235. številko.
Pavialni franko v državi SNS.
V LjHDljHi, i tctFtfk 9. oktobra lili.
Lil. liti
izhaja vsak dem svečar, isvsesssl nooslls la arasaika.
larati: Prostor 1 m! m X 54 mi m za navadne in male oglase 40 vtn.,
za uradne razglase ,60 vln.t za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj sc priloži znamka za odgovor.
Cpravnistvo „81ov. Naroda" in „Narodna Tiskarna" nlloa št. 5, pritlično. — Telefon it 90.
Knallov*
„Slot enski Narod1  vsljs v Liabl|ani la po posti i
v Jaiealavifl i
celoletno naprej plačan . K 84*— polletno 42-—
3 mesečno...... „ 21 —
1     - 7-
V inosemstvo i
celoletno ......K 95-—
polletno.......„ 50*—
3 mesečno......„ 26'—
....... 9-—
Novi naročniki naj pošijejo v prvič naročnino  vedno SjBJsT* P° nakaznici. Na samo pismena naročila brez posiatve denarje se ne moremo ozirati
Uredništvo »Sliv« Nareda" Knaflova nlloa
Tsleioa star. 34.
Dopise apreiassa le podpisana la naostao SJSF"  Rokopisov no vrača. "V
Posamezna Številka velja 40 vinarjev«
Dr, Vladimir Rvbar:
Nehajte I
Bilo le koncem julija leta 1917., torej še v najhujši vojni, ko je češka Omladina izdala na češke poslance v dunajskem parlamentu poziv »za-držte<: (nehajte).
Pretila je namreč nevarnost, da se razbije radi notranjepolitičnih vzrokov, to je strankarstva »Česky svaz«, ki je enotno nastopal v imenu naroda na Dunaju. Ako bi sc to zgodilo, bi bila češka stvar v Avstriji zelo oškodovana, ako ne izgubljena.
Nočem trditi, da je bil morda ta poziv odločilnega pomena, da so prišli takratni češki poslanci k pameti, to pa je gotovo, da je tudi ta poziv pripomogel, da so se kolikortoliko polegli razburkani valovi strankarskih strasti.
In takrat so vsi češki časopisi brez izjeme, kakor tudi naši časopisi, ta poziv simpatično pozdravili, češ glejte: Omladina je bolj pametna nego naši stari voditelji, ona bolje ve odkje preti nevarnost.
»Češky svaz« se ni razbil, pač pa je razpadla Avstrija.
•>Zadržte« so že na nekaterih ju-goslov. omladinskih kongresih zaklicali naši visokošolci tja dcii v Beograd, kjer se že neskončno dolgo vleče ministrska kriza (saj je menda to žalostni rekord v celi zgodovini par-lam< utaričnih držav). In ko se sedaj v Zagrebu snide celokupna jugoslovanska omladina bo njena glavna naloga; da tudi ona izreče sodbo v tem pogledu. Prepričan sem. da tudi iz Zagreba pride poziv »žadržtec!
Položaj ni gotovo nič manj nevaren, nego je bil leta 1917. v Avstriji za Čehe i za nas. Naša zunanje Doliticna situacija je naravnost obimna: na vseh koncih in krajih nas uerožajo naši >zavezniki« in sovražniki.
Italijan sega po naši zemlji, kjer le more, na Koroškem stojimo pred plebiscitom, v Banatu in Makedoniji ostane še dober del našega na-"oda pod tujini iarmom.
A tu doma?
Tu doma, to je tam v Beogradu ne vidijo ničesar: igraio se slepo miš. Danes igra Protić, jutri Pavlović. tretjič Trifkovič in tako dalje, pa zopet začne igra iz nova. Ne vidijo in ne slišijo, tako so strankarsko zaslepljeni!
Mnogi žive v predvojnem času, nekateri so čisto okosteneli v tem
strankarskem boju in nočejo ne slišati ne videti, da je prišel nov čas, ki zahteva modern duh, moderno mišljenje.
Ako so oni že okameneli in se ne morejo na novo orijentirati, naj napravijo prostor ljudem, ki žive s časom, ki imajo moderen duh v sebi in ki zato tudi jasno uvidevajo naš težavni položaj.
Naša Jugoslavija ima, kakor le malo kakšna nova in tudi žc stara država, vse predpogoje, da se razvije v cvetočo državo. Ima delavnih moči, ki so pripravljeni pomagati pri tej novi zgradbi. Toda, kaj vse to pomaga, če *tam zgoraj« nočejo delati, če tam velja le strankarski in ne državni interes.
Ko se je začela graditi ta nova stavba >Jugoslavija- . je bilo vse navdušeno, vse je hotelo graditi. Človek je z veseljem opazoval, kako vse hiti na delo. Kar naenkrat stagnacija! Od kod, zakaj? Povsod nezadovoljstvo, povsod zabavljanje. Kdor pride iz tujine, se čudi in ne razume tega. Spozna pa kmalu, da vse izvira od tam, kjer bi se najmanje pričakovalo. Tam v Beoeradtt sc nočejo spametovati, tam divja strankarski boj, tam sc še vedno bore za ministrske stolce.
Gospodje nt to Dunaj, ni to "več Avstrija, ampak naša nova država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jo čakajo nove naloge, ki zahteva silne, moderne politike in državnike.
Narod pričakuje od svojih voditeljev, naj ne nadaljuje tega bratomornega boja, naj Domislijo, kako on trpi in kakšen je njegov položai. Velik del našega naroda ječi pod tujku jarmom, pričakuje odrešenja.
Nehajte-, gospodje, dokler je še čas, da nas vseh ne ugonobi nevarnost, ki nam preti od zunaj. Proč z okostenelostjo nazorov, proč s predvojnimi idejami! V novi Jugoslaviji nai vlada nov svež duh!
Težka odgovornost
Narodne zastopnike, (če se smejo tako imenovati) ki so vodili politiko v kraljestvu SHS !. 1919. po Kristu, so čakale veliko dolžnosti, ki se jih niso zavedali, kajti drugače nam ne bi mogli nuditi sedanje slike igrajčkanja z državo. Ker nam je bila od oktobra 1918. v gotovih ozirih usoda skoro preveč naklonjena, smo ji v tem rožnatem razpoloženju popolnoma prepustili skrb za državo, sami pa s;i'o se začeli brirati za člo-
veško in preveč — človeško, kakor je rad rekel rajni INietzsche.
Da je bilo na|c združenje in je ^ k 11..!•!... betici! otrok, je videl \sak, zato ni bjlo ravno, priporočljivo, da smo ga i^koj nagnali v politični cirkus, da proizvaja   hojo na
vrvi. Ko se je prv] željeno in s toliku spremljano Naro<
sestalo toliko zali upi iir nadam] to predstavništvo,
smo vsi pričakovali, da bo tvorilo nekako privlačno fcčko, ki bo priteg-
nila sčasoma nas^ goslavije, ga zeru vsaj obrusila tis« in politične razliki ku tudi dozdeval*
vso mišljenje Ju-ila in zabrisala ali letne zemljepisne To sc je v začet-vendar samo —
dozdevalo! Kajti iJhncMu enega src-v:'-,j s<> /ač.ia kmalu obliko\ a ti različna politična, sredi'..a, ki so ste--a1'! ti=- •'• .' ualfk polinom, da po-lovc s.r_. mate skupine in zavladajo ž njih pomoŽjo. Ker sc ni dalo kartako ug •/Iti. kdo je najmočnejši in mu pritiče vlada, je prišlo do demisij - Proiičevega kabineta in vse,ea drugega uelepega in nečednega, kar je sor emljevalo te demisije in nov t k Mja.   Nič več se ni
pisalo, na kak program se bo opirala vi; la, računalo se je samo matematici to — koliko glasov bo imela in ali bo irrHa zadostno večino — da vlada! To^ci samo vladanje, vladanje in zopet - ladanje! To se je drastično pokaz - ob demisiji Paviđovićevi, ki j3 h.k: odstopil, ker ni me v! p"'1 .ti odgovornosti za slđepe glede zunanje politike. Vsak bi bil mislil, da se fakoi sestavi koncentracijski kabinet, y katerem bodo zastopane vse stranke^ da skupno nosijo odgovornost. Pri sestavi pa zopet sama matematika.
In ta vladoželjna matematika nas je pripeljala v tako stanje, da bi se ram smejal cel svet, 5e bi vedel za nas in se brigal za nas! Pa če bi ostalo samo pri smesnosti, katere smo se tak□ 'epo odvadili! Ali ta komedija zavzema že take oblike, ki ogrožajo naravnost obstoj države ali na grofijo s takimi notranjepolitičnimi boii. ki jim ni dogledati posledic. Kakšna naj bo n. pr. država, ki se bo morala boriti s hrvatskim vprašaniem? Anvliia je večia dr/ava kot mi in tudi nekoliko starejša — koliko poskusov je že bilo za rešitev irskega vprašanja, pa vse zastonj! In kakor je Irska neznatna s primeri z Britsidm imperijem, kolikokrat se le že stresala cela država vsled Irske. Vern, da se bo reklo, da vidim strahove   ori   belem dnevu.
vendar je pričakovati od naše politike, vse mogoče samo nič dobrega, in če bo šlo tako dalje v tem progresivnem razmerju na slabše, je pričakovati še kaj hujšega!
In v tem okuženem ozračju naj se začnejo zdaj volitve za konstitu-anto, da se zastrupi še to, kar je zdravega! Bojim se. da bi bil Babilonski stolp idila v primeru s to kon-stituanto! Kolikor je in je bilo vladavin na tem planetu, vsaka bi dobila zagovornika v tej konstituanti. In vse to se godi ob času, ko stoji D1 Annunzio v Reki in začne jutri lahko prodirati dalje — in je Wilson na smrt bolan!
Če bi se bili zavedali politiki svoje odgovornosti, bi danes pač lahko razpisa1! volitve, a se je niso zavod.'k in se je še danes ne zavedajo.
Proti pomanjkanja živil.
V Beogradu se pripravljajo resni koraki, da se preskrbijo vse pokrajine našega kraljestva z vsemi potrebnimi živili, iiv da bodo cene živil nizke. Sedaj je baš čas, ko je spravil kmet večji de! svojega pridelka pod streho. Povsod, tudi v onih državah, ki ne pridelajo dovolj živeža, so ob tem času cene najnižje in je dovolj živeža na trgu. V naši državi, ki bo izvažala ogromne množine žita in drugih potrebščin, bi moralo biti sedaj vsega v izobilju: žita. moke, krompirja, masti, mesa itd.
Po provizornih cenitvah poljedelskega ministrstva, bomo imeli za izvoz preko domače potrebe okroglo 40.000 vagonov pšenice. SO.flOO vagonov koruze. 40.000 vagonov krompirja, 400.000 komadov prašičev in velike množine drugega živeža.
Začudeno se moramo vprašati, kako je to. da smo glede živil sedaj v oktobru tako na slabem. Gotovo je, da imamo živil čez lastno potrebo, a oni, ki so si jih nabavili v spekulativne namene, ali oa ki jih imajo več kakor jih rabijo, nočejo prodati. Glasom vesti iz Beograda, se na pripravljajo naredbe, s katerimi spravijo žito. moko, krompir in druKO na trg. Pri špekulantih bo treba živila zaseči ter jih prodati po zmernih cenah. Na ta način pride sto in sto vagonov žita in moke na dan. V naši kraljevini, posebno v Voivodini. ie mnogo madžarskih in ncmškfh Židov, ki so nakupili blaga v svrho navijanja cen. Malomarnost bi bila od vlade, ako ne bi nasto* pila proti tem tujcem z vso brezobzirnost i o.
Po 7adniih poročilih iz Beograda, hoče vlada razveljaviti pogodbe, ki so se sklenile z inostran s t v o m. Gotovo je, da zadr-
žujejo spekulanti radi teh pogodb živila, posebno moko in krompir, In da delajo z vso silo na to, da bi cene Še bolj poskočile. V trenutku pa, ko stopilo pogodbe z inostranstvom. osobito pogodba z Nemško Avstrijo, izven veljave, bo za vsakega, tudi za najbolj zagrizenega spekulanta, jasno, da je pri nas več živil, kakor jih rabimo ln cene bodo padle. To velja posebno za krompir, ki se sorazmerno težko hrani Čez zimo in ki se mora že sedaj, predno nastopi mraz, transportirati. Navijajd,-ki so kupili krompir, da ga prodajo po mnogo višjih cenah v Avstrijo, bodo prisiljeni, ga dati za vsako ceno.
Vidi se torej, da je pomanjkanje živil samo navidezno in smemo pričakovan", da pride v najkrajšem času dovolj in še preveč žita, moke in krompirja na trg, in sicer po nizkih cenah*
—e— ■
Politilne vesti.
= Razvoj krize. LDU. Beograd, 7. oktobra, (CTU.) O ministrski krizi: javlja današnja »Politika«: Včeraj ob 4.' popoldne je bil na dvom dr. Pavlović, kateremu je regent poveril mandat za sestavo koalicijskega kabineta. Za sestavo mu je dan rok 48 ur. Dr. Pavlo-vjč je mandat sprejel in t?koi začel posvetovanja. Posetil je takoj Pašlča in z njim dolgo korneri ral. Pašič mu je obetal, da bo s svoje strani storil vse, da v teh usodepolnih časih pride do vlade, seta vi jene iz vseh strank. Danes se bo razgovarjal s Protičem in z ostalimi pr-' vaki radfkalrc stranke. Paši.: bo dane«? obvesti! dr. Paviovjča o uspehu njegovega dela za pomirienje razprtih strank.' Videti je, da ie v radikalnem klubu miš-; ljenje o nepodpisani vladi g. Trifkoviča; deljeno. Med tem, ko eni pravjjo. da je to uspeh i ntrig demokratov, pravijo drugi, da je prišel trenotek, ko se morajo pomirit: v*e stranke in sestaviti; močno vlado. Ako demokrati tej želji.' ustrežejo. mislijo v radikalnih krogih.' da bo ministrska kriza brzo rešena. Naravno je vse odvisno od tega, v koliko si bo radikalni klub prisvojil pomirljivo* akcijo g. Pašiča. Dr. Pavlović je snoči ob 6*15 dolgo srovoni s Pribičevičem in Kosto Timotijevičem. Snoči ie obvestil dr Korošca in dr. Laginjo, da je prejel od prestolonaslednika mandat, da sestavi koalicijsko vlado. Ker je dr. Korošec nastopal za pomirienje strank, je pričakovati, da bo dr. Pavlovjčeva akcija v Jugoslovanskem klubu dobro sprejeta. Mogoče je, da bo tudi Narodni klub se odločil, da bo šel preko svojega predstavnika v dr. Pavlovičevo vlado. Danes se bodo razgovori nadaljevali in do večera se bo vedelo, ali
LISTEK. »Dekle Eliza".
Imamo Ij, kadar izdajamo svoje časopise in svoje knjige, pravi okus, ali recimo bolje, kažemo lj pri tem pravo pamet?
Kar se tiče časopisov, bi se smelo brez greha odgovoriti, da največkrat nimamo, kadar se daje slovenski list v stroj, ne okusa, ne pameti. Vojska je v resnici podivjala naše duše, ali vzlic temu bi ž njo vendar ne smeli opravičevati vsake surovosti, tudi v političnem življenju ne. Najmanj pa je utemeljeno, da se dopušča v našem tisku vsaka, in najsi je najskrajnejša podivjanost.
Pri tem se kaj živo spominjam, da je pred kratkim mlad dijak, ki si gotovo na svetu še ni pridobil izkušenj in ki se prejkone do sedaj še ni mnogo učil, podal v nekem ljubljanskem listu izjavo, ki priča o mladeniški, skozinsko-zi nezreli samozavesti. Iz te samozavestne pisarije bi človek sodil, da Je dotičnik staknil par košar novih planetov na vesoljnem nebu in da je ravnokar na tem, da bode konstruiral takozvani perpetuum mobile! — S svojo izjavo se z vsem mogočim posmehom za«.
letava v zakrament sv. Pešnicga Telesa. Dobro; bil je tO junaški čin, četudi morda le čin žalostnega in pošvedrane-ga junaštva. Vsakemu je dana svoboda, da sme o kaki stvari tako ali tako misliti, ni pa že več svoboda, če se sme vsaka taka misel tiskati in raztrobiti na vse štiri strani sveta. Kakor ne smem zapaliti poslopja, če grem mimo njega, ravnotako ne smem započen'ati požarov na duševnem polju, in najsi ti požari oškodujejo samo druge, mene pa ne! Ali prepričan sem, da je mladi mož, o katerem govorim, še vedno prav ponosen na svoj spisek in da gotovo živi v veri, da jc ž njim rimskega papeža in katoliško vero ugnal v kozji rog. Ko bo postajal starejši, bo gotovo sodil drugače in prepričal se bo, da je bil s svojim dopisom podoben človeku, ki naskakuje goro iz granita, sedeč na slabotnem ko-zliču. Ne trdim, da bi bilo dobro, da se vsak človek primora, verovati v trans-substantacijo, priznam, da jih je nekaj na strani Pisarije željenega gospoda akademika: vem pa zanesljivo, da Je najmanj 95% Slovencev, katerim je sv. Rešnje Telo največja svetost, nekaj nedotakljivega, in brez dvojbe velikanska tolažba v težkih dnevih življenja. In kdor je v tempelj te svetosti, ne da bi ga bil kdo izzval, metal kamenje in blato ter tako smrtno žalil ogromno množico, ki obdaja ta tempelj, je izvršil, br& ozira na drugo, zločin najoodtejše
surovosti in pokazal je, da nima niti zrna olike v sebi.
Kar sem tu zapisal, ni v nobeni zvezi s politiko, neizogibno pa je, da se il tega mladeniškega herostratstva kujejo agitacjiska sredstva proti naši stranki, ki se naj za ta dar zahvali svojemu najnovejšemu »zaveznika«!
Povod k premišljevanju pa mi ne c'nie samo časopisje. — kar odkritosrčno povem, da mi daje ta povod tudi »Dekle Eliza«, tfhtero je v slovenskem prevodu izdala naša marljiva in zelo podjetna Tiskovna zadruga. Ti zadrugi priznam veliko vnemo in požrtovalnost posamnikov: zatorej bt odkritosrčno obžaloval, če bi mladi zavod zabredel do točke, kjer bi se moral potopiti. Ker mu pa želim najboljše prihodnjosti in ker sem sam član zadruge, se mi bo morda dopustilo, da smem izraziti ne-kai pomislekov proti sedanjemu delovanju, posebno pri izdajanju prevodov.
Naloga podjetja je jasna: koristno bo delovalo le tedaj, če ne bo izdajalo zgolj Ie knjig za malo tolpico čitateljev. Njegova dolžnost je marveč, izdajati tisk, ki bode širil ljubezen do slovenske knjige med širšimi sloji našega naroda.
Dosedaj so se izdali Dostojevskega »Besi«, močna, široka in težka knjiga, katere še inteligent vselej ne ume in katera, ker poznamo ruske razmere le iz dalje, sj ne bo pridobila toliko bralcev, da bi se v desetih letih razpečalo tisoč
izvodov. In sedaj se pripoveduje, da se hoče izdati prevod ravnotako težke in obširne knjige, izdati se hoče — fogaz-žarov »11 santo«. Ta knjiga zastopa nekak novj katolicizem, kateri ne potrebuje njti trohice svetovne vede, kateremu ie slepa in trdna vera vse, in kateri hoče s to vero delati čudeže, kakor jih ie nekdai delal Kristus! Če si prečita! obširno knjigo, ti plešejo Jeanne, Noe-mi, zakonska Selma,% različni opatje, sam papež v Vatikanu, Dom Clement, predvsem Benedetto Maironi, imenovan tudi Pietro Maironi, — pred očmi, da se ti v glavi meša in da v resnici nimaš prav nikakega užitka. Ce bo Tiskovna zadruga izdala tega »svetnika«, ne bo dobila za njega v Sloveniji niti tristo čitateljev, vsakdo pa, ki bo knjigo prečital, jo bo odložil z glavobolom, čuteč, da v živlieniu našega ljudstva nI najmanjšega povoda, ki bi izdajo Fo-gazzarove knjige le za silo opravičeval.
Pri »Besih« in »II santo« gre bolj za trgovsko stran, vse drugače pa je z »dekletcem Elizo«. Kako je prišla ta knjiga med Slovence in kaka potreba ie kričala po nji, tega ne morem umeti in nikdar umel ne bodem. Pri nas ie sedaj nekaka literarna medsebojna zavarovalnica, katere člani drug drugega hvalijo, do neba povzdigujejo, tako da imamo že največje pisatelje celega sveta, velikane med velikimi, in če kdo v svojem spisu zakrivi kaka hibe, mu te.
hibe ne škodujejo, ampak še povišajo njegovo nedosegljivost! Ta pretirana hvala mi ni všeč, ta hvala govori o neki bolezni, ki se je pojavila med nami.
iMed tem. ko na Francoskem nair večjega mojstra naturalizma Zola le še malo čitajo, in ko bi brata Goncourt vzlic temu, da sta odlična pisatelja, že tudi bila skoraj pozabljena, če bi Goncourtovi akademiki v zahvalo, ker so z vsem preskrbljeni, ne delali nekaj reklame, bila sta — nam prepo-trebna!
Pri francoski knjigi pa se" mora še posebe vpoštevati, da se da v francoščini marsikaj povedati, kar ostane v slovenščini, Če besedo še tako pllii hI gladiš, neokusna, Če že ne umazana vsakdanjost.
»Dekle Eliza« ne pove istega, kar pove Goncourt s svojo »La fillc Eliza«. Ta pravzaprav ne gre za deklico, tu gre za deklico neke posebne vrste, katero so Francozi imenovali galantno »ta fille«, med tem, ko rabimo mi izraz, ki po deklici prav nič ne diši.
In sedaj poglejmo v knjigo! Najprej nas vpelje v delovanje pariške babice z vsemi tajnimi, umazanimi in krvavimi manipulacijami, tako da bi danes, ko sem prečital te nečednosti, ne kazal posebne predrznosti, če bi se oglasil v naši deželni bolnici, pa hotel napraviti on-dotni babični kurz;  absolviral bi ga
Rfeakone, j adftal —     mmfr »le
jbd stranka še nadalje uporna ali pa pri-3e do koalicijske vlade.
LDU. Beograd, 7. oktobra. Danes predpoldne je kazalo, da se bo dr. Pav-lovjču posrečilo sestaviti koalicijsko jvlado. V parlamentarnih krogih se ie govorilo, da bodo racfikalci podpirali tir. Pavlovlča s tem, da mu bodo v parlamentu zagotovili quorum. Kot pogoj so stavfli dr. Pavlovičn, da se morajo skupščini reševati samo proračunsko jvprašanje in zakonska predloga o volilnem redn. Med tem pa se je začelo govoriti, da se Pavloviču ne bo posrečilo sestaviti kabineta. Uspeh pogajanj, ki so se vodila danes popoldne, je bil več al? manj negativen. Kaže, da bo dr. Pavlovič moral vrniti poverjeni mu mandat.
LDU. Beograd, 7. oktobra. Snoči se fe širila v Beogradu vest, da bosta Narodni In Jugoslovanski klub v znak protesta zapustila Beograd. Neki poroče-•valci, ki so vprašali navedena kluba, koliko je na tem resnice, so dobili odgovor, da kluba kot taka nista sklenila korporativno zapustiti Beograd, temveč da je to samo mišljenje poedinih poslancev.
' = Pogajanja. — Razna domnevanja. B e o g r a d. 7. oktobra. Danes dopoldne se je v beograjskih polit;. krogih govorilo, da se je dr. Draži Pavloviču posrečilo v njegovih pogovorih ž raznimi klubovimi načelniki doseči tak sporazum, da bo mogel še tekom današnjega dneva sestaviti koalicijsko vlado s tem, da ji bodo pomogli v parlamentu do kvoruma, da pa nikakor ne ;bodo prevzeli kakega mesta v kabinetu. Na večer se je v političnih krogih zatrjevalo, da se g. Draži Pavlovi.:-.' rtC bo posrečilo sestaviti parlamenta, ker dogovori, ki jih je imel danes s posameznimi strankami, niso dovedli do pozitivnega rezultata, tako, da je sestava širšega koalicijskega kabineta nemogoča. — Včeraj in danes se je raznesla po Beogradu vest, da bosta tako Narodni kakor tudi Jugoslovanski klub v znak protesta zapustila Beograd. Poročevalci, ki so se o teh domnevanjih in govoricah informirali pri posameznih klubih, so dobili odgovor, da do sedaj ni govora o kalćh takih sklepih Narodnega in Jugoslovanskega kluba, da pa je misel, da naj se zapusti Beograd, izšla iz kombinacij posameznih članov teh klubov.
= K našem programu. Poročilo o glavnem strankinem zborovanju JDS. I 1919. Založilo Tajništvo JDS. v Ljubljani. 74 strani. Cena K 3; Brošura, ki 1e pravkar izšla, prinaša glavne govore z letošnjega zborovanja Jugoslovanske rdemokratske stranke 5. in 6. julija. V teh govorih so zavzeli posamezni go-jvomiki stališče stranke do najaktualnejših vprašanj kakor, edinstvenosti dr-j-žave, agrarne reforme, valute, carine. Iprosvete itd. Knjižica je zlasti važna ■za vse politične govornike, ker Črpajo lahko iz nje dovolj snovi za politično delo po deželi. Brošuro toplo priporočamo. Brošura se dobi po vseh krajevnih organizacijah JDS. in po knjigarnah. £
=± Cehi o predlaganem^porazumu nted Jugoslavijo fn Avstrijo. Z ozirom na izraženo mnenje dr. Otokarja Rv-bafa, da bi naj sklenila Jugoslavija ne-ikako zvezo z avstrijsko republiko proti 'Italiji, pišejo praški »Narodni Listv«: >Ta odkfita snubitev Avstrijcev s strani poslanca, ki je bil v stari Avstriji eden najenergičnejših bojevnikov proti Inemškim nasjlstvom, v resnici preseneča. Ta snubitev sloni na docela pogrešanih temeljih, ker bo Avstriji vedno več ležeče na prijateljstvu Italije, kakor Jugoslavije. Sicer pa je Italija baš v zadnjih dneh po ministru zunanjih del Tjt-itoniju ponudila Avstriji prijateljsko roko
in, jo slovesno zagotovila, da se bo Nemcem v Italiji godilo naravnost imenitno. Srečna Avstrija, za katere prijateljstvo istočasno tekmujeta oba sovražnika na jugu!« Cemu ta nervoznost? Nam pa se je svoječasno zamerilo, ko se je nas vzpričo Picioneja Judi lotevala nervoznost!
= Sila ne vstvarja pravice! Tega mnenja je sedaj tudi avstrijski državni tajnik dr. Deutsch, ki ie na shodu v Št. Vidu na Glini med drugim govoril tudi tole: »Konec še n| prišel, in še je moje skalnato - trdo prepričanje, da tudi ta mir ne bo mogel dlje časa veljati, kakor so veljali blazni"diktati v Brest Litovska in Bukarešti. Kakor Je bil ta nasilni mir le kratkotrajen, tako tudi ne bo mogel ostati v veljavi Saint Germa-inski mir. Zakaj glavni nauk te vojne je, da sila nikdar ne more ustvariti pravice.« Do tega prepričanja pa so se Avstrijci dokopali še le, ko so bili sami poraženi. Preje ko so strahovali še vse narode v Avstro - Ogrski državi, pa so krepko stali na stališču, da je sila edino pravica.
= O razmerah v Avstriji je govori pretekli teden v Beljaku avstrijski državni tajnik dr. Deutsch. V svojem govoru je med drugim povdarjal: »Bodočnost naše države je zgrajena na ramah delavskega razreda. Delavci so nostitelji avstrijske države. Ako ne prič-no Z delom, smo posvečeni poginu. Na-.^a država stoji v znamenju plazečega se džavnega bankrota ... In naš ubogi trpeči Dunaj! Nemogoče je orisati brez-primerno bedo, ki vlada na Dunaju. Brez hrane, brez kurjave živi dunajsko prebivalstvo, ogroženo od neskončne bede. Na Dunaj obupanosti morate misliti, ako hočete razumeti vpliv boljše-vjških idej. Toda vkljub temu so časi Habsburžanov prešli za vedno. Naj bodo že Habsburžani aH Hohenzollemci, nobeden izmed njih se ne vrne več na prestol«.
==* Dr. Sjšič o reškem in macedon-skem vprašanju. VseuČiliški profesor dr. Šišić, naš ekspert na mirovni konferenci, je mnenja, da Antanta ne bo pod nobenim pogojem odobrila D' An-nunzijevega pustolovstva na Reki. Proti temu bo nastopila z vso odločnostjo Amerika. Reka ne bo nikdar prjšla pod italijansko suvereniteto. Amerika nam je prijateljsko naklonjena, istotako tudi Anglija, dočim se Francozi navdušujejo za latinsko unijo. Zato bi oni želeli, da bi tudi v Banatu priznali Romunom naj-dalekosežnejše koncesije, zato pa bi dobili mi konpenzcaije na drugi strani. Kar se tiče Macedonije, so gotovi krogi delovali na to, da bi se proglasila za nekake vrste avtonomno pokrajino. Toda to stališče na konferenci ni prodrlo. Vprašanje miru z Bolgarijo bo po mnenju dr. Šišiča rešeno do konca tega meseca. Na to bo prišla na vrsto Madjarska. Besedilo te mirovne pogodbe je redigirano.
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— Otvoritev trgovske akademije v Splitu. LDU. S p 1 i t, 7. oktobra. (DDU.) Včeraj se je* vršila svečana otvoritev trgovske akademije. Prisostvovali so dr. Makale v imenu mesta, dr. Tartaglia v imenu trgovske obrtniške zbornice, škof dr. Caric, monsignore Bulic, narodni .poslanec dr. Angjelinovič'ter zastopniki vseh zavodov in kulturnih institucij. Govoril je upravitelj Bradano-vič, nadalje dr. Makale in g. Vujetič. Za avstrijske vlade se je Split že boril za to, da bi dobil tak zavod, toda Dunai se je temu zmerai protivil. Se-
fille« v naiostudnejšem pomenu besede, .poda se, ko se je enkrat naveličala ne-ioedne matere, iz gole lenobe — ka-jkor pravi avtor — v javno hišo. In to 3eno žensko moramo potem v prvem delu Goncourtove knjige opazovati in ■takorekoČ ž njo živeti v nesramnih za-|Vodih. Ves čas imamo občutek, kakor jda nas je kdo zagrabil za vrat ter nam ;Potisnil glavo v stranišče, da smo deležni vsakega in najgršega smradu. lEstetičnega okusa pri tem ni nobenega. tCe bi se medicejska Venera vlačila po pariških kloakah, bi se izlekla končno Iv takem stanju, da bi se vsakemu člo-iveku, ki drži kaj na pranje, studila.
Sedaj se bo trdilo: taka knjiga }fma hvale vredne namene, ona se bojuje proti izrodkom, ona hoče doseči, jđa lene ženske ne bodo več silile v jbordel. Tega pa ne bodete z lepo literaturo nikdar dosegli, in prepričan sem, 'da Goncourtova »La fille« na Francoskem ni rešila niti ene lene deklice pred ^nečistostjo. Take reči mora vlada v ro-jfce vzeti, — če jih pa vzamejo v roke iliterati, potem se ne doseže ničesar, 'potem se morda doseže le umetnost, ki iume opisati z veliko spretnostjo nagote 'človeškega telesa ali pa še celo ostudnosti, ki se navadno opažajo le na medicinskih klinikah, jer so potrebne in ko-[rfstne. Kam vodijo te ostudnosti v knjigi? Ostanejo £ole in čiste ostudnosti, ki jad v tem slučaju obilo lenih ensk pri tirale do tja, kamor ttpsfi&U »la fille. Eliza*
Sedaj vprašam: Kdo je prišel na to, da hoče po vsi sili zanesti v našo lepo književnost to nago ostudnost, to gosto gnojnico, ki ne doseže drugega, nego da nam napolni s smradom trpeče nosove? Vraga, ali je naš narod res že tako globoko zagazil v te nuditete in ali res tiče na njegovem telesu nesramne hiše kakor tiče gobe na telesu bolnika v jutrovi deželi!? Ali si res drugače pomagati ne moremo, da organiziramo proti ti gobi splošno vojsko, in to.tudi v literaturi? Ali so res naše razmere, kakor so razmere v Franciji? — Jaz odgovarjam, da niso, in opozarjam, da človek čisto napačno sodi, če misli, da je francoski narod identičen s francoskimi bordeli. Pri nas se na kaj takem niti iz dalje misliti ne more, — kdor bi kaj.takega mislil, ta ne more biti pri zdravi pameti ter je slep pa obe očesi! Na Francoskem je obledela slava obeh Gouncourtov, pri nas pa se dviga izza temnega gnojničnega tolmuna, za katerim bi bila morala ostati! Take proizvode bodo metali razsodni možje z nevoljo iz rok, gotovi mladi ljudje bodo pa žalibog segali po njih, svoji duši in morda tudi svojemu telesn v kvar. *Mahovina pod pazduho ženske« ne bo navduševala našega čitateljstva, zatorej je upravičeno, če prosimo Tiskovno zadrugo, da naj nam v bodoče prizanese s takimi produkti perverzne človeške narave.
Dr. L T.
le. seda) je Dalmacija v svobodni domovini dobila svojo,prvo trgovsko akademijo. Občinstvo je z navdušenjem pozdravilo otvoritev šol*
HeodreSena tmw.
—: O položaju na Reki. LpU. Split, 6. oktobra. (Dun. kor. ur.) »Corriere della Sera« javlja z Reke: Dočim vesti iz Italije ali sploh ne dohajajo na Reko, ali pa zelo neredno in nezanesljivo, prihajajo iz Hrvatske, čije mela je tudi zaprta, poročila z veliko lahkoto in so se dosedai izkazala tudi kot bolj verodostojna. Položaj, ki ga je ustvaril IT Annun-zio na Reki, povzroča hrvatskim političnim krogom čimdalje več skrbi. Dppisnik poudarja z veseljem, da pravzaprav niti beograjsko, niti slovensko časopisje temu stanju stvari ne pripisuje velike važnosti; dopisnik pravi celo, da se zlasti beograj-ki listi pečajo zelo malo s položajem na Reki in da tudi slovensko časopisje kaže vrlo malo zanimanja za Reko. Samo »Slovenski Narod« da je zadnje dni priobčil važen uvodnik o tem predmetu, nakar so hrvatski listi podvojili svojo gonjo in zahtevajo čimdalje odločneje, naj vlada kaj ukrene. Dopisnik trdi, da je žarišče agitacije v Zagrebu in v Bakru. V Bakru so se zbrali najznamenitejši agitatorji, ki izkušajo pridobiti vojaštvo za akcijo proti Reki. Nadalje javlja, da se zbirajo komitaši, katerih Število ceni na 2000 mož, in pripoveduje, da ima vsaka njihova Četa svojo zastavo z napisom: »Reka ali smrt U Dopisnik, ki v ostalem ne more skriti svojega strahu pred tern zbiranjem, pravi h koncu, da komitaši ne uživajo med prebivalstvom ni-kakih simpatij.
— Nove aretacije. LDU. Split, 7. oktobra. (DDU.) Italijanska oku-paciiska oblast je aretirala medicin-ca Bartola Antiča, pravnika Ivana Hropiča, duhovnike Petra Santiča, Antona Solianiča in Antona Glumca, ki se je pred nekaterimi dnevi vrnil iz Italije; tam je bil interniran več mesecev, zaprt v podzemeljskih ječah, tako da je dvakrat obolel na smrt. Tudi pravnik Hropič je aretiran že drugikrat.
— Umrl je v tržaški bolnišnici dne 27. p. m. g. Brunoslav Škerlj v cvetoči dobi 20 let. Bil je zaveden naroden mladenič, priden telovadec Sokola, marljiv član pevskega društva »Adrije« in vsem, ki so ga poznali, mil in drag tovariš. Njegova vodilna misel je bila vedno velika, mogočna in svobodna domovina. Tako je hrenenel po svobodi in dočakal jo je. Toda nemila usoda mu ie prestrigla nit živlienja in ni mu bilo dano veseliti se te svobode. Sedaj pa sniva v domači primorski grudi, katera še vedno ječi pod tujim jarmom. Bodi rnu lahka domača grudaj_
Omsu štet
— Čehoslovaška in Jugoslavija. LDU. Praga, 7. oktobra. (CTU.) Narodna skupščina. Zbornica je nadaljevala razpravo o ekspozeju ministra za zunanje stvari dr. Beneša. Poslanec Jager je govoril o krivdi Berlina in Dunaja na svetovni vojni ter o razmerju med češkoslovaško republiko in Jugoslovani. Rekel je: Ekspoze bi se bil moral izraziti v toplejših besedah. Ni treba dotakniti se preveč indiskretno Italije, kateri smo hvaležni za vse dobrote in za pravičnost, ki nam jo je izkazala, Jugoslovani pa so nam bratski narod. Naša vlada zunanjih odnošajev ne bo posebno prijazno vzpostavila. Govornik navaja kot primer prepoved uvoza živine iz Jugoslavije, kar na-pravlja z ozirom na veliko pomanjkanje mesa na javnost slab vtis. Glede Rusije želi govornik, da bi se kmalu končal boljševiški režim. Poslanec Vošil je izvajal, da bi ne bilo umestno, staviti vse nade na zvezo narodov, marveč da morajo biti garancije drugačnega značaja. Zunanja politika mora sloneti na stabilni trdni podlagi. Glede Boćarske je omenil, ako bo bolgarsko vprašanje rešeno v nezadovoljnost Bolgarov, potem ta vojna ne bo napravila reda in miru. Glede Rusije češkoslovaška intervencija ni umestna, da bi se vmešavali v stvari, ki nas nič ne brigajo. Z boljševiško boleznijo, ki je morala priti, bo že ruski narod sam opravil. Iz poraza boljševikov se ne sme sklepati na poraz socialistov. — V današnji seji pravnega odseka ie bil sprejet vladni predlog, da se razglasi 28. oktober kot državni praznik. Ministrski predsednik Tusar je potem govoril med drugim, da bo vlada vsled padca valute in radi vedno večje draginje za državne uslužbence storila vse, kar ji bo mogoče. V zmislu besed velikega predsednika, da je nodlaga demokracije dobra administracija in da so nositelji te administracije ravno uradniki in uslužbenci. Želimo; da bi vsi xlelali zadovoljni in dolžnost države je storiti vse. kar je ^^jeni moči. Kmalu bo-
mo praznovali obletnico republike in je že skrajni čas.da odpravimo neprilike, ki smo jih podedovali od Avstrije.  Dokler pa razmere državnih
uslužbencev ne bodo korenito rešene, ne moremo nastopiti radikalno. Predlog za ureditev razmer državnih uslužbencev zahteva okoli 600 milijonov kron. Ministrski predsednik Tusar je predložil potem več vladnih predlog glede davčne reforme. Pri glasovanju je bil predlog z nekaterimi izpremembami sprejet v prvem in drugem branju. Prihodnja seja bo v četrtek.
— Če5kn duhovščina «?e ženi. »Večerne češke slovo« poroča v svoji 222. štev.: Proti odpravi du-hovmšk^a celibata so začel! češki duhovniki obsežno akcijo In med drucrim razpošiljajo tudi občinskim zastopom htake s pozivom, naj podpirajo niih stremljenje pri čehoslova-ški vladi . . . Resnica je, da je odprta češki duhovščini danes pot k zruše-tiju celibata via facti s prosto izvršitvijo: oženiti se, brez prošnjarenja okoli cerkvenih predstojništev, kakor je to storila že vrsta čeških duhovnikov. — Nekatere kmečke občine su oroti odpravi cei;bata.
ZnvezniM.
— VVllsonovo zdravstveno stanje. LDU. Pariz, 7. oktobra. (DKU. — Brezžično.) Iz Washingto-na se poroča, da zdravstveno stanje predsednika VVilsona sicer ni obupno, vendar pa da e s skrbjo pričakuje kriza, ki se mora pojaviti v malo dneh. Moč živcev in duha sta zelo izčrpani.
—LDU. Washington, 7. oktobra. (DKU. — Brezžično.) Poročilo dr. Gravsona od včeraj izra~ža že več upanja. Predsednik Wilson kaže več teka in je izrekel nado. da se bo kmalu mogel zopet lotiti svojega dela._
Mirovna bonferenca.
— Zveza narodov. LDU. W a s-h i n g t o n , 7. oktobra. (DKU. — Brezžično.) K pisanju Clemenceauja polkovniku Houseju, kjer je naprosil za sklicanje ustanovne skupščine zveze narodov za november, dozna-vajo časopisi, da namerava predsednik Wilson sklicati vse narodne zveze, kakor tudi skupščino narodne zveze v Washington, ako bodo Zedi-njene države tretja država, ki bo ratificirala mirovno pogodbo. Ako bi Italija ali Japonska potrdila mirovno pogodbo prej, bi Wilson sklical zvezo v Pariz.
— Nemški častniki pridejo pred sodišče. LDU. Pariz, 7. oktobra. (DKU.) »New York Herald« poroča iz* konferenčnih krogov, da so v kljub ugovorom Američanov Angleži, Francozi in_ Belgijci sestavili listo nemških častnikov, ki morajo priti pred sodišče. Liste bodo predložili tekom enega meseca vrhovnemu svetu. ___
Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške.
— Bodoča Madžarska. LDU. P a r i z , 7. oktobra. (DKU. — Brezžično.) Mirovna pogodba z Ogrsko ie izdelana in bo izročena ogrskim delegatom pred koncem oktobra. Nova Ogrska bo imela na zemljevidu obliko štirikota s stransko dolžino 400. odnosno 350 km. Obsegala bo približno 140.000 km2 in bo imela sedem milijonov prebivalcev.
— Postopanje proti Karolvlju. LDU. Budimpešta, 7. oktobra. (OKU.) Kakor doznava »Pesti Hir-lap« je državno pravdništvo uvedlo kazensko postopanje proti grofu Mihaelu Karolviju zaradi tatvine in po-neverjenja. Preiskava je uspela že tako daleč, da se v kratkem izda zaporno povelje. Obenem se uvedejo pogajanja z čehoslovaško republiko zaradi izročitve grofa Karolviia. ker v tem primeru ne gre za politično, ampak za podlo hudodelstvo.
— Obtožen Bismarck. LDU. Ženeva, 7. oktobra. (CTU.) Vojno sodišče V Liheju je obtožilo grofa Bismar-cka in sedem drugih častnikov radi umora, uboja in požiga. Obtožuje grofa Bismarka, da je dal v svrho, da postavi vzgled, postreliti 14 Belgijcev. Pred usmrtitvijo jih je dal javno bičati. Po usmrtitvi pa je dal vsa poslopja v okolici zažgati.
—Nova turška vlada. LDU. C a-r i g r a d , 6. oktobra. (DKU. — brezžično.) V Carigradu še je sestavila nova vlada. Načeluje j! veliki vezir Ali Riza paša. Zunanji minister je Mustafa Rešid paša in novi vojni minister je Djemal paša.
Italija.
—- Amerikanci proti Italijanom.
LDU. P a r i z, 4. oktobra. (CTU.) K izkrcanju ameriških čet v Dalmaciji doznava »Chicago .Tribune«: Ako pomorski tajnik Daniel ne izda nasprotnega povelja, se izkrca na dal-
matinski obali ie več oddelkov ameriških mornarskih in pomorsko pehotnih oddelkov, da preženo Italijane pri ponovnih poskusih, prodirati proti Trogiru, Splitu ali drugim dalmatinskim luk.am. Jugoslovani zagotavljajo, da se Italijani ojačujejo ln da pripravljajo proti Trogiru nov pohod. Prepričani pa so tudi, da jim bodo ameriške čete pomagale v boju proti Italijanom. Splošno se sodi, da se bodo Italijani, ako Trogir zopet napadejo, morali zaplesti v boj z ameriškimi pomorskimi silami. — »AgenceCentrale« doznava izSplita: V luko je dospelo 12 ameriških vojnih ladij. Ljudstvo v mestu se vznemirja ker pričakuje napada italijanskih čet. Z druge strani tolmačilo navzočnost ameriških vojnih ladij kot znamenje nameravanega posredovanja v reškem vprašanju in odredb za morebitne blokade Italije. LDU. Berlin, 6. oktobra. (DKU.) »Achtuhrabendblatt« javlja iz Bazla: Po poročilu Centrala#enture iz Pariza so se na dalmatinski obali iznova izkrcali amerikanski mornarji. Obstaja povelje ameriškega mornariškega tajnika Danielsa, po katerem bodo začeli ameriški mornarji boj z Italijani, ako bi ti ponovili napade na Trogir, Split ali na druga jadranska mesta.
— Italija, Reka in Zveza narodov.   LDU.   Milan,   6. oktobra.
(DKU.) Listi prinašajo brzojavko Agence Havas iz Londona, po kateri je v oficielnih krogih znano, da namerava britanska vlada izraziti italijanski vladi svoje začudenje zaradi podaljšanja nezakonitega položaja na Reki. Angleška vlada meni, da bo podaljšanje tega položaja Italijo izpostavila nevarnosti, izstopiti iz kroga zaveznikov.
= Italijani poraženi v Albaniil. Dubrovnik. 3. oktobra. Potniki iz Skadra prinašajo vesti o bojih v Albaniji. Cela Albanija je mobilizirala proti Italijanom, ki so se umaknili z velikimi izgubami do morske obali. Čete Esad paše so Italijane pri Tle-riju popolnoma potolkle, tako da so se umaknile od tam v neredu ostavivši okoli 600 mrtvih in ranjenih. Dve italijanski bojni ladji sta pripluli v Kotor in ukrcale tamošnjo Italijansko posadko, da jo odpeljejo na pomoč poučenim silam v Albanih*.
— Začetek vojne znak za revolucijo. LDU. Ženeva, 7. oktobra. (CTU.) Socialistični list »Avanti« priobčuje več člankov, ki Imajo naslove:> Proletarci, uprite se novi vojni!« Preden bo nova vojna mogoča, bodo mase potolkle zločincem glave. Videli boste, ali bodo vojaki ubogali častnike. Videli bomo, aH bodo delavci zopet izdelovali municijo. Začetek vojne bi bil signal za veliko revolucijo proletarijata. Ne bi bilo treba klicati vojake na njfhova mesta ln niti bi ne bilo treba poučevati vojake, na koga naj merijo.
— Ratifikacija mirovne pogodbe. LDU. Pariz. 6. oktobra. (DKU.)   Rimski   poročevalec lista
»Petit Journal« poroča, da bo italijanski kralj versailleško pogodbo danes ratificiral na podlagi ukrepov v zadnjem ministrskem svetu.
— LDU. Milan, 7. oktobra. (DKU.) »Corriere della Sera« poroča z Rima, da je kralj podpisal dekrete o ratifikaciji versailleške In saint-germainske mirovne pogodbe. Vlada se pooblašča, da pogodbi popolnoma izvede. Kralj je tudi odredil, da že dekret predloži parlamentu, da postane zakon. — Železničarji so se povsod vrnili k delu. Izjavljajo, da bo promet v kratkem času zopet normalen. Avtomobilna služba, ki jo je organizirala vlada, ostane še nadalje, dokler se ne odpravi vse blago, ki ie nakopičeno v pristaniščih.
Iz Prekmnrja.
— Vse Prekmurje ena upravna celota. Civilna uprava v Prekmuriu je urejena tako, da tvori vse Prekmurje eno upravno celoto. Na Čelu uprave je civilni komisar, ki ima svoj sedež v Murski Soboti. V Dolenji Lendavi posluje zastopnik civilnega komisarja dr. Kočar, ki ie nastanjen v poslopju okrajnega glavarstva. Uradni dnevi se bodo vršili tudi v Cankovi in Križevcih.
— Civilni zakon v Prekmuriu se prepove? V Prekmurju je bil doslej zakonito uveden civilni zakon, ki se je sklepal pred notarjem. Ker notarjev tam ni več, je komisarijat odredil, naj se sklepajo zakoni v cerkvi. Nekateri krogi v Prekmurju se trudijo, da bi dosegli definitivno razve-liavljenje postave o civilnem zakonu. Menimo, da bi ne kazalo civilni zakon v Prekmurju odpraviti, ker se je ta uredba med ljudstvom že dokaj udomačila.
— šolstvo v Prekmuriu. Dose-daj je bilo v Prekmurju 89 ljudskih šol in 2 meščanski šoli. Vse te šole Imajo skupaj 177 razredov, obiskuje jih pa približno 13.740 otrok. Za šolskega nadzornika v Prekmurju je bil imenovan dr. PaveL V vseh teh
šolah je bil dosedaj učni Jezik madžarski, sedaj pa se v vse šole uvede slovenščina, pri čemur pa se bo oziralo na prekmursko narečje. Vsi učitelji madžarske narodnosti, ki niso vešči slovenskega jezika, se odpuste. Odpuščenih bo najmanj 70 učiteljev. Izpraznjenih bo torej okrog 100 učiteljskih služb. Ker je skoraj pri vsaki Šoli gospodarsko poslopje, hlev za živino, obsežen vrt in večji.ali manjši kos zemljišča od 1—50 oralov, so učiteljske službe v Prek mu rju prav priporočljive, to tembolj, ker bodo vsi učitelji dobivali poleg svoje plače še primerne dnevnice. Slovenskim učiteljem, zlasti »Prlekom« se odpira tu široka pot uspešnega delovanja,
— V Murski Soboti se ustanovi Še to jesen gimnazija in meščanska šola s slovenskim učnim jezikom. Pouk na ljudskih Šolah se prične po možnosti že 1. novembra,
— Katoliški vikarjat za vse Prekmurje se namerava ustanoviti. Sedež vikarjata bo v Murski Soboti. Za škofijskega vikarja bo imenovan domač svečenik, ki je odločno narodnega mišljenja.
— Za poverjenika za agrarno reformo v Prekmurju je imenovan g. A. Štrekelj.
— Otvoritev denarnega prometa pri poštnih urad*h Murska Sobota in Beltinci. Dne 26. septembra se je otvoril zaenkrat pri prekmurskih poštnih uradih Murska Sobota in Beltinci razen pisemskega prometa tudi promet s poštnimi nakaznicami tn denarnimi pismi.
S Koroškega.
— Demarkacijska črta v okolici Celovca je z naše strani zelo naza-dbstno zastražena. Nemški agitatorji in vohuni dohajajo preko meje brez vseh izkazil in hujskajo prebivalstvo proti jugoslovanskim oblastem. Njihovo zbirališče je Svetna vas. V Celovcu so že ves teden silno vznemirjeni. Z vso trdovratnostjo se namreč vzdržuje vest, da bodo Jugoslovani prekoračili demarkacijsko črto in zopet zasedli Celovec. V nedeljo se je razširila govorica, da je poslan v Celovec v vohunske svrhe jugoslovanski praporščak. Na vseh koncih' in krajih mesta so prežali orožniki in Volkswehr na tega praporščaka. Toda brezuspešno. Prehranjevalne razmere v Celovcu so obupne! Dobi se le malo sočivja, govedine nobene, le redkokdaj je mogoče kupiti ovčje meso. Maslo stane 90 K kilogram. Značilno je, da so celovški nemški nacijonalci silno navdušeni ^a D* Annunzia. Pričakujejo namreč, da bo D* Anr uzio dosegel da napove Italija vojno naši kraljevini, in da bo potem Nemcem zopet dana možnost, efe zasedejo slovenske dele Koroške. V gostilni fiofinann v Vetrlnjah se zbirajo vsi verižniki iz Celovca in rudi iz bližnjih jugoslovanskih krajev. Tu se vrše tudi sestanki raznih prevratnih žhijev. Javna tajnost je, da je tu nameščen tajen telefon, ki ;)e zvezan s Celovcem.
— V glasovalni od Nemcev zaseden! (Celovec z okolico) coni B so mali posestniki in revnejši sloji apatični, da celo sovražni nemški Avstriji. Posebno pa oni, ki stanujejo izven mest in trgov. Za mesta ln trge skrki nem. Avstrija, kolikor pač more. za prehrano, med tem ko tožijo po vaseh, da so dobili zadnjič moko. sladkor m petrolej od Jugoslovanov — in od tistega časa nič več. Samo razni baroni, veleposestniki in uradniki onstran demarkacijske črte so Še kolikor toilkb navdušeni za nemško Avstrijo.
— Dne 13. oktobra se vrši v Grabštanju na Koroškem velik konjski semenj, posebno za žrebeta: Interesenti se opozarjajo, da prihajajo na prodat toplokrvni konji angleške polkrvne pasme. Ljubiteljem konjskega športa se ta semenj najtopleje priporoča. Tudi pristojne vojaške oblasti se zanimajo za ta semenj, ker se iz tega okraja rekrutirajo najboljši remonti. Grabštanj leži ob južni železnici, zadnja postaja pred Celovcem.
— Selska poŠta na Koroškem. Z
'dnem 25. septembra 1919 se je uvedlo pri kraljevem poštnem uradu v Sv. Jakobu v Rožu dostavljanje poštnih pošfljatev po selškem pismonoši v naslednje vasi: Tešinja, Sv. Peter, Oorinčfce, Kot, Čemernlca, Sv. Janez, Reka, Sreje, Dravlje, Ve-likaves, Bistrica, Leše, Breznica, Svatne in Hodrnna. Dostavljanje se vrši vsak dan razen nedelje.
— Ob priliki velikega ljudskega tabora v Labodu dne 12. oktobra praznuje narodni svet za labodsko dolino obenem otvoritev prve čitalnice ln knjižnice s pomočjo kluba naprednih slov. akademikov iz Celja, v Labodu. Z otvoritvijo čitalnice je slavnost in pomen tega dneva mnogo večji. Slovenci, Slovenke pridite v Labod 12. oktobra. Pridite k tej veliki narodni manifestaciji,  pridite k slavnosti novo-
ustanovljene čitalnice. Društva, pridite s prapori, da s temi blagoslovite naše novo delo, mlado čitalnico.
— Gospa Boroevlceva ni dobila, kakor javlja »Draupost« dovoljenja, da bi smela potovati na Hrvatsko. Biva še vedno ob Vrbskem jezeru in prihaja dan za dnevom iz Poreča na Otok, ki leži že na jugoslovanskem ozemlju. Brez potnih izkazov sicer nihče ne sme sem, toda tamkajšnji naši oficirji so ka-valirji, ki vitežko dovoljujejo, da si gospa preskrbljuie z živili na našem ozemlju ter Jih odnaša v Poreče. »Draupost«
• trdi, da opravlja ta dama mimogrede tudi posle nemške vohunke. V koliko je to res, zato prepuščamo odgovornost mariborskemu listu.
— Politični pretep v Celovcu. V Celovcu vlada med nemškim vojaštvom hud razpor. Dele se v pristaše socijalnodemokratske stranke, ki so za republiko in v pristaše nemških
* nacijonalcev, ki plamte skrivaj za Habsburžane. Na čelu zadnjih so večinoma nemško-avstrijski oficirji. Med temi igra veliko vlogo nadporoč-nik Arneitz, ki je že opetovano nastopil proti socijalnim demokratom in ki ima zlasti na piki takozvani deželni vojaški svet (Landessoldaten-rat), katerega načelnik je sodrug Pavel Jobst. Te dni sta se Arneitz in Jobst srečala na ulici. Prišlo je do krvavega pretepa. Arneitz je napadel Jobsta z palico in mu zadal več krvavih ran na glavi. Značilno je, da množica ne samo ni zavzela stališča proti Jobstu, marveč se je sama ak-tivno   ! 1 ^cvala atake nanj._
SoScolstvo.
Društvo za gradbo Sokolskoga doma »Sokola II.« v Ljubljani priredi v soboto, dne 11. oktobra 1919 ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« družabni večer. Sodeluje voja-i ški orkester, telovadne točke izvaja vaditeljski zbor. Iz prijaznosti sodeluje tudi pevski zbor društva Krakovo in Trnovo. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo prepo-trebnega Sokolskega doma, se pričakuje obilo udeležbe. — Odbor.
Hrastnik. Zlet naraščajev iz Zagorja, Trbovelj ln Hrastnika se je obnesel v vsakem oziru nad vse zadovoljivo. Vaje naraščajev vseh teh društev so se izvajale brezhibno, za kar gre vse priznanje br. vaditeljem. Odbor Sokola v Hrastniku se tem potom prisrčno zahvaljuje brat. društvoma Trbovlje in Zagorje z naraščaji, rajhenbur-škemu Sokolu za posojene kroje, gdč. Um-bergerjevi in njenim učenkam za krasno petje .ostalim gdč. učiteljicam za trud pri prodaji vstopnic In šopkov, godbi pod vodstvom gosp. Bruna ter br. Jagra, darovalcem sadja in peciva in vsem," ki so pripomogli k lepemu dnevu enkrat rudi v — Hrastniku. Zdravo! — Odbor Sokola v Hrastniku.
— Sokol Litija - Šmartno priredi v nedeljo 12. t. m. vinsko trgatev v gostilni br. Vozlja pri Wakoniku v Šmartnem. Ob tej priliki se razdelc rudi diplome od zadnje društvene tekme. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Sokol v Radečah ori Zidanem mostu namerava otvoriti knjižnico. Ke* so pa cene knjigam tako visoke, da fe nemogoče nabaviti si večje število knjig, se obrača društvo do prijateljev sokolstva in radodarnih narodnjakov s prošnjo, da bi mn darovali knjig. Odprite svoie knjižnice in darujte po možnosti! V celem okolišu ni niti jedne knjižnice, zato je nujna potreba, da nam priskočite na pomoč! Vsaka knjiea, pisana v kakem slovanskem jeziku parn je dobro došla. Zdravo! Odb^r.
Dnevne vesti.
— Kaj bo z juridično fakulteto v Ljubljani? Z novembrom se otvorijo v Ljubljani medicinska, teološka in tehnična, po božiču filozofska fakulteta, a kaj bo z juristi? Merodaini faktorji se izgovarjajo: Juridični kolegij je v Parizu pri mirovni konferenci. Ali predno konča ta nesrečna konferenca s svojim delovanjem, bo konec tudi že šolskega leta in juri-dične fakultete potemtakem še ne bo tu. Svetujejo dijakom, naj se vpišejo »zaenkrat« na zagrebškem vseučilišču, saj študirajo itak lahko doma. Nekateri so to že storili, ali večina čaka še doma, toda začetkom in koncem semestra pa morajo dijaki vendarle vsaj za par dni v Zagreb. Na »Akad. dom« ne morejo računati* ker je že baje prenapolnjen. In hraniti se in stanovati v Zagrebu po gostilnah je danes mogoče samo verižnikom. — Ali bi se torej ne ju ogli vsaj po božlčn enkrat otvoriti prva dva ali trije letniki tudi za juriste? Upamo, da se to žgoči. Ako sta se mogla Pa-Sić in dr. Trumbić za par dni vrniti v domovino bo lahko to storil pač tudi juridični profesorski kolegij!
— Prijave v Inozemstvu naloženih vsot. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je na vsa pover-jenlštva in oddelke deželmc vlade, poveri eništva in delegacije* centralnih oblastev, ravnateljstvo državnih Železnic in komisaritat ministrstva saobraćaja v Ljubljani naslovilo nastopno okrožnico: Kralj, ministrstvo za pošto
in brzojav je odredilo z odlokom od 13. septembra 1919, št. 19.883, naj sestavi poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani v svrho powačila od naših državljanov vloženih vsot v hranilnem prometu in naloženih vrednostnih pa-"pirjev pri postnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti — točno statistiko na temelju popisa vseh lastnikov hranilnih knjižic, čekovnik računov in rentnih knjižic dunajske in budimpeštanske poštne hranilnice, kateri (lastniki) bivajo sedaj v tuokrožnem področju. V ta namen je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naročilo vsem podrejenim poštnim uradom, naj izdajajo v zadevi povprašujočim strankam v to svrho prirejeno plačljivo tiskovino* »Vprašaini list«, katero mora stranka natančno izpolniti in do 25. oktobra izročiti najbližjemu poštnemu uradu. Obenem je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani ukazalo podrejenim uradom, naj dajejo občinstvu ln strankam vsa potrebna pojasnila in naj jim vobče pomagajo pri izpolnjevanju vprašalnih listov. Zaradi važnosti započetega dela se p. t. vabi, da v svojem lastnem področju opozori vse oblasti in urade ter občine, ki so morebiti lastniki hranilnih knjižic, čekovnih računov ali varuhi naloženega denarja (depozitov), da v zgoraj imenovanem roku prijavijo svojo imovino, oziroma terjatev pri najbližjem poštnem uradu.
— Ne zadržujte bankovcev doma! V našem denarnem prometu se že dalj časa opaža prav neprijetno pomanjkanje gotovine. Tudi na Hrvatskem je trda za gotovino. Vzrok leži v tem, ker ljudie zadržujejo Čez svoje redne in tekoče potrebe bankovce doma. V jeseni je vedno potreba po denarju velika, ker se nakupuje blago zadnje žetve za zimo. Iz bank in iz rok trgovskih firm gre denar na deželo med kmečko prebivalstvo. Denar, ki se plača kot kupnina za prodane kmetijske pridelke, je prihajal vedno počasi nazaj do zbirališč za denar, do hranilnic, posojilnic in bank. Letos je pa zadržavanje papirnatega novca posebno veliko. Veliko denarja je med ljudmi zategadelj, ker naši ljudje, ki se vračajo iz Amerike in druge tujine, zamenjajo tuj novec za domač denar. Ce zamenja le 100 dolarjev, ima že veliko vsoto naše gotovine v rokah. Tudi je resnica, da se le privatna špekulacija z valutami razpasla v velikanski meri. Ti špekulantje drže rudi velike vsote gotovega denarja v rokah. Pa naj bodo vzroki katerikoli, dejstvo je, da je trda za gotovino po naših trgovskih in denarnih središčih, dasi je poplava s papirnim novcem velikanska in se še vedno naknadno žigosajo pri nas nove nekolkovane krone, ki jih dobivamo v zameno. Naš denarni promet je vsled resnosti za gotovino prav mučno prizadet. Dobro bi bilo, da oblastva in pa naša duhovščina pouči prebivalstvo, naj nalaga svoj denar pri denarnih zavodih in ga ne drži doma, kjer je v nevarnosti zaradi tatov in poškodovanja, đočim je v denarnem zavodu na varnem in nosi obresti. Zadržavanje papirnatega denarja v sedanjem času je tem manj na mestu, ker stojimo pred zamenjavo, odnosno novim žigosanjem. Vsak bo moral s svojimi zalogami bankovcev na đan, da zadosti novim predpisom. Kdor ima denar doma. bo imel pota in bo moral čakati. Ce je denar v zavodih, odpade vsa taka nadlega in potrata časa.
— Izgon iraških Jugoslovanov. Štajerska deželna vlada je izdala ukaz, da morajo vsi v Gradcu bivajoči jugoslovanski državljani v najkrajšem času zapustiti mesto. Vsled posredovanja jugoslovanskega zastopnika dr. Toplaka, ld je zagrozil, da bodo za enega Jugoslovana iztirali iz Jugoslavije 10 Nemcev, se je deželni glavar dr. Rintelen vdal in izjavil, da bo preklical izgonski ukaz.
— Iz Gradca premesti svoj sedež železnica Grobelno - Rogatec. Sedež družbe bo odslej v Ljubljani. Železnica je imela v prvi polovici tekočega leta 200.000 kron čistega dobička.
— Kaj zahteva štajerska deželna vlada? Štajerska deželna vlada zahteva vsak mesec 8 vagonov trboveljskega premoga za to, da bi smeli jugoslovanski dijaki študirati na visokih šolah v Gradcu.
— Slovenski železničarji v Vin-£ovcih. »Vinkovačke Novosti« od 4. t. m. prinašajo: »Kakor smo obveščeni prevzame progo Zagreb-Zemun železničarsko osebje iz Slovenije. Vse glavne postaje se zasedejo z njimi. Mi pričakujemo od tega mnogo za urejenje na|ih prometnih razmer, ki so kakor znano v Sloveniji vprav vzorne. Slovenski železniški nameščenci so organizirani v Jugoslovanski železničarski zvezi ter so skozinskoz nacijonalni Njihov prihod pozdravljamo s: srčnim dobrodošli!« — Ponosni smo na tak sloves naših vrlih železničarjev.
— Kedaj se zdramite? Kedaj pride v vaša srca zopet žarek idealnega rodoljub ja? Mnogo narodnih požrtvovalnih delavcev, prijateljev Ciril Metodove družbe je * v vojni prekinilo svoje rodoljubno delovanje. Mnogo jih je, ki so si pridobili v dobi materijalizma ogromne svote. KJe ste vsi vi. ki vam je usoda naklonila bogastvo? Zakaj se ne spomnite v dobi sreče svojega naroda, ki je v potrebi, ki zdihuje po pomoči. Darujte vsi, ki imate nakupičene tisočake, vsaj 1% od Svojega bogastva Družbi sv. Cirila in Metoda — domu na oltar. Oj kako plodonosno bi bilo to naloženo za blagor onih
bratov, ki so v sužnosti. Kako prijetno zavest bi uživali darovalci, kako lahko bi pogledali vsakemu rodoljubu v oči češ: (Hej brat, od mojega dela, napora in truda, od denarja, ki sem ga dobil iz Ižete krvi naroda, iz zemlje pognojene s trupli borcev za svobodo, dal sem svoj obolus zopet narodu, da se vzdigne, da vzcvete njegova blaginia v bodočnosti. Komu v korist? — Tebi in tvojim potomcem! Ne pusti, da bi padla na tebe in tvojo hišo psovka »samoeoltnež<.
— Visokošolske podpore. Za tekoče šolsko leto so se uredile kompetence za podeljevanje visokošolskih podpor sledeče: Za podpiranje tehnikov vseh strok se je ustanovila upravna komisija tehufško - visokošolskih fondov, ki posluje pri roverjeništvu za javna dela. Medicine: 1 odo dobivali podpore, od upravne konrsije medicinskih fondov pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro. Za dijake trgovskih strok je merodajna upravna komisija za prehodno gospodarstvo, oddelek za trgovino ln obrt. Za podpore v svrho študija na vfšfih kmetskih, živinozdravniških in jro«-p/ Hfffnjskfli šolah je pristojen fond za agronomski študij, ki ga upravlja Slovenska kmetijska družba v Ljubliam. — Poverjenjštvo za uk in bogočastje bo odslej Dodeljevalo podpore le pravnikom, mod ros lovcem in dijakom, ki obiskujejo umetniške akademije in konzervatorije. — Dijaki naj se obračajo v podpornih zadevah na pristojna mesta, ki mor je poverjemštvo za uk in bogo-Čr»stie odstopilo vše do sedaj pri njem vložene prošnje za podpore. .
— Dijaški transport   na Dunaj.
.Vsi dijaki, ki so prijavljeni za transport v četrtek, se prosijo, da pridejo s prtljago točno ob 8. uri na kolodvor, ker nam je stavljen posebni voz na razpolago. Kupimo tudi vozne listke. Vlak gre pa šele ob 10. uri 41 minut.
— Vpisovanje na žlvinozdrav-niSko visoko šolo v Brnu se vrši od 1. do 14. novembra t. L za vse štiri letnike.
— Semestralni ispi ti slušača bivše šumarske akademije u Zagrebu držat će se počevši od 10. do 15. o. mj. Prijave za ispit prima dekan mu dr os lovnoga fakulteta.
— Obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani. Pouk na obrtno-nadaljeval-nih Šolah se tudi letos ne more vršiti, ker manjka zadostnega kredita za njih vzdrževanje in ker tudi šolski prostori niso razpoložljivi.
— Važno za mornarje. Likvidi-rajoča sekciia mornarice ministrstva vojnega na Dunaju bode izplačevala deposite moštva bivše avstro - ogrske mornarice. Daljna pojasnila in prijavnice se dobijo pri Evidenčnem in informativnem uradu vojne mornarice v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31, pri Mornarični Vojni Stanici v Zagrebu, pri Delegatu ratne mornarice na Sušaku in v Splitu in Dri III. Pomorski obalni Komandi v Boki Kotorski. — Evidenčni in informativni ufad za mornarico Ljubljana.
— Vse Častnike In častniške aspi-rartte (enoletne prostovoljce) — Invalide, ki bivajo v območju Slovenije, prosim, da v lastnem interesu sporoče nemudoma svoj natančen naslov, čin in pridelitev v armadi ter stopnjo in način invalidnosti na naslov: Iv. Marinko, Ljubljana, Sv. Florijana ulica 1.
— Zdravstveni odsek za Slovenijo ln Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika v Sevnici. Interesenti se opozarjajo na ta razpis v Uradnem listu.
— Vojni vjetnfld na Angleškem.
Vsi oni, ki imajo svojce v angleškem vjetništvu, naj pismeno in nemudoma prijavijo svoj in njihov naslov. Splošnemu slov. ženskemu društvu v Ljubljani.
— Potni listi v zasedeno ozemlje.
Po odhodu italijanske misije, ki je v Ljubljani vidirala potna dovoljenja za zasedeno ozemlje, je bilo onemogočeno aH vsaj otežkočeno potovanje v to ozemlje. Raditega je posredovalo ministrstvo zunanjih del preko kralj, poslaništva v Rimu pri italijanski vladi, da se v bodoče potni listi, katere izdajajo naša oblastva, lahko vidirajo na meji Italije, odnosno zasedenega ozemlja.
— Hitrost ljubljanske pošte. V soboto popoldne je bila v Mariboru dana na pošto nujna brzojavka. Prispela je v Ljubljano okoli 17. ure, dostavila pa se je adresatu šele drugi dan ob 10. dopoldne, dasi je bila oddana kot nujna in se je zanjo plačala trikratna pristojbina. Pripomnino, da se ni nanašala na nobeno verižništvo, marveč je javila samo prihod enega izmed rodbinskih članov v Ljubljana
— Tihotapstvo v Nemško Avstrijo. V Mariboru je prišla policija — kakor poroča »Marb. Zeirung« — na sled celi vrsti oseb, ki so se pečali s tihotapstvom v Nemško Avstrijo. Nekateri teh ljudi so že na varnem v zaporu, proti drugim pa se še vodi preiskava. Zapletenih v to zadevo je tudi mnogo »trgovcev« in lastnikov trgovskih agentur. Preiskava je spravila na dan mnogo materijala in raztegnila preiskavo na še druge prizadete osebe. Nekateri, med njimi trgovec in vodja občinske-
ga gospodarstva Tischler, so dejanje priznali. Težko kompromitirani so' lastnik zajutrkovalnice v mestni hiši Potpeschan, neki Roth in goriški begunec Kurinčič. Tihotapilo se je v vozovih za pohištvo, s katerimi se je prevažalo pohištvo izselj.ncem v' Avstrijo. Zdi se, da je pri tem priza^ deta tudi finančna straža, Potpeschan je »deloval« s prekajenim mesom, mastjo, sirom in moko, Tischler je spravil preko meje, kolikor je dosedaj dognano, nekaj sodov olivnega olja, masti in nekaj stotov moke. Ta požeruh se pa ni zadovoljeval z enostavnim tihotapstvom, marveč je v Oradcu s tem blagom in onim svojih »kolegov« navijal cene ln verižil tako dolgo, da se je zameril tudi gra-škim oblastim, ki so zahtevale od njega račun o tej »aprovizaciji« mesta. Z ozirom na velik riziko in troske pa je bil na razpravi 25. m. m. v Gradcu — oproščen. Potpeschan, Tischler in Kurinčič so sedaj v Mariboru zaprti. Menda jim sedaj »riziko in troškf« tihotapljenja ne bodo pomagali. Želimo le, da bi jim sledila v varno zavetic vsa dolga vrsta tovarišev v Mariboru in — tudi v Ljnb-ljani.
— Slovenščino pode iz cerkve. Kje?
V Mariboru. Mariborska »Straža« se raditega bridko pritožuje in pravi, da ni bilo stolnici v Mariboru v nedeljo nobene slovenske propovedi, dasi je bil ves božji hram poln slovenskega ljudstva. List sprašuje kdo je kriv da se je slovenščino postavilo pred cerkveni prag, ne poda pa na to vprašanje nobenega odgovora. Kdo je torej kriv?
— Iz Celja je premeščen rx>lkovnl okrožni komandant polkovnik Teodb-rovič. Prevzame poveljništvo težkega topniškega polka v Mariboru. Poveljništvo v Celju prevzame podpolkovnik Kerčevič.
— Iz Špilja nam pišejo: Dne 3. t. m. popoldne se je pripeljal v Špilje transport kakih 400 iz Italije in Rusije se vračajočih ujetnikov. Vlak je stal 1^ ure na postaji. Ta odmor so nekateri ujetniki porabili, da so ulo-mili v selitvene vozove višjega revl-denta juž. železnice Franca Lavriča, ter prenesli nekaj pohištva in zabojev v svoj viak. Vse to se je godilo med 13. in 14. uto, to je ob belem dnevu in spričo železniških uslužbencev, finančne straže, vojne policije ter vojaštva kolodvorskega poveljstva. Selitveno pohištvo gospoda Lavriča, ki je od poloma sem, premeščen v Ljubljano in začasno službeno dodeljen postaji Špilje, je Že več mescev v tej postaji ustavljeno.
—Poroke. V Mariboru so se poročili: dr. Srečko Lebar, zdravnik v Slovenski Bistrici z gdč. L igrico Marlnovo iz Maribora, in major VavpotiČ z gdč. Josip o Krančevo iz št. Jurja v Slov. goricah. Mnogo sreče.
Dve mesti saktokontlstov sta prosti. Reflektanti naj se Javijo pismeno na »Društvo zasebnega uradništva Slovenije« ▼ Ljubljani.
— Aprovlzaciia. V četrtek, dne 9,
oktobra (od 9. ure dalje) se bo prodajalo na prosti stojnici manjvredno, toda zdravo in užitno meso ene krave. Cena 7 kron za 1 kg.
— Umna je v ponedeljek v Ljubljani gospa Iva Pretnerjeva, soproga dr. Janka Pretnarja, profesorja na mestnem liceju. Blag jI spomin!
Zadnja ljubavna noč Inge Tohnein. Tibor, znamenit goslar in Inge, občudo-valka njegove umetnosti, sta lepa značaja, pa trda kremena. Malce nesporazumu'enja — a mesto kratkega pojasnila — ponosen, trdovraten molk in razstanek, za oba usodepom, kajti Adon, Tiborjev brat spletkar in pohot-než, izrabi to ter Inge prevari, da ga iz kljubovalnosti do Tiborja poroči. Prekmalu spozna slednja svojo zmoto, ker ljubi edino Tiborja. V prepiru s soprogom se po nesreči sproži samokres, ki usmrti Adona, nato pa se ona poda k Tibor ju, da mu razkrije svojo bolest, da ga še enkrat objame, potem pa seže po stekleničici s strupom. Ze samo ime glavne predstavljalke Leontinc Kiihnberg jamči za popoln uspeh tega v spretni režiji uprizorjenega filmskega igrokaza. — Poleg tega burka: »Soprog je sokrtv« — seveda, saj kot šofer preoblečen pripomore nezvesti ženi in njenemu čestilcu k pobegu. —
V soboto nov spored s fUmom: »Evge-nfj Onjegln«. — Kino Ideal
Kulturo.
— Jugoslovansko gleda vprašanje je rešilo ministrstvo presvete z dopisom z dne 1. sept. t. 1., št. 13.787, na ministrski svet kraljestva SHS. V tem dopisu je ministrstvo prosvete z ozirom na visoko patrijotsko važnost gledališč za narodno izobrazbo našega troirnenega naroda, dalje iz zahvalnosti za blagotvorni vpliv gledališč v prošlosti ter končno iz težnje, da se razvoj gled. v bodočnosti pospeši, predlagalo min. svetu: 1. Načelno naj se osnujejo tri kategorije narodnih gledališč v kraljestvu SHS: a) tri državna (nacionalna) v Bc o g r a d v Zagrebu in Ljubljani; b) pe pokrajinskih subvencioniranih; v Skoplju. Novem Sadu. Sarajevu Splitu in Oseku; c) potrebno število mestnih (potujočih), asa z&i m
Niš«, Kragnjevvu, Varaždinu in M a-r i b o r u. poleg tega bo Narodno po* zorište v Skoplju upravljalo kot filijalo pozoriste v Bitoljii,a, Narodno pozoriste v Novem Sadu bo upravljalo kot svojo filijalko pozoriste v Vršcu, 2. Narodna pokrajinska-gledališča se organizirajo glede uprave in ostalega na osnovi današnjega zakona o Nur. pozorištu u Beogradu ter bodo dobivala s:. >» Ur/avne subvencije. Razen onega v Skoplju. za katero je ta subvencija že določena v drž. proračunu, se proračuniuva za ostala pokrajinska gledališča za zdaj letna subvencija po 100,000 K s pravico osebja na dodatke ?a draginjo. 3. Pokrajinskim Narod, gledališčem, ki bi ostala v privatni eksploataciji, bo podeljeval minister prosvete iz pro-računane vsote od 100.000 K sorazmerno letno nagrado /a sojenje narodne in visoke tuje umetnosti. 4. Za mestna ozir. potujoča narodna gledališča v Varaždinu in Mariboru je proračunano po 20.000 K letne pomoči. 5. Poleg komisije za reformo zakona o Narod, pozorištu bo minister prosvete v sporazumu z ministrom financ odredil še komisijo, ki naj izdela načrt za ureditev skupnega gledal, pokojninskega fonda. Ta predlog je podpisal minister prosvete Pavle Marin-k o v i č. — Ministrski svet je v svoji seji dne l. oktobra t. 1. predlog v celoti odobril m .a izn čil min, pro-sveti, da gft izvrši.
Slovensko gledališče \ Mariboru. V nedeljo so igrali Jurčičevega »Tugom e r a« tretjič. Gledališče je bilo prazno, zato pa -vinska trgatev« v Narodnem domu razprodana. —~Fin2gar-jeva »Veri g a- se je igrala bolje. Pri obeh predstavah je kazal del občinstva veliko nerazumevanje dramatske umetnosti. Balkon in stojišče bo treba šele vzgojiti za resna dela. Vojaštvo se še ne zanima dovoli za gledališče. Treba bo torej te sloje šele privabiti in jih vzgajati. V to svrho pa bo moralo vodstvo poskrbeti za primeren repertoar.
Zagrebška opera je zopet pomirjena: solisti so dobili stanovanja. Uprv-:/-rr-ta se.operi »Prodana nevesta« in »Tosca«.
Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice« se vrši v sobot o, dne 11. oktobra ob 8. zvečer v pevski dvorani ^Glasbene Matice* z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Pevsko društvo »Ljubljana*! Zvon«. Danes ob Ift uri ženski zbor ,ob 19. uri 30 minut izjemoma moški zbor. Pomoštevllno! — Odbor.
Gledališko društvo na Jesenicah otvori letošnjo »ezijo v soboto, dne 11. ok-1 tobra z izvirno noviteto. Uprizori se tride-janska komedija »P a t r i j o t i«, spisal J. :spk>ar. Začetek ob 8. zvečer. Igra se ponovi v nedeljo, dne \2. oktobra ob 8. zvečer, ne popoldne, kakor je bilo običajno v prejšnji sezili. Za zunanje goste b! igra ponovila pozneje, kot popoldanska predstava. Ker razpolaga drnštro letos z jako dobrimi močmi in izvrstnim repertoarjem, je 7asotovUena seziis ki bo vsestransko zadovoljevala. Radi ogromnih stroškov, H irh je društvo imelo s prezidavo odra, s« cene prostorov neznatno zvišajo.
Narodno nospoderstno.
— Na borzi v Zurichu se je plačevalo dne 29. in 30. septembra ter 1. oktobra za 100 franc. frankov 71, 68-50, 65 švic. frankov. Za 1 angl. funt 23-60, 23-50, 23'45 švic. frankov. ,Za 100 nemških mark 25, 22'50, 22'SO švic. frankov. Za 100 laških lir 58, 57 25 in \>*> švic. frankov. Za 100 dunajskih Kron 8*50, 8. 7*75 švic. iran-kov. Za 100 čeških kron 21, 21 in 19 švic. frankov. Za 1 dolar 5*40, 5*45, ,v52 švic. franka. Cena francoskega franka, marke in lire se je v zadnjem tednu septembra dvigala in dosegla 29. septembra višek, potem pa so šli tečaji zopet navzdol in sicer precej močno pri francoskem franku in pri marki. Francoski valuta je tekom 8 dni skočila od 60 na 71, potem pa zopet odnehala. Večdnevno dviganje marke razlagajo z močnimi nakupi za Ameriko, kjer računajo z naraščanjem blagovnega prometa z Nemčijo. Dcčim so druge valute začetkom oktobra padle, se je ameriški dolar dvignil.
— Vinogradniki, vstraiajte! Pri sedanjem izredno  toplem   in lepem jesenskem vremenu grozdje lepo zori in upati je, da bode tekom štirinajstih dni zadostno dozorelo. Treba je le vstrajati  In se ne prenagliti s prezgodnjo trgatvijo. Kakor hitro prične tu pa tam kak grozd malo gniti ali pa kje kaka jagoda poči,   potrga mnog nerazsoden vinogradnik vse, tudi še trdo in nezrelo grozdje in ne pomisli, (da z nekaj škafi   nezrelega grozdja pokvari ves svoj vinski pridelek. To 4ni prav! Gnilo in razpokano grozdje ;kaže vsekako ptfbrari, hitro izprešatl in mošt  napolniti v zaiveplan sod. Tudi zdravo, zrelo grozdje, nekterih zgodniih belih vrst bo znabiti v kratkem toliko zrelo, da ga lahko potrgamo. Tako grozdje odcepljajmo, pttstl-mo  ga l ali 2 dni v kadi kipeti, pri tem pa pridno mešajmo. Nato groz-'d je iztisnim o in mošt   spravimo v. sod, kjer mu lahko dodenemo nekaj Očaka 2 kg na 100 1) v mošt raztoo*
ljenega sladkorju. Kjer najdemo nezrel 4U le premalo zrel grozd, pustimo ga na trti, da dozori. Vsaki dan prihaja sladkor v njega, vsaki dan postaja grozd bolj sočen, zato bodite pametni, previdni in vstraiajte! Letos bo kakovost vina zelo različna in po tej se bo ravnala tudi cena! __B, Skallckv,
Gospodarske vesti.
— Spomenica o valutnih vprašanim
e predložilo finančno ministrstvo nemškemu parlamentu. Spomenica vsebuje pregled o razvoju nemške valute med vojsko ter sklepa s tem, da našteva najvažnejše ukrepe za izboljšanje valute. Do izboljšanja more pripomoči mir, red
n neumorno delo ter varčnost v državi, boljša ureditev uvoza, vzpostavitev carinske meje na zapadu, katera je sedaj pogažena vsled okupacije. Zahteva se dalje kontrola državnih in komunalnih flnančnfh poslov. Nemška valuta naj bi se podprla s krediti v inozemstvu. Z vso odločnostjo se treba državi postaviti proti davčnim deserterjem in onim, ki odnašalo nacionalni kapital iz države. Proizvajalni predpogoji so v Nemčiji še jako težavni. Ne manjka le surovin, tudi delovoljnost le 5e majhna, preskrba s premogom dela Še velike skrbi. Misli se na uvoz ameriškega premoga, Čigar nabava bi bila dobro Štirikrat dražja od one domačega. Veliala bi okop 4000 mark' vagon.
Najnovejša onroSla.
(Naša poročila,)
PAVLOVIČEVA POGAJANJA.
Jugoslovanskega kluba ne zanima več usoda države?
Beograd. 7. oktobra. Designi rani ministrski predsednik dr. Draža Pavlovih je danes konferiral z Narodnim klubom. Pašičem, Korošcem, Ribarcem in PribfčeviČem. Pripoveduje se. da je dobfl decidiran odgovor samo od drja. Korošca in ta je bjl negativen. V krogih dosedanje opozicije se govori, da je dr. Korošec naglašal svoj in svoM'h ljudij desinteresse-ment na daljnji usodi države in da ie odpotoval iz Beogra-d a. Narodni klub ni dal definitivnega odgovora. On čaka. da se pojasni posto« oanie Trifkoviča. na kar šele zavzame svoje stališče. Člani Narodnega kluba trdijo, da klub ni vedel za Trifkovfčeve načrte. Tudi radikalci niso dosedaj še definitivno odgovorili. Protjčevci so ne-prjstopni, ali zdi se, da se pojavljajo v skupini el«rienti, ki trezno motrivajo situacijo. Tekom jutrišnjega dne se ho videlo, ali bo g. Pavlovič uspel ali ne. Njegove šanse niso baš dobre in se pripoveduje, da bo vrnil mandat. Vsj parlamentarni klubi so bili ves dan zbran] Jn razpravljali o situaciji. Demokratska zajednica je s svoje strani učinila vse in hoče doprinesti, ako bo potreba, velike žrtve, da omogoči izhod iz sronia, v katerem se nahaja država.
SEJA DEMOKRATSKE ZAJEDNICE.
Beograd, 7. oktobra. Demokratska zajednica je Imela danes sejo, na kateri ^e je razpravljalo o skrajno resnem položaju, 1q je. nastal vsled najnovejših dogodkov. Z ozirom na to se je sklenilo, da Demokratska zajednica podvoji dosedanje delo, ki je imelo svrho. združiti razne skupine okoli vlade, ki jo ima sestaviti predsednik Narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovjč. DZ si je svesta svoje odgovornosti kot naijačia skupina in je pripravljena s «voje strani uefniti vse, kar bi zamogTo prinesti konsolidacilo današnjega tenkega polo-žaia.
OPOZICIJA PASIVNA?
Beograd, 7. oktobra. Danes pred-poldne je imela opozicija sejo, na kateri so, kakor se zdi, sklenili popolno pasivnost. Dr. Pavlovjč bo imel vsled tega velike težkoče.
JUGOSLOVANSKI KLUB ZAPUSTI BEOGRAD? Beograd, 7. oktobra. Govori se, d a je Jugoslovanski klub sklenil korporativno zapustiti Beograd in se vrniti.s svoji m predsednikom dr. Korošcem v Slovenijo. Dasiravno se ta vest pojavlja kot zelo resna, politični krogi vendar Še ne verujejo, da bi mogla ena skupina v času, ko je položaj tako resen, izvr^tj formajn! beg.
PO PONESREČENI TRIFKOVIČEV1 MISIJI.
Beograd, 7. oktobra. V krogih Trif-kovfčevega bloka vlada danes neomajen srd. Elementi, ki Jim je država deveta briga in-ki marajo za Jugoslavijo Ie takrat, če to njihovim interesom prija, agi tirajo odprto za beg in desert*, cijo v momentu, ko se vsak dan vsebolj pokazuje, da ie edini spas v patriotskem samozatajevanju strank. Karakteristično je. da zlorabljajo ti elementi celo službeni komunike o razlogih, ki so bili merodajni, da krona ni mogla sprejeti Trifkovičevega predloga. Tf razlogi so znani. Pred vsem kombinacija ni bila v zmislu mandata in g, Trifkovič n| imel nobenega glasu ytf od g. Protjča,
ki je vrnil mandat, ker ni imel ne quo-i uma, ne večjne. Glavno ie pač to, da kron« ni mogla in ni smela potrditi tak dolus eventualifi s katerim je g, Trifko-vjfi sestavil svojo listo. Gospod Trifkovič je hotel razpustiti Narod, predstavništvo, uvesti absolutistični re«im ter kot šef strankarske vlade izvest j volit-ve. Službeni komunike Je povsem očitno odkril Trlfkovičevo namero, pa ie. ta pa«us gotovo udarjl aliirane skupine kot strela. Sedaj se dvigajo od vseh strani protesti in čuje se, da take namere ni bjlo nikdar na strani aliiranih skupin. To vprašanje je jedro celega nepričakovanega zapletljaja. Vse kaže, da je gesta krone proti g. Trjfkovlču naneriena proti današnji opoziciji. Da bi bila naperjena proti Hrvatom in Slovencem, je samo neokusna traza. Istina Je v vprašanju, ali so aliirane skupine špekulirale m neustavno rešitev krize ali ne. Ako niso, tedaj morajo obračunati s Trifkovičem, ki je hotel zlorabiti mandat, da razpusti Narodno predstavništvo. Gospod TrltkovlC sedaj pojasnjuje, da ga je krona napačno razumela. Pri tem pa pozablja, da ie tudi drugim osebam razlagal svoje načrte in da ie bil v tem vprašanju popolnoma složen s Protičem, če tudi sedaj radikalci in Narodni klub ter ostale male aliirane skupine trdijo, da jim o tem načrtu ni bilo nič znano in da o njem nI bilo govora.
TRIEKOVIC SE HOČE IZMOTATI.
- Beograd. 8. oktobra. Marku Trifko-viču je skrajno neprijetno, da so bili se pravočasno razkriti njegovi načrti, ki so merili na to, da ce posije narodne predstavništvo kratkim potom domov tu da se izvedo po strankarsko prikro* jenem volilnem redu volitve v ustavotvorno skupščino. Skuša sc na vse načine izmotatj ac \z neprijetne situacije in zatrjuje, da se ga je samo napačno razumelo. Danes izide v »Srmoupravl« in v drugih listih Trjfkovičc Izjava, v kateri hoče utajiti, da bj Imel namen uvesti absolutizem, toda ta njegova izjava je brez pomena, ker je bil Trifkovič tekom svoje misije tako nepreviden, da je izdal svoje prave načrte raznim osebam, ki lahko posvećočijo, da iti imel Trifkovič v resnici naklep razbiti parlament in uvesti strankarski absolutizem. Politični položaj se razvija tako, kakor smo že včeraj označili. Pavlovj-čevo nrsijo je smatrati samo kot nekako posredovrime med onimi strankami, ki bodo tvorite večino v bodoč? vfe B,
KOMPENZACIJSKA POGODBA Z AVSTRIJO SE RAZVELJAVI. Beograd, 5. oktobra. Ker niso Avstrijci deponirali pravočasno valute pri bankah, ki jih ie označila Centralna uprava, ker niso dali vagonov na razpolago, kakor so se obvezali glasom pogodbe in ker se je kurz med jugoslovansko in avstrijsko krono v zadnjem času popolnoma izpremenil. se namerava pogodba, katero ie sklenila Centralna uprava v Beogradu z Wa-renverkehrsbureau na Dunaju, razveljaviti. Ako se to zgodi, ostane med drugim ^r,00 vagonov krompiria in 7000 vagonov žitu oziroma nUevsl Hi izdelkov v naši kraljevini za domačo uno-rako. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu dela nadalje načrt za izvozno carino na živila. po°cbno na žito in moko. Izvozna carina bi znašala kakih 150 kron na 100 kg. S temi sredstvi
se bodo izboljšale naše prehranjevalne
prilike.
BLIŽNJA VOJNA  MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO.
Pariz, 7. oktobra. »V rfumnnitć« priobčuie iznod neredi Krnesta Lafon-ta članek, v katerem pravi: »Vojna snletl: fn polnjeni pustolovščin Je na dnevnem redu še danes. Prava pravcata vojna pa izbruhne juiri med Italijo in Jugoslavijo za gospodstvo na Jadranskem morju. Evo to so prve srečne posledice mirovne j-o.Todbe«.
ARETACIJE V PRAGI.
Praga, 7. oktobra. Policija je aretirala net gospodov in eno damo iz naj-odličnoišib praških krosov, ki so tvorili mednarodno tihotapsko dnrmo, ki je izvažala na vagone usnja, sladkorja, čevllev, vžigalic in drugega blaga v-inozemstvo. Tihotapci so imeli vse izvoznice pravilno sestavljene, Med zaseženo korespondenco so našli doniš, v katerem se ponujajo v nakup kolki za bankovce v iznosu pol miliiona kron. Med aretiranim! ie žena vrhovnega nadzornika Dnstjehradske železnice. Silno kompromitiran je tudi neki praški advokat, kat^es^ bodo tudi aretirali.
ČETTT KUPUJEJO LADJE NA JAPONSKEM.
Praga, 3. oktobra. Zastopnik Ceha - slovaške republike je nakupi! v Toki ju 13 japonskih ladij, ki se porabijo za prevoz čehoslovaških legijonarjev iz Sibirije- v Trst. Te ladje se bodo pozneje vporabliale za transport ameriškega blaga v Hamburg. V Toklju se je osnovala češko - japonska družba, ki bo skrbela za trgovinski promet med Japonsko in Čeho - slovaško.
NEMCI ZAPIRAJO LUŽIČKE SRBE.
Praga, 7, oktobra. Semkaj je došla vest, da so Nemci zaprli voditelja lu-žičlclh Srbov Bartha. ki je na mirovni konferenci v Parizu zastopal zahteve lužičko - srbskega naroda. Čeho - slovaška vlada ie poslala igotest nrofl
temu nasilstvu vrhovnemu zavezniškemu svetu,
NOV TROCKIJEV DEKRET.
Stockholm, 6. oktobra. BoljSeviška »Krasnaja Gazeta« (Rdeči list) priob-čuje dekret Trockega, v katerem ukazuje, da je treba takoj ustreliti žene, matere in otroke onih boljševjških častnikov, ki so pristopili v armado generala Djekina, admirala Kolčaka In drugih boljševjških sovražnikov.
Vesti LDV. BLOKIRANA REKA.
LDU. Split, 7. oktobra. Dun. kor. ur.V Reški dopisnik lista »Oiornale d' Italia javlja, da je Nlttijeva blokada Reke uspela v toliko, da Je tam nastalo strašno pomanjkanje mleka in zdravil za bolnike. Dopisnik poudarja, da je Reka blokirana dvojno, ne samo po italijanski vladi, marveč tudi po Jugoslovanih. Na Reko ne prihaja nobena živina več. ReČanl morajo hoditi na Sflšak po mleko. Cena jajcem raste neprenehoma in je dosegla že svoto 5 K. Isti dopisnik poroča v drugem dopisu o velikem številu redarstvenih agentov, ki so se nenadoma pojavili na meji blokiranega mesta. Dopisnik trd), da ti reda- 1 '■ agenti no Nittljevem povelju otvariajo vsa privatna pisma, ki lih obitelji pošiljajo vojakom na Reko. Nacionalistične novine se sabotirajo. Iz Hrvatske prihajajo vesti, ki zahtevajo potrebne odredbe opreznosti na rrejj. Dopisnik ie zvedel, da razpolagajo Jugoslovani s približno sto vojnimi vozovi iz francoskih tvornic. Temu dejstvu pripisuje posebno važnost. Naposled veli, da Jugoslovani ■ -i pripravljajo, da pa so Italijani na Reki mirni in pripravljeni za vsak primer.
VOLOSKI OKRAJ — JUGOSLOVANSKI.
LDU.  Split,  7. oktobra. (Dun.
kor. ur.) Povodom Tittonijeve izjave v italijanski zbornici, da ima Voloski - rjaj pripasti Jugoslaviji, je Istrski odbor poslal ministrskemu predsedniku in predsednikoma zbornice in senata brzojavko, v kateri protestira proti temu, da se ta okraj dodeli Jugoslovanom. Brzojavka poudarja potrebo garancije"« vojaško obrano Istre in potrebo prometa s Trstom. Obenem naglasa, da je pripojenje vo-loskega okraja Italiji edino sredstvo, da se vzdrži teritorialna kontinuiteta, z Reko ip da bo potem Reka vekomaj ostala italijanska. Naposled vel? brzojavka, da je to potrebno tudi za interes Italije in italijanske vlade same, ki bi bila sicer izpostavljena nevarnim komplikacijam.
Sport.
Ilirija : Atl. športni klub, Celje 4 : 2
(puičas 1 : 2). Nedeljska football - tekma športno ni stala na višini. Kazila jo Je predvsem nefair - igra gostov in nadalje v veliki meri prerekanje v ilirljanski napadaJski vrsti. Prvo se sklada s staromodnim »kick ajid rush« - sistemom, ki ga golt ASK in ki sa bo moral, če hoče dosezati uspehe, itak opustiti. Drugo se ne da nikakor utemeljiti. Kavno za »Ilirijo« je dejstvo, da so tekme, v Katerih se je prerekalo, zelo slabo izr-padlc Tudi v nedeljo se ie opazilo to. V iruRi polovici, ko se je prerekanje vendarle opnstflo, je dosegla ob lepi Igri rezultat 3 : 0 prod 1 : 2 v prvi polovici. Tudi na publiko, ki čuti Športno, vpltva ta razvada skrajno neprijetno. »Ilirija« naj si da enkrat za vselej svetovati, naj nepotrebno govorjenje med igro opusti. — V moštvu ASK je nekaj izvrstnih tekačev. Tej lastnosti ima pripisovati tudi oba gola, t katerima je iznenadilo * Ilirijo«. Tehnično moštvo v splošnem zadovoljuje. V načinu igre pa kaže, najbrže kot posledico nezadostnega treninga, zelo pomanjkljivo kombinacijo In premalo premisi j enos ti. — »nirija« Je nastopila I štirimi rezervami, kar seveda na njeno igro ni vplivalo nalngodnej«. Tzrecno se mora omeniti vzorno igro srednjega krilca Tavčarja. Nadalje so v splošnem zadovoljevali desni krilec in v drugi polovici srednji trije napadalci In levi branilec. — Sodnik nadporočnik Cernovic Je Imel težko delo. Publike Je bilo nad 2000.
— Klasična veriga. V torek, dne 7. t. m. se je zagovarjal pred ljubljanskim deželnim kazenskim sodiščem agent Flmil P i r n a t zaradi veriže-nja in draženja. Že dne 10. julija 1918. je Pirnat prodal sedaj v likvidaciji se nahajajoči dr. šusteršičev! »Zadružni centrali« 391*60 kg* popra a 120 K. Poper je potom drujre posredovalke kupil' od »Gospodarske zveze«. Ko so hoteli letos poper prodati, so na veliko začudenje ugotovili, da je le manjvredno poprovo lubje. tkzv. »Pfeffermatte«. Zadružna zvesa ie napravila ovadbo proti Pirnatu. Pirnat je bil obsojen na šest tednov težkega zapora in 10.000 ^ globe odnosno dva meseca zapora. Obenem se je razglasila kirpna po-t'pdhn neveljavno._
Spominjajte s«
DrniMsv.amoinNefrio.
Društvene vedi in prireditve.
Kamniško učitelji društvo bo zborovalo v četrtek ,dne 0. oktobra 1919 ob H. uri v šolskem poslopju v Radomljin. Ker Je glavna točka dnevnega reda zelo važna, se žUi obilne udeležbe.
Učiteljsko druStvo za kranjski šol. okraj vabi svoje člane na izredno zborovanje, ki se vrši v četrtek, dne 9. oktobra t. L v Kranju ob 2. popoldne v prostorih ljudske šole. Na dnevnem redu je razprava o načrtu zakona o narodnih šulah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter o drugih važnih novejših šolskih naredbah; vrhu tega se vrši razgovor o koncertu, ld se priredi na korist Učiteljskemu konviktu, — Pridite polnoštevilno!
Zveza poStnlh organizacij v Ljubljani vabi vse člane vseh poštnih organizacij na sestanek dne 10. oktobra 1919, t. J. v petek, ob pol 20. nri v pismonoško dvorano na glavni pošti. Pridite vsi zanesljivo!
Zveza vlnotržcev za vso Slovenijo i sedežem v Ljubljani se ustanovi prihodnjo soboto, dne ti. oktobra. Zborovanje se vrši v hotelu UrrJon v Ljubljani od 10. do pol 13. ure in od 15. do 17. ure. tako da se lahko vsi udeleženci iz Štajerskega vrnejo r večernim vlakom, ki gre ob '/»18. ali zvečer. Povabljeno je tudi poverjeništvo za trgovino in obrt kakor tudi trgovska in obrtniška zbornica. Za pripravljalni odbor: Franjo Cucek, vinotrz-c v Pi.uju.
Podružnica sv. Cirila In Metoda ra Stari trg - Lož je priredila dne 7. septembra na posojilniškem vrtu v Starem trgu vrtno veselico s petjem, prostimi vajami sokolskega dekliškega naraščala, s srečo-lovom, plesom itd. Va veselici je sodeloval znani Izvrstni tamburaški zbor !' Cabra Kt|f |e bilo krasno vreme in so dragi Hrvatje - tamburaši neumorno igrali slovanske poskočnlce, se je zabava prav dobro razvila. V bratski slog? so nas poseriH so sedje Iz Nove vasi (Rloke), LoSkeea ooto-ka. Grahovega. Cerknice In Prezida. Uspeh veselice je bil prav zadovoljiv. Nabralo se je okoH 2700 K čistega dobička, katerega dob! naša prezasfufna šolska družba. — Vsem, kf ste nam pripomogli k temu veličastnemu uspehu, iskrena hvala hi pa na svidenje prihodnjič?
Vpokojencem dri. železnic, ki še
niso dobili dragfniske doklade in pokojnine za oktober, je danes raznateli-stvo nakazalo po 300 kron na račun. Toliko v pojasnilo, računi bodo v par dneb. gotovi in izplačani.__
Razne stoml.
* Požar v Poreču- Skladišče za bencin pomorskega letališča v Poreču je jelo goreti, ker je udarila vanj strela. Škoda je znatna. Več oseb je ranjenih. .
*Polet na severni rt LDU. N a u e n , 6. oktobra. (Brezžično.) Nemški letalec Friedrich Cbristian-sen je poletel s svojim letalom od Bergena čez Norvegijo do Severnega rtiča in nazaj.
♦ Strassnotf — boljševik. Bratislavska »Republik« poroča o slavnoznanem pustolovcu Ignaciju Strassnoffu - Szendrevu. bratu gledališkega ravnatelja Sgendreva, Kakor znano, je začel Strassnotf že pred vojno svojo karijero s tem. da je koadju-torja zagrebškega nadškofa osleparil za 80.000 kron s tem, da se mu je predstavil kot sekcij, svetnik zunanj. ministrstva ter mu obetal škofovstvo. Sleparja so ujeli še pravočasno In ga spravili v ječo na dobo 5 let Iz ječe se je vrnil v Pešto baš v najlepši dobi: vladali so ondi talmi - boljše-viki in Je v njih družbi zorela pšenica vsem nadarjenim pustolovcem. Kar čez noč je postal Strassnotf ravnatelj nekega madžarskega gledališča in kmalu nato tajnik posocijaliziranih biografov. V tem času so prišli v Pešto »Ljeninovl dečki«. Stra^snoff se Je ž njimi hitro pobratil ter je postal njihov tajnik. To je bila služba, boljša kot vse mogoče ministrske sinekure Strassnoff si je lahko privoščil orgije vseh vrst. ker denarja je imel ko smeti. Medtem pa je ljudstvo od gladu umiralo. Toda blstro-glavi Strassnoff je kmalu začutil, da zvezda Rele Kuna zapada, in že je mislil na rešitev. Iz naplenjenih kapitalov ie ukradel 21h miliiona kron. ne boljševiških, nego dobrih mirovnih, ter Je nobegnil. Baje v Jugoslavijo. Ljeninovi dečki so ga dali sicer loviti, a Strassnoff je bil preko sedem gora in sedem voda. 2 2% milil, kronami se že da dobro živeti. SIcer pa nI storil Strassnoff nič drugega, nego da se le ravnal po vzgledu Bele Kuna In ostalih madžarskih ljudskih komisarjev.
Darila.
UpravniŠtvu našega lista Je poslala: Za Ciril - Metodovo družbo Etna Zen-covich, učiteljica v Trbovljah,. 10 kron. kot kaaen za neudeležbo pri seji.
Srčna hvala!
Poizvedbe*
Vračajoče s« Iz Rusije prosim, da ral sporočilo, komur je kaj znanega o Ivani« Oolobu, ki Je bil leta 1915. v Przemyslu v jat In Jo zadnjič pisal meseca aprila 1918 U Azije. Stroške povrnem. Katarina Qo-lob, pri goap. Spanlček, Rogaška Slatina št. 15. 9963
Lovska paica, rjave barve s kratkim repom se ]e našla v Zalogu št. 21. Ako se pospodar tekom šestih dnj ne oglasi, st rjsica odda. 9975
Dežnik Je pozabil nekdo v nedeljo na begunskem shodu. Dobi ga v pisarni za zasedeno ozemlje v Pražakovi ulici št 3.
Izdajate!] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. l^J?te« taj* ft**!*.
Št 15.998 — 1919.
»833
Razglas
glede uporabe električnega toka iz mestne elektrarne In plina Iz
mestne plinarne.
Mesto Ljubljana stoji pred znanim dejstvom, da bo zadostna preskrba občinstva s svečavo in premogom tekom prihqdnje jeseni in zime izključena. •
Zato je treba pravočasno uporabiti vsa sredstva, da ne bo v Ljubljani zavladala splošna tema.
Mestni magistrat mora uporabo elektrike in plina omejiti >amo na najnujnejšo potrebo. Le tedaj bo mogoče mestni elektrarni in plinarni vzdržati redni obrat preko zime.
Javni uradi in pisarne, kakor tudi trgovine morajo omejiti svoj delavnik na čas dnevne svetlobe, katero ie treba docela izkoristiti.
Vsa ostala razsvetljava po gostilnah, kavarnah, delavnicah in zasebnih stanovanjih se mora omejiti do najnujnejše potrebe.
Te omejitve bo seveda mogoče doseči le potom strogih nradnih odredb in kazni, ker je znano, kako teiko je prepričati posameznika, da bi žrtvoval v splošno korist del svojih udobnosti.
Občinski svet ljubljanski je v svoji seji dne 16. septembra 1919 soglasno sklenil, da stopijo s I. oktobrom letos v vel'avo sledeče omejitve glede uporabe elektrike in plina iz mestnih podietij:
1. V času od 1. oktobra 1919 do 31. marca 1920 se bode oddajal plin in elektrika za vse pisarniške prostore samo od 8 ure zjutraj da 3. ure popoldne — zato naj se po vseh javnih in zasebnih uradih razdelijo uradne ure na dnevni čas. Tzven navedenega časa je vsaka uporaba dII-nove in električne luči v pisarniških prostorih in pritiklinah prepovedana.
Čas od 3. do 4. ure naj se porabi za snaženje uradov. Izvzeti so le javni uradi, ki morajo imeti nočno službo, tam je samo najpotrebnejša luč vsakočasno dovoljena.
2. Šolski pouk naj se razdeli na dnevni čas. Uporabljajo naj se po možnosti opoldanske ure. da lahko odpade večerni pouk.
3. Trgovine in skladišča ne smejo uporabljati plinove In električne fnči pred 8. uro zjutraj in
od 1. do 31. oktobra ne po 5. uri popoldne: » 1. novembra do 28 februarja ne po 4. uri popoldne in »  1. marca do 31. marca ne do 5 uri popoldne.
Izvzete so le trgovine z živili, drogerije, lekarne in tralike; te smelo uporabljati omejeno razsvetljavo od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
4. Za delavnice, gostilne, kavarne in druge ja.vne lokale naj se natančno določi pri posameznikih velikost in število luči. Za princip naj velja, da sme goreti največ polovica preje običajne razsvetljave. Ostala žarila naj se odstranijo.
5. Vsaka reklamna razsvetljava |e prepovedana ravno tako, kakor sleherna luč v izložbenih oknih ali pred vbodi in okni javnih In drugih lokalov.
6. V hišnih vežah, na stopnjiščib in hodnikih so dovoljene le 10-svečne žarnice ali najmanjše plinove svetilke, goreti sme le polovica preje običajnih luči, in sicer najdalje do 9. ure zvečer. Zjutraj so te luči
sploh prepovedane.
7. Za privatna stanovanja se naravnost določi, katero množino električnega toka sme stranka na dan porabiti v posameznih mesecih.
Za merilo naj velja poraba toka 25svečne žarnice, ki sme goreti do 10. ure ponoči, odnosno kolikor se poprej ugasuje, toliko časa sme goreti zjutraj*
Za stanovanja do največ Štirih stanovanjskih prostorov (vštevši kuhinjo), se dovolita dve žarnici po 25 sveč, za stanovanja z več kot šiirirnj stanovanjskimi prostori pa tri žarnice po 25 sveč.
Seveda se priporoča uporabljati manjše žarnice, katere potem lahko gorijo v večičrn številu, oziroma dalj časa, ker porabijo manj električnega toka.
Izvedba predpisov pod točko 7.:
Od solnčnega zahoda do 10. ure zvečer je potrebna luč v posameznih mesecih:
oktober .....142 ur        januar 161 ur
november       ....   162 »         februar   .   .....   125 »
december ,   .   .   .   175 » rnarc       .    .   *   ...   114 »
iz tega sledi:
a) da imajo stranke do štirih stanovanjskih prostorov pravico porabiti električnega toka na dan v mesecih:
oktober      ....   257 vatov        januar.....291 vatov
november .... 307 » februar . . . 250 » december ....   316    » marc..... 206 >
b) stranke z več kot štirimi stanovanjskimi prostori pa na dan po
mesecih:
oktober.....3*5 vatov        januar *   .  . .  .  436 vatov
november ....   454    » februar..... 375 »
december ....  474    » marc    ...  .  .  309 »
Tnko dnlnčena množina električnega toka ie za v«ako gospodarstvo
obilna dovolj. Dokaz temu, da tolike porabe v zasebnih stanovanjih tudi pred vojno ni doseglo niti polovica elektrarniških odjemalcev.
Strankam, ki imajo podnajemnike, se izjemoma sme £0*008ISS vsakega podnajemnika ena 25svečna svetilka več. Podnajemniki se jx>oo upoštevali le tedaj, če Jih stranka naznani pismeno najkasneje do 15. oKto-bra 1919 ravnateljstvu mestne elektrarne.
Kdor bi pa kljub prepovedi v stanovanju prekoračil dovoljeno množino električnega toka, temu se zaračuna vsak več porabljeni hektovat po desetkratni enotni ceni. ' ^
8. Električni monterji se smejo uporabljati od L oktobra ao čl. marca izključno le pri dnevni svetlobi, sicer se bo tok odklopil.
9. Uporaba električnih ventilatorjev, kuhalnikov, likalnikov in drugih električnih aparatov je v času od 1. oktobra do 31. marca v obče prepovedana. Zato naj se odklopijo. Izvzeti so le zdravniški aparati
10. Poraba plina za obrtne namene je dovoljena le tedaj, Če Je drugačna kurjava nemogoča.
11. Poraba plina za kuhanje je dovoljena, toda le v skromnih mejah za manjša jedila, ne pa za kuhanje opoldanskega obeda. Množina za kuho dovoljenega plina se bo še določila.
12. Uporaba plinovih peči. vodogrelcev in kopalnih peči s plinom Je prepovedana, zato naj se vse take peči zapro in odklopijo.
13. Vsakemu, ki bi z lučjo ne štedil ali drugače -teh predpisov ne upošteval (izvzemši točko 7.), zaračunal se bo ves tekom dotičnega meseca porabljeni plin aH električni tok po desetkratni normalni ceni.
V slučaju neizterljivosti tekom treh dni se dodaja plina, oziroma elektrike ustavi.
Po trikratni kazni se elektrika ali plin sploh trajno odklopi.
14. Naprava novih inštalacij za plin ali elektriko se* načeloma prepoveduje, dovoliti se sme Ie v posebno nujnih slučajih.
15. Mestni magistrat opozarja vse merodajne oblasti in korporacije, da upoštevajo te predpise v kolikor se tičejo javnih uradov, šolskih prostorov, zapiranja prodajalnic, skladišč in delavnic, — ker je treba dajati dober vzsrled ostalemu občinstvu.
16. Zlasti se pozivijejo tudi vojaške oblasti, da se prilagodijo tem splošnim odredbam, ker to zahtevajo ne le javni, temveč tudi vojaški interesi.
Mestni magistrat ljubljanski,
t dne 16. septembra 1919.
Župan:
dr. Ivan Tavčar i. r.
n.«|U i« dobro ohranjen pisalni stro rlUHĐ IU Remington št 7. Naslov po v
unravništvo „Slov. Naroda«.
10003
n.ftiU An po ugodni ceni ledna omara rlflUd SB in nekai pohištva v
vojašnice Kralja Petra I.
kantin' 10013
Šivilje mošliegs peri
Hed. Šare, Ljubl-ana, Šelenbur-gova ulica 5. 9976
Hf3 73 «VD tra2i sc* Panude 8 Pre" liild Id 01L pisom svjedodžbi i naznakom zahteva pbče na đr. R. Sieben-scheina, odvetnika u Zagreba 99S2
Drnlfo ffl 'epa* malo rabljena salonska riulld i" obleka, predvojno blago. Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda". 9983
lati Mfln ttUlfc M IS
M, Rlihelić, Šeieoburgova ulica, Ljubljana. 100)4
Lokal za frgovioo z usnjem: i^:;v
mestu ali trgu za takoj. Prijazne po" nudbe na upravništvo lista pod šlro ,,Lokal za usnje* /9999. 999 <
ZapMoboloiikepestreilia
se priporoča
strokovno izooražena, jako vestna „bolni§ka sestra". Pojasnila daje evan-geljsko župnlSče v Ljubljani. Q99-'
na mirnem prostoru z dvoriščem in vrtom, se v svrho event selitve proda. Kupna cena okoli 800.000 K. Naslov pri upr. SI. Nar. 9990
3000 R nagrade ^ k„d,«ci ps£
novanje z 1—2 sobama in kuhinjo za takoj ali 1. november. Ponudbe pod Ivan Harfmaa. LJnbliana, poštno ležeče.
9995
T.***!« dve služavke koje znadu ku-JIU XI lil vati, krave musti i lebac me-siti. Mesečna je plata od 100—120 K, u službu stupiti mogu odma. Neka se pismom }ave na adresu DnŠao Natoše vid. Novi Slankameo, (Sretn). 9989
vseh vrst stoječa drevesa v vsaki rnnožini, cele gozde kakor tudi rosamezna drevesa: hrast, oreh, brst, javor, češnja, smreka i. t. d. sploh vseh vrst stoječa drevesa po naj-\išji ceni. Ponudbe, Ljubljana, Dolemska cesta št. 5, Josip Plan kar. 9977
III" 1111 u 11C11R1 pno v kak boljši hotel ali restavracijo kot druga kuharica odnosno kot napravljalka peciva, najraje v Zagreb. Vstop 1. novembra t. 1. P.smene ponudbe pod 1 novemoer 10012 na uprav. Slov. Naroda. 10012
Dmita tn narol svilena salon<ka gar-rluJO JK nitura Rimska cesta štev. 9 1. nad^fr. duri 7, 10(XP
Tanoclitaoni in *reznesa čuvaia l§če
LflllEdlJIlCULi .Kraimka tvornica železne I bravarske robe u Kamniku.* 9^79
IzoojJieiia. EŠ! SŠIDšš
nudbe na upr, SI. Nar. pod .Vzgoiite-IHca 9988'. 9988
1 vagen KonlsHega sena, «CtEj
franko postaja Vižmarje. Ponudbe na poštni predal 144. 10007
Klini -q 1 ali več vagonov lenih, suhih 1\M Vb bukovih desk,20 mm debelosti. Ponudoe na tovarno stolov, Zgornje Gamelne nad Ljubljano, 10006
PrfKrolPvalec
za rro?ko krojaStvo se snrejme pri oblačilni industriji Knnc &- Maček. Ljubljana, Gosposka nlica 7. 9991
Ifff FsrlOT has arr'vcd from England iMjj I flBJ and will begin herlessons ISthOctober. Intervi-ws until llo'clock in the morning and 5 — 7 in the eve*
ninjj Dunajska cesta 25. 9996
Ofjlijfbj mladiči, 7 tednov stari, lepi rlna L'*!, za pleme so naprodaj. Star« pot štev. 3.. Ljubljana. 9941
nprPfiT "a špeceri trgovino se BlClcl s^reime Frarn|a ToShI«, Sv. Flori ana ulica 1. 986i
lirar^i pomočnik
koi.
se apre'me prot
dobremu plačilu t*~ Ant. Lečrnk, Borovlje %30
leseno
Slov. Naroda
kupim po najvišji ceni. Naslov pove oprav.
9946
Ma lrila0naz"d^vivsa,fO
Mm posole oi ameriškega pe-
hunnje Sever & Komp., Ljubljana, Wflfova ulica 12. 9^15
llHrOTI •73fT3r 7a poluojarmcnik se išče. \LW C t! LQIL\ Reflektra se samo na prvovrstno moč z večletno prakso. Naslov rove upravništvo tega lista. 9908
Tvrdka M h komp.
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 8, kupuje suhe gobe ia
flioL V zalogi ima tudi  letošnje lepo
zdravo črno brinje. 10004
Dve gospodični
za trgovino ročnih del se g prejmete« Predstaviti se je do^oludne od 8.—10. in od 12.—2. v stanovanju Čeme, Miklošičeva 6, desno III. nadst. 10015
Lepa industrija
Poprava in izdelovanje teiljev.
Slav. občinstvu se najtopieje priporočam s točno in solidno postrežbo.
Earei Faganel,
čevljarski mojster, Celovška cesta 90,
Spodnja Siska 10002
Kupujem
iz prve roke vse deželne pridelke
in Iščem vir, ki bi bil v stanju stalno roSIljati ponudbe. En-gros-Produktenban-dlnng Helnricb Egger, Scbwarzach im Pongau, Salzbarg. 10016
za cementne Izdelke
in ena leca gostilna v ler»em m^stu na Štajerskem naprodaj.  Dopisi pod  »Nnjno 9985" na
upr
SI. Nar.
9985
BrPfU rn . omara s predali, ogledalo z H UUu m • zlatim okvirjem, nočna svetilka (ampel), vrhn;a zimska sukma za dečka 6—8 let, nova. Poganska cesta Štev. 21 II, levo od 8—11. in 2—5, 99 4
Trgovsko složno S; fS. ™L20
rezer-ni častnik, absolvent trgovskega tečaja (s spričevalom) Vešč strojepisja. Ponudbe na uprav, lista pod .Trgovec 333 9993.
OrPltaHlfS *zve2bana v manufakturni nUiidjOlnd, in Špecerijski stroki, vajena gostilne in kavarne, službovala kot
blagajničarka na večji kolodvorski restavraciji, želt mesta v Ljubljani ali zven Ljub'jane, za takoj ali po/.neie. Naslov : Marija Smrekar, Ljubljana, Rimska cesta št. 16. 9992
P.nitaiollra z več'etno prakso v manu-lUUatdlnd fakturni trgovini kakor tudi
špecerijski trgovini, išče službe. Vešča je slovenskega in nemškega jezika kakor tudi strojepisja in knjigovodstva. Gre tudi kot blaca nićarkn v trgovino z mešanim blagom in bi imela najrajša stanovanje in hrano v hiši. Cenj. ponudbe prosi poslat* na unrav. Slov. Naroda pod šifro »Poštena'/998l 21.
illllilillu kr°JaSke
za šivilje na veliko in na malo.
Jos. Pelellnc, Ljubljana, li. Petri nasip
Zahvala.
Povodom krute izgube naSe nad vse ljubljene hčerke in dobre sestrice
DANICE SCHULLER
dijakinje učiteljica,
Izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje najtoplejšo zahvalo.
Posebno hvaležnost zdravniku g. pr. Demšarju* njenemu verouČitelju za ganljivi nagrobni govor, vsemu profesorskemu osobju, gojenkam in gojencem za prekrasne vence, pevskemu zboru itd., vsem, ki so sočustvovali in nam lajšali neizmerne bolesti.
LJUBLJANA, dne 8. oktobra 191».
Žalujoči i Teodor, Marija, starši; Stanko, Bajko, bia.ca.
marljiva in vešča koja neko«
šče za trajno ob dobri plači in postopku Ade^a: Doktor Vinski, Karlovac
fllhsrirn   ve5čo in samostalno, ne lUilulilU oreko 40 let staro, z dobrimi spričevali se t5?e ob dobri plači, aslov Doktor Vinski Karlovac. 9928
Kompletno sedlo ^X\Tž
ceno. Naslov pove upravništvo ,Slo-venske^a Naroda". 9966
r\pnu  zelo krotak, se z voli J11 J, zom in vso opremo radi preselitve tako* prodan Jeranova
nlica 15, Ljubljana, Trnovo. 9787
?|nrp jjnin 7 eno veliko sobo in veliko 'j'tii'U/uiljt! kuhinjo se zamenja v Kopati ki ulici z istotakim ali večj m v mestu- Več se izve pri modistki Ivani Šiler, Kongresni trg 6. 9911
Pofllinor ^^5» častnik sedaj vojaščine ucUllucl, prost, išče mesto kontorista.
najraje v Ljubljani. Nastopi lahKo takoj. Dopisi pod .Begunec* na upr St. Naroda. , 9781
Ha
Hrlili se °dda gost'lna pri »Maja-lulUll rončku* na Stari poti št. 1. Reflektira se le na oženjeno strokovno zvežbano moč. Kavcije treba naiman-. K 10.000. 9948
7nhntohnilf orve vrste- popolnoma sa-Lu- UlCsliiP. mostojen, spreten z zlatom n kavčukum. se ište za Maribor.
Ceni. ponudbe na nab'ralnico inst ra-tov, Grajska ulica 15, Mar bor. 98C8
JI jft! M
kot ^klaiiščnik ali kaj sli-čnega, ali tuii kot sprem-levalec blaga po železnici, zanesljiv • n spret'n nfladenič. Ponudbe pod .Poštenjak* na AnonČni zavod Drago EJeseij k, Ljubljana, Cankarjevo nabr. Uev. 5.
Ro je doDra Marica, kč:i ^it
be s hrane in drugimi hišnimi nosil, prednos" imajo one o^ebe ki znajo šivati ali imajo veselj do čevljarske obrti oziroma znajo že stepati, zgofnje dele Čevljev, ter bi pomagale prr prodaji v trgovini z usnjem in čevlji. Plača po dogovoru. Starost od 20 — 40 let. Naslov pove uorav Slov. Ntroda 9895
rva   i«igoslov;m- a ziararska delav nlca AlOillj Foois Selenburgova ul.
jem staro zlato in srebro ^ cenah,
priporočam veliko zalogo zlatnine, sre brnine, ur, briliantov i. t. d. vsa popravila in nova dela se izvršujejo lastni delavn ci točno in solidno. 7928
za trgovino »arfutrljo na veliko isOO Zagreb. Zele se reflektant s perfektnim slovenskim in nemškim govorom m dopisovanjem. Treba je dokaza prejšnjega poslovanja od govarjajoča jamčevina in kateri so slični posel Že vodiliali drogisti. Postopek in plača vilo dobra. Nastop takoj ali pozneje. Pismene ponudbe s prepisanimi svedočbam pod Šifro: . Poslove*ja" sa Blokserjev zavod M ogla-šiiaaje, Ztfrei, Jorjevska si. 31. 9867
9933
Ml
nasproti glavne pošte v Ljubljani.
IfOfta ffl popolnoma nova, spalna lollu i" (mrava \e. mehkega 'esa. Po-zve se Trnovski pristan 4, Ciril Primožič
/iin"m Blagajno Wertheim'. P;salnf *Ut? !" ^troi. Konirno prešo. Ponudbe pod .trgovec'§S78B na uprav. Slov. Nar.
na dom trgovina z Dvorski trg št. 1 n.
in dostavi s a lesom A. RESCH1TZ.
y 9964
Motorno kolo
VVanderer na 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. I Rozman. LJubljana, Florjanska nlica 24. 9962
RfOin sm2t>° plačilnega natakarja, nai-IUlIH raje na kolodvoru izven Ljubljane. Pismene ponudbe pod , Kavcija*' na unravništvo »Slov Naroda«. ^965
KroleSkeoa oomoroika "£0£«
snrejme takoj. Anton Zavodnik, krojaški mojster v Kranjski gori._§923
Drillla «0    več SpecerU^ega blaga, riUUO n okrogla kamenita m za, nekaj sodov in pohištva. Prodaja se do ponedeljka naprej v Kolodvorski ul. 32.
DflClOIND PriPravno za tovarno se rUjlUpjC kupi ali vzame v najem. Re-;lektira se na vodno moč ali električen tok. Ponudbe na .LJnbljaoa. poštni pre-čal 162". 9*94
Vnhafif* poštena, pridna In zanesljiva llllUdlllo, samostojna moč, ki se razume tudi na vrtna dela, se sprejme takoj. Ponudbe na naslov Mlnka Oset. Muta. Štajerske. 9909
M opustitve ^L&r
vseea pohištva pri Rufingu. Marije Terezije cesta, v evangeljskem iapnlsča.
994)
Mwm smrekov I«. ]AX
si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048
se išče
Trn nun r špecerist vstopiti kot dru-IiyilVcL žabnik z deležem in sodelovanjem v dobro Idočo trgovino, če tudi -amo z deželnimi pridelki. , P'smene ponudbe pod .Trgovec 30.000 9854M na unr. SI. Nar._ 9854
Soba i hrano io no postrežbo
za hčerko (učenko liceja) uglednih staršev pri dobri rodbini proti primernemu plačilu v gotovini ali deloma tudi v živilih. Ponudbe pod „Dobra ođgofs 99571' na upravništvo »S'o venskega Naroda*. 9957
Mlad trgovec, družabnik večje trrro-vme v le^em prometnem kraju Gorenjske se zeli seznaniti v svrho ženitve s trgovko in v gospodinj-tvu naobra-?eno od 2^—25 let btaro gospodično, lepe in pnkupliive zunanjost1, z večjirr premoZtnjem. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko pod , Bodočnost/9912" na upravništvo „Slov. Naroda". 9912
tam m«*.
Proda se
krasno posestvo v bližini Ptuja, obstoječe iz hi§e in gospo jarskift poslopij, njiv, travnikov, vinograda, vrta, pašnikov in gozda v skupni izmeri 38 oralov. Posestvo leži ob okrajni cesti in je popolnoma arondirano, na njem se redi lahko 20 glav goveje živine. Povpraša se pri Posojilnici v Celju (Narodn Idom)
Naprodaj
27	komadov	6-60 m dolgih pr. 26		
13	m	680 .		. 26
13	m	625 .	*	•
4	m	395 „	m	, 26
4	m	3-35 .	m	, 26
2	s	325 .	W	, 30
2	■	4 50 .	m	. 30
2	•	4 00 .	m	„ 26
1	m	5.50 .	m	■ 20
1	S	1 50 .	m	. 26
2	■	560 .	*	, 26
2	•	2-60 .	m	. 1«
DRVA
mehka irvtrda dobavi in pripelje na dom. V. Scagneiti, parna žaga za državnim kolodvorom.
<?92!
se išče za takoj v mestu, lokal event za novo leto. Ponudbe pod .Skladišče" na Anončni zavod
Drago Beseljak
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 9800
plašče 3n cevi
priporoča tvrdka
IGN. VOK
specialna trgovina Šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna nlica St 7. 7334
Tap etnik In dekorater
M. ZOf
Blelweisova rJa poleg M. vlade
se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih. žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. 6835
Prosi  blagohotnih naročil.
Preprodajalci!
c garetnega papirja Golub, Riily, Club Patent in raznih drugih vrst, cigaretnih tuljcev, kreme in lastila (biksa) za čevlje, toaletnega mila,papirnatega blaga kakor pismenega papirja v mapah, papirja za police, svilenega papirja ter raznega drugega blaga dobite po nizkih cenah pri firmi Mabler ft Oplatka, Zagreb, Jelačičev trg 28. poleg (Narodne kavarne.) 9593
KAUARHA
t vrtnem salon hotela Tratili
! zopet otvorfena I
Posebno pripravna za zaključene družbe in zabavne večere, — Pianino aa razpolago. Priporočata se
_L. Al. Tratnik, j
Valvazor
originalna prva izdaja je
W naprodaj.
Ponudbe z najvišjo ceno pod „Valvazor  iOOil- na uprav.
Slovenskega Naroda. 10011
Išče se
na pripravnem kraju v mestu aH v Šiški dober hlev sa par kon]9 če mogočo a shrambo za vozove, kakim skladiščem In večjim dvoriščem vred. Plača se dobra najemnina. Po* nudbe na tvrdko
Janko Popovi*,
Bleivveisova cesta 32. 9901
RAZGLAS.
Komanda dravske divizije potrebuje večjo množino
trdih drv za kurjavo.
Interesenti naj se zglasijo pri. intendanturi dravske div. obi. (Kazina I. nadstr.) v Ljubljani.        Intendatura drav. dlv. oblasti.
Sprejme se takoj
vski sotrudnik
kot prvi detajlist, prima moč, in učenec pri tvrdki
Ivan Perdan v Ljubljani.
Matko Zalar Zalka Zalarjeva roj. Rajšter
poročena dne 8. oktobra 1919
v Šoštanju.
Cen« po
Z odličnim spoštovanjem
mrko Korančan,
v razmerju 1:1 Portlanda, s čimer dosežete, kakor dokazano,
čvrstost čistega Portlandcementa, kar je pripisovati posebni sposobnosti za utrditev ter finemu zdroblienju je že več desetletij preizkušenega laškega Romancementa! Stavbeniki in interesenti naj takoj zahtevajo prospekte od AVA, cementne tvornice. Laško pri Celju. 9984
8315
D:^
Stran 6
.SLUVfcNSKl NAROD-, One 9 oktobra 1911*.
235 štev.
P. Vidic & Komp. Vič, Ivan Knez, Brdo
nudijo:
"9 i
mm strežnike
(utorni crep) in zidno opeko
Vprašanja na F. P. VIDIC & Komp., LJttblJaaa.
■
ADRUA"
rodilnica in zalogja fotografskih aparatov tćr potrebščin.
Ulitim, tepia ni. i
Barvila za obleke „TEKLA**. Pralni praški. Čistila za slamnike „SJR0-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „RO/NI PRAŠEK*4 najboljše artdstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parflmi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc. — — Koncesijonirana zaloga stropov
kosih za obrtnike je došel.
pri drogeriji
Naroči se
,Sanitas' Celje.
983
se je preselil in ordinira za ženske in spolne bolezni vsak dan izven nedelje od 11.—12. in od 15.—16. ure
v Celfii, Miklošičeva nI. 6. (Milisžan)
Potniki!
nasproti južnemu kolodvoru
■enjisje o& mM uri unlufe po vmMrn tora.
Preporučamo  g g.
trgovcima 1 proprodavaMnta - Izasla sllku -
izradjena od umetnika V. Dodera, veličina slike 49X68, ista je izradjena otmeno po originalu u jednom od najboljih grafičkih zavoda. Cjena po kom. K 20.— a preprodavačima i trgovcima dajemo 40'f popusta. Naručbe prima izdavalačka knjižara Ćelap i Popovao, Zagreb, Serislavfćova nlloa 17. 9307
sil
Stara jugoslovanska firma doslej v Avstrijski republiki sprejema kapitalno podprtega sodelavca za podružnico, ki jo ustanavlja v Mariboru. Cenj. ponudbe pod „Prc-dnkten-Branche 1261" na Eicrreichs Annoncen-Szpedi-tion, Graz. Csc^strasse 4. 9821
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev po najnižjih cenah, kakor: reporeznic, drobilnih mlinov, plugov, sla-inoreznic, mlatilnic, gepeljnov, stiskalnic za grozdje, čistilnic (paj-teljnov) trijerjev, brzoparilnikov, gnojn. sesalk itd. — Za jesensko gnojenje ima na razpolago kostno moko.
je priznano najboljše sredstvo zoper slabokrvnost, pospešuje tek in čisti kri. Dobi se in razpošilja po pošti drogerija
„SfiHITAr, Celje,
Kolodvorska ulica št. 5,
,mt iiio n iniije
Vrlo dobro sredstvo s kojim more vsakdo sebi sam impregnirati ovratnike, manšete itd. Istim se sredstvom namaže dotični komad čim več tem bolje in potem posnšj. Nesnaga se more vrlo lahko z vlažno cunjico izprati. Jedna steklenica sredstva zadostuje za več mesecev ter se prihrani novce in perilo od pranja, s čimer se kvari. Jedna steklenica stane K 10'— Izdeluje in prodaja: , Danica poduzeće"   M.  Telchner,  Vinkovci. — Preprodajalci dobijo velik popust in reklamo! . 9002
iski oddelek
V i        vi      ii «
CKff STSGlOfll
posreduje, kupujs in prodaja vsakovrstna
živila in druge trg. predmete najkulantneje-
Brcjavna adresa: „Tomš Mitrovica".
Nassolori orafrasse 6t. %
Prm^a L, Kappova 6.
Mm dvigal in orodja.
Svinisku mast, slaninu, meso i kobase
u vagonima i malim količinama nabavlja se najbolje kod stare i poznate specijai. tvrdke Jollo Schmidlin n Zagreb«. Poslovnica: Preradoviceva ul 24, tel. 7-48. Zastupnik tvrdke M. flivrllo»ici sinovi d. d. — Tražite ponudcT
Bukova dr¥
Of ljo, asrakov los, deske in trame kupuje
Ind. delolftka družba v Lfublfanl, Marije Terezij cesta štev. 2. 8206
m€ znamka jamči cedo-sežno kakovost raila.
Srna
KM FOCR, tovorna milo in ssffi KRANJ.
ff
Ani. Mitereger
Stavbool la pohištveni pleskar ln ličar. Spodnja Slika, Knezova ulica it. 121
Vsa dela izvršujem le s pravim, predvojnim blagom. Cene zmerne
antiseptična zobna pasta s kisikom. Elegantna oprema — pristne cinaste tube. Proizvaja lekarna pri „Srebrnem Sokolu11 Brežice.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah i. t. d. 9645
Satirična knjiga Henrika Smrek? rja
„Smrekar - črnovojnik"
1* laila v založbi Umetniško propagando, Ljubljanu,
Sodna ulica it 5 ln so naroča isto tam. — WV Cena S--- K.
S^F"   Aparati za mazil;
9335
(
aKaNI
x|xx|xxjd
Razpošiljam v Tagonih
XXj
4^
4* & S * *^
/
xx xx xx xx
S 11/10-333
10001
V konkurzu zadruge z omejeuo zavezo  „Agro-Merkur" v
Ljubljani se preračun prispevkov, ki ga je predložil upravnik mase, v smislu § 7 min. ukaza z dne 21. marca 1918 št. 105 d. z.
odobri.
Zadružniki in konkurzni upniki se opozore, da morejo odobreni preračun vpogledati na sodišču, pri upravniku mase in pri načelstvu.
Odobreni proračun je izvršljiv po preteku štirinajstega dne, odkar je bil nabit na sodišču.
Deželno sodišče v Lfnblianl, odd. m.
dne 28. septembra 1919.
Traži se
ravnatelj
šumskog poduzeća
tehniko i komecijalno potpuno spremam. Nastup službe što prije.
Obložene ponude na
Zeraalisltu baika l i polražria i OMa.
trešana jabolka za sadjevec
in namizna jabolka. — Cene nizke, dobava takoj
•'. Veletrgovina Franc Oset, Vransko pri Celju. .*.
Spretna H6S 0jniCOTka
hotelske stroke z večletno prakso iu dobrimi spričevali
se takoj sprejme.
Plača po dogovoru. — Naslov pove upravništvo Slov. Nar.
9961
Naznanilo.
Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanim, da preselim delavnice in prodajalno Iz Sodne nllce v lastno hišo, Židovska ulica št. 9 ▼ Ljub-
lfaolj kjer se prodajalna 15. t. m. v nadalmo poslovanje odpre.
Cenjenim odjemalcem se za dosedanji obilni obisk toplo zahvaljujem in priporočam za nadaljno naklonjenost ter zagotovljam, da se bodem potrudil zadovoljiti vsem zahtevam moje stroke, kolikor bodejo dopuščale razmere, naj si bode glede kako\osti ali cen, v polno zadovoljnost, kar mi bode vsled ugodnejših prostorov in splošne preureditve času in zahtevam primerno tudi ložje mogoče. Z odličnim spoštouanjem
Fran Kos,
10005 mehanična pletilnica nogavic ir. modne konfekcije.
Esence
za likerje, rum in žganje dobavlja v vsaki množini, ker je dovoljen izvoz v Jugoslavijo, po železnici potom špediterja v priznano najboljših kvalitetah in poceni Prva dunajska parna tovar. eter. oij9 esenc in barv
J. FEIGL, SOHN & Co, Wlen XV. L,
Friedrlchsplatz 3/a. Ustanovljeno leta 1872
Specijaliteta: Kingston  rum  Basis.   Najnižje stavljene ponudbe
•slede po naročilu. 8683
Prag
Haštalska
nudi svoje prvovrstne izdelke natroiiskib, raporlorsklh, imvaaslrth, adja-stiraih, pergamentnlh la pergamlaovlh papirjev dalje tiakabilli papirjev
po brezkonkurenčnih tvorniških cenah    — Letno proizvajanje 5000 vagonov. Lastna tvornica papirnatih vrečic z letnim proizvodom 10.000 kg.
Vprašanja na
„PsPVrUS" družba z o. z. Praga l.t Haštalska 11.
Sveža jajca
kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina Ed. S tipam Pristova, Slov. Štajerska. 9274
Naznanilo,
Cenjenim damam uljudno naznanjam, da sem otvorila na Mestnem trgu št. 7 lastno
izdelovalDico in preeD!lkova!nlEQ H!o9iQkov
Preoblikak) se bode hitro in lepo vse klobuke od najfinejšega velourja do navadnega filca po najnovejših francoskih modelih. Cene primerne. — Za naklonjenost se cenj. damam priporoča.
P. Barborič.
Štev. 2163.
Razglas.
9871
Mestno županstvo v Kranju razpisuje
službo tretjega redarja
katero se lahko takoj nastopi. Plača do dogovoru Prošnje oprem-Ijene z dokazili dosedanjega slnžbovanja, je vložiti do 20. okto-fera lttt pri podpisanem županstvu. ,
Moatao županstvo v Kranju,
dne 2. oktobra 1919,
Zupan: f. Falak, s. r.
25
94
URC