih oikrog-lic). .Razmerje med celulorznim lesom in drvmi je torej 4 ; 1, ks^ je vsekakor zelo Ugodno '(200 m® okrogli-c je dalo nekaj nad 400 pnm drv}. Okroglice so zelo pripravno, doihro in ceneno ikurivo v primerjavi z 'bukovimi ceipanicami, Okroglice (mehke in. trde) iz redčenj in isaniitarnih čilčenj ter butajnice (smrek-ove veje} iz oplodnih sečenj postajajo čedalje bolj glavni vir 'toplotne energije v gorenjskih gospodinjstvih. Razmerje 4 ; I je obenem lahko tudi merilo pri' presoji, v kaMnem stanju so ■mladi sestoji. Več celuloznega lesa pomeni, da je bil ta gojitveni ukrep izvršen Se nekako pravočasno-. Drevja so še dohra za celulozo, torej Še ni dolgo temu, kar so se posušila. To zopet pomeni, da iproces zasenčevanja in izločanja že ni končan, saj se nadaljuje skoro do konca obhodnje. Nadaljnje izločanje drevja pa mora usmerjati'človek in ne sme prepustiti te,ga naravi, ki ne računa s človeškimi željami in ipotrebami. Razmerje ,1: 4 v korist drv pa ibi seveda ipoimenilo, da so bila drevesa že dlje časa izločena, da je izloČanj.e teklo brez človeškega sndelovanja in da je bilo čiščenje že zelo zamujeno. Če torej redčenja zamujamo,- nastaja škoda ne le v biološkem temveč tuidi v tehničnem pomenu. Ni vseeno, če 1000 m® lesa segnije v gpozdu, če se pokuri, ali pa če ,se pretesno predela v papir. Naj ocenimo še intenziteto našega po-segaz redčenjem v 45-letnih smrekovih sestojih 111. bonitetnega razreda. ' Lesno m.aso, iki smo jo do'bili s sanitarnim čiščenjem in redč-enjem na 100ha poviišine, prikazujemo v nettO' sortimentih (hloidi, jamski les in drogovi brez luba, celulozni les maklan), ločeno na debeljavo in na izdelke pod T cm-. I Razčlenitev lesne mase iz sanitarnih čiščenj in redčenj Sortimenti ^ D,ebeljava Masa pod 7 cm®' Skupno Hlodi........... 633 mä _ . 623 m' Celulozni les........ 838 m^ 810 m' 1.648 m' Jamski les . . ....... 295 m^ — 295 ms Drogovi.......... 158 m' — 158 tns Mehka dri^a......... 20 m3 — 20 m» Bukova drva....... . 81 m^ ' ^ . ■8tin3 Mehke in trde okroglice .... — 200 m» 200 mS Skupno . 2.025 m^ 1.010 mä 3.035 Vsega je bilo torej posekano 3035 m® netto sortimentov, od tega ^/s debeljave in ^/s pod 7 cm 0. Pri presoji intenzitete redčenja piride v poštev ■ seveda le debeljava, ki znaša skupno za vse Sortimente 2025 m®. Tej masi moramo prišteti še 18% lubja, zaradi maklanega celuloznega lesa, .ki da večji odpadek. Ce masi 2025 m® prištejemo torej še 350 m®, dobimO' skupno 2375 m® debeljave na površini 100 ha ali blizu 24 m® na 1 ha. Iz že omenjenih tablic »Gozdarskega in lesnoindustrijskega priročnika« (stran 1S4) vidimo, da je smrekov IS-iletni sestoj III', bonitetnega razreda (seveda, pravilno gojen) vrgel v vseh redčenjih doslej 32 m® debeljave, v zadnjih dveh zaporednih redčenjih pa skupaj 24 m^/ha dobeljave. Naše redčenje je dalo enako maso na ha, t. j. 24/ni®. Ce upoštevamo, da je bilo prvo redčenje, pri katerem je bilo treba odstraniti še mnogo košev, ki jih normalno sploh ne bi smelo, biti v sestoj« in ki so dali precejšnjo maso, tedaj lahko trdimo, ida je bilo'naše redčenje zmerno ter se bomo morali vrniti v sestoj čez nekih 5 let. Vsa posekana masa iz redčenja znalša okrog 10% našega celotnega proizvodnega plana v izkoriščanju go-ždov. To bi .bilo za začetek primerno glede na -stanje strokovnega kadra, strokovnega vodstva in nadzorstva, delovne sile in omrežja .gozdno prometnih naprav. V letih 1956—1964 pa bomo ipovršine iza izvajanje'prvih redčenj povečali -na 200 ha letno. Seveda je uresničevanje tega načrta odvisno predvsem od delovne sile, ki nam je ,tukaj vse boij primanjkuje. Razen tega je .potrebno še 30 km novih gozdnili cest, n? upoštevajoč poti in vlak. Obseg te velike nalo.ge najbolje predočuje ipregled dobnih razredov pri naši giozdni upravi: Pregled dobnih razredov G. U. Bohinjska Bistrica Dobni irazred 1— 20 21— 40 41— 60 61— 80 81—100 101—120 nad 120 1178 lia 1062 ha 301 ha 552 ha 1092 ha 331 ha 813 ha Ogromna večina teh dobnih razredov ima še popolnoma nedotaknjene sestoje, potrebne nege. Skupno- . 5329 ha To so enodobni sestoji. Razen teh imamo še 3625 ha prebiralnih .gozdov. Izdatki pri izvajanju sanitarnega -čiščenja bremenijo sklad gozdne takse (panogo gojitve) ter znaiša.jo pri dobri organizaciji 2000—3000 dinarjev/ha {same dnine, brez os.talih dajatev), medtem ko vsi o«tali stroški pri tem delu kakor tudi pri redčenju obremenjujejo eksiploaitacijo. V zasebnem seiktorju pa je glede opravljanja teh nalog zelo slabo. Leta 1955 je bilo posekano v zasebnih gozdovih okrog Bohinja eOOOm' lesa, in sicer samo na negozdnih tleh oziroma na travnikih in pašnikih, pač zato, ker je bil les oproščen plačila gozdne taikse. Če bi bila vsaj polovica tega lesa .posekana v gozdovih pri Skladovnice tankega smrekovega materiala nam pričajo, da gozdarji pri GU Bohinjska Bistrica ne pozabljajo na redčenje gozdov. (Foto; V. Beltram) redčenjih, bi se marsikaj izboljšalo. Korist, iki bo nastala zaradi iboljšega pridelka krme na travniki.ii in paišniikih, zdaleč ne bo odtehtala Škode, ki dnevno nastaja v kmečkih gozdovih zaradi poipolnoma zanemarjene nege. Kmečki gozdovi imajo pri nas precej poidobno zgradbo, kakor naši gozdovi SLP, kjer smo izvajali redčenja. GOZDNA NEGA V LR SRBIJI Ing. Svetislav R a d u I o v i c (Beograd) Gozdovi Srbije 'SO bili vse do najnovejšega časa slika njene szgodovinske preteklosti, O nekem ipravllnem gospodarjenju z njimi ,se v takratnih 'okolnostili ni moglo niti pomišljati, V gozdovih so sekali brez kakršnega korLi reda ter je bila njihova zgradba zato zelo raznoilLčna. Pravilni ali enodobni gozdovi, v kolikor jih je Siploh bilo, so .predstavljali le neznaten delež. Tudi površina umetnih gozdnih, nasadov do zadnje vojne ni bila ravno pomembna. K temu je treba Se dodati, da je pričelo delo na snovaoiju gozdnih, nasadov :(kultur) šele po iprvi svetovni vojni, pa še to ne takoj v prvih povojnih letih, marveč šele z dozorevanjem za ta namen boljših razmer. Te okolnosti so bile pač glavni vzrok, da se iprej v Srbiji s,ploh ni načenjalo vprašanje nege z redčenjem. Seveda ni bil to edini v.zrok, marveč so razen njega obstajali še drugi. Brez dvoma, .da to vprašanje že davno p.rej ni moglo hiti brez pomena v^aj za zasebno gozdno posest ter so se v zasebnih gozdovih izvajale neke vrste preredčevalne sečnje, toda naiŠe gozdarstvo se zanje ni zanimalo. Ni znano, da bi o teh sečnjah biJo kje v strokovni literaturi kaj napisanega, niti ne vemo, ali so te sečnje imele in v kakšni meri znaEaj nege, ali pa so bile to neredne sečnje v mladih ali srednje starih gozdovih. Vendar menimo, da so bili nekateri primeri vendarle vredni pozo.rnosti naših strokovnjakov. Neprimerno določneje lahko govorimo o tovrstnih delih, ki so jih izvajali — ne v o^ji Sr;biji ali na Kosovem in Metohiji — temveč v Vojvoidim. V tej pokrajini LR Srbije so redčenja prišla do upoirabe v današnjih gozdovih splošnega ljudskega premoženja. Ta dela imajo .značilnosti t. i. stare »vinkovačke metode« redčenja, ki je zelo sorodna metodam nizkih redčenj nemških avtorjev in je pravzaprav iz njih izšla ter se od njih .le prav malo razlikuje. Kakšna so bila ta redčenja v gozdovih gozdne viiprave Morovič pri Sidu, nam kažejo podatki v knjižici »Sušenje hrasta lužnjaka u šumama Hrvatsike in Slavonije« ing. Lj. Markoviča ter ing. M. P. Manojloviča. Na nekem mestu pravita dobesedno: »V sestojih, kjer si je živina utrla poti, kjer je prebivalstvo sekalo drva za kurivo in droban gradbeni les, je nastopilo še redčenje, da dokonča idelo omenjenih dveh činiteljev, — da izseka vse poidstojno drevje, medtem ko je iz glavnega dela sestoja izločalo topole in druge drevesne vrste, ki so ovirale razvoj hrasta. Iz vladajočega sloja hrasta so jemali le defektna drevesa. Redčenje v teh gozdovih ni prizaneslo nedolžnemu p^ritalnemu sloju, ki ga niti kmet ni hotel, ker ni imel od talkega lesa nikakršne koristi. Uprava pa je celo plačevala dražjo izdelavo tega tankega materiala iz redčenja, samo da bi ta, za tla koristna bitja, za potrošnjo pa brez pomena, podrla in pustila igniti, da bi vsaj tako vrnila tlem del tega, kar so iz tal dobila. Divje sadno drevje pa so puščali v vseh slojih .sestoja zaradi prehrane divjadi.« Takoj zatem avtorja dodajata: »S takimi in podobnimi redčenji, ki so zajela predvsem spodnji sloj in pritalno vegetacijo, kakor tudi z izločanjem drugih vrst v zgornjem s.l'oju, so naglo nastajali čisti hrastovi sestoji, brez ikakršnih koli plasti drugorazrednih (stranskih) direvesnih vrst. Nastajali so gosti .sestoji s slabo ali eno-etransko razvitimi kroišnjami.« Zaradi tega menita avtorja, da so .se »dotlej uporabljane gojitvene ijn pornla-jevalne delovne metode pokazale v po-gledu higiene slabe, taiko glede proizvodnje kakor .tudi glede odpornosti posameznega drevesa proti parazitom«. Na podlagi tega priJiajata do zaključka, da je »glede na to, da so slavonski gozdovi sestavljeni iz listavcev, med katerimi so svetlobne in senčne virste, najbolj naravno uporabiti metodO', ki tem sestojem najbolj ustreza, t. j. metoda »visokega redčenja« (eclaircie par le haut), kakor tudi, da »morajo sestoji ostati do konca življenja mešani. Zato mora redčenje skrbeti, da se ita značilnost uveljavi povsod, kjer hrast negujemo, im sicer tako, da bo v glavnem delu sestoja razmerje mešanosti hrasta z ostalimi vrstami 1 : 1«. Z namenom, da se .problem sušenja naših 'dragocenih nižinskih hrastovih gozdov čim bolj razjasini in dokumentira, so na predlog ing. Markoviča in ob njeigovem .sodelovanju postavili leta 1927 raziskovalne ploskve. To so istočasno prve iploskve v LR Srbiji za raziskovanje, kako vpliva redčenje na razvoj sestojev. Do zadnje vojne pa so -to ostale tudi edine ploskve, ker se niti na območju GU Morovič niti ostale Vojvodine ni nadaljevalo -z raziskovanjem v tem smislu. Tudi Markovič sam le še ob eni priložnoisti stopi pred strokovno javnost s tem vprašanjem, s publikacijo i»Stanje oglednih rpolja 1929 i 1930 g.odine«, nakar tudi on umolkne. Sedaj je postalo vprašanje gozdne nege (čiščenje in redčenje) v gozdarstvu LR Srbije zelo ipereče ter vzbuja pri strokovnjakih v praksi čedalje večje zanimanje. Do sedaj se je tudi stanje goadov v tej ircpubliki, v primerjavi s .predvojnim, že precej popravilo, Vojvodina ni več edina pokrajina, kjer so mladii in srednje stari gozdovi. Teh je zdaj precejšen odstotek tudi po .drugih pokrajinah. Delno so ti sestoji nastali z naravnim, naletom semena in s pomlajevanjem, delno pa kot rezultat pogozdovanja obsežnih goljav. Slednji zavzemajo zaenkrat precej manjšo površino kakor iprvi, ker so bila ipač .predvojna .pogozdovalna dela razmeroma skromna. Po razpoložljivih pO'datkih umetna pogozdovanja med obema vojnama niso presegla 321 ha letnega povprečja. Ker pa se je tovrstno razmerje že prva povojna leta popolnoma spremenilo ter so poigozdovalna dela že takrat zajela velike površine, se bo to irazmerje med ftbema kategorijama mladih .gozdov že v najkrajšem času 'Siprennenilo v korist umetnih pogo,zdovanj. To pomeni, da bodo tudi površine mladih sestojev, ki prihajajo na vrsto za nego z redčenjem, v kratkem povsod zelo' pomembne, kakor je to sedaj že marsikje. Zato ,se tudi gozdarski strokovnjaki LR Srbije zadnja leta vedno bolj zanimajo za to vpraišanje. Za boljše razumevanje pa je poudariti, da izvira to zanimanje š« iz drugega vzroka. Še prav posebno moramo pri tem opozoriti na nizke goadove (panjevce). Ti gozdovi in njihova .premena v visoki gozd so aa našo repuMiko izredno važni, saj zavzemajo zelo pomembne površine. Po najnovejših podatkih površina takih nizkih gozdov v LR Srbiji znaša okrog 600.000 lia. Ta številka kakor tudi njen pomemben delež, zlasti v .nekaterih .predelih, zahtevata, da posvetimo vprašanju premene nizkih gozdov v visoke potrebno pozornost. Pogoji -za te ukrepe .so že dovolj dozoreli in tudi možnosti za iakoriŠčanje celo najbolj drobnega materiala, ki ga bodo taka redčenja dala, se izboljšujejo. Ukrepi za nego gozdov z redčenjem so torej nedvomno potrebni. Tudi med gozdarskimi strokovnjaiki je za to nalo,go polno razumevanja, manjkajo nam le izkušnje v tem na domačih tleh, v naših gozdovih. Prav to je, kar zavira iniciativo in Jtar povzroča, 'da se v praksi pristopa k tem ukrepom zelo .previdno, da ne rečemo bojazljivo. Nikakor ne mislimo, da naši s t r o k o vin j a'k i, ki delajo v praksi, teoretično ne poznajo te,g a vprašanja. Da pa so, kair zadeva njegovo praktična li iz p el j a vo, neodločni in omahljivi, je vzrok predvsem v tem, ker nimajo i z ik u ä e n. j s praktično uporabo tega znanja. To j e .glavni vzrok, drugi vzrok za previdnost pa tiči v tem, da se naši gozdarji v polni meri zavedajo važnosti in težavnosti te naloge za nadaljnji razvoj gozdov, v katerih je treba začeti s temi ukrepi. 2 omenjenih vzrokov je vprašanje gozdne nege z redčenjem v LR Srbiji žele v svojem začetnem razvoju, to pa ne pomeni, da že »daj ne ibi mogli poikazati posameznih .pirimerov, ki se v .glavnem nanašajo na nego nizkega gozda. Pri tem pa seveda ne upoštevamo nizkih redčenj, kakor so jih davno pred vojno izvajali na območju Vojvodine in ki niso mogla biti dobro ocenjena, kakor smo videli iz prikazanega mnenja ing. Lj. Markovima, Vprašanje gozdne nege sploh, kakor tudi nege z redčenjem, ni moglo ostati izven tematike Inštituta za znanstvena raziskavanja v gozdarstvu LR Srbije. Menda je zaslugo za to pripisati ing. Lj. Markoviču, ali pa vsaj njemu v prvi vrsti, ker se je začel v inštitutu pečati s tem vpj-ašanjem. Te vrste raziskovanja so morala biti seveda povezana s terenom, zato je v ta namen obnovil delo na predvojnih raziskovalnih ploskvah pri Morovicu, nato pa je razširil njihovo mrežo tudi na nekatera druga gozdna območja. Inštitut je uvidel, da števila poskusinih ploskev, kjer bi s svojimi nialoištevil-nimi terenskimi raziskovalnimi postajami opravljal raziskovanja, ni mogoče povečati do potrebne mere. Zato je priporočU, naj del te naloge prevzamejo tudi tererj-ske ustanove. Sele na ta način se bo lahko ustvarila dovolj prostrana in gosta mreža poskusnih ploskev, ki bo zagotovila trden temelj za Oikrepitev naše vede na tem .polju. Prenos enega dela naloge na gozdna gospoda.rstva bi ustvaril čim tesnejše sodelovanje v tem vprašanju med institutom in gozdnimi gospodarstvi, razen tega pa bi bilo to velikega pomena tudi za stro-kovno izpopolnjevanje kadrov ter njihovo usposabljanje piri opravljanju gozdne nege. Končno naj navedemo še to, da je priredil ing. Lj. Markovič v letih 1954 in 1955 celo vrsto inštrukcij s področja gozdne nege z redčenjem pri skoro vseh bivših gozdnih direkcijah (gozdnih gospodarstvih), s posebnim upoštevanjem metode selektivnih redčenj. Število udeležencev na teh inštrukcijah je bilo .precejšnje, Med lyimi so bili tako inženirji kakor tudi tehniki in logarji. CELULOZNI IN JAMSKI LES - ZADEVA NEGE SESTOJEV! Ing. Vladislav Bel t ram (Ljubljana) Probleinalika v Avstriji Tudi v Avstriji je bilo vprašanje gozdnogojitvenega redčenja na splošno precej zanemarjeno. Vendar je vse večja potreba po celuloznem lesu v zadnjem času prisilila avstr.ijske gozdarsike kroge, da so začeli razpravljati tudi o tem vpra-5anj.u. Ustanovili .so celo poseben Sveit za uvajanje redčenja (Durch-forstungskonsilium der östeoreichischen Forstkommission), ,ki ga sestavljajo izbrani avstrijski gozdarski str-okovnjaiki. V strokovnih revija.h pa je najti pravo poplavo člankov o iredčenju gozdov kot sredstvu: 1. za nego in povečanje prirastka ter izboljšajije kakovosti lesa, 2. za pridobivanje celuloznega lesa, ki pri tem napade. Dunajska »Allgemeine Fo-rsitzeitung« je št. 9/10 (maj) 1955 v celoti posvetila vprašanju redčenja ter prinaša 7 izvirnih člaaikov raznih avtorjev, št. 19/20 ('oktober) 1955 pa .zopet 3 članke o istem vprašanju. Vsi avtorji soglasno zagovarjajo redčenje kot potreben gojitveni ukrep, vendar se med njimi jasno ločijo strokovnjaki teoretiki od strokovnjakov praktikov. Tucfi teoretiki poudarjajo potrebo redčenja, vendar se nekateri med njimi spuščajo v vsakovrstne analize ter se pri tem sklicujejo na žvicarske in nemške avtorje, ki so z raziskovanji skozi desetletja neizpodbitno dokazali, da se tako z manj intenzivrLimi kakor tudi močnejšimi (vendar ne ipretiranimi!) redčenji dobi ob koncu obhodnje skoraj natančno ista količina lesa (les iz redčenj + les končnega poseka). Taka razglabljanja teoretikov seveda ne morejo vzpodbudno vplivati na gozdarje, ki redčenja v svoji piraksi še niso i,zvajali. Znani avstrijski borec za luvajanje redčenja kot nadvse važnega gojitvenega ukrepa dr. h. c. ing. H. Lorenz-Liburnau je že leta 1916/17 v gozdarskem inštitutu v Mariabrunnu uvajal visoko Tcdčenje ter od leta 1923 dalje z razpravami v strokovnem tisku dokazoval potrebo nege gozda z redčenjem. Tudi zdaj se bori proti omenjenim teoretikom-skeptikom ter pravi, da so primerjave med različnimi stopnjami sicer točne, da pa niso nikjer objavljeni rezultati o ugotavljanju razlike med pirirastkom v red č enih in sploh n e r e d č e n i h sestojih. Ravno tukaj je največja -razlika, ki pa je še nihče ni pokazal, ker je tudi ni raziskal! V neredčenem gozdu les hira, propada in brez koristi gnije. V takem nenegovanem seistoju ni pozitivne selekcije in je zato itiU.di potomstvo sla.b še (naravno mladje in s tem bodoči sestoj). Na to okojnost teoretiki v svojih računih pozabljajo. Zato je Lorenz-Liburnau svoj zadevni članek poslal na vpogled priznanemu nasledniku mojstra gozdne nege W, Schädelina,, prof. .dr. H. L e i b u n d g u t u in ga tprosil za avtenti'Cno mnenje, v toliko .bolj, ker je Leibundgut uvedel primerjavo redčenih in neredčenih go-zdnih sestojev. Lorenz-Liburnau navaja izjavo prof. Leibundguta; — V pravilno redčenih gozdovih je donos deblovine in uiporabnega lesa znatno večji kot v neredčenem sestoju. Redčenje nudi znaten del sečnega etat a, ne da bi zaradi tega tekoč" i .prirastek upadel, omogoča nato naravno po-jiilajevanje in preprečuje nekorist.ne jase, "ki jih sicer povzročajo prii rodne katastrofe. V na.šem fakultetnem goz.du s in o v 25 letih sečni etat pot.rojili, povečali, p'ovp rečno hektarsko lesno zadogo za 50% ter podvojili delež debele.g a lesa. Prej so izvajali sečnje na golo, medtem ko zdaj dobivamo nad 80% sečnega etata iz redčenj. (V teh 80% moramo seveda šteti tudi presvetlitvena redčenja pred »plodno sečnjo. — pripominja Lorenz-Liburnau.) Zanimiv je tudi prispevek ing. W. .S t r e i n z a (»Zur Durchforstungsfrage«). Iz vseh doslej objavljenih člankov prihaja Strein-z do naslednjih zaključkov: 1. Avsitrij'ska proizvodnja papirja potrebuje danes letno 2,5 milijona m^ celu-loiznega lesa, v kratkem pa ga bo rabila, celo 3 milijone m^ letno. 2. Z uvozom celuloznega lesa v bodoče ni računati. Vse te potrebe pa bo mogoče kriti iz redčenj, ne da bi morali zato posegati v lesno glavnico. s. Rezerve v neredčenih gozdovih znašajo nesporno po 50Ü.000 m" letno skozi 10 let. Za enako količino se bodo lahko povečala redčenja tudi v drugih gozdovih. To bo dalo letno 1 milijon m^, S tem bo odpadla dosedanja praksa, ko se mora 300.000 m® hlodovine letno predelati v celulozo. Industrija paipirja je (zaradi dosedanjih špekulativno nestalnih cen) dolžna določiti odkupno ceno celuloznega lesa vsaj za leto dni vnaprej, pomagati pri spravilu tega lesa iz težko dostopnih predelov z žičnimi žerjavi, traktorji gpse-ničarji in dr., organizirati izdelavo odkazanega redčenja v primerih, kjer ni dovolj delovne sile. Nadalje naj industrija papirja predvidi izplačilo nagrad za strokovno osebje, ki se je uspešno uveljavilo pri proizvodnji celuloznega lesa. Dodeljevanje teh nagrad pa naj bi se prepustilo centralnim gozdarskim organizacijam, ker gre pri tem za nagrado za uspešno vložen trud ne pa za neke vrste provizijo. Uvajanje pravilnega redčenja je tudi v državnih gozdovih težavno zaradi prevelikih terenskih enot (uprav in revirjev), pomanjkanja osebja lin delavcev. Nadalje pravi ing. Streinz dobesedno: — Odkazovanje redčenja se ne da le teoretično naučiti. Še tako dobra strokovna izobrazba in odlično opravljeni izpiti niti zdaleč ne morejo jamčiti za pravilno gozdno-gojitveno in obenem zanesljivo iter uspeSno odkazilo težjih primerov redčenja, čeprav je zato podana potrebna teoretična podlaga. K temu je za dobrega odkazovalca Se neobhoden pogoj, da, je sposoben dojemati najrazličnejSe slike gozdnih sestojev in si predstavljati, kako bodo izgledala po izvr.lenem redčenju. Med p r e,p rs o s t i m i ljudmi, ki so v svojem poklicnem delu navezani na gozd, pa se najdejo izraziti talenti glede na ravnanje z gozdom. Ob ustreznem vodstvu in nadzorstvu dajejo le -1 i izredne rezultate. Ta primer mora avstrijsko gozdarstvo vse 'boij uporabljati, ker gospodarske razmere Še ne dopuščajo potrebne gozdarske organizacije, kot jih imajo sosednje države (največ 400 ha površine na enega gozdarja). Zato bo v nadiiljnjah 10—20 letih neizogibna pritegnitev priučene pomožne sile za odkazovanje in izvajanje preprostejšega redčenja, posebno pa trebljenja v najmlajiših starostnih razredih, tudi pri veliki gozdni posesti. V ta namen je izkoristiti tečaje in šole za gozdne delavce p.ri zveznih gozdarskih šolah {Avstrija ima tri take šole). Tako bi z najmanjšimi stroški in brez nepotrebne birokracije dosegli v enem ali dveh letih Izredne uspehe. Pospeševanje redčenja ne bo zadovoljilo le potrebe po celuloznem lesu temveč je ogromnega pomena za bodočnosit. Prehod našega gozdarstva — četudi počasen— na resnično gospodarstvo, ki goji lesno zalogo, lahko v nekaj desetletjUi postavi mnogo tednejše temelje preskrbi indus.trije in giospodarskemu ipolcKŽaju naših gozdov. Le majhno Število gozdnih posestnikov — in žal tudi ne vsi gozdarji! — se zaveda, kakšne možnosti nudi zares intenzivno gospodarstvo, ki sloni na načelu nege — redčenja in skrbi za lesno zalogo. Tudi pri veliki gozdni posesti gospodarimo danes v Avstriji trajno s komaj 5—6 mYha letnega sečnega etata in to na najboljših rastiščih. Švicarsiki, južnonemški in danski obrati pa dosegajo na enakih rastiščih 6—10m®/ha, v posameznih primerih celo 13 m^/ha trajnega sečnega etata. — Na splošno u ip r a v 1 j a m o danes z našimi gozdovi vzorno, i glavnico, ki jo predstavljajo tla in sestoj, pa g « s p o d a r i m o pomanjkljivo, — kootuje avtor svoj članek, V Avstriji pa se niso omejili le na razprave. »Wald- und Holz-TeJegraph«, št. 44 Old 16. XI. 1955 (tedenska izdaja revije »Inte;maitionaIer Hokmarkt«, Wien) prinaša nas-lednjo vest: Natančno pred letom dni je bila v Celovcu ustanovljena Avstrijska družba za izvajanje redčenja (österreichische Durchfoirstungsgesellschaft) kot prvo podjetje te vrste v Evropi. Delovni uspeh prvega leta opravičuje svoječasna pričakovanja ter bo 2elo olajšal razširitev dejavnosti na druge zvezne pokrajine. Pod vodstvom 9 gozdarskih strokovnjakov je delalo na preredčevanju 160 delavcev, kaj- je dalo 34,000 celuloznega lesa. Pri tem je bilo zajeto skoraj 2000 ha povr&ine. Pri preredčevanju nadaljnjih 1300 ha kmečkih, gozdov je -družba sodelovala kot strokovni svetovalec. Od 34.000 m^ celuloznega .lesa je bilo 13.000 m" drobnega lesa od 3 do 7 cm premera na tanjšem koncu. Interesi industrije papirja in gozdarstva si ne nasprotujejo, temveč se docela dopolnjujejo. Potrebe po celuloznem lesu ne zahtevajo od gozdov nikakih žrtev, nasiprotno, omogočajo najintenzivnejšo gozdno nego; ki pospešuje prirastek, kakovost in vrednost gozda. Odkod pri nas pomanjkanje celuloznega in jamskega lesa? Ko so jeseni 1955 v tovarni celuloze in papirja v Vidmu-jKr&kem stekli novi stroji, kar je pomenilo potrebo po novih 125.000 m^ smrekovega in jelove^a celuloznega lesa letno, je med papirničarji in gozdarji marsikdo s skrbjo pomislil na potrebno surovino, ki je niti dotlej ni bilo dovolj. Za objektivno presojo vprajšanja je potrebna analiza potreb nalih tovarn, ki rabijo te vrste celulozni les, kakor itudi upoštevanje kapacitete naših gozdov, ki oskrbujejo tovarne s surovino. Toda sama razčlenitev ne bi zadoščala, saj so jo že tudi drug,i večkrat izdelali, pa so navadno prišli do pesimističnih rezultatov. Zato je potrebna primerjava z xazmerami v deželi, ki je v gozdarstvu precej podobna Sloveniji, t. j. v sosednji Avstriji. Tudi v Avstriji je veliko smrekovih monokultur s slabim prirastkom, 50% (pri nas 64%) kmečkega gozda, v večji meri hladnejše alpsko podnebje s krajšo vegetacijsko dobo, več ifcot 20% varo'valoega, t, j, negospodarskega gozda', zato pa nekaj večji delež enodobnega .goz-da kot pri nas. Nekaj podatkov za primerjavo: lRS Avstrija LRS : Avstrija površina vseh goadov {1000 ha) . . . 905 330Q 1:3,4 iglavcev (1000 ha)........ 507 2772 1:5,5 smreke jelke (1000 ha)..... 434 2145 1 : 4,9 letni posek 1955 (mi), m®) .... 2,6 10,9 1:4,2 letni prirastek (mal. m")...... 2,5 8,5 .1 : 3,4 ' hektarska lesna zaloiga (m^/ha) ... 116 150 1:1,3 Delež iglavcev oziroma smreke + jelke je pri nas 56% oz. 48%, v Avstriji pa 84% oz. 65%. Prirastek je pri nas, kljub manjši hektarsiki zalogi, zaradi daljše vegetacijske dobe večji. Avstrijci predvidevajo uravnovešenje prirastka s posekom: 1. z delnim zmanjšanjem sečenj in 2. z uvedbo preredčevanja gozdov na solidni podlagi v vsej državi; od tega pričakujejo letno 1 milijon m® lesa več, istočasno ,pa tudi povečanje prirastka v doslej nenegovanih ali ne dovolj negovanih gozdovih. Zanimiva je primerjava proizvodnje celiilozne3;a in jamskega lesa iglavcev v Jugoslaviji in Avstriji: L celulozni les: F.LRJ Avstrija Razmerje potreba 1956 potrošnja 1953, 1954 FLRJ : Avstrija smreka + jelka bor..... bukev .... mehki listavci žagarski oidpadki 418 (1000 mä) 1800 (1000 m'') 1 : 4,3 25 100 1:4 14 150 1 : 10,7 50 — — 60_500_1 : 8,3 567 2550 : : 4,5 Med celuloznim lesom smreke in jelke je -bLlo v Av^trij,] 300.000 m^ tanjše hlodovine ali 17% vsega olcroglega ceJiiIoznega lesa teh dveh drevesnih vrst. (jPri nas je verjetno delež približno isti.) V letih 1953 Ln 1954 je znašal uvoa celuloznega lesa v Avstriji nekaj nad 20.000 m'' letno, v .glavnem bukovine. (Ce upoštevamo, da ima Jugoslavija v primerjavi z Avstrijo dvakrat tako veliiko površino gozdov in natanko dvakratni seEni etat, kljub temu, da jugoslovanski delež iglavcev znaša 30%, moramo priznati, da je naša industrija celuloze in paipirja po obsegu več kot skromna ter da ima glode na surovinsko osnovo vsekakor objektivne možnosti razvoja.) II. ja nr s k,i les: FLRJ Avstrija potreba 19S6 povprefna proizvodnja iglavci . . . 330 (1000 m"} 325 (1000 m^) listavci . . . 220 ne proizvaja Avstrija ne pozna krize v jamskem lesu, saj ga je zadnja leta porabila letno po 200.000 m''', ostanek pa izvažala. Skupna potreba oziroma proizvodnja celuloznega in jamskega lesa iglavcev znaža; _F^J_Avstrija__ celulozni les smreke + jelke . . 4i8 (1000 m^) 1800 (1000 m^®) celulozni les bora.....25 100 jamski les iglavcev.....^30_325_ 773 2225 Zanima pa nas predvsem .primerjava proizvodnje v LRS z Avstrija: Za LRS planirana proizvodnja 1956; ponudba s terena za 1956: celuloznega lesa iglavcev . . . 204 (1000 m®) «135 (1000 m^) jamskega lesa iglavcev .... 137 130 ' 34l iäs Pi-ipomniti je, da je bil plan p,roi,zvodnje celuloznega lesa za leto 1955 izvräen le s 152.000 m® namesto predvidenih 180.000 m®. Iz tega vidimo težko stisko, ki vlada pri nas v iproizvodnji teh dveh tako imenovanih kritičnih sortimentov. Pri avstrijskem letnem iposeku 10,9 mil. m® odpade na iglavce 84% ali 9,156 mil. m®, od česar 2,225 mil. m^ celuloznega in jamskega lesa. Razmerje celu- loznega in jamskega lesa do skupne količine iglavcev je torej 2.225 : 9,156 = 1 : 4,1. V bližnji bodočnosti pa se bo proizvodnja teh dveh sortimentov povečala od današnjih 2,225 za 0,840 na 3,065 mdl.m^ ter bo končno razmerje 3,062 : 9,156 = ! : 3. 2e doslej je bila proizvodnja obeh sortimentov v Avstriji rjeprimerno lažja kakor pri nas, ker so tam vsaj v večji meri kot mi izvajali sanitarna čiščenja in redčenja, ki so bfla piri najs skoiro poipo^lnoma zanemarjena. Z uvedbo intenzivnih (nikakor ne premočnih!) redčenj pa bodo v najkrajšem času dvignili proizvodnjo celuloznega in jamskega lesa iglavcev vsaj za 840.000 m^ letno ter s tem 300.000 m® tanjše hlodovine, ki gre danes v celulozo, sprostili za žagars-ko predelavo. Izredno gost sestoj rdečega bora (dober tip) v Limbuiški Dobravi ob Dravi, kjer je tudi inštitutska raziskovalna ploskev. (Foto; VI. Beltrain) Ce preidemo tudi v Sloveniji na pravilno intenzivno nego sestojev, lahko računamo ne le s planirano proizvodnjo 341.000 m^ za oba sortimenta temveč vsaj s 430.000 m"'' letno in to v doglednem Času 3—4 let. Da to niso nikakršni utopistični in idealistični računi, dokazuje Deartkovičev ČlaneU »Redčenje v praksi« na str. 184, Podobnih o,bmočij za redčenje pa je v Sloveniji nešteto, predvsem na Pohorju ter sploh v srednjegorskib predelih. Povzemamo iz relerata inž. Dušana Mlinska, taksatorja pri Gozdnem gospodarstvu v Slovenjem Gradcu. »O urejanju pohorskih gozdov«, ki je bil podan ob ekskurziji Švicarskega gozdarskega društva na Pohorju dne 5. junija 1956: »Gospodarska enota Mislinjc meri 3505 ha državne gozdne površine. Znafilne so za njo mlajše in srednjeslare smrekove monokulture brez listavcev. Ti gozdovi v vsej svoji zgodovini do povojnega Easa niso poznali posebnih gojitvenih ukrepov (redčenja) ter so zaradi tega izredno gosti io imajo tanko drevje (neredko najdemo temeljnice nad 50 m-/ha pri 60 do 70-letnih sestojih na III. in IV. bonitetnem razredu), l.esna zaloga znaSa 194 m^/ha s 33°/« mase do 30 cm premera. Tekoči prirastek znaSa 4,27m^/ha. letni etat pa 3,36iii®/ha.« Okrajna uprava za gozdarstvo v Kranju je 27. decembra 1965 izdala vsem revirnim vodstvom okrožnico z nasicdnjo vsebino: >Planlrani celulozni les za leto 195fi ne bo kril vseh potreb trga, ker je stavljena v pogon nova tovarna papirja v Vidmu in je zato potrebno ler za skupnost zelo važno, da v letu 1956 proizvedemo veliko vef celuloznega lesa, kot smo ga doslej proizvajali. Zato je potrebno, da že sedaj zbereinn vse podatke na terenu o količinah drobnega, podmorskega smrekovega lesa (netaksacijske mase), t. j. mladega smrekovega, predvsem podstojnega drevja, ki v gostem sestoju nima možnosti normalnega razvoja, ker je delno ali pa v celoti zaduäen, Ves tak les ima zelo majhen prirastek in polagoma v sestoju odmira. Takih sestojev imamo na Gorenjskem zelo veliko in dobri poznavalci terena trdijo, da letno samo v bivšem radovljiškem okraju propade okrog 20—30.000 m^ lesa. Razumljivo je, da ves ta les ni pristopen in da bi bili proizvodni stroški v oddaljenih predelih veČji, kot pa znaša vrednost tega lesa. Toda podjetje »Gorjana« nudi tudi za tako droben celulozni les (od 3,5 cm srednjega premera aaprej) tako ugodne cene, da se bo pri pametni in dobri organizaciji velik del tega drobiža lahko spravil na trg in vnovčil. Uprava za gozdarstvo želi pri tem doseči dva cilja in sicer, izkoristiti tesno maso, ki bi sicer v gozdu propadla in, drugič, kar je še važnejše, vzgojiti bolj zdrave sestoje z večjim prirastkom. Natančna navodila, kako to izvršiti, pa bodo še sledila, deloma pismeno, deloma z inštrukcijami na terenu. ■Prilagamo vam vzorec Cd, da na prihodnjem sestanku terenskega osebja objas-nite vsem logai-Jem, kakšno škodo trpi skupnost zaradi propadanja takega drevja, ki pa se danes lahko še zelo dobro vnovči. Logarji naj čez zimo zadevo dobro proučijo, naj se pomenijo z lastniki gozdov, s kmetijskimi zadrugami itd. ter naj približno ocenijo površine takih gozdov in mase, ki bi napadle na ha oziroma na vsej .površini v raznih območjih, predelih ali katastrskih občinah. Zapišejo naj si tudi lastnike takih parcel. Podatke naj revirni gozdarji in nadzorniki kontrolirajo, da bodo vsaj približno natančni. Ugotovi naj se tudi, kdo bi prevzel sečnjo in izdelavo, spravilo in prevoz: sami lastniki, KZ ali kdo drugi. Sečna dovoljenja oziroma pospravilne naloge za taka čiščenja drobnega pod-mernega lesa bi izdala okrajna uprava za gozdarstvo kumulativno za posamezne predele, izkoriščene lesne mase pa se ne bi štele v kvoto, pač pa bi se plačal samo prispevek v gozdni sklad. Obrazec izpolnite in predložite z vašim mišljenjem in predlogom najkasneje do 15. aprila 1956.« KaJcšne so torej šele možnosti v vsej FLRJ, ki ima skoro štirikraten priirastek lesa smreke in jelke .kot sama Slovenija! Tudi »Perspektivni plan razvitka šumar-stva i plan za 1956« .(Beograd 1955) govori o čiščenjih in iredčenjih na 150.00 ha ■površine letno ter s tem o povečanem etatu za 1,5 milijonov m^ lesa letno. Toda v Sarajevu so mi še v septembru 1954 izjavili, tako v Upravi za gozdarstvo LR BiH kaikor v inštitutu, tla vprašanje redčenj pri njih. Se ni aktualno. LR BiH ima ravno dva,kratnoi lesno zalogo 'Smreke in jelke kakor LRS, daje pa letno le okrog 150.000 m^ celuloznega lesa teh dveh vrst. Kljub drugačni strukturi gozdov je to daleč pod objektivnimi kapacitetami! Pravilna nega najteže prodira. Teorija : praksa Na vseh naših strokovnih šolah poslušajo študentje in dijaki predavanja t) raznih načelih in sistemih re.dčenj. Tudi na strokovnih izpitih so kandidati teoretično v tem kar dobro podkovani. Šušterišičeva »Nega bukovja in jelovja« ter Lončarjeva »Nega gozda« sta dobra prispevika za prakso. »Tablice prirastka in donosov« nalega lesnoindustrijskega priročnika zgovorno prikazujejo' donose redčenj, ki znašajo tudi po 50 in več % povprečnega 'starostnega prirastka. Toda kako daleč je vsalkdanja praksa od tega! Slovenski gozdovi, o katerih vemo, da unajo skromno hektarsko zalogo, pa po^večini zaman Čakajo na pravilno nego. Blagor gozdu, kjer gozdar razume njegove potrebe! Primer v Bohinjski Bi- Skupina delavcev iz Trnovskega gozda se jc rada posvetila negi gozdov, zavedajoč se, da bo povečanje lesnega prirastka koristno tudi za njo. (Foto; VI. Beltram) strici Zgovorno priča o tem. Saj se izvajajo negovalna dela, toda kako? Mnogo je še primerov, ko je bil — k sreči — zavržen samo trud in denar ter vsaj sestoju ni bila prizadeta škoda. Zato pa se v nešteto primerih s puščanjem slabega močnejšega drevja v mladju in z izsekavanjem podstojnega sloja sestoja dela nepopravljiva škoda. Podatki pa govorijo — seveda zgolj s številkami — o »intenzivnem« delu! Koga naj krivimo za t«, saj delo je v resnici težko, ker so naši mladi sestoji rasli brez prave nege že od leta 1940 dalje? Vojna in povojna leta niso dopuščala neige in imamo zato nepregledne površine mladih .sestojev, kjer je nega tako zelo zamujena, da .le pomoč lizkušenega goz.darja iše lahko' koristi sestoju. Razen tega pa se je tudi sistem nege v zadnjih 15 letih v marsičem spremenil in ne priznava več Šablone, temveč zahteva/ dobro biološko razgledanost. Zato ne moremo kriviti našega mladega strokovnega kadra, saj razen teoretske osnove ni dobil nikakršne praktične povezave z delom te vrste, niti za časa šolanja niti pozneje v praksi. Zato se je strokovno izživljal pač tam, kjer je za to našel priložnost in možnost: v pogozdovanju, taksaciji in eksploataciji. Tu se je dala teorija laže in hitreje povezati s prakso, ki je imela že svojo do'lgoletno in ustaljeno tradi'cijo. Tako vidimo, da tudi na Hrvatskem ikljub 30-letni tradiciji nega še smeraj ni povsod prodrla. Podobno je bilo v Avstriji, kljub njeni bogati gozdarski tradiciji in obilju strokovnjakov ter 4ö-letnemii prizadevanju Lorenz-Liburnaua. Zakaj gre tako težko? Vsekakor zato, ker je soidobna nega giozda zavrgla vse stare šablone ter zahteva predvsem individualno ravnanje z vsako drevesnO' skupino v sestoju, zahteva stroikovnjaka-imisleca, kakor nobeno drugo gozdars.ko delo. To je naloiga, ki je še tako visokokvalificiran strokovnjak brez prakse ne more obvladati, medtem ko jo na drugi strani lahko doume marsikdo, ki nima stroikovne ■izobrazbe, in je povezan z gozdom kot n. pr. kmečki gozdni posestnUi in gozdni delavec. Občutek, dofcro opazovanje in logično sklepanje ter dolgoletne izkušnje še vedno več zaležejo kot čista in prečestO' tudi preobširna teorija brez praktične povezave, ki ljudi le zmeša in odbija. Dokaz zato so vzorno negovani in urejeni gozdovi tudi malih kmečkih posestnikov, ki jih srečujemo marsikje po Sloveniji pa tudi v mnogih evropskih državah. Nekaj primerov iz življenja naj podkrepi mojo trditev. Na otoku BraČu v Dalmaciji sem leta 1930—1936 uvajal čiščenje in redčenje borovih kultur in panjevcev makije. Zanimivo, da sem za .svoje prizadevanje naletel pri svojih strokovno nadrejenih na popolno nerazumevanje ter sem prejel pismeno prepoved, češ da bo ljudstvo te kulture z izsekavanjem uničilo, čim se jih z negovalnimi ukrepi dotaknemo. Prepoved sem sprejel »v vednost« in jo rešil »v spise« ter delo nadaljeval ob popolnem razumevanju ljudstva, od katerega sem slišal mnenje: »Zdaj šele viidimo, da je borov nasad zaradi nas osnovan, ne pa zaradi samega sebe«. Vmesni dohodki redčenja, ki so bili prej popolnoma neznani, so spremenili miselnost ljudi in njihov odnos jdo gozda in pogozdovanja. PrviČ v zgodovini tega otoka so pričeli ljudje prostovoljno pogozdovati v večji meri. Preteikla vojna je požgala 4 vasi na Braču, toda niti ara borovih nasadov 0ki-0:g 11 naselij niso prebivalci poBekaii. Za vse delo nisem imel niti enega logarja s- kvalifikacijo (šolo, tečajem ali izpitom), kljub temu so mi bili v strokovnem' .pogledu odlični soidelavci. Omenim naj samo 22-letnega med njimi, kateremu sem pojasnil v sestoju alepskega bora načelo redčenja, ki naj ga prične sam izvajati v 30-letnem sestoju črnega bora. Obe borovi vrsti imata docela različni obliki krošenj: alepski sploščeno, črni vertikalno. Ko sem prišel z veČurno zamudo v dotični sestoj črnega bora, sera logarju ugodno presenečen čestital na vzorno začetem visokem redčenju. Tudi čiščenja in redčenja v občinskih panjevskih gozdovih so ljudem odprla oči, da se z nego dajo povečati donosi in podaljšati obhodnja. Toda globoko bo razočaran, kdor bi utegnil pomisliti, 'da se je moje delo iz 1930—1936 nadaljevalo. To, kar je ljudstvo z razumevanjem sprejelo, so pozneje »strokovnjaki« po mojem odhodu zavrli ter sem leta 1952 in 1955 zaman dokazoval'diplomiranemu gozdarju srednjih let nujnost nege. Priznati pa moram, da ta strokovnjak piše strokovno neoporečne raaprave v strokovnem listu. Teorija in praksa! V letih 1936—1941 sem bil upravitelj gozdnih uprav, najprej v Moroviču pri Sidu, zatem v Vrbanji (Direkcija šuma Vimkovci), Po navodilih taksatorja ing. Crnadka sem uvajal in tudi uvedel visoko redčeoje v 30 do SO-letnih sestojih pestrega slavonskega gozda. Taksator je zahteval, naj odkazilo izvajajo samo in- Panjevski gozd črnike na otoku Olibu pred redčenjem, ki bo zajelo debelca vseh debelin. Zaradi ovčje paše sestoj ni sklenjeno zarastel (0,6). (Foto; VI. Beltram) ženirji. Zares, z lo,garji, navajenimi do'tedanjega iaključno nizkega redčenja, se ni dalo ničesar doseči. Za njih je bil novi način de-la pravi moralni saTnoimor! Toda upravitelj uprave z 0400 ha gOizdne površine, z letnim etatom 20.000 m® za trgovino (frco vagon železniška postaja) jm 6000 in^ za prodajo na drobno, povrh vsega je moral biti Še sai^ blagajnilc, seveda ni imel za tO' nalogo časa. Upravitelj ni mogel odkazovati redčenja v pretežno 30—40-Ietnih isestojih, za kar so bile potrebne 4 skupine skozi 5 mesecev. V 16—20 letnih lunečkili fantih, sem odkril sodelavce, ki so to delo — ob pogostem in neposrednem mojem strokovnem nadzorstvu v gozdu — odlično opravljali, v začudenje in nenavadno zadovoljstvo taksatorja, ki je vsakega odkazovalca še prav temeljito preizkušal: »Zakaj si odkazal ravno to drevo? Zaikaj pa 'Onega nisi?« Te negovane sestoje si je ob neki priliki leta 1947 ogledal tudi prof. dr. H. Leibundgut ter se z načinom opravljenega dela popolnoma strinjal. 130.000 m^ lesa iz samega preredčevanja na 9400 ha v 5 letih pomeni zmerno jem,anje -komaj po 2,8 m'/ha letno, medtem ko je tekoči letni prirastek znašal sko-ro 3 krat toliko. Leta 1947 sem 2 dni odkazoval redčenje v 40 letnem mešanem hrastovem Krakovskem gozdu. Čez 3 leta sem želel videti razvoj tega sestaja, moral pa sem razočaran ugotoviti, da je bilo moje iprizadevanje zaman. Splošno priznani dober gozdar, navajen prej le niskega redčenja, ni verjel v pravilnost mojega odkazila — tkljub vsem pojasnilom, ki sem mu jih dajal ob priliki odkazovanja — in ni izvršil sečnje odkazanega drevja. Šele leta 1955 'sem .s ponovno dvodnevno instruk-cijo uspel dokazati pravilnost visokega redčenja. Odkazovanje sta tam nadaljevala nato 2 logarja (sktipno) ter je bila izvršena tudi sečnja oidkazanega -drevja. Odkazovalca sta mi pozneje navdušeno pripovedovala, kako je sestoj -po izvršenem poseku lep in skoro enaJko gost kot prej, s to razliko, da so krošnje kvalitetnega drevja dobile več svetlobe. Strokovnjaki ne smemo {jrezirati ali .podcenjevati sposobnosti strokovno neukega človeka temveč jih uvideti, spoznati ter izkoristiti v svojo strokovno in skupno korist. Tak primer je prikazal ing-. D. Bura s svojo temeljito in. dokumentirano razpravo »Prebira-lni način gospodarjenja v nizkih privatnih gozdovih črnike na otoku Olibu« (gumarski list 5—6/1955, str. 156—176). Na vseh 9Q8 ha nizkega gozda domačini gospodarijo samo prebiralno. Sečnje na golo sploh ne poznajo temveč samo čiščenje in redčenje na prebiralni način z obhodnjico 8 let, pri čemer najstarejša debla dosežejo 24 let. Prvi dve leti po izvršenem prebiranju ne dopuščajo na tej površini paše ovac. Ostalih 6 let pa pasejo tam ovce v pregonu. Ing. Bura je ksilometriČno ugotovil na 2 parcelah povprečni letni prirastek lesa nad 1 cm debeline 6,75 in 8.0 m®/ha, pri nepopolni zarasti 0,6—0,7. Prodaja drv z otoka znaša letno 120—150 vagonov, kar daje Ü,6—>12 milijonov dinarjev dohodka. Na vsem otoku OLibu je 217 gospodarstev in 789 prebivalcev ter znaša dohodek na 1 gospodarstvo povprečno 44.000 do 55.000 dinarjev. To je i'zvlren način strogo trajnega gospodarjenja « panjevcem, sicer popolnoma tuj .prebivalstvu in gozdarjem na krasu. Ljudstvo je brez teoretične osnove pokazalo krasne uspehe proizvodnosti gozda, ki rau s svojo zarastjo 0,5-—0,7 daje obenem tudi lepe dohodke z racionalno pregonsko paŠo ovac. Dalmatinski gozdarji so priredili veliko strokovno ekskurzijo na Olib z namenom, da proučijo ta način naprednega gos-podaj-jenja in ga uvedejo tudi drugod na krasu. {Tudi sam sem si lani ogledal zanimivo gozdarstvo' na Olibu.) Praksa je tukaj dosegla brez napasane teorije uspehe, ki jih ne gre zanemarjati. Seveda niso prišli Olibijani do- tega povsem slučajno, marveč z opazovanjem, raümiSljanjem in dolgoletnimi izkušnjami. Praktični zaključek tega poglavja? Pogoj za pravilno nego sestojev ni samo teoretična podlaga, v še večji meri je to občutek, razumevanje in zanimanje. Ljudje, ki so redčili na stari način, se zelo težko ali sploh nc prilagodijo biološko pravilnemu načinu. Kdor uvaja nego gozdov, mora biti vsestransko strokovno razgledan ter v praksi preizkušen, sami izvajalci pa imajo lahko strokovno manjšo kvalifikacijo, toda med delavci jih moramo posebej izbrati in se prepričati o njihovi sposorbnosti za tovrstno delo. ^ Skrajno neracionalno je, če ^e zares doiber strokovnjak za gozdno nego .izgublja v osebnem odkazovanju na določeni manjši površini, medtem ko je enako delo levo in desno prepuščeno ljudem, rki niso dorasli tej nalogi. Sposobnemu strokovnjaku je treba dodeliti širše področje, ter naj si sam izbere odkazovalce med številnimi gozdarji, logarji in gozdnimi delavci, 'ki kažejo razumevanje in sposobnost ,za to dejavnost. Njegova naloga naj bo, da nenehno in prav pogosto odikazovalcem nudi strokovno pomoČ ter jih utrjuje ipri delu, dokler ne .postanejo popolnoma samostojni. To pa bo mogoče doseči šele po poseku odkazanega drevja, Še bolj pa po presoji nadaljnjega razvoja negovanega sestoja. ■Dobro poznam in visoko cenim teoretično podlago in njeno praktično- uporabnost, saj v stvari teorija ni nič drugega kakor posplošena praksa. Zakaj pa je mnogim tako težka uporaba teorije v pra/ksi? Vzrok je v tem, da so se vsi učili teorije le na predavanjih med štirimi stentuni. vse premalo nazorno. Če bi bila predavanja o negi gozdov vsaj delno ponazorjena z vajami v naravi, bi dojemanje bilo popolnoma drugačno in s tem seveda tudi učinek pouka večji. Terenske izkušnje 1955/56 Na podlagi dolgoletnih praktičnih izkušenj sem že veČ let poudarjal, da je končno treba preiti k intenzivni negi gozdov, ki bo sama po sebi z lahkoto dajala vse danes kritične drobnejše gozdne Sortimente. Kot referent za gojitev in varstvo Levo: Ob gozdnem robu je koš dušll 4 lepe sosednje bukve. S tem, da je bil koš v vrhu obglavljen, je bila zadeva pravilno rešenal. GU Trnovo. Desno : Potrebno je bilo visokim smrekam odbiti !e nekoliko vej, pa bodo doslej potlačena 4,3 in 5 m visoka drevesca neovirano rastla. Slivnica pri Mariboru. (Foto: VI. Beltram) gozdov pri Upravi za g-oz-darstvo LRS sem skušal najti način za uvedbo pravilne nege. Toda preobilje drugega dela mi ni dopuščalo, da se temu osebno posvetim. Zamisli, naj bi se za to .postavil drugi, že preverjeni strokovnjak, tudi nisem uspel uresničiti, V Inštitutu za igozdno in lesno gosipodarstvo LRS ni 'bilo za to predvidenega mesta. Po posvetu s predstavniki papirne industrije v naši državi sem spoznal, da ima ta kot interesent popolno razumevanje za uvedbo intenzivne gozdne nege. Kot njihov nameščenec naj bi pomagal s svojim,i izikušnjami pri: 1. uvajajaju či-ščenja in .preredčevanja vseh vrst- sestojev, ne glede na Sortimente, ki pri tem napadejo; 2, uvajanju pravilnega gojenja topolov; oboje v vsej Sloveniji ob prostovoljnem sodelovanju o.perativnega gozdarstva. Sredi novembra 1955 sem se iposvetil novi nalogi, za .katero je zagotovilo svoje sodelovanje okrajnih uprav za gozdarstvo in gozdnih gospodarstev. Od Prek-smurja in Kozjaka nad Dravo" do Trnovskega gozda ter od Bovca do Gorjancev »o se nato vrstili ogledi in iniŠtrukcije po iglastih, listnatih in mešanih gozdovih. Osnovno vprašanje pri tem delu je: Ali laJiko pomagam sestoju m kako? Ali z izsekom določenega drevesa pomagam boljšim sosedo.m in kolikim? Vprašanja sortimentov pri tem ni in ne ,sme biti. Potrebno je presojati krošnje in debla, tako da nevajenega zaboli tiln^ik. Sledi odločitev .in utemeljitev: zato ravno to drevo in ne drugo! Posek po izvršenem odkazilu pri priči potrdi pravilnost dela. Suho in odmirajoče mora iz sestoja: to niti ne sodi v redčenje temveč v sanitarni ukrep. Namen preredčevanja pa ni redek gozd temveč ustvarjanje boljših pogojev za nje-g'ov napredek. 1. Bukov ko'S v sestoju (drogovnjaku). Ne smemo ga nekritično pedreti, če bi zato nastala vrzel, v katero bo sneg potlačil okolno äibko 'drevje. Nekje koš oklestimo, drugod mu odbijemo vrh aH del krošnje, da si nizko in slabotno drevje okrog njega opomore. Drugič, čez nekaj let pa bomo koš lahko že izsekali. Težke operacije — posledica zamujenega dela. 2. 15-Ictno bukovo mladje, visoko nad 3 metre, v zasebnem kmečkem .gozdu leži na tleh, iker je oslabelo, .zastrto od nadraslega brezovega sestoja, ki ni bil pravočasno postopno izsekan. 3. Ne manjka primerov, ko je šlo »redčenje« skozi sestoje, ne da bi se bilo dotaknilo krasnih .gostih bukovih skupin 2. in 3. debelinskega razreda, 4. 1—1,5 m visoko bukovo mladje, na oko lopo in kvalitetno. Natančen pregled pa pokaže, da so v njem skriti škodljivi elemenli, ki se bodo s časom razvili v silake — koše. Z enim zamahom vejnika lahko ostanejo brez glave, nič več nevarni in Ic iše v oporo sosedom. Med stotisočglavo rnnožico jih je zaenkrat le nekaj tisoč, vendar dovolj, da močno ogrožajo taiko kakovost kakor tudi prirastek sestoja. Nekaj dnin zadostuje za uvedbo reda. Manj pogozdovanja —■ več nege! 5. 60-letni 28 m visoki sestoji črne jelše tožijo: »Zakaj nas sekate vse na golo? Odprite nam zarast za 30%, pa bomo še priraščale«! 6. Srednjedobni hrasti bi radi priraščali v debelino, toda preveč na gosto so razporejeni. Ni dovo.lj .prostora za vse. Zraka, zraka! 7. Ob Savi so naravni nalepi črnega topola raznih starosti. Od strašne gostote se drevesa krivijo v lovu za svetlobo. Štirikrat pregosta so. Toda če bi jih hkrati pobrali bi preostalo 'A polomila veter in sneg. Vsaj trikrat bo treba .poseči v sestoj: pomalem, pogosto. Če tega ne naredimo mi. bo po svoje napravil sneg in ne bo hlodov za luščenje. 8. Sestoji rdečega in zelenega bora ob železnici na Dravskem polju se duSijo. V zamenjavo za prvo pomoč nudijo kot prvi obrok nckaj tisoč m^ jamskega lesa. Toda gozdar ne more k njim na dogovor. Dušita ga planiranje in administracija .. . 9. Polstoletni sestoj črnega bora na krasu. Pozled jc leta 1952 zapustil v njem vrzeli, toda v sestoju so ostale skupine, ki so pregoste. Njih ni razredčil led. Ne podstojna drevesa na robu vrzeli, nasprotno, tista iz sredine skupin je nujno izločiti ter s tem pomagati vsej skupini. Ce bi bil sestoj pravilno gojen, bi tudi led v njem napravil manj škode. Koliko je jamskega lesa, ki ga gozdovi ponujajo, rudniki zahtevajo, gozdarji pa marsikdaj .na'silnoi planirajo prav tam, kjer ga ni dovolj! 10. Nadrasle košate .smreke in jelke v različno starem sestoju. Pod drevesom 3. debelinskega razreda je zastalo v njegovih vejah 3, 5, 9 lepih 2—5 m visokih smrek. Škoda je na izgubljenem prirastku, škoda pa je izsekati nadraslo. dobro priraščajoče drevo. Vzpon na smreko, 5—i O zamahov z lahko sekirico in namesto 5—10 vej bo ostalo prav toliko 20—30 cm dolgih štrcljev, ki se bodo brez škode za drevo osušili, ker svežih smrekovih vej ne smemo klestiti ob deblu. Odslej bodo nemoteno priraščali: nadraslo drevo in prej potlačene smreke. Lahko in naglo opravljeno delo. neprimerno cenejše in vrednejše kot 3, 5, 9 novo posajenih smrek. Koliko je takih smrek in jelk, ki čakajo pomoči? Pol milijona, milijon? Ni važno, da vemo številko! Rešujmo jih pravočasno! Tukaj se skriva ogromno prirastka, katerega smo doslej vse preveč prezirali. Ne mislim obtoževati! Podajam le nekaj primerov, ker želim prikazati stanje gozdov ter nujnost, da pomagamo njim in našemu gosipodarstvu. V času 6 mesecev (16, XI. 1955 — 15, V. 195Ö) sem na terenu v obmoEju okrajev Nova Gorica, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj in Trbovlje imal 42 dni tereriskih inStrukcij, kjer so sodelovali inženirji s 53 dnevi, ^fozdarski tehniki z SO dnevi, logarji 7 217 dnevi, gozdni delavci z 61 dnevi ter predstavniki kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug z 9 dnevi. Povprečn.o je sodelovalo dnevno po i O ljudi, kar je tudi praktično najbolj primerno. Poudariti moram veliko zanimanje udeležencev za to ' vrsto gozdarsko najbolj hvaležnega in produktivnega dela, ki navdaja izvajalca z zadovoljstvom, saj vidi takoj ob poseku rezultate svojega prizadevanja. Ne morem zamolčali treh imen, katerih rezultate uspešnega dela smo imeli že priliko videti na terenu: tehn, R. Korena, ing'. Fr. Kordiiša in ing. T. De an kovica. Gozdni upravi Idrija in Bohinjska Bistrica postajata vse bolj vzgled vzorno začetega in že uvedenega dela. Brez dvoma niso ti gozdarji edini mojstri v Sloveniji. Gotovo pa se bo njihovo število še znatno povečalo, ko se bodo tudi drugi seznanili z Icipoto in koristnostjo goizdne nege. saj je tega dela povsod več 'ko dovolj. Zelo poučne so ugotovitve v Prekmurju, kjer so skoraj sami mladi gozdovi. 2a gozdove splošnega ljudskega premoženja je bil na površini lO.OUOha predviden letni sečni etat 13.000 m^, ki je zajemal največ sečnje starejših jelševili sestojev. Levo; Zrel bukov sestoj na Opatovi gori (Blaževo brdo, odd, 18) je odrastel brez nege in ima na tleh I. bonitete 700 mVha lesne zaloge. Ob dobri negi bi bil les neprimerno boljši. — Desno: V Črnem logu bo treba 60-letnemu jelševemu sestoju z redčenjem podaljšati obhodnjo namesto dosedanje sečnje na golo. (Foto: VI. Beltram) Namesto se&ije bo treba predvideti samo gojitvena redčenja ter sečni etat zvišati na 20.000 m^. V itreh letih bo treba obiskati z zelo zmernim redčenjem in čiščenjem vse mlajše sestoje. Izkušnje bodo .pokazale, da bo treba ,po 3 letih tudi ta etat zvišati. Brez teh ukrepov pa ne bi bilo le izgube na prirastku temveč tudi na kvaliteti sestojev in lesa. V po'ki-ajini, kjer je na lesu in drveh itako pomanjikanje, delovne sile pa je na pretek, bo to za intenzivno gojenje gozda samo koristno in pospeševalno. Poudariti moram, da so se vsi udeleženci na inžtrukcijah prepričali, da zagovarjam zelo zmerne posege v sestoje, to pa iz dveh razlogov: 1. ker je to uvajanje v novo delo ter se izvajalci ne smejo že v začetku navaditi na premočne posege, 2. ker so površine gozdov, ki zahtevajo pomoč, ogromne lin je treba negovalne ukrepe na njih čim prej končaiti, da ise k njim povrnemo po 3—4 letih. Potrebni ukrepi Po tri desetletja se Lončar in Marikovid borita v Hrvatski in Srbiji za uvedbo gozdne nege, štir.i desetletja zagovarja Lorenz-Liburnau v Avstriji to, kar jc v Švici že davno vpeljano. Znan nara je visoki švicarski Jetni hektarski prirastek, vemo tudi, da tam ne poznajo problema, varstva gozdov, v,se to je rezultat iatea-zivne nege. Danes poznamo Schädelina in njegovo »Auslesedurchforstung«, poznamo tudi našega prijatelja prof. Leibundguta, ki neredko .zahaja k nam in v •naš gozd. Menda ne bomo v Sloveniji praktično uposte^'ali izjave nekih bosanskih gozdarjev o redčenju, da le-to pri njih zaenkrat iše ni aJttualno. Ali naj čakamo na postavljanje poskusnih in raziskovalnih ploskev ter na rezultate teh raziskovanj čez 20—30 let, ki nam povedo isto, kar so povedale tudi drugod. Ali naj v »Gozdarskem vestniku« začnemo s polemiko o redčenju, o pomislekih in o nevarnosti napačnega in premočnega poseganja v sestoje itd,? Čas je, lotiti se dela, ne naglo in kampanjsko, marveč trezno ,in preudarno, zavedajoč ise ne le velike važnosti, temveč tudi prav tolike odgovornosti. V ta namen bodo pogrebni naslödnji ukrepi: I. Ukrepi o se.b ne narave 1. inŠtruirati o gozdni negi v raanih sestojih z istočasnim odkazilom in posekom; 2. za inštruktorje določiti strokovnjake, ki so tega vešči in so za delo odgovorni,- 3. strokovnemu osebju, ki je pokazalo s svojim delom pr.imerno sposobnost v gozdni negi, naj se za irtštruiranje dodeli večje območje; število udeležencev pri inštru.kcijah naj ne presega deset; 4. v lepo negovane gozdove je prirejati strokovne ekskurzije; 5. pri odkazovanju drevja, ki ga izvaja še .premalo vešče osebje, je nuditi pomoč veščega sitrokovnega osebja; 6. študente, dijake in učence gozdarsikih strokovnih šol je praktično poučevati v gozdni negi. Upoštevati moramo, da imajo razne drevesne vrste (topoli, hrast, borovci, jesen, smreka, jelše, bukev, jelka) zelo različne zahteve po svetlobi, zato inštrukcije o določenih vrstah ne morejo in ne smejo nadomestiti imštrukcij za druge drevesne vrste. II. Ukrepi maiterialne narave 1. vse suho in odmirajoče drevje, ne glede na lastništvo, mora čirniprej iz grozda, ne glede na plan in sečno kvoto; 2. prva čiščenja in redčenja naj bodo čim bolj zmerna, tako da zajamejo čim več gozda ter naj se povrnejo na isto površino že čez ,2—3 leta; 3. po opravljenih prvih gojitvenih ukrepih, naj se razdelijo gozdne .površine, ki pridejo v poštev za redčenje tako, da bo dotok lesa, ki pri tem napade, po možno Siti enak; 4. material, ki ga dobimo pri gozdni negi od dreves pod 15 cm prsnega premera, naj se evidentira, vendar pa naj se ne šteje v sečnO' ikvoto^ 5. gozdnim gospodarstvom, ti imajo pri takem delu izgubo, naj se le-ta krije iz sredstev gozdnega sklada; 6. izgradnjo gozdnih poti in cest za odpiranje nedostopnih gozdov je čim bolj pospeševati, III. U ikre.p j organiizacijske narave 1. ustaliti je organizacijo gozdarske službe tako pri upravno poliitičnih ustanovah kakor tudi pri gozdnih gospodarstviih; 2. zmanjšati po možnosti obseg administrativnega poslovanja, da bodo lahko hodili strokovnjaki čim več v gozd; 3. v gozdovih splošnega ljudskega premoženja naj bodo za odkazilo odgovorni tisti strokovnjaki, iki te gozdove najbolje poznajo t. j, osebje gozdnih gospo'darstev oiz, obratov. Gozdarstvo ni samo .pogozdovanje, urejanje, gradbeništvo in eksploatacija, marveč proizvodnja. Vse gozdarske dejavnosti so !e sredstvo za proizvodnjo. Med temi sredstvi pa je bila nega doslej pri nas prava pastorka. In vendar sodi ravno nega med najvažnejše in odločujoče činitelje .za povečanje lesnega prirastka, ki je edino merilo proizvodnosti gozda. Naj bi ikonČno nastopila v tem oziru prelomnica, da bi z vztrajnim in temeljitim deloim postavili gozdarstvu in našemu go.spodarstvu močnejše temelje. NIČ več planiranja drobnih soirtimentov od zgoraj! Gozdovi naj sami pokažejo, kje jih je dovolj in celo na pretek za vse naše potrebe! ^ IZ PRAKSE O BIOLOGIJI SROBOTA IN NJEGOVEM ZATIRANJU Rod srobotüv (Clematis) sodi v družino zlatičtiic (Ranunculaceae). Zlasti na Notranjskem je to zelo nevaren plevel, predvsem navadni srobot, vezelje ali loza {Clematis vitalba). Srobot cvete na prostem v drugi polovici junija, v gozdu pa julija. Cveti so dvospolni in se sestojijo iz mnogo prašiiikov (do 30) in mnogo plodnih listov, t. j. preprostih plodiiic (si. 2a in 2b). Cvet ae z dozorevanjem razvije v mnogo drobnih plodov, katerih vsak ima na koncu tanek 1,5 do 2,5 cm dulg dlakast repič (privesek) (si. 2c v začetku dozorevanja, si. 2£ nadaljnje dozorevanje, t. j. 17 dni pozneje). Listi so nasprotni in lihopernato sestavljeni. Oblika listne ploskve je zelo različna, t. j, navadno srčasto priostrena, pri mladih listih tudi suHčasta, celoroba grobo napiljena (si. 1. in si. 3). Listi stojijo na tankem pecilju, tudi vsak listič ima dolg in tanek peceljček. Z njimi se kakor z viticami sam oprijema lastnih vitkih stebelc in vej. drevja in grmovja (sl. 3a). Steblo je dolgo, izjemoma dosega tudi 25 do 30 m, pri tleh je 5—7 cm debelo. Kot popenjalka ima srobot nesamostojno, tanko in vitko steblo. Prečni prerez stebla je bolj ali manj šesterokoten. Sredi avgusta se okrogle, še zelene glavice odprejo. Iz njih rastejo svetlobele puhaste nitke (repiči). Pozneje, nekako v prvi polovici meseca novembra, postajajo te puhaste nitke svetlosive in drevo., prepleteno s srobotom, izgleda kakor pokrito s snežinkami. V drugi polovici novembra (25. 11. 1953 na Ravniku) začne dozorelo seme odpadati. V cvetovih sem naštel 9—32 zrelih semen. Tiste dni je začela burja razstresati posamezna odpadajoča semena, Raznašanje semen pospešuje puhasta nitka. Odpadanje semena traja od druge polovice novembra do konca februarja, izjemoma tudi še marca, in to na zelo svetlih mestih po zaraslih pašnikih. Ob železniški progi Planina-,Postojna (pri želez, prelazu Škrbcu) pa je odpadanje trajalo še ves april. Med železniškima postajama Postojna—Prestranek je srobot že začel zeleneti (13. 4. 1954), seme pa še ni vse odpadlo. Proti pomladi postanejo dlačice vedno bolj temnosive. Neodpadlo seme je izpostavljeno poznim mrazom in slanam, zato postanejo dlačice na nitkah rjavkasto-rumene. Odpadanje semena pospešujeta tudi poledica in sneg. Tako je bilo videti, da je seme do 18. januarja 1954 odpadlo le tam, kjer je bilo pokrito s snegom ali ledom. Porjavenje dlačic povzročata tudi dolgotrajno deževje in megla. Glede kalivosti je bilo ugotovljeno naslednje; 1. ,Seme, nabrano 25- 11, 53, vsejano S. 5. 54, vzklilo do 20. 6. 54 9S"/o 2. Seme, nabrano 15. 12. 53, vsejano 1. 5. 54, vzklilo do 20. 6. 54 79"/o 3. Seme, nabrano 17. 3. 54, vsejano 1. 5. 54, vzklilo do 20. G. 54 9I"/o 4. Seme, nabrano 23. 4. 54, vsejano 1. 5. 54, vzklilo do 20. 6. 54 74"/o 5. Seme, nabrano 23. 4. 54, vsejano 1. 5. 54, vzklilo do 20. 6. 54 70ii/o Povprečje kalivosti znaša 82"/!), kar je razmeroma mnogo. Od posejanih semen je pokazalo najboljšo kalivost seme pod točko 1, ki se je štiri dni namakalo v deževnici. V desetih dneh, t. j. od 20. do SO. VI. so poleg kličnih listov odgnali tudi že pravi listki. Od setve semena do kalitve je minilo povprečno 30 dni. V času od setve do 20, VI. so nekatere sadičice zrastle 2 do 2,5 cm (dolžina koreninic ni všteta), v teku leta ]9'54 so dosegle višino 7 do 10 cm, v letu 1955 pa še nadaljnjih 20 cm. Vse poskuse sem napravil blizu gozda v petih loncih, napolnjenih z zemljo. •Slika 1, V juniju in julija se odpirajo cvetovi navadnega srobota (zmanjšava 1:2) oplojene irnca-bodooa semena ßrainik plodnice oeoplojeni cve^ ■ nav2ltnin'i poqanjki a O C C Slika 2. Razvoj srobotovega cveta, a: razcvetje 14. 8. 1954; b: razcvetje 18. 8. 1954; c: cvet 26. S. 1954; i: dozorevajoče seme 12. 9. 1954 (zmanjšava I : 2) popek Slika 3, Navadni srobot. a: peceljček — ovljalka povezuje obe stebli — vejici; b in c; oblika listne ploskve (vse zmanjšano 1 : 2) Srobot se razmnožuje tudi vegetativno. Pri treh potaknjencih, doTgih 30 cm, ki so tičali 15 cm globoko v zemlji od 17. aprila 1954, so se kmalu začeli napenjati popki in pognali do S. junija 1954 10—13 cm dolge poganjke, do iste Jeseni so poganjki dosegli dolžino 0,5 m, v letu 1955 pa so zrastli do 2,55 m. Korenine srobota so zelo dobro razvite. Poleg glavne ima še močne in dolge stranske korenine. Da pridobi za svojo bujno rast iz zemlje čimveč hrane, poganja svoje korenine med koreninami drevja all grmovja all tudi okoli njih. 2e pri sadiki, stari 50 dni. dolgi komaj 2—cm, je merila glavna korenina 7 cm. h opisanih lastnosti prihajamo do sklepa, da ima srobot odlične lastnosti za razmnoževanje in dobro življenjsko mof. Pri negovanju nasadov in naravnega pomladka listavcev in iglavcev najveJkrat posvečamo premalo pažnjc odrezovanju srobotovih stebel. Trdijo, da je najbolje odrezati steblo v višini I m. Odrezanemu steblu naj bi pofasi pojemale življenjske sile, in bi se konfno le posuSil. Nasprotno pa so izkušnje pokazale, da je bolje odrezati steblo čim niže pri zemlji ali pa izpuliti, kar pa je mogoče le tedaj, če se korenine Sirijo v vodoravni smeri. Videl sem odrezani srobot, ki se je zakoreninil na odrezanem koncu, Veliko napako delamo tudi, te odrežemo steblo samo toliko nad zemljo, da poženejo iz popkov novi poganjki, ki se vzpenjajo pokonci, če pa so popki prav pri tleh, poženejo iz njih tudi korenine. Previsoko nad zemljo odrezana stebla se lahko še bolj razkošatijo, ker požene iz stebla toliko poganjkov, kolikor smo pustili popkov, zlasti če je dovolj svetlobe. Kjer so pri pomladanskem odstranjevanju srobot odrezovali v višini 1 m, so pognali do 15, septembra zelo bujni poganjki do 5 m dolžine s trikrat večjimi listi. Dogodi se tudi primer, da se dve stebli, rastoči vsako iz svoje korenine, zrasteta in tvorita eno steblo. Tudi debelo in več desetletij staro steblo ima še zmeraj življenjsko silo. V višini več metrov odganjajo novi poganjki. V težnji po svetlobi raste kvišku hitreje kakor drevo, ki ga objema toliko časa, da ga popolnoma preplete s svojimi pecljl ali ovijalkami. Listni peclji se ovijajo okrog raznih delov drevesa, zlasti pa v vejah krošnje, povezujoč vse v eno celoto. (Na ta način se zmanjša drevju asimilacijska in Iranspiracijska površina, kar je vzrok zmanjšanju prirastka in pogosto tudi sušenju drevesa. Srobot povečuje tudi nevarnost snegoloma. Srobot se ne vzpenja samo po drevju in grmovju, temveč se plazi tudi po tleh. V presvetljenih sestojih s prebiralno ali oplojno sečnjo pregrinja gozdna tla s tankimi stebli, ki imajo zaradi pomanjkanja svetlobe manjše liste. S prekrivanjem tal onemogoča kalitev semen in rast mladim scmenkam. O izredni življenjski moči in odpornosti srobota proti mrazu in slani oalanjam svoje trditve na, sledeče: Pogostne slane v mesecu novembru in decembru 1953, ki so povzročile pozebo cclo na grmih gozdne maline, ostroge ali robide, niso napravile srobotu nobene škode. Samo hujši mraz in dolgotrajno deževje in megla povzročajo najprej porumenitev listja in šele proti koncu leta tudi odpadanje listov. V letu 1934 je padala slana zaporedoma 4 dni, t. j, 4., 5., 6. in 7. novembra, kar je vendar povzročilo porumenitev listov in začelo se je počasna in delno odpadanje listov. .Iz avgusta 1963 v višini 1,5 m odrezanega srobola sta pognala do 30. oktobra 2 poganjka, prvi 20 cm, drugi pa 40 cm. Poganjka sta imela zelo velike liste in videti je bilo še vedno prirasčanje, medtem ko je bilo že vse ostalo drevje in grmovje povečini brez listov. Od uničevalcev srobota ne poznam drugega kot ovco in kozo, ki ga radi obirata. Leta 1930 je bil najden v strženu srobota, debelem 0,5 do 1 cm, majhen hroSček, ki so ga v Inštitutu za gozdarstvo lii lesno Industrijo Slovenije določili za srobotovega lubadarja. Za zaključek bi priporočal vsem, ki skrbijo za nasade ali naravni pomladek iglavcev in listavcev, naslednje; 1. V času gnezditve koristnih ptic selivk, t. j. v maju, juniju, juliju, naj se ne bi vršilo čiščenje srobota, ker bi z odstranjevanjem odnosno z vlačenjem srobota z dreves kljub dovolj veliki pazljivosti poškodovali ali mogoče celo uničili precejšnje število ptičjih gnezd. Odrezovanje srobotnih stebel pa lahko opravljamo v vsakem letnem času. Posušen srobot razpade na drevju v 1 do 2 letih. 2. Ni priporočljivo odstranjevati srobot z drevja v dobi največje vegetacije oziroma tvorbe poganjkov, zlasti pri iglavcih, v maju in juniju, ker bi z vlačenjem srobota z dreves poškodovali ali pa odlomili nežne in krhke poganjke ter vršičke. 3, Izvrši naj se ^!S^enje nasadov in naravnega pomladka pravočasno, da ne bo prepozno odstranjevanje srobota delno uničilo ali pa oviralo rast mladih smrekovih in jelkovih drevesc. 4. Za rezanje srobota čim niže pri tleh naj bi se uporabljal tudi Mušičev srpični vejnik. Kako naj bi bil ta vejnik brušen., da ne bi drsel po muževnem srobotu, bi bilo potrebno na več mestih preizkusiti. Mislim, da bi bilo najboljše enostransko brušenje, tako da bi bila ravna (ncbrušena) stran vejnika obrnjena proti steblu. Venčeslav Straus STROKOVNE EKSKURZIJE GOZDARSKE SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI Pozdravili smo povabilo i>Silve«, gozdarskega in lesnoindustrijskega podjetja AGV fakultete, da pridemo pogozdovat, posebno še, ker so nas letos 12. aprila zjutraj 4 avtobusi prišli iskat pred sam internat v Milčinskega ulici ter nas (skupno skoraj 200 udele- Višji gozdarski tehnik E. Pogačnik razlaga dijakom srednje gozdarske šole svoje aO-letne izkušnje s kontrolnim gospodarjenjem v gozdovih na Lehnu žencev, t. j. rednih dijakov, tečajnikov in predavateljev) odpeljali na delovišče v Kamniško Bistrico. Po približno osemurnem delu smo pogozdili ok. 20.000 triletnih smrekovih in 5000 triletnih macesnovih sadik. Z ozirom na to, da so bile vse te sadike pravilno posajene, pomeni povprečna dnevna norma 125 sadik že kar pohvalno storilnost. Seveda pa je imelo podjetje pri tem posebne izdatke v znesku ok. 120.000 din, t. j. približno 5 din po vsaki sadiki, ali pa skoraj 600 din na delavni dan. Ta podražitev je v največji meri nastala zaradi stroSkov za avtobusne prevoze. Od fakultetskih gozdov smo veliko pričakovali, toda biii smo skoraj razočarani. Velike gole površine žalostno tožijo o napačnem golosečnem gospodarjenju kot n. pr. na »Jerinskoku«, gozdove Farjevega plaza pa je občutno poškodoval snežni plaz. Na tisoče hektarov sestojev, posebno mladih je poškodovala jelenjad. Če primerjamo prebiralne gozdove s fratami, nam bo še posebno žal desetletnega prirastka, zapravljenega zaradi sečenj na golo. Skoda od jelenjadi pa je naravnost katastrofalna. Videli smo obsežne površine, porasle z bujnim naravnim pomladkom jesena in drugih iglavcev, kjer je bil prav vsaki mladici odgriznjen vršni popek, dočim je bil kot roka debelim stebelcem obgrizena in odrgnjena skorja. Upravnik gojitvenih lovišč nam je tožil, da so doslej poskusili že vse mogoče in da se bodo odločili verjetno še za skrajni ukrep, za znižanje staleža jelenjadi in bodo sedanjih približno 30 grl reducirali na približno 12 kosov. . ' Druga letošnja prava strokovna ekskurzija je bila dne 4. in 5. maja na Pohorje s približno 50 udeleženci, dijaki petega, zadnjega letnika Gozdarske srednje šole in tečajniki IV. zaključnega semestra. Ker je Pohorje precej oddaljeno od Ljubljane in ker je s približna 60.000 ha svojevrstnih gozdov zelo važen slovenski gozdni objekt, smo pripravljali vsakoletne pohorske ekskurzije tik pred odhodom dijakov iz šole, da bi tako vsakega absolventa seznanili z Lehnom iu Rdečim bregom. Tokrat smo se povzpeli iz Mislinja na Ribniško kofo, kjer smo prenočili. Spotoma nam je inž. Mlinšek razložil, kako poteka urejanje gozdov nedržavnega sektorja in opisal svoje izkušnje pri tem. Drugi dan smo si ogledali Ribniško jezero, gozdove SLP v jele-novki, sestoje gozdne uprave Podvelka, nato mešani gozd duglazije in zelenega bora pri Josipdohi, ki je študijski objekt inštituta in končno vzorne gozdove na Lehnu ter bivše Skrbsovo posestvo (tudi po Glančniku imenovajio), kjer je vse polno raznih tujih drevesnih vrst. Na kratko povedano, videli smo odrasla drevesa cemprina, japonskega macesna, sitke, Lawsonove paciprese ali cipresovce, koloradske in kavkaške jelke, Jefrejeve bore, čuge in Pančičeve omorike. Videli smo tudi 6 ha velik duglazijev nasad iz leta 1938, ki pa je napaden od uši (Gilettella Coulleyi). Ekskurzijo je nekoliko oviral dež, vendar pa smo vsi udeleženci odnesli najlepše vtise, h katerim sta mnogo pripomogla tudi Gozdno gospodarstvo Slovenjgradec in Okrajna uprava za gozdarstvo Maribor, ki sta se pobrigala za predavatelje, da so na terenu razložili vse, kar je udeležence zanimalo. , T^ v ■ r ' ■I Ing. iDrago K a J 1 e z KNJIŽEVNOST , ! ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE BISTVA NEGE GOZDOV ... Zadnje čase je zbudil nenavadno pozornost svojevrsten prispevek, posvečen negi gozdnega pomladka in mladja. Gre za knjižico nemškega gozdarskega strokovnjaka X. Hengsta pod naslovom; »Praktische iKultur- und Jungwuchspflege«, ki je izšla kot 19. zvezek zbirke »Waldarbeit leicht gemacht«. (Izdanje založbe J. iNeumann, iNeudamm, 184 strani, cena 6,90 DM.) Avtor je za praktično uporabo obdelal in s 150 zelo uspelimi risbami predočil svoje izkušnje s področja nege pomladka in mladja. Knjižica posreduje raznovrstne tehnične ukrepe, s katerimi je mogoče uspešno obvarovati popevke, nasade in naravni pomladek, uravnavati pravilno sestavo in zgradbo, rast in razvoj mladja. Nadalje navaja ukrepe za nego krošenj in debel ter opisuje raznovrstno orodje, potrebno za ta opravila, in nazojno prilwzuje njegovo pravilno rabo. Pisec si ne lasti namena, s svojim delom zajeti vse mogoče ukrepe in njihove najrazličnejše kombinacije in prilagoditve, ki so v raznih — le izjemoma podobnih — primerih potrebni. V tem je prva dobra stran te knjižice. Kdor bo s tega stališča presojal njeno vrednost, se bo zanjo navduäil ter je ne bo le s pridom prebral, ampak bo zopet in zopet rad segel po njej, da si osveži pravilne predstave določenih, da jih tako imenujem, temeljnih tehničnih prijemov za nego pomladka in mladja, ki mu ne bodo le v razved pri praktičnem delu, ampak tudi izredno priročna snov za vzgojo pomožnega tehničnega osebja, zlasti pa gozdnih delavcev. Baje je v teku akcija, da se obravnavana knjižica prevede v slovenščino. Ker gre tokrat za res dober prispevek, ki bi izpolnil vrzel v našem strokovnem slovstvu v tovrstni snovi, bodo brez dvoma vsi strokovni tovariši, ki so spoznali nemški izvirnik, tako prizadevanje odločno podprli, drugi pa, ki jim je knjižica še neznana, bodo prevod prav gotovo z veseljem pozdravili in ga koristno uporabljali. Vendar pa menim, da je vkljub temu in prav zato potrebno podati o tem delu kratek povzetek, hkrati -pa dodati nekaj misli in pripomb, ki bi prispevale k boljžemu razumevanju nege gozda na splošno, razen tega pa še zagotovile, da bo obravnavana knjižica glede na naše posebne razmere koristneje izpolnila svojo nalogo. Omenjena knjižica ima tako rekoč značaj zbirke tehničnih nasvetov in priporočil ter se ne spuišča v njihovo utemeljevanje in si tudi ne prizadeva seznaniti bralca s podrobnimi ekološkimi vzroki ter posledicami raznih priporočanih ukrepov, tako glede kompleksnih bioloških reakcij kakor tudi glede genetiŽno-gojitvenega pomena opisanih posegov. Pojasnilo za tako utesnjevanje snovi je po mojem mišljenju v naslednjem. V kolikor je knjiga namenjena bralccm. ki dobro obvladajo tovrstno problematiko, bo delo uporabljeno le kot tehnični pripomoček, kot priročnik za temeljne tehnične ukrepe nege pomladka in mladja. Snov, k! .presega tak okvir, pa Je obravnavana v posebnih teoretičnih delih, ki jih v zamejstvu — slabših ali boljših in sodobnih — ne manjka. V naši strokovni literaturi pa so teoretični viri s področja nege gozdov več kakor pičli. Razen nekaj prispevkov v Gozdarskem vestniku [Miklavžič, Sitšteršič, Bcllram, Potočnik. Mušič) obravnavata to vprašanje le äe knjižica inž. M. Šuštersiča »Nega bukovja in jelovja« ter prevod deta inž. Lončarja »Nega gozda«. Na slovenski strokovni gozdarski polici torej zija še precejšnja vrzel s področja sodobne teorije nege gozdov. Vsaj prevod tovrstnega klasičnega dela dr. W. Schädelina »Die Auslesedurchforstung« bi nam bil prepotreben, V pričakovanju slovenskega prevoda obravnavane Hengstove knjižice bo torej koristno, če med pričujoči prikaz vpletemo nekaj misli in pripomb, ki bodo bralce bodočega prevoda napotile na razmišljanje o teoretičnih osnovah nege gozdov in pripomogle k čim ustreznejši uporabi priporočene negovalne tehnike. Cim globlje bomo namreč spoznali vplivnost naključja, dedno pogojenost, ekološko povezanost in družbeno zavisnost kakovostne diferenciacije osebkov v gozdnem pomladkii, mladovju in sestojih, tem laže bomo uravnavali zunanje pogoje, tako da kakovost pomembnih posameznikov in tudi skupnosti kot celote stopnjujemo do najpopolnejše mere. Pri tem pa se bomo morali vedno in znova krepko opirati na vedo o dednosti in ekologiji. Slovenska izdaja tega priročnika za nego gozdov bo končno tudi pri izvcnšolsk.i vzgoji pomožnega tehničnega osebja in gozdnih delavcev le tedaj dosegla svoj namen, če bo posredovana — bodisi z instrukcijami bodisi na seminarjih — po izkušenih strokovnjakih, ki so se globlje seznanili s teoretičnimi osnovami nege gozdov. S pomočjo primerne teoretične nadgradnje- se bo moči izogniti nevarnosti, da bi Hengstovo knjižico uporabljali le kot zbirko mrtvih podob in ustaljenih splošno veljavnih obrazcev, ki pa imajo s pestro resničnostjo le prav malo zveze. Le življenjska povezava teoretične poglobitve s Hengstovimi praktičnimi navodili bo zagotovila pravilno presojo in uporabo dobrih nasvetov in tehničnih odlomkov iz živega, nenehno gibljivega in vedno drugačnega razvoja zamotane gozdne skupnosti. V prvem delu knjige, ki je posvečen negi posevkov in nasadov, navaja pisec ukrepe za zaščito posevkov in mladega naraščaja ter opisuje različne načine vzdrževanja in povečanja talne vlage. Razen jarkov na pobočjih nas opozarja na pokrivanje, okopavanje. prašenje, uravnavanje ali snovanje rahlega zastora pri čiščenju predrastja in mehkih listavcev ter pri trebljenju poganjkov iz panja in šibja. Tudi osipavanje sadik priporoča kot učinkovito sredstvo za ohranitev talne vlage. Kako izreden pomen prisoja okopavanju nasadov, se vidi že iz tega, da temu negovalnemu ukrepu, na katerega tudi mi zelo radi pozabljamo, odreja posebno poglavje ter razen opisa za to potrebnega orodja podaja tudi praktične nasvete za njegovo vzdrževanje in ustrezno uporabo. Pri razlagi nadaljnjih negovalnih ukrepov v pregostem pomladku (zlasti za iglavce) pisec upravičeno opozarja na nepravilno prakso pri rahljanju pregostega naravnega pomladka in nasadov in zatem opominja na pravočasno in pravilno čeden je pomladka in mladja raznega gozdnega plevela (trave, praprot, srobot, ostroga, malinje, habat, vresje itd. B.). Zgošteno nam svetuje, kako bomo pomladek pravilno o č e d i I i in ga obvarovali pred zastojem v rasti in pred zadušitvijo v premočni senci ali pod pritiskom snežne odeje. Pri tem nazorno kaže na običajne napake pri delu. Navaja tudi kemična sredstva za zatiranje gozdnega plevela ter opisuje orodje in stroje za njeg-ovo uniEevanje. Posebno poglavje je namenjeno trcbljcnju odvečnih poganjkov iz panjev ter trebljenju grmovnega šibja (leske, bezga, drena, mika itd. B.), kadar je le-to nad' ležno, kakor tudi zatiranju iškodljivih grmov (črni trn). Čeprav so ukrepi, ki jih avtor v posebnem poglavju priporoča za uravnavanje zgradbe in za nego obrobja pri gnezdih in skupinah listnatega pomladka in mladja v veliki meri izvirni, vendar bi Jih lahko tudi pri nas pri intenzivnejši stopnji nege pomladka preizkusili ali pa vsaj načela, na katerih so zgrajeni, upoštevali pri čiščenju obrobja listnatih gošč. Knjižica pripisuje mehkim listavcem (breze, jelše, trepetlike, vrbe) velik pomen, ki ga ob zmerni udeležbi zaslužijo kot zaščitniki mladih enovrstnih nasadov iglavcev pred mrazom in prehudo pripeko, kakor tudi zaradi svojega listja, ki hitro gnije in popravlja tla. Hkrati so upoštevanja vredni tudi zgodnji donosi teh pionirskih vrst, zlasti če smo v zgradbo blagega zastora vključiti le dobro oblikovana drevesca. Ne bo odveč pri tem posebej opozoriti, da Jc potrebno skrbno spremljati razvoj igličastega pomladka in mladja ter omejevati razraščanje in škodljivo delovanje listnatega zastora z odrezovanjem vej in po potrebi tudi s postopnim izsekavanjem pionirskih listavcev. Spričo naših razmer bo marsikje prav koristno upoštevanje piščevih ugotovitev, da so mehki listavci dobra hrana za divjad. Zato njihova primerna udeležba lahko občutno oblaži škodo, ki Jo divjad povzroča zlasti v mladih sestojih. Avtorjeva navodila za odstranjevanje poganjkov in debele, ki so se razvila iz kore-tiinja posekanega drevja, bodo pri nas s pridom uporabljali pri robiniji. Kadar le-ta opravlja varovalno nalogo nad podraslim pomladkom naših glavnih drevesnih vrst, mora biti to odstranjevanje postopno, kjer pa nam robinija ni potrebna, bomo obračunali z vso naenkrat. V prvem primeru gre za trebljenje, v drugem pa za iztrebitev. Pri uporabi priporočil, ki se nanašajo na ravnanje s predrastjem, si moramo biti predvsem na jasnem, ali imamo opraviti z normalno rastočim, ra,ščevitim ali pa s stari-kavim predrastjem, ker od poslednjega pri večini listavcev ter pri smreki ne moremo pričakovati zadovoljivega razvoja niti v biološkem pomenu niti za dosego gospodarskega cilja. Avtor tega kriterija ne poudarja, zato se moramo varovati nepravilne ali celo .škodljive uporabe njegovih tovrstnih nasvetov, v katero bi prav lahko zašli, zlasti če se ne ravnamo po naši zgornji pripombi. Z ozirom na naše razmere se zato ne moremo strinjati z piščevo ugotovitvijo, da je predrastje praviloma primerno kot bodoči nosilec prirastka že tedaj, če imamo opraviti le s temile pogoji: da ima predrastje dobro obliko, da mu bomo lahko posvetili potrebno nego in da ne bo prehudo škodoval podraslemu osnovnemu mladovju. Glede na zelo pogosto starikavost bomo pri nas od predrastja v prvi vrsti pričakovali morda le pionirsko varovalno vlogo in z njim tudi temu primerno ravnali; le v redkih primerih bo lahko prevzel nase nosilstvo prirastka in še to le takrat, kadar gradi gostejše skupine ali pa vsaj gruče. Kot nekak dodatek k prvemu delu knjige so navodila za organizacijo dela pri č e d e • nju in trebljenju zanemarjenih nasadov. Zal je pri nas zelo veliko primerov za uporabo tovrstnih navodil, zato bomo s pridom ustvarjali priporočila, fci jih je avtor izdelal na podlagi lastnih bogatih izkušenj, Očlvidno je pisec drugemu delu svoje knjižnice, posvečenemu negi naravnega mladja, skušal dati po tehtnosti središčni položaj v obravnavani snovi, kar se mu je brez dvoma tudi posrečilo, če sodimo po številnosti obdelanih vprašanj in po vsestranskosti njihovih praktičnih rešitev. Tudi glede na naše razmere je tovrstna snov najaktualnejša in bomo 2ato temu vprašanju posvetili največ pozornosti. Pri nafenjanju področja nege naravnega pomladka in mladja se je moral pisec najprej lotiti opredelitve pojmov in izbire strokovnih izrazov, ki označujejo razvojno stopnjo gozdnega naraščaja. Z izrazom »n a r a S č a j« zajemam obe starostni oziroma razvojni stopnji; dobo mlajšega pomladka in starejšega m 1 a d o v j a, le-ta pa poteka skozi razvojno obliko, imenovano »g o ä č a«, do razvojne oblike, imenovane drogovnjak ali letovje. Glede opredelitve, kdaj naraščaj doseže stopnjo gošče, ki potrebuje svojevrstno negovalno skrb, imenovano »čiščenje«, se je avtor odločil za nenavadno stališče, kateremu se nc bi mogli popolnoma pridružiti, ];cr z njim niso dosledno upoštevane odločilne razvojne značilnosti gozdnega naraščaja, razen tega pa se avtorjeva opredelitev neupravičeno razlikuje od poimenovanja pojmov, ki so jih uvedli drugi priznani tuji sodobni strokovnjaki (zlasti Scliädelin) in smo jih našemu jeziku primerno že uvedli v slovensko gozdarsko izrazoslovje. Hengst namreč določa prestanek nege naraščaja (in začetek nege gošče) z naslednjimi znaki: določena, precej enakomerna medsebojna razdalja drevesc in višina le-teh ok. iVi m. Z druge strani pa najdemo v zgoraj omenjenih virih naslednje kriterije za presojo, kdaj nastopa ta odločilna prekretnica: drevesca sc vkljub prerahljanju. ki so ga bila deležna v razvojni dobi pomladka. strnejo, razvijajo pod medsebojnim vplivom v gneči, gradijo skupnost, ker se je borba za svetlobo, hrano in prostor zaostrila do skrajnosti, vsiojevanje v plasti postaja očitno in učinkovito, starost je ok. 10 let. Razlike med obema definicijama so velike in načelne. Medtem ko se Hengst (kot Nemec!) opira na sicer tehnično precizne nakazovalce, toda žal le absolutne in statične, torej za živo in zapleteno gozdno skupiiost vse prej kot primerne, upoštevamo po drugem Tudi bukova mlad v gozdu pred pospravilno sečnjo pričakuje gozdarjevc pomoči. Pri tem je treba skrbno presoditi vlogo košate predrasti, zlasti z ozirom na razliko med svetlobnimi razmerami pred in po pospravljalni sečnji. Puščanje predrastja, češ, da bo pri sečnji varovalo pomladek, ni opravičeno, saj vejnata predrast le Se poveča škodo, ki jo na mladju povzroči nestrokovno in premalo skrbno podiranje drevja. Gospodarska enota Idrija II, gozd Krefcovše, odd. 20/b. (Foto; GU Idrija) sodilu stopnjo družbenega razvoja in položaj osebkov v odnosu do nje. Ne bo torej teiko izbirati in se odločiti za presojo, ki je razvojna in «ato bolj upravižena ter se hkrati bolje prilega nadvse dinamiEni zgradbi mladega gozda. Svoje merilo pa bi skušal izraziti z naslednjo opredelitvijo: Gozdni pomlad elc prehaja v gošio kot višjo razvojno stopnjo in prestopa odločilno kakovostno prekretnico takrat, kadar postaja vslojevanje v plasti v strnjenem narašfaju zaznavno in ufinkovito, ker je medsebojna borba za svetlobo, hrano in prostor dosegla svojo skrajno stopnjo: borbo za obstanek. .Pri tem prevzemajo odločilno vlog Oj ki 50 jo do takrat v borbi igrali naključje in zunanji čini tel j i (pomanjkanje svetlobe, suäa. mraz, plevel, bolezni itd.) notranji organski faktorji v prvi vrsti vrojene zasnove, zlasti rastnosl in potreba po svetlobi. Strinjam se sicer s Schädelinovo definicijo, da »morajo biti negovalni ukrepi kot posamezni udje istega organizma,« torej prehajati eden v drugega, povezani v celoto, vendar pa so ti udje načelno in praktično različni in negovalni ukrepi posameznih značilnih razvojnih stopenj po svojem namenu in načinu izvedbe raznovrstni, zato si moramo biti na jasnem tudi glede razsežnosti in značilnosti posameznih razvojnih stopenj. Neupravičeno bi nam pač morebiti očitali jalovo teoretiziranje ali celo sholasticizem, ker tem vprašanjem posvečamo nekoliko več pozornosti. Boj za obstanek med osebki iste vrste in med vrstami je razložil že Ch. Darwin, ko je opozoril na prizadevanje živih bitij — v našem primeru gozdnega drevja — da bi se razmnoževalo v geometrijski progresiji. Rodi se neizmerno več osebkov, kakor se jih more ohraniti. Število dvoletnih sadik je povprečno za polovico manjie kot je bilo kalic. Zaradi prevelikega števila osebkov je torej neogiben medsebojni boj in boj s fizičnimi razmerami življenjskega okolja. Boj za obstanek je navadno najhujši med osebki iste vrste na skupnem prostoru, torej v istovrstnem mladovju, saj izrabljajo vsi istovrstni osebki iste skupne ekološke činiteije in jim v enaki meri grozijo skupne nevarnosti. Nenehno moramo imeti pred očmi tudi dejstvo, da naravni izbor kot posledica borbe za obstanek deluje tako, da ohranja in kopiči neskončno majhne podedovane spremembe v prid rasnemu tipu. zvrsti ali vrsti, ki se ohrani. Za naravni izbor so torej ugodne dedne in različne druge spremembe, vendar za to zadoščajo že razlike med osebki. Množica osebkov lahko nadomesti njihovo spremenljivost, ker je pri večjem številu večja možnost, da nastanejo v določeni dobi za razvoj koristne spremembe. Naravni izbor vrojenih razlik, združen s stopnjo uporabe, pogosto najučinkoviteje vpliva na spremembe v telesni zgradbi. Boj za obstanek torej ne deluje le na razvojno odvisnost enega osebka od drugega, ampak z naravnim izborom odloča tudi o lastnostih potomstva, v našem primeru o kvaliteti bodočih populacijskih pokolenj gozdnega drevja. Naša skrb naj torej ne bo posvečena le izboljšanju pričujočih gozdov, ampak tudi vplivu na pokolenja, ki bodo izvirala iz sedanjih gozdov. Ohranjevanje in utrjevanje ugodnih sprememb in izločanje škodljivih imenuje že Ch. Darwin naravni izbor, ki pa po njemu ne vpliva niti na koristne niti na škodljive spremembe, ker se ohranjajo zdaj v naraščanju, zdaj v pojemanju. Zlasti je to očitno pri mnogoličnih (polimorfnih) vrstah, kot so n. pr. smreka, bor, bukev itd. Milne Edwards je to preprosto in dobro takole povedal: »Narava sicer razsipa s spremembami, toda skopari z novotarijami«. 2e Darwin je učil, da je naravni izbor vedno pripravljen delovati, in to neizmerno bolje od človekovih šibkih sil . . . Toda tudi človek lahko z umetnim izborom veliko doseže in s kopičenjem neznatnih koristnih sprememb, ki jih narava nudi, doseže odlične biološke in gospodarske pridobitve. Učinek in koristnost negovalnih ukrepov moramo torej presojati ne le s stališča uravnavanja tega in taksnega pomladka in mladovja. ampak tudi kot usmerjanje izbora k biološko zaželenim in gospodarsko koristnim ciljem. Ali torej smemo prepustiti naravi, da sama opravlja izbor, naravi, ki »mora biti po eni strani varčoa, da po drugi strani lahko troŠl»( — kakor se glasi Geoffroy-Goethejcvo načelo o izenačenju (kompenzaciji) rasti? Lahko bi tudi rekli, da je narava sicer odlična knjigovodkinja, toda za žlovcžke želje slaba gospodarica. Gozdarji, ki smo odgovorni za primerno uravnavanje naravnih sil in za njihovo najustreznejšo ujjorabo, moramo skrbeti za. dosego gospodarskega cilja; za trajno kakovostno proizvodnjo. Zato bomo zlasti z ustreznimi negovalnimi ukrepi najuspešneje opravljali svojo nalogo. Težnjo narave, ki vodi k ohranitvi vrste s tem, da podpira najmočnejše in najsposobnejše, moramo speljati na našo pot h gospodarskemu cilju in podpirati razvoj tistega, kar je za človeške namene najbolj koristno. Ker pa jc v gozdu najmočnejši le redko najboljši (zlasti velja to za bore in listavce), četudi prednosti izvirajo iz dednih zasnov, zato ne smemo ne pomladka. ne gošče, ne drogovnjaka prepuščati same sebi, ampak njihovo razvojno pot obračati od nezaželenih naravnih teženj in jo speljavati v gospodarsko ustrezno smer. ■Ce se po teh razmišljanjih vrnemo v našo goščo, bomo ugotovili, da se v borbi za obstanek äe zaznavajo prve zmage in prvi porazi, toda večina borbenih izidov v gošči še ni odločenih, zlasti dokler so zasnovani Se na naključju. iNavadno odloča šele zaporedje več zmag in pogosto šele ponovni porazi. Pri naravni borbi za obstanek imajo trajna in končno veljavo le one zmage, ki izvirajo iz dednih zasnov. Zato moramo imeti pri čiščenju neprestano pred očmi merilo, da je le tista mladica primerna za nadaljnji razvoj, ki se znosno uvršča v življenjsko skupnost okolnega mladovja. Le redka je izjema, da se najmočnejši (navadno so to košati silaki) uvrščajo v življenjsko skupnost slabotnejših in slabotnih. Tako drevesce bo pozneje izrabilo vsako priložnost, da se bo zopet gospodovalno povzpelo nad svojo okolico in je ne bo le obvladalo, ampak tudi dušilo. Ce mu to na raznih razvojnih stopnjah uspe, postane končno najmočnejši predstavnik svojega območja. Kaj kmalu nastopi pri tem tudi kvalitetna sprememba (zlasti pri listavcih); takemu mogočnežu rast v višino pojema v korist bohotenja krošnje. Da takšno drevo preneha z naravnim trebljenjem vej, je razumljiva posledica. Deblo se ne daljša več. Razmerje med vrednim tehničnim lesom in lesom za drva postaja vedno bolj neugodno. Takega listnatega silaka moramo torej čimprej odstraniti. Pri iglavcih pa kažejo podoben razvoj in zaslužijo enako usodo drevesca z razsohim deblom ter s poškodovano ali gnezdasto krošnjo. Potrebno je opozoriti še na napako, ki je pri nas zelo pogostna, toda v obravnavani knjižici ni v zadostni meri upoštevana. Mnogi strokovnjaki in gozdni delavci, navadna so to posebno vneti in vestni ljudje, pogosto grešijo pri čiščenju, ker mislijo, da mora biti v gošči opravljeno čiščenje opazno že od daleč in na prvi pogled ter zato pretiravajo z redčenjem mladovja. včasih celo tako zelo, da se sredi poletja vidi skozi goščo in da skozi njo hodimo brez posebnega truda. Razumljivo je, da je takšen način »čiščenja« vseskozi napačen, kajti če so bili naši posegi v go.5čo pravilni, smejo biti komaj opazni. Šele po skrbnem ogledu se sme dati ugotoviti, da je bila gošča prečiščena, ker je ostala še vedno gosta, neprepustna za sonce in veter, ker smo prizanesli srednji in spodnji drevesni plasti, Rahljanje pomladka in čiščenje go.iiče je potrebno izvajati le do take mere. da se lahko mladje brez bistvene zgube na času in škode na rašči prebije na površje in se okolju primerno razvija. Kvarne posledice nepravilnega ravnanja niso le v nevarnosti, da oslabljeno mla-dovje pod snegom poleže in se pohabi, ali pa da se premočno okošati, ampak predvsem tudi v tem, da s pretiranimi negovalnimi ukrepi drevje razvajamo in mu tako le škodimo, ker smo ga preveč izločili iz medsebojnega tekmovanja in boja. ki sta povsem zatrta, lahko prav tako škodljiva, kot lahko v preostri obliki močno negospodarsko učinkujeta. Osamljence hkrati tudi oropamo vzajemnih blagodejnih vplivov, ki jim jih nudi življenjska skupnost kot celota. Brez žilavega boja in tekmovanja med zdravimi mladicami, ki imajo dobro dedno zasnovo, ni zdravega razvoja. Saj nas že Darwinov nauk o medsebojni pomoči uči, da je boj mati razvoja. Zato so prednosti vzajemnega življenja v prid tako posameznim osebkom kakor tudi skupnosti — gozdu. Ze svojeüasno je Peter Kropatkin z gozdarskega stališča osvetlil vprašanje vzajemne pomoči, v SSSR pa na tovrstnih načelih temelji zadnje čase zeio razširjena tehnika saditve v gnezda, Ce bomo z upoštevanjem teh pripomb uporabljali obravnavano knjižico, nam bodo bogate izkušnje, zbrane v drugem delu in nazorno predočenc z odličnimi risbami, prav gotovo koristno napotilO' za nego naravnega pomladka in čiščenje mladja ter nam bodo dober pripomoček pri izvajanju umetnega izbora v praksi. Zlasti potrebna in koristna so piščeva pojasnila glede naravnega (dednega) in slučajnega nastanka razsohavosti (rogo-vilavosti) ter navodila, kako bomo zanesljivo spoznali, katero drevesce je nagnjeno k lepi, katero k nezaželeni rašČi. Zelo poučni so tudi primeri, ki jih avtor navaja glede ravnanja s silaki. V poglavju, ki sicer izčrpno in izredno nazorno obravnava različne primere negovalnih ukrepov, se vendar glede na svoja izvajanja glede borbe za obstanek med različnimi vrstami ne bi mogel pridružiti piščevi trditvi, da se med njimi bije ostrejša borba kot med istovrstnimi drevesci. Pisec nas nadalje navaja na vešče uravnavanje udeležbe različnih drevesnih vrst zaradi oblikovanja ustreznih zmesnih gozdov, pa bodo zlasti za naše številne primere, ki zahtevajo premenilne ukrepe, Hengstovi nasveti zelo dobrodošli. Za to negovalno mojstrovino Se posebno ni šablon, receptov in togih navodil, zato nam bodo podani značilni primeri v spodbudo za izvirno, na lastni presoji sloneče ukrepanje v najrazličnejših in nikoli enakih primerih, s katerimi se v praksi srečujemo. Vse preveč skromno poglavje, ki obravnava za naše razmere najobčutljivejše vprašanje — čiščenje gošče, sem skušal lizpopolniti s pripombami, s katerimi sem že seznanil bralce v svojih izvajanjih o razvojnih stopnjah drevesnega naraščaja. Od knjižice pa bi — glede na njen. namen in pomen — pričakovali tudi nasveta za to, kdaj naj se opravlja rahljanje pomladka in čiščenje gošče, česar pa avtor nikjer ne pove. Zato bo najbolje, če se ravnamo po Schädelinovem priporočilu, naj ta opravila omejimo Je na dobo, ko mla-do-vje še ni ozelenelo, in da jih izvajamo o suhem vremenu. V nobenem primeru nege gozdnega naraščaja ne smemo opravljati v prvi polovici vegetacijske dobe, ko so poganjki še nežni in krhki. Zlasti to velja za iglavce. V kolikor bomo prisiljeni negovati mladovje izven najprimernejšega časa (v marcu in aprilu), moramo to delo zaupati le zanesljivim in skrbnim stalnim delavcem, da bodo napravili čim manj škode. Tretji del knjižice je posvečen posebnim in pomožnim ukrepom pri negi pomladka in mladovja, ki so: razdelitev večjih negovalnih površin s stezami, uporaba pripravnih znakov za obeležbo razne vrste negovalnih opravil, nega debla in krošnje ter uporaba in vzdrževanje negovalnega orodja. Skrbno in v marsičem izvirno obdelana vprašanja, ki jih piscc posebno nazorno rešuje, nas v tem delu knjige seznanjajo z dragocenimi nasveti, ki jih laJiko porajajo samo dolgoletne izkušnje v napredni negi gozdov z njenim proučevanjem. Le-te je avtor uporabil za gradnjo te bogate zbirke nasvetov in priporočil. Vse to je za nas v marsičem novo, v celoti pa — podano v našem jeziku in izpopolnjeno s podobnimi pripombami — nepogrešljivo. Knjižico zaključuje pet jedrnatih pravil za nego pomladka in mladja, ki jih povzemam takole: — Zgodaj začnite — pogosto pregledujte! — Ne vrtnarite — prizanašajte rastju, ki ni v oviro in škodo! — Izogibajte se poseganju preveč v živo — rajši pogosteje ponavljajte! — Pri ukrepanju se prilagajajte na vsakem koraku spremenjenim razmeram ter dosledno upoštevajte gospodarski cilj! — Uporabljajte vedno le prvovrstno, brezhibno i» ostro orodje! Za zaključek pa dodajam še naš nasvet, oprt na besede velikega začetnika nauka o razvitkn v naravi, Ch. Darwina; .»Nič ni lažjega, kot priznati, da se res bije splošen boj za obstanek, in nič težjega, kot na to ugotovitev neprestano misliti!« — Nič ni lažjega, kot priznati, da se bije v premnogih naših gozdnih pomladkih in mladovjih ostra borba za obstanek, kjer v veliki meri zmagujejo gozdnogojitveno in gospodarsko manj vredni osebki, in niE težjega ni od odgovornosti, da to borbo smotrno usmerjamo! B r i n a r DRUŠTVENE VESTI IZPITI ZA LOGARJE IN GOZDNE NADZORNIKE Postojnska sekcija DIT je priredila lani maja do vključno avgusta seminar, ki se je vršil dvakrat tedensko, tik pred izpiti pa v Ravnah i(Pivka) še 14 dnevni tečaj, da bi tako omogočila logarjem strokovno se izpopolniti in pripraviti se na Izpite. Prav tako sta tudi sekciji v Sežani in Tolminu poskrbeli, da bi logarsko osebje v strokovnem pogledu čim več pridobilo. V Sežani so organizirali seminarje, v Tolminu pa .strokovne tečaje. Vsi kandidati pa so dotiii skripta iz celotne snovi, določene za strokovne izpite za naziv logairja ali gozdnega nadzornika. Izpitov, ki so se vršili od 7. do 12. in od 14, do 19. novembra 1955 v Postojnj, od 9. do 14. januarja 1956 v Tolminu in letos od 12. do 17. marca v Sežani, se je udeležilo 82 kandidatov, od tega 19 za na^iv gozdnega nadzornika. Skušnjo za gozdnega nadzornika je napraivilo le 8 kandidatov, za logarja 54 udeležencev. Iz enega predmeta jih je padlo II, iz več predmetov pa 9 kandidatov. .Odlični uspeh so dosegli 4 udeleženci; Edmund Orel, Franc Rudolf, Alojz Jež in Karol Rodman, vsi iz biv. OIX) Sežana; prav dobro oceno' je dobilo 37 kandidatov, dobro pa 31. Prizadevanje in strogo strokovno merilo izpitne komisije je preprečilo vsako možnost, da bi kateri kandidat neupravičeno prišel do strokovnega naziva in spričevala, ki mu daje pravico do strokovne kvalifikacije. Izpitna komisija (Inž. Franc Dolgan, inž. Ciril Jenko, Venčeslav Straus in inž. Stanislav Mazi} je bila deležna vsestranskega razumevanja in ■ pomoči uprav za gozdarstvo in gozdnih gospodarstev iz Postojne, Sežane, Gorice in Tolmina. Najboljši uspeh na izpitih so dosegli mlajši kandidati, t. j. oni, ki imajo strokovno šolsko izobrazbo (nižjo gozdarsko šolo) in so s svojo zaposlitvijo opravljali vsestransko prakso (taksacija, sekcija za pogozdovanje krasa, drevesnice itd.) Pri starejših logarjih je bilo opaziti, da so dobri praktiki, teoretično pa precej šibki. Naloga Okrajne upraVe za gozdarstvo Koper kakor tudi sekcije DIT GLl bo, da sestavi novo izpitno komisijo, pred katero naj bi opravili strokovni izpit še ostali logarji. Sekcija DIT GLI bo morala skrbeti v prvi vrsti za to, da se bodo tisti logarji, ki so se v praksi dobro obnesli, nimajo pa zadosti jeoretičnega zna.nja, stroikovno bolj usposobili. Komur manjka solidna teoretična podlaga, mu še tako temeljita strokovna praksa ne bo pomagala do potrebne strokovne razgledanosti. To se je najbolj videlo pri izpitih, kjer so nezadostni odgovori pokazali, da kandidatom zaradi pomanjkljivega teoretičnega znanja niso bila jasna pereča sodobna vprašanja, ki jih mora vsak logar dobro poznati. Ne smemo dovoliti, da bi pred izpitno komisijo stal kandidat, ki ne obvlada osnovnih strokovnih načel in pojmov naše stroke. Dandanes imamo že toliko slovenske gozdarske literature, da lahko naj.de kandidat, ki jo uporablja, v njej vse, kar mora znati; zato je torej nezrianje le posledica pomanjkanja dobre vO'lje in nezadostne zainteresiranosti. Dasi bo tudi v bodoče naloga Uprave za gozdarstvo OLO Koper in DIT GL Postojna, da prirejata seminarje in tečaje za pripravo kandidatov, vendar logarji in gozdarski nadzorniki ne bi smeli zbirati teoretičnega znanja z vso naglico — tik pred izpiti, temveč naj si ga pridobivajo z nenehnim zanimanjem za strokovna vprašanja. Improvizirano strokovno usposabljanje pačnepeljedozaželenegacilja. V. K. DEJAVNOST GORIŠKE SEKCIJE DIT Goriška sekcija DIT gozdarstva je zelo delavna. Program dela, ki si ga je postavila za letos, zelo uspešno uresničuje:. Tako je doslej organizirala že dve uspeli predavanji, ki jima je sledila diskusija. Temi sta bili posvečeni gozdni proizvodnji in spravilu v Avstriji in proizvodnji tehničnega lesa na negozdnatih tleh v Švici. Predavala sta tov. inž. Z. Turk in inž. V. Mikuletič. V diskusiji po obeh predavanjih smo ugotovili, da so tudi pri nas Udeleženci tečaja za krojenje hlodovine na sečiSču ob podrtem drevju, Lokve odd. 62. (Foto: v. Mikuletič) Udeleženci tečaja za krojenje hlodovine na skladišču ob Dolinski cesti. (Foto: V. Mikuletič) še velike možnosti za zboljšanje gospodarjenja v gozdovih in za povečanje produkcije lesa na površinah, ki so bile do sedaj premalo izkoriščane. Sekcija DIT gozdarstva je razen tega organizirala tudi tečaj za krojenje lesnih sorti-mentov iz bukovine in jelovine. Tečaj je bil zaradi velikega zanimanja in aktualnosti ponovljen in je trajal tri oziroma dva dni. Obsegal je ogled hlodovine na skladiščih podjetij LIP Ajdovščina in Tovarne pohištva v Novi Gorici, kjer so se tečajniki sezna- nili z napakami lesa. Za ponazoritev je bil razžagan bukov hlod; pri tem je bilo mogoče videti, kako daleS segajo napake v notranjost hloda. Tečaj se je nadaljeval na Lokvah, kjer se je po kratkem uvodu pristopilo k praktičnem krojenju hlodovine. Prvo skupino je vodil tov- inž. Z, Turk, drugo pa inž. F. Papič. — Sekcija DIT gozdar&tva bo tudi v bodoče prirejala podobna predavanja in tečaje ter na ta način skrbela za strokovni napredek svojega članstva. y ^^ PREDPISI ODLOČBA Za ZAVAROVANJE BLEJSKEGA GRADU IN HRIBA STRAŽA NAD BLEJSKIM JEZEROM V Uradnem listu LRS, št. 4.8/£5 je bila objavljena odlofba, iz katere navajamo naslednja najvažnejša določila: 1. Blejski grad s hribom se zaradi svojega arheološkega, zgodovinskega, pokrajinsko-estetskega in turistično-propagandnega pomena zavaruje kot kulturni spomenik in prirodna znamenitost. 2. Hrib Straža nad Blejskim jezerom z lepimi naravnimi drevesnimi skupinami in gozdnimi sestoji se zaradi zdravstvenega pokrajinsko-estetskega in turistično-propagandnega pomena zavaruje kot prirodna znamenitost. 3. Na zavarovanih območjih je brez poprejšnjega dovoljenja ljudskega odbora mestne občine Bled, izdanega v sporazumu z Zavodom za spomeniško varstvo LRS, prepovedana vsaka sprememba krajevnega lica. Za spremembo krajevnega lica se štejejo zlasti graditev novih poslopij, komunikacij, ograj, škarp, prezidave, nadzidave, dozidave ter druge adaptacije, rušenje zgradb, sekanje, obsekavanje ter lomljenje drevja in grmovja. •t. Na zahodni strani grajskega hriba je na parcelah št. 407/1, 408, 418, 419, 420, 421, 422, 423, 424, 425, 426, 427, 429 In 430 k. o. Bled zaradi arheoloških ostankov staroslo-venske kulture brez poprejšnjega dovoljenja Zavoda za spomeniško varstvo prepovedano vsako spreminjanje sedanje kulture, kopanje in druga zemeljska dela, ki bi utegnila poškodovati arheološke plasti, odstranjevanje, prestavljanje in poškodovanje poligonskih točk in pločevinastih kontrolnih znakov na že raziskanih mestih. Dovoljeno je običajno obdelovanje njiv. 5. Na zavarovanih območjih morajo lastniki oziroma upravni organi vzdrževati nepremičnine na svoje stroške. 6. Varstvo za kulturni spomenik in prirodno znamenitost razglašenih območij, se po prednjih predpisih izroča ljudskemu odboru mestne občine Bled. Vrhovno varstvo in splošno nadzorstvo pa ima Zavod za spomeniško varstvo LRS. 7. Kršilci te določbe se kaznujejo po 18. členu Zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v LRS z dne 21. V. 1948 (Uradni list LRS, št. 23-537/48) v zvezi s 1, členom pod V. Zakona o uskladitvi predpisov o kaznivih dejanjih in prekrških v zakonih Ljudske republike Slovenije s kazenskim zakonikom in z uvodnim zakonom h kazenskemu zakoniku z dne 15. VI. 1951 (Uradni list LRS, St, 21-110/51). 8. Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, St. II 1-552/5. Ljubljana, dne 10. novembra 1955. Predsednik Sveta za prosveto in kulturo LRS-Dr. Dolfe Vogelnik 1. r. ODREDBA O ODREJANJU POGONOV NA VOLKOVE IN DIVJE PRAŠIČE V Uradnem listu LRS, št. 20 z dne 2. VI. 1955 je bita objavljena odredba, iz katere navajamo naslednja najvažnejša določila: 1. Če volkovi in divji prašiči povzročajo občutno škodo na divjadi, domačih živalih in posevkih in jih prizadete lovske družine oziroma drugi upravitelji lovišč sami ne morejo > pregnati ali zatreti, lahko odredi pristojni okrajni (mestni) ljudski odbor po poprejšnjem zaslišanju okrajne lovske zveze pogon na to divjad. 2. Pogona se morajo kot lovci (strclci) udeležiti vsi člani lovskih družin, v katerih loviščih je odrejen pogon, in poklicni lovci sosednjih gojitvenih lovišč. Kot gonjač se mora udelgžiti pogona najmanj po eden nad 18 let star moški prebivalec vsake hiSe iz naselij na ogroženem ozemlju. 3. Okrajni (mestni) ljudski odbor z odločbo, s katero odredi pogon, določi lovišče in predel, v katerem se bo pogon vršil, kdo od lovcev in gonjačev se mora pogona udeležiti ter kraj in čas zbirališča udeležencev. 4. Lovovodjo pogona v loviščih lovskih družin določi okrajna lovska zveza, v gojitvenih loviščih pa upravitelj teh lovišč. Udeleženci pogona se morajo brezpogojno in disciplinirano podrediti navodilom lovovodje. 5. Stroški pogona (prevozi itd.) v loviščih lovskih družin se poravnavajo iz okrajnega lovskega sklada, sicer pa se plačajo iz sredstev organa oziroma organizacije, ki upravlja prizadeto lovišče. Morebitne nagrade od divjadi, uplenjene na pogonu, gredo za kritje stroškov pogona. 6. Na pogonih iz 1. točke te odredbe se sme streljati samo tista divjad, zaradi katere je odrejen pogon. 7. Kdor se od oseb, določenih po 2. točki te odredbe, kljub pozivu ne udeleži pogona, se za prekršek kaznuje z denarna kaznijo od 500 do 3000 dinarjev. 8. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1-228/2-55 Ljubljana, dne 25. maja 1955. Državni sekretar za gospodarstvo LRS: Ing. Marjan Tepina 1. r. ODREDBA O VARSTVENI DOBI TER O NAJMANJŠIH DOLŽINAH LOVNIH RIB IN RAKOV V Uradnem listu LRS, st. 4 zdne 3. 2. 1955 je bila objavljena odredba, iz katere navajamo naslednja najvažnejša določila: I Spodaj naštete vrste rib se ne smejo loviti v varstveni dob,i, in, sicer: sulec — od 16. februarja do 31. oktobra, soška postrv — od 1. septembra do 31. marca, šarenka — od 1, decembra 'do 30. aprila v Savi od sotočja BoJiLnjke in Dolinke do jezu HE Medvode, vse druge postrvi (tudi šarenka razen v spredaj naštetih vodah) — od 16. septembra do 30. aprila, lipan — od 1, januairja do 30. aprila, smuč — od I. aprila do 31. maja, podust —> od 1. marca 'do 30. aiprila, ä£uka — 'Oid 1. februarja do 15. aprila v tehle vodah, kjer je zaščltema; 1. Blejsko jezero, 2. rokavi in mrtvice Save od jezu HE Medvode navzdol, 3. Rača (pritok Kamniške Bistrice), 4. Ljubljanica in njeni pritoki, razan IJžice od miostu na Havptmance iiavsgor, I.tka nad Kko -vasjo, Zdimeljičice, Grada^žice od mostu pri Bokalcah naivagor in Reke, 5. Cerkniško jezero s .pritoki od njih izlivov do mostov na cesti Cerknica—Gornje Jezero in Jezerski Obrh (Stržen), 6. Rinia in Ribnica, 7. Veliki Breg s pritoki, 8. Krka od Dvora navzdol s pritoki, razen Težke vode, Radovlje od Skocjana navzgor in Studene, 9. Mirna od mostu pri T.ržiš2u navzdol in mimope^ka Temenica, 10. Kolpa od Starega :trga navzdol s ipritoki, razen Krupe (pritok Lahinje), 11. Vogla j na in Slom, 12. Dravinja od Slovenskih Konjic navzdol s pritoki Ličnico in Polskavo od Župeče vasi navzdol, 13. Drava z rokavi in mirtvieami ter Pesnica, 14. Mura s pritoki, rakavi in nrrtvicami te.r vse prekmurske vode. II Prepovedano je loviti ribe spodaj naštetih ■vrst, £e nimajo tele najmanjše dolžine; sulec (Salmo huoho) 75 cm, potočna postrv (Trutta fario) 26 om, jezerska postrv (Trutta lacustris) 30 cm, potočna zlatovSčica (Salmo fontinalis) 24 cm, jezerska zlatovsžica (Salmo salvelimis) 26 om, soika .postrv (Trutta marmorata) 35 cm, Sarenka (Trutta irridea} 24 cm, vse postrvi križanke 26 cm, lipan (Thymallus vuilgaris) 30 cm, Stuka (Esox luciu«) v vodah, kjer je zaäEitena 50 cm, smuč (Lucio,perca sandra) 40 cm, som (Silurus glanis) 50 cm, pctdust (Chondrostoma nasus) 26 cm, boleoi {Aspius ra,pax) 26 cm, mrena (Barbus fluviatilis) 26 cm, fcrap (Cirpimis carpio) 20 cm, linj (Tinea vulgaris) 20 cm, platnica (Leuciscus virgo) iiO cm, plojjič (Abramis brama) 20 cm.- Izjemoma veljajo za posamezne vrste irib v posamemih vodah tele najmanjSe mere, in sicer: sulec — v Savi od jeau HE Medvode navzgior, v Sori od jezu v Goričanah navzgor, v Gradašžici i:n v Savinji od Podvinskega jezu navzgor — 55 cm; potočna postrv — v pritokih Dravinje in Drave, razen Mislinje in Studenčnice .pri Ptuju, v ISki, v Kokri od ;.2vira do jezu pri Zgornji Fužini, v Tržiški Bistrici od izvira do naravnega jezu na Slapu s pirltoikom ■Lomifico, v Beli (priitok MotniJnice), v Baži lod jezu v Klavžah navzgor, v Beli (pritok Nadiže) in v Beli (pritok Idrijce) — 24 cm; šEuka — v Krki od mostu v Dvoru navzdol — 60 cm. Ribe se merijo z glavo do konca repne plavuti. Plemeniti trak jelševec (Astacus fluviatilis) se ne sme loviti: samec od 1. novembra do 15. februarja, samica pa 'Vse leto. Najmanjša mera za ipkjnenitega .raka je 11 cm. Meri se od oči do konca izte^je-nega repa. IV Ta oidredba velja o^d dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 1/1247/3-54 Ljubljana, dne 8. januarja 195.1 D.ržavni sekretar za gospodarstvo LRS; Ing. Marjan Tepina 1. r. OPOZORILO NAROČNIKOM To številko našega glasila smo razposlali vsem našim naročnikom, t. j. izjemoma tudi tistim, ki letošnje naročnine še niso poravnali. Tem prilagamo položnico in jih prosimo, da jo uporabijo in taikoj nakažejo zapadlo naročnino v znesku 400 din. Kdor do izida naslednje številke našega glasila ne bo poravnal naročnine, mu bomo pošiljanje lista ustavili. Na tak ukrep smo žal prisiljeni, ker moramo uravnovesiti naše finančno istanje in ker spričo^ štednje tiskamo le tolik-o izvodov našega glasila, ikolikor je reidnih naročnikov. Morebitne tehtne zadržke nam sporočite na dopisnici, nakar jih bomo skušali upoštevati ;pri določanju naiklade. Ositale zamudniie v plačevanju naročnine pa bomo morali nepreklicno črtati iz -seznama naročnikov, UPRAVA GOZDARSKEGA VESTNIKA PREMIČNE POSTAJE PRI GRAVITACIJSKIH 2ICNICAH Ing. Oleg V r t a č n i k (Bled) Mno^i islovens-ki gozdarski stroikovnjaki menijo-, da so žičnice, predvsem gravitacijske kroži^ Ži-Žnice, svojo vlogq_ v gozdarstvu že odigrale in, da je bila nji--hoTa uporaba bolj škodljiva kot koristna. Tako stališče je izviralo v glavnem iz naslednjih okoliščin: 2i-čnice so v Sloveniji v večjem obsegti gradili v obdobju admimstrativnega goispodarstva, to je v dobi, ko je bilo go,zdarstvO' preobremenjeno s posekom in o-ddajo lesa. Nerazvito gozdno prometno omrežje in razipoložljiva vprežna živina ter vozni park niso bili kos postavljenim nalogam. Zato se je gozdni proizvodnji vsiljevala gradnja žičnic, ki naj bi nadomestile nezadostno zmogljivost vprežne živine in nerazvito prometno' omrežje ter omogočile izpolnitev proizvodnih planov, ki so po svojem obsegu močno presegali predpisani etat. V prizadevanju, da bi izpolnile proizvodni plan, so mnoge gozdne uprave posekale cele sestoje v bližini žičnice, Jcer iz drugih gozdov a€ bi mogle pravočasno spraviti in odpre-miti toliko lesa, kot so ga določale planske naloge. Gradnja žičnic je bila navadno prepuščena posameznim skupinam delavcev, ki so bili v svojem delu sicer izurjeni, niso pa znali pravilno določiti trase in prostora za postaje. Zato lahko še danes vidimo take žičnice, pri katerih je položaj ■zgornjih in spodnjih postaj docela napačen. Kot primer naj navedem žičnico v bližini Jelendola na Kočevskem, kjer je spodnja ipostaja postavljena ok, 10 m pod cesto, tako da je treba les, ki se pripelje po žičnici, valiti navkreber do ceste, kjer je skladišče. Bili so tudi primeri, da je imela trasa žičnice predolg protivzpon, ter so to ugotovili išele potem, ko je bila gradnja že končana. Žičnica seveda ni delovala, ni »vlekla«, ka:kor to navadno pravimo. Razumljivo je, da žičnica v takih primerih dela ni pospeševala, temveč ga je celo ovirala. Gravitacijske žičnice takega tipa, kot so se v omenjenem o:bdobju gradile, imajo vkopane postaje z obvozno tračnico in veliko strešno konstrukcijo. Tloris take poistaje meri 14 'X 7 m {slika 1), Zato je gradnja takih postaj zelo zamudna in razmeroma draga. Pri«prestavitvah se da uporabiti le del vgrajenega materiala. Visoki gradbeni stroški zahtevajo, da moramo po žičnici prepeljati velike količine lesa. Zaradi vseh teh vzrokov se je pri mnogih strokovnjakih vzbudil odpor proti gravitacijs'ldm žičnicam'. To se očitno kaze tudi v razprodaji žičniškega materiala pri mnogih gozdnih gosipodarstvih. Vendar je nesmiselno dolžiti samo napravo ^a storjene nepravilnosti in že vnaprej odiklanjati žičnice .kot gozdno transportno sredstvo. V območjih, kjer žičnice postavljajo smiselno in brez vsiljevanja, kot n. pr. na Tolminskem in Gorenjskem, imajo le-te velik pomen za olajšavo spravila in znižanje proizvodnih stroškov. Pri presoji, ali je uporaba gravitacijskih žičnic v gozdarstvu upravičena, je napačno, če žičnico primerjamo s cesto. Vsako od teh dveh transportnih, sred- stev ima svojevrstno nalogo, ter bomo smotrno rešili vprašanje transporta na nekem območju !e tedaj, če bomo znali odgovoriti na vprašanje; Kje naj bo cesta in kje žičnica? Na-čelno odpiramo gozdove s cestami. Na gostoto cestnega omrežja izmed vseh činiteljev najmočneje vplivajo g-radbeni stroški in pa količina lesne mase, ki jo nameravamo s cestami zajeti. (Glej članekt Prispevek k vprašanju optimalne gostote cestneg-a omrežja G. V. 1955, str. 97!) Pri velikih množinah lesa in nizkih gradbenih stroških bo cestna mreža gostejša in is tem s.pravilna razdalja krajša, ipri majhnih količinah in visokih gradbenih stroških pa ibodo ceste redkejše in Sipravilna razdalja daljša. Na razčlenjenih strmih terenih, kot n. pr. v zgornji Savski dolini, na pobočju od Črne prsti do Korane, na Tolminskem, v Kamniški Bistrici, na Jezerskem itd., bo zaradi visokih stroškov 'gradnje in razmeroma majihnih količin lesa .spravilna razdalja velika. Zmanjševanje velikih spravilnih razdalj do cest v strmih razčlenjenih predelih naj bi bila naloga krožnih gravitacijskih žičnic. Razumljivo je, da žičnice v taki obliki, kot so grajene večinoma v Sloveniji v večini prim'erov postavljenim nalogam ne bodo ustrezale zaradi sorazmerno visokih gradbenih stroškov ter dolgotrajne montaže in demontaže. V gozdarsko naiprednejših državah, predvsem v sosedni Avstriji skušajo zato gravitacijske žičnice čim bolj (poenostaviti in s tem znižati (gradbene stroške, tako da bi bile rentabilne že pri majhnih količinah lesa in bi se dale hitro prestavljati. Namen tega članka je, opisati tip gravitacijske žičnice, ki je bil pri nas zamišljen in izdelan ter je bil na območju Gozdnega gospodarstva Bled v šestih letih obratovanja preizkušen in spopolnjen. Za gradnjo postaje takega tipa, kakršno vidimo na sliki I in kakršnih imamo v Sloveniji največ, potrebujemo Ilm" okroglega, ll,50m^ žaganega ali tesanega lesa in 4,50 m® desk ali skodel. Vrednost tega lesa, zaračunana po lastni ceni, znaša 307.530 din. Če prištejemo k temu še vrednost potrebnega dela vključno terenski dodatek in socialno zavarovanje v približnem .znesku 60.000 din, znašajo stroiški za gradinjo ene postaje brez zavorne garniture in drugega potrebnega materiala 367.530 din. Žičnice z ravno traso imajo dve postaji, zgornjo in spodnjo, zato znaša skupni strošek 735.060 din. Ker se leseno konstrukcijo ie redko izplača prenašati, se navadno ponavljajo ti stroški pri vsaki prestavitvi. Res je, da se lahko po demontiranju žičnice les še uporabi, v .kolikor to dopuščajo stroSki spravila, toda predelamo ga lahko le v manjvredne Sortimente. Poleg tega je gradnja postaje dolgotrajna, zato taka žičnica ni .prikladna za pogosto prestavljanje. Vsi (navedeni vzroki vplivajo, da je opisani tip žičnice rentabilen le pri večjih ktili-činah lesa. S povečanjem intenzivnosti gozdnega gospodarstva se je spremenil način sečnje. Tako imenovanih koncentriranih sečenj ni več. Količine lesa, predvidene za sečnjo v enem letu v določenih oddelkih in odsekih so manjše, pač pa se 'S sečnjo češče vračamo na isto mesto. Temu načinu sečnje se morajo prilagoditi tudi transportne naprave. S 'tem namenom smo izdelali tako imenovane »premične postaje«, ki montažo žičnice zelo poenostavijo in pocenijo. Bistvu teh postaj je v tem, da nimajo temeljev, temveč so obešene na nosilno vrv. Prva taka postaja je bila izdelana septembra leta 1950 in montirana v bližini Martuljka {.si. 2), Ogrodje je bilo leseno. Kasneje smo postajo prenesli in montirali na žičnico Morošca, kjer še danes obratuje. Podobno postajo z lesenim ogrodjem smo montirali tudi na žičnici Vareča dolina. Lani je podjetje »Žičnica« v Ljubljani izdelalo po naših navodilih premične postaje za žičnice Modrasovec in Spanova kopišca. Ogrodje teh postaj je izde- Slika 3. Slika 4. Slika 5. Slika 6, lano cevi. Naprava ima naslednje dele: jarem <(s], 3), štiri nosilce jarma in enožlebno kolo, pri zgornji postaji ipa še dvožiebno kolo, tračno zavoro in dve opori tračne zavore. Jarem je izdelan iz enega kosa. Na koncu jarma se nahaja 'kolo za pritrditev sidrne vrvi. Na jarem se z vijaki pritrdijo posebne tonzole — nosilci jarma. Prednja nosilca imata vo.dilni kolesci, iki vodita vlačilno vrv natančno ipod nosilno vrv. Na nosilcih jarma so pritrjene pritisne plošče, s katerimi 5e ogrodje postaje pritrdi na nosilne vrvi. Na sliki 4. vidimo skupino tov. Alojza Žnidarja iz No-menja :pri pritrjevanju prednjega levega nosilca jarma. Jarem je dolg 2,77 m, širina z nosilci je 1,3 m, V jarem se na zgornji postaji pritrdita dvožiebno in enožlebno kolo (si. 5). Kolesi nista vliti temveč varjeni in zato tudi lažji. Ležaji so 'drsni in mazani s pomocj'o Stauferjevih mazalic. Prvotno sta bila žlebova na dvoižlebnem kolesu aluminijasta, vendar se pri žičnici na Španovih kopiŠČlh (si. 6.), kjer je večji padec, izaradi spodrsavanja nista oibnesla, zato smo ju zamenjali z lesenimi vložki. Premer koles je 1 m. Zavora je 'tračna, njen položaj na dvoilebnem kolesu pa varujeta dve opori. Pos.taja mora brti s isidrno vrvjo^^itrjena na äidro, ki p.ri tej vrsti žičnice nosi tudi obremenitev vlaiiJne vi'v'i''än~ mora biti ^ato nekoliko močnejše. Na sliki 7 vidimo .sidro z nosilnimi vrvmi in s sidrno vrvjo, ki je v srediini. Da postaja med obratovanjem ne bi nihala na nosilni vrvi, je podprta z dvema koloma, kot jili vidimo na sliki 8., ki kaže že sestavljeno zgornjo postajo. Ti dve opori nosita tudi del teže postaje. Distančno kolesje zag'O'tavlja pravilno razdaljo med nosilno in vlačilno vrvjo, ki je potrebna za nemoteno vključevanje in izključevanje vožičikov (si. 9.). Pritrjeno je na nosilni vrvi ok. 2 m ipred po'stajo, kjer je urejeno tudi preprosto naklad al išče. Razstavljeno zgornjo postajo vidimo na sliki 1Ö. PoiSamezni deli imajo naslednjo težo: jarem 120 kg, prednja nosilca jarma 48 kg, .zadnja no.silca jarma 25 kg, kolo za isidrno vrv. 18 .kg, dvožlebno kolo 133 kg, enožldbno kolo 75 kg, tračna zavora 19 kg in oipora tračne zavore 3 kg. Teža celotne zgornje postaje je 441'kg. Jarem je za prenos pretežak in ga zat® nameravamo razdeliti na .dva dela. Prav tako bi bilo lahko tudi dvožlebno kolo sestavljeno iz dveh delov, na isti način kot je to pri zavornih garniturah, ki «mo jih že pred leti prejeli iz Italije. Tudi dista.nčno kolesje je predimenzioinirano in bi bilo lahko lažje. Celotna postaja je lažja kot tovor enega ;sa.mega vozička in zato nosilno vrv minimalno 'obremenjujt. Priporočljivo je po.stajo pokriti s platneno, leseno ali kakršno koli drugo preprosto streho. Spodnja postaja je sestavljena iz enakih delov kot zgornja in je zgrajena na piodoben način, le z razliko, da dvožlebno kolo in zavora nista potrebna. Jarem je zato krajši in meri samo 1,72 m. Spodnja postaja je lahko tudi lesena (si. IL). Kolo v tem primeru nima kovinskih ležajev, temveč je izdolben kar v prečnih gredah primeren ležaj za osovino, ki je trdno vezana s kolesom {si. 12.). Ob tej priliki naj poudarim, da na podpornih stolpih uporabljamo- izključno lesene ležaje, ki so se obnesli ceneje in bolj trajno od kovinskih drsnih ležajev. Opisani tip žičnice zahteva uporabo italijamskih vozičkov (.si. 14.), ker so lahki in zato pripravni za prestavljanje .z ene nosilne vrvi na drugo. Namesto lesenih po.dponnih stolpov uporabljamo na mestih, kjer so primerna, drevesa, tudi viseče podpore, kakršno vidimO' na sliki 15. i Žičnico Modrasoves je .skupina Alojiza Znidarja montirala v 16 delovnih dneh, kar pomeni svojevrsten rekord. Zgiornjo postajo pa smo montirali v pičlih treh urah. Žičnica je dolga 1300 m; višinska razlika zinaša 370 m. Kapaciteta teh žičnic je 40^—50'.m^ v 8 urah in so v tem pogledu enakovredne Otbičajnim' gravitacijskim žičnicam. V marsičem imajo pri obratovanju celo prednosti pred njimi, in sicer: Vlačilna vrv, posebno nova, se med obratova-njem raztegne in postane ohlapna. Zato jo moiramo pri običajnih .po.stajah «Jkrajsati in na novo vplesti. Pri opisanih žičnicah pa postajo samo premaknemo v smeri prati sidru, ne da bi spreminjali vsidranje nosilke, in vrv je zopet zezeleno napeta. Vkopane zgornje postaje žičnic pravilo.ma postavljamo na najnižje mesto sečišča.. Pri premičnih postajah pa skušamo postaviti zgornjo postajo na tako mesto, da zajamemo najprej le agornji del -sečišča. Ko je s,pravljen ves les s tega dela sečišča, premaknemo postajo nižje, kjer bo lahko zajela srednji oziroma spodnji del sečišča. Samo ,po sebi je razum-ljivo, da moramo na tein novem postajnem položaju pritegniti nosilne vrvi k tlom in jih zasidrati. Vlačilno vrv moramo Slika 7. Slika 8, Slika 11. Stika 12. skrajšati ali pa na mestu, kjer je bila prvotno zgornja postaja, namestiti obračalno kolo. Na sliki 13 je na podolžnem profilu shematično prikazana prestavitev zgoT.nje postaje (črtkano). S smotrno uporabo premičnvh postaj lahko spravilno razdaljo do žičnice zelo .skrajšamo. Za praktično uporabo žičnice s premičnimi ipostajami je važno ug'otoviti, pri katerih spravilnih razdaljah in količinah lesa je žičnica ekonomsko utemeljena. Mejni primer je takrat, kadar so strošiki spuščanja po žičnici enaki stroškom običajnega spravila. V stroške proženja (spuščanja po žičnici) računamo: 1. amortizacijo žičnice, 2. vzdrževanje žičnice, 3. plače delavcev za proženje s soc. zavarovanjem in terensikim dodatkom ter 4. stroške montaže in demontaže. Drugih stroškov, ki so poleg navedenih v strukturi cene, ne bomo upoštevali, ker se pojavljajo tajko pri proženju po žičnici kakor tudi pri običajnem načinu spravila. Življenjsko dobo posamežnih delov žičnice izražamo nava-dno z leti obratovanja. Ker nam je kapaciteta žičnice poicnana, lahiko izrazimo dobo trajanja in ajnalogno temu tudi amortizacijo za 1 m®. Ravno taiko so tudi stroški vzdrževanja odvisni od količine lesa, ki ga prosimo po žičnici. Prvi trije sitroSki so, kot vidimo, odvisni od količine lesa, ki se po žičnici proži, in jih zato lahko izrazifno za 1 m®, stroišek montaže in demiontaže pa ni odvisen od količine lesa, ki se proži. Ce hočemo strošek montaže in demontale ugotoviti za m^ sproženega lesa, ga moramo deliti s količino lesa, ki ga nameravamo prožiti. Mejni primer ekonomske utemeljenosti žičnice lahiko izrazimo z obrazcem takole: Äm + V + P + ^=S(1) v katerem je: Am = amortizacija na I m®, V = vzdrževanje na 1 m^ P = plače za proženje s socialnim zavarovanjem in terenskim dodatkom na 1 m®, Sm = stroški monitaže in demontaže, M = količina, lesa, predvidena za. proženje in S = stroški običajnega spravila. Naš namen je, ugotoviti, pri kateri najmanjši količini lesa je proženje po žičnici še rentabilno. Zato iz obrčizca (1) izračunamo M in dobimo: M = Sm S —Am-V —P (2). Amortizacija, stroški vzdrževanja in stroški montaže in demontaže so v bistvu sestavljeni iz dveh delov. Prvi del se nanaša na postaje in sidra in ni odvisen od dolžine žičnice, .zato ga bomo imenovali stalni del. Drugi del se nanaša na Jio'silno in vlaČilno vrv, podporne stolpe, vozičke in na vse ostalo, kar je odvisno od dolžine žičnice, zato ga bomo imenovali sipremenljivi del. Na temelju izkušenj na naSem oi>nioČju in .povprecnih cen žiČniŠkega materiala je sestavljena za posamezne dolžine žičnic razpredelnica, ki jo objavljam. Stroški žičnic s premičnimi postajami (na Im'') Dolžina žičnice v m 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 Amortizacija stalni del 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 spremenljivi del 12,9 25,8 38,7 51,6 64,5 77,4 90,3 Vzdrževanje stalni del 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 spremenljivi del 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 7,0 Proženje 66,5 66,5 66,5 66,5 66,5 66,5 66,5 Skupaj 92,9 106,8 120,7 134,6 148,5 162,4 176,3 Montaža in demontaža ', _t \ Montaža stalni del 63,250 63,250 63,250 63,250 63,250 63,250 63,250 spremenljivi del 51.950 106.450 163.450 223.100 285.200 349.850 413.750 Demontaža istalni del 7.650 7.650 7.650 7.650 7.650 7.650 7.650 spremenljivi del 18.700 39.050 63.700 90.100 118.950 150.400 181.050 Skupaj 141.550 216.4Ü0 298.050 384.100 475.050 571.150 665.700 Pri ugotavljanju navedenih podatkov je bilo računano z naslednjimi cenami: postaji 950.000 din, telefoni 50.000 idin, nosilne vrvi premera 18 mm 1 tm po 700 din, vlačilna vrv premera 13 mm 1 tm po 270 din, čevlji in lovilna kolesa po 12.000 din ter vozički fi primoži in verigami 25.000 din. Slika H. Slika IS. Doba trajanja pa je bila upoštevana: za nosilne vrvi 20 let, za postaje in čevlje 10 let, za telefone, vlaČilno vrv, YOüi'cke, lovilna kolesca, spojke, vijake -in ostalo 5 let. Podjporni stolpi iso zaračunani v stroških, montaže, ker jih pO' navadi ne prenašamo. Pri kalkulaciji je predpoistavljen na vsakih 250 m podporai stolp in medsebojni razmak vozičkov 300 m. Strošiki 'mo'nltaze in demontaiže zajeoiajio' rstroške za material ter plače s socialnim zavarovanjem in terenskim dodatkom. Na temelju obrazca (2) in razpredelnice je bil izdelan diagram (slika 16), ki služi za orientacijo pri .presoji rentabilnosti žičnic s premičnimi postajami. Slika 16. Iz diagrama je razvidno, pri kolikšni minimalni količini lesa in določenih stroiških spravila je gradnja žičnice ekonomsko utemeljena. N. pr.: Spravilo na običajen naČin stane za 1 m® 1100 din. Ce bi .hoteli les s sečišča spravljati z žič-oioo, tli morali postaviti žičnico .dolgO' 2500 m, ki ipa bo rentabilna, če je količina lesa, ki pride v poštev za proženje, večja kot 500 m®. Povprečni stroški spravila na strmem terenu znašajo za območje Gozdnega gospodarstva Bled na razdalje: 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 222 din 405 „ 590 „ 770 „ 960 „ ■-1-) 3000 m......1140 „ t 3500 .m...... 1325 „ , Na temelju teh poprečnih spravilnih stroškov je na diagramu narisana črtkasta krivulja, ki nas pripelje do .sledečega zaključka: Žičnice .s premičnimii postajami, ^ki iso daljše od 1000 m, so rentabilne že pri 600—700 m® lesa, na krajših razdaljah pa so pri teh vi^stah žičnic potreibne večje količine lesa. NEKDANJI DEŽELNOKNEŽJI GOZDOVI NA PRIMORSKEM Dr, Vlado V a 1 e n f i £ [Ljubljana) Že več piscev se Je ukvarjalo s preteklostjo iprimorskih gozdov in skušalo razložiti nastanek kraških goličav v deželi, kjer so Še pred .stoletji tla bila pokrita ■z gozdovi. Literatura, ki je obravnavala pogozdovanje primorskega .krasa, ni mogla pustiti vprašanja po. vzrokih .pQpolnoma ob s-trani. Skoraj vsi pisci se strinjajo v .ugotovitvi, da sta imeli Goriška in Istra pred nekaj stoletji še lq)e g'ozdove, da ;pa je prekomerno in neracionalno izkoriščanje goadove uničilo. Največ krivde za opustošenje in uničenje primorskih gozdov pripisujejo Benetkam, ki so trošile velike količine lesa dz teh go.zdov (I). Italijanski zgodovinopisec Istre pa zavrača ko-t zgodovinsko najpaČno trditev, da so bile Benetke vzrok opustošenja igozdov (2). Pri tem se .siklicuje ^na veliko skrb Benetk .za varstvo gozdov; poseibni uradi so bili ustanovljeni za nadzorstvo nad gozdovi. Od XV. stoletja naprej so bili izdani Številni go'zdni redi, ki so urejevali njihovo izikoriščanje. Benussi zvrata krivdo za opustošenje gozdov na Ciče, ki so brez reda sekali in pripraiv.ljali drva, s katerimi so kuipčevali. Njihovo uničevalno delo so nadaljevale črede ovac in koz, katere so pasli v izsekanih gozdovih (3). Tudi Müllner je vzel Benečane v zaščito, češ oni vendar niso mogli izsekavati cesarskih gozdov; istih misli je Guttenberg, ko Je ugotovil, da Benečani niso bili poseistniki primor-sikih gozdov razen v obrežnem delu Istre, iki je ostal vedno še dokaj dobro zaraščen (4). Namen tega članika je, da v glavnih potezah oriše gospodarstvo z deželno-knežjimi oziroma, kot so jih pozneje imenovali, cesarskimi gozdovi na Primorskem od XVI, do začetka XIX. stoletja. V tem razdobju so posestne razmere ■ostale v glavnem nesipremenjene, državno go.zdno upravo pa so pri gospodarstvu vodili bolj vsakokratni fiskalni interesi kot skrb za ohranitev gozdov. Gozdovi, njihova uprava in stanje Posestne pravice v začetku novega veka. Goriška je leta 1500 prišla pod Habsburžane, potem ko Je umrl zadnji goriški grof; del Istre in Trst sta že prej pripadala avstrijskim vladarjem, drugi del Istre pa je bil .pod beneškim gospostvom. Na ozemlju, ki je bilo pod avstrijsko oblastjo, so deželni knezi .imeli gozdove kot svoj regal, to je vladarju pridržano pravico. Gozdni regal naj bi vladarju zagoto>vil vse denarne dohodke od izkoriščanja gozdov. Instrukcija cesarja Maksimilijana iz leta 1505 na gozdarja v Gorici prepoveduje sedanje v g-ozdovih na GoriSkem, ki «o prej pripadali goriškim grofom (5). Skrb za gozdove ise Je ipovečala pod vlado Ferdinanda L, iki Je uredil upravo deželnoknežjih gozdov na Primorskem. 2e leta 1522 je bil izdan prvi go.adni red, urejeval je tudi lesno trgovino z Benetkami (6}, Leta 1531 so glavarji v Gorici, Trstu, Gradiški, Reki, Tolminu, Maranu, Devinu, Pazinu in Senju dobili -v izjavo gozdni red in jim je bilo naročeno, naj vsak ,poroča, katere gozdove upravlja (7). Gozdni redi so vsebovali navodila za gospodarstvo z gozdovi. Izdani so bili običajno, ko Je vladar postavil gozdnega nadzornika (gozdnega mojstra) v deželi, z gozdnim redom mu Je dal predpise za opravljanje njegovih nalog. Tak obširen gozdni red za Istro, Furlanijo in Kras je bil izdan 15. junija 1541, ko Je bil imenovan Volbank Patron za gozdnega mojstra {8}. V gozdnem redu iz leta 1541 so našteti go'zdovi, do katerih si je deželni knez lastil pravico na podlagi svojega gozdnega regala. Ker gozdov v Furlaniji ne vključujem v to razpravo, jih v naslednjem ne bom navajal. Od gozdov v Istri so omenjeni Grdo Selo in Kräikla (ipri Pazinu), Sv. Petar u Sumi, Gradišče, Pičen, pod Novim gradom (Podgrad) pri Vodicaih, Črni ikal, Moščenice, gozdovi pri Ve-priacu in Voloski, ^o®d Učka, od gozdov na Krasu Devin in na GoriSkem Panovec pri Gorici, Sa.botin, omenja se tudi g>ozd nad Gorico in, sekanje lesa v bovških gozdovih. Gozdovi na Goriškem so manj določno označeni, najpomembnejši gozd na Goriškem, Trnovski gozd, ni naveden, dasi je bil po drugib virih konec XV. in v začetku XVI. stoletja deželnoknežja last. Po go'zdnem redu iz leta 1522 je Trnovski gozd segal prvotno do Solkana; Lahi, ki so izdelovali razno leseno posodo, so v njem zanetili ogenj in go«d je zgorel dve milji daleč v hrib (9). Gozdni red ne upošteva trža&kih grozdov, ki so bili v tistem 'času zajradi intenzivnega izkoriščanja že skoraj v celoti uničeni. Leta 1521 je cesar Ferdinand I. dovolil Trstu, da krije potrebo ipo stavbnem lesu in drveh v državnih postojnskih, devinskih, rihemberških in švarcendsikih gozdovih. Zdi se tudi, da je prišlo do sporov med mestnim manudpijem in cesarsko vlado, ko se je ta hotela vmešavati v uipravo mestnih gozdov (10). Med pomembnejšimi gozdovi, ki jih goadni red iz leta 1541 izrecno ne navaja, bi bilo omeniti še gozdove zastavljenih deželnoknežjih gospostev Sacerb iji Svarcenek (Zavnšnik) na Krasu in .gozd Dletvo pri Klani (11). Na ozemlju Istre, ki je bila pod gospostvom Benetk, so bili gozdovi že od nekdaj namenjeni, da dajejo predvsem les za ladje. Beneška gozdna zakonodaja XV. stoletja je proglaisila večino oibčinsikih in tudi zasebnih gozdov za narodno imovino (12), Nekateri izmed važnejših istrskih hrastovih gozdov, 'ki so dajali les za gradnjo ladij, so ostali do najnovejše dobe ä'koizi ves čas v državni lasti in so se ohranili v dobrem stanju. Med temi naj bo omenjen le največji, gozd pri Mo'tovunu. Istrski gozdovi. Preden je vladar izdal gozdni red, je običajno naročil, naj se ugotovi stanje v posameznih gozdovih. Na podlagi teh ugotovitev je gozdni mojster dobil navodila, kaj naj ukrene, da zavaruje gozdove pred morebitnim uničevanjem in zagotovi deželnemu knezu iprimeme dohodke. Taiko daje tudi gozdni red iz leta 1541 sliko o takratnih gozdovih in njihovem izikoriščanju. Gozdova Grdo' Selo in KršLkla sta bila skoraj izsekana in deloma izkrČena za njive in travnike. V gozdovih je bilo še precej lesa za drva, ki ga je prejšnji gozdni mojster dovoljeval sekati proti plačilu daca, kar je povzročilo prekomerno izkoriščanje. Seka,li niso le lesa za drva, temveč tudi lepe hraste in drugo drevje. Na pobudo deželnoknežjih ikomisarjev je pazinski glavar leta 1541 prepovedal splošno sekanje; podložnikom je bilo dovoljeno, da se v gozdu preskrbujejo z lesom za domače potrebe, z drvmi in stavbnim lesom. Pravice do lesa, .ki jih je imel pazitiski glavar v gozdu, so ostale neokrnjene. Gozdni red je to prepoved potrdil s pristav.kom, da se v bodoče gozd ne sme spreminjati v polje ter se mora od že posekanega lesa odmeriti in izterjati dac. Pretirano sekanje in krčenje gozdov je bilo ugotovljeno tudi okrog Sv. Petra, kjer je bilo precej krivde na opatu itam,kaj5njega samostana, ki je pospeševal spreminjanje gozdov v njive. Iz posebne milosti do samostana je vladar dovolil, da izikrčeno polje ostane, preipovedal pa je nadaljnje sekanje. Podložnikom iz Žminja je bilo dovoljeno, da posekajo in prodajo 200 sežnjev drv ki ,z izkupičkom zgradijo tabor. Cesarski komisarji so v gozdu pri Gradišču naŠli lep gradbeni les, zato je bilo naročeno, naj se ta goad goji. Zlasti benečanskim podložniJcom naj se ne dovoli, da bi v njem isekali. Ce bi jih v gozdu zalotili, naj jim zaplenijo les, toda naj' ga ne sežgejo, kot so to že enkrat storili. Veliko škodo so v gozdovih delali pičensfki podložniki, s krčenjem so uničevali lepo drevje in gozd preurejali v polje. Ker so ikljub prqpovedi gozdnega mojstra izkrčeno zemljo obdelovali in so sploh bili neposlušni napram svoji gosiposki, so zaslužili težko kazen. Zaradi nji- hove velike revščine jim je bila naložena kazen le v znesku 100 renskih goldinarjev, katere so morali uporabiti za vzdrževanje svojega tabora. Lastniki lupoglavskega .gospostva so gospodarili z gozdovi, kot bi bili njihova izključna last. Na Škodo ideželnega kneza ®o jih pustošili in krčili za (polje. Ob zadinjem pregledu ^o cesarski komisarji pozvali luipogla,vskega lastnika, naj plača dac od 2000 sežnjev lesa. Kot se vidi iz Jupoglavskega urbarja za leto 1523, so Imeli v teh gozdovih podložniki pravico do drv in gradbenega lesa ter tudi pravico do paše (13). Deloma so bili gozdovi močno izsekani, kmetje so si na posekah urediti njive. Na izkrčenem zemljišču je nasitala nova vas. Del zemljišča^ kjer je bil gozd posekan, ni več zarasel, na njem so kmetje kosili seno. Drug gozd ni do-našal posebnih koristi, ker je ležal visoko in je bil kamnit. Kjer je bil gozd, je po izsekavanju nastal paSnifc, paša ovčjih čred pa je preprečevala, da bi .zemljišče ponovno zaraslo z drevjem. Glede gozda pri Moščenicah je gozdni mojster dobil naročilo, naj skrbi za [prodajo 'drv; dohoidki gozdov pri Veprincu in Voloskem pa so bili prepuščeni za plačo državnim uradnikom. Za gozd na Uoki je nek benečanski podjetnik ponujal 7000 .goldinarjev, če bi smel sekati po svoji volji in les spravljati do morja. Ta ponudba ni bila sprejeta, ker so se tamkajšnji podložniki preživljali v veliki meri z raznimi lesnimi izdelki, izsekanje gozda pa bi uničilo njihov gospodarski obstoj. Kraški go.zdovi. Gozd pri Vodicah Pod Novim gradom (nad današnjim Podgradom) je mejil na benečanski terito-rij; iprej je spadal pod benečansko go-spostViO' in so si Benečani prizadevali, da si ga zopet prisvoje. Zato je gozdni red iz leta 1541 naročat .gozdnemu mojstru, naj na ta gozd posebno pazi in ne dovoli ne Benečanom ne drugim, da bi v gozdu sekali brez plačila .lesnega daca. V gozdovih pod Novim gradom so deželnoknežji komisarji našli dva benečanska tesarja, ki sta izdelovala vesla. Ugotovili so, da so Benečani posekali mnogo lesa v gozdovih brez vednosti in dovoljenja ter da je propadlo v gozdu okrog 15Ü0 vesel, za katera je prejSriji gOJ^dni mojster dal posekati drevje. V gozdovih devinskega gospostva so rasli veliki hrasti, ki jih podložniki poleti zaradi velike vročine ne bi mogli .pogrešati, pozimi pa zaradi močnega vetra. Zato naj veliki hrasti ostanejo; da pa bo imela blagajna deželnega kneza kaj koristi, naj se v teh gozdovih s&kajo in prodajajo drva. Kmetom naj se dovoli sekanje lesa, morajo pa posekan les zvoziti k Sv. Ivanu (pri Devinu), kjer naj nakladajo les na ladje in ga za primerno ceno pr&dajo gozdnemu mojstru ali pa njegovemu pomočniku. 2e pred tem so se devinske občine pri deželnem knezu pritožile, ker je devinski glavar dovolil Tržačanom sekati drva na njihovi gmajni, dasi je to nizko drevje pripadalo njihovim kmetijam. Les so potrebovali zase, pozimi so imeli tam svojo drobnico v stajah; če ne bodo imeli lesa, tudi ne bodo mogli gojiti brajd. Lesovje je sedaj .po.sekano do njiv. Do tedaj je bilo v devinskem g.o'spostvu Še dosti hraščevja, kajti unbar iz leta 1524 vsebuje določbe o plačevanju žirnine in devinska občina je v svoji pritožbi omenjaJa, da gojijo hrastje zaradi žira (14). Goriški gozdovi. Gozd Panovec je bil ponekod izkrčen za travnike, bilo je posekanega nekaj hrastovja, tudi sečnja drv v tem gozdu ni potekala v redu. Mestoma je bil gozd gosto zaraščen z nekoristnim lesovjem, ki je oviralo rast lepega drevja. Gozdni mojster je dobil naroČilo, naj da gozd izčistiti. Prepovedana je bila paša praišičev in druge živine, ker je bilo to za gozd škodljivo. Do tedaj si je goriški glavar lastil žirnino v tem gozdu, dasi do tega ni imel pravice; za naprej je bilo dovoljeno na'biranje žira proti plačilu; dovoljenja je dajal gozdni mojster. Goriški glavar se je smel v gozdu zalagati z drvmi za svoje domače potrebe, za to je smel uporabljati le že podrto, za ladje in druge namene nepri- memo drevje. Ker je bilo v gozdu še vedno' veliko hrastovih dreves, nekaj je bilo tudi .podrtih, je bilo komisarjem v iostrukciji naročeno, naj poiščejo kupce aa ta les. V gozdu na Sabotinu so posekali večjo množino lesa za kurjavo. Mnogo tega lesa je propadlo, ležal je raztresen po gozdu in zgnil. Ko so bili komisarji v gozdu, so našli 5e akro-g 500 sežnjev drv, iki ibi ^e dala koristno uporabiti. Gozdni mojster je dobil naročilo, da ta les spravi v denar; če to ne bi bilo mogoče, naj ga uporabi za žganje o-glja ali apna. V bodoče naj se v tem gozdu ne seka, ker so drugi gozdovi okrog Gorice itak skoraj izsekani. Nad Gorico je bil gozd, v katerem so v velikih množinah tesali vesla za galeje; od vesla za galeje je bilo treba plačati 5 krajcarjev dace, od vesla za igomdolo .pa 2 krajcarja. O stanju bovŽkih gozdov goz,dnt red iz leta 1.541 ni vseboval neposrednih podatkov, pač pa ugotovitev, da deželni knez zlasti želi prodajo lesa iz teh gozdov. Komisarji in gozdni mojstri ®o dobili posebne instrukcije za sklenitev pogodbe z nekim beneškim trgovcem. Predvideno je bilo, da ibo posekano 20.000 do 30.000 sežnjev, ki bi jih po Soči plavili mimo Gorice v Fiumicello ali v ikak drug kraj. Navodila vsebujejo jamstva, ki bi jih moral dati kupec ;za izpolnitev pogodbe. Ce ne bi prišlo do pogodbe, naj bi komisarja razmislili, s kakšnimi stroški bi se plavil les po Soči, koliko bi stala postavitev vodnih grabelj in drugih naprav, potrebnih za plavljenje, ter če je pričakovati dobiček pri tem poslu. Komisarji naj tudi poizvedo, aH bo mogoče najti kupce že v Fiumicellu, ali pa bo treba les spravljati Se v Benetke. Izkoriščanje gozdov in prodaja lesa Tolminski in bovški gozdovi. Ko je cesar Ferdinand L leta 1533 ustanovil gozdni urad za goriško grofijo, Kras in Istro in je bil imenovan prvi gozdarski mojster, je le-ta doibil nalogo, da poroča, kako bi se dali gozdovi izkoriščati in kaj (bi se doibilo 's prodajo lesa v Benetke. Do tedaj je šel les v Benetke ■predvsem iz laže dostopnih istrskih in kratkih gozdov, tedaj pa so se pričeli ukvarjati z načrti, da bi izJcoristili za kupčijo gozdove na Tolminsikem in Bovškem. Po cesarjevem ukazu so zgradili na Bovškem cesto in so strugo Soče usposobili za plavljenje lesa. Pri Tolminu so na Soči in na Tolminki postavili grablje, da so lovile iplavljeni les; grablje ter druge naprave ^a ustavljanje lesa so bile zgrajene pri Gorici. Gozdarski strokovnjaki iz Zgornje Štajersike in Tirols.kega so bili poslani v deželo, da so izdelali načrte in vodili dela pri gradnji omenjenih naprav (15). V drugi polovici XVI. stoletja se je izkoriščanje bovških in tolminskih gozdov razvilo v velikem obsegnj. Leta 1575 je bila z nemškim konzulom v Benetkah in dvema njegovima družabnikoma sklenjena pogodba za izkoriščanje omenjenih gozdov. Pogodba je določala, da se mladih, nedoraslih dreves ne sme sekati, da je treba pospraviti iz gozdov -od vetra podrto drevje, sekalo naj bi se tudi drevje na teže dostopnih krajih, ki bi jih določila gozdna uprava. Deželnemu knezu je os-tala pravica do drevja za vojno opremo in orodje, kot jesen, brest in podobno. Za izvedbo te pogoidbe so bile izvrgene raane .priiprave. Pri mlinu v Gradiški je bila zgrajena žaga, pod Logom in pod Solkanom so bile v Soči odstranjene skale, ki so ovirale tok vode, ojačene so bile grablje na Soči pri Tolminu, druge grablje so bile postavljene na Tolminiki, {končno sta bili zgrajeni dve žagi, ena ob novih grabljah, druga na Idrijci. Pogodiba sicer ni bila izvedena; država je razrešila družabnike vsake obveznosti. Ni iznano, ali je bil vzrok v pomanjkanju sredstev aH preveliki stroški, tudi ne, v kakšni obliki je potekalo nadaljnje izkoriščanje gozidov. V naslednjih letih so se dela na ureditvi sočine struge nadaljevala, da bi se olajšalo plavljenje lesa. Pri visokih vodah je šlo mnogo lesa v izgubo, ker ga ni bilo moigoče usitaviti ter ga je narasla reka odnesla v morje. Zaradi skalaate struge ter številnih čeri, v katere so «adevala plavajoča .debla, se je mnogo lesa razbilo oziroma po^kodo'valo. Zato je bilo sklenjeno, da se odstranijo' vse številne ovire, zlasti še med Kobaridom in Mostom na Soči ter ipod Kanalom. Ko so bila ta dela opravljena, je postala Soča plovna za splave od Kobarida do Gorice. Pristanišče v Fiumicellu, 'ki je bilo zvezano s Sočo po posebnem kanalu, je bilo določesno za lesno skladiišče. Ko je bilo vse to pripravljeno, so iz ibovŠkih in tolminskih gozdov dotekale velike množine lesa. S tem lesom se je preskrbovala tudi Gorica, največ iga je šlo seveda v Benetke. Pet žag, dve v Tolminu in sicer ena na Soči, druga na Idrijci, tretja v Podgori pri Gorici ob grabljah, četrta pod GradiJko in zadnja v Fiumicellu, je žagalo in dobavljalo deske za deželo in za izvoz na Beneško. Razen tega so isti goizdovi dobavljali les za vesla in jar\bole (16). Sekanje v goadovih na Tolminskerm je presegalo pravo mero. Posekano je bilo več drevja, kot so ga mogli spraviti do So£e, ter je zgnilo v gozdu. Po nekaj desetletjih neusmiljenega izsekavanja se že slišijo glasovi o uničenih gozdovih. Bovški glavar je v začetku XVII. stoletja tožil goriškemu gozdnemu nadzorniku, kako se brez potrebe seka in se gozdovi pokoncujejo. Prosil je, naj si jih nadzornik sam Oigleda ter kaj ukrene v njihovo zaščito, toda ta ni ukrenil ničesar (17). Ppd-ložnida i^z Soče so tamkajšne gzdove ne glede na mlado drevje popolnoma izsekali. Od Nadiže so prihajali na Tolminsko benečanski podložniki in so gospodarili v gozdovih, kot bi bili njihovi. Verjetno je ibovški glavar obves>t'il o stanju gozdov itudi dvomo komoro, kajti posegla Je vmes in gozdni nadzornik je bil iEmenjan, goriškemu glavarju pa je ibiJo naročeno, naj novega naidzorniika pri njegovem delu podpira (18). Nekako do srede XVII. stoletja je bil — i£e smemo zaupati virom — premor v izkoriščanju gozdov na Tolminskem. Sele v šestdesetih letih se je našla družba podjetnikov, ki je obnovila ku;pčijo z lesom. Iz leta 1662 je ohranjen zapis o zgradbah, ki so jih zakupniki gozdov v ta namen vzdrževali. Dvoje grabelj je bilo na Trebuäi, ena na Idrijci; imeli so štiri žage in veliko lesno skladišče, zgrajeno O'b Zdobi na beneškem ozemlju, do kamor so po Soči plavili les, namenjen Za prodajo Benetke (19). Izsdkavanje gozdov, ki je bilo v XVI. stoletju osredotočeno v dolino gornje Soče in Tolminke, je bilo torej v naslednjem stoletju preneseno v gozdove, ki so težili k Trebuši in Idrijci. Verjetno je torej, da so bili gozdovi v gornji soški dolini po temeljitem izsekavanjiu tako izčrpani, da se niso tako ikmalu oipomogli. Po intenzivnem izkopiiš^anju skozi dve stoletji so bili tolminsiki gozdovi v začetku XVIII. stoletja temeljito izsekani. Z omejitvijo sečnje je vlada skušala ■doseči, da bi se stanje izboljšalo, V nekaterih gozdovih na Tolminskem je bila prepovedana vsaka sečnja. Tolminski grofje so zaise in za svoje podložnike uveljavljali pravice do lesa in paše v deželnoknežjih oziroma, kot so jih pozneje imenovali, cesarskih gozdovih. Da bi se nepotrebno sekanje ustavilo, je leta 1744 tolminski grof prepovedal izvoiz lesa na Beneško pod globo 25 gld. za voz (19). Na eni strani so bila prizadevanja za varstvo in očuvanje gozdov, na drugi strani pa se je še vedno pojavljala želja po izkoriščanju, ki bi prineslo nekaj dohodkov v državno blagajno. Sredi XVIII. stoletja so zopet oživeli načrti za izsekavanje gozdov ob gornji Soči na Bovš^kem in plavljenje lesa po Soči, bili pa so slabo ipremišljeni in nestrokovno izvedeni. V Stračicah pri Gorici so v Soči napravili iz velikega Števila hrastovih drozgov grablje, ki naj bi lovile les, plavljen po reki. V istem kraju je bilo pripravljeno sikladišče, kjer naj bi se les hranil. Toda prej so bile grabi je, ki :so zadržavale del lesa, tudi v gornjem toku SoEe in na njenih pritokih, grablje v Gorici so bile zgrajene tako, da so zadržavale le del lesa, ki je plaval mimo, ostali les se je ustavljal pri četrtih |frabljah v FiuroicelJu. Sedaj je vsa sila vode in lesa pritisnila na edine grablje v Stračicah, pri prvi narasli vodi so bile grablje predrte in reka je les odplavljala v morje. Ko je gozdni nadzornik nekaj let rpozneje zopet sprožil vprašanje izkoriščanja .gornjesoških gozdov, je dvorna ikoTiiora v spominu na škodo, ki jo je imeJa pri iprejišnjero ipO'skusu, dala za 1000 .gld. neki laški družbi v iZaJtup' sekanje v bovških in trebuških gozdovih. Pogodba je bila sklenjena za 28 let; družbi je bilo dovoljeno sekanje vseh vrst lesa, stavbnega, za deske in drva, po nakazilu gozdnega urada v Gorici v cesarskih gozdovih na Krnu, v Slapišču, v Tolminki, ob Zalaščici, v stari in novi Kneži, v Bači in na Petrovem brdu. Družba se je zavezala, da bo mlado drevje varovala. Podjetniki so zopet zgradili pri Stračicah naprave za ustavljanje lesa, zgrajen je bil poseben kanal, v katerem naj bi se daplavljeni les zbiral. Toda tudi to.krat se podjetje eni posrečilo, le malo lesa je našlo pot v ikanal, večino je tot odnesel v morje. Plavajoča množica lesa pa je povzročila veliko škodo na mlinih ob Soči ter je ipošikodovala most čez .reko in druge naprave ob vo.di. Vladar je nato plavljenje lesa po Soči prepovedal. Vikljub temu neuspehu je drtižiba zalcljuoila posel z velikim dobičkom, (20). Tedaj je država zadnjikrat poskusila v večjem obsegu z izkoriščanjem tolminskih in bovških gozdov. Zanimivo je, da v zvezi z omenjenimi gozdovi ni slišati ničesar o izsekavanju Trnovskega gozda, ki se je ohranil s 17.000 orali kot največji .državni gozd na Goriškem, Razlog je brez dvoma v težji dostopnosti, na njegovem področju ni vo.dotoikov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za plavljenje, drug način transporta pa na večje razdalje takrat 'še ni bil mogoč. Gozdovi okrog Gorice. Po obsegu ne ,sicer velik — meril je le okrog 670 oralov ~ toda zaradi bližine Gorice ter zaradi hrastovega drevja je bil pomemben gozd Panovec. Upravitelji deželnoknežjih gozdov so imeli z njim največ skrbi, da so ga zaščitili pred izkoriščanjem od neupravičencev. Sam goriški glavar, ki bi bil poklican, da gozd Ščiti, je bolj kot drugi delal v njem škodo, v Panovcu je dal žgati oglje. Enako je bilo z gozdom na Sabotinu (21). Da bi povečal dohodke deželnega kneza iz gozdov, je eden izmed prvih gozdnih nadzornikov na Goriškem uvedel davščino na razne lesne izdelte, ki so jih izdelovali podložni,ki na območju Trnovskega gozda ter t-udi na drva, ki so jih GoriČaini dobivali iz Panovca. Ti ukrepi so seveda vzbudili nevoljo pri prizadetih meščanih in kmetih. Leta 1547 so deželni stanovi poslali posebnega odposlanca k cesarjü Ferdinandu, da bi dosegel ukinitev davščine na drva. Vendar se to ni zgodilo, davščina je bila pozneje še zvišana. Gozdni nadzornik je slaibo stanje gozda Panovca pripisoval pretiranemu izkoriščanju po plemstvu, ki je živelo v Gorici. Deželni 'Stanovi so z ogorčenjem zavračali tako obdolžitev in kazali na veliko število posekanih hrastov, ki so jih porabili iza napravo vodnih grabelj ina Soči. Omenjali .so tudi, da je bilo dvema beneš^kima podanikoma dovoljeno posekati precejšnjo 'količino hrastovja, ki je bilo odpeljano v sovražno 'deželo. Vladar je na pritožibo stanov leta 1566 poslal komisarje, da ugotovijo stanje gozdov in zaslišijo podložnike. Glede na poročilo komisarjev je deželni iknez odločil, da lahiko plemstvo in duhovščina gorišJce gro- fije dobivata .drva iz Panovca proti plačilu 6 .krajcarjev za voz oziroma krajcar za tovor. Iz drugih gozdov je bilo iplemstvo upravičeno dobivati za lastne stavbe potreben les brez vsake davščine; les za sečnjo je odka^oval gozdni urad (22). Ob plavljenju lesa po Soči se je Gorica preskrbovala s potrebnim losom na bližnjem sočinem bregu. Tedaj je bilo prepovedano, da bi se kdorkoli preskrboval z di-vjni v Panovcu, Stanovi so se sicer priito.žiili pri vladarju, toda brez uspeha (23). Ko je plavljenje lesa Lz ToJminskega prenehalo, je bila prepoved sečnje v Panovcu ukinjena, plemstvo ga je zoipet pričelo prekomerno izkoriščati. V začetku XVII. stoletja je bil Panovec zelo opustošen, primanjkovalo ni le takih dreves, ki bi bila primerna za gradbo mostu čez Sočo, temveč celo manj ikvali.tetnega lesa. Zato je bilo dovoljeno iz gozda prodajati le tak les, ki ni bil s,posoben za javne gradnje. Ker je tudi ta uikrep omogočal pretirano sekanje, je .dvorma komora sečnjo ponovno prepovedala, zaradi pritožb pa je os'tala prepoved v veljavi le nekaj let. Iz Panovca .so .dobivale drva tudi razme cerkvene ustanove in mestni špital, novi jezuitski kolegij si je ravno tako zagotovil preskrbo v tem .gozdu. Da bi ščitil Panovec, je gozdni nadzornik odkazoval koristnikom isečnjo v idrugih go.zdovih. Z odtujitvijo dela kanalskega teritorija ter gospostev Svar-cenek, Rihein.berk in Vipava ,se je v deželi znatno zmanjšal obseg kameralnih ■go'zdov. Deželni stanovi so ^e vkljub ustavljeni sečnji v Panovcu še vedno potegovali za plemstvo, da bi od tam dobivalo drva. Plemiči so hoteli imeti zagotovljeno količino lesa, 'ki so ga potrebovali, in se niso zadovoljili, da bi ise jim m.orebiti od časa do časa dodeljevalo drugače nekoristno ali slabo raščeno drevje. Dvorna komora pa ni mogla priznati stanovom pravice do zemljišča, ki je bilo last deželnega kneza. Po ugotovitvi, da dotedanje prepovedi niso pripeljale do uspeha, je komora leta 1642 za dvajset let ustavila .sekanje v Panovcu, po preteku te dobe pa je prišlo že v poza.bo, da .se je plemstvo preskrbovalo z drvmi iz tega gozda (24). Nekaj desetletij je imel Panovec mir in se je medtem .doibro opomoigel. Nov pomen je .dobil v času merkantilizma, ko se je avstrijska vlada .trudila, da razvije zunanjo trgovino in je v ta namen podpirala prizadevanja za zgraditev mornarice. V začetku XVIII. stoletja je bilo hrastovje v Panovcu rezervirano kot gradbeni les za potrebe vojne mornarice (25). Cesar Karel VI. je dovolil tudi Orientalski kom.-paniji, da vzame iz go«da les, potreben za ladje; za račun družbe je bilo tedaj poseikanih 1607 hrastov. Les iz Panovca se je uporabljal še za razne .gradbe v javnem interesu, tako »a mostove in za odvljalnice svile v Furlaniji i(26), Isti gozd je dal veliiko lesa za vodne grablje na Soči, ki so jih zgradili sredi XVIII, stoletja za ustavljanje iz tolminskih gozdov plavljenega lesa (27). Leta 1719' je vojni ladjedelniški mosjter pregledal gozdove na Kranjskem in Primo!jskem,.-da bi ugotovil, če je v gozdovih, drevje, ki bi ,se moglo upora.biti pri gradnji ladij (28), V svojem poročilu je omenjal .tudi hrastov gozd Log ob Lijaku; ■čpprav močno izkoriščan, je bil tedaj predviden predvsem za kritje potreb po ladijskem lesu. Leta 1724 so cenili, da je v gozdu okro'g 7000 dreves, sposobnih za gradibo ladij; les iz tega ,go.z.da je bil odkazan Orientalski komipaniji (29). Konec XVI. s'toletja je gozdni nadzornik obrnil svoj pogled na vipavske .go.zdove. Dobil je podjetnika, s katerim je .sklenil pogodbo .za les v teh goadovih- V pogodbi, s.klenjeni leta 1593, se je j'odjetnik zavezal, povrniti vso škodo, "ki bi jo povzročilo plavljenje lesa po Vipavi (30). Kraški gozdovi. V XVI. stoletju je ibil kras še pokrit a hrastovimi gozdovi, ki so dajali les v Benetke. Ohranjeno je dovoljenje iz leta 1524, ki ga je dal cesar Ferdinand svojemu poslaniku v Benetkah, da sme v cesarskih gozdovih ,n.a beneški meji posekati hrastovega lesa za 10 galej, če Benečani .dovolijo lomiti ,na njihovem ozemlju kamenje za gradbo mesta Marano v Furlaniji. Te hraste so sekali v gozdovih Svarceneka, Rodika, Golnika pri ZabiČah in v ^pazinski grofiji. S tem pa kupoi niso bili zadovoljni, zaJitevali so, naj se Jim odkaže les v ,Panoycu, vicedom pa je najstopil zoper to zahtevo (31). Izvoz hrastovega lesa v Benetke se je razvijajl tudi -po nezakonitih, poteh. Ob pregledu socenbskega go^apostva je bilo ugotovljeno, da so podložniki naskrivaj sekali hraste na svojih in oa sikuipniih zeniljišfih iter v gozdovih in jih vozili ■naprodaj v bližnja beneška mesta brez strahu pred kaznijo, dasi so imeli pravico do lesa le za domače potrebe. Posestniku zastavljenega gospostva je bilo v imenu viiadarja naročeno, rraj tako neupravičeno izkoriščanje gozdov prepove in pazi, da se z lesonj ne bo tihotapilo, krivce naj kaznuje z zaporom ob .knihu in vodi za nekaj dni in tudi s telesnimi kaznimi (32). V 'drugi polovici XVI. stoletja so bili socer.bski hrastovi gozdovi verjetno Se doibro zaraščeni; družbe itujih podjetnikov so prevzemale sekanje lesa. Listine iz leta 1573 govorijo o sekanju v gozdu nad Podgorjem, kjer so podložniki prišli v spor s podjetniki, !k'i so si lastili za svojo živino krmo na travnikih, katere so uživali domačini. Med dohodki socerbskega zemljiškega gospostva je bila žirnina, kar dokazuje razširjenost hrastovja v tem okolišu (33). Gozdove socerbskega, švar-ceneškega, postojnskega in j^remskega gospostva so prvotno zelo čuvali; ker so ležali blizu morja, so les v teh gozdovih hranili za primer, da bi bilo treba zgraditi vojno brodovje. Ohranili so se, dokler ni gozdni nadzornik z odobritvijo deželnega kneza sklenil z BeaieČami kupčije, ki je napravila Bocerbskim in švarceneškim gozdovom veliko škodo. BeneŽki podjetniki so hoteli poseči še v postojnske gozdove, kar pa je bilo pravočasno preprečeno (34). K švarceneškeniu gospostvu so spadali bukovi in hrastovi gozdovi, ki so bili verjetno precej obsežni. Urbar za leto 1574 navaja bukove gozdove: Globnico pri gradu, med Sežano, Povirjem in Lokvo, pri vasi Barka in pod gradom Svar-cenek ter še druge, ki jih nisem mogel lokalizirati. Kot žirnino so morali dajati pOidložnik;i iz Rodika, ki so gonili prašiče na pašo 18 mernikov ovsa, če je obrodil hrastov ali bukov žir. Drugi podložniki in podložniki drugih gospostev so plačevali žiraioo v denarju in sicer po starosti prašiča 2 do 4 krajcarje. V gozdovih je bil soseskam odkazan njihov zavod (to je gozdni delež) ter paša. V urbarju so tudi opisane dolžnosti imetnika zastavljenega posestva glede gozdov. Gozdove je moral go'jiti; podložniikom ali drugim ni smeil dovoliti, da bi sekali leipo ali mlado drevje. Kdor ibi potreboval stavbni les za svoje potrebe, naj se mu odkaže staro drevje. Za drva naj se dodeljuje le slab les, gnilo, od vetra podrto in suho drevje ter grmičevje, od katerega ni druge ikoristi. Mlado drevje pa je treba ščititi ,(35). Verjetno so bili gozdovi že precej razredčeni, iker sicer taka navodila ne bi bila potrebna. Podoiba je tudi, da predpisi za varstvo gozda niso viselej zalegli. Leta 1586 je imetnik gospostva Švarcenek tožil, da ,so kozji pastirji zoper vladarjevo in njegovo prepoved posekali mnogo drevja in napravili veliko škodo. Na drugi strani so se podložnikj pritožili pri deželnem knezu, da jim imetnik gospostva brani postaviti apnenico (36). Leta 1622 so bila zastavljena gospostva Socerb, Švarcenek in Novi grad prodana takratnemu imetniku Benvenutu Petazziju. Deželni knez si je pri prodaji izrecno pridržal svoj regal, združen s temi posestvi in svoje pravice do gozdov (37). Skozi XVII. stoletje so se ti gozdovi vsaj še delno ohranili, njihove posestne in lasttninske razmere so pa postale nejasne, kar je dajalo povod za neupravičeno izkoriščanje. Kranjski višji rudarsiki sodnik je leta 1669 po prejetem nalogu poročal dvorni komori o stanju gozdov v zvezi s potrebami rudarstva. Na koncu svojega poročila je omenjal lepe bukove gozdove novigradskega gospostva na beneški meji. V tem gospostvu si je vsaka vas ali soseska lastila gozdič, kjer so bili tudi lepi hrasti, vredni eden ik drugemu 1 do 3 gld. Go^ipoistva jim lastniine niso priznavala. Po mnenju rudarskega sodnika bi bilo treba .to trastovje ohraniiti za primer, če ibi ise gradide ladje, in se ne bi smelo uničiti. Zato tudi ni mogdo bki last go-ispostev, temveč je sodilo k rezerviranim g-ozdovom. Gospostvo .Svarcenek je Ledaj imelo še velik in lep gozd, ki bi mogel dajati les za ladje (38). V iprvi polovici XVIII, stoletja je vlada odločno posegla v izkoriščanje socerb-skih, žvarceneških in novigradskih gozdov. Hotela je, da bi ti gozdovi preskrbovali Trst, zlasti tržaško garnizijo, z drvmi. Tedanji gozdarski nadzornik na Primorskem, Janez Cernič (Zernich), ki je imel nalo,go, da (pripravi primerno zalogo drv za ipotrebe Trsta, jih je hotel preskrbeti iz rezerviranih gozdov na krasu. Leta 1733 si je ogledal gozdove od Učke do Črnega kala in je našel veliko starega hraistovja, ki se je moglo uporabiti za drva. Pričel je v gozdovih sekati, toda upravitelj socerbskega gospostva je s silo odgnal delavce, poslane sekat drva, in jim odvzel njihovo orodje. Ko so hoteli poaneje posekani les odpeljati, ga ni ibilo več. Lastnik Socerba in Švarceneka je svojim podložnikom prepovedal, da bi vozili drva v Trst. Gospostva so trdila, da se gozdovi s tem izsekavanjem uničujejo. Glede na odpor lastnikov gospostev je vladar naročil notranjeavstrijski vladi in komori, naj razčisti vprašanje lastništva gozdov. Socenbski upravitelj je v pritožibi na kranjskega deželnega glavarja trdil, da so goizdovi last markiza Turrinetti de Pri^, ki je bil talkrat lastnik Socerba, in pa vaščanov. Gozdovi so bili po njegovi navedbi majhnega oibsega in so komaj zadoščali za njihove potrebe. Trdil je tudi, da v tamkajšnjem okolišu ni nikakih cesarskih gozdov. Če bo igozdarskemu nadzorniku dovoljeno sekati kakor hoče, ne bo kmalu nobenega drevesa več. Sicer pa so, kot je pripomnil soicerbski upravitelj, podložniki itak za potrebe tržaške garnizije posekali in zvozili v Trst več sto vozov drv. Tudi socerbsiki podložniki sami so se (pritoževali pri kranjskem deželnem glavarju, da je dal gozdni nadzornik černič sekati v njihovih gozdovih, kjer so se za svoje potrebe (preskrbovali z drvmi in gradbenim lesom, čeprav so v redu dobavljali za tržaško' vojaštvo tedensko 12 vo« drv (39). Omenjeni spor med lastniki in podložniki socerbskega, švarceneškega in novi-gradskega gospostva je brez dvoma zanimiv. Navadno so oblasti, ki jim je bilo poverjeno varstvo gozdov, nasprotovale sekanju, da bi preprečile prekomerno izkoriščanje, v item primeru so ugovarjali lastniki oziroma podložniki, ki so gozdove uživali. Razlog spora je bil vsaj deloma v nejasnih lastninskih pravicah; verjetno pa so .bile zaloge lesa v teh gozdovih še zadostne, ker sicer pritisk oiblasti ne bi bill razumljiv. Odpor lastnikov in podložmrkov kaže ne le na obrambo dozdevne ali resnične lastninske pravice, temveč tudi na bojaaen, da bi zaradi sekanja za Trst moglo nastati ipomanjkanje lesa za lastne potrebe. Razpoložljivi viri ne odkrivajo, kakšni so bili takrat gozdovi na .krasu nad Trstom proti Učki, vendar o popolnem iztrebljenju tedaj ni bilo govora. Iz starega opisa gospostva Mocco (Fünfenberg) v Zaveljski dolini, h kateremu so spadali obronki in planota istrskega krasa od Boršta do Jelovice na meji Buzeta v dolžini 3 milj, se vidi, da so bila pobočja v začetku XVIII. stoletja še pokrita z gozdovi. Žirnino za hrastov žir je gospostvo dajalo v zakup za 80 gld., kar dokazuje, da je moralo biti še dosti hrastovja. Preden iso pričeli kras pogozdovati v'drugi polovici prejšnjega stoletja, je gozd izginil, planota je bila podobna kamnitemu morju (40). Istrski gozdovi. V istrskih gozdovih so imeli Benečani neposrednejši vpliv na izkoriščanje gozdov. Del Istre je itak stpadal pod beneško gospostvo ter je postal lesno oskrbovaliišče za Benetke. Največji del svojega hrastovega lesa je morala beneška Istra dobavljati v Benetke za ladjedelništvo in druge potrebe, istočasno jih je morala preskrbovati z drvmi (41). Po gozdnih redih, izdanih v XV. stoletju, je bil ves gradbeni les pridržan za. voj.no mornarico. V nizkih gozdovih je bila v navadi kratka, 8—12-letna obhodnja, v srednjih gozdovih so praviloma gojili drevje za gradbeni la.dijski les. Popolno izsekavanje je bilo prepovedano in paša v gozdovih omejena (42). V XVI. stoletju je bil napravlj^e-n gozdni kataster, dežela je bila razdeljena v gozdne okoliše in nadzorstvo nad gozdovi poverjeno posebnim gozdnim nadzornikom, 'ki so 'Se rekrutirali iz ceha beneških ladijskih tesarjev. Ni verjetno, da bi ti nadzorniki mogli kaj viplivati na izboljšanje gozdov, saj so bili predvsem usmerjeni na izkoriščanje in ne na vzdrževanje gozdov. Številni in strogi predpisi, rki jih je beneški senat izdal za varstvo gozdov, so bili brez dvoma le izraz skrbi za gozdove, ki so 'že propadali i(43). Iz beneških ičasov so se v Istri ohranili nekateri za ladjedelstvo pridržani hrastovi gozdovi, ki fio ostali v državni lasti. Nadzorstvo nad drugimi gozdovi je pozneje popustilo in propadanje se je nadaljevalo. iKo so Benetke v drugi polovici XVIII. stoletja zopet dale napraviti gozdni kataster, so bili gozdovi z ladijskim lesom pridržani za pomorstvo in so ostali pod državnim nadzorstvom, ostali gozdovi ;so bili pre^ puščeni uživalcem (44). Kakšno je tedaj bilo stanje istrskih gozdov, kaže drakonski zakon; gozdni čuvaji so morali ubiti vsako kozo, ki so jo našli v gozdovih (45), Neiposredni vpliv ibenešikega poseganja je mogoče ugotoviti tudi pri gozdovih, v avstrijskem delu Istre. Razdelitev dežele na beneško in avstrijsko gospostvo je dajala zaradi dolge in nedoločene meje povod za razne spore pri izkoriščanju gozdov in pašnikov (46). V gozdnem redu za Istro, Furlanijo in Kteis iz leta 1541 je navedenih več primerov benečajis'kega poseganja v deželnoknežje istrske gozdove, ki so bili že zgoraj omenjeni. Brez dvoma so bili Benečani pomembni izkoriščevalci teh gozdov, dasi ni mogoče trditi, da je bilo to izkoršičanje predvsem samovoljno. Kot interesent ,za les iz istrskih gozdov so tedaj prihajale v poštev v prvi vrsti Benetke, zato so deželni knez oziroma njegovi gozdni organi prepuščali Benečanom izkoriščanje gozdov, če so hoteli imeti od teh gozdov koristi. Iz tega razloga je deželni knez ŠČitil podjetnike, katerim je bilo prepuščeno sekanje v njegovih goadovih. Plavljenje lesa po Raši je povzročilo nekaj šikode, zato so se prizadeti deielani pritoževali in delali težave tngovcem, ki so dali kupljeni les plaviti. V gozdnem redu iz leta 1541 je biJo gozdnemu mojstru naročeno, naj poskrbi, da se vse ovire odpravijo, da ne bi prepodile kupcev. Na krčenje istrskih gozdov in zmanjšanje gozdne površine je v precejšnji meri vplivalo spreminjanje gozda v polje in travnike. Nekaj primerov na ozemlju lupoglavskega gospostva je omenjal gozdni red iz leta 1541. Tudi viri iz druge polovice XVI. stoletja navajajo izsekavanje in ureditev polja v gozdu med Sv. Petrom v Sumi in Žminjem. Gozd je s tem utrpel veliko š;kodo, vladarju so svetovali, naj gozd zaščiti in kmete, tudi tiste, ki so se na zemlji naselili, prežene iz gozdnega območja. Deželni knez pa je imel pomisleke zoper preprost odvzem že obdelane zemlje. Kranjskemu vicedomu je bilo -naročeno, naj poizve pri pazinskem glavarju in lastniku Lupoglava ter zasliši podložnike o mjihovih potrebah in ugovorih. Ugotovile naj bi se njihove dajatve. Vladar je hotel tudi vedeti, v kakšnem času se bi dal vzgojiti zaščiten gozd, kaj in koliko bi se iz gozda dobivalo in kje bi ipodložniki pasli živino, Če bi jim zemljišče odvzeli za gozd. Iz virov se ne vidi, da li je v tej zadevi .prišlo do kakšnih ukrepov (47). Podložniki In gozdovi Gozdni red iz leta 1541 je vseboval nekaj splošnih določb glede izkoriščanja gozdov po podložnikih in glede gozdne paše. Uporaba lesa iz skupnih gozdov za domače potrebe je bila dopuščena, kot je bila že prej v navadi, toda ta pravica Tretji dan je bil ciolofen za rektifikacijo instrumenta in trasiranje predtrasc na Vahti od 794,6 km — ceste Metlika—Novo mesto proti loganiici v nadmorski višini 603,51 m z naklonom 0,6%, Obrazložena je bila tema: Obremenitev gozdnih cest. Četrti dan je prva skupina nadaljevala s predtraso, ki smo jo prejšnji dan začeli meriti, drug:a pa je analizirala obstojeSo cesto od logarnice do velikega skladišča ob potoku Paležu in staro železnico vse do njenega konca nad Pcndirjevko. Peti dan je prva skupina nadaljevala s predtraso od Vahte proti logarnici, druga pa je proučevala teren, po katerem naj poteka bodofa trasa od logarnice čez Glažarjev potok do potoka Vrtače pod Gospodično. Ugotovljena je bila višina skal pri Jelenovem skoku, ki predstavlja težavno točko za vse trase. Sesti dan sta übe skupini začeli polagati podrobno traso po ie izmerjeni predtrasi. Nadalje smo neposredno trasirali cesto, zakoličili s pomočjo ločnega merila, ki ga je oblikoval prof. inž. Ivo (Klemenčič po Heldovi metodi. Sedmi dan je prva skupina nadaljevala z zakoličenjem podrobne Irase, druga pa je merila v horizontalni in vertikalni smeri staro cesto Vahta-logaruica. Namen te meritve je bil ugotoviti velikost vzponov in protivzponov ter širino gozdnega pasu, ki leži med to cesto in med novo predtraso, ki poteka pod njo. Osmi dan je prva skupina nadaljevala s podrobno traso, druga pa jc merila staro železnico od logarnice do Jelenovega skoka. Deveti dan sta obe skupini zakoličili podrobno traso. Nato je ena skupina merila prečne profile. Deseti dan smo zakoličili podrobne trase in merili prečne profile. Popoldne smo v Novem mestu dopolnjevali manuale (izračunavanje središčnih potov in tangentnih dolžin po Saracenu), risali podolžne profile, S'ituacije in prečne profile. Sledil je razgovor o ekonomski utemeljitvi trase. Tečajniki so imeli skupno 766 ur predavanja in vaj. V času tečaja pa so izmerili 22.Ü3 metrov predtrase. 90.5 m podrobne trase, 93 m povprečnih profilov in 9344 m starih železnic in cest. Kljub' obilnemu rednemu delu sta omogočila direktor KGP Novo mesto in šef OUG udeležbo na tečaju razmeroma velikemu številu svojih uslužbencev, Udeležilo se ga je 15 oseb, od tega je bilo 9 stalnih. Tečajniki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem na tečaju, saj se jim je nudila redka priložnost za strokovno izpopolnjevanje. Poleg 8 uslužbencev Okrajne uprave za gozdarstvo je obiskovalo tečaj še C uslužbencev Kmetijskega gozdarskega posestva Novo mesto in 1 uslužbenec Kmetijskega gozdarskega posestva Kočevje. Med udeleženci je bilo S gozdarskih inženirjev; dva uslužbenca sta imela izobrazbo srednje tehniške šole (lesni odsek), 1 udeležcliec je končal gradbeni odsek na srednji tehnični šoli, dva geodetski odsek na isti šoli. eden nižjo gozdarsko ,^olo, eden pa le gozdarski tečaj. Kot je razvidno, je bil program precej obsežen in za razmeroma številno udeležbo skoraj prekratek. Prof. Klemenčič si je prizadeval, da bi udeležencem podal čim več snovi v kratkem času. Ce bi bila skupina manjša (do 6 oseb), bi seveda udeleženci dosegli večjo spretnosti Z gradnjo cest so se doslej krajši čas praktično ukvarjali 4 tovariši; tem je tečaj pomagal do poglobitve oziroma utrditve znanja, za ostale pa je bil prvo praktično delo te vrste. Mnenje vseh udeležencev je, da so na tečaju veliko pridobili. Poleg znanja Jim je namreč tečaj dal tudi pogum za trasiranje; začetek, ki je najtežji, je bil s tem premagan, Jasno je, da bi bili prvi samostojni koraki počasni in še ne povsem zanesljivi, toda solidna podlaga, ki jo je zgradil tečaj, bo udeležencem pri bodočem delu trdna opora, 2e število obiskovalcev tečaja kaže, da niso vsi zaposleni v gradbenih odsekih. Namen tečaja je namreč bil, da približa trasiranje tudi tistim, ki ne delajo neposredno pri gradnjah, kajti z izgradnjo cest so prizadeti tudi gojitelji, taksatorji in eksploatatorji. Izgradnja omrežja zahteva sodelovanje vseh, gozdarskih strokovnjakov in laže bo rešiti transportne probleme, če bodo vsi seznanjeni z načiaom gradnje cest. Poleg tega pa nc smemo pozabiti osebno korist vsakega udeleženca, ki je s tem povefal svoje strokovno znanje in uporabno sposobnost. Dolenjski g-ozdovi imajo v Sloveniji najskromnejšo cestno omrežje, zato so tam naloge v izgradnji cest že zelo velike in je nujno potrebno, da se pripravi za tovrstno delo £ini več strokovnjakov. Prof. Kleraenžiž je z obravnavanim težajem v veliki meri pripomogel Ic odstranitvi enega od tolikokrat imenovanih vzrokov za zaostalost v izgradnji gozdnih cest na Dolenjskem — pomanjkanja strokovnjakov. Upamo, da se bo ta pridobitev uspešno uveljavljala v bodoči izgradnji. Naj poudarim, da se je zdel udeležencem tečajni program zelo posrečeno sestavljen. Predavanja s široko obrazložitvijo problema gozdnega cestnega ožilja, in potem 5c posebej študij Gorjancev, našega velikega dolenjskega gozdnega kompleksa ter praktične vaje z neposrednim trasiranjem tja do pisarniških del, vse to je obiskovalcem tečaja utrdilo in poglobilo strokovno znanje. Ne bi bilo napak, če bi take tečaje organizirali tudi v prihodnjih letih, morda z manjäim Številom udeležencev, da bi letos pridobljeno znanje še bolj razširili. Prof. Klemenčiču smo za trud in požrtvovalnost hvaležni, obenem pa upamo, da bo tak način postdiplomskega študija omogočen tudi za druge stroke gozdarske dejavnosti. Tak študij bo za absolvente vseh gozdarskih šol sila koristen in jim bo v veliki meri nadomestil marsikdaj pomanjkljivo pripravniško prakso, saj se zavedamo, da povsod občutno"primanjkuje gozdarskih strokovnjakov z daljšo prakso, Razveseljivo je dejstvo, da sta tako Okrajna uprava za gozdarstvo in Kmetijsko gozdarsko posestvo Novo mesto pokazala razumevanje za izvedbo takih tečajev, saj je letos pozimi organiziran na območju gozdnega gospodarstva Novo mesto tudi tečaj iz redčenja in čiščenja sestojev, ki ga je vodil inž, V, Beltram. J, P, STROKOVNA EKSKURZIJA GOZDARJEV IZ BRATSKIH REPUBLIK SKOZI SLOVENSKE KMEČKE GOZDOVE Na pobudo Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic FLRJ je prišlo na ogled in pogovor o gospodarjenju v kmečkih gozdovih 10 gozdarskih strokovnajkov iz Srbije, 8 iz Hrvatske, 7 iz Bosne in Hercegovine, 3 iz Makedonije in .3 iz Črne gore, iPot z avtobusotn in stranpot peš v gozdove je vodila iz Zagreba skozi Podsused—Za-prešiče—Duhovite—Gredice—Bizeljsfco—Bistrico ob Sotli v Kumrovac. Tu smo si ogledali rojstni dom maršala Tita in prisluhnili besedi razkazovalke. Pot smo nadaljevali skozi Mestinje do Rogaške Slatine, od tam do Slovenske Bistrice, Maribora in v večerni uri do Lovrenca na Pohorju. Zaradi okvare avtobusa smo morali črtati s programa ogted kmečkih gozdov in izkoriščanja listavcev ob cesti Rogatec—Majšperk. Ognili smo se tudi poti skozi Ptuj. »Gozdarska smola« prvega, dne se nas v naslednjih dneh ni več oprijemala. Naslednje jutro smo v najboljši volji pešačili iz Lovrenca do posestva Lakožičevo, si ogledali vzorne gozdove, ki so pod patronatom Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo LRS in krenili v breg mimo najvišje kmetije J, Svajgcrja do gozdne ceste na Pesek, kjer nas je žc čakal avtobus in popeljal do planinske koče na Pesku. Inž. Koreni je spotoma pojasnjeval, odgovarjal na vprašanja, po kosilu v prijetnem zadružnem hotelu »Jelen« pa smo prisluhnili referatom tovarišev inž. Korenta, inž. Spengla, inž. Cafnika, inž, Pipana in ekn. Seliškarja. Prehitro smo morali naprej, kar z brodom čez Dravo do Radelj, Mute, Dravograda in zopet v večerni uri,v prijazno mestece Slovenj Gradec. Tu sta nas pričakala domača gozdarja tov. Potočnik in inž. Mlinšek. 13, 9. zjutraj smo napolnili najprej pisarno inž. Mlinska, šefa taksacije, ki je podal vrsto zanimivih poroči! o načinu dela, izdelanih elaboratih in evidenci, nato, pa so izletniki nabrali v sosedni pisarni več obrazcev in se zapeljali naprej do Mislinja. Tu so si ogledali kartotečno evidenco o kmečkih gozdovih in nadaljevali pot do Doliča. V rosnem jutru so jo mahnili v kmcfki gozd nad želczniSko postajo ia primerjali gozd v prirodi z ureditvenim elaboratom, Cas beži. Zato smo brž zavozili v Hudo luknjo, brez smole seveda, si privoščili dve minuti oddiha ob Velenjskem jezeru. Zal, nismo mogli slediti odposlancu Uprave za gozdarstvo iz Celja, da bi nas »dvignil na rtoge« breg na ogled kmečkega gozda. Program smo skrčili ter si spotoma iz avtobusa ogledovali pokrajino doline do Gornjega grada, Črnivca in še do Kamnika, kjer smo kosili v »viteSki dvoranici«. AH, že je klicala troblja in odrinili smo do Ljubljane. V pisarni gozdnega gospodarstva so na nosili vkup vse stole, inž. Dimnik nam pa je poročal o ureditvenih delih za kmečke gozdove na območju komun Borovnica, Vrhnika ild. in odgovarjal na Številna vprašanja, Po enoinpolurnem ogledu Ljubljane smo morali naprej do prenočišča, to je na Polževo, kamor so prihiteli tudi inž. Funkl, inž. Oblak in inž. Dimnik. Lep večer hitro mine, spanec se bolj, jutranja ura že kliče zopet v avtobus. Pot je tudi za gozdarja zanimiva: čez Turjak, skozi Velike Lašče, Ortnek, Zlebič. . . Tam je zamahal inž. Kosler svoj stoj in povabil vso družbo v bližnje kmečke gozdove, z ureditvenimi elaborati pod pazduho. Moramo naprej, kar mimo »suhe robe« v Sodražici. na Bloke, skozi Cerknico. Zopet smo črtali v programu zadružno lesno industrijsko podjetje Begunje (referat je podal kar v avtobusu ekn. Seliškar) in hiteli skozi državne gozdove v Postojno. Po kosilu smo se sli hladit v Postojnsko jamo in občudovat stvarnico naravo, potem pa je avtobus spremenil smer potovanja. Namesto v Godovič, Idrijo je brzel do Razdrtega, kjer je inž. dr. Pipan pod Nanosom imel ne vem že več kateri gozdarski govor in zopet smo drseli naprej skozi Vipavo do Ajdovščine, kjer je bila poskušnja vinske kapljice, nato pa ob Soči do Mosta na Soči in v Tolmin prenočevat. Gozdarji so nas čakali v Godiču (inž. Klanjšček. inž. Mikulctif, inž, Papič), inž. Sebenik pa nas je speljal v drugo smer. No, Tolminci niso zamerili, ob nepristnem Tokajcu je potekal lep večer. Zadnji dan »turneje« nam jz pokazala najprej dolina Bače svoje rosno, deviško lice. Mračnejše ima Podbrdo, na prevalih v Selško dolino pa se ti pokaže slovenska deželica s svojimi domačijami kot prelep mozaik. Avtobus pa je drsel v dolino. V ŽelcKnikili nas je bila v pisarni inž. Mlinska »vse črno«, radovedneži smo poslušali, izpraševali in nato zdrsnili malce naprej do zadružnega lesnoindustrijskega obrata v Cešnjici. Pozdravila sta nas predsednik delavskega sveta, namestnik direktorja, upravnik kmetijske zadruge, poročali so domači in tov. Seliškar; ogledali smo si ta zadružni čudež, dobro kosili in brzeli naprej. Pod Dražgošami je opisal tov. Seliškar borbo gorske vasi in njeno pot do obnove, potem pa smo zavili v klance Jelovce. Pred Rovtarico je povzel besedo inž. Pipan. Po programu smo prišli prezgodaj in ni še bilo inž. Deankoviča, domačina. V nadaljevanju poti smo na Bitenjski planini občudovali razgled na Julijce. Karavanke in Zgornjo Savsko dolino. Slika je bila čista in očarljiva. Pot sili v dolino. Pogledali smo še Bohinjsko jezero in kar malo dirkali do Bleda. Pričakoval nas je že pred hotelom »Jelovica« inž. Funkl, ki je 20 minut prepozno poizvedoval za nami v Cešnjici in nas ni dohitel, z Boh. Bistrice pa je krenil kar na Bled. Sledilo je zaključno posvetovanje, na katerem so govorili tovariši inž. Sabovljevič, Funkl, Milanovič, Mehič, Tavša, Sekulič. Draganič, Seiest, Pipan, Osterman in Mikež. Del udeležencev je nadaljeval pol do Lese oziroma Ljubljane, večji del pa je ostal še na Bledu v prisrčni družbi gozdarjev domačinov. Udeleženci so prevozili nad 700 km poti in videli značilnosti naših kmečkih gozdov. Prijetno ganejo urejeni kmečki domovi. V gozdovih pa so pogrešali pomladek in debelejše drevje. Prepričali so se, da posestniki cenijo dobro rastoč gozd in da so taksatorji ustvarili (na primer v Mislinjski dolini) prav dobro sožitje s kmetovalci. Način urejanja je odličen, morda predrag, približno ^/lo enoletnega prirastka. Ali je to preveč? Zanimiva je vloga zadružništva. Raxvoj In najbolj sedanji razgovori in predlogi o ustanovitvi zadružujh gozdnogospodarskih poslovnih zvez z gozdnimi obrati, katere sestavlja po ve£ zadrug. Finančne dajatve (prispevek v gozdni sklad, prometni davek) so v Sloveniji mnogo višje. Pozitivne posledice koriščenja gozdnega sklada v letih 1953—1956 so očitne. Primeri Cešnjica, Begunje in drugi nam potrjujejo, da bi bilo prav iz presežkov pri žaganem lesu in lesnoindustrijskih izdelkih Izločiti sorazmeren del za posebne fonde za dvig gozdarstva, ureditev pašnikov in dvig kmetijstva. Tako naj bi zadrugar bil gospodarsko soudeležen pri končnem vrednotenju lesa. V krajih, kjer daje gozd 70—85% dohodkov kmečkemu gospodarstvu, je to še bolj potrebno. Udeleženci so izrazili mnenje, da je to izvedljivo. Saj smo na najboljši poti k napredku in nimamo takšnih težav kot v drugih republikah. Ponekod ni katastra, tečejo pravde za lastništva, gozdove premočno izkoriščajo, zadruge in njih posestva ne kažejo razumevanja za gojenje gozda itd. Potovanje po Sloveniji, referati na poti in tiskani (od dr. Pipana in ekn. Seliškarja), podoba slovenske pokrajine, ki se je v sončnih dneh tako lepo vtisnila v spomin, naj pomenijo prve korake k skupnemu obravnavanju problematike zasebnih gozdov. Vsi priporočajo postopno ustanavljanje gozdnih zadrug in čim koristnejSe urejanje kmečkih gozdov in gospodarjenje z njimi. —J—,.-, 1 . « . / Anton S e 1 i š k a r I' I PROBLEMI TER ORGANIZACIJA POGOZDOVANJA IN MELIORACIJE KRASA (Nadaljevanje) Pri pogozdovanju nekaterih objektov pa je prišlo do najhujših neuspehov zaradi uničevalnega delovanja ogrca majskega hrošča. V okolici Obrova (na objektih Finada, Račice, Poljane itd.) so pogozdovali in spopolnjevali, toda skoraj brez uspeha, ker so že več let koreninice požrli ogrci majskega lirošča. Na objektu »Fineda« k. o. Hrušica (pri Obrovem) jc bilo n. pr. od 194S do 1954 na površini 24,75 ha posajenih 340.620 sadik črnega, rdečega in zelenega bora ter javora in posejano 374 kg hrastovega želoda. Od vsega tega pa se je ohranilo le par sto sadik v redkih šopih, vmes pa so obsežne rujave gole površine, kjer se je tudi trava in celo robidovje posušilo, ker so jim ogrci požrli korenine. Pod takšno robido je bilo n. pr. v 1 m- tal 48 ogrcev. Na goličavi ni videti, da je bila pogozdovana. Že svoj čas so spoznali uničevalno delo majskega hrošča in so ga v hroščevih letih pobirali. Sedaj pa jc ta način zatiranja zaradi visokih stroškov opuščen. Sekcija za pogozdovanje krasa v II. Bistrici je prva začela zatirati ogrce. V drevesnicah so pred setvijo vso površino zaprašili z »Agrocitom II,« in ga nato z grabljenjem zmešali s prstjo. Pri pogozdovanju pa so v vsaki jamici primešali med prst 2 žlici »Agrocita«, Strup je par mesecev uspešno deloval, pozneje pa ga je dež izpral ter so ogrci požrli korenine sadik, ker so se gozdarji zanašali na garancijo, da strup deluje dve leti. Sedaj pa uničujemo ogrce tako, da pri vsaki sadiki primešamo prsti eno ali dve žlici »Lindana«. Pri tem imamo precej dobre uspehe. Po dveh mesecih so ogrci uničili le 10 do 20% sadik (drugače bi jih uničili najmanj 80%). Opazili smo tudi, da so se ogrci po dveh mesecih prerili skozi prst, ki ji je bil primešan »Lindan«, ter je bil že deloma od dežja izpran. Ogrci so nekje požrli korenine sadik in so pri tem poginili. Sedaj (po dveh mesecih) zopet trosimo okoli sadik »Lindan«, v pričakovanju, da ga bo dež izpral do korenin ter da bomo tako obvarovali vsaj 70% sadik. Naslednje leto. ko bo hrošč rojil, bo potrebno prirediti skupno s kmetijci mehanično zatiranje hrošča. Vse objekte, kjer je veliko majskih hroščev oziroma ogrcev, moramo v letih hroščevega napada pred rojenjem hrošča zaprašiti z »Lindanom« (150 kg na ha). Strup bo uničil hrošče, ko bodo prilezli iz zemlje in prišli v stik s strupom, istočasno pa bo pomoril tudi hrošče, ki bodo prileteli od drugod in hoteli na zastrupljenih tleh odlagati jajčeca. Upamo, da bomo na ta način ohranili naše nasade. Takšno uničevanje majskega hrošča je najcenejše in inajuspešnejše. Opažamo pa, da dela ogrc večjo škodo pri pogozdovanju v jamice, kot pri pogozdovanju 2 drogom. To je povsem razumljivo, ker hrošč odlaga jajčeca najrajši na golih zrahljanih tleh, ki jih pri nasadih, kjer je bilo pogozdovano z drogom, ne najde. Se nekaj o premeni kraških sestojev. Nekatere sekcije z velikim uspehom in malimi stroški izvajajo v bo-rovih sestojih premeno. To velja zlasti za podsetev jelke. Na splošno Delavci gradijo preprost zid, kamenito ogrado, okrog pogo-zdovalnega objekta »Poljane«. (Foto: A. Jerak) se sedaj pretirava s konverzijami. Nekateri gozdarji zagovarjajo premeno vseh borovih nasadov. To pa je docela zgrešeno. Bor, pionir krasa, v prvi generaciji še ni povsod ustvaril pogojev za druge drevesne vrste; izredno dobro se naravno pomlajuje in nam z dobrim tehničnim lesom daje velike gospodarske koristi. iKjer tla še niso prijjravljena za druge drevesne vrste ali pa je bujno razvit borov pomladek, naj bor mirno raste tudi še v svoji drugi generaciji. Na drugi strani pa zopet pretiravajo s pogozdovanjem s črnim Sadike domačega oreha, zasajene v razdalji 1,4X1,4 m na dobrem travniku ob cesti Sežana—Lipica. Primer nesmotrnega dela sežanske sekcije. Iz nasada ne bo postal ne travnik, ne sadovnjak in ne gozd. (FotO: VI. Beltram) borom in ga celo podsajajo