LETO KLVIll, ŠT. 43 PTUJ, 3. november 1995 CENA 90 tolarjev PTUJ / OB DNEVU MRTVIH Ob dnevu mrtvih je bila v sredo, 1. novembra, v spomin- skem parku oziroma ob spomeniku padlim na starem mestnem pokopališču osrednja občinska komemorativ- na slovesnost v mestni občini Ptuj. Poleg številnih svoj- cev in znancev vseh, ki tu počivajo, so se je udeležili predstavniki mestne občine Ptuj ter družbenega in jav- nega življenja. O spominih na vse mrtve je razmišljal podžupan mestne občine Ervin Hoj ker: "Vsak izmed nas nosi v sebi svoje spo- mine. Mehke in tople, prijetne - in te radi pokličemo iz podzave- sti in se ob njih grejemo. A v nas so tudi drugačni spomini: temni, hladni, grobi - takšni, ki jih ne želimo obujati, ker nas obremen- jujejo, nam jemljejo energijo, hromijo življenje. Naši spomini so samo naši, osebni, intimni. A spomini niso samo moji, tvoji, vaši, spomini so tudi naši, slo- venski, evropski, spomini človeštva. Tudi naši skupni spo- mini so polni lepote, uspeha, umetnosti, človečnosti, dosto- janstva a žal tudi spomini teme, neresnic, morije in nečloveškega ravnanja. So tudi spomini bolezni, nesreče, kata- strof, umora, vojne, atomske bombe, koru:entracijskih tabo- rišč, bratomorne vojne. Življen- je, razum terja skupno oceno, razumevanje, seznanjanje, odpuščanje, skupno snovanje, nove, neobremenjene vizije. Življenje terja možnost sožitja, sodelovanja, različnosti spomi- nov, ki dajejo možnost skupnega napredka. Ko danes stojimo nad koreninami rmšega skupnega spomina, vsadimo v naš osebni spomin nov, skupen element, le- poto odpuščanja z željo po le- pem, novem, življenja vrednem življenju. Vem, da tudi novo življenje ne bo rodilo samo le- pih, Turvih spominov, bo pa na novo ovrednotilo naš skupni spomin. In ta bo dajal vsakemu posebej in vsem skupaj nove možnosti." Spominski sakralni obred je zatem opravil pater Miha Sekulovnik iz župnije svete- ga Ožbalta. Med drugim je dejal: "Tukaj stojimo letos v letu strpnosti. Zgodovina nas uči, kam vodi prizadevanje, da bi izbrisali drugačnost, koliko gorja izgine, koliko barvitosti življenja ta čudoviti jesenski barviti dan. Ob nestrpnosti, ob netoleranci je življenje podobno sivini. Gotovo tukaj stojimo tudi s to zavestjo, da ima vsaka strpnost svoje meje. Ne moreš biti strpen do krivic, nasilja, laži. Mislim, da je merilo strpnosti resnica. Laž nima mes- ta. Gotovo pa je: vsi smo iskalci resnice in smo strpni v tej pomoči drug drugemu, da bi prišli do resnice. Tako po- skušamo nadaljevati to, kar so delali že naši predniki." Zatem je delegacija, ki jo je vodil župan dr. Miroslav Luci, v njej pa so bili še vodja oddelka za družbene dejav- nosti Kristina Šamperi Purg, predsednik mestnega sveta Milan Cucek, podžupan Ervin Hojker ter vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Stane Napast, položila vence k spomeniku Jožeta Lacka, k spomeniku padlim vojakom leta 1941, h grobnici, h križu v spominskem parku in k spominski plošči talcem. Ko- memorativno slovesnost so kulturno obogatili člani moškega komornega zbora Ptuj pod vodstvom Franca Lačna in pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Toneta Horvata. -OM Z vsebine: LASTNINJENJE ZAVODA RADIO-TEDNIK: Zavodu drugo soglasje...........................stran 2 TRNOVSKA VAS, BIŠ: Simpozij ob 100. obletnici smrti dr. Josipa Muršca.............................stran 5 CmKOMCE: Jubilejnih 75 let ljubiteljske kulture.............stran 5 DVE KOMISIJI DRŽAVNEGA SVETA V PTUJU:/?eg/ora/n/ razvoj in kmetijstvo...........stran 7 POGOVOR Z ARHITEKTOM BRANKOM CEPIČEM: V arhitekturi se izraža kulturna raven družbe....................stran 9 POGOVOR Z NAČELNICO UPRAVNE ENOTE LIDIJO STEBERNAK: Se tretjina denacionalizacijskega dela .......................................stran 16 STEKLINA NAS OGROŽA: Osemletna deklica bi lahko bila umrla stran 20 SREDIŠČE OB DRAVI: Že///o svojo občino...................stran 20 Občinska delegacija je položila vence k spomeniku Jožeta ^cka, spomeniku padlim vojakom leta 1941, h grobnici, križu ^ spominskem parku in k spominski plošči talcem. Foto: M. Ozmec 2 — DOMA IN PO SVETU 3. NOVEMBER 1995 TEDNIK PTUJ / SREČANJE ČLANOV ROTARV KLUBOV IZ SLOVENIJE IN TUJINE Ptujskim rotarijancem ustanovitvena listina Po dobrih dveh letih delovanja in priprav je najmlajši slovenski rotarijanski klub, ptujski, dobil tudi uradno po- trdilo — čartersko listino. Svečanost so pripravili v soboto v romanskem palaciju ptujskega gradu, na njej je bilo več kot 150 rotarijanskih prijateljev iz vse Evrope, ptujski klub pa je tako postal tudi uradni član velike med- narodne rotarijanske družine, ki po vsem svetu šteje že 1.200.000 članov. Ptujski rotarijanci so za svoj simbol izbrali l^urenta. Kot smo lahko slišali na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili člani rotari- janskega kluba Ptuj minuli četrtek v gostišču Zlata goska, kjer je sedež kluba, so se priprave na pode- litev ustanovne listine pri- čele že letos spomladi. Vseskozi so člani — teh je sedaj 26 — uresničevali zastavljene ideje socialnih programov. Prav socialni programi so tisto, kar želi- jo v širši rotarijanski skup- nosti peljati naprej tudi v prihodnje. Zadnji je na- menjen konservaciji Orfe- jevega spomenika na Ptuju. "V program želimo vne- sti to, kar imamo na na- šem področju, saj meni- mo, da je še veliko takš- nih, ki so potrebni pose- bne pomoči in skrbi. Ne želimo posegati v stroko, kako zaščititi spomenik, na to vprašanje naj bi dal od- govor kolokvij slovenskih in evropskih strokovnja- kov, ki ga v sodelovanju z našim klubom pripravljata Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Mari- bor in mestna občina Ptuj. Ideja je doslej naletela na dober odmev in 60 tisoč avstrijskih šilingov je zanj že zagotovljenih. Prepričan sem, da pri zbiranju de- narja v prihodnje ne bo težav, pa tudi novih idej nam za sedaj ne manjka. Vsi sponzorski prispevki in denar, zbran od rotarijan- skih klubov in Rotary Inter- national, gredo izključno za socialni program, torej za dobrodelne namene, teko- če delo kluba pa se finan- cira iz članarine," je pove- dal predsednik RC Ptuj Sergej Pavličev. Ptujski klub se razprosti- ra na širokem področju Lenarta, Ormoža, Ljuto- mera in Ptuja do Sloven- ske Bistrice. Ob svečanosti uradnega mednarodnega priznanja — sprejetju čarterske listi- ne — je ptujski klub izdal publikacijo in pripravil pri- ložnostno srečanje s člani drugih slovenskih in tujih rotarijanskih klubov. Tatjana Mohor ko LASTNINJENJE ZAVODA RADIO-TEDNIK Zavodu drugo soglasje Agencija Republike Slove- nije za prestrukturiranje in privatizacijo je prejšnji teden posredovala Zvodu Radio- Tednik odločbo, s katero se izdaja soglasje za vpis njego- vega lastninsiiega preoblikova- nja kot družbe z omejeno odgo- vornostjo v sodni register. Osnovni kapital je razde- ljen na 34 poslovnih deležev različnih nominalnih vred- nosti. Zaposleni, bivši zapos- leni in upokojenci (teh je enaintrideset), ki so udele- ženci interne razdelitve in notranjega odkupa, imajo 60% poslovnih deležev (65,87% zaposleni, 26,97% upokojenci in 7,16% bivši zaposleni), Slovenski od- škodninski sklad 10%, Kapi- talski sklad Pokojninskega in invalidskega zavarovanja 10% in Sklad za razvoj 20%. Le-ta je že pozval morebitne kupce (investicijske družbe) za odkup tega deleža ter razpisal ogled podjetja. De- set si jih je podjetje že og- ledalo, vodstvo zavoda pa jih je opozorilo, da si želi takš- nega solastnika, ki bo pri- pravljen tudi vlagati sredstva za razvoj. Nedvomno je Radio Ted- nik Ptuj podjetje, ki v času lastninjenja ni špekuliralo z namernim zmanjšanjem vrednosti, saj je v tem ob- dobju gradilo svoj antenski stolp z oddajnikom in anten- sko hišico, kar se danes kaže kot dobra vizija, saj so stro- ški za oddajnike, ki jih je treba plačevati RTV Slove- nija, kar visoki. V Zavodu Radio Tednik Ptuj je danes zaposlenih tri- indvajset;,-delavcev, za bralce Tednika in poslušalce radia Ptuj pa ob teh skrbi še cela vrsta zunanjih dopisnikov in voditeljev ter drugih delavcev. F. Lačen PTUJ / DAN ODPRTIH VRAT NOVE KBM Finačno svetovanje in kovanje denarja v ptujski podružnici No- ve KBM je bil v petek dan odprtih vrat. V likvidaturi ekspoziture v Lackovi 5 so bili ta dan varčevalcem na voljo strokovnjaki za fi- nančno svetovanje. Dobiti je bilo mogoče informacije o tolarskem in deviznem varčevanju, kreditiranju, plačilni kartici Activa, bančni kartici za dvig go- tovine na bančnem avto- matu, o poslovanju s šefi in podobno. Za svetovanje je bilo med varčevalci precej za- nimanja. Kot smo izvedeli, je bilo največ vprašanj o kreditiranju — tako po- trošniškem kot kreditiranju malega gospodarstva. V sosednji ekspozituri — na Novem trgu 1 — pa je bil zanimiv prikaz kovanja to- larskih kovancev, ki so ga izvedli predstavniki slova- ške kovnice Kremnica, kjer nastajajo tudi naši kovinski tolarji. Obiskovalci ekspo- ziture so si lahko sami "skovali" kovanec z zna- kom banke in si ga vzeli za spomin. TEDNIK je naslednik Ptujskega ted- nika oziroma Našega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgo- vorni urednik), Jože Šmigoc (pomoč- nik odgovornega urednika in lektor). Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Blodnjak, Dušan Sterle in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK, celostna podoba in prelolm: S. Ribarit. PROPAGANDA: Oliver Težak, v 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 95: tr (062) 771-261, 779-371: 771-226: faks (062) 771-223. Celotna naročnina 4.500 tolarjev, za tujino 9.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se pla- čuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. Vsak si je lahko skoval svoj cekin. ORMOŽ / ŽRTVAM DRUGE SVETOVNE VOJNE Odkrit/e spomenika v nedeljo popoldne je župan Vili Trofenik v spominskem parku pred ormoškim gradom odkril pomnik žrtvam druge svetovne vojne. Pomnik je delo kiparja Mirsada Begiča, za arhitekturni del pa sta poskrbela Miloš Florjančič in Tomaž Brate, Klub prekrasnemu vre- menu je na proslavo pot zanesla le manjše število obiskovalcev. Župan je v slavnostnem govoru poudaril, da /e pomnik posvečen vsem žrt- vam 2. svetovne vojne in da je bila postavitev mo- tivirana iz političnih, mo- ralnih in etičnih nagibov. Izrazil je upanje, da bosta v bodočnosti prevladala predvsem zadnja dva. V imenu Zveze borcev je pri- sotnim govoril Milivoj Žem- ljic, v imenu nasilno mobi- liziranih v nemško vojsko pa Ludvik Puklavec. Po odkritju pomnika je dekan Jože Sipoš opravil molitev za mrtve, spominu nanje pa so se predstavniki političnih strank poklonili s položitvijo venca. Pro- slavo je spremljal kulturni program v katerem so so- delovali pihalni orkester iz Ormoža, cerkveni pev- ski zbor od Sv. Tomaža, študent AGRFT Gregor Geč in Vojka Havlas ob spremljavi Jožeta Barina T urice. v k KIDRIČEVO Komemoradja ob kapelici Pred dnevom mrtvih je bi- la v nedeljo, 29. oktobra, pred kapelico na nekdanjem avstro-ogrskem pokopališču v Kidričevem osrednja ob- činska komemoracija. Spomin na vse mrtve v obeh svetovnih vojnah in po njih je v kratkem nagovoru obudil župan kidričevske ob- čine Alojz Šprah. Ob tem je spomnil: "Uvedba lokalne samouprave nam je dala novo občino Kidričevo, obči- no, ki ima tudi svojo zgo- dovino. Na našem območju se je v preteklosti zgodilo — hoteli ali ne — marsikaj, kar nam ni v ponos in kar bi radi pozabili, vendar se takšne rane počasi celijo. Nekateri nam očitajo, da želimo za- molčati taborišče in vse, kar se je dogajalo v povojnem času. Ni res, ne prevzemamo takšnih obtožb mi, otroci vo- jne vihre ali pa še poznejših let. Želimo na dostojen na- čin urediti vse obveznosti iz preteklosti, vendar za takšno delo potrebujemo čas. Želi- mo urediti taborišče, za to pa sta potrebna projekt in denar." Spominsko slovesnost so s kulturnim programom obo- gatili člani moškega pevske- ga zbora kidričevskega Talu- ma, ki ga vodi Ladislav Pul- ko, ter članica ptujskega gle- dališča Urška Vučak. -OM Spomin na fvrtve je zbranim pred kidričevsko kapelo obudil župan Alojz Sprah. Foto: M. Ozmec ZAGREB: Na Hrvaškem so bile v nedeljo tretje večstran- karske parlamentarne volitve, ki so jih spremljale številni ne- sporazumi, nejasnosti, kritike domačih in tujih opazovalcev ter nazadovoljstvo opozicijskih političnih strank. Na predčasnih volitvah, kajti red- ne bi morale biti sredi pri- hodnjega leta, je vpisanih ne- kaj čez 3,6 milijona volilcev, ki so izbirali 127 poslancev pred- stavniškega do-ma hrvaškega parlamenta ali sabora. Volitve, ki so zaradi iz-bire 12 poslan- cev med izseljen-ci potekale na vseh petih celinah — na 6648 voliščih v 42 državah, je spremljalo 112 tujih opazoval- cev, med njimi tu-di trije pred- stavniki iz Slove-nije. Po prvih neuradnih izidih je po pričako- vanjih dobila največ glasov Hrvaška demokratična skup- nost (HDZ), predsedniki najvplivnejših opozicij-skih strank pa so sodbo o volitvah izrekli šele v ponede-ljek, dan po volitvah. Na šir-šem du- brovniškem območju, od Prev- lake do Stona, so med dvanaj- sto in štirinajsto uro razglasili splošno nevarnost za-radi top- niškega napada hercegovskih Srbov iz Trebinja. Kljub temu volitev niso prelo-žili, volilci na dubrovniškem območju pa so bili nekaj časa v zakloniščih. *** SARAJEVO, BEOGRAD: V pogajalski delegaciji, ki bo od- potovala na mirovna pogajanja o BiH v ZDA, bodo najvišji bosanski voditelji, je bilo sli- šati v poročilih bosanskega ra- dia. Poleg predsednika Alija Izetbegoviča, ki bo vodil hr- vaško-mulimansko pogajalsko delegacijo BiH, bodo v Ohio, kjer so se v sredo začela poga- janja, odpotoval tudi bosanski premier Haris Silahjdžič^ zu- nanji minister Mohamed Sačir- begovič in predsednik bosan- skega parlamenta Miro Lazo- vič. Tudi blokada Sarajeva v zadnjih dneh popušča, v nede- ljo so prvi avtobusi zapeljali po cesti skozi Ilidžo proti Pazarici in Kiseljaku, odprtje tudi most Bratstva in enotnosti v sre- dišču mesta. Po treh letih je bila ponovno odprta cesta med Sarajevom in Goraždem, po kateri naj bi sprva vozili samo kamioni s humanitarno po- močjo. Srbi iz Slavonije so zavrnili mirovni dokument in s tem je propadel poskus, da bi mir v vzhodni Slavoniji za- vladal še pred pričetkom poga- janj o prihodnosti Bosne. Do- govorili so se le za mirno pot — dveletno reintegracijo Sla- vonije in Baranje v hrvaški državi. *** MONTREAL: V ponedeljek se je v kanadski provinci Que- bec, v francosko govorečem delu Kanade, na referendumu okrog pet milijonov volilnih upravičencev izrekalo o samos- tojnosti in suverenosti Quebe- ca. Odločali so se med suvere- nostjo ali tem, da tudi v pri- hodnje ostajajo del kanadske konfederacije. "Ali se stri- njate, da naj Quebec postane suveren, potem ko bo uradno Kanadi ponudil novo politično in ekonomsko partnerstvo?" je del vprašanja, na katerega so v ponedeljek odgovorjali volilci. V zadnjih petnajstih letih se v Ouebecu že drugič odločajo o morebitni samostojnosti. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja je bilo kar 46,8 odstot- kov vprašanih za odcepitev in za samostojni Quebec. BAKU: V nedeljo okrog 20. ure po lokalnem času se je v podzemeljski železnici v azer- bejdžanski prestolnici Bakuju zgodila huda nesreča. Po prvih podatkih je bila vzrok okvara električne napeljave, vnela sta se zadnja dva vagona vlaka in v požaru je izgobilo življenje več kot 300 ljudi. Predsednik Gej- dar Alijev je razglasil splošno žalovanje. Pripravila: T. Mohorko 3. NOVEMBER 1995 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 |,OKACIJA APAČE OSTAJA Na iinko\cni scsiaiikii m,', ii i mi :s! i si\u za obrambo, na l^atcrcm sta sodelovala župan mestne občine Ptuj dr. Luci jn župan Kidričevega Alojz Šprah, so se dogovorili za nadaljnji potek aktivnosti pri preselitvi vojašnice z območja ^estne občine. Pri tem je ministrstvo za obrambo pokazalo precej dobre volje za reševanje tega zapletenega vprašanja, preselitev vojašnice na novo lokacijo - vztrajajo pri lokaciji v Apačah - želijo doseči v soglasju s krajani Apač, s Icaterimi se bodo že v kratkem sestali in jim prikazali celoten projekt. Poleg tega si želijo, da se v uresničevanje pisma o nameri, ki je bilo podpisano lani novembra v Ptuju, aktivno vključijo tudi rninistrstva za znanost in tehnologijo ter kulturo in šolstvo. Že sredi novembra naj bi se v Ptuju sestali državni sekretarji štirih ministrstev in se podrobneje i pogovorili o nalogah, kijih imajo pri tem. f MARTINOVANJE OD 8. DO 11. NOVEMBRA V teh dneh se v Turističnem društvu Ptuj največ ukvar- jajo z martinovanjem, ki bo na Mestnem trgu od 8. do 1L novembra. Na številnih stojnicah bodo naprodaj domače dobrote, kostanj in mošt. Martinove jedi bodo imele na jedilniku tudi nekatere ptujske gostilne. Krst mošta bo 10. novembra ob 17. uri, program pa bo na Mestnem trgu po- tekal vsak dan od 10. do 19. ure. 0 RAZVOJU PTUJSKEGA TURlgAj^^ ^ ' V ponedeljek dopoldan so se v prostorih mestne občine Ptuj sestali najodgovornejši za razvoj turizma. Pogovarjali so se o razvoju te za ptujsko občino izredno pomembne de- javnosti. Sodeloval je tudi državni sekretar za turizem Pe- . j ter Vesenjak. INTERNET PONUJA VELIKO V organizaciji Zavoda Bistra je bil včeraj pogovor o i možnostih povezave preko sistema Interneta oziroma i nekaterih direktnih povezavah z državnim zborom, i državnim svetom in ministrstvi. NOVA ORGANIZIRANOST JEKLOTEHNE Včeraj je bila v Bohovi novinarska konferenca, na kateri je glavni direktor Jeklotehne Maribor Branko Fingušt . predstavil novo organiziranost podjetja in spremembe, s i katerimi želijo izboljšati gospodarski položaj. Kot je znano, [ je to mariborsko podjetje del dejavnosti želelo organizirati tudi v Ptuju: na Ormoški cesti cesti je kupilo nekdanje prostore Delte Biromatike, a jih sedaj prodaja. PTUJ ££^£2^ ^^^S!E^2J!!S^S!2—.——^ ^ 1 šestega novembra bo v poročni dvorani Mestne hiše v Ptuju krajša slovestnost ob odprtju projekte pisarne Ptuj - zdravo mesto. Ob tej priložnosti bo dr. Igor Krampač pred- stavil slovensko mrežo zdravih mest in njen namen. OMEJFjf/U^^ i Drugo branje zakona o omejevanju uporabe tobačnih I izdelkov bo predvidoma sredi novembra. Gibanje za spre- | jem ljudem prijaznega tobačnega zakona se je oblikovalo z i namenom, da bi prispevalo k oblikovanju boljšega zakona, i Oblikovalo je tudi zloženko Za ljudem prijazno življenje, v i kateri predstavlja svoje zahteve. Med najpomembnejšimi je i zahteva po prepovedi posrednega in neposrednega reklami- i ranja tobačnih izdelkov. V času drugega branja bo gibanje i pripravilo vrsto aktivnosti, ki naj bi jih podprlo čim več i ljudi. Predvsem pa pričakujejo, da bodo svojo podporo izrazili v pismih poslancem, ki so v parlamentu zato, da . predstavljajo interese ljudi, ne pa tobačne tovarne. I KLUB ZA ISKANJE ZAPOSLITVE Po dveh eksperimentalnih klubih za iskanje kluba, ki sta . ! nekaj časa poskusno delala v Ljubljani in Mariboru, je i prejšnji četrtek začel v Ptuju delati prvi tovrstni klub v i Sloveniji. Obiskuje ga enajst iskalcev zaposlitve (začelo jih i je trinajst, dva sta že v prvih dneh delovanja kluba dobila i zaposlitev), ki bodo v njem, dokler ne bodo našli zaposlitve i oziroma največ tri mesece. Klub za iskanje zaposHtve je de- i javnost, ki jo zasebno podjetje Animacija Pranje Ceh izvaja i v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, ki je tudi fi- i nancer dejavnosti. ŠE VEDNO VELIKO TURISTOV I V tednu od 16. do 23. oktobra je v Ptuju in okolici ^ prenočevalo 433 turistov, vseh nočitev pa je bilo 759. V Pokrajinskem muzeju so imeli v tem obdobju 2299 obisk- , j ovalcev, informacije pa jih je v TIC-u iskalo 126. SREBRNO PRIZNANJE ZA MARTO DRUZOVIČ i V Radencih je bilo 25. oktobra demonstrativno tek- i niovanje kmetic, na katerem je Marta Druzovič iz Drbet- I incev 47 osvojila srebrno priznanje. Članice društev ozi- roma aktivov kmetic so se pomerile v dveh diciplinah: I pripravi rezančevega testa iz dveh jajc, izdelavi jušnih in i širokih rezancev ter krpic in pripravi narezka kot glavne I jedi iz domačih mesnin. PTUJ / Z DESETE SEJE MESTNEGA SVETA Gledališče ZATO še v "gradivu" Ptujski svetniki so imeli v petek eno krajših sej tudi zato, ker so se na osnovi pobude odbora za družbene dejavnosti, ki so jo prejeli tik pred pričetkom seje, odločili, da se z 10. seje umakne tretja točka, to je razprava o osnutku odloka o ustanovitvi javnega zavoda — gledališča Zato. Po izjavi predstavnika od- bora Slavka Brgleza zadeva naj ne bi bila pripravljena, čeprav je gradivo pripravlje- no, niso pa pripravljeni ljud- je. Zadeva se močno polariz- ira, pred vsako sejo prihajajo nova pisma, mediji objav- ljajo nove članke. Dodatno težave pa povzroča nedo- rečena zakonodaja. S tem, ko se je svet tako odločil, naj bi tudi pokazal pripravlje- nost, da se v Ptuju zadržijo vsi aktivni in sposobni kul- turni delavci in da vprašanja ne želi reševati s pregla- sovanjem. Imenoval je komi- sijo oziroma delovno skupi- no, ki bo pripravila uskla- jene rešitve. Vodja gledali- šča Zato Franc Mlakar, ki je svoj prihod na sejo mestnega sveta končal že na hodniku (točka je bila med tem že umaknjena z dnevnega re- da), je odločitev svetnikov ocenil kot sprenevedanje. Ptujski svetniki so sprejeli premoženjsko bilanco obči- ne Ptuj na dan 31. decembra prejšnjega leta, ki znaša 19 milijard 812 milijonov tolar- jev. Bilanco morajo sprejeti tudi v drugih občinah na ob- močju bivše ptujske občine. Pristop v članstvo stalne konference lokalnih skupno- sti Slovenije bo mestno ob- čino Ptuj v letu 1995 stal 320 tisoč tolarjev. V njej bo ob- čino zastopal župan dr. Mi- roslav Luci. Volilno komisijo mestne občine Ptuj bo vodil Andrej Šomen, svetniki pa so izgla- sovali tudi soglasje k imeno- vanju Lidije Majnik za rav- nateljico knjižnice dr. Ivana Potrča, s tem da se del poo- blastil ravnatelja s področja strokovnega vodenja do sprejema sprememb statuta knjižnice prenese na Jakoba Emeršiča, mestni svet pa tudi zahteva, da knjižnica uskladi statut z zakonom o uresničevanju javnega inter- esa na področju kulture. So- glasje k imenovanju ravna- teljice knjižnice Ivana Potrča velja, ko ga sprejmejo še pri- stojni sveti občin Destrnik- Trnovska vas, Dornava, Go- rišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Videm in Zavrč. V predloženem besedilu so sprejeli odlok o ustano- vitvi, nalogah in sestavi komisije mestne občine Ptuj za raziskavo povojnih mno- žičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in dru- gih nepravilnosti, ki jo se- stavljajo pet članov mestne- ga sveta in štirje predstav- niki iz mestne občine. Za posamezna vprašanja bo ko- misija lahko za sodelovanje zaprosila tudi predstavnike stroke. Ptujski svetniki so v petek po precej polemični razpravi (niso bili prepričani, ali lah- ko krajevne skupnosti, ki jih v bistvu ni več, še predlagajo delitev sredstev za vzdrževa- nje cest) razdelili nekaj več kot šest milijonov tolarjev za redno vzdrževanje krajevnih cest krajevnim skupnostim oziroma mestnim četrtem, pri čemer velja poudariti, da bo modernizacija krajevnih cest potekala, če bodo 50 odstotkov potrebnih sred- stev zagotovili krajani oziro- ma mestne četrti. Na izrecno zahtevo mestnega sveta se bo izdelal tudi seznam kra- jevnih cest na območju mest- ne občine Ptuj. KIDRIČEVO / SESTAL SE JE OBČINSKI SVET Proti predlogu delitvene bilance Največja in najpomembnejša investicija v občini Kidričevo je tre- nutno gradnja nove mrlišce vežice. Foto: M. Ozmec Na 2. izredni seji so člani sveto občine Kidri- čevo v četrtek, 26. okto- bra, najprej določili viši- no vrednosti štirih parcel nezazidanega stavbnega zemljišča v naselju Njiver- ce. Ker je bil javni razpis zanje objavljen že dvak- rat, so sklenili, da jih bo- do prodali po direktnih pogodbah na osnovi ce- nitvenega poročila, ki ga je opravil stalni sodni iz- vedenec in cenilec Franc Preisnik. Po hitrem postopku so z manjšimi pripombami sprejeli pravilnik o pogo- jih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev, na- menjenih za pospeševa- nje razvoja gospodarstva. Pogodbo o financiranju razvoja drobnega gospo- darstva bodo sklenili z Ljubljansko banko in ta- koj razpisali kredite v viši- ni 18 milijonov tolarjev. S predlogom premožen- jske bilance bivše občine Ptuj se svetniki niso strin- jali in so sklenili, da bodo o tem izredno pomemb- nem dokumentu razprav- ljali na posebni seji ob prisotnosti predlagateljev. ki so dolžni predlog po- drobno pojasniti. Navse- zadnje bo — menijo kidri- čevski svetniki — ob tem treba tehtno upoštevati tudi dejstvo, da je kidri- čevski TALUM (prej TGA) kot največji industrijski obrat vsa povojna leta vlagal izredno veliko de- narja v gospodarski in drugi razvoj tedanje ptuj- ske občine. Dodatno so razpravljali o izboljšanju kakovosti pitne vode iz ptujskega vodooskrbnega sistema ter ob tem potrdili sklep s prejšnje seje, da se s predlogom financiranja izgradnje globinskih vod- njakov ne strinjajo. Bojda je glavni vzrok v tem, ker naj bi aprila lani ptujska komunala brez vednosti krajanov Strnišča prene- hala dobavo pitne vode iz ptujskega vodooskrbnega sistema in jih enostavno priključila na industrijsko vodno črpališče TALUM- a. Za ponovno priključitev Strnišča na enotni ptujski vodooskrbni sistem je potrebno zgraditi še okoli 2 km vodovoda. -OM GOVORI SE.,. ... DA je imel ormoški župan konec tedna dva popolnoma nasprotujoča si govora. Prvega — huj- skaškega, apolitičnega, amoralnega in pljuvajo- čega na sobotni rokometni tekmi v Ptuju, spravnega in realno spomeniškega pa v nedeljo v Ormožu. ... DA je majšperški župan izrazil cirkovški folklori zavidanje uspehov. Novi- narje pa ob tem posvaril pred ponovnim napačnim razumevanjem: "5 tem jim Želim uspešno delo tudi v prihodnje." ... DA mladi naborniki pričakujejo, da se bo vo- jaškonapotilna služba pre- selila v Mestno hišo, ki so jo, morda v ta nemen, pre- barvali z SMB barvo. VIDI SE... ... DA se je direktorica ptujske bančne podružnice takoj, ko je spoznala, da je med varčevalci in podjet- niki veliko zanimanje za najemanje kreditov, last- noročno lotila kovanja de- narja. ... DA si je direktorjeva gospa z zanimanjem ogle- dala v Ptuju razstavljene aluminijaste izdelke bo- dočnosti. Morda se za njenim prijaznim nasme- hom skriva misel, kako nepraktična je peresno la- hka posoda za družinske obračune. 4 — PO NAŠIH KRAJIH 3. NOVEMBER 1995 Če že ni dovolj denar- ja, da bi primerno obno- vili cerkev v Veliki Nede- lji, pa je bila do 1. no- vembra temeljito obnov- ljena kapelica, ki stoji na razpotju v Mihovcih. Trikotna kapelica, ki jo bo na novo poslikal gospod Rokuša iz Pod- gorcev, je posvečena sv. Mihaelu, sv. Florijanu in sv. Trojici. Pa da ne bi kdo mislil, da se je kje odprla kakšna skrivna pipca z denarjem I Ob- novo so finančno pod- prli najbližji sosedje, ki ne želijo živeti s pogle- dom na razpadajočo kapelo. Mogoče je se- daj pravi čas, da pristo- jni razmislijo tudi o pri- mernejšem prostoru za cestne smerokaze, ki, kot je videti na sliki, stojijo na zares nepri- mernem mestu. 1. novembra so pri mrli- ški vežici v Veliki Nedelji v spomin na umrle kot prvi v občini odkrili spomin- sko ploščo z imeni žr- tev druge svetovne vojne v tem kraju. Sledile jim bodo še druge kra- jevne skupnosti. V Ormožu je podobna slovesnost predvidena 26. novembra. Župan Vili Trofenik je v svojem govoru ob odkritju spomenika žrtvam 2. sve- tovne vojne povedal, da je bilo veliko nasprot- nikov tega projekta. Ti so zagovarjali mnenje, da s postavljanjem pom- nikov ne moremo v Evropo, pravi motiv nji- hovega nergonja pa naj bi bili stroški, ki so pri tem nastali in so bili zag- otovljeni iz proračuna. Ta denar bi res lahko upo- rabili kako drugače in bi obenem zadostili spominu na žrtve 2. svetovne voj- ne. Morda za obnovo grajskega dvorišča, ki je med slovestnostjo skozi odprta vhodna vrata ka- zalo svojo zdelano po- dobo. Z nevsiljivo ploščo bi počastili spomin na žrtve in zapisali, da smo namesto v spomenik vlo- žili denar v projekt, ki bo v korist in ponos Ormoža- nom. Gotovo bi s 6,6 mi- lijoni tolarjev lahko nare- dili marsikaj koristnega in uporabnega, Ormožani pa zlepa ne bi pozabili, s kakšnim namenom in v či- gav spomin je bilo nare- jeno. Tako to delajo v Evropi. V Graboh nas preseneti ogromna cerkev sv. Du- ha, ob kateri stoji baroč- no zasnovana stavbo Grabe 32, ki je bila pr- votno hospis (prenočišče, oskrbovališče, morda celo špital), pozneje šola. (Vir: Ormož in okolica) Desno od vhodnih vrat te hiše žalosti nas preseneti tab- lica z napisom Kulturni spomenik. Namesto ko- mentarja prilagamo sli- kovni material. Napotek vsem, ki si boste v živahnem koncu tedna, ki nas čaka, vzeli čas in prišli na odkritje skulpture Rude Jurčca. Prišlo je do rahle spre- membe: po najnovejših dostopnih informacijah bo svečanost v aleji or- moških kulturnih mož — bivša aleja pomemb- nih in/ali zaslužnih mož v neposredni bližini spo- minskega parka, kjer ste v soboto lahko prisostvo- vali odkritju pomnika žrt- vam 2. svetovne vojne. Ste kdaj sanjarili, da bi si omislili bazenček? Gotovol Pri Majdičevih v Ormožu tudi, vendar na primernem mestu in ni- kakor ne v kleti. Tam namreč nastane ob vsa- kem močnejšem nalivu od jeseni '94, ko so zgradili parkirišče za po- licijo, poplava. Do tak- rat je bilo vse v najlep- šem redu, z zazidavo škarpe okrog njihovega vrta pa so vrli projek- tanti ali izvajalci ali kdo tretji pazabili na odtoke. Kljub prošnjam in do- pisom na najrazličnejše naslove pisnega odgo- vora ni od nikoder. To, da imajo na Kerenčiče- vem trgu 5 v shrambi poplave, seveda ne bo pretreslo nikogar. Mo- goče pa bo koga k akciji vzpodbudila informacija, da imajo pri Majdičevih v kleti 5000-litrsko ci- sterno za kurilno olje. Vse lepo urejeno in v skladu s predpisi, ven- dar jo je voda, ki se ob TEDNIK Čisto doli, doli na ci^ razpredelnice druge ro|^ ometne lige — vzhod si^ oba domača kluba oj mož in Velika Nedelja, obeh taborih vlada pro, vo prvonovembrsk^ vzdušje, V četrtem kr^. gu se je namreč obem^ pošteno zalomilo. Or, mož je izgubil z Ve/en. jem 30:20, Velika Nt delja pa na Ptuju ; Dravo 19:13. Viki Klemenčii SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Slovenski čudež Ko je Washington post ne- kaj dni po srečanju ameri- škega predsednika Billa Clin- tona in slovenskega premiera dr. Janeza Drnovška svojim bralcem predstavljal Sloveni- jo, je med drugim zapisal, da ima Slovenija štiri leta po od- cepitvi od nekdanje Jugoslavi- je "parlamentarno demokra- cijo, najvišji nacionalni doho- dek na prebivalca v vseh vzhodnoevropskih državah in podporo ameriškega obramb- nega sekretarja Williama Per- ryja, da postane prva kandi- datka za polnopravno članstvo v zvezi Nato." Američani v zadnjih dneh nasploh niso varčevali s kom- plimenti Sloveniji. Pravzaprav je serijo pozitivnih ocen o Slo- veniji začel predsednik Clin- ton, ki se je predstavil kot do- ber poznavalec položaja v Slo- veniji. Dr. Drnovšek je po po- govorih z njim dejal, da dobro pozna gospodarske rezultate in slovensko politično stabil- nost. Daniel Fried, posebni svetovalec ameriškega pred- sednika za nacionalno var- nost, pa je slovenskim dopis- nikom izjavil, da je "Slovenija zgodba o uspehu", in pouda- ril, da je to tudi mnenje pred- sednika Clintona, ki poziva Slovenijo k nadaljevnaju dose- danje poti. "Zdaj, ko imate trdno demokracijo in gospo- darsko rast, morate pogumno dokončati proces privatizaci- je, privabiti tuj kapital in s tem postati enakopravna čla- nica evropske družine. Institu- cionalne povezave bodo temu samo še sledile," je dejal Fried. ZDA "OBČUDUJEJO SLOVENIJO" Ameriška veleposlanica pri OZN Madeleinc Albright pa je po srečanju s slovenskim pred- sednikom Milanom Kučanom med drugim dejala, da Zdru- žene države Amerike občudu- jejo to, kar se je v Sloveniji zgodilo v zadnjih letih pod vod- stvom predsednika Kučana in premiera Drnovška. Takšne ocene so za Sloveni- jo seveda spodbudne in zgolj špekulanti najnižjega ranga bi se lahko ob tem zmrdovali in poskušali dokazovati, da v Sloveniji vendarle ni vse tako. kot se zdi nekaterim po svetu ... To, kar drugi odkrivajo in govorijo o Sloveniji, je skupni slovenski moralni kapital, po- trdilo pravilnosti globalne ori- entacije. To seveda tudi po- meni, da svet okoli nas želi Slovenijo kot normalno de- mokracijo, brez kakršnihkoli ekstremizmov, ki se sicer v nekaterih domačih političnih kuhinjah ponujajo kot recept za "pravo" demokracijo. Slo- venija je štiri leta samosto- jnosti preživela dinamično, z ostrimi notranjimi bitkami, ki pa se vendarle niso spremin- jale v različne radikalizacije ter neparlamentarne in nede- mokratične "čistke". Ameri- ške in druge pozitivne ocene slovenskega samostojnega razvoja temeljijo na spoštova- nju in priznavanju legitimno izbrane oblasti in se fte spu- ščajo v "ideologizacijo", ki je je prepolna aktualna sloven- ska politična scena. Vsa dose- danja številna, ne samo ame- riška, mednarodna srečanja slovenskega predsednika in premiera demantirajo škodo- željna namigovanja slovenske desnice, da velik del sedanjih domnevnih zunanjepolitičnih težav države nastaja zaradi tega, ker po svetu pač niso za- dovoljni z vodilnimi politiki in oblastjo, saj naj bi bili nekak- šni spreobrnjeni nasledniki prejšnje komunistične oblasti. KAJ JE OTOPLILO "HLADNE" ZDA Seveda pa je res, da sedanje ameriške in druge (svetovne) pohvale Slovenije ne dajejo nikomur pravice, da bi to sa- movšečno in samovoljno zlor- abljal. Prav tako ne bi bilo do- bro, če bi v evforičnosti poza- bili na nujnost realnih sloven- skih ocen in realnih sloven- skih zunanjepolitičnih akcij. S tega vidika bi bilo treba (sa- mokritično) analizirati, kaj vse je vplivalo na to, da so se še nedavno dokaj "hladne" ZDA tako otoplile do Slove- nije. Prav tako je dobro, da je komentator Dnevnika spom- nil premiera Drnovška, naj ne pretirava s superlativi, ko je Clintonu evforično zatrjeval, da bi bilo ameriško posre- dovanje pri reševanju odprtih slovenskih zunanjepolitičnih vprašanj, še zlasti v odnosih z Italijo in Hrvaško, v Sloveniji tudi notranjepolitično zelo dobro sprejeto, "ker imajo ZDA velik ugled, v Sloveniji bi njihovo posredovanje bilo neprimerno boljše sprejeto kot posredovanje koga druge- ga". Drnovšek bi pač moral vedeti tudi to, da so ravno ZDA pred štirimi in nekaj več leti nekaj časa zelo nenaklon- jeno posredovale proti sloven- skim osamosvojitvenim tež- njam. Sestavni del demokracije je tudi odgovornost vladajočih struktur, da zdaj še zlasti opo- ziciji ntančno pojasnijo smisel in rezultate pogovorov s pred- sednikom Clintonom in mnogimi drugimi evropskimi in svetovnimi državniki. Šel potem bo moč določneje skle- pati, ali je komentar v Sloven- cu posledica opozicijske zlobe ali zgolj nevednosti. Komenta- tor Marcel Koprol, ki je sicer član vodstva Socialdemokrat- ske stranke Slovenije, namreč ugotavlja, da je "spoznanje, da zdajšnji obisk slovenskega vladnega predsednika v ZDA — razen simbolnega pomena — Sloveniji ne bo prinesel veliko, tako boleče. Do njega prihaja veliko prepozno in z njim je povezanih premalo iskrenih obojestranskih inter- esov, da bi bili v Sloveniji la- hko zadovoljni. Naša diploma- cija — brez strahu jo lahko imenujemo tudi diplomacija izgubljenih priložnosti — je spet potrdila, da ni sposobna skrbeti za narodove in držav- ne koristi." "NAJBOLJŠI NA SVETU" Ker se ravno ukvarjamo: (ne)razumevanjem svetovni! pohval Sloveniji, ne kaJ prezreti še enega mnenja zvezi s tem. Član pododbora severnoal lantske skupščine za gospe darsko sodelovanje Kd Zijlsatra je bil ob nedavnei obisku v Sloveniji presenečei nad njenim gospodarskim ni predkom v zadnjem času, sij je po njegovem prepričani' trenutna življenjska raven' Sloveniji že višja od tiste v O' čiji in na Portugalskem, čepr^' sta ti državi že polnoprav" članici EU. O vstopu Slovenif v Nato je povedal, da v njeg'' prid govori kar nekaj zgodovif skih dejstev, na primer to, Jugoslavija nikdar ni bila m^' članicami Varšavskega spof' zuma. Na ekonomskem dročju pa bi po njegovem mH' nju tri stvari utegnile ovirs Slovenijo pri pridruževanju E| ropi: prva je sistem socialne Zj ščite, ki je sicer eden najboljši' če ne kar najboljši na svel' vendar je za državo predrli druga je vprašanje dolgov tuji' bankam, tretja pa je rivatizad! v Sloveniji ter v povezavi s t^'' vprašanje dostopa tujega kaf tala v Slovenijo. (Republik' 25. oktobra 1995) Jak Kopr^ nalivih kar pojavi tz tQ| že pošteno načela. fEDNIK — 3. NOVEMBER 1995 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 »Najlepši pa je ^ame Ptuj« PTUJ / MESTO JE DOBILO KNJIGO ]/ četrtek, 26. oktobra, je Ptuj slavil. "Mesto je dobilo iinjigo," je na slovesnosti v palaciju na gradu dejala Kristina SamperI Purg, ko se je zativalila avtorjema Mar- jeti Ciglenečki in Stojanu Kerblerju ter založniku Primožu premziu za izdajo monografijo o Ptuju. Monografijo o Ptuju so pripravili (od leve) Stojan Kerbler, Marjeta Oiglenečki in Primož PremzI. Foto: Kosi "Ptuj praznuje po zaslugi ljudi, ki imajo znanje, voljo in željo, predstaviti svoje mesto svetu," je sklenila Kristina Šamperi Purg. Založnik Primož PremzI iz Maribora je razložil, da se je ideja o monografiji Ptuja rodila v začetku leta 1993, potem ko je pri njegovi za- ložbi že izšla podobna mo- nografija Maribora. "Knjiga je narejena z ljubeznijo in spoštovanjem do Ptuja," je menil založnik. Avtorica besedila Marjeta Ciglenečki je spomnila na prejšnje monografije Ptuja, ki jih že zdavnaj ni na trži- šču, zato je tokratna izdaja še bolj dobrodošla. Namen njenega umetnostnozgodo- vinskega dela je, predstaviti mesto domačinom in tujcem v kar najlepši luči, vzbuditi zanimanje zanj vsem, ki ga še ne poznajo, morda pa bo- do po ogledu knjige imeli tu- di Ptujčani svoje mesto še rajši. Podnaslov monografije "Najlepši pa je zame Ptuj" je citat besed, ki jih je dejal italijanski umetnostni zgo- dovinar dr. Federico Zeri, ko ga je novinarka vprašala o njegovih vtisih o Sloveniji. Fotograf Stojan Kerbler je fotografiral z dušo, kot je de- jal sam, želi pa, da bi njegove fotografije gledalci občutili. Ob predstavitvi monogra- fije Ptuj je zaigral na lutnjo iz ptujske glasbene zbirke — ta se je oglasila prvič po več desetletjih — Boris Šinigoj, zvečer pa sta se s tenoristom Marjanom Trčkom v grajski viteški dvorani predstavila na koncertu renesančne in baročne glasbe. ^ šmigoc CIRKOVCE / JUBILEJNIH 75 LET LJUTELJSKE KULTURE Ljubiteljska kultura proslavila kraj v CIrkovcah so v minulem tednu pripravili kulturne prireditve ob visokem jubileju, 75-letnlcl ljubiteljske kulture. Četrtkovo slovesnost so začeli z odprtjem mednarodne likovne razstave domačih ljubiteljskih likovnikov In gostov Iz Globasnice, večer pa zapolnili z nastopom pevskih zborov. V petek so praznovali člani tamburaškega orkestra pod taktirko Draga Kleina 20-letnico igranja, soboto je bila v znamenju folklore, v nedeljo pa se je z osrednjo sloves- nostjo, nastopom članov vseh sekcij ter srečanjem županov sosednjih občin In kulturnih Institucij praznovanje končalo. Vseh 75 let je kultura na podeželju družila ljubitelje petja, gledaliških iger, plesa ter bralce knjig, vsi ti pa so ponesli ime kraia daleč naokrog. Ljubiteljska likovna kultura je v Cirkovcah doma že kar 15 let in v sekciji je sedaj devet članov: Martin Dietinger, Te- rezija Zorič, Bogomir Jurtela, Franc Trčko, Miran Kaiser, Dragica Kaiser, Dragica Vek, Leon Pišek in Karmen Kai- ser. V štirih dneh praznovanj so se v domačem kraju pred- stavili na priložnostni raz- stavi, ki so jo pripravili sku- paj s slikarji iz Globasnice. Za zborovsko petje v Cir- kovcah so značilna leta vzpo- nov in padcev, prvič pa se je po ohranjenih zapisih iz leta 1926 organizirano petje za- čelo v cerkvi z mešanim cer- kvenim zborom, ki je deloval pod vodstvom organista An- tona Plohla. Danes ženski in mešani zbor vodi domačin Pe- ter Krajnc. Ob jubileju društ- va so domači pevci zapeli sku- paj z gosti s Pragerskega, iz Globasnice in Rogaške Slatine. Dvajset let je minilo od tak- rat, ko je v Cirkovcah Mara Urih začela pripravljati tam- buraški orkester. Prvi dirigent je bil Drago Klein iz Ptuja in pod njegovo taktirko orkester igra še danes. Prve skladbe so bile narodne in ponarodele, vendar sta se z leti kakovost orkestra in program zelo spre- menila. Sicer pa tudi prizna- nja, gostovanja in tonski pos- netki pričajo o bogatem delu tamburaškega orkestra, ki danes šteje 20 članov. Orke- ster je na svečanosti nastopil skupaj s ptujskim nonetom, Brendijem in Koradom. Sobotni večer je bil v zna- menju folklore. Poleg domače FS Vinka Koržeta so nastopili še člani FS Antona, Jožeta Štrafela iz Markovcev, FS Rožmarin iz Sel in akademska folklorna skupina KUD Štu- dent iz Maribora. Cirkovčani so folklorno skupino ustano- vili že leta 1931. Njen ustano- Tamburaški orkester igra že dvajset let. Plesalci iz Cirkovc z značilno štajersko nošo ter plesom širijo slo- ves svojega kraja in njegove okolice. vitelj je bil domači gostilničar in kulturnik Vinko Korže, po njem se skupina danes ime- nuje, že dolgo let pa je njen umetniški vodja in koreograf Anton Brglez. Plesalci imajo za seboj več kot tisoč nas- topov doma in v tujini, povsod pa se predstavljajo s tradi- cionalnimi in izvirnimi ples- nimi koraki štajerskega po- dročja. Odrasli skupini se je pozneje pridružila še otroška, ki dela na osnovni šoli in jo vodi Marija Jurtela, s folklor- isti sodelujejo ljudski pevci in pevke, vsepovsod pa jih spremlja anasambel Idila. V cirkovškem prosvetnem društvu delujejo od leta 1978 ljudske pevice žanjice, ročk skupina Razzle Dazzle,, ki jih na slovesnosti nismo slišali, ter bralci domače knjižnice, ki ima svoj sedež na osnovni šoli. Nedeljska sklepna sloves- nost je privabila tudi župane občin Kidričevo, Majšperk, Videm in Ptuj; ti so se srečali s predstavniki nekaterih kul- turnih institucij. Govorili so predvsem o prihodnji ureditvi financiranja ljubiteljske kul- ture ter o ustanovitvi poseb- nega sklada ljubiteljske kul- ture. Osrednja pokroviteljica kul- turnih dnevov je bila občina Kidričevo. Kot je ob koncu zaključku slovesnosti povedal župan Alojz Šprah, je PD Cirkovce nekakšen "paradni konj" kulturnega žvljenja v občini in prav zato zasluži toliko več čestitk. Janko Ba- števc, sedanji predsednik PD Cirkovce, pa je na slovesnosti poudaril, da so na vasi že od nekdaj imeli svojo kulturo: "Prepričan sem, da Cirkovča- ni tudi zaradi delovanja pros- vetnega društva živijo, lepše kot bi sicer." Tatjana Mohor ko; fotografije Franc Trčko TRNOVSKA VAS, BIS / SIMPOZIJ OB 100. OBLETNICI SMRTI DR. JOSIPA MURSCA ^^Prisa ie z našega Biša^^ Tako so z besedo predstavili dr. Josipa Muršca ob začetku znanstveno-jubilejnega srečanja ob stoti obletnici njegove smrti v Trnovski vasi. Simpozij malo manj znanega slovenskega strokovnega pisatelja, narodnega buditelja, mecena in organizatorja dr. Josipa Muršca je ob koncu minulega tedna v Trnovski vasi pripravila Univerza v Mariboru in je po mnenju mnogih udeležencev dobil osrednji pomen za širši slovenski prostor. I V dveh dneh je predava- lo osemnajst strokovnjakov z zgodovinskega in slavi- stičnega področja, osred- nji namen simpozija pa je bila zgodovinska osvetlitev narodnopolitičnih 'in soci- alno-kulturnih razmer v le- tih Murščevega delovanja ter spoznavanje njegovega rojstnega kraja, okolice in predvsem njegovega dela. S/ovens/ce gorice pojejo in p'eše/o pa je bil naslov prireditve, ki so jo Muršcu v spomin pripravil krajani Biša in Trnovske vasi. Priprave na dvodnevni slovensko-avstrijski simpo- zij so se po besedah po- budnika simpozija in pro- gramskega vodje Viktorja Vrbnjaka pričele že v letu 1991 v t.i. Miklošičevih dneh. Ni naključje, da so ga pripravili ravno v času, ko univerza v Mariboru praznuje 20-letnico. "Pred leti smo se dogovarjali za pripravo simpozija morda o katerem Miklošičevih so- potnikov, ki so deloma že pozabljeni, da bi ob kakš- ni priložnosti lahko obudili spomin nanje. Te priložno- sti so ponavadi ob obletni- cah rojstva, sedaj pa je že moda, da se to pripravlja tudi že ob obletnicah smr- ti. Nekateri so se čudili, da je simpozij na vasi v Pesni- ški dolini, vendar menim, da je Muršec v teh krajih še najbolje poznan in do sodi priprava takšnega simpozija ravno v to oko- lje. Zahvalo ob zaključku simpozija gre domačinom, ki so vse tako dobro pri- pravili in poskrbeli, da smo se med njimi počutili zares dobro," je med dru- gim dejal Viktor Vrbnjak, sicer arhivist v Pokrajin- skem arhivu Maribor. Tematika simpozija je obsegala precej široko zgodovinsko in slavistično področje, predavatelji pa so se med drugim odločili, do bodo simpozijske refer- ate v celoti zbrali in jih iz- dali v zborniku, ki naj bi izšel na začetku prihod- njega leta. Pri pripravah na simpozij je sodeloval tudi avstrijski inštitut za vzhodno in jugozahodno Evropo — izpostava v Ljubljani, delež je pripeva- la občina Destrnik-Trnov- ska vas, za organizacijski del so poskrbeli krajani Biša in Trnovske vasi, or- ganizatorja prireditve pa sta bila Ivan Lovrenčič in Jože Rajnar. Kot je ob od- prtju simpozija poudaril župan Franc Pukšič, je za občino simpozij velikega pomena: "Občani smo ponosni, da so bili v na- šem okolju nekateri, ki so pred mnogimi leti delali za boljšo prihodnost." Pred- sednik KS Trnovska vas Kari Vurcer je poudaril ve- lik pomen simpozija v kraju ter menil, da je mo- ralo biti duhovna moč dr. Josipa Muršca silno, do se lahko danes, po mnogih letih, spominjamo nanj. Sicer pa so bili na osrednji slovesnosti ob začetku sim- pozija številni gostje, aka- demiki, med njimi tudi rektor mariborske univerze dr. Luvik Toplak, znan- stveniki, kljub temu da je bil simpozij do neke mere tudi občinska slovesnost, po no njem nismo opazili nobenega domačega ob- činskega svetnika. Simpozij naj bi pozneje dol pomemben prispevek k razvoju družboslovnih in humanističnih študijev na mariborski univerzi, pred- vsem po naj bi slovenska javnost bolje spoznala na katere manj poznane "ve- like" Slovence. Kot smo la- hko slišali na sobotnem sklepnem delu simpozija, noj bi ga še kdaj pripravili v Trnovski vasi, krajani pa naj bi Muršcu poleg spo- minske plošče, ta je na njegovi rojstni hiši — sedaj Živkovi domačiji v Bišu, dodali še doprsni kip ter v kraju uredili manjši spo- minski park za znane kra- jane, ki so tu nekoč živeli ali delali. Konec tridnevne sloves- nosti je bil v nedeljo do- poldan na dan sv. Bolfen- ko v cerkvi v Trnovski vasi, ko je dr. Franc Kromber- ger vodil slovesno mašo v počastitev Murščevega spomina. Krajani Biša in Trnovske vosi, predvsem gasilci iz Biša so ob tej priložnosti pripravili večer ljudskih pesmi, plesa in glasbe ter ga združili s pokušnjo do- mačih pridelkov s polj, vi- nogradov in sadovnjakov. Prireditev v času simpozija je po besedah predsed- nika GD Biš Jakoba Mon- freda tudi začetek prazno- vanj ob 120-letnici doma- čega gasilskega društva. Tatjana Mohorfco Na jesenskem družabnem večeru so se predstavili domačini. ^Trnovski vasi je bilo ob odprtju simpozija med gosti mnogo zna slovenskiti obrazov 6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 3> NOVEMBER 1995 — TEDMH( DRŽAVNO SREČANJE ZNANOST MLADINI / JURE MESARIC OSVOJIL PRVO MESTO Naloga o Boštjanu Hladniku Na nedavnem državnem srečanju gibanja Znanost mladini so bili ptujski srednješolci izredno uspešni. Njihove naloge so bile zelo opazne, največ pa je uspelo Juretu Mesariču, dijaku tretjega letnika ptujske gimnazije, doma iz Majšperka, ki je v skupini za umetnost z nalogo o slovenskem režiserju Boštjanu Hladniku osvojil zavidljivo prvo mesto. Njegov uspeti je toliko večji, ker je ob vsem vendarle potrebno upoštevati tudi razmere, v kateriti je naloga nastajala. Če si doma v prestol- nici, prideš do nekaterih podatkov veliko hitreje kot pa v nekaj ur oddaljenem Ptuju. Tudi na dan predstavitve naloge je Jure vstal že ob štirih zjutraj, da je bil pravi čas v Ljubljani, kjer je srečanje potekalo. Ko se je zvečer vračal, so drugI lahko odšli na večerjo, sam pa je še komajda ujel avtobus za Majšperk. Ampak ni mu žal, delo je rodilo sadove. Z raziskovalnim delom je pričel že v prvem letniku gim- nazije. Prvo nalogo je posvetil računalništvu. Začetki razisk- ovalnega dela so bili bolj sa- moiniciativni kot organizirani. Podporo je dobil pri men- torju, prof. računalništva Otu Mlakarju, v II. letniku se je obrnil na profesorico umet- nosti Estero Jelenko, da bi pripravil raziskovalno nalogo s področja filma. Odločitev je padla za Boštjana Hladnika kot najzanimivejšo osebo s področja filma v Sloveniji. Naloga je nastajala celo šol- sko leto. Na regijskem sreča- nju v Murski Soboti so jo spo- znali kot drugo najboljšo v skupini za umetnost. "Film me že dolgo privlači, že v osnovni šoli sem se začel zanimati za filmsko umetnost kot zame najzanimivejšo med vsemi umetnostnimi zvrstmi, ker je tudi povezano z izbiro mojega nadaljnjega študija. Moja želja je, da bi študiral filmsko režijo. Mislim, da imaš kot režise večjo moč, da izraziš svoje videnje sveta," je o svojem zanimanju za film povedal Jure Mesaric. — Kaj te je pritegnilo pri Boštjanu Hladniku? J. Mesaric: "Boštjan Hlad- nik sodi v skupino najboljših slovenskih režiserjev, vendar mu kritika nikoli ni hotela tega odkrito priznati. Doživ- ljal je zelo burne reakcije in ravno to veliko nasprotovanje me je še posebej pritegnilo, da sem želel razjasniti razloge za zavračanje. Ugotovil sem, da niso bili upravičeni. Hladnika zanima predvsem svet, ki je povezan s sanjami, ki ni rea- Jure Mesaric len, je nekako čudaški in ne velja za povprečnega." — Kako so sošolci sprejeli tvoje delo? J. Mesaric: "Ko sem jim povedal za naslov naloge, je bilo veliko ugibanj o tem, kdo sploh je Boštjan Hladnik. Le malokdo je namreč vedel, da gre za slovenskega režiserja. Kmalu jim bom nalogo pred- stavil. V šoli namreč načrtu- jemo več aktivnosti ob stolet- nici filma." — Kako bo šola nagradila tvoj uspeh? J. Mesaric: "Dobil sem predlog, da bi nalogo širše predstavil in da bi sodeloval pri pripravi praznovanja ob- letnice filma. V redu bi bilo, če bi v redovalnico prišla tudi kakšna dobra ocena. Prav pa bi prišla tudi kakšna druga oblika stimulacije." Čeprav razmere za razisk- ovalno delo v srednješolskem centru niso najboljše, bo Jure nadaljeval. Prostorska stiska je taka, da je skoraj nemogoče dobiti prostor, kjer bi se lahko nemoteno sestajal z mentor- jem, pa tudi tehnična sredstva (računalnik in tiskalnik) niso vedno dosegljiva. Največ je zato moral delati doma ob sobotah in nedeljah. Naloga obsega dvajset strani teksta in petnajst strani prilog (fotok- opij in člankov iz časopisov, filmskih plakatov, zraven pa sta tudi dve videokaseti). Tudi status raziskovalca bi si rad pridobil. Juretu za uspeh tudi naše iskrene čestitke z željo, da raziskovalno delo nadaljuje tudi v bodoče. Ravnateljica srednješol- skega centra Ptuj Meta Puk- lavec je ponosna na dosedanje rezultate raziskovalnega dela mladih. Juretovo prvo mesto pa je nasploh najboljša uvr- stitev nekega njihovega dijaka doslej na srečanjih mladih Ravnateljica Meta Puklavec. Foto: Kosi raziskovalcev Slovenije. V centru spodbujajo razisk- ovalno delo že od ustanovitve, saj so prepričani, da je to se- stavni del izobraževalnega procesa. Bili so tudi pobud- niki za ustanovitev regijskega centra uvajanja mladih v zna- nost, ki sedaj dela v okviru za- voda Bistra v Ptuju. Rezulta- tov pa ne bi bilo, če ne bi bilo dobrega sodelovanja s posa- meznimi podjetji in ustano- vami, tudi univerzo, njihovimi strokovnjaki in ne nazadnje profesorjev, ki mentorstvo na posameznih področjih prevze- majo z veliko mero entuziaz- ma. Šola si prizadeva, da bi iz denarja za raziskave stimuli- rali tudi delo mentorjev. Še vedno pa ni rešen problem materialnih stroškov, ki nasta- jajo pri raziskovalnem delu. Dijaki, kot je Jure in drugi, ki na tekmovanjih dosegajo dobre uvrstitve, ne nazadnje dvigujejo ugled šoli. Kako jih nagrajujejo? "Uradne šolske nagrade so knjižne in jih mladim podelu- jemo ob koncu šolskega leta. Prizadevamo pa si, da bi na- jupešnejše ob koncu šolskega leta peljali na nagradni izlet. Pri tem pričakujemo podporo občin, da bodo svoje najspo- sobnejše ljudi dodatno stimu- lirale, jim omogočile dodatno izobraževanje, udeležbo na te- čajih in v drugih izobraževal- nih oblikah, da bodo lahko svoja spoznanja še bolj poglo- bili in razvili. S takšno vlogo lani nismo uspeli, upam, da bo letos boljše." ]\/[q SVETOVNA SPECIALNA OLIMPIADA / ZLATI MEDAUI AAAJDE PERNEK Uspehi rednih treningov Poleti je bila v ameriški državici Connecticut specialna poletna olimpiada. Na njej so se pomerile v namiznem tenisu, atletiki, nogometu in plavanju osebe z zmerno mot- njo v duševnem razvoju iz celega sveta. Udeležila se je je tudi 27-letna Majda Pernek iz Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. IVIarijana Borštnarja Dornava. Majda se je iz Amerike vrnila z dvema zlatima rnedaljama v plavanju. Čeprav je splavala zelo pozno, šele pri dvajsetih letih, je z vsakodnevnim treningom dokazala, da v svoji kategoriji nima kon- kurence. Majda stanuje v bivalni skupnosti v okviru dornav- skega zavoda. Dopoldan šiva v delavnicah in je še posebej vesela novih pros- torov, v katerih je dobila električni šivalni stroj. Tudi v šivanju je zelo spretna. Zelo rada ima rože, zato jim posveča veliko časa. Vese i jo tudi rekreacijsko kolesarjenje. "Majda je v kategoriji 50 in 100 metrov prsno na- jboljša na svetu," z velikim veseljem pojasni njena specialna pedagoginja in trenerka Brigita Muršec ter dodaja, da je pri treningih zelo disciplinirana. Vsak torek trenira tudi v ptujskih Termah, kjer je nekoliko večji bazen kot v zavodu. Majda se je letos prvič udeležila specialne olim- piade, sicer pa je pobrala zlato na vseh domačih to- vrstnih selekcijskih tekmo- vanjih. Dnevov, ki jih je preživela čez veliko lužo, se zelo rada spominja, saj je tam spoznala veliko novih ljudi. Zal ji je le, da je ni mogla spremljati uči- teljica Brigita. Potovanje v Ameriko je veliko stalo in bi si ga morala njena tren- erka kriti sama. Majdi je del stroškov plačalo društ- vo Sožitje iz Ljubljane, del zavod Dornava, nekaj pa so primaknili tudi nekateri sponzorji, predvsem s športnimi oblačili. Uspeha so veseli tudi vsi njeni prijatelji v bivalni skupini in v četrtek so to uspeh družno proslavili. Tekst in fotografija: M. Slodnjak Majda in trenerka Brigita po treningu v zavodu. PTUJ / O DELOVNEM OSNUTKU ZAKONA O TURIZMU Za jasen turistični sistem "Osnovni cilj zakona o turizmu je vzpostavitev jasnega turističnega sistema, organizacijskega modela, modela financi- ranja, razvoja, marketinških in promoci- jskih aktivnosti v turizmu. Cilj zakona je tudi vzpostavitev partnerskega odnosa med javnim sektorjem (občinami in državo) na eni strani in na drugi z gospo- darstvom ter organizacijami, ki se v op- erativi ukvarjajo s turizmom zaradi čim učinkovitejšega dela pri razvoju in pro- mociji turistične ponudbe Slovenije. Cilj pa je tudi vzpostavitev organiziranosti, ki bo delovala od lokalne do nacionalne ravni," je o osnovnih ciljih zakona o turizmu povedal državni sekretar za tu- rizem Peter Vesenjak. # Kakšna bo nova organiziranost turizma glede na zakon o turizmu? P. Vesenjak: "Oblikovane bodo lokalne turistične organizacije. Zakon bo določal model organiziranosti teh organizacij na lokalni ravni, občine pa se bodo lahko odločile, ali ta model sprejmejo ali ne, s svojim aktom. V občinah, ki bodo na svo- jem območju predpisale omenjeno or- ganiziranost, bo ta obvezna. Oblikovala se bodo zaokrožena tur- istična območja na območju ene ali več občin, glede na zanimanje občin. Glede na razvitost turizma, ki se bo merila po določenih kazalcih, se bodo delila v tri različne kategorije. Občine bodo oblik- ovale lokalne turistične organizacije, ki bodo ustanovljene s strani teh občin in vsega gospodarstva, ki je kakorkoli pove- zano s turizmom in bo tudi razdeljeno v tri različne skupine, odvisno vključenosti v turistično ponudbo, in tudi od strani turistične društvene organizacije. Tako bodo na lokalni ravni ustanovili lokalno turistično organizacijo trije patrnerji. POSEBEN TURISTIČNI PRISPEVEK V OBČINAH Občine bodo skladno z zakonom pred- pisale poseben turistični prispevek. Od- visen bo od kategorije turističnega ob- močja, od dejavnosti, s katero se neki gospodarski subjekt, podjetje ali obrtnik ukvarja, in od velikosti tega gospodar- skega subjekta. Gospodarski subjekti bo- do torej plačevali poseben prispevek, ki se bo zbiral na posebnem računu pri občinah. 80 odstotkov tega prispevka se bo avtomatično uporabljalo za delovanje na lokalni ravni, 20 odstotkov pa se bo usmerilo v nacionalno turistično organi- zacijo. Občine bodo morale denar, ki bo ostajal na lokalni ravni, v največji meri nakazati na žiro račun lokalne turistične organizacije. Občinam bo prav tako pri- padala vsa turistična taksa, uporabljati pa se bo morala za delovanje lokalne tur- istične organizacije in deloma tudi infras- trukture in opreme, ki jo uporabljajo tur- isti. S tem bomo uredili sistem financira- nja turistične dejavnosti na lokalni ravni. Lokalne turistične organizacije bodo postale tudi soustanoviteljice nacionalne turistične organizacije. Lahko bodo vpli- vale na oblikovanje programa na nacion- alni ravni, deležne pa bodo tudi povrat- nih sredstev sofinanciranja z nacionalne ravni za izvajanje skupnih dogovorjenih aktivnosti na lokalni ravni. Ustanovitelji nacionalne turistične organizacije bodo lokalne turistične organizacije, min- istrstvo za gospodarske dejavnosti, ki je pristojno za turizem, gospodarska zbronica Slovenije in turistična društva na nacionalni ravni. Financirala se bo z deleži sredstev lokalnih turističnih or- ganizacij, iz proračuna ministrstva, ki je odgovorno za turizem, ki naj bi te vire pridobivalo po zakonu o igrah na srečo, iz posebnih dajatev na opravljanje posebnih iger na srečo in tudi iz gospo- darske zbornice Slovenije. Tako zbrani denar naj bi bil namenjen marketinškim in tržnim aktivnostim razvoja turističnih izdelkov na lokalni in nacionalni ravni, za promocijo in podobno. Z zakonom naj bi tudi zagotovili vir za pospeševanje razvoja ponudbene strani turizma. Nameravamo pa spodbuditi tudi razvoj sistema kakovosti na ponudbeni strani." # Kam sedaj glede na novi zakon o turizmu sodi gospodarsko interesno združenje Poetovio Vivat Ptuj? P. Vesenjak: "Ptujski GIZ lahko opišemo kot vzorčni primer takšne or- ganizacije, ki se bo po mojem mnenju po sprejemu zakona lahko hitro prilagodil in rekonstruiral v smeri oblikovanja lokalne turistične organizacije. Lahko pa se tudi zgodi, da zakon o turizmu ne bo sprejet ne pri vladi ne pri parlamentu. V tem primeru bodo lokalna območja, ki imajo organiziran tak sistem sicer na prosto- voljni osnovi, v veliki prednosti pred tis- timi, ki teh organizacij nimajo. Po mojih izkušnjah sodeč povsod, kjer ni koordi- nacije in skupnega dela javnega sektorja in gospodarskih subjektov s področja turizma, razvoj turizma škriplje." Zakon o turizmu je trenutno še v fazi delovnega osnutka, z njim se ukvarjajo številni strokovnjaki, v vladno proceduro pa bo prišel novembra. Jutri se bodo z njegovo vsebino seznanili tudi turistični delavci s širšega območja Ptuja, občin Ormož in Ljutomer. MG ZDAJ V KULTURI Štafenberg ponovno gostil slikarje v soboto in nedeljo, 21. in 22. oktobra, je Statenberg ponovno živel s slikarji. Tokrat je bilo to delovno srečanje slikarjev, članov likovne sek- cije DPD Svoboda Ptuj. Sam grad, bližnja ok- olica, predvsem pa rokavi Dravinje so ponudili svojo podobo štirinajstim slikarjem Okoli trideset nastalih^del bo v novembru na ogled v grajski galeriji Statenberg. Tudi zato, ker se tod ponuja neizčrpen vir motivov, bo že naslednje srečanje slikarjev 5. novembra. Menoni CD plošča stare glasbe Ramovševa koncertna agencijo, ki je Ioni izdala CD ploščo skladb slovenskega skladatelja Isaoca Poscha, je plošče ponudila v prednovo- letni ponudbi po znižani ceni. Posnel jin je Radio Slovenija v koprodukciji z zasebniki v viteški dvorani ptujskega gradu. Poschevo notno zbirko predstavlja Ansambel za staro glasbo Ramovš Consort, khrati po je predstavljen tudi ptujski portotiv — instrument, ki ga je izdelal celjski mo- jster leta 1739, restovrirol po Andrej Lenarčič leta 1990 in ga hranijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj. CD plošča s Poschevo zbirko Hormonia Concertons je naprodaj seveda tudi v Pokrajin- skem muzeju Ptuj. TEDNIK 3. NOVEMBER 1995 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7 Pred petdesetimi leti Franc Fideršeic - 33 Po odmoru za kosilo so sejo nadaljevali do večera. V raz- pravi so se prvi začeli oglašati [isti delegati iz vrst kmetov, ki je z obstoječo politiko niso stri- njali. Predvsem so bili kritični jo politike, ki jo izvaja oblast (jo kmeta. Nastopali so proti jgrarni reformi, obvezni oddaji jn drugim oblikam pritiskov na slovenskega kmeta. Ob nastopih posameznih delegatov so akti- visti pozivali predsedujočega delegata Bedjaniča iz Obreza, naj posamezne razpravljalce prekine, vendar ni hotel. Še sam je začel govoroti in svoje raz- mišljanje raztegnil na celo uro. Večinoma je dajal prav tistim, |(i so oblast kritizirali in to tudi po svoje podkrepili. Bedjanič je bil liberalec in nekaj let profe- sionalni poslanec v Beogradu v času kraljevine in je vedel, kako je treba razpravljati. Ta njegova izkušenost je na za-četku seje tudi vplivala na delegate, da so ga izvolili za predsedujočega seje. V razpravo je posegel tudi javni tožilec in zagrozil, da bo posameznim delegatom prisi- ljen "vzeti besedo", če se bo razprava v takem tonu nadalje- vala. Res demokracija in svo- boda govorita za delegate, ne- posredno izvoljene od ljudi! Tožilca so takoj podprli vo- dilni okrajni funkcionarji, ki so se začeli oglašati drug za dru- gim. Tako jim je uspelo razpra- vo usmeriti v tok po njihovem okusu in željah. Ob koncu seje, pozno zvečer, so vse predlagane resolucije in sklepe sprejeli z veliko večino glasov. Takoj po seji, čeprav je bilo že pozno, je sekretar Drčar sklical ožji okrajni politični aktiv. Po njegovem kritičnem uvodu so skupno ocenili, da bo treba v bodoče zasedanja okrajne skup- ščine bolje pripraviti, bolj orga- nizirati. Uspeli so vsaj v tem, da so resolucije bile sprejete in ni bilo treba ponavljati glasovanja ^ posebej pritiskati na delegate. V razpravi na seji so se reakcio- narni delegati sami razkrin-kali in sedaj je treba iti v akcijo, da na zborih volilcev te delegate čimprej zamenjajo. Ta naloga je bila "jasnovidno" zapisana že na seji okrajnega odbora OF. Aktivisti, ki bodo šli na te zbore volilcev, se morajo dobro pri- praviti in z argumenti razkrin- kali reakcionarje. Pri tem naj pa- zijo, da se ne bodo zamerili srednjemu in malemu kmetu. Ob koncu so se konkretno dogovorili, katere "reakcionarne delegate je treba zamenjati takoj", potem pa na tem področju delati načrtno. Dogovorjeno so v naslednjih ted- nih tudi uresničili brez večjih za- pletov. V tednih po volitvah je oblast vedno bolj s trdo roko začela uveljavljati "diktaturo proleta- riata"; o tem so govorili na se- jah partijskih skupin, na sejah OF pa o oblasti delavcev in kmetov. V tistem času so začeli na območju celotnega okraja, enako tudi v drugih predelih Slovenije zapirati družine čla- nov nemškega Kulturbunda, po- glavarji teh družin so bili že prej zaprti, če niso pred koncem voj- ne pobegnili ali bili likvidirani v prvih mesecih po koncu vojne. Enak postopek je zajel tudi do- mače vnete sodelavce okupator- ja in pripadnike nemške narod- nosti. Stanovanja vseh teh je Ozna zapečatila, ljudi pa so po- tem izgnali v Avstrijo. To je bila naloga že višjih organov, naloga okrajnih oznovcev je bila le lju- di privesti v zbirna središča in zapečatiti stanovanje. Iz Bosne so v Slovenijo pri- peljali veliko število otrok — si- rote, ki so v vojni izgubile star- še. Za mariborsko območje je bilo zbirno središče v gradu Ra- ce, od tam pa so otroke dode- ljevali v oskrbo slovenskim dru- žinam. Tej humani akciji se je odzvalo veliko družin tudi z ob- močja ptujskega okraja. Večina teh otrok se je hitro vživela v naše okolje, mnogi so pri nas tudi ostali in so danes pošteni državljani Slovenije. Pred koncem leta 1945 je bila v Ptuju še seja okrajnega odbora OF, ki so se je udeležili tudi predstavniki iz Maribora. Oce- njevali so svoje dotedanje delo, bili samokritični do napak svoje- ga dela, predvsem pa so iskali "notranjega sovražnika". Naj v zvezi s tem navedem nekaj stav- kov iz zapisnika omenjene seje. "Naši odbori OF na terenu ni- majo jasnih perspektiv. Njžji sloji so premalo osveščeni. Časopisi prihajajo prepozno in neredno, vzrok je v slabih prometnih zve- zah. Aktivisti so se preveč odteg- nili od vasi, moramo se bolj pri- bližati ljudem. Aktivisti naj ne hodijo na sestanke v uniformah, z izjemo pripadnikov narodne milice, ki naj sodeluje na vseh sestankih OF." In naprej: "Nemškutarji in večji špeku- lanti nemoteno vrše svoje razdi- ralno delo. Privatni trgovci špe- kulirajo in nastopajo proti za- drugam. Narodna milica je ugo- tovila, da celotni narod, z redki- mi izjemami, sabotira gospo- darstvo. Črna borza je močno v razmahu. V vseh večjih centrih je treba postaviti komisije za bolj proti špekulaciji. Sestav-lja- jo naj jih po en miličnik in nekaj dobrih pripadnikov OF. Večje prestopke gospodarske sabo- taže je treba kraznovati z odvze- mom živine. Tu mora biti no- tranji odsek bolj povezan s sodiščem in z Ozno." Nadalje so ugotavljali, da se odkup žita še ni pričel, ker mi- nistrstvo še ni poslalo pisnega naloga, verjetno pa bo ptujski okraj moral oddati okoli 45 va- gonov žitaric. Ljudje so dobili v oblast več zaupanja, ker jim je sedaj bila plačana živina, ki so jo morali oddati proti potrdilu v maju in juniju. Veliko so na seji govorili tudi o izvedbi agrarne reforme in pri tem ugotovili, da je "reakcija mobilizirala vse obrtnike in va- ške gostilničarje v borbo zoper izvedbo agrarne reforme". S tem so povezali tudi ustanavljanje državnega sektorja v trgovini. Eeden od razpravljalcev je opozoril tudi na veliko stano- vanjsko stisko in dejal, da "ljudstvo zahteva, da se odpro stanovanja izseljenih ljudi, od katerih ključe ima še Ozna". Dobro so ocenili pripravlje- nost naših ljudi, da so sprejeli v oskrbo otroke iz Bosne. Ob tem so sklenili: "Večjo skrb posve- čati bosanskim otrokom, bolj jih povezati z našimi. Primere, da jih naši otroci zasmehujejo, na- jostreje ožigosati." S tem opisom vsebine razprav na sejah, povzetih iz zapisnikov, končujem opis dogajanj pred petdesetimi leti na našem ob- močju. V celotnem feljtonu sem želel prikazati, kako so se ideali borcev za svobodo, njihove lepe sanje, mnoge demagoške parole politikov, kako se je vse to v ne- kaj mesecih razblinilo v stvarno vsakdanjost. Nova "ljudska oblast" je vse man^ zaupala lju- dem, ki se niso dali prepričati, da bi poslušno izpolnjevali vse, kar so si novi oblastniki zamislili. Zato so začeli posegati po vse ostrej-ših administrativnih ukre- pih, da bi to opravičili, pa je bilo treba sprejemati politične ocene, da "narod sabotira gospodarst- vo", da "prikriva svoje imetje, da špekulira ..." Ti administrativni ukrepi so z vso krutostjo prihaja- li do izraza v naslednjih nekaj le- tih. Sicer pa je bil konec leta 1945 za ljudi, ki jih niso posebej prizadele vojna in čistke v dneh po vojni, še kar znosen. Racio- nalizirana preskrba je bila že kar utečena. Na živilske in dru- ge nakaznice se je dobilo sicer malo, vendar za silo je šlo, saj je bila v povezavi s podeželjem možna še dodatna oskrba. Zima v decembru je bila sicer mrzla, a suha. Kmetje so na KLO-jih redno prijavljali svinje za do- mači zakol. To predvsem iz raz- loga, da so skupaj z dovolje- njem za zakol dobili tudi nakaz- nico za sol in dodatno za petro- lej. Elektrike takrat na podeže- lju še ni bilo, razen nekaj izjem. PTUJ / DVE KOMISIJI DRŽAVNEGA SVETA V PTUJU Regionalni razvoj in Jcmetijstvo v Ptuju so se sredi oktobra zbrali člani komisije za regionalni razvoj in komisije za za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki delujeta pri državnem svetu. Člane obeti komisij je v Ptuj povabil Branko Brumen, predsednik komisije za regionalni razvoj. Župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci je v pozdravu člane obeh komisij opozoril na nujnost enak- omernejšega razvoja Slovenije in kot eno najpomemb- nejših nalog poudaril gradnjo cest. Da so slovenska pre- stolnica in obrobni deli Slovenije izredno slabo cestno povezani, so spoznali tudi mnogi udeleženci skupne seje, ki so za pot v Ptuj potrebovali veliko več časa, kot so, glede na razdaljo, pričakovali. Poudarek skupne seje je bil na kmetijstvu v skladnejšem regionalnem razvoju. Uvodni razpravljalci so nanizali nekaj zelo zaskrbljujočih dejstev o stanju slovenskega kmetijstva, dejavnosti, ki ohranja naseljenost in vzpod- buja enakomernost razvoja. Strategijo razvoja kmetijstva imamo sicer sprejeto in zapisano, lepa knjižica pa ne po- maga, čo sklepov v njej ne uresničujemo. Po nanizanih po- datkih je pripravljenost države za podporo kmetijstvu na- jmanjša doslej in najmanjša v evropskem merilu. Poleg tega pa je v tem času prisoten še strah pred vključevanjem v Evropo, saj je za to naše kmetijstvo nepripravljeno. Upravičenost strahu potrjujejo podatki o trihektarski povprečni slovenski kmetiji, medtem ko ima zahodna Evropa kmetije v povprečni velikosti od 25 do 70 hektar- jev. Skrbi podatek, da je bilo v zadnjih tridesetih letih izgubljenih 75 tisoč hektarjev kmetijskih površin. Pa ne v največji meri zaradi pozidave, temveč zaradi zapuščenosti in zaraščanja. Res je, da druge poti kot v Evropsko skup- nost nimamo, resno vprašanje pa je, kaj se bo v njej zgodilo z našim kmetijstvom. Delež kmečkega prebival- stva se bo še zmanjšal, saj mladi v tej dejavnosti ne bodo videli perspektive. Evropa je zasičena s kmetijskimi pridelki in nas bolj kot proizvajalca potrebuje kot potroš- nika hrane. Toda hrana je in bo vedno bolj strateška surovina, brez razvitega kmetijstva se lahko sčasoma po- javi vprašanje preživetja Slovenije. Slovenijo moramo torej razvijati tako, da ne bomo praznili območij izven večjih središč. To lahko dosežemo s povezavo kmetijske politike s politiko enakomernega regionalnega razvoja. Člani obeh komisij in njihovi gostje so se po uvodni razpravi iz Ptuja podali še v majšperško in videmsko občino, sejo pa so sklenili v Juršincih, kjer so sprejeli sklepe iz razprave. Med njimi je bil tudi svetovalec vlade, ki naj poskrbi za kmetijstvu in regionalnemu razvoju bolj naklonjeno politiko države. 8 — NASI KRAJI IN LJUDJE 3. NOVEMBER 1995 — TEDMH( •> BRANKO CESTNIK / PISMO IZ RIMA Tovariši in gospodje, združite se! v Italiji nič no- vega! Spet je skoraj padla vla- da, spet ni konca politični zmeš- njavi in med- strankarskim razprtijam, spet podtikanja, ob- tožbe, protesti in stavke, de- magogija, pada-nje valute, dvo- jne igre, nizki udarci, fizični obračun sredi parlamenta ... Zares, v Italiji nič novega! Vro- ča latinska kri kar naprej vre in brbota. Verjetno so vzrok za vse to geoklimatske razmere: preveč sonca in zvezd, preveč morja. Kako si razložiti drugače ta ne- nehni javni nemir, to živahno in spektakularno politično nesta- bilnost? No, čisto nič novega pa tudi ni! Nov, nezaslišano nov, je način, na katerega bi pred tednom dni morala pasti vlada premiera Dinija. Nezaupnico vladi je izrekla desnica z Berlusconi- jem na čelu. Ker je Ber- lusconi že lani ostal brez zavezništva s Severno ligo, mu seveda tokrat zaradi po- manjkanja glasov v parla- mentu te nezaupnice ne bi bilo mogoče speljati. A glej, nekaj dni pred glasovanjem nepričakovano skupina štiri- indvajsetih poslancev iz nepričakovane smeri (leve) napove, da bo glasovala z desnico, se pravi z neokapi- talističnimi liberalci in post- fašisti! Z glasovi te skupine bi vlada padla. In kdo so ti poslanci? Saj ni res, pa je: to so poslanci Komunistične prenove —r čisti in trdi ko- munisti starega formata, ki jih vodi tovariš Bertinotti (edini levičarji, ki ohranjajo naziv tovariš). Tik pred zda- jci so si neokomunisti pre- mislil in se vzdržali glasova- nja. Dini je ostal na oblasti. Ampak stik in neformalno zavezništvo med skrajno le- vico ter trdo desnico je pov- zročil za nekaj dni precej zmede in povečal negoto- vost. Če se ozremo v zgodo- vino, vidimo, da ni prvič, da do tega stika med skrajno- stima pride, in to največkrat na račun tretjega, ki je vmes. Nemški konservativci so leta 1917 Leninu ponudili zaščito in prevoz v Rusijo. Lenin je sprejel njihovo ponudbo, prišel v Rusijo in tam speljal marksistično revolucijo. We- imarsko republiko so v za- četku tridesetih let skupaj rušili Hitler in takratna nemška levica. Padec repub- like je bil uvod v nacistično diktaturo. V Italiji jc Mus- solini prihajal iz social- ističnih krogov in s pomočjo levice je v dvajsetih letih močno dcstabiliziral politič- no sceno. Hitro je prišlo do fašistične dikta-ture. Pakt Ribbentrop-Molotov je raz- delil ostanke predvojne vzhodnoevropske demok- racije med dva totalitarizma: Hitlerjev nacizem in Stali- nov komunizem. Na Mad- žarskem so po vojni komu- nisti sodelovali z desnico, dokler niso politično elimi- nirali demokratičnega cen- tra. Potem so s pomočjo Sovjetske zveze opravili tudi z desnico. Danes se v Španiji pogosto spogledujeta neokomunist Aguita in desničar Aznar. Njun skupni nasprotnik, so- cialist Gonzales, pa se je zad- nja leta držal na oblasti s pomočjo katalonske desnice. V Rusiji neokomunisti in neofašisti nastopajo skupaj proti zmernemu Jelcinovemu centru. Pri nas Jelinčičevi na- cionalisti, ki naj bi bili po klasičnih parametrih skrajno desna formacija, pogosto pod- pirajo levosredinsko vlado. Pustimo mednarodno sceno in si poglejmo pobliže, kako je tokrat prišlo do povezave med levimi in desnimi, kako to, da so Bertinottijevi komunisti hoteli podpreti Berlusconija? Prvi razlog je ta, da so že pred Berlusconijem sami sestavili nezaupnico Dinijevi tehnok- ratski in nestrankarski vladi. Nezaupnica ni imela dovolj podpisov, da bi bila pred- stavljena v parlamentu, zato jc Bertinotti v ponedeljek, 23. oktobra, oznanil, da bo gla- soval za Berlusconijevo neza- upnico. Konec koncev pravijo, da cilj posrečuje sredstvo. In nič zato, če je to sredstvo ne- formalna koalicija z desnico. Zakaj bi dva medsebojna po- litična nasprotnika, dve skra- jnosti ne združili moči in zrušili tretjega, ki ni po godu nikomur? Bertinottijeva odločitev je sprožila pravi potres. Zmerni levičarji so govorili, da so komunisti neumni ali pa kar izdajalci levih idealov, da nji- hovo paktiranje z avtoritar- nim Berlusconijem odkriva njihovo stalinistično hlepenje po oblasti, skratka da so po- litično nezreli fosili. Medtem ko se je levica žrla med sebo, pa je Berlusconi sijal od zado- voljstva. Ni skrivnost, da je že prej večkrat pohvalil Bertinot- tija kot pravega politika, s katerim se je moč spustiti v pošten in konstruktiven dvo- boj. Zmerna levico (najres- nejšega nasprotnika desnice) pa je okarakteriziral kot zahrbtno in zavrto. Dan po odločitvi komunis- tov — v torek, 24. oktobra — so poslanci glasovali o privatnih televizijah. Desni- ca je predlagala znižanje prometnega davka za pri- vatne (beri: Berlusconijeve) televizije z 19% na 10%. Ni imela dovolj glasov, a glej, komunisti so glasovali za znižanje in desnica je zma- gala. To glasovanje o privat- nih televizijah je poglobilo razdor na levici in sum, da tovariši zelo resno paktirajo z gospodo, je postajal vse močnejši. Kaj je le Berlu- sconi obljubil komunistom? Reklamo in prostor v svojih časopisih in televizijah ali ša kaj več? Prejšnji četrtek pa je nas- topil sodni dan za Dinijevo vlado. Vodstvo Komu- nistične prenove je vso noč s srede na četrtek bedelo in vso noč so brneli telefoni. Na koncu je Bertinotti klonil pred pritiski zmerne levice in Dinijivim predlogom. Vzdržal se je glasovanja in Dinijeva vlada ni padla. Tri- dnevne ljubezenske avanture z desnico je bilo konec. Am- pak zamera na levici je osta- la. Mnogi ne zaupajo več ko- munistom. Kakorkoli že, po- vezava Bertinotti — Berlu- sconi, klasični komunizem — elektronski neokapital- izem, tovariši — gospodje, nam pove veliko. Pouči nas, kako hitro lahko izginejo ideološke barikade, ko se pojavijo sorodni konkretni interesi. Pragmatizem te vr- ste lahko pripomore k sožitju, lahko pa tudi strašno zakomplicira stvari. In kaže, da se je v Italiji zgodilo to drugo: komplikaciji se je pridružila še ena kompli- kacija. Zares, v Italiji nič novega. Branko Cestnik Profesorskemu zboru Srednješolskega tentra v Ptuju Na vabilo nekdanjega rav- natelja ptujske gimnazija, so- šolca prof. Rudolfa Čeha sem se pripeljal v četrtek, 5. okto- bra 1995, iz Kopra v rojstno mesto na srečanje štirih ma- turantov (od 32) iz prelom- nega leta 1933. Tistega leta je Avstrijec Adolf Hitler zasuž- nil najprej Nemce. Vabilu sem se odzval tudi zato, da uredim grob staršev in materinih staršev na ptu- jskem pokopališču. Naslednjega dne, v petek, 6. oktobra, sem naletal pred 7. uro zjutraj na dve dijakini, sedeči na marmorni nagrobni ploščiz napisom: Rodbini To- plak-Šalamun (in z letnicami rojstev in smrti pokopanih pod ploščo). Očitno sta se pri- pravljali, da prižgeta cigareto v "varnem zavetju" cipres. Prosil sem ju, da se umakneta. Kmalu za tem sem se predsta- vil večji skupini dijakov in di- jakinj, ki so kadili med gro- bovi, pred vrati, ki vodijo s pokopališča v šolo, ob spome- niku 20 talcem, ki so jih 8. 2. 1945 ustrelili nemški fašisti za pokopališkim zidom. Protesti- ral sem in jih pozval, naj ne skrunijo spomina na pokojne. Kakor ni dovoljeno kaditi po šolah, v bolnišnicah in v cer- kvah, ne bi smelo biti dovo- ljeno kaditi med grobovi. Ena od dijakinj me je zavrnila — verjetno upravičeno — češ: "Zakaj pa nič ne uredijo, saj vejo vsi, da tu kadimo!" Če profesorski zbor vaše vzgojne ustanove kajenja di- jakom in dijakinjam ne more prepovedati, ga je dolžan one- mogočiti v šolskih razredih, pa tudi na pokopališču, tako rekoč na šolskem pragu. V živem spominu mi je ostala razlaga našega profe- sorja latinščine Pranja Aliča pred spomenikom padlim med prvo svetovno vojno ob napisu: "Dic hospes domi nos hic vidisse iacentes dum sanctis patriae legibus obsequimur." Pred nekaj leti je bil preme- ščen spomenik narodnemu he. roju Jožetu Lacku s trga pred ptujskim gledališčem, ki so gg izmaličili nacisti, na mestno po. kopališče, kjer ga spoštljivo ohranja in oskrbuje Komunalno podjetje Ptuj. Posnel sem fotografiji van- dalsko poškodovanih spomeni- kov dveh grobov v neposredni bližini groba mojih prednikov, Na grobu staršev nekdanje pro- fesorice mariborske gimnazije Gabrijele Sorman, prijateljice iz otroških let, je prelomljen kam- nit križ. Na grobu rodbine Per ger je bil odlomljen in odstran- jen del nagrobnega napisa. Ne prilagam fotografij dijakov in dijakinj, na katere sme naletel 6. oktobra, zato ker jih ne obto- žujem — pozivam pa vodstvo vaše šole, da ne ostane brez- brižno do nekulturnega vedenja sodobne mladine. V intervjuju, ki je priobčen v reviji "Za srce" z vabilom na razstavo o srcu v Cekinovem gradu v Ljubljani — v muzeju novejše zgodovine (od 10. okto bra 1995 do 16. januarja 1996) je predsednik slovensi Nada Pignar, učiteljica kuharstva Mlinci kot priloga k pečeni kokoši. PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE O petih vedenjskih motnjah pri otrolcu • OTROK, KI JE AGRESIVEN Kot agresivnega označujemo tistega otroka, ki po preteku obdodja normalne trme ne opu- sti agresivnega vedenja in se z besedami ali dejanji vedno zno- va loteva vrstnikov, staršev in vzgojiteljev. V to skupino otrok uvrščamo tudi one, ki bolj ali manj redno izživljajo svojo ag- resijo nad predmeti ali živalmi. Za take otroke sta značilni dve vrsti doživljanja. Pri enih opažamo predvsem slabšo no- tranjo kontrolo in povečano od- zivnost na duševno in telesno neugodne držljaje; pri drugih pa govorimo o njihovem splošnem nezadovoljstvu s svetom in nji- hovih občutkih negotovosti. Oboji pa imajo nekaj skupnega: če je res, da obstajajo trije tipi osebnosti in troj odnos do sve- ta, to je odnos "k svetu", "stran od sveta" in "proti svetu", po- tem je za agresivnega otroka navidezno značilno tretje. Ko takega otroka opazujemo, odkrijemo vrsto znarilnosti. Morda je najočitneje, da otrok na želje in zapovedi odraslih reagira z direktnim ali pasivnim odporom: bodisi da sploh ne uboga bodisi da "presliši" ali kako drugače zaobide tuje zah- teve. Pogosto je predrzen, upo- ren, prepirljiv, razdiralen in maščevalen. Med vrstniki zaradi tega ni priljubljen, posebno ker se rad pretepa. Zlasti šibkejši so tarča njegovih izgredov, med- tem ko je do močnejših potuh- njeno prijazen. Neugnano zahteva svoje in je hudo neuča- kan, če se vse ne ukloni njegovi samovolji, hitro zapade v močan in neobvladen izbruh jeze in to- gote. V njegovi igri je malo ust- varjalnosti in sodelovanja z dru- gimi otroki, saj sproti z užitkom razdira vse, kar ustvari. Poseb- no všeč so mu igre, pri katerih lahko v največji meri sprošča svojo agresivnost. Med njegovi- mi igračami ni sožitja, ampak vodi z njimi vojne in bitke. Po- sebnost je njegov odnos do majhnih živali, ki preide mesto- ma že v krut sadizem. Šele če skušamo s takim otro- kom navezati kontakt, opa- zimo, kako je negotov, nemiren, čustveno zaletav, neusklajen in brez pravega občutka za mero. Poleg tega naletimo pri njem na številne telesne težave. Na pr- vem mestu je nočno močenje, nadalje neješčnost, nemirno spa- nje, glavoboli, prebavne motnje in drugo. Agresivno vedenje otroka se ponavadi poraja iz treh vrst doživljanja. Na prvem mestu naj omenimo otroka z zgodnjimi okvarami možganov. Te okvare, ki lahko nastanejo pred poro- dom, med porodom ali kasneje, so včasih — kot smo omenili — neznatne in jih sprva niti ne od- krijemo. Taki otroci imajo nas- ploh znižan nivo frustracijske tolerantnosti, kar pomeni, da so bolj nagnjeni k razdraž-ljivosti in vzkipljivosti. Kaj več o tem pa še naslednjič. mag. Bojan Sinko KRVODAJALCI 17. OKTOBER — Natalija Kokot, Majšperk 32; Marija Krušič, Spuhlja 132, Ruj; Irena Bračič, Zabovci 15/a, Markovci; Branko Šenkiš, Žabjak 61, Ruj; Božena Ribič, Kvedrova 3, Ptuj; Marjanca Kajzer, Cirkovce 60/a; Vlasta Mr- šek. Ulica Jožefe Lacko 34, Ptuj; Franc Murko, Gorca 6, Podlehnik; Jože Levak, Rimska ploščad 8, Ptuj; Marija Kancler, Slovenja vas 38/a, Hajdina. 18. OKTOBER — Roman Mulič, Zasavska c. 58, Bežigrad; Marjan Čretnik, Cankarjeva 11, Celje; Aljaž Golmajer, Podljubelj 25, Tržič; Damjan Vrečar, Podmolnik; Damjan Štih, CMD 6, Ptuj; Alen Lončar, Gubčeva 9, Krško; Sandi Plohi, Dolga lesa 2; Aleksander Bobnič, Poljska pot 12, Škofja Loka; Matjaž Jerič, Snovik 5, Laze; Husein Balič, C. revolucije 8, Jesenice; Tomaž Blagojevič, Sp. Rudnik C. 5/14, Vič; Janko Ozmec, Cvetkovci 70, Podgorci; Damjan Kunavar, Črtomirova 24, Bežigrad; Robert Rihter, Rove 24, Frankolovo; Robert Habjanič, Soviče 20, Videm pri Ruju; Bojan Čepin, Kostanjek 35, Krško; Peter Košar, Zg. Hajdina 17/c; Franc CizerI, Gregorčičev drevored; Ro- bert Ristov, Andreja Kumerja 47, Vič; Marjan Rajh, Apače 294, Lovrenc na Dr. polju; Matej Gru- ber, Koroška 4, Ravne na Koroškem; Peter Pšeničnik, Zg. Stranje 1, Kamnik; Mitja Tramte, Tomažja vas 2. Škocjan; David Šimik, OtiškI Vrh 153, Šentilj; Ro- man Založnik, Smolnik 20, Polhov Grad; Milorad Slijepčevič, Preglov trg 11, Ljubljana; Aleksander Ajt- nik, Ob polju 6, Muta; Sebastian Možina, Parižlje 128, Braslovica; Klemen Kovač, Pšatnik 12, Šmartno; Mitja Črpič, Gaj 1, Je- senice na Dolenjskem; Dušan Kotnik, Legen 93/a, Šmartno; El- vis Džehverovič, Rusjanov trg 9, Ljubljana; Jurij Mežan, Gogalova ulica 8, Kranj; Robert Hanželj, Svetinci 12, Destrnik; Dušan Grabnar, C. 24. junija 28, Črnuče; Sebastjan Vajda, Vrtna 3, Murska: Sobota; Marko Popovič, Ptujska ul. 3, Bežigrad; Danijel Urbanija, Pintarjeva 46, Zagorje; Zlatko Žunič, Zajelše 3, Dol pri Ljubljani; Matej Rupar, Kovski Vrh 1, Škofja Loka; Mitja Šuster, Partizanska 7, Žalec; Miha Gostiša, Tržaška 90/g, Logatec; Damir Delivuk, Gor. Skopice 30, Krško; Ibrahim Alibašič, Tavčarjeva 5, Jesenice; Damjan Zaplotnik, Ljubljanska c. 46, Kamnik; Andrej Repolusk, Lutverci 94, Apače; Sebastjan Šorli, Metoda Mikuža 8, Bežigrad; Boštjan Špacapan, Geršakova 2, Ormož; Boštjan Sluga, Pot k troji- ci 4, Vrhnika; Andrej Tratnik, Mra- kova 57, Idrija; Boštjan Penicai Gradec 8; Andrej Sande, Maribor- ska 2, Selnica; Aleš Drolec, Buč 31/a; Marjan Kordiš, Retje 41, Loški potok; Bojan Horvatuš, Pavlova vas 13, Pišece; Danilo Turk, Župečja vas 16, Lovrenc; Benjamin Šuštaršič, Prevalje pod Krimom 3; _ Miha Zagoršek, Jakčeva 8, Štepanjsko; Rafko Košmrij, Kolodvorska 18, Ribni- ca; Boštjan Sušilovič, Slovenska 38/a, Maribor; Asmir Vukalič, Ki- dričevo 36, Jesenice; David Mok, Pokoše 19/a, Zg. Polskava; Enver Sulejmanovič, Ko-željska 3, Ve- lenje; Robert Polen-šek, Jakčeva 17, Moste Polje; Danilo Horvat, Grlinci 14, Juršin-ci; Martin Ce- rar, Imenje 10/a, Moravče; Alojz Pirh, Gorenja vas pri Šmarjah; Gregor Jenškovec, Zaboršt 2; Pri- mož Gregori, C. dr. Josipa Tičarja 8; Aljoša Žibert, Moravče 7; Sta- njša Djošan, Ižanska c. 141; Mitja Lešnik, Robi-čeva 29; Branko Hrvat, Einspielerjeva 11; Damir Zore, Slovenska vas 27; Darko Skok, Potrčeva 18, Ruj; Bojan Plemeniti, Bilečanska 5, Moste Polje; Aleš Stergar, Grajenščak 9, Ruj; Jože Sedeljšak, Šmartno 48, Laze v Tuhinju. 19. OKTOBER — Miran Zemlja- rič, Spuhlja 140, Ruj; Milan Ko- rez, Jelovice 32, Majšperk; Milan Toplak, Gorišnica 8/a; Anton Be- ranič, Brunšvik 52, Rače; Robert Sirec, Reševa_ 27, Ptuj; Cvetko Mohorko, Ul. Šercerjeve brigade; Franc Lašič, Marjeta 6/c, Starše; Cvetko Plavčak, Kupčinji Vrh 28. Zakaj, kdaj in kako v SADNEM VRTU presaditi sadno drevo, je pogosto vprašanje vrtičkarjev. Pre- saditev sadnega drevesa je lahko potrebna iz več razlo- gov, glavna pa sta vsekakor neustrezno mesto, kamor smo drevesce vsadili, pa je po nekaj letih nastala pre- velika gostota in zasenče- nost ali pa želimo sadno vrsto in sorto, na katero smo se navezali, v nasadu za vsako ceno zadržati. Presajanje je za sadno drevo precej težak poseg, pri katerem uničimo dosti korenin — od glavnih do stranskih, predvsem pa tis- tih najmanjših — lasastih, ki imajo nalogo črpati vodo in v njej raztopljene rud- ninske snovi iz tal. Zato je najbolje, če že moramo presajati, da presajamo še mlada drevesa, ki imajo koreninski splet z drobnimi koreninicami še blizu de- bla. Takih dreves tudi ni težko odkopati in pri izk- opavanju ne poškodujemo preveč korenin. Presajanje starej-ših in močnejših dre- ves pa je veliko težavnejše in tudi uspeh ni tako dober. Tako drevo potrebuje več let, da si opomore in da se ponovno vzpostavi ravno- težje med koreninami in nadzemnimi organi. Korenine izkopljemo bolj na široko in globoko, da bi ohranili čimveč koreninic. Presajati je treba, če je to le mogoče, z zemljo, ki se drži korenin. Tudi pri premešča- nju drevesa na novo sadilno mesto se poslužujemo takih pripomočkov, s katerimi bo- mo rastlinsko grudo čim bolj ohranili. Najprimernejši čas je jesen, ko odpade listje. Do pomladi se drevo že delno prime in bolje odžene kot pri spomladanskem presaje- vanju. Peškarji presajanje bolje prenašajo kot košči- čarji. Breskev, nektarin in marelic ni gospodarno pre- sajati, ker se že mladih za- radi številnih ran loti smo- lika in ker imajo na splošno kratko življenjsko dobo, ok- rog 12 let. Ob presajanju drevo obil- no zalijemo, zalivki pa pri- mešamo enega od fungici- dov, ki smo jih med letom uporabljali za preprečeva- nje rastlinskih glivičnih in bakterijskih bolezni, da pre- prečimo okužbo korenin. Koncentracijo teh fungici- dov lahko povečamo do trik- rat od običajne. Ne pozabi- mo presajenega drevesa obilno pognojiti s preleža- nim hlevskim gnojem v obo- du korenin in kompostovko. V OKRASNEM VRTU opravimo še poslednje op- ravila pred ozimljanjem ok- rasnih rastlin. Po lepem, sončnem in prijaznem ok- tobrskem vremenu ne pri- čakujemo nič kaj boljšega, niti nas ne moreta pre- senetiti sneg in zgodnji zimski mraz. Pohitimo s spravilom občutljivešjih ok- rasnih rastlin v primerno zavetje, nekatere manj za- htevne pa zavarujemo kar na prostem. Preden okrasne rastline, gre predvsem za na zimski mraz občutljive trajnice, ki smo jih poleti imeli posa- jene na prostem, presadimo v posodo ali prenesemo v rastlinjak ali zimski vrt, jih zalijemo s captanom ali an- tracolom proti koreninski gnilobi. Rastline na prezi- movanju niso dovolj odpor- ne pred to rastlinsko bolez- nijo, ki ima v zaprtem na- ravnost idealne razmere za svoj razvoj glede toplote in vlage. Okrasne rastline na- padajo tudi različni škod- ljivci in jih je treba pred selitivijo v prezimovališče zatreti, sicer se bgdo tam še hitreje razvijali. Škodljivce, kot so običajno koreninske uši, uničimo z zalivanjem z 0,1-odstotnim basudinom, listne uši, belo mušico in razne tripse na nadzemnih organih pa poškropimo z actellicom v 0,1-odstotni koncentraciji. Z rastlin, ki jih od zunaj premeščamo v zaprt prostor, odstranimo odmrle, suhe in bolne liste in opravimo rez, redčenje, po potrebi pa tudi pomla- jevanje. Na zimski mraz manj ob- čutljive okrasne trajnice, ki pa jih vendarle moramo za- varovati pred pozebo, za- varujemo kar na njihovem rastišču. Nižje grmovnice, kot so vrtnice, je dovolj osi- pati s kompostovko ali do- bro preperelim hlevskim gnojem. Nekoliko večje, kot so filodendroni, pa ob- ložimo s smrečjem, pra- protjo ali slamo. Za vzpen- javke ob stenah lahko upo- rabimo tudi najlonske mre- že, če pa rastline ovijemo z raševino in v to vrečo na- tlačimo suhe šote, jih po vr- hu pokrijemo s plastičnim klobukom, da preprečimo omočitev in zamrzitev varo- valne obloge. Za varovanje rastlin pred mrazom lahko uporabimo najrazličnejše materiale, le da morajo biti dovolj zračni. V ZELENJAVNEM VR- TU pospravimo še posled- nje vrste pridelkov vrtnin, ki so občutljive za zimsko pozebo. Na prostem lahko pustimo še por in zeleno, le da ju osipljemo. Če ne bo- do temperature ekstremno nizke, bodo tako prezimile, pobirali pa jih bomo lahko pozno pozimi in zgodaj spomladi kot prve sveže vrtnine. Ohrovt in brstični ohrovt pustimo na vrtu, in če zima ne bo prehuda, ostaneta tam, dokler ju ne porabimo. Črni koren in hren prez- imita na prostem, ker v tleh ni nikoli tako občutnih in naglih toplotnih sprememb, kot je to v ozračju. Nikoli pa korenčnic, a tudi drugih vrtnin, ki prezimujejo na prostem, ne izkopavamo ali pobiramo, ko so zemlja in rastline v zamrznjene. La- hko pa jih nabiramo izpod južnega snega, če se je zemlja med tem odtalila. Radič, ki ni naredil glav, pa ostane na gredi, in ra- dič, ki se je po rezanju glavic v jeseni iz korenov še dobro obrastel, je najbolje prekriti s pajčevinasto foli- jo, in ko ni snega, ga sproti pobiramo in porabimo. Ne- kaj korenov peteršilja po- sadimo v lonec, da bomo imeli sveže liste za jušni zelenjavni šopek, ko ne bo dostopen na prostem, nekaj pa ga lahko ostane zunaj, in če ga osipljemo s kom- postovko, bo prezimil ena- ko kot druge korenčnice. Tudi zimsko špinačo in motovileč, ki ju pustimo na prostem, je bolje prekriti s smrekovimi vejami ali zrač- no folijo vrteksom, še pose- bej če sta sejana na kakšni vetrovno izpostavljeni legi, ker bosta v zimi brez snega in brez varovalnega prekri- vala gotovo pomrznila. Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rast- line, ki jih pridelujemo za- radi lista, od 3. do 6. novem- bra, zaradi korenike od 7. do 10. novembra, zaradi plodov 6. in 7. novembra ter zaradi cveta in vrtna zelišča od 1. do 3. novembra. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK — 3. NOVEMBER 1995 ŠPORT — 11 ROKOMET # ORMOŽ IZGUBIL V VELENJU V vzhodni skupini druge slovenske rokometne lige so bile v soboto tekme četrtega kroga. Najzanimiveje je bilo v ptujski športni dvorani Cen- ter, kjer sta se pomerili Drava in Velika Nedelja. Ormožani pa so v Velenju z drugo ekipo Gorenja izgubili z 20:30. V soboto se bo Drava v pe- tem krogu v Murski Soboti pomerila s Krogom, Ormož bo v svoji dvorani gostil Breži- ce, Velika Nedelja pa prav ta- ko v svoji dvorani Lisco iz Sevnice. l.k. DRAVA — VELIKA NEDELJA 19:13 (6;6) Ptuj — športna dvorana Center, gledalcev okoli 500, sodnika Cvelbar iz Semiča in Medek iz Metlike. Drava: Berlič, Kotar, Osterc, Pucko 1, Bejšak 5, Kramberger 4, Pisar 4, Žuran 2, Hrnjadovič 3, Margušič in Mlakar. Velika Nedelja: Kovačec, Ko ko I, Trofenik 1, Gregorič 1, Kumer 2, Bezjak 4, Šoštarič 3, Planine 1, Belec, Lah, Mesarec 1 in G a bere. Sedemmetrovke: Drava 5 (3); Velika Nedelja 1 (1). Izključitve: Drava 12 minut; Velika Nedelja 18. Rdeči karto- ni: Osterc, Mesarec in Bezjak. Gledalci v športni dvorani Center so lahko videli pravi rokometni derbi v športnem smislu in tudi nekaj tega, kar ne sodi na igrišča. Obe ekipi sta prikazale dobro igro v obrambi. Prvi so povedli do- mači, v 16. minuti gostje, nato pa je bil rezultat do konca pr- vega polčasa izenačen. Igralci obeh ekip so v napadu igrali brez idej, oba vratarja sta do- bro branila. Domači so v tem delu zastreljali dve sedem- metrovki. Začetek drugega dela je pripadel gostom iz Velike Ne- delje, ki so dvakrat vodili, na- to pa je domači trener dosegel pri svojih igralcih, da so le pri- kazali del svojega repertoarja. V 42. minuti so povedli z zadetkom razlike. Nato sod- nika nista priznala zadetka Belšaku (posredovanje dele- gata zaradi okvare semaforja). Od tu dalje se je pričela 24- minutna mučna prekinitev. Pri tem so bili v ospredju gost- je na čelu s trenerjem Vilijem Trofenikom. Obtoževati in pošiljati vse nekam ter kriviti posameznike in predvsem sodnike za poraz ni pravi na- čin, vzroke zanj bi morali is- kati v svojih vrstah in svojih neizkoriščenih priložnostih. Delegat srečanja bi bil moral trenerja gostov odstraniti. Razburjenje je pomiril doma- či predsednik. Po umiritvi strasti je v bistvu igrala samo domača ekipa in na koncu sla- vila s šestimi zadetki razlike. Pa še to! Vsak je razočaran, ko izgubi srečanje. Toda bese- de gospoda Trofenika na kon- cu srečanja spadajo na sodi- šče, ne v besednjak rokomet- nega pedagoga. Še sreča, da so bili drugi pametnejši in ni- so sprejeli izziva. Razburjenja in žalitev je bilo le preveč. Rokometna igrišča naj ne bi bila poligon za izživljanje, saj so tudi drugi samo ljudje. D. Klajnšek II. LIGA — ŽENSKE — VZHOD # Brežice — ŽRK Ptuj 20:15 (12:7) ŽRK Ptuj: Vidovič, Boj, Ši- janec 8, Pucko 4, Bezjak, Cvet- ko 2, Petek 1, Maračič, Gojsak, Potočnik. "Najboljša igralka srečanja Metka Šijanec ob nerazpolo- ženih soigralkah ni mogla sa- ma nagniti jezička na tehnici v korist Drave. Domače so od- ločile temo po 44. minuti, ko sta Kalinova in Lepšinova šti- rikrat zadeli, medtem ko so rokometašice Ptuja žogo po napakah izgubljale v napadu. Zelo se je poznala odstotnost obolelega trenerja Alojza Kla- nečka, ki naj bi bil porok za boljše nadaljevanje," je po tekmi razmišljal predsednik Peter Petek. /j^ Belšak je v prvem polčasu s sedemmetrovke uspel premagati si- cer odličnega vratarja Velike NedeUe Gaberca. Foto: L kotar Skoki na cilj PADALSTVO Na športnem letališču v Lx)- karnu (Švica) se je 27. oktobra začela tekma za svetovni pokal v padalskih skokih na cilj. Udeležila se je tudi prva ekipa A.K. Ptuj, ki se zadnja leta večkrat pojavlja na tekmah evropske ali svetovne ravni. Tokrat ji je prvič uspelo, da je njen tekmovalec uvrščen med petnajsterico svetovnih velemo- jstrov padalstva. Igor Glažar, dolgoletni član 1. ptujske padalske ekipe in slovenski reprezentant, je stopil ob bok bivšim in sedanjim svetovnim prvakom z 19 cm iz 9 skokov. Med profesionalnimi vojaš- kimi ekipami kot amaterji Ptujčani niso imeli možnosti za sam vrh, vendar je ekipno 7. mesto tudi uspeh, ki ga pred tekmo ni nihče pričako- val. Posamezni uspeh je do- polnil Mirko Vršič s 25. me- stom, Matej Kostanjevec pa zaradi neverjetne nesreče ni mogel pokazati vsega svojega znanja. Pri nočnem skoku so se mu strgale tri nosilne vrvice in le izkušenosti gre zahvala, da jo je odnesel brez poškodb. "Z uvrstitvijo sem zadovo- ljen, ne pa tudi z rezultatom, saj sem trenutno sposoben skakati bolje" pravi Igor. Zla- to Čuš, trener in bivši repre- zentant, ki je bil sodnik na tekmi, pa meni: "Igor, Mirko in Matej so izkušeni padalci, kar se tiče vodenja padala, treba bo le nabrusiti 'nogo' in stabilizirati psiho, kar pa la- hko dosežeš le s tekmami." Že 4. novembra čaka ptu- jske padalce naslednja tekma v Vrsarju na Hrvaškem. Aleš Debeljak KICKBOKING Uspeh Ormožanov v Avstriji v soboto so člani Kluba borilnih veščin iz Ormoža so- delovali na odprtem turnirju v kickboxingu v avstrijskem Deutschlandsbergu. Na tem močnem mednarodnem turni- rju je sodelovalo 193 tek- movalcev štiridesetih klubov iz sedmih držav. Sedem čla- nov ormoškega kluba, ki šteje med najuspešnejše v Sloveniji, je doseglo lepe rezultate. Najbolj se je izkazal Mar- cel Fekonja, ki je v fuli kon- taktu v kategoriji do 71 kilo- gramov osvojil prvo mesto. V semi kontaktu do 71 kilo- gramov je bil Milan Korotaj drugi, enak uspeh, vendar v light kontaktu — do 67 kilo- gramov, je dosegel Danilo Korotaj. Po uspešnem nas- topu si fantje in dekleta ne bodo privoščili počitka, am- pak bodo pričeli priprave na naslednji turnir, ki bo 11. novembra v Litiji. vk Lepo bi bilo, če bi se na Ormožane spomnil selektor slovenske reprezentance, ko bo določal ekipo za nastop na svetovnem prvenstvu v Kijevu. ŠPORTNE NOVICE JUDO O Gorišnica na finalnem turnirju! V soboto sta bila kvalifi- kacijska turnirja za nada- ljevanje tekmovanja v prvi državni ligi judoistov. Na turnirju v Ljubljani je zma- gala domača Olimpija pred Gorišnico, ta pa je ptujsko Dravo ugnala kar z 11:3. Ptujčani so izgubili tudi z mariborskim Bra- nikom in osvojili četrto mesto. V drugi skupini je v Slo- venski Bistrici zmagal do- mači Impol pred celjsko ekipo Ivo Reya ter Slovenj Gradcem in drugo celjsko ekipo Sankaku. Prvi dve ekipi sta se uvrstili na zak- ljučni turnir za prvaka, ki bo 11. novembra v Sloven- ski Bistrici, turnir za razvr- stitev od 5. do 8. mesta pa bo v Slovenj Gradcu. V Slovenski Bistrici bodo ta- ko nastopili Olimpija, Go- rišnica, Ivo Reya in Impol, v Slovenj Gradcu pa Drava, Sankako, Branik Broker in Slovenj Gradec. l.k. BOKS O Zavec uspešen v Zagrebu Dejan Zavec iz šole bok- sa Breg je v soboto nas- topil na mednarodnem od- prtem prvenstvu Hrvaške v Zagrebu. Na uradnem tur- nirju mednarodne zveze je v polvelterski kategoriji po točkah premagal hrvaške- ga reprezentanta Bedek- oviča. Ptujčan je bil precej boljši nasprotnik in se us- pešno prebija na medna- rodno sceno. To bo zelo pomembno na evropskem prvenstvu, za katerega se zavzeto pripravlja. l.k. BOKS O Revija v Lenartu Boksarski klub Ptuj se pripravlja na revijo, na ka- teri se bodo pomerili z na- sprotniki iz Varaždina. Re- vija bo v soboto pod šoto- rom v Lenartu, ki ga je tamkašnji motel Vindiš postavil v sklopu martino- vega tedna. Gledalci bodo videli kar enajst borb, saj imajo oboji popolne ekipe. l.k ODBOJKA O Marsel dobil derbi_ Derbi tega kroga v 2. dr- žavni odbojkarski ligi je dobil ženski odbojkarski klub Marsel, ki je prema- gal Ruše s 3:0 (15:4, 15:2, 15:5). Najboljša igralka tekme je bila Marjana Go- jkošek. Postava: M. Gojšek, N. Marhav, M. Klajderič, M. Žnidarič, J. Vindiš, M. Emeršič, T, Zenunovič, S. Habjanič, S. Intihar in B. Godec. NAMIZNI TENIS O Polovičen uspeh V soboto, 28. oktobra, je moška ekipa Petovie v drugi državni ligi gosto- vala v Hrastniku in Kr- škem ter dosegla polovi- čen uspeh. Tekmo v pri Kemičarju v Hrastniku so izgubili s 5:2, popoldanski dvoboj v Krškem pa so do- bili s 3:4. Za ekipo pod vodstvom Marinka Grbiča so nas- topili: Grega Zafošnik, Gregor Kocuvan,^ Marko Zafošnik in Boris Šegula. I.B. MALI NOGOMET O Prihaja Juventus Po mesecu premora bo v prvi državni malono- gometni ligi spet živo. V petek, 3. novembra, ob 19. uri bo v dvorani Center zanimivo srečanje tretjega igralnega dne med domače Poetovio in ekipo Juventus iz Šentjurja. V Ptuj tokrat prihaja prvak MNZ Celje, ki se je v prestopnem roku zelo okrepil. NOGOMET PRVA DRŽAVNA LIGA Izidi 14. kroga: SCT Olim- pija - Maribor Branik 0:1 (0:0), Mura - Biostart Publikum 1:0 (0:0), Rudar (Velenje) - Belt- inci 1:1 (1:1), Primorje - Mag Korotan 1:1 (1:1), HIT Gorica - Izola 3:0 (1:0). 1 HIT GORICA......... 14 9 2 3 26 10 29 2. MURA............. 14 7 6 1 16:9 27 3. RUDAR ............ 14 6 5 3 20:13 23 4. BIOSTART PUBLIKUM. 14 6 4 4 24:18 22 5. MAG KOROTAN...... 14 5 5 4 16:15 20 6. PRIMORJE.......... 14 5 4 5 19:18 19 7. SCT OLIMPIJA....... 14 5 2 7 33:20 17 8. MARIBOR BRANIK.... 14 4 5 5 16:14 17 9. BELTINCI........... 14 2 6 6 8:19 12 10. IZOLA............. 14 1 1 12 5 50 4 Pari 15. kroga, 5. novem- bra: Maribor Branik - Rudar (Velenje), Mag Korotan - SCT Olimpija, Beltinci - HIT Gorica, Biostart Publikum - Primorje, Izola - Mura. DRUGA LIGA Izidi 12. kroga: Črnuče - Napredek 2:0 (0:0), Nafta - Era Šmartno 3:0 (1:0), Naklo - Železničar Oscar 1:1 (1:0), Rudar (Trbovlje) - Vevče 1:0 (0:0), Železničar (Maribor) - Radeče Papir 2:0 (2:0), Ko- per - Zagorje (1:1), Family Shop - Drava 4:0 (2:0), Šent- jur - Mengeš 3:1 (1:0) 1. ŽELEZNIČAR OSCAR.. 12 7 5 O 24:5 26 2. NAFTA............. 12 8 2 2 21:5 26 3. ČRNUCE ........... 12 7 2 3 29:17 23 4. FAMILVSHOP....... 12 6 3 3 18:8 21 5. RUDAR (T).......... 12 6 3 3 14:7 21 6. ŠENTJUR........... 12 6 2 4 16:11 20 7. NAPREDEK......... 12 5 4 3 15:12 19 8. NAKLO............. 12 5 3 4 18:14 18 9. ŽELEZNIČAR (M)..... 12 5 2 5 16:18 17 10. KOPER............ 12 4 3 5 13:12 15 11. DRAVA............ 12 4 3 5 16:21 15 12. ERA ŠMARTNO..... 12 4 2 6 18:21 14 13. MENGEŠ.......... 12 2 4 6 11:19 10 14. VEVČE............ 12 2 2 8 10:18 8 15. RADEČE........... 12 2 2 8 9:34 8 16. ZAGORJE.......... 12 1 2 9 6:33 5 Pari 13. kroga, 5. novem- bra: Mengeš - Črnuče, Drava - Šentjur, Zagorje - Fam.ily Shop, Radeče Papir - Koper, Vevče - Železničar (Mari- bor), Era Šmartno - Naklo, Železničar Oscar - Rudar (Trbovlje), Napredek - Nafta. FAMILV SHOP PIRAN - DRAVA 4:0 Strelci: 1:0 Tomas (38.'), Prače (41.'), 3:0 Hvastje (52.') in Prelogar (67.') 4:0. Drava: Klinger, Volk, Šala- mun, Janžekovič, Ramšak, Ge- rečnik, Korbar, T. Emeršič, Boškovič, Emeršič in Vesenjak. Nogometaši Drave so na gostovanju v Piranu nastopili močno oslabljeni, Pirančani pa močno okrepljeni, saj je zanje prvič nastopil Jože Pre- logar. Ptujčani so kljub vse- mu zaigrali solidno. Popustili pa so ob koncu prvega pol- časa, ko so v treh minutah prejeli dva zadetka. Tudi drugi polčas je po- tekal podobno kot prvi, a so domači tudi v tem delu do- segli dva zadetka. Nogome- taši Drave so imeli dve pri- ložnosti, a je bila dobra igra Milana Emerišiča, Ramšaka in Tomaža Emeršiča tokrat premalo za presenečenje pro- ti čvrsti ekipi Family Šhop v Piranu. D.K. 3. LIGA ~ VZHOD Rezultati 11. kroga: Alu- minij - Bistrica 3:0, Beltrans - Kovinar 0:1, Dravograd - Dravinja 0:0, Kungota Broker - Unior Zreče 0:1, Paloma Sever - Pohorje 0:0, Turnišče - Steklar 1:1, Odranci - Unior Zreče 0:1, Paloma Sever - Po- horje 0:0, Turnišče - Steklar 1:1, Odranci - Bakovci 1:2. I.POHORJE........... 11 8 2 1 28:11 26 2. BAKOVCI...........11 8 1 2 16:7 25 3 DRAVINJA.......... 11 7 2 2 22:8 23 4, DRAVOGRAD........ 11 7 1 3 25:13 22 5 UNIOR ZREČE.......11 6 1 4 11:13 19 6 KOVINAR........... 11 5 3 3 15:9 18 7 TURNIŠČE.......... 11 3 4 4 16:16 13 8 STEKLAR........... 11 3 4 4 11:15 13 9 ALUMINIJ........... 11 3 3 5 13:16 12 10. ODRANCI..........11 4 O 7 16:22 12 11. KUNGOTA BROKER. 11 3 2 6 11:17 11 12. PALOMA SEVER ...11 2 3 6 10:22 9 13 BELTRANS.........11 2 1 8 12:23 7 14. BISTRICA..........11 2 1 8 15:29 7 Razpored tekem 12. kroga: sobota, 4. novembra, ob 13.30: Unior Zreče - Alumi- nij, Bistrica - Paloma Sever, Bakovci - Steklar, Pohorje - Turnišče, Dravinja - Kungota Broker, Kovinar - Dravograd, Odranci - Beltrans. ALUMINIJ — BISTRICA 3:0 (1:0) Kidričevo - stadion Alu- minija, gledalcev 100, sodnik Knuplež iz Maribora. Strelci: 1:0 J. Šmigoc (2.'), 2:0 Hiizjak (81.'), 3:0 Hab- janič (86.'). Aluminij: Budimir, Hojnik, J. Šmigoc, Prelčec, Habjanič, Gorše, Fridl, Kovačec (Štum- berger), Huzjak (L. Šmigoc), Gaj ser in Žemljic. Bistrica: Vidačkovic, D. To- mažič. Sama s ter, A. Tomažič, Modic, Jug, Regoršek, Vehovar (Lugarič), Ivetič, Spasojevič, Stolažišar (Dragic, Hren). V derbiju ekip iz spodnjega dela prvenstvene razpredel- nice v tretji slovenski nogo- metni ligi so nogometaši Alu- minija zasluženo premagali ekipo iz Slovenske Bistrice. Nogomet ni bil na kdo ve kako visoki kvalitetni ravni, mogoče je razlog, ker so oboji nastopili močno oslab- ljeni. Domači so povedli že v drugi minuti z zadetkom J. Šmigoca s petih metrov. V drugem delu je bila igra podobna kot v prvem, le da so domači zaigrali agresiv- neje in bolj organizirano. Srečanje je bilo odločeno v zadnjih desetih minutah, ko sta zadetka dosegla Huzjak in Habjanič. Zmaga bi lahko bila še višja, toda po dolgih kolih je najvažneje, da so Kidričani osvojili tri točke. 2. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ Rezultati tekem 10. kroga: Ormož - Mladinec 2:2, Skor- ba - Pago Leskovec 3:1, Apa- če - Spodnja Polskava 5:1, Grajena - Tržeč 1:0. 1. GRAJENA.......... 9 7 2 0 33:7 23 2. SKORBA........... 8 5 1 2 23:10 16 3. ORMOŽ............ 8 4 3 1 21:13 15 4. MLADINEC......... 8 3 3 2 15:17 12 5. SP. POLSKAVA..... 8 2 3 3 16:20 9 6. APAČE -1........ 8 3 1 4 12:18 9 7. HAJOOŠE.......... 8 2 2 4 10:24 8 8.P0DVINCI -1 ...... 8 2 2 4 8:14 7 9. TRŽEČ............ 8 1 3 4 8:10 6 10. PAGO LESKOVEC... 9 1 2 6 9:22 5 Razpored tekem 11. kroga: sobota, 4. november, ob 13.30: Spodnja Polskava - Podvinci, Hajdoše - Ormož; nedelja, 5. november, ob 10.30: Tržeč - Skorba, Mladi- nec - Apače. 1. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ Rezultati tekem 10. kroga: Boč - Stojnci 0:3, Gerečja vas - Videm 4:0, Središče - Slo- venja vas 3:3, Dornava - Haj- dina 6:2, Bukovci - Rogoz- nica 1:1, United Eagles Pra- gersko - Gorišnica 0:0. 1. U.EAGLES PRAG..... 10 7 2 1 33:13 23 2. GEREČJA VAS...... 10 7 2 1 21:9 23 3. SLOVENJA VAS..... 10 6 3 1 29:15 21 4 DORNAVA......... 10 6 3 1 27:13 21 5. STOJNCI........... 10 6 2 2 19:8 20 6. SREDIŠČE......... 10 4 2 4 28:19 14 7. GORIŠNICA........ 10 3 4 3 12:12 13 8. HAJDINA.......... 10 2 3 5 11:25 9 9. VIDEM............ 10 2 2 6 14:24 8 10. BOČ............. 10 2 1 7 10:33 7 11. BUKOVCI......... 10 1 2 7 12:24 5 12. ROGOZNICA....... 10 O 2 8 8:29 2 Razpored tekem 11. kroga: sobota, 4. novembra, ob 13.30: Rogoznica - Boč, Slo- venja vas - Dornava; nedelja, 5. november, ob 10.30: Haj- dina - Bukovci, Videm - Sre- dišče, Gorišnica - Gerečja vas, Stojnci - United Eagles Pragersko. q ^ 12 — ZA RAZVEDRILO 3. NOVEMBER 1995 — TEDMIR TEDMIK — 3. NOVEMBER 1995 ZA KRATEK 15 Mladi dopisniki NAŠA DRUŽINA Družina je kot sestavljanka. Če jo hočeš obdržati skupaj, jo moraš zlepiti. Toda ko jo zlepiš, je ne moreš razstaviti. V naši družini je to lepilo sreča. Razstaviti se ne more, saj je sreča zelo močno lepilo. V tej naši veliki družini nas bo kmalu osem. Če štejem zraven še babico, pa devet. Čeprav nas je doma malo manj, saj sta brat in sestra v Ljubljani, je vedno veselo. Kmalu bo prišlo še večje ve- selje. Dobili bomo bratca ali sestrico. Brez naših dveh "Ljubljančanov" nam je včasih dolgčas, toda ko prideta do- mov, je vse pozabljeno. Ta- krat smo spet v celoti. Brat Jure nas dviguje in pravi, da smo uteži. Veronika pa naredi sezonsko čiščenje in takoj se pozna, da je bila doma. Ko pa po dveh dneh odideta, smo spet sami. Mogoče boste mislili, da je potem vse tiho. Niti po nakl- jučju! Vse to nadomestimo mi, "ta mlajši" trije. Ker nas je veliko, se je že zgodilo, da smo katerega izmed otrok kje pozabili. Na primer: bili smo na obisku pri teti. Ko smo se poslavljali, nismo opazili, da je Metod nekam izginil. Ko smo se med potjo pogovarjali, kako je bilo pri teti, je mama vprašala: "Metod, ali ti je bilo všeč pri teti?" Vse je bilo tiho. Mama se obrne, toda Metoda ni bilo nikjer. Hitro smo se odpeljali nazaj. Tam nas je ča- kal ob cesti. Ko se sedaj spo- minjamo tega dogodka, se do solz nasmejimo. Nekateri ljudje mislijo, da smo vedno pridni. Zelo se mo- tijo. Neprestano si nagajamo, toda brez tega se mi zdi, da bi bilo v hiši preveč žalostno. Ko smo skupaj, hodimo na izlete, gremo po borovnice ... Pose- bej zabavno je takrat, ko kdo pomeša naša imena. Vsako poletje gremo na morje. Tam imamo majhno hišico. Ker nas je veliko, mo- ramo jesti zunaj na balkonu. Ko smo neko leto šli na mor- je, je na meji carinik pogledal v avto, potem pa je rekel, naj mu pokažemo potne liste. Ne- kaj časa jih je gledal, potem pa začudeno vprašal: "Ali so vsi ti otroci vaši?" Oče se je zasmejal in prikimal. Ko je bila mlajša sestra Mo- nika stara eno leto, nas je us- tavil policaj. Hotel nas je kaz- novati, ker oče za krmilom ni bil privezan. Monika pa se ga je ustrašila in začela jokati. Drla se je na vse grlo. Ko jo je policaj nekaj časa poslušal, nam je vrnil dokumente in re- kel: "Pojdite že in kupite otrokom banane!" Ne vem, kako bi prenesla, če bi bila edinka. Najlepše je, če imaš brate in sestre. Naša družina je toplo, pri- jetno gnezdo, v katero se bomo vedno radi vračali. Že- lim si, da bi bilo veliko takih družin. Takrat bi vsi otroci spoznali, kako lepo je živeti v veliki, urejeni družini. Cecilija Emeršič, 7. b OŠ Olge Meglic, Ptuj (Pripis uredništva: Sestavek je moral nekaj časa v predalu čakati na objavo, med tem pa so pri Emeršičevih že dobili do- jenčka. Čestitamo!) OB DNEVU MRTVIH Kmalu bo spet prišel L no- vember — dan mrtvih, ko bo- mo spet vsi šli na pokopališča in na grobu prižgali svečko ter se spomnili vseh umrlih. Tega dne gremo vedno na dedkov grob, nesemo cvetje in prižigamo sveče. Sama vedno nesem svečko in majhen cvet — belo lilijo. Kako rada bi, da bi se dedek še veselil z nami! Vem, da je to nemogoče, saj je usoda hotela tako, da ded- ka ni več med nami. A ostal je v naših srcih, v naših mislih. L novembra se pomnimo tudi v šoli. Vsak prinese maj- hen cvet ali svečko in jo prižge na grobu padlih borcev. Ta dan je zame zelo žalosten. Plamen prižgane svečke gori v mojem srcu vse leto. Sandra Munda, 5. b OŠ Juršinci NA SONČNI GRIČ Pravkar sem se zbudila in pogledala skozi okno. Pogled mi je zastirala velika sliva pred hišo. Naša hiša je zelo blizu ceste, zato moramo biti previdni, da koga ne povozi avto. Levo od ceste je velik pašnik in na njem dedek že pase krave. Včasih mu s sestro pomagava. Mimo šumi maj- hen potok. Ob njem rastejo velika drevesa in grmovje. Na drugi strani potoka je majhna lesena hišica. Pred njo je bila na tem mestu stara bajta. Ste- no je imela iz blata in kame- nja, streho pa iz slame. Videti je bila zelo pustolov-ska. Se- daj pa je tam okoli hišice pol- no majhnih in velikih cve-tic. Prav veselo so se mi smejale in mahale z glavicami. V njih so čebele pridno nabirale med in jih opraševale. Ob vznožju hriba so velika polja, ki so jih kmetje vse leto pri-dno obde- lovali. Zraven koru-ze je veli- ka kmetija z lepim travnikom, na katerem je nekaj sadnega drevja. Večina sadežev je že precej rdečih, nekaj pa jih je še nedozorelih. Nad kmetijo je velik mešani gozd. V njem rade rastejo gobe. Levo od gozda je skrbno obdelan vino- grad. Ves grič se kar blešči v jutranjem soncu. Ta grič je eden najlepših, kar sem jih kdaj videla. Polonca Vindiš, 7. r. OŠ Leskovec naftujskemcrSu" Ptujski grad je velik muzej. Grad stoji na grajskem griču nad reko Dravo. Ptujski grad je večkrat menjal lastnike. V grajskih prostorih je zbrano veliko starinskega pohištva in prelepe tapiserije. V viteški dvorani je zbrano veliko zani- mivega orožja. Ogledali smo si še zbirko glasbil in slik. Grad mi je zelo všeč, zato sem si ga že in si ga bom še veliko- krat ogledal. Drejc Jabločnik, 2.a OŠ Kidričevo Oh, kako ta čas beži. Vsi smo nestrpno pričakovali konec po- uka in začetek počitnic. Prve dneve smo pozabili na šolske obveznosti in skrbi, ki so pove- zane s šolo, in se predali soncu in brezskrbnemu življenju. Drugi teden počitnic smo ro- kometaši odšli v Izolo, kjer smo imeli šolo rokometa. To je bila nagrada za osvojeno prvo mesto na državnem prvenstvu. Vsako jutro in večer smo imeli napor- ne treninge, po dnevi pa, ko smo imeli prosta, smo čofotali v toplem morju. Toda dnevi so hi- tro minevali in morali smo se vrniti domov. Morje sem zamenjal s Pesni- co, kamor sem se hodil kopat s svojimi prijatelji. Tu in tam smo vlovili tudi kasno ribo — bilo je prijetno in zabavno. Ob sobotah in nedeljah pa smo cela družina odhajali v terme Banovce ali na Ptuj, kjer smo se prepuščali va- lovom. Doma imamo tudi njivo, na katero smo posadili zelje in bu- če, tako da tudi dela ni zmanj- kalo. Hitro so tekli dnevi in sedaj sem spet v šoli. Brezskrbnost in razigranost sta zamenjala uče- nje in skrbi, a učenci se že vese- limo novih počitnic. David Sok, 6. a OS Gorišnica — OD TOD IN TAM 3. NOVEMBER 1995 SLOVENSKA BISTRICA / POGOVOR Z NAČELNICO UPRAVNE ENOTE LIDIJO STEBERNAK Še tretjina denacionalizacijskega dela Lidija Stebernak, diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom, je do 1. januarja letos delala v okviru upravnih organov skupščine občine Slovenska Bistrica, po ločitvi občinske in državne uprave pa prevzela dela in naloge načelnice upravne enote. Kot poudarja, je po mnogih težavah v zvezi s pristojnostjo, prostori, kadri in opremo delo sedaj steklo. — Po desetih mesecih de- la upravne enote so se raz- mere uredile ... Lidija Stebernak: Mirno lahko rečem, da je delo ste- klo povsem normalno. Zak- onodaja je pripravljena do te mere, da točno vemo, katere so naše pristojnosti. Z obči- no smo se dogovorili tudi glede prostorov, pred potr- ditvijo sta sistemizacija de- lovnih mest in organizacijska shema upravne enote. — Skoraj povsod so imeli probleme s kadri. Kako je pri vas? Lidija Stebernak: Ne mo- rem se pritožiti, da imamo tovrstne težave, saj smo prevzeli kader bivših občin- skih upravnih organov in s tem tudi naloge. Mogoče je problem v tem, da smo bili že prej po številu zaposlenih med zadnjimi v Sloveniji, in to prevzemajo tudi nove službe. Vlada je vendarle dovolila nekoliko višji pov- prečni odstotek zaposlene delovne sile, ne glede na to, koliko je bilo zaposlenih že prej. Tako so tam, kjer so jih imeli več, zaposlitve pove- čali, pri nas pa, kjer nas je bilo manj, smo pač lahko zaposlili na novo manj. — Katere naloge oprav- ljate v upravni enoti? Lidija Stebernak: Po ve- ljavni zakonodaji smo na tis- tih področjih, kjer so usta- novljena ministrstva, pre- vzeli vse oblastvene naloge, to je na oddelku za notranje zadeve, kjer izvajamo vse prejšnje naloge, na oddelku za varstvo okolja, kjer izda- jamo lokacijska in gradbena dovoljenja in odločbe, vod- nogospodarska soglasja in vodimo register stanovanj, v kmetijstvu opravljamo veči- no nalog, ki so bile že prej v pristojnosti tega občinskega Lidija Stebernak, vodja upravne enote v Slovenski Bistrici. Foto: VT upravnega organa, na po- dročju gospodarstva izdaja- mo dovoljenja obrtnikom ter podjetnikom, delovne knji- žice, vodimo register zapos- litev pri zasebnikih m še vrsto drugih del na področju obrti in drobnega gospodar- stva ter seveda vse denacion- alizacijske postopke. — Kakšno pa je sodelo- vanje z občino oziroma ura- dom župana? Lidija Stebernak: Z ura- dom župana sodelujemo ko- rektno in se po potrebi do- govarjamo, tako da večjih problemov ni. — Skoraj povsod imajo težave tudi s prostori. Kako je pri vas? Lidija Stebernak: Prostori primanjkujejo tako v upravni enoti kot na občini. Stiskami se v prenatrpanih pisarnah, zaradi česar prihaja do ne- mogočih situacij. Tako sta v eni pisarni po dva referenta, ki oba vodita postopke z ob- ravnavami in se morata prilagajati drug drugemu. V času obravnave eden izmed njiju pač ne more opravljati svojega dela, kar moti nor- malno delo. REŠENI DVE TRETJINI DENACIONALIZACIJSKIH ZAHTEVKOV — Omenili ste, da med va- še delo sodi tudi denacionali- zacija. Slovenska Bistrica je znana po tem, da je že v času prejšnje skupščine rešila veli- ko denacionalizacijskih zah- tevkov. Kako teče delo sedaj? Lidija Stebernak: Delo poteka nemoteno, podobno kot prej. Res pa je, da priha- jajo sedaj v postopek težji zahtevki. Veliko je že vrnje- nega v naravi, vendar je pre- cej zahtevkov za odškodnino in jih še nismo pričeli reše- vati. Brez dvoma je dena- cionalizacija proces, ki bo trajal še nekaj let. — Da nekoliko osveživa spomin: koliko zahtevkov za zaplenjeno premoženje ste prejeli v zakonitem roku? Lidija Stebernak: Dobili smo jih več kot 700 za- htevkov, od tega skoraj 600 v kmetijstvu, drugi pa sodijo v pristojnost oddelka za var- stvo okolja in gospodarsko dejavnost. — Koliko zahtevkov ste doslej rešili? Lidija Stebernak: V nara- vi smo jih rešili več kot dve tretjini, imamo blizu 500 od- ločb, vrnili smo več kot 3000 ha gozdov, okoli 650 ha kmetijskih zemljišč ter veli- ko stanovanj, poslovnih stavb in poslovnih prostorov. — Omenili ste, da rešuje- te sedaj težje in zapletene primere. Sodi sem vračanje zaplenjenega cerkvenega, sa- mostanskega in grofovskega premoženja Attemsov in Windischgratzev? Lidija Stebernak: Ne, saj smo zahtevke, ki se nanašajo na vračanje cerkvenih zemljišč v večini primerov že rešili. Rešujemo zahtevek Attemsov, ki je po obsegu in količini zaplenjenega premoženja da- leč največji in najzahtevnejši. Windischgratzi pa zahtevek imajo, postopek za ugotovitev državljanstva pa teče v uprav- ni enoti, kjer so imeli zadnje stalno bivališče, to je v okolici Ljubljane. Pri nas imajo za- htevek za gozdove v Kotu in za kamnolom Cezlak, kjer ni bila izdana začasna odredba, in za grajski kompleks v Oplotnici. — Kaj pa slovenjebistriš- ki grajski kompleks? Lidija Stebernak: Zahtevek Attemsov, ki se nanaša na grad v Slovenski Bistrici, smo odstopili ministrstvu za kul- turo, ki je pristojno za te zadeve. ^— Zapleta se menda pri vračanju doma kulture, ki ga predvsem starejši pozna- jo pod imenom Slomškov dom ... Lidija Stebernak: Zahtevek o vračanju doma kulture smo reševali pri nas, s tem da so ga 'imeli v rokah' najprej na od- delku za varstvu okolja. Od- ločba je bila potem razveljav- ljena, zadeva pa odstopljena oddelku za kmetijstvu, ker je bil dom zaplenjen z arondaci- jsko odločbo. Sedaj čakamo na izjavo volje zavezanca, to je občina Slovenska Bistrica. Ko bomo izjavo dobili, bomo postopek nadaljevali. Vida Topolovec ALES GACNIK PREDAVAL NA KONGRESU / MATIJA MURKO — MUZEJSKI KRITIK 100 let etnologije na Slovenskem Ves minuli teden je potekal v Ljubljani v znamenju med- narodnega kongresa, ki ga je pripravilo Slovensko etnološko društvo ob 100-letnici etnolo- gije na Slovenskem. Pod skup- nim naslovom Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških pri- zadevanj se je v petih dneh zvr- stilo veliko priznanih domačih in nekaj tujih strokovnjakov, ki so predavali o etnologiji na pre- lomu 19. v 20. stoletje, razvoju slovenske etnologije in sorodnih ved, teoriji in zgodovini vede, etnološki muzeologiji in konser- vatorstvu ter etnologiji in Slovencih zunaj Slovenije. Med predavatelji je bil tudi etnolog Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Gačnik, ki je za kon- gres pripravil dve predavanji, in sicer o začetniku slovenske muzeologije, rojaku z Drstelje pri Ptuju Matiji Murku (1861 — Praga, 1952) z naslovom Matija Murko — muzejski kri- tik in muzeolog: med "naro- dopisno razstavo češkoslovan- sko" v Pragi leta 1895 in spo- minom nanjo leta 1995 ter Med močjo in nemočjo pred- meta: predmet kot vez med neoetnografijo in muzeologijo. Aleša Gačnika najdemo tudi med somoderatorji dveh sklo- pov predavanj in voditelji dveh okroglih miz: v Cankar- jevem domu z naslovom "Nauki za Slovence" in ljudska kultura v strokovni in ljubi- teljski praksi ter okrogle mize Radia Študent na temo Et- nologija in nacionalno. V času mednarodnega etno- loškega kongresa so v Ljub- ljani odprli tudi tri razstave, in sicer v avli Filozofske fa- kultete na temo 55 let Oddel- ka za etnologijo, v Slovenskem etnografskem muzeju pa raz- stavi Sto let etnoloških priza- devanj na Slovenskem in Sto let etnoloških publikacij na Slovenskem. Na slavnostnem koncertu so prvič izvedli dela petih slovenskih skladateljev, ki so nastala na pobudo orga- nizaciojskega odbora kongre- sa, pred tem pa so se predsta- vili poustvarjalci ljudske glas- be ter ljudski pevci in godci. Med slednjimi so nastopile tudi pevke iz Lancove vasi. A/Z PTUJ / TEHNIČNA UČILNICA NA OS O. MEGLIC Ponosna šola Kdo je ne pozna? V srcu ti; sočletnega Ptuja sprejema OŠ Olge Meglic vsak dan okrog 700 učencev. Od 27. oktobra pa ima- jo njeni varovanci spet nov raz- log, da jo obiskujejo s še večjim veseljem kot do sedaj. Olga Me- glic je namreč bogatejša za novo tehnično delavnico, ki so jo ure- dili s skupnimi močmi. Starejši neizkoriščen prostor, v katerem so skladiščili ozimni- co, so obnovili in adaptirali. Težja gradbena dela je izvajalo podjetje Gradiš, po svojih mo- čeh pa so pridno pomagali tudi učenci. Stroški obnove so bili okrog 4.700.000 tolarjev, od tega je šola sama prispevala 2.700.000. Prav je omeniti star- še, ki so svoj delež pri ureditvi učilnice dodali s prispevanim šolskim tolarjem. Učitelj tehnične vzgoje Boris Šegula je povedal, da se lahko šola skoraj vsako leto ponaša z državnimi prvaki s poročja teh- nike. Nova učilnica, ki lahko na- enkrat sprejme 15 učencev, bo pri tovrstnih aktivnostih lepo pripomogla. Otrokom na Olgi Meglic ne pomagajo le učilnice. Celoten učiteljski zbor z ravnateljem Er- vinom Hojkerjem si prizadeva, da otroci radi prihajajo v šolo. saj vedo, da otrokom tu podaja- jo napotke in smernice, ki jih bodo spremljali skozi življenje. F. Vindiš Ravnatelj Ervin tHojker in učitelj tetinične vzgoje Boris Šegula v novi učilnici. Foto: F. Vindiš TINJE NA POHORJU / ZGRADILI DOM KRAJANOV Veliko prostovoljnega dela Slovesno, kot se za tak dogodek spodobi, so v soboto v pohorski vasici Tinje odprli dom krajanov, v katerem bo dovolj prostora za krajevno skupnost, gasilce In tinjske šolarje. Lep, nov dom krajanov, za katerega so krajani poleg denarja krajevne skup- nosti prispevali 300 kubičnih metrov lesa in opravili še več kot 20.000 prostovoljnih ur, bo odslej središče življenja v tem delu bistriškega Pohorja. Ko so si 1989. leta pridobili načrte za nov dom, so glede na načrtovane stroške menili, da ga bodo odprli šele 1998. leta, je med drugim povedal predsednik gradbenega odbo- ra Ivan Gracej. Ker pa so se dela lotili z vso resnostjo, jim je uspelo veliko prej. Še posebej so ponosni, ker so ogromno dela opravili sami. Poleg zbranega lesa in pros- tovoljnega dela so si poma- gali z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom, del pa so prispevali občinski proračun, država, gasilci, športniki in kulturniki. Ko- liko je dom danes vreden, bi težko rekli, Ivan Gracej pa je omenil, da bi veljal 55 milijonov tolarjev. V novem 840 kvadratnih metrov velikem domu^ bodo prostor našli krajevna skup- nost, gasilci ter druga društva in organizacije na Tinju, v njem pa bodo odslej lahko telovadili še tinjski šolarji. Vida Topolovec Nov večnamenski prostor na Tinju ■ ponos domačinov. PTUJ / ERVIN HOJKER — PREDSEDNIK ZDRUŽENJA RAVNATELJEV SLOVENIJE Za drugaino^ kvalitetno in uiinliovito šolo Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije ima od 24. oktobra novega predsednika: v štiriti naslednjih letih ga bo vodil Ptujčan Ervin Hojker, ravnatelj OŠ Olge Meglic v Ptuju. Izvolitev je priznanje šoli in šolstvu v Ptuju, ki je eno nosilnih v Sloveniji. "Globoko sem prepričan, da so ptujske šole med boljšimi v Sloveniji, za kar gre zahvala učiteljem in vsem, ki delajo v njih." Vseh ravnateljev je v Sloveniji 600, v združenje pa jih je trenutno včlanje- nih dvesto. Vpeljali so članarino kot razpoznavni znak članstva, ki bo vir za financiranje dejavnosti združenja. Zdajšnje število članov je premajhno, da bi bilo lahko enakopravni partner v dogovarjanjih z državnimi in drugimi organi, ki odločajo o usodi šolstva v Sloveniji. Zato si bodo po besedah novega predsednika Ervina Hojkerja prizadevali, da bodo organiziranost pripeljali do take ravni, ko bo ravnatelj čutil potrebo po članstvu v združenju. Združenje ravnateljev Slovenije je stanovska organizacija, ki s( prizade- va za ugled ravnateljev, za strokov- nost v delu, za usklajeno delovanje, na drugi strani pa si prizadeva in želi postati subjekt odločanja v šolskem prostoru Slovenije. Ravnatelji so tudi strokovno najbolj poklicani, da dajejo mnenje o šolstvu, pobude o spre- membah Jn vizije o bodočem razvoju šolstva. Želijo postati sogovornik mi- nistru za šolstvo, pravzaprav partner v odločanju. Po zadnjih odzivih odgo- vornih za šolstvo Slovenije podobno razmišljajo tudi pri njih in si želijo partnerstva. Ena prvih nalog združenja je, da se v njegovo delo vključijo vsi ravnatelji, saj bo s tem pridobilo na veljavnosti. "Za nami bi morali stati učitelji, za ka- tere smo prav tako odgovorni, da jim zagotavljamo ugled, strokovnost, pe- dagoško avtonomijo, materialno osnovo za delo in primerno plačo za kvalitetno opravljeno delo. Za učitelji pa stojijo učenci in njihovi starši. Sku- paj smo izjemno močan subjekt v vo- lilnem telesu in tudi sicer. V tem je tudi naša moč. Torej gre za skupen projekt ravnateljev, staršev in učen- cev. To pa je tudi glavna vizija zdru- ženja ravnateljev Slovenije: narediti šolo drugačno, kvalitetno in učinkovi- to, pa vendar šolo po meri otroka. To ne mislim samo načeloma, ampak dejansko. Gre za šolo, ki bo otroka upoštevala, mu nudila vse možnosti, pri tem pa ohranjala njegovo oseb- nost in njegov mladostni žar. Seveda si ravnatelji želimo in moramo znati povezati vse strokovnjake oziroma vse, ki jim je pri srcu razvoj otroka, predvsem pa z Zavodom za šolstvo doseči, da bo skupaj z učitelji in zaite- resirano javnostjo dajal take pobude in take usmeritve, ki bodo zagotavljale takšno raven osnovne šole, da bodo naši učenci usposobljeni za naloge, ki jih čakajo v srednjih in visokih šolah ter v življenju nasploh." Novi predsednik je napovedal spremembe v načinu delovanja zdru- ženja ravnateljev OŠ Slovenije. Delo ne bo več centralistično kot do sedaj, seje bodo organizirane po regijah, v Ljubljani pa se bodo sestali, ko bo šlo za zadeve skupnega pomena. Delo bo potekalo po projektnih skupinah, ki so že določene za pedagoško, pravno in finančno področje, za sodelovanje in povezavo ter za javnost dela in infor- miranje. Prvo srečanje bo že naslednji te- den v Ptuju. Na njem bodo predstavili šolstvo v Ruju in se dogovorili za ure- sničevanje vizije o osnovni šoli, da bo vsem prijetno in prijazno. MG TEDNIK — 3. NOVEMBER 1995 OD TOD IN TAM — 1" PREJELI SMO 11. SVETOVNO SREČANJE SPAČKARJEV ali odgovor na članek PTUJ JE LE IZGUBIL (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Sedaj pa bi želel pokomentirati še mnenja sogovornikov v navedenem članku. Strinjam se z gostinci (Tone Sven- šek, Janko Krajnc, Dušan Bombek), da so zaradi srečanja ob dokaj visok zaslužek. V času srečanja smo želeli organizirati posebni vlak (po mož- nosti muzejski) in cestni vlak (Ruj ga že ima), ki bi večkrat dnevno vozil goste iz Moškanjcev v Ruj (v promo- cijskem gradivu, ki smo ga izdelali v več jezikih in ga v začetku letošnjega leta razposlali po svetu, smo med drugim zapisali, da bo vlak vozil z v starem stilu restavrirane železniške postaje Moškanjci), z mariborskim Certusom pa smo se dogovorili za prevoz gostov z avtobusom vetera- nom. Poudariti moram, da so spač- karji, kljub temu da vozijo "samo" spačke, petični in zahtevni gostje. Glede mnenja tehničnega vodje Term Franca Mlakarja moram pove- dati, da so zaradi selitve zgubili mno- go več kot omenjenih 100.000 DEM, saj smo morali goste, ki so želeli pre- nočevati v sobah, preseliti v maribor- ske hotele in privatne penzione. Ne drži pa trditev, da bi lahko srečanje organizirali v Termah, saj so le-te prostorsko in infrastrukturno pre- majhne. Z mnenjem v.d. ravnatelja Pokraj- inskega muzeja v Ruju Borisa Miočinoviča se strinjam, da je tako muzej kot Ruj tudi dolgoročno og- romno izgubil. Povedati moram, da sem se 18. 8. 1995 v francoskem mestu Clermond Ferrand kot predstavnik Slovenije in član udeležil mednarodnega komiteja klubov ljubi- teljev spačkov (klubov je okrog 400 in združujejo nekaj čez 12.000 čla- nov), kjer smo za organizacijo sre- čanja poželi vse pohvale in kompli- mente (dobili smo laskav primat "naj- bolje organizirano srečanje", ki ga je od leta 1981 imela Belgija). Udele- ženci svetovnega srečanja iz Belgije (146 članov s 56 avtomobili) bodo v zimskih mesecih prišli smučat na mariborsko Pohorje, naslednje leto pa na enomesečne počitnice v Slo- venijo, ki so jo vzljubili, ko smo jih po srečanju v enem tednu organizirano popeljali tako (raid Slovenija), da so obkrožili našo deželo. Po njihovih na- vedbah se bodo Ptuju v velikem loku Izognili. Glede izjave g. Miočinoviča o in- teresu članic GIZ in zunaj njega pa poudarjam, da poslovnega tveganja ni bilo, saj je Citroen klub želel celo s finančnim pologom garantirati za- dostno število gostov, ki v kraju srečanja osem dni trosijo! Predstavniki Aerokluba in GIZ so nam pred selitvijo srečanja zagotav- ljali, da na ptujskem področju ne naj- dejo interesenta za oskrbo srečanja z živili (kmh, sadje, mleko, meso ...) in izvajalca gostinske ponudbe, ko pa smo ponudili navedene izvajalce, ki bi prodajno mesto plačali, iz Maribo- ra, pa se s tem niso strinjali. Izjava državnega sekretarja za tu- rizem Petra Vesenjaka, da so vložili precej truda, da so organizacijo srečanja dobili, da so že na srečanju na Finskem promovirali Ptuj in sreča- nje, da so organizirali tiskovno konfe- renco ... pa ni nič drugega, kot kitenje s tujim perjem: 1.11. svetovno srečanje je, kot že rečeno, dobil Citroen klub Slovenije leta 91 na svetovnem srečanju v Švici, ko še sploh nismo iskali lokacije in še ni bilo nobenega govora o Ruju. 2. Na Finskem je leta 93 promovi- ralo srečanje, Slovenijo in Ruj 72 članov Citroen kluba Slovenije, ki so se tja na svoje stroške pripeljali z 32 avtomobili. O promociji smo se takrat dobrega pol leta brezuspešno dogo- varjali z ministrom za turizem občine Ruj Petrom Vesenjakom. Ko smo iz- razili dejstvo, da odhajamo na Finsko "brez Ruja" (dobiti nI bilo mogoče niti prospektov), smo zadnji dan do- bili 105 (beri: sto pet) majic z emble- mom srečanja in ptujskim grbom, ki smo jih člani kluba zadnjo noč pred odhodom razvažali po Sloveniji (od Murske Sobote do Kopra) udeležen- cem, ki so jih peljali na Finsko. V te majice smo bili udeleženci enotno oblečeni na promocijski predstavitvi, nekaj pa smo jih razdelili vplivnežem iz tujih klubov, ki so v svojih državah promovirali naše srečanje, Ruj in Slovenijo. S Petrom Vesenjakom smo se na sestanku v Ptuju dne 1.12.1994 do- govorili, da bo GIZ participiral pri iz- delavi 6.000 kosov promocijskih na- lepk, na katerih sta natisnjena grb in ime Ruja in smo jih spomladi 95 raz- poslali po vseh klubih po svetu, v višini 25000 sit. Povedati moram, da navedeni znesek, kljub urgenci, gra- fičnemu studiu, ki je nalepke izdelo- val, ni bil poravnan — poravnal ga je kasneje Citroen klub. 3. Tiskovno konferenco je v Ljub- ljani organiziral Citroen klub, na njej pa je sodeloval tudi g. Vesenjak. Izjava državnega sekretarja za tuhzem, da so spačkarji specifični gostje, ki pridejo z lastnimi avtomobili in niso dobri po- trošniki, je prav smešna (negira jo tudi izjava gostincev). Pa vendar ne misli, da bodo ljudje prihajali na počitnice z vlakom, kot pred pol stoletja, če pa cela Evropa, katere polna usta so nas, preživlja počitnice z avtomobili, bival- niki, motornimi kolesi... v kampih (na- zaj k naravi) — ja, ja, za čevlje soditi moraš biti vsaj kopitar! Popolnoma se strinjam z direktori- co Ptujskih vedut Sonjo Krajnc, ko pravi, da bi bilo potrebno z dogodki in rezultati le-teh sproti seznaniti tudi druge interesente za sodelovanje v tem projektu. V klubu se še danes ne moremo znebiti občutka, da je s stra- ni izvajalca (Rujčanov) želela zas- lužiti samo zelo majhna skupina ljudi, ki je na pogovorih sodelovala, in raje pustila, da zadeva propade, kot pa da bi zaslužil kdo drug. Ponovno moram poudariti, da so nas vsi sogovorniki vseskozi prepričevali, da projekt fi- nančno ne bo pokrit, da se nič ne iz- plača. Skratka izvajalec naj bi pobral dobiček, organizator (Citroen klub) pa naj bi vložil sredstva. Pa naj nave- dem še zlobno misel enega od naših članov potem, ko je vložil sredstva, sprejel riziko in posel speljal Citroen klub: "Sedaj pa pošljimo zaključni račun srečanja, izvajalcev in ponud- nikov (gostinci, trgovci...) Aeroklubu Ruj!" Strinjam se s podžupanom Ptuja Ervinom Hojkerjem, da ima Ruj kaj pokazati, poudariti pa moram, da so bili udeleženci srečanja zelo razoča- rani in ogorčeni, ko smo jim povedali, kaj se nam je v Ruju zgodilo: dva me- seca pred pričetkom smo bili kljub podpisanemu dogovoru primorani srečanje preseliti iz kraja, za katerega smo na svoje stroške dve leti in pol delali reklamo in promocijo. Tega tuj- ci ne razumejo! Izjavi direktorja GIZ Poetovio Vivat Branka Brumna, da je posel siguren, če del tveganja prevzame občina ali država, žal ne morem pritegniti. Po- novno poudarjam, da tveganja za iz- vajalca ni bilo. Konec koncev bi lahko Aeroklub samo oddal želeno infra- strukturo, ki jo je bil Citroen klub pri- pravljen plačati vnaprej — to pa po- meni zaslužek brez tveganja, vložka in dela. Glede trditve o predaji 150 promo- cijskih prospektov Ptuja moram po- vedati, da organizatorji srečanja na- vedenih materialov nikdar nismo do- bili niti jih niso na srečanju delili. Ob zadovoljni ugotovitvi, da je čez 400 udeležencev iskalo informacije v TIC- u, moram povedati, da je bilo podob- nih storitev (ki bi lahko bile tudi v Ptu- ju, če ...) v Mariboru neprimerno več, razen če je za mesto, kot je Ptuj, to fascinantna številka. Ja, ja, mali osta- nejo mnogokrat mali, ker so z malim zadovoljni! Vse sogovorce smo v Ruju dve leti opozarjali, da če bomo srečanje spe- ljali tako, da bodo udeleženci (predvsem tujci) zadovoljni, imamo veliko možnost dolgoročnejšega so- delovanja, saj bomo Slovenci brez sra- mu ponovno kandidirali za podobno prireditev. Na omenjeni seji mednarod- nega komiteja 18.8.95 v Franciji nam je bila zaradi kvalitetne izvedbe 11. svetovnega srečanja spačkarjev ponu- jena organizacija avtomobilskega sre- čanja, ki je po številu udeležencev 3 do 4 krat večja od prireditve v Skokah (praviloma okrog 4000 avtomobilov). Člani Citroen kluba snujemo načrte in smo v mislih že pri izvedbi te vele- prireditve ter se že ogledujemo po pri- merni lokaciji. Glede na grenko izkušnjo ter moralno škodo, ki je bila povzročena Citroen klubu in Sloveniji, vemo zagotovo samo eno: srečanje zagotovo ne bo v Ruju. Pa še za konec, pa naj ne zveni kot samohvala: dne 11. avgusta letos sem se z družino ustavil v avtokampu Langvvidersee pri Munchnu, kjer smo že nekajkrat prenočili. Ob prihodu je pristopil lastnik kampa, mi čestital k odlični organizaciji srečanja, rekoč: "V času pred srečanjem in po njem smo imeli dvakrat večji promet kot si- cer v tem času, kajti mnogo spač- karjev je na poti v Slovenijo in nato domov tukaj prenočilo." Zvečer nas je pogostil s pijačo ... S tem pisanjem sem želel prikazati samo drugo plat medalje in izjav v članku o selitvi srečanja iz Ptuja, s katerim ne želim razvijati časopisnih polemik ter na morebitne odgovore in replike ne želim odgovarjati. Za Citroen klub Slovenije: Peter POGOREVC, _predsednik kluba PTUJ / RAZSTAVA »DELAVNICE TALUM« Aluminil - kovina bodo€nosti^ Po uspeli predstavitvi v Ljubljani so v petek, 27. oktobra, odprli na Mestnem trgu v Ptuju razstavo uporabnih izdelkov iz aluminija Talum workshop. Zasnova in organizacija med- narodnega likovne delavnice je bila v rokah doc. Vladimirja Pezdirca. Kot je povedal vodja mednarodne oblikovalske delavnice Vladimir Pez- dirCr je taka delavnica v svetu že uveljavljena ob- lika načrtovanja in razvoia novih izdelkov ter predsta- vitve oblikovalskih dosež- kov, sicer pa je ena od us- pešnih oblik združevanja interesov proizvodnje, ob- likovalcev in končnega uporabnika. Namen in bi- stvo tega projekta je zbra- nim predstavil direktor Ta I uma Danilo Toplek, v imenu mestne občine Ptuj je razstavljalcem čestital podžupan Ervin Ho/ker, nastopili pa so še godbe- niki kidričevskega Taluma. Vladimir Pezdirc je o namenu likovne delavnice med drugim deial: "Nien namen je bil pokazati javnosti in predelovalcem aluminiia nove možnosti uporabe aluminija v bival- nem okdlju. Upam, da bo vsak po ogledu te razstave tako kot mi verjel, da je aluminij res prijazen, ele- ganten in uporaben mate- rial — tudi za izdelke, ki jih sicer nismo srečevali v naši bivalni kulturi, dru- žabnem življenju in de- lovnem okoliu. Delavnica je bila razdeljena na dva med seboj ločena, a te- matsko povezana dela: študentsko delavnico v so- delovanju z oddelkom za oblikovanje pri Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter sodelovanje vabljenih tujih profesional- nih oblikovalcev. Zlasti so- delovanje tujih oblikoval- cev je ustvarilo potreben tekmovalni duh in ned- vomno razširilo obzorja delavnice, saj prihajajo iz različnih kulturnih okolii — O kovini bodočnosti je govorif direktor Taluma Danilo Toplek. Izraela, Danske, Švedske, Norveške in Anglije." Direktor Taluma mag. Danilo Toplek pa je med drugim dejal: "Kot prvo, želimo pokazati, da je alu- minij mogoče uporabljati kjerkoli v človekovem bival- nem okolju ter ga s tem polepšati in izboljšati. Mo- goče ga je vlivati, kovati, valjati, stiskati, vleči, variti, mešati z drugimi kovinami. Oznaka "kovina bodočno- sti" velja danes še bolj, kot je veljala na začetku nje- gove poti. Postal je del člo- vekovega vsakdanjika in skorajda ni področja, kjer ga ne bi uporabljali. Naziv "zelena kovina" pa je dobil predvsem zaradi dvojnega: varčevania energije z nje- govo uporabo - lažji avto- mobili, vlaki, letala, ladje, lažja embalaža, boljša to- plotna izolacija itd. — ter sposobnosti recikliranja ob minimalni porabi dodatne energije. Kot drugo smo želeli prikazati, da so tudi naši oblikovalci sposobni sprejeti izziv, ki ga pomeni aluminij. Rezultati natečaja dokazujejo, da nam je to uspelo ter da se splača za- stavljeno delo nadaljevati. Ne nazadnje pa smo želeli pokazati, da v Sloveniji obstaja več kot solidna aluminijska industrija, ki je -s svojo opremljenostjo, kvaliteto proizvodnje in predvsem znanjem spo- sobna sprejeti izzive z raz- ličnih področij možne upo- rabe aluminija. In kot je aluminij postal del človek- ovega vsakdanjika, tako je TALUM postal v zadnjih 40 letih del vsakdanjika ljudi na Ptuju in okolici. Včasih že preveč, saj marsikateri novodobni prenapetež po- zablja, od česa pravzaprav živi." -OM Razstava izdelkov iz aluminija na Mestnem trgu v Ptuju. Foto: M. Ozmec SLOVENSKA BISTRICA / ZASEBNO ENOLOSKO SVETOVANJE JOŽICE JESENEK Nfen ponos - kakovostno vino Ko so se v Slovenski Bistrici nepreklicno in za vedno zaprla vrata Ritoznojčana in so prodali vse vino, kar ga je bilo v njihovi kleti, se je poleg drugih delavcev tega družbenega kmetijskega posestva po 23 letih dela v vinski kleti znašla na zavodu za zaposlovanje tudi enologinja Ing. agronomije Jožica Jesenek. Ker pa Ima okolica Bistrice veliko dobrih vinogradniških površin z vse bolj priznanimi vinogradniki, ki želijo kvaliteten pridelek, se je Jožica odločila, da bo pričela zasebno enološko svetovanje. ___„ ^ _ _ _ Nabavila si je vse potrebne aparature, tako da lahko op- ravi analize in tudi svetuje. Z delom, ki ga opravlja, se lahko preživi, o dodatno zaposlenih pa trenutno še ne razmišlja. Raje bo investirala v nove in prezicnejše aparature, ki ji bodo pomagale pri delu. "Največ dela je jeseni. Ker pa imam zasebno enološko svetovanje že poldrugo leto, so se vinogradniki tega že na- vadili in tako imam dovolj dela vse leto," pove Jožica Je- senek. Po nasvete o negi mo- šta in vina ne prihajajo samo večji vinogradniki, temveč tudi tisti, ki imajo manjše vi-_ nogradniške površine. Zani- mivo je, da želijo prav ti imeti v svojih kleteh dober in izbran vinski pridelek. "Veliko jih prihaja k meni po nasvete ves čas od trgatve dalje. Prinašajo vzorce mošta in kasneje vina, posebej tisti, ki sami stekleničijo vina. Ti ugotavljajo, da se splača in- vestirati v znanje, zato veliko sodelujemo na strokovnem področju. Na bistriškem vino- rodnem območju delujejo štiri vinogradniška društva in vi- nogradniki se predavanj, ki jih društva organizirajo s pomoč- jo Kmetijskega zavoda Mari- bor, radi udeležujejo. Sama sem predavala o posebnostih letošnje letine in predavanja se je udeležilo lepo število vi- nogradnikov," nadaljuje bis- triška enologinja. Prostor za laboratorijske raziskave in svetovanja je v delu nekdanje slovenjebistri- ške vojašnice in je prej maj- hen kot velik, vendar po Joži- činem mnenja ne potrebuje večjega. Načrtuje, da ga bo v bližnji prihodnosti razširila in primerno uredila, predvsem pa posodobila opremo. Tako bo manj ročnega dela, analiza pa hitrejša in natančnejša. Poudarja, da je pri njenem delu pomemben čas, saj želi vsakdo, ki prinese vzorec v pokušnjo, imeti hiter in na- tančen rezultat, kajti pri vinu, še posebej pri moštih, se stalno mudi. "Vinogradniku svetujem enološka sredstva, zato si bom v prihodnje ob laboratoriju omislila še majhno prodajalno pripravkov, ki niso več dragi. Poslanstvo mojega enološkega svetovanja je tudi v tem, da ga bodo vinogradniki znali pra- vilno uporabljati. Prav zato imam že sedaj veliko priprav- kov v svojem laboratoriju, da jih lahko na posameznem vzorcu preizkusim. Tako ne naredim nič na pamet in tudi za nasvet se potem lažje od- ločim. Vse to je pomembno predvsem zaradi tega, ker naši vinogradniki želijo kvaliteten vinski pridelek," konča pogo- vor slovenjebistiiška zasebna enološka svetovalka Jožica Je- senek, ki je posebej vesela takrat, ko so vsa njena strok- ovna prizadevanja okronana z dobrim vinom. Vida Topolovec Jožica Jesenek v svojem labo- ratoriju. Foto: VT ORMOŽ / OBLETNICE RUDA JURČCA Odkritje skulpture Danes, v petek, 3. novembra, ob 18. uri se bo v gra- jski dvorani z literarnim večerom Kje se mladost začne in kje se konča pričela spominska prireditev ob 90. obletnici rojstva in 20. obletnici smrti Ruda Jurčca, ob 19. uri pa bodo odprli razstavo Ruda Jurčec 1905- 1975. Program se nadaljuje 4. novembra, ko bo ob 10. uri v grajski dvorani predstavitev knjige Blaženost in bridkost zapisanih besed in predstavitev osebnosti Rude Jurčca. Ob 13. uri pa bo pred gradom v aleji ormoških kulturnih mož odkritje skulpture portreta Rude Jurčca. vk 18 _ POSLOVNA SPOROČILA 3, NOVEMBER 1995 — TEDNII(^ TEDMIK — 3. NOVEMBER 1995 OGLASI IN OBJA\T — 19 STEKLINA NAS OMOZA / OSEMLETNA DEKLICA BI LAHKO BILA UMRLA Večia previdnost Branko Hren, dr. vet. medicine pri ptujski območni enoti Veterinarskega zavoda Slovenije, nam je povedal, da je na našem področju steklina najbolj razširjena v Halozah, predvsem v okolici Majšperka, Stogovcev, Zg. Pristave, imeli pa so tudi primer blizu Ptuja — v Dražencih. "Naloga naše službe je raz- iskati izvor in možnosti poti širjenje okužbe stekline med živalmi in prenašanje na ljudi. Vendar opažamo, da se ljudje vse premalo zavedajo, da ste- klina povzroča pri ljudeh smrt. Zato naj vsi tisti last- niki, ki iz kakršnegakoli razloga niso dali cepiti psov, to storijo čim prej ali pa psa pokončajo. Preventivno ce- pimo tudi mačke. Stroški ce- pljenja so 800 tolarjev. Ven- dar priporočamo previdnost pri lovljenju mačk, da vas ne ugrizne ali opraska, zato to počnite z rokavicami. Vsi lastniki domačih živali naj spremljajo njihovo zdravje, in če opazijo spre- membe v obnašanju ali kark- oli posumijo, nam naj to takoj sporočijo. Še posebej pozorni morajo biti, če sta- nujejo blizu gozdov in živali niso zaprte. Seveda pa ob- staja možnost, da pride do- mača žival v stik z okuženo živaljo tudi ponoči ali v času lastnikove odsotnosti. Z vsa- ko poškodbo zardi žival- skega ugriza naj se obrnejo Branku Hren nam je pove- dal, da so pred časom v Po- povcih cepili pašno žival. Ta- krat so izvedeli, da je neko osemletno deklico ugriznil pes, ki ni bil cepljen proti steklini. Psa so takoj poko- nčali in poslali na analizo v Ljubljano, kjer so ugotovili, da Je bil pes stekel. Od tak- rat, ko je pes deklico ugriz- nil, je preteklo deset dni in rana se je že zacelila, saj okužena rana celi enako kot neokužena. Toda če ne bi do- volj hitro izvedeli in takoj ukrepali, bi deklica zaradi malomarnosti staršev um- rla. Steklina je namreč naj- hujša nalezljiva bolezen in se vedno konča smrtno. Smrt nastopi v dveh do pe- tih dneh po začetku bolezni. na zdravstveno službo, kjer zdravniki obvestijo veteri- narsko službo in lahko osebo ter žival nadzorujejo. Steklina se ne prenaša sa- mo z ugrizom steklega psa, mačke ali lisice, okužene so lahko tudi svinje ali govedo, ne smemo zanemariti mož- nega prenoa tudi od glodal- cev (miši, podgane). S stek- lino se lahko okužite, tudi če okuženo žival samo božate. Najpogostejši prenašalci stekline so lisice, zato jih zmanjšujemo z odstrelom. Kdaj posumimo, da je pes zbolel za steklino? Pred iz- bruhom bolezni se začenja obnašati nenavadno, ko zbo- li, pa postane popadljiv. Ku- žen postane 2-3 dni, preden je očitno bolan ali stekel. Vse ugrize psa, mačke ali druge živali moramo oskrbeti pri zdravniku, ta pa bo tudi odločil o potrebnih nadaljnjih ukrepih. Potrebno cepljenje izvaja Zavod za zdravstveno varstvo, higienskoepidemio- loški oddelek Ptuj. Priporočamo, da se izogi- bate stika z divjimi živalmi, saj steklino prenašajo vse to- plokrvne živali, tudi jež, srne, veverice, kune ... Tudi če najdete kje poginulo ži- val, je potrebno obvestiti lovce ali veterinarsko higien- sko službo, da žival takoj od- peljejo. Ti se pri vsakem takem stiku ustrezno zašči- tijo z rokavicami. Do septembra so na ptu- jskem veterinarskem zavodu pregledali 119 živali, od tega jih je bilo 38 okuženih s steklino. Med pozitivnimi živalmi je bilo največ lisic, in sicer kar 33, dve mački, en pes, ena srna, virus stekline pa so zasledili tudi pri kuni in kravi. RODILE SO — ČESTI- TAMO: Sandra Erčevič- Bezjak, Gregorčičev dr. 8, Ptuj - Vida; Silva Rakuša, Tomaž 35/b - dečka; Tat- jana Gregorec, K mitreju 5, Ptuj - Evo in Tino; Nevenka Martan, Žvab 29, Ivanjkovci - dvojčka (dečka); Vlasta Filipič, Štuki 5/d, Ptuj - dečka; Barbara Lužnik, Ormoška 18, Ptuj - Anjo; Angela Horvat, Ul. J. Lackove 44, Ptuj - Urško; Irena Mun- da, Bratislavci 58, Polen- šak - deklico; Gabrijela Klemenčič, Dr. Kovačiča 2, Ormož - dečka; Anica Vidovič, Stojnci 21/a, Markovci - Evo; Valerija Roginek, Tavčarjeva 11, Škofja Loka - Leo; Eliza- beta Mar, Sakušak 50, Juršinci - dečka. POROKE — PTUJ: Roman Svenšek, Njiverce vas 5, Njiverce, in Irena Goj kovic, Zgornja Ha- jdina 196; Miran Jerenko, Lancova vas 41, in Lidija Tominc, Apače 252; Samo Slanic in Tatjana Šprah, Arbajterjeva ulica 10, Ptuj; Alojz Kralj, Mihovce 54, in Danica Škorič, Kumborski pot 4, Zagreb. UMRLI SO: Antonija Satler, Kozminci 25, :!> 1907 - 1 22. oktobra 1995; Janez Hvaleč, Sedlašek 84, 1932 - t 22. oktobra 1995; Franc Čeh, Orešje 80, Ptuj, 1924 - t 20. oktobra 1995; Erna Vol- gemut, rojena Kramber- ger, Janežovski Vrh 26/a, 'i' 1936 - t 22. oktobra 1995; Justina Ekart, ro- jena Baklan, Spodnje Jab- lane 19, 1910 -1 25. ok- tobra 1995; Stanislav Ekart, Slovenja vas 54, ❖ 1935 - 1 25. oktobra 1995. Dr. vet. medicine Branijo Hren SREDIŠČE OB DRAVI / ŽELIJO SVOJO OBČINO Vsak najprej skrbi zase živeti v Središču in na obrobju hkrati, najbrž ne gre. In ravno to čutijo Srjanci, ki živijo na obrobju občine in države. Menijo, da ni nikoli prepozno, in če so zamudili prvo priložnost, da se izjasnijo za samostojno občino, to še ne pomeni, da bo stanje takšno ostalo. Predstavnild iniciativneaa odbor^ za ustanovitev občine Središče (od leve): Branko Panic, Franc Skrjanc in Martin Habjanič. Sredi januarja so se v inicia- tivnem odboru za ustanovitev občine Središče zbrali pred- stavniki petih potencialnih krajevnih skupnosti in pričeli priprave na odcepitev. "Obči- na bo!" so odločni v odboru. Na prvem referendumu se ni- so zavedali pomembnosti od- ločitve in ponagajali naj bi jim tudi z dezinformiranjem; tok- rat pričakujejo drugačen re- zultat. "Če pogledamo evropske občine, vidimo dvoje: da so sorazmerno majhne in da ne veljajo pravila racionalnosti, temveč zgolj sociološka stvar- nost. Območje občin obsega naselja ki so povezana s skup- nimi potrebami in interesi," pravi predsednik odbora Branko Panič. Na območju 30 kvadratnih kilometrov, koli- kor bi jih merila bodoča ob- čina, bi 2296 prebivalcev laho uresničevalo svoje interese, saj jih povezujejo skupna fara, šola, vrtec, zdravstvo. Središčani se pri svojih pri- zadevanjih za lastno občino radi sklicujejo na zgodovino, saj Središče pisni viri omen- jajo že v 13. stoletju. Od tak- rat pa do druge svetovne voj- ne so jim trške pravice omo- gočale lastno samoupravo. Po vojni, leta 1957, so občino dokončno in menda po krivici izgubili. Središka občina je bi- la menda proti koncu svojega obstoja celo ena^najbogatejših trških občin na Štajerskem. V odboru so mnenja, da sedaj zberejo bistveno več denarja, kot ga dobijo vrnjenega v kra- jevno skupnost, zato je njihov razvoj upočasnjen. Z lastno občino upajo na uresničitev načrtov o novih delovnih mes- tih, o gradnji stanovanj za mlade družine, o novi obrtni coni in predvsem želijo kraju povrniti stari sijaj. Po zakonu o lokalni samou- pravi izpolnjujejo vse pogoje za ustanovitev občine. Občin- ski urad naj bi zaposloval le dva profesionalca: strokovn- jaka za finance in tajnico, ki bi vodila administrativne posle, funkcija župana pa bi bila lah- ko nepoklicna. Občina naj bi obsegala pet krajevnih skup- nosti: Središče^ Obrez, Grabe, Godeninci in Šalovci. Svet ob- čine nameravajo organizirati tako, da bodo v njem enako- merno, na osnovi števila prebi-_ valcev, zastopani občani vseh' bodočih krajevnih skupnosti. V sedanjem ormoškem občinskem svetu so zastopani le z dvema svetnikoma in so mnenja, da je tudi zato premalo izpostavljen program razvoja njihove kra- jevne skupnosti. Pomembno prednost vidijo v Središču tudi v tem, da bodo kot občina zastopani tudi na nivoju države, lahko se bodo potegovali za dodatna sredstva, se prijavljali na natečaje ... Neprimerno bolj se bo razve- jalo politično življenje in vključenost ljudi vanj, občina pomeni napredek športne, kul- turne in turistične dejavnosti, od katere so veliko obetajo. Vse posledice odločitve za lastno občino bodo vidne se- veda šele čez čas, ampak tak- rat bodo zaanje odgovarjali le sami sebi. Viki Klemenčič PTUJ / ZLATOPOROCENCA PAVLA IN RAFAEL DEZMAN 50 srečnih let Zakonca Dežman sta si po petdesetiti letih znova izmenjala prsta- na. Foto: Kosi 21. oktobra je bil v poročni dvorani Mestne hiše v Ptuju obred zlate poroke, ki sta jo slavila zakonca Pavla in Ra- fael Dežman iz Prešernove 24 v Ptuju. Veselje skupnih pet- deset let sta delila v krogu družine in prijateljev. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dva sina in hči, na jesen življenja pa ju razve- seljuje pet vnukov. Pavla je gospodinja, Rafael pa je bil zaposlen kot monter v mari- borski Metalni. Pred 50-leti sta zakonsko zvezo sklenila v Slovenski Bis- trici, od koder je Pavla doma in kjer sta se z bodočim možem, ki se je rodil na Do- lenjskem, tudi srečala. Zakoncema Dežman tudi naše iskrene čestitke! ^q OORISNICA Na obisku M. Podobnik V okoljih, kje se ljudje izkazujejo z aktivnim delom, se odpira veliko aktualnih tem. Med zelo aktivne spada prav gotovo tudi občine Go- rišnica, kjer so bistven del ob- činskega sveta člani SLS. Vendar pa SLS ni aktivna le v organih občine, saj spremlja in rešuje problematiko na vseh področjih življenja in dela ob- čanov. Zato ni naključje, da se je predsednik SLS Marjan Po- dobnik odločil za obisk te ob- čine ^' torek, 24. oktobra, se je z županom Slavkom Visenja- kom ter drugimi predstavniki stranke pogovarjal o aktual- nih temah in delu podružnice stranke. Pri tem je še posebej poudaril, da je SLS resna in zavedna slovenska stranka, ki pa se želi distancirati od vseh vrst razlikovanja ljudi. Po srečanju si je z županom ogledal grad Bori, ki ga obči- na Gorišnica vrača v ponovno življenje, nato pa nadaljeval pot po drugih krajih ptujske regije. /.//. Predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik v GorišnicI. Foto: Laura, Gorišnica. ČRNA KRONIKA TRAKTOR PADEL NA VOZNIKA V torek, 24. oktobra, okoli 16.30 je 49-letni Milan G. iz Stanovnega pri Poljčanah na travniku blizu donna nalagal travo na voz, ki je bil prik- ljučen k traktorju. Trava je bila mokra, zato je traktor za- čel drseti po strmini v jarek, kjer se je prevrnil. Pri tem je voznika vrglo iz kabine, trak- tor je padel nanj in mu stisnil nogi. Hudo ranjenega so prepeljali v mariborsko bol- nišnico. DVA VLOMA V ISTI NOČI_ V noči na ponedeljek, 23. oktobra, so neznanci vlomili v samopostrežno trgovino MIP Ptuj — Oskrba Turnišče, Selška cesta 1. Odnesli so večjo vsoto gotovine, ček- ovne blankete, precej cigaret in kave. Po oceni so podjetju povzročili škodo za milijon in pol tolarjev. Isto noč je bilo vlomljeno v lokal DE & Ml v Poljčanah, Bi- striška cesta. Vlomilec je od- nesel glasbeni stolp, mobitel, cigarete in nekaj gotovine. Po oceni je povzročil škodo za okoli 400.000 tolarjev. GORELO V ZLATOLIČJU V torek, 24. oktobra, okoli poldneva je nastal požar v stanovanjski hiši Stanislava T. v Zlatoličju. Kot so pozne- je ugotovili, so najpej začela goreti drva, ki jih je lastnik sušil ob peči v kuhinji. Od tam se je požar razširil na ostrešje in to je v celoti zgo- relo. Po oceni je ogenj pov- zročil škodo za okoli 700.000 tolajrev. VLOMILCI POVSOD NA DELU_ V noči na petek, 27. okto- ber, je bilo na območju se- verovzhodne Slovenije veliko vlomov. Samo v Gornji Rad- goni so vlomilci vdrli v tri tr- govine in povrh še v uredni- štvo lokalnega časnika Pre- pih. Na našem območju pa je bil prijavljen le en večji vlom, in sicer v skladišče trgovine Pohorje na Zgornji Polskavi, last TP Planika iz Slovenske Bistrice. Odnesli so predvsm večjo količino ci- garet in kave ter s tem oško- dovali podjetje za okoli 950.000 tolajrev. V NESREČAH UMRLO ŠEST LJUDI_ Konec minulega tedna, od petka do nedelje, je na slo- venskih cestah v šestih ne- srečah izgubilo življenje šest ljudi, veliko pa je bilo težje ranjenih. Nesreče s smrtnim izidom so bile: po ena na Koroškem in v Savinjski dolini, po dve pa na Dolenjskem in v Prekmurju. Ker so bile zunaj našega območja, o podrob- nostih ne poročamo. POPRAVEK Ko smo v prejšnji številki poročali o požaru v Spuhlji, smo zaradi napačne informa- cije zapisali, da so gasili ptuj- ski gasilci. V resnici so bili gasilci iz Spuhlje. Za napako se opravičujemo. ff