82 Nazadnje naj omenimo, da je slovar nastajal po utečeni terminografski praksi, po kateri izbrana skupina avtorjev izda slovarsko besedilo, ki se kasneje praviloma dopolnjuje in izpopolnjuje. Zato vas vabimo, da svoje predloge pošljete na naslednja naslova: isj@zrc-sazu. si ali: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, p. p. 306, Ljubljana, s pripisom Botanični terminološki slovar. franc batič in borislava košMrlJ - levačič, urednika Botaničnega terminološkega slovarja Elvica Velikonja, 2012: Rastejo pri nas. Rastline Trnovskega gozda. Predmeja. Samozaložba. 252 str. Elvica Velikonja, učiteljica na otliški osnovni šoli, je leta 2004 izdala delo »Kako jim rečemo pri nas. Prispevek k rastlinskemu imenstvu na Gori.« O tem dragocenem prispevku iz bogate zakladnice ljudskih rastlinskih imen je v reviji Hladnikia pisal Boško Čušin (2004, št. 17: 68-69). V zadnjih dneh oktobra leta 2012 pa je izšlo novo, veliko bolj obširno delo Elvice Velikonja, ki nam z besedami, fotografijami in slikami predstavlja redke, znamenite, endemične, ogrožene, zavarovane, pa tudi pogoste rastline, ki jih srečujemo v Trnovskem gozdu. To je pravi vodnik po botaničnih lepotah in znamenitostih tega območja. Opise posameznih rastlin je že od leta 1998 objavljala v časopisu Gora, ki je glasilo istoimenskega društva, ki skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. V zahvalah se avtorica se posebej spomni profesorja dr. Toneta Wraberja, ki je »hodil« z njo po botaničnih poteh več kot deset let. Lektor Franc Černigoj se spominja na rože z ožganega zidu požgane hiše … in meni, da to ni samo knjiga o rožah z Gore, ampak tudi o ljudeh. Nekaj misli je Knjigi na pot zapisal dr. Igor Dakskobler, ki je besedilo strokovno pregledal. Poudaril je: »Tako zlitje strokovnega in doživljajskega v poljudnem botaničnem pisanju ni pogosto, a bralca navadno zelo pritegne.« Knjiga je bogato ilustrirana. Največ fotografij je posnela avtorica. Veliko je tudi slik akademskega slikarja Rafka Terpina, poznavalca divjih idrijskih grap in velikega ljubitelja rastlin. V Trnovskem gozdu se prepletajo vrste, ki jih srečujemo v dinarskih bukovih gozdovih, v Alpah, v senčnih soteskah, v mraziščih, na kraških košenicah, nekaj je sredozemskih gorskih rastlin, nekaj jih ima tukaj svoje najbolj zahodno nahajališče, nekaterih pa ne najdemo nikjer drugje. Serijo opisov pričakovano začenja hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia), edini endemični rod slovenskega rastlinstva. Med drugimi so predstavljeni še Primula carniolica, Scopolia carniolica, Genista sericea, Genista holopetala, Centaurea alpina, Campanula zoysii, Cephalaria leucantha, Primula x venusta, Daphne blagayana, Arabis scopoliana… Pri posamezni vrsti je zapisano, kdaj je bil prispevek v glasilu Gora objavljen. Na prvem mestu je slovensko ime, ne manjka pa latinskega izraza. Posamezni prikazi so po vsebini zelo raznovrstni. Avtorica nas velikokrat popelje na nahajališče v družbi z otroki ali prijatelji. Rastlino opiše, pove nekaj o zgodovini njenega odkritja oziroma odkrivanja, o botanikih in o Miscellanea 83 krajih, po katerih je vrsta poimenovana, o zdravilnosti oziroma o strupenosti, o legendah in zgodbah, ki so povezane z njimi, o spominih iz svojih otroških let … Knjigo zaključujejo Seznami rastlin (Wraberjeve Znamenite rastline, Rdeči seznam praprotnic in semenk Slovenije, Zavarovane rastline Slovenije, V evropskem merilu zavarovane rastline in Rastline Trnovskega gozda), zemljevid območja, literatura in kazalo. Besedilo je strokovno zanesljivo, hkrati pa je napisano z ljubeznijo in s srcem za Gorjanke in Gorjane, vendar daleč presega lokalne meje. Tudi poklicni botaniki najdemo v delu marsikaj, česar še nismo vedeli. Njeni novi podatki o razširjenosti nekaterih vrst pa bogatijo vednost o slovenski flori. Elvica Velikonja skupaj z rastlinami nagovarja bralce in jih vabi »na travnike in gmajne, v drage in loze, v ledenice in na lazne, na melišča in v prepadne stene, na skrite runičke …« nada praprotnik Knjigo lahko naročite na naslovu: elvica.velikonja@guest.arnes.si ali po telefonu 031 416 632, 05 364 93 21 ali na naslov: Elvica Velikonja, Predmeja 49, 5270 Ajdovščina. Hladnikia 30: 77-83 (2012)