V Doberdobu ultimat gradbenikom Zhodni Kras naj postane Okraj penine Prosecco DOC / Primorski dnevnik SOBOTA, 18. FEBRUARJA 2012 Št. 41 (20.364) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € -s št- CENA V SLOVENIJI 1,00 € Trgovski park kot bumerang Dušan Udovič O načrtu za veliki komercialni park pri Vilešu so v teku načrti že več let, v našem dnevniku smo mu tudi v zadnjih dneh namenili precej prostora. Predvsem v zvezi z zaskrbljenostjo, ki jo povzroča trgovcem goriškega in tržiškega območja. Naj v skopih podatkih spomnimo, da gre za površino, ki bo s parkirišči vred presegla petsto tisoč kvadratnih metrov, na kateri bo poleg že sedaj stoječe prodajalne pohištva Ikea še ogromen hipermar-ket, poleg njega pa še kakih sto devetdeset trgovin z različno ponudbo. Na prodajni center bo po načrtih gravitiralo milijon tristo tisoč prebivalcev, z odjemalci, ki naj bi prihajali tudi iz Avstrije, Slovenije in Veneta. V projekt spada kot dodatna atrakcija tudi multikino z devetimi dvoranami, kar bi, kot smo pisali, pomenilo konec za goriški in tržiški Kinemax. Številke so namreč logične in neizprosne. Ob takšnih podatkih je zaskrbljenost celotnega posoškega trgovskega sektorja več kot upravičena. Gorica lahko čez svoje že itak opešane trgovske možnosti lahko naredi križ, a tudi Tržiču se ne bo pisalo dobro. Tu se postavlja vprašanje odgovornosti za takšne izbire, ki so izven vsake logike uravnoteženega načrtovanja teritorija in na njem umeščenih gospodarskih dejavnosti. V prvi vrsti gre za deželno upravo, ki si je še za časa Illyjevega vodstva močno prizadevala zagotoviti lokacijo koncernu Ikea. Vendar ta ni imela v načrtu le prodajalne pohištva, temveč mega komercialni park, za katerega dela že tečejo in bo predvidoma odprt naslednje leto. Nadaljevanje na 2. strani NEMČIJA - Potem ko je hannovrsko tožilstvo v četrtek zanj zahtevalo odvzem imunitete Sum okoriščenja s položajem odnesel predsednika Wulffa Merklova bo novega državnega poglavarja iskala skupno z opozicijo ČEDAD - Na območju v bližini železniške postaje Odkrili približno trideset langobardskih grobov ČEDAD - V bližini železniške postaje, ob Drevoredu svobode na križišču z Ul. Foramitti, so v Čedadu odkrili približno trideset dobro ohranjenih langobardskih grobov. V grobovih so pokopani moški, ženske in otroci. Na žalost so bili nekateri grobovi že izropani v preteklosti, drugi pa na srečo povsem nedotaknjeni in so v njih našli veliko dragocenih predmetov. Med vsemi odkritimi je po vrednosti najpomembnejši ženski grob, v katerem so našli zlat križ z okraski na pajčolanu, ki je zakrival obraz pokojnice in je bil pripet na lase z bronasto sponko. Na 3. strani BERLIN - Nemški predsednik Christian Wulff je, potem ko je hannovrsko tožilstvo v četrtek zanj zahtevalo odvzem imunitete pred sodnim postopkom, včeraj sporočil, da odstopa s predsedniškega položaja. 52-letni Wulff je predsedniški stolček zasedal 598 dni in je tako doslej najmlajši nemški predsednik z najkrajšim stažem. Kanclerka Merklova je medtem že napovedala, da bo pri izbiri kandidata za novega predsednika iskala konsenz z opozicijskimi socialnimi demokrati (SPD) in Zelenimi, saj meni, da Nemčija v teh razmerah potrebuje nad-strankarskega predsednika. Na 13. strani Tudi Okusi Krasa na sejmu BIT v Milanu Na 4. strani V. I | v« • • v v • Nabrezini iscejo slovenskega Reta Na 6. strani Občina Trst: v proračun dva milijona evrov več Na 6. strani V Gorici nenadna smrt Silvana Ceccottija Na 14. strani V Gorici so ga aretirali, v Srbiji ga čaka zapor Na 14. strani ■Ml iJflraWfiiHB Varuj okolje, izkoristi neskončno sončno energijo. Fotovoltaični in termični solarni sistemi. • Sistemi za monitoražo in pravilno porabo proizvedene energije. Toplotne črpalke . Vzdrževanje. / / / ^^KB^EfSBš /v / Av^&^t Ul. IX Agosto 20/1 -Gorica; tel 0481 547424; gsm: 3395935801; pr.elettronica@libero.it 2 Sobota, 18. februarja 2012 ALPE-JADRAN / MARIBOR - Svet zavoda Maribor 2012 ocenil dosedanji potek Evropska prestolnica kulture v načrtovanih finančnih okvirih Računajo, da bodo od države dobili vsaj toliko sredstev, kolikor je bilo dogovorjeno MARIBOR - Svet zavoda Maribor 2012 je včeraj sprejel finančni načrt izvedbe vseh programov Evropske prestolnice kulture (EPK), ki ostajajo v predvidenem okvirju 16,7 milijona evrov. Na zavodu se nadejajo, da tega nova vlada ne bo spreminjala. Čeprav je vlada na čelu z Janezom Janšo dan prej Mariboru odrekla pomoč pri financiranju zimske univerzijade, so na zavodu Maribor 2012 prepričani, da za projekt EPK ne bo sprememb. "Kolikor zadevo lahko ocenjujemo, je izražena pripravljenost s strani akterjev v državi, da ta projekt ostane vsaj v tovrstnih finančnih okvirih," je dejala generalna direktorica zavoda Suzana Žilič Fišer.Po njenih besedah hkrati upajo, da bodo letos prejeli sredstva tudi iz drugih državnih resorjev, ne le kulturnega, kar se v lanskem letu ni uresničilo. Prav tako še vedno računajo, da bo Mestna občina Maribor kmalu poravnala svoj dolg za leto 2011, ki znaša 1,3 milijona evrov. Svet zavoda se je tudi seznanil s spremembami v programu EPK, saj je pri desetih projektih prišlo do spremembe višine sofinanciranih sredstev, štiri projekte pa so povsem črtali in dodali pet novih. "Te spremembe ne prinašajo novih stroškov ampak celo prihranek v višini 93.000 evrov. To dokazuje, da se s sredstvi zelo skrbno ravna," je povedal predsednik sveta zavoda Rudolf Moge. Zaradi nestrinja-nja podpisnic s pogodbo so s programa EPK črtali predstavo Muhe v izvedbi SLG Celje. Ker filmski center ni podprl projekta, so se odpovedali tudi filmski koprodukci-ji Omnibus Jana Cvitkoviča. Zaradi izpada drugih finančnih virov so odpovedali še projekt Forma Viva Koroškega pokrajinskega muzeja, koproducent Matjaž Farič pa je umaknil projekt Topographia Duca-tus Sloveniae Modernae. Namesto teh so na program EPK uvrstili mednarodno konferenco o družbeni odgovornosti, ki jo vsako leto v Mariboru organizira Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO). Novost sta tudi 6. mednarodni festival španskega gledališča na Prvi gimnaziji Maribor in 4. mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil na Ptuju. Plesna izba Maribor bo na garažni hiši Komunaprojekta v Maribora postavila Plesni paviljon. Mesec dni po uradnem začetku EPK so na zavodu Maribor 2012 zadovoljni s potekom projekta. Po besedah Ži-lič Fišerjeve so dogodki dobro obiskani. Dobiček od prodaje vstopnic je v skladu z načrti, od sponzorjev so od septembra lani zbrali 500.000 evrov v sredstvih ali storitvah, na infotočkah v Mariboru in Ljubljani pa imeli promet v višini 24.000 evrov. Nadaljevanje s prve strani Naj spomnimo, da je bila deželna uprava pred nelahko izbiro, kajti vodstvo Ikee je dalo vedeti, da bo izbralo drugo lokacijo (govorilo se je o Sloveniji), če ne bodo izpolnjeni vsi pogoji, vključno z neposrednim izhodom iz avtoceste. Tako smo med drugim doživeli najbolj bliskovito izgradnjo avtocestnega izhoda, kar jih je pomniti. Deželna uprava je glede trgovskega centra sicer postavila nekatere omejitve, a prevladuje mnenje, da bodo nazadnje vse umaknjene, kajti realizacijo centra pri Vilešu je v tej fazi praktično nemogoče zaustaviti. Pristojni deželni odbornik Ric-cardi je pred dnevi izjavil, da je napočil trenutek, ko je treba čim bolj zajeziti gradnjo novih komercialnih centrov. Poudaril je, da se mora dežela usmeriti v rekvalifikacijo zgodovinskih centrov in že obstoječih struktur. Posebej pa je odbornik poudaril potrebo, da se zaustavi šibitev trgovskih dejavnosti v mestnih središčih. Za Goriško zvenijo te besede najmanj kot zapoznele, kajti škoda je v bistvu napravljena. Prizadevanja deželne uprave, da se uresniči veliki komercialni center pri Vilešu, letijo nazaj na Posočje kot bumerang. V Mariboru so mesec dni po odprtju projekta zadovoljni s potekom projekta Evropske prestolnice kulture arhiv POEZIJA Pavčkovi Angeli v ponatis že po tednu dni LJUBLJANA - Pri Mladinski knjigi bodo po malo več kot tednu dni, odkar je izšla zadnja pesniška zbirka Toneta Pavčka, že izdali ponatis. Kot so povedali, bo novih 1500 izvodov zbirke na policah knjigarn prihodnji teden, v sredini marca pa načrtujejo še tretji natis v obsegu kar 5000 izvodov. Prvi natis pesniške zbirke v 1500 izvodih, ki je na željo lanskega oktobra preminulega pesnika Toneta Pavčka izšel na kulturni praznik, je pošel že v nekaj dneh. Pesniška zbirka Angeli je bila eden od Pavčkovih obredov posla-vljanja. Spremno besedo h knjigi je napisala pesnikova hči Saša Pavček. V zbirki je štiriinštirideset pesmi o angelih. V njih Pavček ni spregovoril o nadnaravnih bitjih, ampak so v svoji virtuozni igri čudovita hvalnica največji dragocenosti - življenju. Angeli so, tako kot ljudje, zelo raznoliki, a skoraj vedno pripravljeni storiti kaj dobrega. Žerjav: Gospodarska diplomacija ostaja na zunanjem ministrstvu LJUBLJANA - Gospodarska diplomacija, ki naj bi v skladu s koalicijsko pogodbo po novem sodila pod okrilje gospodarskega ministrstva, bo organizacijsko ostala na zunanjem ministrstvu. Kot je včeraj povedal slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, sta se tako dogovorila z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem. Žerjav pa bo vodil posebno operativno telo, ki ga bodo še oblikovali, prek katerega bo gospodarskim atašejem dajal vsebinska navodila. Kot je med drugim pojasnil v pogovoru za STA, je prepričan, da mora "gospodarska diplomacija upoštevati zahteve gospodarstva in v luči sprememb v svetu na tem področju narediti bistveno več". Poleg tega bo Žerjav zahteval mesečna poročila o rezultatih dela atašejev, pri čemer ne gre toliko za vprašanje, koliko sestankov ali protokolarnih sprejemov je opravil ataše. "Zanima me, kakšen je izvoz v državo, ki jo ta gospodarski ataše spremlja, kakšen je trend in koliko tujih investicij je ta gospodarski ataše v svojem času pripeljal v Slovenijo," je dejal Žerjav. Odločitev nove koalicije, da pristojnost za gospodarsko diplomacijo preseli z zunanjega na gospodarsko ministrstvo, je tako pri diplomatih kot pri gospodarstvenikih naletela na negativne odzive. DEŽELA FJK - Seja deželnega odbora v Trstu Osnutek deželnega zakona za posodobitev bencinskih servisov Eno od zasedanj deželnega odbora na sedežu predsedstva v Trstu arhiv KOPER - Racionalizacija v šolstvu SVIZ nasprotuje predlogu o ukinitvi sredstev v • *a ■•• v v* za poučevanje italijanščine LJUBLJANA - Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) nasprotuje predlogu racionalizacije na področju izvajanja javnih služb Mestne občine Koper, ki predvideva tudi ukinitev plačevanja pouka italijanskega jezika v prvih šestih razredih osnovnih šol na šolah izven narodnostno mešanega območja koprske občine, so sporočili iz sindikata. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je omejevanje sredstev za učenje italijanskega jezika skrajno ozkogledo in nepravično do generacij otrok, ki bi se jim zaradi varčevalnih ukrepov odreklo enake pogoje šolanja in enake možnosti ka-riernih poti, kot so jih imele generacije pred njimi. Znanje italijanskega jezika je na obalnem območju tako rekoč nujno in je skoraj brez izjeme pogoj za zasedbo delovnih mest, so zapisali. Sviz zato poziva pristojne na koprski občini, naj ob vseh pozivih in protestih proti ukinjanju omenjenih sredstev znova trezno razmislijo o predvidenem ukre- pu ter ga v dobro enakih možnosti svojih najmlajših občanov prekličejo. Iz Mestne občine Koper so v torek sporočili, da so zaradi zaostrenih javnofinančnih razmer v državi v letošnjem proračunu pri vseh proračunskih porabnikih znižali obseg sredstev za financiranje v letu 2012, kar za področje izobraževanja konkretno pomeni pet odstotkov manj denarja kot v lanskem letu. Na katerih področjih in na kakšen način bodo ravnatelji utemeljili predloge za racionalizacijo stroškov, pa je odvisno od šol samih, so opozorili. Aktiv ravnateljev koprskih osnovnih šol in vrtcev, ki je včeraj obravnaval možne pristope k varčevanju na področju vzgoje in izobraževanja, meni, da predlagana racionalizacija ne pomeni zmanjšanja posluha za to področje. Pač pa jo razumejo kot posledico splošnega zmanjšanja realnih možnosti za ohranitev dosedanjega stanja. TELEVIZIJA - Kriza Antenna 3 Nordest naj bi odpustila osem novinarjev TREVISO - Tiskani in televizijski mediji preživljajo hudo krizo, ki je na krajevni ravni še bolj opazna. Po sindikalnem dogovoru, ki so ga dosegli na tržaški zasebni televiziji Tele-quattro, je zdaj na vrsti drugo krizno žarišče. Televizijska postaja Antenna 3 Nordest s sedežem v Trevisu in raznimi redakcijami v Venetu ter Furla-niji-Julijski krajini (ena je v Trstu) je napovedala, da bo odpustila osem novinarjev. Ukrep bo prizadel vse redakcije, tri novinarje naj bi odpustili v Trevisu. Novinarjev je skupno trideset. Pooblaščeni upravitelj Antonio Barcella je razložil, da je Antenna 3 Nordest v težkem položaju predvsem zaradi zamude pri prejemanju državnih prispevkov za leto 2010 (1,3 milijona evrov). Barcella je pripravljen na nova pogajanja s sindikati, potem ko so se prejšnja izjalovila. Založnik in sindikat doslej nista dosegla dogovora o številu novinarjev (16 ali 24), ki bi morali biti izmenično podvrženi solidarnostni pogodbi. TRST - Deželni odbor je na včerajšnji seji v Trstu formalno sprožil postopek za sprejem novega zakona za področje energije in motornih goriv. Gre za pomemben in razčlenjen osnutek zakona, ki vnaša vrsto relevantnih sprememb pri upravljanju z energijo in pri distribuciji motornih goriv v Furlaniji-Julijski krajini. Kot je pojasnil podpredsednik deželnega odbora Luca Ciriani, bo novi zakon ukinil sedanjo deželno zakonodajo za omenjeni področji in v celoti prenovil pravila v obliki enotnega zakonskega besedila. Glavni cilj je poenostavitev postopkov glede na liberalizacijo trgov, zakon pa bo začel veljati takoj po odobritvi, ne da bi bilo treba čakati na izvršilne norme. Z novimi predpisi za področje energije naj bi v Furlaniji-Julijski krajini uresničili varčevanje in zaščito okolja, in to z močnim pospeševanjem uporabe energije iz obnovljivih virov in z vlaganji v raziskovanje in razvoj. Tondov odbor si je zastavil tudi cilj, da bo iz naslova umestitev naprav za proizvodnjo električne energije na deželnem ozemlju dosegel nižje cene energije za potrebe prebivalstva in za proizvodni sistem. Na področju distribucije motornih goriv si je deželna uprava zastavila cilj evolucije in modernizacije. Vse nove črpalke bodo sodile v razred novih bencinskih servisov, brez razlikovanja med avtocestnimi in ostalimi. Postopki za pridobitev dovoljenj za nove servise bodo poenostavljeni in združeni v eno samo dovoljenje. Nov liberalni normativ odpravlja stare predpise o načrtovanju mreže črpalk, z možnostjo odpiranja novih le v primeru, če se ukine ena od že obstoječih. Po novem bodo lahko na bencinskih servisih prodajali tudi plin za motorni pogon in ekološka goriva, kot tudi potrebščine za udobje potnikov. V to kategorijo sodijo majhni marketi in okrepčevalnice, kot je v navadi po vsej Evropi. Vsi servisi, tudi že obstoječi, se bodo morali v kratkem času opremiti za samopostrežno prodajo goriv z avtomatskim predplačilom, kot določajo novi državni predpisi. Pomemben vidik osnutka deželnega zakona je tudi tisti, ki predvideva do konca letošnjega leta zaprtje vseh črpalk, ki ne ustrezajo novim predpisom. Kot je povedal Ciriani, bodo izjemo naredili le v primeru nekaterih črpalk v posebno odročnih goratih krajih. Na ostalem deželnem ozemlju pa bo deželna uprava v primeru neaktivnosti občin imenovala posebne komisarje, ki bodo zaprli neustrezne črpalke. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 18. februarja 2012 3 ČEDAD - Izkopavanja v bližini nove železniške postaje SODELOVANJE Odkrili približno trideset Prihodnji konec tedna novih langobardskih grobov Benečani Arheologi bodo na delu še vsaj deset dni, nato bo promet lahko normalno stekel v Posočju ČEDAD - V bližini železniške postaje, ob Drevoredu svobode na križišču z Ul. Foramitti, so v Čedadu odkrili približno trideset dobro ohranjenih langobardskih grobov. V grobovih so pokopani moški, ženske in otroci, arheološko izkopavanje pa vodi in opravlja družba Arxe. Na žalost so bili nekateri grobovi že izropani v preteklosti, drugi pa na srečo povsem nedotaknjeni, tako da so v njih našli tipične predmete iz lango-bardske dobe. Tako so bili vojščaki pokopani skupaj s sulicami, meči in noži, ponekod pa so našli tudi bisage, kovance in druge predmete. V ženskih grobovih pa so odkrili zanimive glavnike in železne predmete ter keramične posode. Med vsemi odkritimi je po vrednosti najpomembnejši ženski grob, v katerem so našli pozlačen križ z okraski na pajčolanu, ki je zakrival obraz pokojnice in je bil pripet na lase z bronasto sponko. Grobovi predstavljajo samo en del nekropole, ki so jo poimenovali »Železniška«. Gre za eno od največjih območij z grobišči izven rimskega obzidja Čedada severno od Nadiže. Območje je znano že dolgo, saj prva odkritja segajo v konec 19. in na začetek 20. stoletja, ko so odkrili grobove, v katerih so bili pokopani predstavniki longobardske aristokracije. Ostale grobove s tega območja so odkrili v 60. letih prejšnjega stoletja. Med najdenimi predmeti velja omeniti koptski umivalnik iz brona, ki so ga sicer med izkopavanjem poškodovali s krampom, zdaj pa je razstavljen v čedajskem muzeju. Prav zaradi tega je deželno nad-zorništvo za arheološko varstvo v dogovoru s čedajsko občinsko upravo sklenilo, da celotno območje, na katerem potekajo razna javna dela, predhodno arheološko zaščiti in opravi preventivni arheološki nadzor na večjem delu Drevoreda svobode od krožišča Gallo do nove železniške postaje. Arheologi bodo skušali delo čim prej opraviti, že zdaj pa se ve, da to ne bo mogoče prej kot v desetih dneh. Izkopavanje je potekalo neprekinjeno tudi v preteklih dneh, ko je bilo zelo mraz, odkopane predmete pa so vsak dan prenesli v čedajski arheološki muzej. Delo arheologov poteka pod budnim očesom sil javnega reda, ki območje še posebej strogo nadzorujejo ob urah, ko je izkopavanje prekinjeno. Ko bodo arheološka dela končana, bo lahko na tem območju promet spet normalno stekel. Nekatera od novih grobišč so bila še nedotaknjena, nekaj pa jih je bilo v preteklosti že izropanih nm KOBARID - Prihodnji konec tedna (od petka 24. do nedelje 26. februarja) bo Benečija spet zadihala skupaj s Posočjem in z njegovimi kulturnimi ustanovami ter ljudmi. Prireditev, ki ima naslov Benečija v skupnem slovenskem prostoru, organizirajo Fundacija poti miru v Posočju, Občina Kobarid, KD Stol Breginj, JSKD Jadro in KD Ivan Trinko. Prvo srečanje bo v petek ob 18. uri v prostorih Fundacije v Kobaridu, glavna gostja pa bo ravnateljica špetrske dvojezične šole ŽIva Gruden. Naslednji dan bo v kobariški knjižnici tradicionalno srečanje, na katerem bodo Slovenci iz Benečije predstavili svoje najnovejše izdaje in publikacije, v nedeljo pa bo Beneško gledališče v kobariškem kulturnem domu za konec tridnevnega druženja Slovencev za obeh strani nekdanje meje s komedijo Mož naše žene poskrbelo za smeh in dobro voljo. UNIVERZA V LJUBLJANI - Ponudba Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Poletni šoli slovenščine Od 2. do 13. julija Mladinska poletna šola, od 2. do 27. julija pa Poletna šola za odrasle - Možnost pridobitve štipendije LJUBLJANA - Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki deluje v okviru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prireja v poletnem času dve pobudi za izpopolnjevanje in utrjevanje znanja slovenskega jezika. Od 2. do 13. julija bo tako potekala sedma Mladinska poletna šola slovenskega jezika za mlade od 13. do 17. leta starosti, kar pomeni, da glede populacije slovenskih šol v Italiji zaobjema dijake tretjega letnika nižje in prvih treh letnikov višje srednje šole. Mladi bodo v dopoldanskih urah pod vodstvom lektorjev Univerze v Ljubljani sledili pouku, v okviru katerega bodo razvijali govorjenje, pisanje, branje in poslušanje, v popoldanskih urah pa bo potekal spremljevalni program. Prijava na Mladinsko poletno šolo je možna do 4. junija. Poleg Mladinske poletne šole pa prirejajo pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik tudi že 31. Poletno šolo slovenskega jezika za odrasle, ki bo potekala od 2. do 27. julija. Pri slednji je mogoče izbrati dvotedenski tečaj 40 ur ali štiritedenski tečaj 80 ur. Tečajniki bodo prav tako sledili pouku v dopoldanskih urah, medtem ko se bodo lahko tudi odločili za popoldanske izbirne tečaje konverzacije, slovnice, literature in priprave na izpit. Prijaviti se je mogoče do 18. junija. Tako v primeru Mladinske poletne šole kot Poletne šole za odrasle je mogoče zaprositi za štipendije, ki jih za udeležence iz zamejstva in izseljenstva namenjata Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prošnje je treba poslati Centru za slovenščino do 13. maja. Vse informacije v zvezi z obema tečajema je mogoče dobiti na spletni strani www.centerslo.net/tecaji. Univerza v Ljubljani nudi pisano paleto možnosti utrjevanja znanja slovenskega jezika OBISK - Kuharji in natakarji Ad formanduma pri vrstnikih na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani Romeo in Julija goste popeljala po Ljubljani Zanimiv sprehod s posebnima turističnima vodičema je sledil prijetni pogostitvi, ki so jo ljubljanski dijaki »začinili« s kulturnim programom Brez skupinskega posnetka za spomin seveda ni šlo LJUBLJANA - Dijaki gostinskega učnega centra Ad formanduma so se v četrtek spoznali s svojimi sovrstniki iz Ljubljane. Na pobudo učitelja kuhinje Mateja Tomažiča, ki je tudi sam študiral na ljubljanski šoli, so se zamejski dijaki odpravili v Ljubljano in spoznali Srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Gostinska šola v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1945 in je bila edina v takratni Jugoslaviji. Šola ponuja triletno, srednje poklicno izobraževanje na programu Gostinske in hotelske storitve, štiriletno strokovno izobraževanje Gastronomija in turizem ter možnost nadaljevanja študija na dvoletnem programu iz istega področja za tiste, ki zaključijo triletno poklicno izobraževanje. Obisk je predstavljal priložnost za izmenjavo izkušenj na področju izobraževanja mladih na gostinskem področju in obenem začetek novega sodelovanja s šolami v drugih državah, ki se kot mi ukvarjajo z usposabljanjem mladih na tem področju, je dejal Branko Jazbec, ki je vodil tržaško delegacijo mladih kuharjev in natakarjev v Ljubljani. Na Preglovem trgu, kjer je sedež gostinske šole, je dijake iz Trsta pričakala rav- nateljica šole gospa Marjeta Smole. Po ogledu šole in raznih učilnic so dijaki prisluhnili predstavitvi programa in dejavnosti na ljubljanski šoli. Sledila je pogostitev, ki je bila pravo presenečenje. »Med enim hodom in drugim so nas ljubljanski dijaki presenetili s prijetnim kulturnim sporedom, ki je bil valentinovo obarvan«, je dejal profesor kuhinje Matej Tomažič. Splet nastopa plesne skupine, glasbena točka in recitacija odlomkov iz Shakespearjevega Romea in Julije so še dodatno obogatili že itak bogato pogostitev, ki so jo pripravili in postregli dijaki gostinske šole v Ljubljani. Srednja gostinska šola za gostinstvo in turizem izobražuje tudi na področju turizma. Tako sta se Romeo in Julija, potem ko sta opravila svoje recitatorske zadolžitve, pre-oblekla v vodiča in v družbi še štirih sošolk pospremila dijake po Ljubljani. Med sprehodom od Zmajskega mosta mimo tržnice, in ob Ljubljanici do Čevljarskega mosta so mladi vodiči predstavili svojim sovrstnikom znamenitosti mesta. Obisk se je zaključil na Prešernovem trgu, kjer so se dijaki Gostinske šole poslovili z željo, da bi se naslednjič srečali v Trstu. 4 Sobota, 18. februarja 2012 GOSPODARSTVO TURIZEM - Uradna predstavitev turistične dežele Furlanije-Julijske krajine V ospredju narava, kulturna ■ V v« • • • dediščina in enogastronomija FJK je lani obiskalo 2,085 milijona turistov, ki so ustvarili skoraj devet milijonov nočitev MILAN - Rezultati so dobri in spodbudni, nismo pa še dosegli številk izpred desetih let. V naši deželi je turizem pomembna gospodarska panoga, ki iz leta v leto izboljšuje rezultate, a se morajo vsi akterji še precej potruditi, da bodo lahko dosegli število nočitev izpred desetih let. Deželna odbornica Federica Seganti in novi direktor agencije Turismo FVG Edi Sommariva sta včeraj na uradni predstavitvi Furlanije-Julijske krajine na milanski turistični borzi podala pregled za leto 2011 in iztočnice za letošnje leto. S turizmom se ukvarja več kot 13.000 podjetij in 50.000 ljudi, v deželnem bruto domačem proizvodu ima z 2,6 milijarde evrov realizacije 8-odstotni delež, kar je nad državnim povprečjem. Vse destinacije so lani dosegle povečanje tujih gostov in nočitev (italijanske je očitno bolj prizadela kriza, saj so vse dežele beležile minuse pri domačih obiskovalcih), boljše rezultate so dosegla mesta in podeželje, ki imajo s kulturno, naravno in enogastronomsko ponudbo še veliko neizkoriščenih možnosti. Skoraj polovica gostov prihaja iz tujine, lani se je promocija v Nemčiji in Avstriji dobro obrestovala, precej se je povečal obisk iz Severne Amerike, Rusije in tudi iz Slovenije. Skupaj je lani Furlanijo-Julijsko krajino obiskalo 2,085 milijona turistov, ki so ustvarili skoraj devet milijonov nočitev. Prenovljeno vodstvo deželne agencije za turizem Turismo FVG stavi predvsem na nove tehnologije. Splet in mreženje so namreč največji vir informacij tudi za goste naše dežele (klasičnih turističnih agencij se poslužuje le 40 odstotkov naših gostov), potrebno pa je veliko več medsebojnega sodelovanja. Treba je osvežiti in razširiti ponudbo, deželna agencija za promocijo dela na tem tudi s številnimi novimi proizvodi, vendar pa so s turizmom neposredno povezana podjetja tista, ki morajo gostu ponuditi enkratna in dopolnjena doživetja, od sprejema pa vse do odhoda. Le tako bomo lahko nadomestili še tistih 365.000 nočitev, ki nas ločijo od rezultatov iz leta 2001, sta poudarila Som-mariva in Segantijeva. Trst postaja ponovno pomembno mesto za križarjenja. Od začetka aprila do konca novembra se bo več kot 150.000 turistov vkrcalo (ali izkrcalo) na bele ladje družb Costa, Cunard, P&O in verjetno tudi MSC. Costa je prav v okviru milanskega Bita povečala število ladij z napovedanih 28 na 34. V glavnem gre za srednje velike ladje z zmoglji- Z včerajšnje predstavitve tržaškega Krasa na milanskem sejmu BIT 2012 aw vostjo med 1000 in 2000 potniki, torej so možni potenciali še veliki. Seveda pa mora mesto vse te turiste bolje sprejeti. Združenje trgovcev Confcommercio je tudi v tem smislu pripravilo nov spletni portal Triesteshop, prek katerega bodo turisti, a tudi kupci iz sosednjih držav in domačini lahko poiskali sebi primerno trgovsko ponudbo. Portal bo začel delovati v ponedeljek, zaenkrat v italijanščini in angleščini, v kratkem pa naj bi bili aktivni tudi različici v slovenščini in hrvaščini. Letališče v Ronkah, ki ga je na uradni predstavitvi v Milanu zastopal komercialni vodja Andrea Sarto, za letošnjo poletno sezono potrjuje 25 različnih destinacij, med katerimi sta dve novi, Barcelona in Bari (Ryanair), verjetno pa bo še nekaj novosti. Med številnimi prireditvami naslednjih mesecev so posebej omenili razstavo ob stoletnici rojstva »parona« Nerea Rocca (od 15. maja do 31. julija v tržaškem starem pristanišču), enajst različnih turističnih poti »po sledeh patriarhov« v videmski pokrajini, vključitev Čedada in kraja Palu di Livenza v seznam kulturne dediščine Unesca in koncerte rock glasbe (Metallica, Springsteen, Radiohead, Kasabian), ki bodo -tudi s pomočjo posebnih turističnih paketov Music&Live - privabili v našo deželo veliko ljudi iz sosednih držav. Aleš Waltritsch TURIZEM - BIT Tudi Okusi Krasa na sejmu turizma v Milanu MILAN - Kot je že utečena praksa, je na milanski borzi turizma s stojnico prisotna tudi Občina Devin-Nabrežina. V bogati zalogi promocijskega gradiva o lokalnih znamenitostih, ki jih deli, je tudi informacija o Okusih Krasa 2012 in o ponudbi Okusi Trsta in okolice, ki jo je pripravilo Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ). Na srečanjih, posvečenih Krasu in naravnim znamenitostim tržaške pokrajine, so sodelovali predstavniki raznih krajevnih ustanov in turističnih destinacij. Med navzočimi so bili pokrajinski podpredsednik Dolenc, devinski župan Giorgio Ret in podžupan, zadolžen za turizem Romita, predsednik Promotrieste Lanci, komenski župan Božič, ki je omenil lepote čez mejo, ravnatelj Briške jame Fabbrica-tore in predsednica konzorcija CIV Devin-Nabrežina in članica gostinske sekcije SDGZ Veronika Logar, ki je govorila tudi o Okusih Krasa. Med gosti je bil tudi deželni svetnik Gabrovec. SEJMI - 2.-5.03. Olio Capitale bo letos še posebno bogat TRST - Približuje se 2. marec, ko se bo začel 6. sejem ekstradevi-škega oljčnega olja Olio Capitale, letos že drugo leto zapored v organizaciji tržaške Trgovinske zbornice oz. njenega podjetja Aries. Obeta se posebno bogata izvedba, tako po številu razstavljalcev (več kot 200) z rekordno udeležbo tujih oljkarjev, kot po razširjeni razstavni površini. Tako kot v preteklih izvedbah sejma, bo tudi letošnjega spremljala vrsta priložnosti za srečanja, razprave in primerjave. Zanje je zadolžen odgovorni urednik specializirane revije Teatro Naturale Luigi Caricato, ki sejem spremlja vse od rojstva in ki posebno pozornost posveča korektni informaciji in rasti kulture olja. »Hočemo, da bodo sporočila, ki prihajajo iz Trsta, posebno v tujino, natančna, razumljiva, popolna in pomirjujoča,« je izpostavil Caricato. Več o sejmu na spletni strani www.oliocapitale.it. GOSTINSTVO - Predstavniki SDGZ in FIPE o vprašanjih skupnega interesa Srečanje tržaških gostincev Med temami v razpravi možne oblike sodelovanja in navezovanje čezmejnega sodelovanja z gostinci v Sloveniji Z leve Bruno Vesnaver, Fabrizio Ziberna, Niko Tenze, Pavla Zivic in Katja Fabrizi med pogovorom TRST - Ta teden sta se sestali predstavništvi gostincev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (SDGZ) in FIPE iz Trsta. Novoizvoljeni predsednik pokrajinske FIPE Bruno Vesnaver je v spremstvu direktorja Fabrizia Ziberne spoznal slovenske kolege in z njimi obravnaval glavna vprašanja panoge. Predsednik SDGZ Niko Tenze, predsednica gostinske sekcije Pavla Zivic, tajnica Katja Fabrizi in odgovorni funkcionar Davorin De-vetak so gostom predstavili dejavnost organizacije v korist gostincev in turističnih operaterjev, a tudi ostalih podjetij, ki so pod udarom krize in naraščajočih birokratskih težav. Predstavnika FIPE sta orisala svoje sindikalno delovanje in specifiko. V obravnavi so bili skupni problemi in možne oblike sodelovanja, od raznih pobud do stikov s tržaško mestno upravo, z ostalimi občinami in pristojnimi upravami. Sedaj so v agendi številna pereča vprašanja, od preureditve mestnega prometa do novega strateškega načrta Občine Trst, ki obsega tudi marketinški turistični plan za mesto in okolico. Povrhu se hitro spreminja trg gostinskih storitev, kar je posledica razvoja potrošniških navad in novega povpraševanja gostov, to pa je seveda treba spremljati in operaterjem nuditi ustrezno oporo. Sogovorniki so pozornost namenili tudi sosednji Sloveniji in odprtemu gospodarskemu prostoru, ki je nastal po padcu meje. To zadeva tudi turizem in povezane dejavnosti. Na koncu srečanja sta se organizaciji dogovorili, da bosta pospešili stike in združili sile, vsaka s svojo specifiko, da bi lahko bolj suvereno in učinkovito nastopili tako na lokalnem kot na širšem prizorišču. EVRO 1.31S9 $ +1,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. februarja 2012 valute evro (povprečni tečaj) 17.2. 16.2. ameriški dolar 1,3159 1,2982 japonski jen 104,39 102,31 kitajski juan 8,2864 8,1816 ruski rubel 39,3750 39,3700 indijska rupija 64,7950 64,1250 danska krona 7,4334 7,4331 britanski funt 0,83110 0,82845 švedska krona 8,8316 8,8065 norveška krona 7,4975 7,5515 češka krona 25,001 25,268 švicarski frank 1,2083 1,2072 madžarski forint 290,14 293,90 poljski zlot 4,1816 4,2360 kanadski dolar 1,3093 1,3026 avstralski dolar 1,2230 1,2168 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3545 4,3555 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6988 0,6986 braziljski real 2,2550 2,2552 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3094 2,3048 hrvaška kuna 7,5780 7,5823 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 17. februarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,24600 0,49510 0,75210 libor (eur) - - - libor (chf) 0,05917 0,08417 0,14000 euribor (eur) 0,620 1,045 1,345 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.099,26 € +109,87 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. februarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,30 IMTTTDCI IDDDA il Oi1 +2,38 KRKA 1 UKA KOPER 51,50 +5,88 +1,08 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,61 125,00 16105 +0,69 -3,85 -0 19 TELEKOM SLOVENIJE 68,70 +1,03 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,57 AERODROM LJUBLJANA 10,70 DELO PRODAJA 24,00 rrm -0,09 +0,94 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ 15,03 1 70 -6,06 +6 18 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MIINOTEST 3,10 MLINO IESI KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 9,00 5,30 9,90 +1,92 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 224,00 11,91 178 00 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,65 10,50 +0,78 -2,78 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 17. februarja 2012 +1,1° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,758 89,80 12 70 -1,30 +2,45 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,429 +3,59 +0,78 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,3502 0,4602 +1,74 +2,31 EDISON ENEL ENI 0,8425 3,036 1734 +0,30 -1,36 +041 FIAT FINMECCANICA 4,75 +4,67 +15 89 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,04 11,88 +1,28 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,541 12 46 +1,52 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 25,82 +0,24 +0,51 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,428 4,716 1 73 +2,71 +3,01 +1 82 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,16 13 30 +6,32 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 37,71 +2,47 +0,16 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,63 5,35 -0,06 +2,79 +1 97 TENARIS TERNA 0,829 15,37 +0,72 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,804 0,0387 -0,21 +0,52 UNICREDIT 3,744 4,22 +0,38 +1,49 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 103,31 $ +0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. februarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 568,50 -0,40 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.733,17 +0,25 FIRS, Banjaluka 804,99 1.806,10 C3Q ~7Q -0,22 +0,73 LISICA i j, uojyiou -J, / .J SRX, Beograd - - Bicv c^^i^wz-v 1 AQtZAtz. _i_nna un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.059,33 +0,88 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.945,90 2.583,31 +0,32 -0,35 S&P 500, New York 1.360,70 +0,20 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.280,15 6.848,03 5.905,07 +0,44 +1,42 +0,33 CAC 40, Pariz 3.439,62 +1,37 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.203,00 1.015,40 2.520,31 +1,45 +1,96 +1,24 Nikkei, Tokio 9.384,17 +1,58 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.000,59 21.491,62 4.880,71 +0,79 +1,01 +2,39 Sensex, Mubaj 18.289,35 +0,75 / ITALIJA Sobota, 18. februarja 2012 5 POLITIKA - Medtem ko je ministrica Fornero v Bruslju potrdila napore vlade za reformo trga dela Alfano, Bersani in Casini dosegli dogovor o reformah Najprej se bodo lotili ustavnih sprememb, potem pa volilne reforme BRUSELJ, RIM - Italijanska vlada pripravlja »pomembno reformo trga dela« in računa, da jo bo dokončala marca z »največjim možnim pristankom socialnih partnerjev«. Tako je povedala ministrica za delo Elsa Fornero, ko se je včeraj v Bruslju udeležila srečanja ministrov EU za socialo in delo. Ministrica je potrdila, da vlada namerava predvsem urediti delovne pogodbe, ki so danes v Italiji neštetih vrst, v perspektivi pa tudi zamenjati izredno dopolnilno blagajno z nadomestilom za brezposelnost. Fornero-va je pristavila, da so v reformi predvidene še spodbude in olajšave za zaposlovanje žensk in prebivalstva na jugu države. Medtem pa so se včeraj v Rimu sestali voditelji strank, ki podpirajo Mon-tijevo vlado, in dosegli načelen dogovor za izvedbo ustavnih in volilne reforme v tej zakonodajni dobi. Na srečanju, ki so se ga udeležili voditelji Ljudstva svobode Angelino Alfano, Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in tretjega pola Pierferdinando Casini, so se dogovorili za zmanjšanje števila parlamentarcev (poslancev naj bi bilo v bodoče 500, senatorjev 250), odpravo sedanjega dvodomnega sistema, uvedbo t. i. konstruktivne nezaupnice, podelitev predsedniku vlade pravice do imenovanja in odstavljanja ministrov ter za preureditev pristojnosti dežel. Zakonski predlog za odobritev nakazanih ustavnih sprememb naj bi pripravili najpozneje v treh tednih, tako da bi ga poslanska zbornica in senat v prvem branju lahko odobrila spomladi. Takoj zatem naj bi se lotili volilne reforme, glede katere pa niso sprejeli nobenih vsebinskih obvez oz. smernic. Alfano, Bersani in Casini so po srečanju v izjavah za tisk izrazili prepričanje, da je politično vzdušje ugodno za izvedbo takšnega zahtevnega reformnega programa. Pristavili so, da bodo povabili tudi Severno ligo in Italijo vrednot, da bi konstruktivno sodelovali pri teh naporih, za uresničitev katerih je vsekakor malo časa. Z leve Angelino Alfano, Pier Luigi Bersani in Pier Ferdinando Casini PREMIER MONTI - O grški krizi Z Merklovo zgolj telefonski pogovor RIM - Nemška kanclerka Angela Merkel je odpovedala za včeraj napovedano pot v Rim, kjer naj bi se sestala z italijanskim predsednikom vlade Ma-riom Montijem. Nemčijo namreč pestijo notranjepolitični problemi, saj je nemški predsednik Christian Wulff odstopil zaradi težav s sodstvom. Z italijanskim premierjem bi Merklova morala razpravljati o krizi območja evra, vendar je obisk v telefonskem pogovoru nepričakovano odpovedala. Kot so sporočili iz palače Chigi, pa je na predlog predsednika Montija dopoldne potekal telefonski pogovor z nemško kanclerko in grškim prvim ministrom Lucasom Papademosom. Ob zaključku naj bi prevladoval zmerni optimizem, da bodo v ponedeljek finančni ministri držav v območju evra potrdili drugi program pomoči Grčiji (v višini 130 milijard evrov). COSTA CONCORDIA - Goljufija Nosečnice ni bilo na ladji, zahteva pa milijon evrov Razkritje oddaje Striscia la notizia - Pod ladjo razpoke v skalah GENOVA - Televizijska oddaja Striscia la notizia je razkrinkala nespreten primer goljufije na račun družbe Costa Crociere. Domnevna potnica je po januarskem brodolomu ladje Costa Concordia razbobnala, da je teden po nesreči v petem mesecu nosečnosti izgubila otroka. Podrobno je opisala tragični večer na ladji, od genovske družbe pa je prek odvetnika zahtevala milijon evrov odškodnine. »Njeno zgodbo in izjave so objavili številni italijanski in tuji mediji, oddaja Striscia la notizia pa je odkrila, da gre za neverjetno izmišljotino,« je sporočila družba Costa. Mož in žena sta v svojih zahtevah navedla lažni identiteti, s seznama potnikov pa izhaja, da ju 13. januarja sploh ni bilo na ladji. Družba Costa se je obrnila na sodstvo. Pred otokom Giglio je ladja medtem naslonjena na dveh skalah, ena od katerih je resneje poškodovana. Toskanski dnevnik Il Tirreno piše, da se je globoka razpoka v skali pojavila pred nedavnim in je posledica silovitega trčenja z belo ladjo. Poveljnik civilne zaščite Franco Gabrielli je 2. februarja izjavil, da se je ladja v 26 dneh premaknila za 60 centimetrov, kar naj bi predstavljalo normalno gibanje in ne drsenje v globino. Sanremski festival: danes veliki finale SANREMO - Po polemikah, nastopih večjih ali manjših glasbenih zvezd, ek-stravagantnih večernih oblekah s (pre)pogumnimi izrezi se bo danes v gledališču Ariston zaključil letošnji festival italijanske popevke. Slednji tudi po desetletjih vzbuja pozornost medijev in javnosti. Vse kaže, da tudi nocoj ne bo šlo brez polemik. V finalnem večeru se namreč na oder vrača Adriano Celentano, ki je s svojo torkovo »pridigo« povzročil nemalo skrbi vodstvu javne televizije Rai; direktorica Lorenza Lei je izrazila upanje, da bosta tokrat prevladali zdrava pamet in korektnost. O prisotnosti v Sanremu pa razmišljajo tudi igralci in tehniki rimskega gledališča Valle, da bi tako protestirali proti krčenju javnih sredstev na kulturnem področju. Pozno sinoči so v Sanremu razglasili zmagovalca med mladimi izvajalci, nocoj bo znan tudi absolutni zmagovalec. Marsikdo stavi na pevko Emmo, med favoriti naj bi bili tudi dvojici Carone-Dal-la in Berte-D'Alessio. Zasegli za 6000 milijard dolarjev lažnih obveznic ZDA MILAN - Italijanska protimafijska policija je včeraj v Švici zasegla za 6000 milijard dolarjev (4560 milijard evrov) lažnih obveznic ZDA, kar sicer znaša približno tretjino ameriškega javnega dolga. Obveznice so našli v skritih predelih sefov, v okviru preiskave pa je bilo v Italiji aretiranih osem ljudi, je sporočilo italijansko tožilstvo iz Potenze. Lažne obveznice so bile leta 2007 prenesene iz Hongkonga v Zürich, člani kriminalnih združb pa naj bi lažne obveznice skušali unovčiti v nekaterih državah v razvoju. Preiskava lažnih obveznic je bila sicer po besedah vodje preiskovalcev Giovannija Colangela "največja takšna preiskava doslej". Colangelo je pojasnil, da se je vse začelo s preiskavo mafijske združbe v Basi-licati na jugu Italije, pri tem pa so preiskovalci odkrili mednarodno združbo kriminalcev, ki naj bi imela v lasti ponarejene obveznice. Včerajšnji zaseg ponarejenih obveznic sicer ni prvi takšen primer v zadnjem času, vendar pa gre za daleč najvišjo vrednost odkritih ponarejenih obveznic. Predstavniki ameriške centralne banke Federal Reserve so zasežene obveznice že pregledali in potrdili, da je bila njihova izdelava "visoke kakovosti". ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Mladi v Italiji so radi pri starših zaradi težav z delom, a tudi zaradi »dobrih mamic« Sergij Premru Novici tedna iz Italije sta razsodba turinskega sodišča v zvezi s številnimi smrtnimi primeri zaradi azbesta in pa stanje italijanske ekonomije oz. delovanje Montijeve vlade. Le Monde opozarja na sočasnost razpleta podobnih sodnih postopkov v Tu-rinu in Lyonu. V obeh primerih je šlo za vprašanje posledic strupenih industrijskih proizvodov. V Piemontu so zaradi smrti tri tisoč ljudi zaradi azbesta obsodili na 16 let zapora dva vodilna kadra švicarske industrijske skupine. V francoskem mestu pa je bila ameriška družba Montesanto obsojena zaradi zastrupitve kmetovalca s herbicidom. Razsežnosti obeh primerov sta različni, v obeh primerih pa gre za uveljavitev načela, da industrija odgovarja za posledice svoje proizvodnje in da je prikrivanje posledic kaznivo, piše pariški popoldnevnik. Glede druge teme, krize namreč, bom navedel pisanje belgijskega tednika in britanske tiskovne agencije. Finančni tednik Trends piše, da grška kriza zahteva posebno pozornost Evropske unije, razlog za največjo zaskrbljenost pa predstavlja italijanska kriza in italijanski javni dolg. Pristop Montije-ve vlade je sicer resen in nudi nove perspektive, jasno pa je tudi, da bo za kritje javnega dolga treba uveljaviti gospodarski razvoj. Kredibilnost Italije je, mimo Montija, odvisna tudi od nerešenega vprašanja, ali so italijanski politiki sploh razumeli opomin in lekcijo Evrope, piše flamski tednik, ki je mnenja, da prav Italija predstavlja največjo hipoteko za prihodnost evra. Britanska agencija Reuters pa objavlja zanimivo analizo o italijanski politični situaciji z zgovornim naslovom »Je zaradi Montija italijanska politika postala nepomembna?« Montijeva uveljavitev tako doma kot po svetu je vznemirila »diskreditirane italijanske politike« in bo verjetno povzročila radikalne spremembe političnega prizorišča na volitvah prihodnje leto. Nekateri analitiki menijo, da bo učinek Mon-tijevega nastopa podoben revoluciji sodne preiskave Čistih rok, ki prav te dni slavi svojo 20-letnico. Položaj Italije je težak in rešitev gospodarske krize ni enostavna. Vsekakor so mednarodna tržišča zaznala razliko med resnim in profesorskim Montijem in prejšnjim premierom, kar se pozna tudi na nižji ceni državnih obveznic. Zmes nekom-petentnosti in korupcije pa je odvzel ugled celotnemu političnemu razredu in po Montiju, še zlasti če mu bo uspelo obvladati krizo, ne bo nič več kot prej. Stranke bodo morale predstaviti nove obraze in novo organizacijo, da se ponovno legitimirajo pred javnostjo. Kljub navdušenju za Montija pa je malo ver- jetno, da se bo celotni politični razred znal prenoviti. V resnici politikom ni toliko do tega, da se država reši, pač pa predvsem do delitve torte, piše Reuters. Nekaj več pozornosti bom posvetil temi velikega socialnega pomena, ki se prepleta z gospodarsko krizo. Der Spiegel piše o perečem problemu mladinske neodvisnosti. »Schluss mit Hotel Mamma« to se pravi konec s hotelom Mamma, očitni namig na nadpovprečno navezanost mladih s polotoka na mamo oz. na družino. Nemški tednik navaja nasvete, ki jih vladni predstavniki skoraj vsakodnevno namenjajo mladim, naj bodo bolj fleksibilni pri iskanju dela, naj ne živijo s starši in naj ne sanjajo o stalni službi. Mlada generacija, ki beleži zelo visoko brezposelnost, pa ni preveč navdušena nad takimi nasveti, ugotavlja tednik, nasprotno, večina jih jemlje kot prave žaljivke, ki ne upoštevajo stvarnosti. Mladim namreč nalagajo odgovornost za tako stanje, kot da bi šlo za njihovo izbiro, medtem ko v glavnem živijo pri starših zaradi pomanjkanja dela in samostojnega dohodka. Vsekakor je res, ugotavlja nemška revija z več kot milijonsko tedensko naklado, da so italijanski mladi - mammoni, italijansko v originalu, kar bi lahko prevedli kot mamini raz-vajenčki. Dve tretjini mladih med 18. in 34. letom starosti živi pri starših, v Nemčiji samo 40 odstotkov, v Franciji pa 30. Res je tudi, da se 25 odstotkov mladih pod 30 letom starosti ne izobražuje in ne dela, polovica zaposlenih ima začasno službo, brezposelnost pa je narasla na 30 odstotkov. Der Spiegel med drugim navaja dejstvo, da je ministrica Fornero kritizirala takšno odvisnost italijanske mladine od staršev, njena hči pa je zaposlena na univerzi, kjer poučujeta mamica in očka. Verjetno bo morala vlada izboljšati svojo sposobnost posredovanja razvojnih smernic: eden od ciljev Montijeve vlade je prav nuditi več možnosti zaposlitve mladim, medtem ko razni lobiji, še posebej v času krize, ščitijo privilegije starejših zaposlenih. Postopek liberalizacije tržišča bi moral prispevati prav k ustvarjanju novih delovnih priložnosti. Pristop prejšnjega premiera do zaposlitve mladih je bil povsem drugačen in italijanska družba se mora šele privaditi na liberalnejši način obravnavanja zaposlitvene politike. Ne pozabimo, da je bil do tega problema Berlusconi povsem ravnodušen: mladenki, ki ga je spraševala o perspektivah svoje prihodnosti, je svetoval naj si poišče bogatega partnerja, kot je njegov sin, fantom, ki iščejo delovno mesto, pa je odsvetoval kombinacijo rjavih čevljev z modro obleko, navaja Der Spiegel. Pa ostanimo kar pri italijanski mamicah. Sicer resnobni The Wall Street Journal objavlja šaljiv seznam najboljših mamic na svetu, in italijanske se uvrščajo na sam vrh lestvice. Pisec za vsako bolje uvrščeno mamo navaja utemeljitev, ki sloni na izsledkih raziskav, ki so jih objavili v zadnjem času. Tako za kitajske matere velja, da so nekakšni tigri, katerih pristop do otrok sloni na disciplini, strogosti in nepopustljivosti. Francoske matere prepovedujejo otrokom t.i. junk food, v Ameriki skrajno razširjeno slabo hrano, obenem pa niso preveč obsedene s strahom za otrokovo varnost. V Boliviji so inkaške matere skrajno predane otrokom in neomajno odločne, waližanske matere pa so zadržane in ne ponavljajo stalno svojim otrokom, da so nekaj izrednega. Matere na Fidžiskem otočju tudi zaradi ugodnega vremena dopuščajo otrokom, da se igrajo na prostem in se zato se ne utrujajo z ustvarjanjem priložnosti za otroško zabavo. Nepričakovano izstopajo matere v Mongoliji, ki imajo zelo prijeten in umirjen odnos do otrok, predvsem ker moža ni nikoli doma in jih torej ne skrbi, kako je z očetom. Svojevrstna lestvico zaključujejo italijanske mamice, ki so najbolj nežne in pripravljajo najboljše kanelone, piše WSJ, se dosledno ukvarjajo z otroci in jih branijo v vsaki okoliščini. 6 Sobota, 18. februarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Zaključila se je dolgoletna tožba glede obnove gledališča Rossetti 2,35 milijona evrov več Podjetje Nostini zahtevalo več milijonov - Po prizivu bo občina plačala »le« 857.700 evrov Druga komisija je sprejela ustrezen sklep - Dobra vest za občinsko blagajno oz. proračun Tržaška občinska blagajna si je malce oddahnila. Zaključila se je civilna tožba med Občino Trst in družbo Nostini, ki je konec 90. let obnovila prostore gledališča Rossetti. Podjetje, ki je nato šlo v stečaj, je prvotno zahtevalo 6 milijonov evrov. Temu je sledila tožba, po prvostopenjski obravnavi pa je sodišče določilo, da mora javna uprava plačati 3,2 milijona evrov. Občina Trst je vložila priziv in leta 2004 to vsoto zamrznila v poseben sklad. Prizivni sodnik je zdaj odredil, da je bila prvotna vsota previsoka in da mora občinska uprava z obrestmi vred plačati skupaj 857.700 evrov. Ustrezni sklep je sprejela včeraj druga občinska komisija in se bo zdaj o te, izrekel še občinski svet. S tem je stvar zaključena, nam je povedal predsednik proračunske komisije Igor Švab in dodal, da je končno ta denar sproščen. Konec dolgoletne tožbe sta pozdravila tudi člana komisije Stefano Ukmar in Iztok Furlanič, sicer predsednik občinskega sveta. Zdaj se je torej sprostilo 2.342.300 evrov, ki so bili zamrznjeni in ki jih bodo lahko vključili v občinski proračun. Tega bo moral občinski svet sprejeti pred koncem marca, čeprav bo ta rok verjetno podaljšan zaradi nekaterih deželnih postavk. Za kaj bo ta svež denar namenjen, pa je drugo vprašanje. Sprejeti sklep o izvenproračunski postavki se je nanašal na tožbo v zvezi z deli, ki so se začela v juliju leta 1999 in se zaključila novembra leta 2001, je povedal Švab. Podjetje Nostini je predstavilo številne zadržke in zahtevalo 5.985.770,31 evra, dobilo pa je ponudbo 116.636 evrov. Ker so bila vsa prizadevanja za izvensodno rešitev neuspešna, se je podjetje leta 2001 odločilo za tožbo. Septembra leta 2002 je podjetje Nostini šlo v stečaj in stečajni upravitelj je postal odvetnik Scicchitano iz Rima. Tržaško sodišče je po pregledu vseh ekspertiz odločilo, da mora občinska uprava plačati odškodnino 3.803.463,52 evra. Občina Trst se je pritožila in prizivno sodišče je zadevo zamrznilo. Občina Trst je morala poravnati znesek 119.611 evorv, preventivno pa je leta 2008 odprla poseben sklad za izredne razhodke v višini 3.2 milijona evrov. Novembra lani je prizivno sodišče spremenilo obsodbo iz leta 2007 in priznalo podjetju Nostini odškodnino nekaj več kot 729.000 evrov. ki jim je treba prišteti še obresti. S tem se je vsa zadeva glede obnove gledališča Ros-setti tudi dokončno zaključila. A.G. Gledališče Rossetti OBČINA TRST - Stopnja onesnaženosti spet pod zakonskim pragom Zapora preklicana Burja ni tako blagodejna, kot smo si včasih predstavljali - Odbornik Umberto Laureni se zavzema za nov sistem omejitev Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj popoldne v kratkem sporočilu na svojem spletnem profilu na Fa-cebooku naznanil, da so se podatki o onesnaženosti zraka bistveno izboljšali. Zaradi tega je napovedane prometne omejitve, ki so začele veljati včeraj, z novo odredbo preklical. Mestno središče je bilo včeraj popoldne zaprto za promet, danes in jutri pa prometne zapore ne bo. Občina je pozneje uradno potrdila, da so vse tri merilne postaje (na Trgu Liberta, v Ul. Carpineto in Ul. Svevo) registrirale nižjo prisotnost prašnih delcev v zraku, tako da je stopnja onesnaženosti spet pod zakonskim pragom. Po dveh tednih burje je povečana onesnaženost marsikoga presene- Umberto Laureni tila. Navadno je namreč vladalo prepričanje, da deluje tipični tržaški veter blagodejno in da lahko po burji tudi v mestu zadihamo s polnimi pljuči. »To je le delno res. V resnici burja dvigne razne prašne delce s tal in tako tudi sama nekoliko onesnaži zrak,« razlaga tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni. Zaradi tega namerava občinska uprava prihodnjič sistematično močiti ceste, da bi ta pojav omejila. Laureni meni, da sistem prometnih omejitev vsekakor ni učinkovit. Na deželni ravni so v pripravi nova pravila, na podlagi katerih naj bi bili ukrepi v prihodnosti preventivni. Občinske uprave bi lahko uvajale prometne in druge omejitve že na osnovi vremenskih napovedi, ne pa šele tretji dan po prekoračitvi zakonskega praga onesnaženosti zraka, kot se dogaja zdaj. »Tako bi delno preprečili prekomerno onesnaževanje, medtem ko zdaj ukrepamo, ko je že pozno,« pravi odbornik. (af ) Grški konzulat: danes solidarnostni shod Pred grškim konzulatom v Ul. Rossini št. 6 bo danes ob 16. uri solidarnostni shod, ki ga bo priredil tržaški odbor No debito. To bo tudi priložnost za demonstracijo proti »napadu bank in liberizma na Grčijo« ter za boj za obrambo demokracije in zdajšnjih življenjskih pogojev. Na shodu se bo tudi nadaljevalo zbiranje podpisov, s katerimi namerava odbor spodbuditi nov referendum o dveh aktualnih vprašanjih, in sicer glede nove evropske gospodarske pogodbe in spremembe člena 81 italijanske ustave za uvedbo obveznega izenačenja bilance. Odbor si v tem smislu tudi prizadeva za čim širšo javno razpravo o tej problematiki. Coped-CamminaTrieste brani železniški muzej Združenje Coped-CamminaTrie-ste se je pridružilo drugim subjektom, ki se zavzemajo za ohranitev tržaškega železniškega muzeja. Odločitev so sprejeli na zadnji skupščini, poleg tega pa je namen organizacije tudi zaščita stare železniške postaje, ki je med drugim strateškega pomena v luči morebitne ustanovitve lahke železnice. Združenje bo v tem smislu tudi priredilo posebno pobudo 19. marca, ko bodo v Trstu člani komisije za prevoze pri evropskem parlamentu. Tudi v Trstu »ugasnili« nekatere objekte Radijska oddaja Caterpillar si je pred leti zamislila pobudo »M'illumino di meno«, ki je postala že prava tradicija. Pridružujejo se ji številni zasebniki, podjetja in javne uprave, ki so na ta dan posebno pozorni do energetskega varčevanja. Tako je bilo tudi sinoči v Trstu, kjer je občinska uprava »ugasnila« Veliki trg, nekdanjo ribarnico, Trg Vittorio Veneto, steber na Goldonijevem trgu in Vejno. Vpisi v otroške jasli Tržaška občina obvešča, da bo mogoče od ponedeljka vložiti prošnjo za vpis v občinske otroške jasli. Vpisovanja zbirajo na spletni strani www.retecivica.trieste.it, ali v ponedeljek in sredo, med 14.30 in 16.30, v jaslih Elmer in Acquarello, v torek, četrtek in petek pa v jaslih Semidimela in La Barchetta (med 9.30 in 12.30). DEVIN-NABREŽINA - Razburkane vode v desni sredini Išče se slovenski Ret Občinski svetnik Walter Bradas ni Walter Bradas, občinski svetnik Re-tove liste, je v pismu Primorskemu dnevniku pred par dnevi predstavil svoja stališča v zvezi z volitvami v devinsko-nabrežinski občini. Iz pisma bi se dalo razbrati, da nasprotuje napovedani županski kandidaturi Massima Romite. Je res tako, smo ga vprašali. »Situacija je bolj zapletena ter ima politične in ne osebne razsežnosti, čeprav je res, da politiko na koncu ustvarjajo ljudje,« pravi Bradas. Ker očitno ne želite izrecno govoriti o Romiti, bi vas vprašal za oceno desetletnega mandata župana Reta? Kandidatura aktualnega župana je bila enkratna poteza, za katero sem si tudi sam veliko prizadeval. Zakaj je bila to mojstrska poteza? Ker smo zmagali v tradicionalno le-vosredinski občini, in ker je župana, ki je užival podporo desne sredine, podprlo tudi precej volivk in volilcev slovenske narodnosti. To je bilo, če se ne motim prvič, da je lep del Slovencev podprl župana, ki ravno navdušen nad možno župansko kandidaturo Massima Romite Ko namigujete na slovensko župansko kandidaturo mislite na Tjašo Švara? Tjaša je bila v teh letih zelo dobra in resna občinska odbornica. O imenih ne bi rad govoril, lahko pa napišete, da bi Občina Devin-Nabrežina potrebovala lik, kot je župan Ret, le da bi bil tokrat lahko Slovenec. Walter Bradas arhiv ni pripadal levi sredini. Sedaj je treba narediti dodaten kvalitetni skok. V katero smer? Desna sredina bi morala za župana kandidirati Slovenca. To bi bila res prava revolucija za Devin-Nabrežino in za naše širše okolje. In kje smo na tej poti? Ne vem, morda še daleč, morda pa blizu. Ampak to ni samo stvar desne sredine. O tem sem govoril tudi z Edvinom Forčičem (občinskim tajnikom Slovenske skupnosti. op.ur.), a oni so potem ubrali drugo pot. V pismu našemu časniku pa niste ravno prizanesljivi pri oceni dela Retove uprave... Velikih kvalitetnih skokov nismo doživeli in ne vem, če smo jih lahko tudi pričakovali. Priznati je treba, da je Retova uprava nadgradila in izvedla mnoge projekte, ki ji je načrtovala in nastavila leva sredina. Vseeno nam bi lahko kaj povedali o Romiti in o predvolilnih dogajanjih v desni sredini? V našem zavezništvu bi si želel več odkrite razprave in manj zakulisnih iger. Več prave politike in več stikov z ljudmi. S.T. Gian Antonio Stella v ponedeljek gost dveh javnih srečanj Novinar in pisatelj Gian Antonio Stella, eden najbolj popularnih novinarjev dnevnika Corriere del-la Sera, se bo v ponedeljek mudil v Trstu. Predvideni sta dve srečanji z bralci. Na prvem, ob 16. uri v Novinarskem krožku (Korzo 13), bo spregovoril o temi, ki mu je posebno pri srcu: stroških italijanske politike. Stella je namreč s kolego Sergiom Rizzom leta 2007 podpisal uspešnico La casta, pred nedavnim pa tudi »Licenziare i padreterni. L'Italia tradita dalla casta.« Ob 18. uri pa bo Stella sodeloval na predstavitvi knjige La giustizia e la memoria, ki pripoveduje neverjetno sodno zgodbo Luciana Rapotza (recenzijo zanimive publikacije, ki jo je uredila Gloria Nemec, smo objavili v sredini izdaji časopisa). Knjigo bodo predstavili v avditoriju muzeja Revoltella ob prisotnosti župana Cosolinija. Pozitivna ocena o Sejmu poklicev Ocena o Sejmu poklicev, ki je po torkovem uvodnem posvetu na Univerzi v Trstu od srede do včeraj potekal na sedežu Trgovinske zbornice, je pozitivna. Tako so prepričani pri podjetju Aries Trgovinske zbornice, ki je bilo soorgani-zator pobude skupaj z Deželnim šolskim uradom za Furlanijo Julijsko krajino ob podpori tržaške univerze. Uvodnega posveta in delavnic se je udeležilo približno 1200 dijakov petega letnika tržaških višjih srednjih šol, ki so spoznavali stvarnost tako univerze kot sveta dela na srečanjih s stanovskimi organizacijami, svobodnimi poklici, oboroženimi silami in javnimi upravami. Kot so sporočili iz podjetja Aries, so se mladi zanimali predvsem za tista področja, ki nudijo gotovo službo, kot so npr. oborožene sile, na splošno so se dijaki tehničnih zavodov zanimali predvsem za poklice industrijskega izvedenca, inženirja in fizioterapevta, dijaki licejev pa za poklice zdravnika, odvetnika in psihologa. / TRST Nedelja, 7. februarja 2012 5 ŠOLSTVO - Na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku se zaključuje vpisovanje V prihodnjem šolskem letu paralelki na Opčinah in Proseku? Vtis ob pozitivnem odzivu staršev - Kritičnosti šolskih stavb - Dijaki spoznavajo kemijo Na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela se utegne zgoditi, da bodo v prihodnjem šolskem letu imeli popolni pa-ralelki tako na openskem sedežu kot na proseški podružnici. Tak je namreč vtis ravnateljice Fiorelle Benčič ob letošnjem vpisovanju, ki se bo zaključilo v ponedeljek: odziv staršev je namreč pozitiven in kaže, da bosta v prihodnjem šolskem letu 2012/2013 tako na Opčinah kot na Proseku delovala dva prva razreda. Drugo vprašanje je, v kakšni šolski stavbi bodo prišli bodoči prvošolci. Stavba sedeža na Opčinah je namreč potrebna temeljite prenove. Pred začetkom tekočega šolskega leta so sicer uredili telovadnico in slačilnico, vendar je poleg tega potrebno popraviti okna, pa tudi streho, ki jo je med drugim poškodovala nedavna silovita burja. Težave so tudi s stavbo proseške podružnice (nekoč NSŠ Frana Levstika), kjer je burja kar pihala v učilnice. Če sta šolski stavbi v ne ravno zavidljivem stanju, pa tega ni mogoče reči za vzgojno-izobraževalno ponudbo: že nekaj let traja pouk od ponedeljka do petka s prosto soboto, poleg tega na šoli vodijo tudi vrsto projektov. Pomemben je zlasti projekt spoznavanja kemije za dijake drugega in tretjega letnika pod mentorstvom profesorjev in dijakov Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, poleg tega se zaključuje projekt Sprehodi po Opčinah, v okviru katerega je že izšla brošura, zdaj pa bo na vrsti še dopolnjen ponatis, prav tako se pripravlja tudi izid DVD zgoščenke z intervjuji s pričevalci o openski stvarnosti. Poskrbeli so tudi za prevod v angleščino. Obenem je šola vključena še v projekt Državljanstvo, ustava in varnost, v okviru katerega potekajo delavnice prometne vzgoje, informiranja o mamilih, varnega deskanja na spletu idr., vse v luči oblikovanja dijakov v zavestne državljane. V okviru vzgojno-izobraževalne ponudbe nudijo tudi tedne v naravi. Na podlagi sklepa deželne vlade Fur-lanije Julijske krajine bo NSŠ Srečka Kosovela v prihodnjem šolskem letu delovala v okviru večstopenjske šole, ki bo nastala z združitvijo nižje srednje šole z openskim didaktičnim ravnateljstvom. Podrobnejših pogovorov o postopkih za organizacijo novega združenega zavoda še ni bilo (dogovorili so se le, da bo sedež slednjega v prostorih Osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah), prav tako ni še padla odločitev, po kom naj bi bila večstopenjska šola poimenovana, čeprav je zavodski svet šole Kosovel mnenja, da bi se poimenovanje po pesniku Krasa lahko razširilo tudi na nov Ravnateljica Fiorella Benčič in stavba openskega sedeža NSŠ Srečka Kosovela kroma večstopenjski zavod. Slednji bo prav gotovo najbolj številčna tovrstna slovenska šola na Tržaškem (v letošnjem šolskem letu štejeta opensko didaktično ravnateljstvo in šola Kosovel preko šeststo učencev, približno enako število pa bi morala šteti nova večstopenjska šola tudi v prihodnjem letu), pri čemer se postavlja vprašanje, kje bi lahko zasedal približno 80-članski združeni učiteljski in profesorski zbor. Primerno velikega prostora na šolah ni, zato bodo zaprosili, ali lahko zasedajo na sedežu vzhodnokraškega rajonskega sveta. Ivan Žerjal ŠC MELANIE KLEIN - Predali namenu Otroško hišico Pravi raj za otroke V novem centru tečaji za nosečnice in dejavnosti za dojenčke, malčke in učence do 8. leta V torek so v ulici dello Scoglio 14/1 odprli Otroško hišico Študijskega centra Melanie Klein. To je didaktični izobraževalni center namenjen otrokom od rojstva do 8. leta starosti in njihovim družinam. Po društveni desetletni izkušnji na vzgojnem področju so se odborniki odločili za nov izziv, korak, ki prinaša v našo skupnost pravo novost. Otroška hišica je center v oporo mladim družinam. Tu lahko dobijo vzgojno svetovalnico, pomoč in vrsto tečajev. V vsestransko pomoč nosečnicam so na voljo tečaji: Shiatzu za nosečnice, predporodni tečaj Skrivnosti v maminem trebuhu in poporodni tečaj Prvi koraki. Po rojstvu otroka pa v centru predlagajo masažo dojenčka, tečaj baby fitnessa za dojenčke do 12. meseca in tečaj v bazenu za dojenčke in otroke do 4. leta. Za otroke iz vrtca in osnovne šole pa: Slovenski Abc, shiatzu za otroke, glasbeno delavnico in motorično delavnico. V hišici poteka tudi pošolski pouk in pomoč italijanskim družinam, katerih otroci obiskujejo slovensko šolo. V hišici je veliko prostora tudi za odrasle. ŠC Melanie Klein nu- V Otroški hišici so tudi taki varni in zabavni kotički kroma di tečaje slovenskega jezika, za pare Ljubkovanje v dvoje, razne sprostitvene masaže, tečaj štikanja in tečaj Quigung. V kratkem bodo na voljo tudi nove eksperimentalne jasli za otroke od 12. do 36. meseca. Po pozdravu predsednika ZSŠDI-ja Jurija Kufersina (občinski svetovalec Igor Švab in predsednik SSO-ja Drago Štoka sta poslala pozdrave) so se lahko številni otroci že kratkočasili v različnih dejavnostih. Danes sprehod po Andricevih poteh Trst v času Iva Andrica je naslov zgodovinskemu, literarno-umetnostne-mu sprehodu po sledeh srbske navzočnosti v Trstu. Strokovno vodstvo prireja Skupina-Gruppo 85, zaupano pa bo Patrizii Vascotto. Zbirališče ob 10. uri pred palačo Skuljevic na Trgu Venezia, kjer je pisatelj nekaj mesecev služboval v konzularnih uradih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sprehod traja približno dve uri in se bo zaključil na Trgu Venezia. Kdor bo želel, si bo lahko nato ogledal razstavo »Ivo Andric, pisatelj, diplomat in evropski ustvarjalec«, ki jo Nobelovemu nagrajencu posveča Državna knjižnica na Trgu papa Giovanni (vstop je prost). Razstava bo na ogled do 3. marca; v soboto, 25. februarja, in v soboto, 3. marca, sta ob 10. uri predvideni dve strokovni vodstvi. Jezikovni tečaji in maša v hrvaškem jeziku Tržaška hrvaška skupnost (Hrvatska zajednica) sporoča, da prireja več jezikovnih tečajev (od začetniškega do konverzacije). Vse tečaje vodijo učitelji hrvaškega materinega jezika in trajajo trideset učnih ur. Informacije nudijo na elektronskem naslovu scuo-la@comunitacroatatrieste.it ali na telefonski številki 348 7104285. Medtem pa bo jutri ob 11.30, v kapeli sv. Antona (vhod iz Ulice Paganini) maša v hrvaškem jeziku. V Trst prihaja evangeličanski škof Erniša Med tržaške slovenske katoliške vernika prihaja v ponedeljek pomemben gost iz Slovenije: gre za evangeličanskega škofa Gezo Erni-šo, ki na Tržaško prihaja na povabilo Duhovske zveze (stanovske organizacije slovenskih duhovnikov na Tržaškem) in njenega predsednika Dušana Jakomina. Škof Erniša bo v Trstu gost dvojnega ekumenskega srečanja: najprej bo ob 16. uri protagonist srečanja v prostorih Marijinega doma v Ul. Risorta 3, zvečer ob 20.30 pa tudi tradicionalnega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev. Razstava Ogenj narave -jutri strokovno vodstvo V nekdanji ribarnici na tržaškem nabrežju poteka kot znano razstava Ogenj narave, na kateri se predstavlja 82 umetnikov iz 18 držav (dobro je zastopana tudi slovenska sodobna umetnost). Razstava je konec tedna na ogled med 10. in 20. uro, jutri ob 11. uri pa je predvideno tudi strokovno vodstvo. ZAHODNI KRAS - Soglasna odločitev rajonskega sveta Za Okraj penine Prosecco DOC Z združitvijo resolucij predsednika Cattaruzze in svetnika Iva Starca so se svetniki odzvali na pobudo za obuditev vinogradništva v kontovelskem in proseškem bregu Odločitev zahodnokraškega rajonskega sveta je bila soglasna: svetniki so v en glas odobrili resolucijo, ki poziva »pristojne oblasti«, naj poimenujejo območje Zahodnega Krasa kot Okraj penine Prosecco DOC. Na ta način naj bi priznali kraje, od koder je pognala trta, ki je ponesla znano penino širom v svet. Zamisel o uradnem poimenovanju domicila zaščitene znamke Prosecco DOC je svojevrstna. 22. februarja je prav na sedežu zahodnokraškega rajonskega sveta potekalo srečanje o prizadevanjih za obuditev vinogradništva v kontovelskem in proseškem bregu za proizvodnjo domače penine Prosecco DOC. Udeležili so se ga predstavniki vinogradnikov, njihovih sindikalnih organizacij, krajevnih uprav in tržaške trgovinske zbornice. Na seji je predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niko Tenze omenil, kakšno promocijo je za domačo kraško kapljico pomenila ustanovitev vinske poti terana pred dvajsetimi leti. Predsednik rajonskega sveta Roberto Catta-ruzza in svetnik Slovenske skupnosti Ivo Starc sta si podrobnost očitno zapomnila. Tako se je zgodilo, da sta v začetku tega tedna vložila v rajonski svet vsak svojo resolucijo z dejansko enako vsebino: pozivom, naj bodo kraji na Zahodnem Krasu obeleženi kot izvirno območje penine Prosecco DOC. Dokumenta sta se le minimalno razlikovala. Starc je predlagal, naj bi ob vhodu na Prosek namestili tablo z dvojezičnim napisom Kraj vina Prosecco DOC. Cattaruzza je zaobjel širše območje Kontovela, Proseka in Križa in za poimenovanje ponudil več dvojezičnih možnosti: Borghi originari del Prosecco - Izvirne vasi Prosecco DOC, Contea del Prosecco DOC - Okraj Prosecco DOC in Costa del Prosecco - Obala Prosecco DOC. Na četrtkovi seji je Cattaruzza poudaril, da je bilo srečanje o penini Prosecco DOC pozitivno, ker je pač opozorilo na vprašanje, ki je aktualno, a ostaja nerešeno. Resoluciji predstavljata po njegovem mnenju nov, čeprav majhen korak, k uve-ljavljenju zaščitene penine na Krasu. Omenil je, da je vino, čeprav ni tisto bilo penina, nastajalo v bregih pod tremi va- smi: Kontovelom, Prosekom in Križem. Zato je nastal predlog o vključitvi celotnega rajonskega območja, in s tem tudi Naselja S. Nazario, v uradno poimenovan Okraj penine Prosecco DOC. Na ta način naj bi dve predloženi resoluciji združili v eno samo, enotno. Rajonski svetniki so predlog podprli in resolucijo soglasno izglasovali. Dokument bodo v prihodnjih dneh poslali ne le tržaški občini, temveč tudi tržaški pokrajini, ki je bila koordinator načrta za obnovo paštnov v bregih pod Kontovelom, Prosekom in Križem, in tržaški trgovinski zbornici za uresničitev in promocijo te zamisli. »Važno je, da se za Prosecco DOC tudi v krajih, ki so dali penini ime, nekaj premika,« je po seji ocenil predsednik Cattaruzza Kdo ve, ali se bo kmalu kaj poštenega premaknilo tudi v krajih (ali bolje: uradih), ki bi se morali konkretno zavzeti za proizvodnjo in promocijo pro-seškega Prosecco DOC ... M.K. V vinogradu v kontovelskem bregu kroma 8 Sobota, 18. februarja 2012 TRST PUSTNE MILJE - Pester spored praznovanj tudi v mestu in drugod Nalezljiva pustna radoživost Na Velikem trgu danes tehtanje malih mask - Milje vabijo z glasbo po ulicah in jutrišnjim viškom zabave s pustnim sprevodom OTROŠKA PUSTNA RAJANJA Pustnega vzdušja se najbolj veselijo najmlajši ... takole pa na pustnem rajanju v Vižovljah kroma Tako je bilo včeraj na otroškem pustnem rajanju v Gročani ... Pust se je v Miljah v četrtek začel z »zelenjavnim plesom« ali plesom solate, ki mu bo sledil prihod Kralja Pusta. Pustni dnevi minevajo v znamenju animacije za otroke na Marconijevem trgu tako dopoldne kot popoldne. Po uličicah in trgih vsak večer od 18. ure dalje doni glasba pustnih godb, na Marconijevem trgu pa je vsak večer ob 21. uri plesna fe-šta, drevi z DJ-ji Alexom B. in Mr. Roc-com. Največ pričakovanja vlada seveda za jutrišnji dan, 19. februarja, ko bo ob 13.30 pisani sprevod maškar preplavil mestne ulice. Prireditelji napovedujejo letos nad 2000 pustarjev, ki bo rajalo ob slikovitih alegoričnih vozovih. Zmagovalca bodo razglasili ob 18.30 na Marconi-jevem trgu. Praznik pa se bo nadaljeval dolgo v noč. V ponedeljek naj med dnevnimi animacijami za otroke opozorimo na »megafrtaljo«, ki jo bodo ob 17. uri ponudili vsem na Marconijevem trgu. Podobno bo tudi v torek, ko bodo popoldne ulice napolnili pustarji in veseljaki. Po pustu pa čaka vse maškare še tradicionalni sredin žalni sprevod - ob 15.30 start z uličice Pancera, ki pa bo obogaten z glasbo in plesi. Tehtanje malih mask Združenje trgovcev in upraviteljev javnih lokalov (Acepe) bo danes ob 15. uri na Velikem trgu priredilo tradicionalno tehtanje najlepše izmed malih mask. Na veliki dvometrski tehtnici bodo na enem stolčku sedele maske, na drugem pa koš z bomboni, ki jih bodo prejele male pustne šeme. Najlepša bo dobila toliko kilogramov bombonov, kolikor tehta. Zmagovalki jih bodo podarili polovico, drugo polovico pa bodo namenili enemu izmed občinskih otroških vrtcev. Tekmovanja se lahko udeležijo otroci do 9. leta starosti, vpisati pa se morajo na sedežu Acepe na Borznem trgu 7 (040/638424 ali 040/638658). Včeraj danes Danes, SOBOTA, 18. februarja 2012 SIMEON Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.35 - Dolžina dneva 10.32 - Luna vzide ob 4.39 in zatone ob 14.06 Jutri, NEDELJA, 19. februarja 2012 JULIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,4 stopinje C, zračni tlak 1022,3 mb raste, vlaga 51-odstotna, veter 2 km na uro vzhod-nik severo-vzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 6,1 stopinje C. [13 Lekarne Sobota, 18. februarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.20, 19.00, 21.40 »Wars Horse«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Iron Lady«. CINECITY - 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Com'e bello far l'amore 3D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Tre uomini e una pecora«; 15.00, 19.50 »40 Carati«; 14.30, 17.05, 19.40, 22.15 »Hugo Ca-bret«; 21.30 »Millennium - Uomini che odiano le donne«; 17.10, 22.00 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 14.30, 16.50, 19.10 »Ben-venuti al Nord«; 15.30, 18.30, 21.30 »War Horse«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »In time«. FELLINI - 16.00, 20.00 »The Help«; 18.20, 22.20 »The artist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.50, 17.50, 19.55, 22.10 »Hugo Cabret«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Paradiso amaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.05, 20.00 »Albert Nobbs«; 22.00 »L'arte di vincere«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 21.00 »Grivasti vojak«; 19.10 »Izlet«; 16.50, 19.00, 21.10 »Jack in Jill«; 16.20, 21.20 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.50 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.15, 11.55, 13.15, 15.15, 16.05, 17.20 »Obuti maček 3D«; 12.55, 14.55, 16.55 »Obuti maček (sinhr.)«; 12.05, 21.00, 23.59 »Grivasti vojak«; 17.00 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 12.00, 14.20, 19.00, 21.20, 23.40 »Zaobljuba ljubezni«; 13.55, 18.05, 20.15, 22.25 »Potovanje v središče zemlje 2 3D«; 15.05, 17.05, 19.05 »Izlet«; 12.20, 14.30, 16.40, 18.50, 21.05, 23.15 »To je vojna«; 19.20, 21.30, 23.50 »Nevidni jezdec 3D«; 18.55, 21.25, 23.55 »Varna hiša«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Com'e bello far l'amo-re«; Dvorana 2: 16.40, 20.20, 22.15 »In time«; Dvorana 3: 15.30, 18.45, 20.30 »Tre uomini e una pecora«; 18.30 »Benvenuti al Nord«; 15.40, 22.10 »Star wars«; Dvorana 4: 17.10, 22.15 »Jack e Jill«; 18.00, 20.05 »Hugo Ca-bret 3D«. SUPER - 15.45 »I Muppet«; 17.30, 21.40 »Millenium - Uomini che odia-no le donne«; 20.00 »40 carati«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 21.30 »War horse«; Dvorana 2: 20.10, 22.10 »In time«; 17.00 »Muppets«; Dvorana 3: 17.15, 19.40, 22.00 »Hugo Cabret 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Com'e bello far l'amore«; Dvorana 5: 17.50, 19.50 »Tre uomini e una pecora«; 22.10 »Benvenuti al Nord«. H Šolske vesti BODOČI VIŠJEŠOLCI, POZOR! Na zavodu Žige Zoisa smo vam na razpolago za morebitna pojasnila v zvezi z vpisi na višjo srednjo šolo. V tajništvu sprejemamo najave na tel. št. 04054356. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi danes, 18. februarja, od 8.30 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike vrtcev in prve razrede osnovnih šol nadaljevalo do ponedeljka, 20. februarja, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 7.45 do 15.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok -/ v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. V ponedeljek, 20. februarja, bo tajništvo sprejemalo stranke od 8. do 13. ure. Prošnje za vpis dobite na www.di-dol.it. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da 20. februarja zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.preseren.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do srede, 29. februarja, potekala vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 za š.l. 2012/13, medtem ko bo rok vpisovanj v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) sporočen naknadno. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-do-lina.it. S Izleti KMEČKA ZVEZA iz Čedada prireja v četrtek, 23. februarja, izlet v Verono na ogled sejma Projekt ogenj - Progetto fuoco. Vpisovanja in dodatne informacije vsak dan od 8.30 do 12.30 na tel. št.: 0432-703119 (Kmečka zveza). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 26. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Es-so na Opčinah. Informacije in rezervacije: Vanja 335-5476663. SPDT prireja v nedeljo, 26. februarja, avtobusni smučarski izlet na Gerlitzen. Informacije in prijave na tel. št. 339-5000317 ter na mladin-ski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. Vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI organizira od 6. do 9. aprila, izlet v Beograd in okolico. Za informacije in rezervacije lahko pokličete na tel. št. 328-2767663. ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno popotovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca. H Čestitke Naš bivšipevovodja FRANČKO ŽERJAL praznuje danes 97. rojstni dan. Prijatelji MPZ Vesna iz Križa mu želimo mnogo zdravja in veselja. ^ Turistične kmetije M Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Tel. št.: 040-299453. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. OSMICO V ŠKEDNJU je odprla družina Debelis. Toči belo in črno vino s prigrizkom. Tel. št. 338-5837604. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Zorko v Dolini. Toči pristno domače vino. Tel. 040228594. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V VIŽOVLJAH je odprl osmico Ivan Pernarčič. Tel. 040-291498. ERISCIK1 l 18. & 21. FEBRUAR 2012 ^ NAJVEČJE PUSTOVANJE HA KRASU! 4 SOB. 10.2. ¡01? ADCKtaATTUNI K H i,! i I -HUZIMHTJE ElULIAPtLUHARIBALLJBLHD UEJUiTHINTlö HA.TRIQ5KA ■#Vft /.t, >iPn --^Hi ritH) 10 jiruCi