roitnln* plaCana v fotorlnL Ixkaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20'—. RaČun pri poštno -čekovnem zavoöu St. 10.666. Jlova $)oba Cena 2 Din. Kedakcija in upirava: Cdfje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračaj«. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Jtev. 102. Celje, torek 23. decembra 1930. Leto XII. Celjski občinski svet V petek 19. t. m. od 18.20 do 20. se je vršiJa v mestni posvetovalniei zadnja redna seja celjskega občin- skega sveta v tern letu. Zupan dr. Goričan je poročal uvodoina, da so vložili obč. odb. dr. Vrečko in to- variši pred log, naj mestna občina posreduje pri predsedništvu vlado in pri banski upravi v Ljubljani, da bi se čimprej omogočila izvolitev redne uprave Celjske mestne hranil- - nice. ObC. odb. di1. K a lansc je stri- njal s tern, da mora imeti Mestna hranilnica red no upravo, kar je go- tovo v skladu z naziranjem celega občinskega sveta, ki ima po štatutu pravico volili npravni odboi' Mestne hranilniee. Z zakonito osnovanim odlokom je izrekla banska uprava nedavno, da je pred leti o'd obč. sve- ta izvoljeni'in leta 1927. od trgovin- skega niinistrstva razpuščeni uprav- ni odbor zopet npostavljen. Pravice občinskega sveta so bile kršene leta 1927., ko je bila razpuščena uprava zavoda, ki je sedaj zopet vpostavlje- na. Tedaj je po razpustu vodil po'sle gerent pet četrt leta, a nikdo se ni oglasil v obCinskem svetu, ki bi na- stopil proti kršitvi pravic občinske- ga sveta. Sedaj gre Ic za to, ali naj ostanejo Clani 1. 1927. razpuščenega upravnega odbora, ki se naj le do- l>olni, ali pa se naj v eeloti voli nov upravni odbor. Predlagal je, naj ob- čina intervenira v tern smislu, da bi se rešila predstavka sedanjih članov upravnega odbora glede dopolnitve starega oziroma volitve novega upravnega odbora. Po k rat kill pojas- niMh obc\ odb. Posavea Je bi! sprejet prvotni predlog. Finančni odsek (referent ob. odb. dr. Vrečko). Najprej so bile neka- tere zadeve obravnavane v tajni se- ji; — JAD Triglavu se zniža veselič- na taksa za elitni pies, ki bo 10. ja- nuarja 1931- v Celjskem dofmi, od 20 na 10%. — Občina bo dala popraviti kanal pod hišo g. Jakoba šeineta Za kresijo, ki povzroča večkrat poplave kletnih prostorov. Stroški bodo zna- Sali 3000 Din. — Obcina ne bo dala pobeliti vojašnice kralja Aleksandra in napraviti ograje na južni strani vojasnice, ker ni zadevnega kritja v proračunu. — Mestni delavci bodo dobili letos božične nagrade pod isti- mi pogoji kakor lani. Oženjeni de- lavci, ki nimajo nad 1.800 Din place, bodo, dobili po 250 Din, samski pa po 200 Din. Gospodarski odsek (referent obi1, odb. prof. M r a v 1 j a k). Tovarna »Metka«.je prosila za prodajo stavb- nih parcel nied svojo tovarno in to- varno tvrdke Schimmel & Co. pri Sp. Lanovžu. Zeinljižče se proda to- varni Schiniinel & Co., kateri je bilo že prej obljubljeno, po 20 Din m*. V slučaju, da bi se javili interesenti /.a pareele na severni strani tovarne »Metka«, bo ta tovarna pravo'casno obveščena. Obrtni odsek (referent obsi. odb. B o b o v i C n i k). Občinski svet se je izjavil proti krajevni potrebi za av- tobusno koncesijo g. Josipa Dostav- nika v so'Stanju za progo Šoštanj— BraslovCo Polzo!a—Celje. Kulturni in tujsko-prometni odsek (referent obč. odb. V o g I a r). Sreski sanitetni referent in komponist g. dr. Anton Schwab je prosil, da bi se prekrstila Benjamin Ipavčeva ulica v Ulico bratov Ipavcev, s čemer bi prišla i Gustav i Benjamin Ipavic do veljave. Občinski svet je sklenil, da se naj spremeni naziv tako, da se ulica imenuje IpavCeva ulica, ker je nraktičnejši. — Zadeva preskrbe lastnih prostorov za drž. dvorazred- no trgovsko šolo in obnovitve mest- ncga otroškega vrtca je bila odlože- iia, ker je stvar zaenkrat še neizved- ljiva. Mestna elekfrarna in plinarna (re- ferent obč. o'db. Mr. P o s a v e c). Me- stna elektrarna ne bo zaračunala električnega toka, ki je bil porab- ljen- na svečani, proslavi 17. t. m. v Narodnem domu. — Prošnje nekate- rih posestnikov v Gaberju za vpelja- vo vodovoda so bile odklonjcne. — Tvrdki V. Batič v Celju se do'voli vpeljava vodovoda za obratne svrbc z instalacijo vodomera. — Na tovar- niškem kompleksu pri Spod. Lanov- žu bodo [iostavili hidrant s }>ipo za ])itno vodo. Vodoregulacijski odsek (referent obč. odb. ravn. Brinar). Referent je poročal obširno, v kakem štadiju je sedaj vprašanje regulacije Savi- nje in o definitivnem projektu. Me- stna občina bo dala začasno banski upravi na. razpolago znesek do 220 tisoč dinarjev za sondažo terena, ni- velina in pisarniška dela, da s tern pospeši začetek regulačnih del. Finančni referent dr. Vrečko je v svoji »filipiki« ti'dil, da objavlja časopisje pristi-anska poroCila o 6b- Cinskih sejah in da bagatelizira'ne- katei'e obfinske odbornike, tako n. pr. tudi finančnega refei'enta. To pri- liko je j)orabil, da se je zlasti obi'cg- nil ob naš list. Povdarjamo — in to bo mogla potrditi tudi naSa javnost •—, da priobčujemo zlasti referate g. dr. Vrečka obširno in da nikoli ne »pozabimo« navesti njegovega ime- na v svojib poročilih. Odločno pa rnoramo odkloniti, da bi nam g. dr. VreČko predpisoval, kaj in kako naj pifiemo. Ce se nam vsiasih ne zdi po- trebno objavljati stenografskih za- piskov kakib izvajanj v obCinskem svetu, pa jc popolnoma stvar našega žurnalističnega okusa in ocenje- vanJH. ObČ. odb. dr. Hrašovec je pro- sil zupana za pojasnilo, zakaj ni bit občinski svet vprašan, ko je bilo tre- ba določiti deputacijo, ki se je po- klonila predsedniku vlade ob njego- vcni posetu v Ljubljani, in zakaj ni župan poročal o tern v občinskcm svetu. Zahteval je, naj se drugič v sličnih slučajih drugače po'stopa. postopa. Župan je odgovoril, da th bilo več Casa, da bi sklical občinsko sejo in da je imel navodilo, da lah'ko sam določi deputacijo, v kateri sta bila poleg njega še obč. odb. dr. Vrečko in ravn. Brinar. Obč. odb. Mr. Posavec je izjavil, da sta bila spro- jeta od predsednika vlade v Ljublja- ni on in obč. odb. i\v. Voršič le v svoj- stvu predsednika. in podpredsednika razpuščenega upravnega odbora Me- stne hranilnice. Župan je zaključil sejo z božiCnim in novoletnini voAčilom. Rafko Salmic f V sobolo ^J(). t. in. ob :l/«10. dopoldne j(^ umrl v celjski bolnici juvelir gosp. Rafko SalmiC v starosti GO let. Ta vest se je v soboto dopoldne blisko- vito raznesla po mestu in poti'la vsa- kega, ki je poznal nepozabnega ])O- kojnika. Rafko iSalinič je bil rojeu 12. sep- tombra 1870. v Postojni. Že kot otrok je kazal igralski talent. L. 188(). jc pod Borštnikom skupaj z Verovškom posečal dramatsko šolo v Ljubljani in nastopil v starem gledališču pr- vič kot Zid v »Revizorju«. Nato je služil pri artiljeriji v Gradcu. Po po- vratku na Kras se je živahno udej- stvoval pri l'aznili narodnili pevskih in igralskih nastopih. V Celju se jo naselil 1. 189& in si I Prinasamo na trp aeelo praktične in izretf- no pooeni WIMPASSIN6- ženske snežne čevlje popolnoma iz gume, kateri nmm najbolj «rarujejo proti mrazi, mokr«ti in blatu, ker sotesno zaprti in se dajo lahko prati. Zapirajo »e z zaponko na gumb in so obrobljeni z iametom, m wolnena podlega je leinikove barwe. Dobe se v črni, rnjavi» leinikovi in orehowi barvi. Zares dobri in poceni sneini cewlji za dnevng porabo. WIMPASSING ^ Vsi fWimpassing* |^^ gumijasti cewljl B^^^ mosijo na podpla- VIHBm^^ tu gornjoxnamko ¦¦^^fflB^i PALMA kauink d. d. WP'V Zagreb, Post, predal 226 kmalu tu med »Sloyenci pridobil naj- boljše prijateljo. Ze takoj ob priho,- du se je nastanil v Narp4»»m domu. Dejansko je sodeloyal ¦ povsod, kjer je bilo treba ob raznih prireditvah zavračati napadn celjske in tuje na- jete nemškutarske ulice na Slovenre v Celju, Ptuju, SloveiLski Bistrici. Bile so vroče ure, v katerih je odlo- Ceyala mnogokdaj predvsem pest. Kot Sokol je 1. 1908. nosil Lundrovo krsto v Ljubljani. Kjer se je pojavil v društvih, je s svojo požrtvovalno agilnostjo in ainbicijoznostjo ter spi-etnostjo krepil in oživljal deio, množil uspelie. Tako pri Sokolu in Celjskemu pev^kemu društvu. To je vodil v najslavnejših letih in je v njein za Predanom prevzel v režijo drainatske prireditve ter jim Ana\ dati najpomembnejši, najpopularnej- ši znaCaj. Bilo je tedaj treba nacijo- nalno vzgajati slovensko široko celj- sko okolico, da ne podležo v boju z mestuo gospodo. iNaše ljudstvo je v ma sah hodilo' poslušat sloVensko be- sedo v Narodni dorn. Te predstave so bile vscskozi nacijonalne manifesta- cije, ki so mogočno vplivale zlasti na mladino. Svoj prvi uspeli v Celju je žel Salmič v »Revčku Andrejčku« kot Anže. ZJasti so bili popularni moCni njegovi tipi Ježa, Krjavlja, Mozola, Krpana, Divjega lovca. Mi- mo vrste komedij ])a je rezii'al tudi nmoge dranie in v teh nastopal tudi kot traged. V vlogi Mozola je pozne- je kot; gost tudi v Ljubljani dosegel zelo lep uspeb. L. 1910. je potoval v Sofijo na /Jet Junakov in je posetil tudi Beograd in Carigrad. Z Balkana se je vrnil z najlopšimi nadami v bodočnost Juž- nili Slovanov. Neomajen je Salmič šel tudi skozi svetovno vojno, ki mu je končno pri- nesla najveCje zadoSCenje za mnoge težke ure, nagrado za vso napore: piopast. monarbije in ?- njo nemške- ga Celja, ustanovitev Jugoslavije. Tej se je takoj javil na službo v opasnih dneh. Zopet se je vrnil na, oder in je zdaj v Mestnem gledaliSču nastopal v novih in starih vlogah kot ljubljenec široke publike. Nekaj let je predsedoval tudi Ju- goslovanski Matici in je ob koroS- kem in rapallskem dnevu vžigal v sreih lepe nade. Lani je bil odliko- van v. redom sv. Save. Leta 1924. mu je kruta usoda ugra- bila 15-letnega sina Borisa., ki je bil • detlie očetove gledališke umetnostj. Za Rafkom SalmiCem žalujejo nje- gova plemenita življenska diTižica goypa Ana, gospa hčerka Anica ter si nova Rafko in Savo. V pondeljek 22, t, m. popoldne so spremili številni znanci in prijatelji pokojnika iz bolnice do njegovega poslodnjega doma na okoliškem po- kopaljšču. Na vrtu bolnice so zapeli povci žalostinko »Pomladi vse se ve- seli0. röjstni dan. Ugledni jubilant je bil rojen 23. decembra 1870. pri Sv. Tornažu v Slovenskih goricah kot sin kmečkih staršev. Do 19. leta je pomagal doma staršem na pose- stvu, nakar je odšel k vojako'm in .sicer k pijonirskemu polku v Kor- neuburg, kjer je služil tri leta. Po vojafiki dobi je obiskoval v Gradcu Stiri leta obrtno šolo in nastopil ta- koj po ko'ncanih študijah prakso v Gradcu, na Dunaju, v Budimpešti, Zagrebu in Sarajevu. V Celje je pri- šol lota 1903., kjer se je že leta 1900. osamosvojil kot tesarski inojster in stavbenik. Že prvo leto je prevzel te- sarska del a pri dveh šolskih stav- bab. Takoj ob svojem prihodu v Ce- lje je stopil v takratne narodno vr- ste in se je aktivno udeleževal vse- ga nacijonalnega življenja. Leta 1910. se je poročil s hčerko takrat- nega okoliškega župana g. Fazarin- ca na Ostrožnem. Imel je pet otro>k, öd katerih živijo (lanes še tri je. Leta 1923. je zadcla jubilanta kruta uso- da. V enem letu je pobrala nemila smrt ženo in starejšega sina. Ta ne- sreča ga je zelo potrla, a njegovi številni posli niso dopuščali, da bi klonil. S svojo žilavostjo je ustvaril iz majhne obrti na Lavi precejšnje podjetje — lesi^9 trgovino in stavb- no podjetje, znano širom douiovine. Vzlie veliki zaposlitvi je jubilant neunioren delavec na društvenem in javnem polju. V dokaz, kako vse- stransko je njegovo delovanje, naj navedemo le nekaj javnih funkcij. 2e nad osem let je agilen podžupan okoliškc občine celjske, bil je clan bivšega okrajnega zastopa in je poil- predsednik sedanjega cestnega od- bora. Je predsednik Obrtnega dru- štva v Celju, predsednik zadruge »Obrtni dom« v Celju, odbornik Zveze obrtuih ilruštev dravske ba- novine v Celju, Trgovsko-obrtne kre- ditne zadruge v Celju, okrajnega kmetijskega odbora, Clan nadzorstva Celjske posojilnice, odbornik Cer- kveno konkurenčnega odbora in bla- gajnik Obrtno - nadaljevalue sole v Celju. Skoro vsa leta je bil predsed- nik bivše krajevne organizacije SDS za Celje okolico. Je vnet clan Soko- la, Jugoslovcnske matice, Ciril-Mc- todove družbe in skoi'O vseh kultur- nih in gospodarskih društev v Celju. Za svoje neutrudljivo in vsestransko *delovanje je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. G. Vinko Ku- kovec ima še dva brata, eden je od- vetnik in minister v p. v Mariboru, drugi pa doma po'sestnik, ter eno se- stro, ki je trgovka v Mali Nedelji. Jubilantu iskreno želimo, da bi ostal še mnogo let čvrsto ohranjen med nami in se udejstvoval v orga- nizaeijah in korporacijah še dalje z uspehi v prid javnosti. Delovanje CPD Agilno celjsko pevsko društvo je zaključilo svoje 3(). posldvno leto z obCnim zborom, ki se Je vršiL v pc- tek 19. t. m. zvečer v pevski' sobi v Narodnem domu ob lepi udeležbi članstva, Društveni predsednik g. prof. Fink je v svojem govoru ugotovil lep na- predek, ki ga je doscglo1 v iniiuilem poslovnem letu CPD, ki uziva med celjsAum prebivalstvom dovolj pri- •znanja. Starešina celjskih pevcev g. Ivan Likar s-e je prisrčno zahvalil društvu za odlikovanje, ki mu ga je podelilo s tern, da ga je imenovalo za svojega častnega člana. Tajnik g. Misja je porocal in. dr., da šteje društveni zbor 23 pevk in Manufakturna in modna trgovina m UD ANII N A . 9NTH Nil" POMOČ LJUDSTVU II I 11 ll II Pri današnjem pomanjkanjude- a9 II I IIII U narja se Vam nudi prilika da Celje, GospOSka Ulka 2 siprihraniteistega.akokupujete —— blago pri tvrdki Splošno znano nizke cene. a*iw4%*i nnaiiaeip -T _ „ . . ANTON ISKUPlBl Nadvse vazno za zenine . * ,. , trgovina manufaktnrnega in modnega in neveste. biaga 29 pevcev, 194 po'dpornikov, 8 čast- nih članov, 4 ustanovnike in 2 po- krovitelja, skupno 2(50 članov. Števi- lo podpornih članov jo letos znatno naraslo. Nastel je tudi prireditve in druge dogodke, pri katerih je dru- štvo sodelovalo z lepim uspehom. Blagajnlško poročilo g. ravn. S'ka- ze izkazuje 5.535.40 Din gotovine, kar znači velik naprcdek napram lan- skemu letu. Blagajnik se je zahvalil javnosti, ki je podprla društvo s pri- spevki. Po poročilu i-evizorjev je do- bil blagajnik absoluto'rij z zahvalo. Pevovodja g. Šegula je poročal, da je arhiv letos narasel za 2(5 številk v vrednosti 1000 Din. Obisk pevskih vaj je znašal povprečno 60%. Pri volitvi je bil iizvoljen naslednji odbor: predsednik g. prof. Fink, od- borniki gg. Ažuian, Skaza, Misja, ga. Trojeva ter gg. Šegula, Jager in S. So'linc, revizorja sta pg. Zalokar in Oražem. Pri slučajnostih je omenil pevo- vodja g. $egula, da namerava v mar- cu vprizoriti 'kako večje delo z or- kestrom. Pozval je članstvo, naj pri- haja red no k vajam. Prihodnja pev- ska vaja bo v petek 2. jariuarja. Predsednik je z lepimi bodrilnimi besedami zaključil občni zbor, ki je po'kazal, da uživa CPD po vscj pra- vici iskrene simpatije javnosti za idealno kulturno delo. DOMACE VESf I <1 Kraljeve bozicne čestitke vojski. »Vojni list« objavlja naslednjo kra- Ijevo božično cestitko vojski: Nasto- pajoče svete praznike K4?J^Uisovega rojstva čestitam vsem oficirjem, vo- jaškiini uradniko'm, podoficirjem, kaplarjem in redovom di"age mi voj- ske in mornarice z željo, da jih vi- dini vedno file in udane pri vrSenju svojih dolžnosti do svojega vrhovne- ga komandanta in do domovine za njen napredek in srečno bo'docnost. S takimi željami naj bodo vsakomur srečni j)razivüki. — Aleksandeiv« d Božičue počitnice na šolah. Kr. banska uprava dravske banovine ob- javlja: Glede na to, da ,se v zadnjein času češče pojavljajo obolenja učen- cev, je ministrstvo prosvete odredi- lo, da se v tekočem šolskem letu | začne na vseh osnovnih, meščanskih, ] srednjih in strokovnih šolah božični odmor 23. decembra 1930. in traja do 15. januarja 1931. V tem času naj starešine zavodov izvrše desinfekci- jo šolskib prostorov, v kolikor bo' to potrebno. d Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem. Subski-ibentorn Gostilni-) čarske pivovarne d. d. v Laškem bo- do v prihodnjih dneh razposlana na- vodila glede vplaCevanja dclnic. Opozarjajo se, da naj z vplačili ne odlagajo, in talvo omogočijo čim- prejšnje skli(tanje občnega zbora del- ničarjev, za kar je potrebno, da je vplačan najmanj zakonito določeni del kapital a. d Uradni dan Sreskega greniija Irgovcev v Celju .za člane trgovce v gornJGgrajskem srezu bo v tem me- secu zaradi praznikov izjemoma v sredo 24. t. m. in sicer od 9. do 11. dopoldne v Gornjem gradu v poseb- ni sobi gostilne Šarb. — Načelstvo. d Vabilo na naročbo »Gasilca«. Predsedstvo Jugoslovanske gasil- ske zveze v Ljubljani objavlja: Vsem županstvom dravske banovi- ne j(* kraljevska banska uprava s svojo okrožnico II-No. 29.385 z dne 17. septembra t. 1. priporocila naroC- bo strokovnega lista '»Gasilca«, ki ima biti s 1. januarjem 1931. meseč- nik, in je dovolila občinam vnašati vsakoletno naročnino v znesku 30 dinarjev v proračun. Temu povabilu se je odzvala doslej še prav neznat- na množina naročnikoV. Ker se bli- ža odločitev, ali bo mogoče izdajati list »Gasilec.« kot mescčnik, opozar- jamo vsa županstva na to priporoči- lo s prošnjo, naj blagovolijo nai'ociti list zancsljivo do kon('a meseca de- cembra, da bo omogočena s tem do- ločitev naklade za prvo številko. d 31abo vreme? Snežne čevlje je treba. poiskati v mim, naglica se maščuje. Snežni ccvlji se ne smejo samo dobro prilegati, nego morajo biti tudi v skladu s krojem in bar- vo obleke. Sedaj je čas, da si pre- skrbitc dobi-e in cenene Wiinpassing Cevlje. Ne čakajte več. Wimpassing čevlji so vsako zimo hitro razpro'da- ni. Zahtevajte Wimpassing čevlje /, rdeCo zvozdno znamko, znamonjem za prvovi'slno blago. d Pri zastajajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odveCni žclodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobncm počutku, splošni slabosti, utrujenosti odvaja zelo mil a narav- na »Franc Joželova« grenčica v že- lodcu in črevesu nabrane zaostanke prebave in prepi'eci v mnogih sluča- jih, da se ne pojavi vnet je slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega sto- letja so se posluževali »Franc Jožefo- ve« vode pri možeb, ženah in otro- kih z največjim uspehom. »Franc Jc- žefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. d Dunajska vremenska napoved za sredo 24. decembra: Severne A'- pe: Miinogrede jasno in milo vi'emo. Pozneje padavine z naraščanjem temperature na vidiku. Južne Alpe: VeCinoma oblačno, ponekod padavi- ne, milo vreme. Uesel Božič Srečno Hovo ieto želi lQiim< Najnovejše Ditmarjeve petrolejske plinske svetiljke. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: KostanjSek, Celje, L|übga21"ta PRUnURSTNO prekajeno svinjsko meao, kn»anj- rHVUHflJ ¦ 1M%J akc kiobase, domači emendol»ki in la trapistowski si»*v Gavrilovičevo sabmo, sardine, ""STST'^S: ANTON FAZHRINC ¦ CEUE. Vsem cenj. čitateljem in inseren- tom želita vesel in srečen Božič redakcija in uprava. Današnja številka obsega 12 strani in stane 2 Din. Prihodnja, novoletna šlevilka bo izšla v torek 30. t. m. po- popoldne zopet v povečanem obsegu. Voščila in oglase za to številko spre- jemamo do pond&jka 29. t. m. ob 3. popolclne. Današnji številki smo priložili ko- iedarje in poštne položnice za porav- navo naročnine. IzCeljainokoIice c Božičnica revnih otrok na oko- liški osnovni šoli v Celju se jc vrši- la 22. t. m. Sneg je zapadel, pusto in mrzlo je bilo v pondeljek. Premraže- ni otroci so tekli po cestah in ulicah, da čimprej pridejo v šolo. Tiščali so roke v žepih in skrivali ušesa in obraze pod pokončniini ovratniki sukenj. V šolski telovadnici pa je bi- lo lepo in toplo. UCitcljstvo je s po- močjo mnogih dobrotnikov in pri- jateljev naše dece napravilo lepo bo- žičnicd. 250 otrok jc bilo obdarova- nih. Kako željno so pričakovala drobna očesca daril! Spredaj je sta- Io božiCno •drevo, od tal do vrha po- krito s svilenim snegom in ožarjeno z mnogimi lučicami. G. upravitelj Voglar je stopil pred otroke in jim na kratko razložil pomen božičnega praznika. Božje dete je prišlo na svet, da tolaži vse revne in zapušče- ne. Otrokom prineso Božič veselje, ker se otroci obdarujcjd. Tudi vi revni boste danes v šoli obdarova- ni. Sola bi danes rada vse obdarila in jim pomagala. Toda ona tega ne zmoro, preveč je revnih otrok, osre- čiti je mogla le najrevnejše. Nato je še opomnil otroke, naj bodo pridni, in jim želol vesele praznike. Učitelj- stvo je pričelo deliti otrokoin dari- la. Vsak je dobil zavoj in notri, kar je najbolj potreboval, ali ko's obleke, r-evljo, nli gorko peril o, pol eg tega pa so dobili vsi učenci mlečne štruce. Učenec VII. razreda se je s primer- ninvi besedami zahvalil ufriteljstvu in vsem dobrotnikom za darila in voščil vesele praznike in sreCno No- vo leto. G. V. Kovač je naučil mla- dinski zbor prav lepo božično pe- sem, kar je slavnost božičnice Se po- vzdignilo. — K — Crep de Chine od Din 60— naprej Crep saten Crep mongol Crep marocain Crep georgette v največji izbiri in zajamčeno dobri kvaliteti kupite pri tvrdki Miloš Pšeničnik, Celje, Kralja Petra cesta 5 c Božičuica skavtov v Celju za rav- ne dijake in siromašno šolsko mla- dino. V ne-deljo 21. t. in. so je vršila v gimnaziji v Celju dobro obiskana skavtska božičnica, katere se je ude- ležilo nad 700 ljudi, med njimi za- stopniki najvišjih oblasti. Obdaro- vancev z obleko, obutvijo in živili je bilo' nad 150, vrednost daril znaša 10.000 Diiv Vsi trgovci so brez izjeme mndgo darovali, zlasti veletrgovci gg. Stermecki, Rakusch, Stigei-, Zanggcr, veleposestnik g. lvo Cater (milo v vrednosti 1.000 Din), Ljub- ljanska kreditna banka in drugi. V imonu obdai'ovancev izreka Mrko- njičev steg skavtov v Celju vsem do- brosrčnim Celjanoin prisrCno zahva- lo in vošči vsem blagoslovljene bo- zicne sveike. c Lep čin človekoljubnosti. Cin- karna d. d. v Ga.berju je poklonila. celjski in okoliški obcini večjo mno- žino premoga za reveže. V vsaki ob- cini; bo dobilo po 50 najrevnejših rodbin po 500 kg premoga brezplac- no. Razdelitev premoga se vrši 23. in 24. t. in. v cinkarni z izkaznicami občine. Mestna in okoliška občina se v imenu revežev iskreno zahvalju- jeta Cinkarni za lepi dar. Želeti je» da bi tudi druga podjetja posnemala Cinkarno. Štev. 102._____________________________________________ »Nova Doha« 23. XII. 1930.________________________________________________Stran 3. c Tlakovanje Razlagove, Kapucin- ske ulice in Slomškovega trga. Uprava mestne občine razpisuje pr- vo javno pismeno licitacijo za pre- vzem zemeljskih del in priprave pla- numa, za polaganje robnikov in na- pravo drobnega granitnega tlaka z zalivanjem stikov v Razlagovi, Ka- pucinski ulici in na Sloinškovem tr- gu. Licitacija se bo vršila v soboto 31. januarja 1931. na mestnem na- čelstvu v sobi! št 0. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit na uradnih deskah inostnega in sreske- ga načelstva. c Znižanje cen mesa v CGlJu. ()d 20. t. m. daljo so bile določeno v Ce- Iju naslednje cene mesa: teletina 18—20 Din kg (prej 20—22 Din), svi- njina 18 Din, krače in gnjati 24 Din (prej 25—28 Din), cena volovskemu mesu je ostala neizpremenjena in znaša po kakovosti mesa 16—18 in 20 Din. Kravje meso stane 14 do lfi dinarjcv, prekajeno meso pa 23 do 24 dinarjcv kg. Cone živini so na- slednje: pitani voli 9.50 Din kg žive teže, srednji voli 8.50—9. Din, mršavi Voli 7.50—8 Din, teliee 7.50—8 Din, teleta 10—11 Din, zaklaua teleta 13.50—14 Din, zaklani prašiči 14—15 dinarjcv. Banska uprava je ncdavno razveljavila ključ za določanje cen mesa in kruha v Celju. CHEP SÄTEN CHEP GEOHGETE CREP DE CHINE Velika izbira ! Najnižje ccne! Franc Kolbezen, Ceflje ( Na Ljudskem vseučilišču je včc- raj v pondeljck prcdaval režiser Na- rodnega gledališča v Ljubljani prof, g. Osip Šest o razvoju leatra in o bi- stvu gledališkc umetnosti. Na nad- vse zanimiv način je prikazal po Četke teatra v komedijah in trage- dijah starih Grkov in Rimljanov, omenjal vplive krščanske dobc ter je preko pasijonskih iger in pojava Pavlihe prešel k danaänjemu teatru. Dotaknil se je tudi igralčeve oseb- nosti ter njego'veg'a umetniškega ustvarjanja. I/, bistva glcdališke umetnosti je izvajal nujnost njenc- ga obstoja, potrebnega kulturnemu človeštvu. G. predavatelj je žel bur- no zahvalo navzočega občinstva, ki mu je sledilo z najvcčjo pozornostjo. c Zborovanje veterinarjev v Celju. V nedeljo 21. t. m. dopoldne se je vr- šil v Celju rcdni letni občni zbor Ju- goslovenskega vetcrinarskega udru- ženja, sekcije za dravsko banovino, pod predsedstvom podpredsednika g. dr. Vebleta. Po' otvoritvi je preda- val g. prof. dr. Kern, šef drž. bakto- riološkega veterinarskega zavoda v Ljubljani, o zatiranju nalezljivih bolezni med perutnino glede na naj- novejša raziskovanja, banovinski veterinarski inspektor g. Fran Ger- ne pa je govoril o živinoreji in vlogi, ki jo igrajo veterinarji pri izbiri in reji dobrili in na.šim k raj em primcr- ni'h živinskih pasem. Po poročilu podpredsednika g. dr. Vebleta o delu organizacije v prctcklem poslovnein letu je oneni zbor sprejel posebno spomenicu, ki bo predlozena banu g. dr. Marušiču in ki vsebuje naslednje želje in preillogc: 1. da se izpopolni mesto mestiiega tržnega nadzornika v Ljubljani z veterinarjem; 2. da se banovinski veterinarji nameščajo enako kakor bivži deželni veterinar- ji z gotoviin delokrogom in zago'to- vitvijo eksistence ter pravic; 3. da se uredi sodelovanje veterinarjev kot živinorejskih referentov v okra- jih, kjer sedaj to funkcijo vrše iz- ključno samo agronomi; 4. da se za- gotovi nabava mikroskopov in trilii- noskopov na sedežih okrajnih načel- stev iz banovinskih sredstev in da se mikroskopi uporabljajo kot službcni instruments ker si pač vsak veterinar ne more nabaviti lastnega mikrosko- pa. V vsaki banovini je to že storje- no. Ta nabava je izredne važnosti zlasti pri izvozu mesa v inozemstvo; 5. okrajni desinfektorji naj se pri- tegnejo Ludi k l'azkuzevanju objek- tov, okuženih po živinskih kužnih boleznih. Izdatki za to naj se krijejo iz banovinskih sredstev. Po odobrit- vi tajniškega in blagajniškega poro- čila je bil izvoljen dosedanji odbor, le namesto veterinarja g. Kocjana je bil izvoljen veterinar g. De Gleria, Po obširni debatf o raznih stanov- skih in veterinarskih vprašanjih je bil zaključon obfini zbor, ki je trajal pet ur. c Triglavanski pies, ki se bo' vršil 10. januarja v Celjskem doimi, bo najelitnejša plesna prireditev v se- zoni. »S viral, bo znani Jonny jazz iz Ljubljane. Dekoraeije bodo v stilizi- ranih društvenih bai-vah »Triglava«. c Ruske pravljice. V založbi in ti- sku Zvezne tiskarne v Celju je i'zsla ravnokar 72 strani obsegajoča knji- ga A. N. Afanasjeva »Ruske prav- ljice« v prcvodu prof. .1. Orožna. Knjiga je zelo primerna kot božično darilo za mladino. Stane samo 10 dinarjev in se dobi v Zvezni tiskar- ni in v vseh celjskih in diugih knji- garnah. Knjigo toplo priporočamo. Blago za smučapske obleke nogavice, dokoleniee, volneno perilo, na- hrbtnike dobite najcencje pri Franc Kolbezen» Celjo c Strelski večer. Vsled praznika se vrši ta teden strelski večer Strelske družine v Celju v soboto 27. t. m. ob 8. zvečer na kegljiSČu v Celjskem domu. c Plesna sola trgovskih nameščen- cev naznanja, da bo redna plesna vaja v soboto 27. t. m. c Čajanko priredi plesna sola tr- govskih nameščencev due 5. januar- ja v mal.i dvorani »Celjskega doma«. Svira »Merkur« iz Ljubljane. cPlesni venček plesne sole trgov- skih nameščencev bo 31. januarja v veliki dvorani Celjskega doma. Or- kester >Merkurja« je že naročen, , ,o , i ,o,n *vo eater, CELJE, due 19. decembra 1930. vele,rgoVecvBežlgradupriCeliu Staia 4 ____________________»Nova Poba« 23. XII. 193«.______________________________________________6tev. 102. IfllTCUII EIiE " PmmÄtbl™a „vlllüliH lulu cr;"m':s^. #/ od5 1 naprej 1 ä Din S-— PPF1P TImm!««*!* 4mm P P° potrebi dostavim tudi na doni in GELjE, Decliov try o se vmno x0™*«*« ^_ ^m «m _m ^_ ^_ ^k •* — •• ^k ^k ^k ^k ^m ^m ^m ^m ^m ^m hi mm ¦» iM mM «* ^H ^H na MB MM ^ Ma iMBi^Bi .^ *¦ aai ¦¦ ¦« !¦¦ aai MB u ^ fH ^ ^ ^ bm bh mb •« »• _a ^m Dopisi Sv. Jurij ob juž. žel. V uedeljo 14. t. m. se je vrSil v osnovni soli obcni zbor podiužnice sadjarskega dru- štva. Prcil prehoilom na tlnevni rod je predaval gosp. M. Levstik iz Celja o sadnem iznoru za celjski srez. Po- vdarjal je vHikaiiski. poinen sadjar- stva v narodno-gospodarskem in so- cijalnein ozirn. Kind, ki bi imel do- ma dovolj dobro sadne pijače, lie bi po gostilnah zapravljal denarja in v družini bi izostal marsikateri pre- pir. Njegovein.il pmlavanju, ki je trajalo dve uri, so navzoči sadjarji ¦sledili z viduim zaninianjem. Iz po- ročila posameznih fuiikcijonarjev je posncti, da iiua podružnica 71 čla- nov, da razpolaga z gotovino nad 400 dinarjev in da ima lasten sadni škropilnik, ki ga uporabljajo elani. Pri volitvah je bil izvoljen stari od- boj' z gosp. A. Sivko na C;elu. Konjice. Hojsini ri trgov- (ih, ki so člani Sokola. Društvo bo tudi objavi'lo imenik teli članov- tr- govcev. x Ali je to mogoče? Dvanajst lei po prevratn se najde kljub vsem predpisom o službenem jeziku v Ce- lju tvrdka, ki izdaja blagajniške li- ste s sledecio vsebino: »Manufaktur, Wirk, Kur/, u. Modewai'engeschäft F ranz U )¦ c h , C I L L I, Graze r- strasse 13.« Ali naj to izzivanje mirno prenašanio? Zakaj pa ne? Saj nas ne razburja niti: to, da par briv- skih mojstrov prav izzivalnö nosi ki'oje po modi ä la »Heimwehr«, pa vendar naše dame ravno te mojstre prav rade obiskujejo. Manjka nam nacijonalnega ponosa, pa naj se šc tako ;trkamo na sldvenska prsa. - So- kolsko1 društvo Celje. Gospodarstvo g Nj. Vel. kralj — pokroviielj ljub- ljanskega velesejma. Nj. Vol. kralj je blagovolil prevzeli pqkroviteljstvo XI. mednarodnega vzorčnega vele- sejma, ki se bo vršil v Ljubljani od 30. ma.ja do 8. junija 1931. g XI. dražba kož divjadi bo 2(d. ja- nua?'ja 1931. na velesejmu v Ljublja- ni. Kdor hoče svoj plen ugodno pro- dati, naj pošlje kože čimpreje na »Divjo kožo«, Ljubljana, velesejem, kjer se do'be tudi vsa pojasnila brez- plačno. Pohištvo 10 komadov, popolnoma novo, se proda po ugodni ceni. Naslov v upr. Radio-aparat (3 žarnice) in pisalna miza amerik sistema, vse kakor novo, se odda po nizki ceni. Naslov v upravi lista. Sfanovanje soba in kuhinja, se odda s 15. jan. 1930. Ev. tudi dve posamezni sobi. Tekavc, St. 124 pod hribotn sv. Jožefa. Nočnega čuvaja sprejme in želi pismene ponudbe Majdič, Sp. Hudinja pri Celju. leistrukcije nudi dijak višješolec. Najraje v rod- bini, kjer bi tudi stanova!. Naslov v upravi. Restavraterji, pozor! Prodam prvovrsten elektr. pianino in sploh gostilniški in hotelski inventar radi opustitve obrata. Hotel «Solnce«, Roga§ka Slatina. Pisalrai stroji znamke ^UltdCrWOOd'* se dobe pri Anionu Lečniku, Celje, Glavni trg. Prodaja tudi na 0 broke. p-W Oglašujfei -p« Dve kravi montafonskl se prodata vsled pomanj- kanju krme. Ena sveže molzna z 20 1 mleka dnevno, ena močno breja, mala viničarska krava. Grajščina Novi klošter pri St. Petru v Savinjski dol. Kodije, avtomobili bencinski bareli, vreče, papirnate vre- čice, jermeni, transmisijski deli, tele- foni raznovrstni, vse v dobrem stanju ugodno naprodaj. Vprašati upravo lista pod »Celje St. 944.« Najokusnejša božična darila so bonboni znamke Schmidt v luksuznih škatljicah in elegantnih ka- setah. Vsako blago v originalnem j omotu nosi ime Viktor Schmidt & Söhne, Wien. -, - -..........-¦-¦ - •_ J» ^/T^ 1111 if I Pf] I Bff^H tIi* <^Hfli5iiSiiliiiLAkMBi JW 1 f fT'ni &^^RfvT3fi?wffiSSC^33 Zdravstveni dorn v Celju i5če za šolsko kuhinjo spretno, veščo in popolnoma samostojno kuharico. Reflektantinje naj se javijo v upravi zavoda od 8—9. dop. ! Gospodinje I SENZACIJA jc naš svillozktti, plemeniti i JAMAJKA RUM i ki VaL Caj polni, če mu ga samo ! malo dodate. S svojim vonjem, J lebdečitri okoli Vašega samovarja, i Vam pridobiva zahvalnost VaSih J gostov. Po prvem poskusu boste za vedno ostali naJ odjema'ec! Ampak tudi naša 5LIVOVKA dela naSi dornačinarodnipijači vsočast. T\fCIT8f t? fi\%XT% BRINJEVEC illCtlL & \j\)mr. izdelan iz finih toskanskih jagod, Vas CELIE ¦MHH^HM_ bo kot ljubitelja tiavduSeval. vi^iijt. ¦——¦g— BRANDY NAŠECENE naSc proizvodnjo nadomeSCa dober smo odredil. prunenio fraucoski konjak s svojo krepilno to- slablll) 9°^°^^}'" . ylino pri potovanju in ziraskem sportu. razraeram, oa bi Vi kljub ___ ' ternu uzivali pnjetne L I K L K J I trenutke. Naše cene vseh vrst si bodo pridobili priznanje najdete v izložbilekarne celo razvajenih poznavalcev. g. Mr. Ph. Fcdorja GradiSnika. Zahvala. Ob smrti našega plemenitega soproga in očeta Raska Salmiča sta nam bila v utehp sočutje in ljubezen brezbrojnih prijateljev, ki jim izrekamo | tem potom toplo zahvalo. Hvala vscm spremljevalccm v žalnem sprevodu, daro- I valcem cvetja in vencev, predvsem čč. duhovščini, g. sreskemu načelniku dr. Hubadu, mcstnemu načelniku g. dr. Goričanu, g. komandantu 39. pp. polkovniku | Kosticu, predsedniku upravnega sodišča g. dr. Vrtačniku, predsedniku okrožnega sodišča g. dr. Vidoviču, pcvskemu zboru za ganljivi žalostinki, gg, dr Bavdeku, upravitclju Prekoršku, prof. Mravljaku za pretresljivo slovo ob grobu kakor tudi vsem odposlanstvom narodnih in kulturnih društev ter njegovim lovskim tovarišem \ j za tople, zadnje pozdrave. . j I Osobita naša hvala gre g. dr. Jožetu Flajsu in č. sestram usmiljenkam, ki | so s požrtvovalno nego blagopokojniku lajšali njegovo trpljenje. Vsem iskrena hvala! Žeiujoca vdova A ica Salmic in otrcct. Štev. 102._________________________________________________»Nova Doha« 23. XII. 1930.________________________________Stran 5. F. K.: Božična pesem Dal božje Dete nam je paradiž, iz jaslic milo sije mu obraz, kot da ne ve, kaj mu prinese Čas — trpljenje in nazadnje težki križ. Nocoj oziramo so zopet vanj, v usmiljenje, dobroto, mir, raddst, da pojdemo poživljeni v bridkost in v vse, kar jutri nam nakloni dan. Saj svet je križal tudi Dete to. A mirno v jaslicah leži nocoj, nad njim je razprostrt nebeški soj in glorijo mu angeli pojo. FRAN JO ROŠ: Božična zgodba Po dolgih letih sem lani na večer pred Božičem srečal starega znanca Jakoba Troho. Nisem ga bil spoznal v prvem hipu, doklcr ga nista izdala njegov tilii, mehki smehljaj in rali- Fa, nežna beseda. Seveda je bil v lice dokaj izpremenjen, toda sicer je bil Se stari sentimentalni idealist, če- prav je bil šel skozi trda leta vojne in borbe za kruh in srečo. Nisem se začudil, ko je predlagaii, da kreneva v krčmo pri Zlatem je- lenu, kjer so .se nekoč shajali ätu- dentje v skriti sobi, nizki, dolgi in ozki. Skoro prav taka je bila soba še zdaj, le da je samovala pusta in mrzla. Mize niso bile belo pregrnje- ne in vsaka beseda je odmevala tuje in negotovo v praznoti. No, Jakoba Trohe vse to ni begalo. Sicer se je Cudila natakarica, da hočeva sedeti prav v tej nezakurjeni sobi, toda vaeeno nama je prinesla steklenico vina. In sva se pogovarjala oba v zimskih suknjah s klobukoma na glavah. Moj prijatelj pa je kakor iz dišeče cigarete srkal spomine in jih obujal z mehkimi besedami. — Saj Še veä, prav v tej sobi smo j pred petnajstimi leti v literarnem | krožku Čitali svoje prve pesmi. Prav tedaj sem oboževal Estero, visoko, bledo, skrivnostno, ki mi je prva ra- nila srce. 0, tiste pesmi! Kako so bi- le rahlo stkane in nežno mlade, ko- H'ko sem trpel ob njih! In Estera! Ponosna nemška gospodična, ki je sanjavi slovenski kmečki student, okoren in boječ, v pesmih opeval njeno hladno lepoto in svojo neusli- äano ljubezen. — Stanoval sem tedaj v globoki ulici pri Lini. Obiskal sem jo danes zjutraj, saj je toliko let že nisem vi- del. Vsa je osivela in oslabela. Spo- znala me je in me je bila vesela. Tu- di tista večno poltemna izba z ok- nom na obzidano dvorišče je so prav taka, kot je bila. Vse staro, očrnelo pohižtvo je še tarn, stoli, mize, troje postelj. Troje študentov se je baš od- pravljalo na počitnice, ko sem vsto- pil. Plahi, revni, bledi. Kakor smo bili mi nekoč. Lini sem dal nekaj di- narjev v priboljšek za praznike in so jo solze zalile. Tožila je, da sem cdini, ki je nisem pozabil. Pomisli, koliko študentov je stanovalo pri njej v štiridesetih letih! Danes so advokati, zdravniki in kaj še vse! Janez Kadunec je bil celo poslanec, pamisli! — Lina bo nocoj praznovala sveti vočer. Vseh študentov se spomni no- «oj in solzna zadremlje pb peči. Opolnoči pojde v cerkev. V novem letu pa zopet v staro dolo in skrb, ko se študentje vrnejo. Danes pa bodo prazne tri študentovske postelje, ozke, začrnele, črvive. Koliko jih je «palo tarn, ki so danes gospodje z ve- iiko besedo in dobrim položajem. Li- oq pa je ostala revna kakor je bila. Pocttka ne bo imela, dokler ne poj- tf* f grob. — Ker ravno obujava spomine, pa «aj ti povem do konca zgodbo o ! Esteri, božično zgodbo. Saj je prav ! nocoj petnajst let, kar se je dogodila. i Jubilej! V jutru tistega dne pred Bo- žičem sem oddal pismo, v katerem sem Esteri želel najprijetnejše praz- nike in ji rahlo razodel svojo ljube- zen. Temu svojemu prvemu pismu njej sem priložil troje sonetov, po- svečenih oboževanki. Še danes se ču- dim svoji veliki drznosti. Hotel sem se pač osvoboditi negotovosti, ki me je preveč težila. Koliko sem pretre- petal za svojo usodo, ki je bila zdaj izročena, njenim rokam. Zdelo se mi je, da raora ugasniti solnce, ako me odbije. Ves dan nisem okusil jedi in Lina je bila vsa v strahu, da sem bolan in kako pojdom zdaj domov na počitnice. Posili je hotela, da le- žem v posteljo. Zunaj pa je pomalem snežilo ves dan. In sem dočakal. Po- poldne sem prejel vsa svoja pisanja vrnjena, odprta. O, neusmiljena, ne- dosegljiva Estera! Okoli mene in pod nogami se je podiral svet! Za- delo me je težko in prav skozi srce! V prvem hipu sem hotel končati svoje ubogo življenje, potem pa sem I kakor nevede krenii na ulico, v park in hrib. V mrazu in snegu sem se nckam oprostil dušeče more, vendar nisem mogel zbrati svojih misli, da bi se odločil na pot domov in na počitnice. Zvečer sem taval po mest- nih ulicah. Ce bi jo srečal, sem mi- slil. Saj morda mi je bilo pismo vr- njeno po pomoti, morda pa je pisa- nje prestregel kdo drugi. Morda mi prijazno pogleda v oči, kakor da ni sama kriva vsega. Saj mora vedeti, koliko trpim zaradi nje, sem mislil. No, in srečal sem njenega brata, vi- sokošolca. Z robato besedo me je ustavil. Ko sem mu priznal, da sem Jakob Troha, mi je zagrozil, da me pretepe in ovadi na gimnaziji, če bi še kedaj nadlegoval njegovo sestro. Tako sem bil končno na jasnem in iztreznjen. Prav semkaj sem se nato napotil in izpil nekaj kozarcev vina. — Odleglo mi je. V lepši luči mi je zopet zasijalo življenje. Cutil sem nove sile in domislil sem se, da bi o Božiču moral biti doma, kjer me priCakujcjo. Vsa topla božična po- ezija je tarn. Tudi nesrečni dogodek z Estero me je tiral iz mesta. In sem se spomnil domačih ljudi in tudi so- sedove Anice, lepe in vesele, ki me je o počitnicah pozdravila vselej s smehljajočimi se teninimi očmi. Na vse to sem bil že skoro pozabil v svoji veliki, neuslišani ljubezni. Zdaj pa mi je misel na vse to obudila krepko hrepenenje, da vidim doma- či kraj, svoje ljudi in njo, Anico. — VeCerni vlak je bil že odpeljal. V stanovanju sem oblekel praznično obleko, želel sem Lini srecen Božič in sem krenii peg po široki cesti. Ni bila lahka pot skozi sneg in noč, a)i vendar sem hodil veselo tri ure. Ves čas sem se zabaval z lepimi mislimi, koval načrte in sklepe, kako se za vselej otresem neplodnih sanj in pričnem novo življenje. Seveda je sredi tega življenja stala Anica, nje- ne oči so ine vabile Tanj. Dospel sem domov dobro uro pred mašo polnoč- nico. Domači so me že davno priča- kovuli in so menili, da sem zamudil vlali. Kmalu smo se odpravili. Noč se je bila medtem zjasnila, belo so v mesečini blestela zasnežena polja. Sosedovi so se nam pridružili in Anica je bila med njimi, krepka, le- pa in prijazna. Kakor nov dan je za- sijala nad mojim življenjem. Nekaj korakov sva zaostala za drugimi in mi je zašepetala: — Malokdaj prides domov. Kajne, da se name nikoli ne spomniš v me- stu? In zdelo se mi je celo, da so vlaŽne njene tenine oči. Neizmerno toplo mi je bilo v sreu in sam nisem vedel, kako se je dogodilo, da sva se na ovinku v gozdu poljubila. In da- nes, glej, je petnajstletnica vsega tega. Trčila sva in napila spominom. — No, in ti bi rad vedel, kako je bilo še potem? V vojno so' me vrgli, dovolj je bilo tarn krivičnega gor ja. Vrnil sem se in nastopil službo pri železnici. Ves čas sem bil v Bosni in sem se oženil prav s to Anico. Da, ž njo, pred osmimi leti. Saj je nikoli nisem mogel pozabiti, čeprav ni lepo ravnala z menoj. Ilčerko mi je ro- dila, ki je tudi Anica. Po dveh letih zakona pa me je zapustila. Odvcdel mi jo je neki lesni trgovec in je od- tlej nisem videl več. Hčer mi je pu- slila, samo ta mi je bila v uteho. Zrasla je že, v solo hodi in po ma- mici rada vpraäuje. Toda mnogo sem trpel zaradi nje, ki je tako1 poplača- la mojo veliko ljubezen. Pa tudi ona je doživljala težka leta, mnogo je tr- pela, tako so pravili. Tisti trgovec se je je kmalu naveličal in ubožica se je morala s šivanjem preživljati. Pred nekaj meseci pa se je vrnila v domači kraj in zdaj je tarn. Toda jaz je nisem mogel pozabiti in je nikoli ne bom. Nedavno sem ji pisal lepo pismo in odgovorila mi je nanj, ona, Auica. In kako lepo mi je pisala! Da je zelo nesrečna in žalostna, da je krivično in nehvaležno ravnala z menoj in se kesa. Ako bi ji mogel odpustiti, da bi mi bila dobra žena, do smrti zvesta. Le po'glej to njeno pišmo, gotovo je v solzah pisano! In tako sem si izprosil za Božič pet dni dopusta. Hčerke nisem vzel s seboj, a moral sem ji obljubiti, da se vrnem z mamico. Doma pa se je izza vojne mnogokaj bilo izpremc- nilo. Tudi oče mi je umrl, brat se iz vojne ni vrnil, njegova žena pa se je poročila vdrugič. Moj dorn je v tujih rokah. Ali jaz po'jdem v domačo vas, da zopet vidim svojo Anico, nikdar pozabljeno. Prav nocoj na sveti ve- čer pojdem kakor pred petnajstimi leti. Zvečer se napotim peš po veliki cesti, ves poln lepega pričakovanja in h'repenenja. Zdi se mi, da iznova doživim tisti nepo'zabljeni sveti ve- čer, izza katerega poteče nocoj pet- najst let. Ah, Anica! 2 njo pojdom k polnočnici kakor tedaj, in tarn na ovinku v gozdu se poljubiva. In po- tern stopiva v cerkev, polno luči, ka- dila in petja. In mir bo ljudem na zemlji, ki sö dobre volje. Tako mi- slim, da se nocoj prične zame novo, srečnejše življenje. Smehljal se je blaženo, tudi oči so se mu bile zamaknile v daljavo, v spomine in v bodoče dni. O, dobra duša Jakob Troha! Potem sva stopila na cesto. — Glej, je dejal, zjasnilo' se je, me- sec je vzšel. Prav taka noč bo nocoj, kot je bila ta'krat. Napotim se prav tako in vem, da ne doživim nobene- ga razoCaranja več. Ali ni bilo trp- ljenja dovolj? Poslovila sva se in sem mu želel prijetne praznike in mnogo sreče. Potem je odšel s tihimi koraki in sem par hipov zrl za njim. O, dobri prijatelj, srečen v svojih sanjah! Vselej je bila varana tvoja dobrota. Da bi vsaj zdaj ne bila! Malo zahte- vaä, naj ti življenje vsaj tega ne od- reče! Cez leto dni pa sem danes prejel njegovo karto z božičnimi pozdrarvi in dostavkom: — Pozdravljata Te tudi žena Ani- ca in hčerka, ki bom ž njima leto^ praznoval Božič v mirni sreči tft toplih spominih. No, vso sročo tebi, ubogi JakoJi Troha! In blagoslovljene praznike? DR. FR. MIÖIC: V snegu in ledu zapadnesra Pohoria Počasi, skoro leno in nekam neza- dovoljno, rekel bi na prvi pogled, se valijo mrzli, ledeni valovi Drave, dr- veče iz dežele Koroške, skozi ozko in tesno odmerjeno strugo, ki jo ob- robljajo na južni strani široke noge in obširna stopala zasneženega Po- horja, na severnem bregu pa srebr- nosvetli, dragoceni čeveljčki obmej- nega in zato samozavestno-ponosne- ga našega Kozjaka. Pa to se izletni- ku, ki je, bodisi na smučeh, bodisi po železnici, izpostavljeni nevarnim plazovom in snežnim zametom, do- spel na postajo Ribnica—Brezno, na prvi mah samo tako zdi. Koroška Drava, ledena, zmrzla, vsa in vsa s snežnim peskom pomeäana, ljubi nad vse zimsko, štajersko Pohorje in se očitno, če jo opazujeä delj časa, kar loCiti ne more od njega. Sedaj se poslavlja od Pohorja, potem zopet od Kozjaka; sedaj podaja v slovo svojo roko sv. Lovrencu, potem zo- pet sv Urbanu; sedaj boža in po- ljublja sv. Antona in sv. Primoža, potem zopet objema vse svetnike in svetnice, ki vsi, zaviti v tople, bele zimske plašče, bahato gledajo z belih hribčkov in holmov mladega Koz- jaškega gorovja. Vse tajnosti in skrivnosti pristne koroške duše nosi v svojem sreu skrite s seboj; zato je njeno slovo od te krasne zimske po- krajine tako težko, da se, odhajajoC, vedno in vodno v ledenih, pa vendar toplih pogledih, Svigajočih kvišku ob skalah in čereh, ozira z ledenimi solzami na svojih rdeče-svežih licih, nazaj na ono pohorsko zimo, ki je ne bo videla nikoli Tec. To je v Dravski dolini pri kolo- dvoru, ki se imenuje Brezno—Rib- nica. Je že res, da se vidijo tu pa tarn tudi osamljene, zapuščene bre- ze, ki jih teža debelih sneženih pla- sti tlači k tlom, da poljubljajo s svo- jimi snežnimi vršički ledena in trda tla zmrzlega dravskega obrežja. Očitno blizu Ribnice na Pohorju, 75& metrov visoke, tudi rib ne manjka v mladeniško razposajeni pohorski reki Vclki, ki kaže v globoko razje- deni, s snegom in ledom obzidani debri tujcu pot k Ribnici. Ce se ob zasncženi. progi dr. Lenarčičeve že- leznice in zmrzujoče, a vedno glasne Velke poganjaš v strjenem snegu na smučeh od žage do žage, od mlin« do mlina, dokler ne dospeä v Lehen, do snežnobelega Grobelnika, te veno- mer pozdravljajo veseli, sedaj sredi hude zime krasno pisani, razkošni povodni kosi; pa tudi gorske, rume- no pastiričice, ki tik ob deročih, le- denomrzlih valovih na ledu, ki po- kriva potok skoro docela, žde, čep« in prežijo na svoj sladki plen, na rdeče-pikaste postrvi in še mnoge druge slastne ribice, ali pa se za z&- bavo kopljejo in potapljajo v svojih zimskih kopališčih v Vclkinih tol- munih. Ce dospeä skozi Lehen in skozi pohorsko, s snegom pobeljeno gor- sko idilo Velkar in Solarjevo do tja, kjer se pokažejo v zimskem solncu se lesketajoče sive brade Velike 1b Male kope, Višavja in Jezerskegft vrha, vse napravljene iz samega snega in ledu, te spelje z izhojen* praTe poti mična cerkvica, etoječ* Strau 0. _______________________________________»Nova Doba« 23. XII. 1930. štev. 102. na oblem zasneženem holmu, sv. Le- nart, prijatelj pohorskih voznikov in drvarjev in v novejšem času go- tovo ludi zaščitnik številnih pohor- skih zimskih izletnikov, smnčarjev in sankačev. Ves v ledu in snegu ii prismio in veselo poda svojo roko v pozdrav, da ne mores, (ia se ne bi vsaj za tre- nutek ustavil pri njem, si ogledal za njegovim oltarjem čudno podkev iz turških časov in pogledal malo tudi na zasneženo pokopališče, ki je vse njegova last in kjer počivajo bivši pohorski Ribničani in Ribničankc v grobovih, zaznamovanih in okraše- riih s tako bogatimi in krasnimi spomeniki, da takih vsa Slovenija nikjer drugod v tfako izbranem oku- su in sijaju na deželi nika'kor ne zmore. Srebrni sneg in led, pohorski, črno-bleščeči se mramor, vmes pa udarci toplo čutečega pohorskega srea: vse to je tu v krasni zimski pokrajini zlito v eno sarao mogočno bučečo simfonijo, polno najlepše harmonije. S tega zimskega počivališča po- božnih pohorskih Ribničanov je sa- mo še četrt ure, ki bije mi mo snežno bele žive meje, skozi drevored in mimo križevega pota v vas Ribnico na Pohorju. To je skupina, ki jo jo neznana umetnikova roka stvarnikova nasli- kala vkljub hudemu mrazu, snegu in ledu na svetlo, belo hrbtišče, ki veže glavni pohorski greben z vzpo- redno raztezajočo se Orlico; to je družina, velika, obširna in številna, v kat'eri vlada morebitl baš zavoljo hude zime, debelega snega in trdega ledu tako velika medsebojna Ijube- zen, da se vse tišči okoli ene točke, da vse sili samo k onemu središču, k beli zasneženi eerkvici, kjer je tu- di sedaj, sredi hude zime v sreih vseh toplo, da se zlasti v zimskih praznikih kar gnete množica pobož- nega pohorskega ljudstva; množica ljudi, ki prihajajo semkaj; ne'kateri s krivci od ruševca za klobukom, drugi pa zaviti v težke raSevinaste kožuhe; nekatere bihke in lahko- krile, drugo zopet po nepozabni dra- gi šegi m navadi dostojansUveno oblečene, z visokih višav, s samotno nad 1000 m visoko ležečih kmetij, ki žde, s snegom in ledom pokrite in obdane, od zimskega solnca in tople domače ljubezni ogrete, sredi pohor- skih gozdov, tik pred najvišjimi gor- skimi vršaci in njihovimi snežnimi zameti.'Prihajajo Hribrniki, Kupni- ki, Pisniki, Kralji in Samci, pa še mnogi drugi, vsi veseli, zdravi in orjaveli, kakor da bi jih bilo opeklo južno dalmatinsko solnce. Cerkev, ljudska ali državna osnov- na Sola, tri gostilne, dve trgovini, le- pa občinska hiša i'n riekaj čednim vilam podobnih his, vsaka posamez- na in vse v celoti obdane od vestno negovanih vrtov, sadonosnikov, njiv, travnikov in pašnikov, v večji dalja- vi pa od bukovih, borovih, smreko- vih in jelovili gozdov, povsod na vsa- keni mest'u vasi, posebno pa nad vasjo, kjer ječi star oreh pod neiz- merno težo svoje snežene zimskc obi eke, z obsežnim in kristalno či- stini razgledom na krasni pohorski in kozjaški zimski svet.; vse polno svežega, visokogorskega zraka, pol- no toplcga zimskega solnca, polno prijetne svetlobe na jasnem, odprtem brdu, polno melodijozno žuborečih voda: to je po zimi, v snegu in ledu Ribnica na Pohorju. Ne le solnce, kojega žarki, lomec" se ob obronkih glavnega pohorskega grebena, prihajajo čez Višavje in obe Kopi v svetlih rdečih in vijolet- nih pramenih, semkaj, izhajajoč iz vclike, tako mirne solnCne plošče, da ji lahko gledaš v oCi; tudi luna, ki dela velikanske sence in teme pohor- skih vršacev na srebrno svetli zim- ski odeji cele pokrajine; oba, solnce in luna, zdruzujel'a v svojih mirnih in stalnih pohodih preko pohorskih grebenov, hrbtov in vrhov toliko kra- sote, milobe, toliko tajnih in skritih občutkov, da se popotnik, prišedši v sneg in led pohorske Ribnice, komaj zaveda, kdaj ga objame prijetno spa- nje in sanje. Spodaj v gozdu pod Sv. Lenartom nekje se oglaša ponočna ptica, kakor da bi jo bilo strah nočne samote; višje gori, blizu idiliCnc ccrkvice sv. Volbenka pa uka, zdravja in mla- dostne moči in kreposti prekipeva- joč, razposajen mladeniC, izzivajoč vse, kar se greje v topi em hramu, pa tudi svetnike in svetnice, ki zmr- zujejo v sedaj zapuščenih pohorskih svetiščih v vaseh, na križpotih in v kapelicah, v snegu in ledu. Pot, ki vodi z višavja mimo Pi's- nika in Hribnika, skozi trati Lepena- rico in Berglico, dalje skozi Ribnico mimo sv. Lenarta doli do Velke in njene dolinice, je, kadar so drvarji in vozniki s hlodi in bruni izorali in izgladilt pot, krasno in sijajno san- kališče, ki vedno lahko tekmuje z onima v Karavankah na Ljubelju in na Semmcringu pod Dunajem. Ta krasni zimski kotiček pohor- ski, doslej Siršemu svetu še malo znan, pa vendar od tujcev bolj obis- kan, nego od do'macinov, bo, čim bo pri Ribniškem jezeru (1530) do- grajena turistovska postojanka, se- daj zavetišče za smučarje, šele za- slovel širom naäe ožje domovine, pa tudi preko njenih mej tako, kakor spričo svoje srečne in lepe lege za- služi po vsej pravici. Misterii orienta Pisatelj Wegner, ki je bil med sve- tovno vojno kot bolničar z nemško armado v orientu, nam živo in pes- niško opisuje misterij orienta. Evo skico iz njegove knjige »Sator«. Moja cesta jadra. Vsak opoldan grem skozi cesto tr- govcev. Svojo pot priönem pri kot- larjih. S svojimi kladivi tolčejo po rdeCerujavih kotlih in pri vsakem udarcu odskoči iz kotlov zlata luski- nica. Stopim v bazar suknarjev. Pe- stri mozaik njihovih prodajalnic je zVrhan svetlo barvaatega blaga in na počeznem drogu so obešeni katu- nasti robci. Ribe, navrščene na ko- nopcu ... Dospel sem do glavne ceste. Širo- ka, s svetlikajočimi solnčnimi pega- mi, velikimi srebrnimi cveti, ki pla- vajo' na senčnatih globinah tlaka, se vije tja v hrib. Že v zgodnjih urah je polna življenja. Njen izvir je na trgu čcvljarjev, kojih delavnice eo napolnjene z vrstami malinovo rdečih usnjatih čevljev. Potem pre- reže vrvičasto ravno cesto, da bi jo mogel derviš, vglobljen v svoj mo- litvenik, prehoditi, ne da bi dvignil pogled. Vodi mimo odprtih prodajaln žitnih trgovcev, mimo trgovcev z di- šavami, mimo prodajalcev porcela- na in končno preneha v umazanem tatarskem okraju, med berači in pre- žvekajočo živino. Vsako mesto te zapuščene dežele ima cesto, ki je tej enaka, in dasi ludi bi bil a to razpadla vas v notra- njosti Azije, kjer prodajajo med raz- pokanimi ilovnatimi zidovi, med vrečami, polnimi datljev in riža, lo- jevc sveče, obešene na stenjih kot Kitajci na svojih kitah. Kajti brez lahnega diha večno se gibajoCega ve- trnega meha njih delavnic ne bi to moglo biti torišče za ljudi, da bi no- tri stanovali, in tako mesto bi mo- ralo biti bedno kot berač in od gla- du umreti v stepi. Pa cesta je blešče- ča zapona, ki spaja marljivo jutro s sanjavim popoldnem mohamedan- ca, ona je ogorčeno bojišče armen- skih, grških in židovskih tekmecev, obilnost in zadovoljstvo vseh onih pestrih malenkosti, ki ga vabijo z zapeljivo neznanostjo tisočih hrepe- nenj Evrope, kojim se njegovo otroš- ko sree ne more upirati. Poleg sebe začujem melanholično ¦ pesem. Ob mo jih nogah sedi s pre- križanimi no'gami prodajalec sadja s pleteno košaro v naroCju in tiho poje: j O noč, o noč z nežnimi rokami, ki orošene breskvice imaš. Prepojen z muziko njegovih bese- ! di stopim na mal trg, kjer polni ved- I no tekoči studenec korito, obsenčen od platane. Tu v kotu je kavaj'na. { Vsedem se na leseno klop, pogrnjeno z oguljeno kurdsko preprogo. Pestre, na papir naslikane podobe vise po stenah in predstavljajo starinske tri- jambcrke z nabuhnjenimi jadri, kri- žajoče valove; pod baldahinom sedi s prekrižanimi nogarni sultan, obdan od vojakov, in iz njihovih lesenih pušk šviga ognjena strela. Izmael, posestnik kavarne, belobradat mož, mi streže; okrog rdeče čepice nosi ovito živobarvasto' tkanino: »Moj sin, ti si moj sin«, mi pravi in me milujoče potreplje po kolenih, kakor potreplješ mladega konja po bedrih. Vsak dan mi postreže z neštetimi skodelicami poslajene kave, ki je nikdar ne smem plačati; spremlja me, z nasmehom mi pride naproti, prinaša mi cvetlic. Okro'g mene sede njegovi prijatelji, kramarji in trgov- ci 'iz mesta, in igrajo domino; sem- tertja vržem med nje kako turško besedo, kakor vržemo labodom v ba- jerju mrvico kruha. Potrpežljivo ča- kajo s krotkimi o'cmi, da zopet od- prern usta in jim povem kaj prijet- nega o njihovem mestu, njihovih oblacilih in njihovi gostoljubnosti. In potem se veseli Izmael, srečni oče, kojega otrok se je jedva naučil govo- riti, potreplje me po rami in se sme- ji: »Sin . . . sin . . .« Medtem gledam sanjavo v vrvenje na cesti, poslušam melodijo žubo- rečega studenca, okoli katerega sc prerivajo gonjači oslov, da bi napo- jili svoje živali. Na kamenitih stop- nicah se bleščijo v vrstah prazne pločevinastc posode neke amerikan- skc petrolejske družbe. V njih nosi vodonosec na vlažno se svetlikajoči živali dragdeeno tekočino po strmih ulicah v hiše v mestu. To so enotna posoda mohamedanskega trgovca; v njih shranjujc moko in riž, v njih dela maslo, v nje vloži pistacije, slu- žijo za peči in žerjavnice, rabimo pa jih tudi mi za krvave obveze ranjen- cev. Lepo razvrščene krasijo dom turške gospodinje, tatai' v notra- njosti dežele izdeluje iz njih dimnike za svojo kočo iz ilovice, in kadar razpadejo, vse preluknjane, služijo še za pločevinaste krpe, da z njimi pokrpajo late starih ograj. Ko se dvignem s svojega sedeža, začno snažilci čevljev s krtačami tolči po svojih lesenih podnožkih. Kažejo na moje prašne čevlje: »Tvo- je čevlje hočem snažiti, tujec!« V njih sredi sedi Asta, dvanajstleten deßek, ki pomaga v neki prodajalni, kjer prodajajo sir, makarone in to- bak. Kazalec desne roke drgne ob kazalec leve roke, oba namazana s črnilom, ter se siro'ko smeje skozi zobe: »ArkadaŠ!1« (Mi smo bjratje!) Pod raztrganim jopičem ima v žepu košček violetnega baržuna, ki je slu- žil nekoč za našiv na ovratniku brh- kega sanitetnega častnika, in s po- močjo te krpe more najbolj prašnim pocestnim čevljem izvabiti lesketa- joč se blesk. S pridržanimi koraki grem čez pldčnik; so-li to še moji stari, ponošeni vojaški škornji, v či- jih konicah je ujet ves solnčni blesk v dveh bleščečih se kroglah? Skoro si ne upam stopiti. Tako pridem nepričakovano na trg zelenjadarjev in znajdem se med ku- marami, olupljenimi koruznimi stor- ži, artičokami in drugimi pridelki. »O predokus paradiža!« mi kliče pro- dajalec melon in mi ponuja krožec melone, koje škrlatno rdeče meso se blešči v sol neu. Rdeče so kot mesec, rdeče kot sonlce.« Vonj svežih vrt- nic me objame. »Tisoč cvctov prine- se dan«, pojo rdeče ustnice; za seboj pa čujem zopet glas prodajalca sad- ja, tih, otožen napev: »O noč, o noč z nežnimi rokami, 1 ki orošene breskvice imaS.« Od vseh strani me vabijo mehki glasovi, me obkrožajo pestro o'dete roke, svitla oblaCila, vihrajoče na- glavne rute. Divja goščava tujih predmetov objame moje noge, drob- na roba kramarjev raste v pravljiC- nih cvetkali iz cestnega pi-ahu. Klob- čiči sukanca, britve, oslovski povod- ci iz pestrih steklenih biserov in rožni venci se l'azprostirajo kot pre- proga pred mojimi nogami. In komaj sem se rešil iz hrupa teh deset-pai'a- kričaCev, se zamotam s peto v cu- njah berača, ki z zaprtimi o'cmi izte- za svoje mršave roke: »Prosim Ala- ha za košček kruha.« Obrnem se in gledam po cesti na- zaj. O radost mojih oči! Kolikokrat sem hodil po njeni sredini in vedno me je vnovič zapeljala. Ali ni kot z blagom obložen krov ladje? Ali se moja duša ne spočije na tej blazini, ali ne pokuša teh slaščic in ne polni li s spomini te pestre medene škri- nje? Svitlo barvasti robci plapolajo kakor rumene ali zelene zastave na svojih jamborih, cestni prodajalci kričijo izza svojih izvidkov, kot bi bili odkrili pravljično deželo, in s svojimi stotinami razprostrtih solnč- nih streh se vozi moja cesta z jadri, polnimi vetra, v neskočno daleko, jasno nobo. Ob kateri obali bo pri- stala? O. M. Novice iz Voglajnske doline Sv. Jurij ob juž. žel. dobi električ- no uro in sicer na pročelju sole. Ze takrat, ko se je sola zidala, se je mi- si ilo na uro in se je napravil prirne- ren prostor za njo, a do izvršitve ni prišlo. V zadnjem času pa je podvzel šolski upravitelj g. Fr. Žagar akcijo za nabiranje prispevkov za uro in njemu se imajo Šentjurčani zahva liti, da dobe že za Božič moderno clektrično uro, ki bo ponoči razsvet- ljena. Uro in vso potrebno paraturo je sestavil g. Fr. Motnikar, urar v Zagorju ob Savi. V Sv. Juriju ob juž. žel že skoraj ni več hiäe, kjer ne bi svetila elek- trika. Le an kolodvoru še vedno sve- tijo s petrolejkami. Železniška upra- va bi pač lahko uvedla tudi na po- staji električno luč. V Dramljah je bil otvorjen 10. t. m. trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 17 kmetskih de'klet. Te- Caj vodi ga. Sittigo'va, prideljena ji je pa kot pomočnica gdč. Mikuševa- Dnevni pouk traja od 8. zjutraj do 4. popoldne. Podmladek Rdečega križa je pri- redil v nedeljo %\. t, m. lepo uspelo božičnico za revne učence šentjurske Sole. Obdarovanih je bilo' 94 učencev in učenk z raznovrstnim perilom in oblekcami. Potrebna vsola se je ve- činoma nabrala pri raznih igrah, de- loma pa sta darovali obe občini in posamezniki. Šentjurski Sokol ima svo'j redni občni zbor dne 6. januarja 1931. ob 4. popoldne pri br. Liški. Silvestrov večer priredi tudi letos Sokol in sicer v gostilni g. Cizlja. Na programu je med drugiin šaljiva tro- dejanka »Davek na samce«. UPA BOfliNA DARIIA UHE Zlatnina, srebruina v vcletrgoviui ANfON ifiNIK, CEUE Giavni trg urar, draguljar, optik. Štev. 102. »Nova Doha« 23. XII. 1930. Stran 7. ^&^ Vesel Božič in srečno Novo leto «^^ želijo vsem cenjenim strankam in gostom sledeče tvrdke: Zuezna tiskarna in knjigooeznica u Celju Likalnica in čistilnica . A. M. Baldasin M. Covnik tovarna sodavice in pokalic Modna in konfekcijska Celje, Pre&ernova ulica trgovina Celje, Gaberje .----- Drago Cerlini —-----— Rozi Zamparutti CeIje> Glavni trg u Matija Esih delikatesa in zajutrkovalnica mesar Celje, Aleksandrova ul. Celje, Breg 1 Rudolf Tkalčic Anton Baštevc j Jd]enz j M šanc Gost.ina Oablrje, Celje &ostilna na Skarpi trS°vina z ug;.in surovimi točilnica in delikatesa Leskovšek —---------------------------------Celje, Breg Celje, Preäernova ul. Celie< Vodnikova ul. Gaberje, Celje Mariia Borovič trg. šival. strojev in koles Ceije,-MikioSičeva 2 Matevž Zadravec Albert Rutar August Maček Ivan Oberžan ------------------------------------- pekarna strok- pu^^hničm čevljarski mojster pekarna Celje, Gosp. ul. 3 Celje, Dravska banovina Celje, SlomSkov trg 6 Celje, Zavodna Josip Qorenjak mesarija, pekarna in gostilna Hotel Skoberne Domenika Zamparutti Celje, Kralja P. c. 37 delikatesa - zajutrkovalnica Celje, Ljubljanska cesta Ce]je> Aleksandrova u]. 1 K- Kus Franc Rebeuschegg gostilna in kavarna hotel »Pošta« Celje, Glavni trg Celje Auto deiavnica Kavarna „Merkur Simon oaberc Rudolf Perdan agentur^vikn°amlsljska CelJe Celje, Razlagova ul. Mariborska c. 11 * ueije (Hotel »Union«) kavarnar Ignac Lebič j i i u v x D . D •. Drago Gams Jakob Kovač Franjo Frajle . ._ ^ , . . ° . , , . . . , . . . ,, . . , ,J ... , menanicna deiavnica in trgovina elektroteh. predmetov, krojašk, mojster traf.kant strojev in koles Razlagova ul. 6 Celje, DeCkov trg Gaberje, Celje i Prekajevalnica Gostilna Malrc k'nsir Franjo Dolžan L Junger F. Junger mdKb I\UbII kleparstvo in vodna inštalacija " spedicija Prešernova ul. Celje Lava St. 1 Auto-prevozniStvo C^' Za kresii° Celje Kralja Petra c. 13 Jos. Kos Karl Loibner Martin Stojan Josip Kolar čevlj. mojster specerija in delikatesa stavbni in umetni mizar čevlj. mojster Celje, Dečkov trg 6 Celje, Kr. Petra c. Teharje pri Celju Celje, Samost. ul.6 Stran 8.______________________________________________»Nova Doba« 23. XII. 193t. - Štev. 10«. Valentin Hladin Pekama manufakturna in modna veletrgovina J. Lopan Celje, Prešernova ul. celje, Kralja Petra c. 33 Mirko Fajs Giavni zastopnik oblačilnice »llirija« Ljubljana Brata Šumer Celje, Dolgo polje st. 3 manufakturna trgovina Celje, Giavni trg Franc Kolbezen manufaktura Celje, Prešernova ul. Cistilnica-iikalnica Ivan Dečko Stojan Holobar Ivan Taček ml. trgovec slikar in pleskar Gosposka ul. Celje, Giavni trg Celje, Za kresiio Vincenc Janič !- Novak Ignac Grilec 1. Kudiš F- Nerad , trg. šival. strojev, koles, * ... . , stavbenik Pekarna motorjev, gramofonov- mizarski mo|ster manufakturna trgovina plošč Celje Celje, Gosposka ul. 23 Ce)je> pregernova ul. 24 Celje, Gaberje Celjej Kr> Petra c 13 ~ K. Lampreht Vlado Cajhen čistiinica in likainica Josip Plevčak Delavska pekarna čevlj. mojster kolarski mojster ' **• Hradil nasl. fevlj. mojster Gaberje-Celje Jožica Leskovšek Celje, Za kresijo 14 Celje, Gaberje Ce]je> Gosposka u,# 13 Celj Kr> Petra c. 28 | I-------------------------------------------- D i i p i i 4. r? „ v , Anton Oražem Belak & Inkret F. Kunšek . . xt J , . w vw krojaSka delavnica instalacijsko podjetje fotograf r> .- r, - , o o •• ^ » • Celje, Gledal. ul. Celje, PreSernova ul. 3 Celje, Cankarjeva c. 1 F. S. Lukas Franjo Šelih žganjarna in tovarna likerjev krojaški mojster Anton Kolenc nasl. Celje, Kralja Petra cesta Celje, Slomškov trg 1 Kralja Petra c. - Celje - Ljubljanska c. (Narodni dom) • Anton Hosbauer veletrgovina z usnjem Alojz Zelenko , Celje, Gosposka ulica cvetlični salon Josip Jagodič _ ,. ._ specerija in železnina Lastno vrtnarstvo CeljC) Glavni trg Ljubljanska cesta »FeniX« d. Z 0. Z. tvornica aktovk, torbic, kovčegov in vseh usnjatih predmetov Celje * Oostilna Zeleni travnik M. Zabukošek »Kristalija« Gostilna A. ReberSak krojaSki mojster Izdelovalnica ogledal in M. Janžek brušenega stekla Celje, Klavniška ulica 1 Celje Celje, Preäernova ul. Celje, Za kresijo Martin Orehovec Mihael Vrenko Hotel »Hubertus« i krznar in izdelovatelj čepic mizar Drago Bernardi Celje, Gosposka ulica Celje, Na Okopih 11 Celje, Gosposka ulico Oothard Novak Anton Con J. Kirbisch Jos. Vranjek nasl. Anton Zupančič briveczadameingospode pskarna dežnikarna lzdelovalnica glinastih stroino mizarstvo peči itd. J Celje, LjublJ. c. Cejje LjubIj. c Celje, Kralja Petra c. Qaberje ^ Ce]je Ce]je( Q()sposka ul Štev. 102. »Nova Doha« 23. XII. 1930. * StVan 9. Helena KrilŠiČ Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ^ svojim cenj. strankam kavarna „Evropa p Stmpj trgovina stekla, porcelana itd. Celje, Kralja Petra cesta Celje, Kralja Petra cesta A. Sovinek R. Plavc mlekarna in trg. deželnih pridelkov . # trgovina z mešanim blagom Celje, Gaberje MJl°Š Lipej F * . Celje, Vrazov trg 1 čevljarski mojster rranC UUK Andrej Rozman Za ™>*0 5 ; CeljC| Prešernova ul. 5- Anton Fazarinc splošno ključavničarstvo specerijska trg. Celje Celje, Kralja Petra c. 10 Kamnoseštvo F. & J. Kullich ceije, Aškerčeva ui. . Delniška pivovarna „Union" --------------------------!-------'------------------------------ Qlavna zaloga v Celju Vesele božične praznike in srečno Novo leto želita vsem cenj. odjemalcem sodavičarja J Levstlkova ulica Ivan in Bogomir Naraks J Zg. Ložnica- Žalec Celje, Kralja Petra c. 41 Franjo Vehovar 1 Tovarna pohištva Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem cenj. gostom želita t Zaloga: Glavni trg Celje, Kersnikova ulica - I Kolodvorska restavracija Zidani most | hotel „Union" v Celju Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi r- "L • K • ... vsem cenj. gostom Cinl in Anica Majcen J u Lovrenc Ota? gostilna „Jadran Zavodna St. 4 čevIiarna Vinko Kukovec "ADI^IA" ta^SE'Ä,^ Vesele božične praznike in srečno družba z o. z. in parna žaga NOVO letO Celje Celje - Lava Narodni dom ¦ vsem cenjenim odjemalcem! Mestna elektrarna v Celju Hohnjec Štefan Dominik Uršič mesar čevljar • Celje, Glavni trg Breg - Celje Oblastno koncesijonirano stavbno podjetje Alojz Kališnik mestni stavbenik Celje, Glavni trg Hotelska družba v Celju Lina Koschier Žiga Weiss Hote, Evropa«. modistinja konfekcijska trgovina Celje, Gosposka ul. 8 Celje, Gaberje §t 3 Štev. 10. »Nova Doha« 23. XII. 1930. Štev. 102. Fischer in drug CELJE, Kralja Petra cesta MESTNI KINO, CELJE Najlepše božično darilo bosta oba praznična programa ! A. LESJAK, parna pekarna CELJE—BREG Vsem svojim cenjenim strankam želi __ , ,-,11 -wt» _jri_ ^^ «» ** \FOTO PELIKAN/ ter istočasno tudi srečno AH stA ze naročnik .NOVE DOBE"? Rgg ter drugo južno grozdje, dotlo, mandlje, leš- jdTfe ^p^ ¦ 0*fi| 4Dfe llila>' o^raske za božlčno blago, bonbo- %Ljß iEm B HI ^m0 njere, okusno izgotovljene košarice po naročilu, likerje, konjak, ruin i. t. d. si naj- ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦nniHHl ugodneje in poceni nabavite pri tvrdki =sss Ivan igavnikar, Celje = Smoking blago v crni in modri barvi dalje za sportne obleke in damske plašče, svile, srajce, kravate, nogavice dobite v veliki izbiri in po nizkih cenah pri tvrdki = FranC Kolbezen, Celje, Prešernova 3 Ljubljanska kreditna banka podružnica Celje, ctleksandrova ulica Ustanovljena FoO | Centra la V Ljubljani | Ustanovljena 1900 | Delniška giavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 10,000.000.— Brzojavi: Ljubljanska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyiö, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. D. N. Mamin-Sibirjak: Brata Gordejeva Roman. Iz ruščine prevedel J. O. 3 Fedot Jaldmič je bil sarnorasel človek. Kar je bil, je postal izključno radi svojega uma, preračun- ljivosti in čisto kniecke energije. Blagfinja zavoda, njega intieresi in korist so rau bili nad vse na svetu, bil je nepodkupljiv in /vest suženj. Lastniki niso liodili gledat svojiih zavodov, živeli so zdaj v Italiji, zdaj v Parizu, upravitelj, kakor je bil Fedot Jakimič, je bil zanje, zaklad. Že dvakrat je moral iti na dolgo potovanje v inozemstvo, da bi se videl z gospodarji, — prvikrat v Pariz, a drugič v Napolj. Ti potovanji sta zapusiili znaten vtis. Starec je vidno izpremenil okosteneli način svojega razkolniškega življenja, zlasti po duševni strani, četudi se je trudil, da bi tega ne pokazal. Za to izpremembo je vedela samo Amfeja Parfenovna, in se je radi nje bridko žalostila, vendar pa je skrbela, da je iz nje izvlekla svojo — žensko koriist. Tako je bilo tudi zdaj. Z bratoma, ki sta bila za mejo, je napravil Fedot, Jakimič trdo koniedijo zato, da bi po eni strani pokazal svojo tem no kmečko silo, in po drugi — da bi samega sebe ne izdal: v notranjosti je sočustvoval s tistimi, ki so prislÜ1 izza meje. Bil je v tem oziru čustveno raz- dvojen: po eni strani je staree odlično razumel ve- liko silo izobrazbe, po drugi strani — ga je bolelo lastno kinečko neznanje in mlada človeka, ki sta prišla iz tujine, sila se mu zdela kot očitek. Bil je ves dan nerazpoložen, kakor strah je prehodil vso tovarne, kakor strah se je peljal v bakrcni rudnik, kakor strah se je javil v veliki pisarni1, kjer so de- lale stotine podložnikov, ne da bi morali upogibati brbte. Vso dobo mu nista hotela iz glave brata izzn jneje, in zlasti — ponosni Nikaška. »Ah, to mu pokažem ... !« je stokal starec, spo- iriinjajoč se stlorjcne mu žalitve. »Zbadljive gorer; jtosti bo kmalu manj . . .« Doma je hodil Fedot Jakimič bolj mračen kt dblak, tako da. je Neinka Palageja v svoji kuhinji nu-godila obrvi, kar je pomenjalo, da je v hiši ¦-- strah. Kočijaž Anton, sobaiica Daška, hiänik Spi- i'idon, kuhaiica Luker ja — vsi so se bali dihniti. Bog varuj, da bi prišel zdaj kdo njemu ali njej |>red oči. Največja nevarnost je končno grozila sobarici Daški, ki je morala streci v sobah. V vsem tem sta so izražala pokoren strah in suženjska ustrcžljivost. »Da bi1 vsaj kaki gostje prišli in vse bi bilo lažje«, si je mislila sobarica Daška, ali kakor kazen za greh — gostov ni bilo. Isto si' je mislil tudi kozak Miška, ki se je bal za svojo nedotakljivost. Edina nada jim je bila večerja; kadar ni bilo gostov, so v gosposki hiši zgodaj večerjaii in s tako zgodnjo ve- čerjo bi se za vse končai ta dan strahu. Amfeja Par- fenovna se je zapiia. zgoi'aj v svojo sobico, Fedot Ja- kitnič pa je hodil po svoji lopši sobi, gladil brado in polglasno pel cerkveno zahvalno pesem: «Tvoja znia- govita desnica . . .« Ko sta kozak Miška in sobarica Uaška pogri- iijala mizo, stla se bala poslednje groze: a glcj, ka'ko da Amfeja Parfenovna ne pride doli iz svoje svetle sobice? Dogajali so se tudi taki slučaji . . . Ali vse so je nepričakovano dobro končalo. Amfeja Parfe- novna je prišla iz sobice, kakor da se ni nič zgodilo, scdla za mizo in celo sama nalila čašo janeževca, ki ga je Fedot Jakimie pil1, preden je hodil spat. Ko sta jedla zeljno juho, nista izpregovorila niti beseele. Zeljna juha je bila vroča, kakoi- jo je Ijubil Fedot Jakimie. »Pravijo, da je Leonid pripeljal s seboj pametno Nernko«, je izpregovorila prva Amfeja Parfenovna in prerušila grobno molčanje. »No.« »Doma, celo med ljudmi bodi gologlava.« »No - no?1« »Po rusko ne zna niti besede . . .<: »Ah, volk naj jo požre . . . ! Kako pa Leonid?« »Po njihovo govori. Sam sineh je je, pravijo. Dote je Nemka pripeljala toliko, da se je zmotil: pet oblekec, francos'ki površnik, klobuček, trakove . . . Sicer je preprostla in ne bi vzbujala pozornosti, ako no bi hodila gologlava.« Molk. Fedot Jakimič hrusta lanskoletno slano zelje — svojo priljubljeno jed - in zdaj pa zdaj postrani i>ogleduje po žoni. Cuti se nokoliko krivega: razvnel se je bil in okregal ženo za prazen nie\ »Toroj gologlava?« sprašuje on in so smehlja v bi'ado. »Ah, grahovo strašilo!« »Nikako strašilo: oua se oblači po svoj'r veri tako, kakoi- jo tarn pri njih, pri Nemcih, za žene na- vada. Mi po svoje, oni pa \)o svoje . . . Samo tuje je vedno sincšno.« »Nikaška. ponosnež, Leonid je naprain njemu nie«, govori v mislih Fedot Jakimič. »Leonid bo rnehkejši.'v< »A kaj govore di'ug'i o njiju?« »Hazlično . . . Odšla sta kot naša, prišla sta kot tuja, — kaj naj bi o t,em govorili? Videlo se bo pozneje.« Zopet molk. Fedot Jakiniič jo zbi-ano sj-ebal z loseno žlico mleko iz lesene zdele. Doma živita sta- rcc in starka docela preprosto in jesta z lesenimi žlicami. Za goste se rabi porcelanasta posoda, na- m'izno slebro in servijete, toda zakaj bi ne jedla udobno in pj'eprosto, kadar ni gostov? »Zelo rada bi videla to Nemko«, je nepričako- vano rekla Amfeja Parfenovna, ko sta že odvečer- jala. »Odkar sem živa, nisoni vidola, kako so Nemke na l;em belem svetu . . .« »Take, 'kakršne so vse žeriske: koščene in mc- sone«, je šaljivo odvrnil Fedot JakimiC. Po večerji je bila v svetli sobici večerna služba božja: Amfeja Parfenovna je čitala »kanon«, a Fedot Jakimič je prebiral jermanast rožni vai\e,r. Neinka Palageja je bila vedno pri tej molitvi in jc ponav- ljala vsak gib Amfejo Parfenovne. Potem pa je spi'einljala svojo »gospo« v spalnico in ji pomagala v posteljo. — Fedot Jakimič je prišel pozneje. Ko je ležala v postelji, je Amfeja Parfenovna mislila o raznih stvareh in ko je prise! Fedot Jakirrii'c, je s sanjavim glasom izpregovorila: »Kako naj neki pozovem Nemko v goste?« »To si si izmislila«, se je začudil starec. »Pa če je šc niseni videla?« fttev. 102._________________________________________________»Nova Doba« 23. XII. 1930.___________ štcv. 11. Za praznike boste v stanovanju vse temeljito očistili. Tudi vse kovinaste predmete : kljuke, lestence, svečnike, obešalnike ltd- Če pri tej priliki, ko ste že pri delu, na- mažete te svetle predmete s preparatom proti rji kovin, Vam jih prihodnje leto za praznike še ne bo treba čistiti. »PANTAROL« varuje namreč vse kovine: železo, baker, mede- nino, alumij, nikel ^rebro itd. na leta pred oksidacijo in jih ohrani svetle brez vsake nege. Samoprodäja in zaloga za Jugoslavijo: Drago Znidarič, Celje, Javno skladišče. VelBtpgovina igroc in galantenjB I iiii Celle Velika izbira božičnih davil: igrače, galante- rijsko blago, blago iz usnja, gramofoni, snežni čevlji „TRETORN", OKPaSje za ooziunu ureiu. — ^gie|ie si iziozDena OKna in oozn.no CENE SOLiDNE! razstavo v prvem nadstropju. CENE SOLIDNE! Božične in novoletne dopisnice Okraski za božično drevo Kreppapir, svileni in barvani papir Cudežne sveče za drevo (Wunderkerzen) Jaslice izgotovljene v polah Blaznikova in družinske pratike vse v največji izbiri po nizki ceni v veletrgrovlni s papirjem in knjigami 6oričflr & Mml Celje JAKOB KOVAČ, CELJE dipl. krojaiki salon Razlagova ul 6. priporoča svojo bogalo zalogo češkega in angleškega sukna ter sukna vseh vrst za zimske plašče, prvovrstne trenchcoate za dame in gospode od 1100 Din naprej. Obleke po meri in najnovejšem kroju. Točna postrežba 10 in solidne cene. 9s IGramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi irnenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boriiar 8 Leskovsek, Celje kniigarna^ in_ weletfgowina s p?pir>jem, pisalrtimi in risalnimi predmeti. i\_.Ä„^j xÄ24Ä zm*** Cenj. obdnstvo vljudno opozarjam, da imam v JrrCpriC&JIC S© I svoji hiSi v CELJU, KBÄLJÄ PETHH c 37, Sšamm®vlaslno mesatijo, prekalevalnico in #§yj|; gosiilno pri „Jeletra" JH&HHK«hP z «zborno kuhinjo. Cone konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja /^"sHHBIJr blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča mJ3^^ josip Gorenjak. Prevzemam in izvrSujem slej kot prej vsa steklarska dela pri ! 34-50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah itd. ter kritje streh in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z garancijo, NajveČja zaloga čeških sip, dobava ogledal po tovarniških cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno leta 18^3. Nobene podružnice. jnserirajte v „NOVfPOBr*! ^P"l| | "W^ Tä . kleparstvo, vodovodne inštalacije ¦ 1 A I 1 4 V sfrelovodne naprave. LilslHlA I 1A F7OH CELJE, ZA KRESIJO 4. I1! ¦ * VI I I I I ¦ I III m g% I I Prevzema vsa v zgoraj navedene I " I I I I I II I | ||| #if I I I stroke spadajoča dela in popravila. | Illllllf If II fillll Postrežba točna in solidna. Cene JL X V4jJ.1I V MS \J HJxJLAJL zmeme. 50-26 Prva največja in najcenejša trgovina RAFKO SALMIČ I. D. CELJE NAR0DNI DOM Ure, zlatnina, srebrnina, očali, optika itd. Vsa popravila z garancijo. Kupujem zlato in srebro. Elektrotehnično podjetje KAROL FLORJANČIČ Celje, Cankarjeva cesta št 2. ima v zalogi po ugodnih cenah: vsako- vrstni inštalacijski material in uape- ljave ; električnc rnotorjc s pritiklinami in števce; žarnice vsoh vrst in za vse napeto- sti; električna svctilna telesa in sestavne dele ; električne likalnikc za 120 in 220 vol- tov 3 in 4 kg ; materijal za zvonilne in te- jefonske naprave; radio aparate in sestavne dele (vse baterije), anodne baterije 60 v. Din 80.—, 90v. Din 120.-, 120 v. Din 160.—. NajnovejSi radio aparat na strujo z zvoCnikom v eni kaseti za 110, 120, 220 voltov Din 5300.— Pistnena naročila se točno izvršujejo. KEKS« vedno sveži v veliki izbiri in razni fini bonboni se dobijc v Specerijski in delikatesni trgovini! I KAROL LOIBNER (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta 17 Največja izbira trpežnega pohištva iz trdega in mehkega lesa pri tvrdki „MARMOR" Celje, Sp. Hudinja 52 (tik glavne ceste) Pri želodčnih, crevesnih boleznih, slabi prebavi in hemoroidih vzemite tudi F1GOL. FIOOL osvežuje in čisti kri. Dobi se v vsaki Iekarni, po pošti ga pa razpošilja proizvajalec : apoteka dr. Semelic, Dubrovnik 2/62. 3 stekle- nice s poštnino 105'—,8 stekl. 245*—, 1 stekl. 40— Din. Za Božič priporoča gnjati | zvite gnjati | s prekajeno meso kg 23 Din Viktor Zany prekajevalec „ENGLEBERT" Prvovrstne belgiiske gume za auto motorna kolesa in dvokolesa na zalogi Zastopstvo za dravsko banovino RUDOLF PERDAN MEHANICNA DELAVNICA CELJE, MARIB0RJKAC.11 Zahtevajte ponudbe ! Pri Sterniši v Zawodni dobite najcenejSe pohištvo in sploh najboljše mizarske izdelke. Posodo za mast in sploh vse vrste emajlirane posode pro- daja zaradi znižanja zaloge prav po nizki ceni ter priporoča tudi drugo železnino in vsakovrstno specerijsko blago, najfinejše vrste čaja, surove in 2gane kave, rum, sli ¦ vovko, pravi biinjcvec, malinovec itd. itd. Josip Jagodic9 Celje Glavni trg 3 Baterije za žepne svetlljke 3 J.NOVAK Celje, Prešernova 24. trgovina koles, Sivalnih strojev, gramofonov in gramofonskih plošč. Najnovejši šlagerji stalno v zalogi. Cene zmerne! Prodaja tudi na obroke. lfinho HukovEi ohl. ttoncBS-mestni tesarshi mojstBP no Lavi MMc r o I III izvršuJG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za pi S UlIJU hišG, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve~ rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jczov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. (¦.;; :•."!,i;";11 Hmetsha posojilnfca za celjsbo obolico y Celju 1------ —"M—¦———¦^^g registrovana zadruga z omejeno zavezo —^—¦———¦—¦ Pisarna v Presernovi ulici S Hranilne vloge obresiuje po 6-8% ctstlh. brez rentnega davka. Pri naložbi Din 50* se dobi nabirainik na dom. Žtev. 12. »Nova Doba« 23. XII. WO.__________________________ gtev. 102. UITANOVUENA LEf A 1881. Celjska posojilnica t v Celju Celie v lastni lilšl Narodni dom ^^w»jp^* v tastnl lilši Narodni dom Sprejeina hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varnont in iz- plačuje točno. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaia uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg zavo- dovih aktiv po Din 100,000000 še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo nad Din 14.500.000 —. PODRUiNICI: MARIBOR SO1TANJ Aleksandrova cesia št. 11. (v lastn! biši) Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjsha mestna hranilnica v Celju, Krekov trg (v lastni palači pri Kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ämeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posveča poscbno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni mcri. Vsc prošnje r c š u j c brczplačno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo