Primorski nevmk Poštnina plačana v gotovlDl aa >. Abb. postale I gruppo I^Gllžl lir Leto XXIX. Št. 146 (8548) TRST, nedelja, 24. junija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Jasna govorica deželnih volitev Ko je izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze na svoji zadnji seji razpravljal o rezultatih deželnih volitev je z zadovoljstvom ugotovil, da so se na teh volitvah znatno okrepile napredne sile in uveljavili napredni kandidati. Ta ugotovitev ima poleg deželnega tudi svoje vsedržavno obeležje in pomen. V vsedržavnem okviru so rezultati volitev v naši deželi dovolj zgovorno potrdili utrip javnega mnenja v državi, ki je izreklo svojo obsodbo sre-dinskodesničar skega eksperimenta politične usmeritve, M je privedel do katastrofalnega gospodarskega stanja v državi in do nevarnega oživljanja skrajnih desničarskih in protiustavnih sil, po drugi strani pa do blokiranja vseh reform, ki jih družba terja že vsa povojna leta in ki so pogoj za kolikor toliko skladni razvoj. Obenem z obsodbo sredin-skodesničarske usmeritve so izidi naših deželnih volitev potrdili tudi obstoj politične o-snove za levo usmeritev državnega političnega krmila v sodelovanju naprednih sil aii konkretno v povrnitvi k levosredinski vladni formuli z vključitvijo socialistov in izključitvijo liberalcev, seveda ob pogoju, da se to sodelovanje obnovi na jasnem vladnem programu, ki bo upošteval težnje ljudskih sil v državi. V tem smislu so izzveneli tudi komentarji vsedržavnih Vodstev tistih strank, ki prihajajo v kombinacijo za sodelovanje na vladni ravni. Če so rezultati naših deželnih volitev v tem smislu pomembni in značilni, pa so še toliko bolj pomembni za samo politično življenje v naši deželi in seveda za našo narodnostno skupnost v njej. Število glasov oziroma odstotkov, ki so jih prejele posamezne stranke, in število njih izvoljenih predstavnikov v deželni svet, jasno govori o odločni okrepitvi naprednih sil. Obe delavski stranki, ki sta v Prejšnjem deželnem svetu i-meli 19 predstavnikov, jih bosta v novem svetu imeli 21. Stranke, ki lahko danes sestalo levosredinsko večino, pa hodo poslej razpolagale v dednem svetu z 39 ali celo 40 Predstavniki od 61, namesto dosedanjih 37. če pa pri tem Upoštevamo še dejstvo, da se med izvoljenimi demokrist-janskimi svetovalci povečalo žtevilo morotejcev in drugih h°lj odprto usmerjenih struj, Potem je pozitiven premik na teh volitvah dovolj izrazit in Ustvarja — kot je ugotovil iz-Vršni odbor SKGZ — realne Pogoje za naprednejšo gospodarsko in socialno politiko de-Selne vlade, in kar je za nas Posebej važno, tudi boljše Pogoje za uspešnejši boj naše Narodnostne skupnosti za glo-aino zakonsko zaščito. Obstoj politične volje za ta--0 novo politiko smo lahko Sasleddli v izjavah nekaterih odilnih predstavnikov strank Pred volitvami in po njih, sndar pa izkušnje uče, da bo a Politična volja lahko postala stvarnost le ob stalni udnosti in ob stalnem priti- sku vseh naprednih sil v de- eli, v uveljavljanju nove teže, .sa jo je pridobila Sociali-ična stranka Italije, ki je s vojimj osmimi zastopniki v oželnem svetu postala deter-uiantna sila politike novega *®rega centra v deželi, ter o-itno v čimbolj enotnem na-topanju vseh slovenskih sil in vseh političnih sil v deželi, ki so za globalno zakonsko zaščito naše narodnostne skupnosti. Izvolitev dveh slovenskih predstavnikov v novi deželni svet ne ustreza — kar je pravilno ugotovil izvršni odbor SKGZ — številčni prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Ob siceršnjem zadovoljstvu zaradi ponovne izvolitve Dušana Lovrihe in dr. Draga Štoke, moramo obžalovati, da rimamo Slovenci številnejšega zastopstva. Prav zato pa moramo tudi s teže naših glasov, ki so v izdatni meri pripomogli k volilnemu uspehu obeh delavskih strank, upravičeno računati na toliko večjo zavzetost vseh njunih predstavnikov v deželnem svetu za nerešena vprašanja naše narodnostne skupnosti. Istočasno pa smemo glede na okrepitev naprednejših sil v večinski stranki in v njenih zaveznikih, ter spričo izjav njihovih. predstavnikov pričakovati, da bodo tudi oni pokazali večje razumevanje in večjo politično pripravljenost za učinkovitejše reševanje naših vprašanj, kot pa so jo kazali doslej. To bi vsekakor moral biti eden, a za nas kot Slovence tudi glavni, pozitivni rezultat uveljavitve naprednih sil na valitvah, ki bo moral dobiti v novi mandatni dobi deželnega parlamenta svoj konkretni izraz v dejanskem zavzemanju za globalno zaščito naše Skupnosti v smislu predloženih zakonskih predlogov ter v pritisku deželnega parlamenta in deželnega odbora na rimsko vlado, da prizna deželi vse tiste pristojnosti, ki ji v zvezi z našo narodnostno skupnostjo, pripadajo po njenem posebnem statutu. Če bosta novi deželni svet in vlada v duhu rezultatov deželnih volitev stopila na pot dejanskega in učinkovitega reševanja naših narodnostnih pravic in naše globalne zaščite, potem bo naša dežela tudi najbolj učinkovito kos svoji vlogi mostu med soživečima narodoma in njunima matičnima državama. Volilni rezultati kot izraz volje večine deželnega prebivalstva, jima dajejo najbolj jasno napotilo za tako politiko, ki bo zato politika demokratične odprtosti in širine, politika konkretnega antifašizma in tudi politika pomembnih družbenih reform. KONEC TEDNA 1 NIKONOM V KALIFORNIJI Jutri zaključek uradnega obiska Brežnjeva v Ameriki Bugajev in Brinegar podpisala ameriško-sovjetski dogovor o okrepitvi letalskih zvez med obema državama - Jutri bo objavljen zaključni komunike N!xon in Brežnjev v elsklričncsn avtu, s katerim je predsednik ZDA prepeljal generalnega tajnika KP 5Z z letališča v »zahodno Belo hišo» WASHINGTON. 23. — Nixon in Brežnjev Eta se preselila v Nbcceovo rezidence na obali Tihega oceana, kjer bosta zaključila svoje enotedenske pogovore potem ko sla dosegla v tem času vrsto sovjfttsko-ameiiških sporazumov, najvažnejšega med temi prav včeraj, ko sta podpisala dogovor o preprečitvi jedrskega. spopada med obema državama. Med poletom proti San Clementeju v Kaliforniji, kjer je «zahodna Bela hiša* si je Brežnjev ogledal znameniti Grand Canyon, Predsedniško letalo je več kot pol ure letelo zelo nizko nad to znano turistično privlačnostjo. Oba državnika sta med potovanjem, ki je trajalo pet ur in pol, razpravljala o besedilu zaključnega komunikeja, k; bo dolg približno dvajset tipkanih strani in ki je že skoraj popolnoma tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiifiiitrnfiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiruiiiiiiiimiiuiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiriiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PRVI POGOVORI Zfl ČIMPREJŠNJO REŠITEV VLADNE KRIZE URADNO SREČANJE RUMORJA Z DELEGACIJAMI PRI, PSDI IN PSI Jutri dopoldne se bo pooblaščeni predsednik pogovarjal z delegacijo krščanske demokracije, KRI in predstavniki ostalih strank in skupin zastopanih v parlamentu RIM, 23. — Rumor je začel danes popoldne pogovore z delegacijami strank leve sredine za sestavo nove vlade. Medtem ko so bili danes na vrsti republikanci, socialdemokrati in socialisti, se bo Rumor jutri srečal z delegacijo krščanske demokracije, Folksparteijem, liberalci, predstavniki neodvisnih skupin v zbornici in senatu in s komunisti. S tem bo pooblaščeni predsednik zaključil prvi krog pogovorov s predstavniki vseh vladnih in opozicijskih strank, nakar bo imel v začetku prihodnjega tedna nadaljnje sestanke z delegacijami strank leve sredine. Prvi so se torej pogovarjali z Rumorjem republikanci, ki so ob izhodu iz njegove pisarne v Vi-minalu izjavili časnikarjem, da jim je pooblaščeni predsednik o-brazložil svoj program. La Malta je poudaril, da bo njegova stranka dala popolno podporo programu in vladi, ki bosta ustrezala sedanji hudi krizi. Izjavil je tudi, da po mnenju republikancev ne bo težko priti do sporazuma. Takoj nato so vstopili v Homerjevo pisarno socialdemokrati Ta-nassi, Orlandi, Cariglia, Ariosto in Pietro Longo. Tudi o njihovem pogovoru z Rumorjem ni bilo objavljeno nobeno sporočilo, razen izjav, ki sta jih dala ob zaključ-pogovora tajnik stranke Or- landi in načelnik poslanske skupine Carigiia. Prvi je naglasil, da so izrazili pooblaščenemu predsedniku svoje mnenje glede ustanovitve organske levosredinske vlade, ki bo prevzela resne obveznosti na demokratičnem in socialnem področju. Povedal je časnikarjem, da so zamisli Rumorja o vladnem programu sprejemljive za socialdemokrate in da pričakujejo skorajšnjo rešitev krize. Cariglia pa je povedal, da so glede gospodarskih vprašanj zahteva- li, da jih je treba v programu točno opredeliti. Zadnji so bili danes na vrsti socialisti, ki jih je vodil tajnik stranke De Martino. Po pogovo- ku OB PRVEM SKUPNEM KONGRESU STRANK ČILSKE VLADNE KOALICIJE Enoten nastop «Unitad popular» odločilen za čilsko revolucijo SANTIAGO DE CHILE 23. — V čilski prestolnici se je danes začel prvi skupni kongres šestih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo «Unitad popular». Kongresa se udeležuje tudi predsednik dr. Salvador Allende, ki je bil med njegovimi pobudniki. Namen kongresa je ustanoviti enotno politično vodstvo koalicije šestih strank, ki podpirajo levičarsko vlado. Kot je poudaril v uvodnem govoru generalni tajnik socialistične stranke senator^ A-donis Sepulveda je prišel čas, da se levičarske sile strnejo v enotno in homogeno fronto, ki naj vodi čilsko revolucijo. Koalicija levičarskih strank, je poudaril Sepulveda, ni le občasna politična formacija, ker je osnovana na trdnem političnem pro- gramu ,s katerim bomo temeljito preobrazili državo. V težkem političnem položaju, ki je posledica gospodarskih težav te latinskoameriške države, je enotni nastop strank vladne koalicije odločilnega pomena. Gledano s političnega vidika je logično, da morajo biti razmere v Čilu nemirne, saj bijejo odločilen twj za oblast. Bolje povedano bijejo bitko za spremembo družbene ureditve in jasno je, da sile, ki so bile doslej nosilke stare družbene ureditve, ne bodo popustile in dovolile, da pride do sprememb brez boja. V tem je bistvo čilskih razmer: boj med silami, ki jih vodi vlada in ki hočejo spremeniti sedanjo družbeno ureditev, ter med silami, ki ob podpori zunanjih I i A -\TZPQ l,l,,llll,,ui„iimmmiinmniiiiiiniiniiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiimi,iiiiiiiiiiii|iii"ii,i,,",i|,',i,iii,ii|l,Ini,i!iii',"i,iiin'ii,!i"iiiiiiii"iiiiiiin* v Kalifornijo v predsedniško rezidenco, kjer bosta nadaljevala svoje pogovore, ki se bodo zaključili jutri z objavo uradnega komunikeja o obisku generalnega tajnika KP SZ v Združenih državah. Včeraj sta ministra Bri-negar in Bugajev podpisala sporazum o razširitvi letalske mreže, ki povezujejo obe državi. Včeraj se je v Santiagu de Chile začel prvi skupni kongres strank ki sestavljajo vladno koalicijo «Unitad popular*. Kongres bo moral izvoliti enotno osrednje vodstvo koalicije. •'Umor je imel včeraj prve neposredne pogovore z delegacijami1 republikanske, socialdemokrat-6 in socialistične stranke za ®s*avo nove vlade. Z demokri-l®nsko delegacijo se bo sestat ar>es ob 10. uri. Pooblaščeni redstavnik se bo danes pogo-^arial tudi z delegacijo KPI in Predstavniki ostalih strank in sku-B"1 v parlamentu. Po sestanku z K^jNonem so predstavniki PRI. ->D| jn P5| ;zjavi|j ,ja jjm je s ar,datar obrazložil svojo zami-l?. 0 vladnem programu. Repu-'kanci in socialdemokrati se v bistvu strinjajo z Rumorjevimi predlogi, medtem ko je De Martino dejal, da so proučili predvsem nujna gospodarska vprašanja in da je prav glede teh vprašanj prišlo do nesoglasij z Rumorjem, o čemer pa bodo še govorili na prihodnjih srečanjih. Brežnjev in Nixon sta prispela elementov tega nočejo. Položaj pa ni tako preprost, če vemo, da si Čile prizadeva za svojsko pot v socializem. Svoj-kost je v tem, da so klasične demokratične stranke dovolile Allendeju in koaliciji Unitad po-pular, da spremenita čile v socialistično državo, vendar v okviru obstoječe ustave in klasične demokratične igre. To seveda ni lahka stvar in Allende skuša na vse načine izigrati svoje nasprotnike, da bi dosegel svoj cilj. V tem okviru je izredno pomemben odločen nastop strnjene in enotr.e vladne koalicije, ki je bila doslej razdrobljena v več strank, prežetih z različnimi zamislimi o tem, kako pripeljati čile v socializem. In prav to je namen kongresa, ki se je, začel danes v Santiagu. Desničarsko glasilo «E1 Mercurio* je medtem osvojilo drugi krog spopada z vlado, čilsko prizivno sodišče je namreč sprejelo priziv odgovornega urednika razširjenega lista in mu dovolilo, da začne ponovno izhajati. Kot smo pred dnevi že poročali, je prvostopenjsko sodišče začasno prepovedalo izhajanje časnika za zahtevo dr. Allen-deja. «E1 Mercurio» je namreč objavil v celoti proglas skrajnodes-ničarske stranke «Partido nazionab, ki je trdila, da je AUendejeva vlada protiustavna. ru z Rumorjem je De Martino izjavil, da jim je pooblaščeni predsednik vljudno obrazložil program, ki ga namerava predložiti strankam za sestavo bodoče vlade. Poudaril je, da so socialisti povedali svoje mnenje o najvažnejših političnih in programskih zadevah. Sicer pa, je dejal De Martino, je to šele začetek pogovorov in lahko rečemo, da smo se v mnogih stvareh strinjali, druge pa je treba še poglobiti. Tajnik PSI je časnikarjem dejal, da so proučili z Rumorjem tudi nujna gospodarska vprašanja, o katerih pa je prišlo trenutno do največjih nesoglasij. Toda tudi ta vprašanja je treba še temeljito poglobiti. O sestavi nove vlade objavlja jutrišnji «Avanti» uvodnik, ki. ga je napisal predsednik socialistične senatne skupine Pierracini, v katerem najprej poudarja, da je treba hitro rešiti sedanjo vladno krizo, kar pa ne pomeni, pravi Pierracini, da je treba sestaviti vlado, ki ne bo imela nobenih javnih pojmov in nobenega programa o reformah. V tej zvezi Pierracini poudarja predvsem potrebo po stanovanjski, šolski in zdravstveni reformi, ki morajo postati osrednje vprašanje nove vladne politike. Poleg tega pa opozarja, da ni mogoče sestavljati levosredinske koalicije, ki bi slonela na zelo obširnih programih, ki jih ne bi bilo mogoče uresničiti in ki bi povzročili prerekanja med zavezniki. Zato mora vlada, pravi Pierracini, takoj. začeti reševati maloštevilna, toda osnovna vprašanja in se ne sme izgubljati v obljubah. Medtem ko Pierracini pušča ob strani vprašanje takojšnjega, ali poznejšega neposrednega sodelovanja socialistov v vladi, o tem odkrito govori bivši minister za proračun in član osrednjega vodstva PSI Gio-litti, ki v intervjuju za dnevnik «Globo» poudarja, da je sedaj samo vprašanje časa in da se vlado lahko napravi v enem tednu, če bo vlada sestavljena hitro, bo dobro sestavljena, če se bo njena sestava zavlekla, pa bo slabo sestavljena. Če pa bi se razprava s PSI zavlekla, poudarja Giolitti, je treba takoj sestaviti tristransko vlado v pričakovanju, da se v mesecu ali mesecu in pol dni rešijo vprašanja s socialistično stranko in u-stvarijo pogoji za njen vstop v Rumorjevo vlado. Nova delovna pogodba za delavce lesne industrije RIM, 23. — Tukaj so se danes zaključila pogajanja za obnovite^ delovne pogodbe 350.000 delavcev lesne industrije. Pogodba zagotavlja delavcem poleg drugega tudi stoodstotno plačo v primeru bolezni ali nesreče pri delu, štiri tedne dopusta na leto, pravico do skupščine v podjetju ter 20.000 lir povišanja plače na mesec. MOSKVA, 23. — V diplomatskih krogih se je izvedelo, da bo 8. julija prispela v Moskvo pomembna sevemovietnamska delegacija, ki jo bo vodil prvi sekretar komunistične partije Severnega Vietnama Le Duan in ministrski'predsednik Pham Van Dong. Namen obiska naj bi bil utrditi dobre odnose med SZ in Demokratično republiko Vietnamom. izdelan. Ob prihodu na vojaško letališče Ei Toro so Nixona in Brežnjeva pričakale v glavnem družine amgriških vojakov, pripadnikov vojaškega oporišča. Predsednik ZDA in generalni tajnik KP SZ sta se nato odpeljala z majhnim električnim avtom, ki ga je vozil sam Ni-xon, v predsedniško rezidenco. Brežnjev je prvi tuji državnik, ki ga je Nixon povabil, naj prespi v «zahodni Beli hiši». Dogovor o preprečitvi jedrskega spopada je zelo verjetno bolj pomemben zaradi izredno prisrčnega ozračja, v katerem sta ga Nixon in Brežnjev včeraj v Beli hiši podpisala, kot zaradi same vsebine, čeprav je bistvenega pomena v razvoju dobrih odnosov med obema državama. Včerajšnja slovesnost se je začela s četrturno zamudo, ker se je generalni tajnik KP SZ zadržal v pogovoru s predstavniki antenskega gospodarskega življenja. Sporazum o preprečitvi jedrske vojne opisujejo kot dodatek, oz. privesek sporazuma, s katerim bodo pospešili pogajanja o omejitvi strateškega jedrskega oboroževanja. Pogovore SAI.T, ki so v Ženevi, naj bi zaključili v teku prihodnjega leta. Govorijo celo, da ga bo Nixcn podpisal ob priložnosti svojega o-j biska v Moskvi, ki bo prihodnje | ieto: Nixon je namreč sprejel do-| vabilo generalnega tajnika Brež-| njeva med kosilom v sovjetskem veleposlaništvu. To bo že peti N!xonov obisk v SZ. V teku pogovora z ameriškimi poslovnimi ljudmi, se je Brežnjev še enkrat izrazi; v prid povečanju gospodarskih in trgovskih stikov med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Medtem ko sta se Brežnjev in Nixon preselila v Kalifornijo, sta v Washingforiu ameriški tajnik za prevoze Brinegar in sovjetski minister za civilno letalstvo Bugajev podpisala dogovor, s katerim sta o-be državi okrepili letalsko mrežo, ki ju povezuje. Letalski družbi «Pan American :n »Aeroflota bosta razširili sedanje povezave med Moskvo in New Yorkom še na Leningrad in Washington. Med potovanjem v San Clemente se je Nixonov svetovalec, ki ima v teh pogovorih vlogo tiskovnega atašeja, zadržal v daljšem pogovoru z novinarji, ki jim je izrazil svoje zadovoljstvo ob podpisu dosedanjih sporazumov, ki pomenijo velik korak naprej v razvoju odnosov med SZ in ZDA. Kissinger je nadalje dejal, da so ZDA ir.1 SZ sedaj vezane z vrsto pomembnih dogovorov in da je Brežnjev po zadnjih spremembah v sovjetskem politbiroju videti mnogo bolj gotov in samozavesten, kot je bil za časa Nixonevega obiska v Moskvi. Govor je bil tudi o Bliž- njem vzhodu, ki je še vedno eno glavnih žarišč napetosti, ne samo v Sredozemlju, temveč tudi v vsem svetu. Obe državi nitnita, da na tem področju ne bo pr, šlo do skorajšnjega spopada med obema velesilama. Odgovoril je tudi tistim, ki gledajo sedanje ameriško - sovjetske sporazume v prorikitajski vlogi. Iz Kissingerjevih odgovorov bi se lahko sklepalo, da je io res samo kolikor sta SZ ir. ZDA podpisali sporazum, ki predpostavlja sodelovanje obeh držav, da preprečita Kitajski uporabo jedrskega o-rožja. Obenem je Kissinger dejal, da do sedaj Kitajci in Američani niso imeli uradnih stikov, kar za deva obisk zunanjega ministra Čuen-laja v ZDA, kamer ga je povabil Nixon, ob priložnosti svojega potovanja v LR Kitajski. Zaključni komunike bodo objavili v ponedeljek, ob zaključku obiska generalnega tajnika KP SZ v Združenih državah Amerike. Belgijski kralj zaključil obisk v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Predsednik republike Tito in druge jugoslovanske osebnosti so se danes dopoldne na puljskem letališču poslovili od belgijskega kraljevskega para, ki je po uradnem obisku v Jugoslaviji odpotoval v domovino. O obisku belgijskega kralja je bilo danes objavljeno kratko uradno sporočilo, v katerem se poudarja, da obisk prispeva h krepitvi stalnih prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Belgijo na osnovah enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Poleg tega je bilo objavljeno sporočilo o razgovoru belgijskega zunanjega ministra Van Ellslanda, ki je spremljal kralja, z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem. Ministra sta med drugim poudarila važnost vloge srednjih in malih držav pri reševanju mednarodnih vprašanj, posebno v okviru svetovne organizacije, in potrebo, da mednarodna skupnost poveča napore za reševanje vprašanj držav v razvoju. Glede dvostranskih odnosov sta obe strani ugotovili, da je bilo doseženo plodno sodelovanje. B. B. ADIS ABEBA, 23. — Sudanski predsednik El Nimejri je prispel danes v Adis Abebo, kjer se bo pogovarjal z etiopskim cesarjem Hailejem Selasjejem o vprašanju mejnih sporov med obema državama. Stavka rudarjev RIM, 23. — Sindikalne organizacije kemijskih delavcev so sporočile, da bodo priredile 27. t.m. «vsedržavni dan boja» v podporo delavcem Pirellija in Michelina, ki se že dlje časa bojujejo za izboljšanje delovnih pogojev. 27. junija bodo ves dan stavkali tudi rudarji, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. HOUSTON, 23. — Enomesečno bivanje v vesolju je pustilo svoje posledice v organizmu treh ameriških kozmonavtov. Najslabše se je počutil zdravnik Kerwin, ki je včeraj nekajkrat omedlel in je tudi bruhal. Srce in ožilje treh kozmonavtov se ni moglo tako hitro privaditi nenadnemu povratku v, zemeljsko gravitacijsko polje in od tod slabost. Po 12-urnem span,u in dobrem zajtrku pa so si Conrad, Karwin in Weitz tako opomogli, da bodo jutri lahko odpotovali v San Clemente, kjer jih bosta sprejela predsednik Nixon in generalni tajnik komunistične partije SZ Brežnjev. Iz previdnosti bodo kozmonavti imeli na obrazu sterilne maske. Njihova dihala so po dolgem bivanju v sterilnem okolju, bogatem na kisiku, zelo izpostavljena raznim infekcijam. V Houstonu pa se znanstveniki že pripravljajo na izstrelitev druge posadke vesoljskega laboratorija. Datum izstrelitve, 27. ali 28. julij, bodo določili prihodnji teden, ko bodo točno preračunali skylabov tir v prihodnjih 5 tednih. Na sliki: Kerwin z nogo v napravi za masiranje, ki olajšuje cirkulacijo krvi. PnmorškiTffievmk TRŽAŠKI DNEVNIK 24. junija 1973 Nove davčne komisije V naši deželi bodo ustanovili 9 davčnih komisij 330 članov v 55 sekcijah . 110 članov bodo izbrali po predlogih občinskih in pokrajinskih svetov Že z odlokom predsednika republike št. 636 z dne 26. oktobra 1972 so bila izdana določila o novih davčnih komisijah, ki bodo v okviru davčne reforme reševale spore in prizive, ki bodo nastajali med finančno upravo in davčnimi obvezanci. Obenem bodo odpravili vse dosedanje podobne komisije, vključno občinske. Novi organi bodo pristojni za prav vse posredne in neposredne davke, ki so bili že vpeljani ali bodo vpeljani, kakor vse kaže, 1. januarja 1974. Komisije bodo umestili najkasneje do konca letošnjega leta. Poleg centralne komisije v Rimu predvideva omenjen zakon ustanavljanje komisij prve in druge stopnje. Komisije prve stopnje bodo delovale v okolišu vsakega sodišča, komisije druge stopnje pa na področju vsake pokrajine. Ker je v republiki 159 sodišč in 96 pokrajin, bodo potemtakem ustanovili 159 davčnih komisij prve in 96 druge stopnje. V naši deželi bo 5 organov prve in 4 druge stopnje. Pripominjamo, da bo občino Devin-Nabrežina prevzela komisija prve stopnje v Gorici, ker omenjena krajevna enota spada pod goriško okrožno sodišče. V videmski pokrajini bosta dve komisiji prve stopnje. ker obstajata sodišči v Vidmu in v Tolmeču. Vsaka komisija obeh stopenj ima eno ali več sekcij. Vsaka sekcija je sestavljena iz 6 oseb in sicer iz predsednika, podpredsednika in štirih članov. Predsednik prve sekcije mora biti poklicni sodnik v aktivni službi ali v pokoju, ali pa tudi upokojeni finančni intendant ali podintendant. V komisijah prve stopnje lahko podpredsednike izberejo tudi med diplomiranimi iz pravnih ali ekonomskih ved. Pripadniki komisij morajo imeti vsaj dokončano višjo srednjo šolo. Ob imenovanju ne smejo presegati 72. leta starosti. Parlamentarci in deželni svetovalci ne morejo biti člani. V nasprotju z dosedanjo prakso se komisije ne bodo periodično obnavljale. Imenovanja so za nedoločen čas, ki se prekine le z dopolnitvijo 75. leta starosti ali zaradi prostovoljnega odstopa. člane komisij prve stopnje izbere predsednik sodišča in sicer polovico na osnovi seznamov, ki mu jih predlaga finančna uprava, drugo polovico pa na osnovi predlogov občinskih svetov. Vsaka občina lahko predlaga do največ 2 člana za vsako sekcijo. Predsednik sodišča lahko zahteva sezname tudi od zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, ter od svetov profesionalnih zbornic odvetnikov, inženirjev, komercialistov in knjigovodij. člani morajo imeti stalno bivališče v kateri koli občini okoliša komisije, za katero so predlagani. Člane komisij druge stopnje izbira predsednik prizivnega sodišča prav tako na osnovi omenjenih seznamov. V tem primeru predlagajo pokrajinski sveti 6 kandidatov za vsako sekcijo, od katerih izbere predsednik prizivnega sodišča dva člana. Predsednike komisij imenuje z dekretom Finančno ministrstvo, o-stale člane pa finančni intendant. V začetku citirani dekret je vseboval določbo, da bo število sekcij določil z odlokom predsednik republike in piavkar je bil dekret objavljen v Uradnem listu (30/5 in 1/6). V naši deželi bo število sekcij komisije prve stopnje v Trstu 12, v Gorici 4, v Vidmu 10, v Pordenonu 5, v Tolmeču 4. Pokrajinske komisije pa bodo imele naslednje sekcije: Trst 5, Gorica 4, Videm 7 in Pordenon 4. Pripomnili bi, da dekret predvideva za Trst le 2 komisiji prve stopnje. Očitno gre za pomoto (12 in ne 2). Če se omejimo na Goriško in Tržaško bo štela prvostopenjska komisija v Trstu 72 oseb, v Gorici pa 24, od tega 48 oziroma 16 »laikov*. Vsaka prizadeta občina bo lahko predlagala za članstvo komisij 24 oseb predsedniku tržaškega ter 8 članov predsedniku goriškega sodišča. Tržaška pokrajinska komisija bo imela 30 članov, goriška pa 24 in bo zaradi tega po opisanem postopku lahko tržaški pokrajinski svet predlagal predsedniku prizivnega sodišča 45 oseb, goriški pa 36. Danes smo suhoparno nanizali nekatere določbe in številke o bodočih davčnih komisijah, ki bi jih morali, kot rečeno, sestaviti v teku letošnjega leta in ki bodo krojile usodo davkoplačalcev. Na zadevo se bomo vsekakor vrnili, ko bomo obravnavali vprašanje prisotnosti in upoštevanja Slovencev v teh važnih organih davčnega sistema. S. O. DELO DEŽELNEGA ODBORA 250 milijonov lir za izobraževanje delavcev v deželi Na sedežu deželnega odbomištva za delo, ki mu načeluje odbornik Stop-per, se je te dni sestal odbor za strokovno izobraževanje delavcev. Na seji so sprejeli sklep, naj deželna uprava priskoči na pomoč raznim središčem za strokovno usposabljanje delavcev in sicer s skupnim nakazilom 250 milijonov lir po deželnem zakonu štev. 35 iz leta 1965. Omenjena vsota predstavlja polovico stroškov, ki so predvideni za gradnjo in opremo novih učilnic in za druge podobne pobude. Z omenjenimi sredstvi bodo med drugim okrepili delovanje ustanove Ente Friulano Assistenza v Čedadu, kjer bodo uvedli nove tečaje za strokovno usposabljanje pekov in slaščičarjev ter nabavili nove elektronske stroje za ustanovo CAP v Trstu. S tem se je delovanje deželnega odbora za strokovno izobraževanje delavcev v sedanji sestavi zaključilo. Odbornik Stopper se je članom v imenu deželne uprave toplo zahvalil za sodelovanje. Dežela izvaja zakon št. 865 Sestanek srednješolskih profesorjev društva SIGI Prejšnje dni se je sestala skupina srednješolskih profesorjev, ki pripadajo društvu SIOI (društvo za mednarodno organizacijo). Sestanka so se udeležili predstavniki tržaških italijanskih in slovenskih šolskih zavodov, ki so pretresli lansko delovanje društva in uspehe sodelovanja s so rodno organizacijo med vseučiliškimi študenti. Poudarili so pomen predavanj in srečanj, tudi mednarodnega značaja, kakor nagradna potovanja za nekatere tržaške dijake v .Vdco, kjer so se seznanili z ženevskimi u-stanovami OZN. Na sestanku so izvolili tudi nov odbor, v katerem so, poleg predsednika dr. Guida Miglie, še podpredsednik dr. Janko Jež in tajnica dr. Maria Luisa Zar.elli. Na predlog deželnega odbornika za javna dela Masutta je deželni odbor sprejel načrt za finansiranje izvajanja zakona št. 865 za razvoj ljudskih stanovanjskih gradenj. V ta namen bo dežela ustvarila sklad za skupno eno milijardo in 331 milijonov. S tem denarjem bo dežela dejansko krila, skupnih gradbenih investicij -v višini 27 milijard in 611 milijonov lir. Od teh investicij bodo lahko, skladno, z zakonom 865, uresničile ustanove za ljudske gradnje (IACP) 19 milijard investicij, ostalo pa stanovanjske zadruge, ki so nastale v naši deželi. Na isti seji je deželni odbor odobril 65 milijonov lir podpore za razvoj turističnih in gostinskih objektov, ratificirala pa je tudi pravilnike c novih staležih osebja turističnih ustanov v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. • Rajonska konzulta Stara mitnica je izvolila za svojega predsednika Tullia Mayerja. Zaključna prireditev krožka Devin-Stivan Kulturni krožek «Devin - štivar» in pevski zbor «Fantje izpod Grma-de», sta priredila sinoči v druši.ve nih prostorih v Devinu pestro in prijetno prireditev, s katero so zaključili bogato kulturno - prosvetno dejavnost letošnje sezone. Večer, ki so se ga udeležili številni člani krožka, je odprl župan devin-sko-nabrežinske občine dr. Drago Legiša, ki je orisal letošnjo dejavnost društva ter se zahvalil vsem, ki so pri njej sodelovali. Pevski zbor »Fantje izpod Grmade» je nato pod vodstvom Iva Kralja zapel pet narodnih pesmi, nakar je sledilo zanimivo ir. izčrpno predavanje prof. Sama Pahorja o jezikovnih pravicah Slovencev v zamejstvu. Večer je zaključil župan Legiša, ki je med drugim povedal, da je devinski princ zagotovil, da bo dal na razpolago nekatere grajske prostore za ljudsko prireditev, ki jo bodo priredili letos-poleti. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET BO ZASEDAL VES JULIJ Občinski proračun ACEGAT in načrt o «hitrih cestah» Prva seja bo v sredo, nato pa trikrat tedensko do konca julija - 0 hitrih cestnih povezavah (barkovljanski in kati-j narski vpadnici) bodo razpravljali na zadnjih dveh sejah; [ MAČKOLJE dvorišče gostilne «TUL» 28. junija 1973 ob 21. uri KONCERT pevskega zbora Valentin Vodnik — Dolina in Godbe na pihala iz Brega. čisti izkupiček za spomenik padlim v Mačkoljah. Včeraj opoldne so se na tržaškem tem je slišati tudi več kritik, ker • Ob godu predsednika republike je vladni komisar Abbrescia poslal v svojem in v imenu osebja tržaških javnih uprav čestitke Giovanniju Leo-neju. USTANOVLJENA NA PREFEKTURI županstvu sestali načelniki svetovalskih skupin, ki so izdelali razpored sej tržaškega občinskega sveta. Ta je namreč prekinil svoje delo vzporedno z volilno kampanjo za izvolitev novega deželnega sveta, mora pa — pred poletnimi počitnicami — sprejeti nekaj važnih sklepov, ki bodo terjali obširno in poglobljeno razpravo. Gre, v prvi vrsti, za več upravnih sklepov, nato pa bo občinski svet razpravljal o dveh proračunih: občinskega podjetja ACEGAT in letr.em preračunu tržaške občine za 1973. Slednjega povezuje občinski odbor leve sredine, ki ga vodi Spaecini, z novim petletnim načrtom tržaške občine, o katerem razpravljajo te dni rajonske konzulte. Prav v zvezi s KOMISIJA ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH SPOROV V komisiji bodo predstavniki lastnikov, Združenja stanovanjskih upravičencev in sindikatov ZAVEDAJIEJSJL SVOJE DOLŽNOSTI, DA SLOVENSKI OTROK SODI V SLOVENSKO ŠOLO! Dolgi in vztrajni napori, ki jih je vložilo Združenje stanovanjskih upravičencev, da bi preprečili neupravičene izgone manj premožnih družin iz stanovanj, je končno obrodilo pozitivne sadove. Na sestanku, ki je bil na prefekturi pod predsedstvom vladnega komisarja Ab-brescio, so namreč sklenili, da za en mesec sestavijo paritetno komisijo, v kateri bodo predstavniki lastnikov stanovanjskih zgradb in predstavniki stanovanjskih upravičencev. Ta komisija bo imela nalogo, da pretrese vse sporne primere in jih sporazumno tudi reši V primeru, da na prvi seji parite-tične komisije ne pride do sporazuma, bo druga seja, kateri bo prisostvoval prefekt ali njegov pooblaščenec. V tem primeru bo sklep dokončen. Komisija bo zaenkrat delala samo en mesec, ker hočejo na ta način ugotoviti, če je ta sistem učinkovit. V primeru, da bo način reševanja dokazal svojo upravičenost, bo paritetna komisija obnovila svoje delo. Bralcem- je verjetno znano, da je zadnje mesece bilo več izgonov iz stanovanj. Lastniki stanovanjskih zgradb so se sklicevali na razne dejavnike, predvsem na višino dohodka družin, da bi obšli zakon o «zamrznjenih» najemninah. Izgon iz stanovanja je bil, v takih primerih, najmočnejše sredstvo izsiljevanja. SVETOVNA EKSKLUZIVA 1973 V TRSTU BORGO SAN SERGIO — Tel. 824781 od 26. junija do 11. julija ilanananciorinaltio m O tem je pred nekaj meseci razpravljal tudi tržaški občinski svet, ki je sprejel stališče, da je treba najemnine «zamrzniti» tudi v nadalje, vsaj dokler ne bo parlament sprejel zakona o »pravičnih najemninah*. Seje, ki je bila na prefekturi, so se udeležili, poleg župana inž. Spaccinija, še podprefekt dr. Au-stria, odvetnik Gerin, dr. Zanier in odv. Cogno kot predstavniki lastnikov ter občinska svetovalka Jole Burlo in sindikalista Mario Criscen-ti (CGIL) in Bruno Degrassi (CISL) kot zastopniki stanovanjskih upravičencev. Komisija, ki so jo sestavili, bo paritetna. To pomeni, da bodo v njenem sestavu po trije predstavniki lastnikov in trije predstavniki, ki jih bo imenovalo Združenje stanovanjskih upravičencev, oziroma sindikalne organizacije. Za vsako potrebno informacijo vabimo naše bralce,, naj se pozanimajo pri Združenju stanovanjskih u-pravičencev (Asšociazicme per il di-ritto alla časa), ki 'ima svoj sedež v Ulici San Lazzaro. nuovaedUio«®73 PREDSTAVA, KI JE OČARALA OBČINSTVO PO SVETU RESNIČEN ! - EDINSTVEN ! - VELIČASTEN ! DRUGE VESTI NA OSMI STRANI IZREDNO!! FANTASTIČNO!! Prvič v Italiji, od filma do aren cirkusa Circo- rama ORFE1. NERANLJIVI CHAN TYGHER, resnična je- klena dlan, s svojo bajno ekipo karatekov. Od 27, junija vsak dan dve predstavi: ob 17.30 in 21.45 Rezervacije in predprodaja vstopnic pri cirkuških blagajnah (urnik 10-23), telefon 824-781 ter pri Centralni blagajni UTAT, Galleria Protti. OBIŠČITE NAJVEČJI ŽIVALSKI VRT V EVROPI VELIKANSKA KUPOLA S KLIMATIZIRANIM ZRAKOM Razne nevšečnosti zaradi muhastega vremena Vreme se noče še izboljšati. V teku včerajšnjega dne so se vremenske razmere še poslabšale ter povzročile številne nevšečnosti Zaradi neurja je včeraj spet nasedel na sipino pri Atu Zdoba hidrogli-ser, ki vozi na proti Trst-Lignano. Morali so poseči agenti javne varnosti, da so rešili potnike, med katerimi je bil eden ranjen. Nenaden zračni vrtinec pa je sinoči podrl deset metrov visoko drevo ob cesti Trst - Opčine. Drevo je padlo na cesto, zaradi česar so nastale začasne težave v prometu. je občinski odbor dal konzultam premalo časa za razpravo o proračunu, predvsem pa zato, ker ni konzultam dal možnosti, da bi sodelovale pri samem oblikovanju proračuna in načrta, saj lahko sedaj dajo le nekaj pripomb o posameznih stroških in posegih, bistvenih sprememb pa si ne morejo obetati. Zadnji dve julijski seji pa bo občinski svet v Trstu posvetil prizivom prebivalcev nekaterih rajonov proti načrtu o «hitrih cestah* (se pravi barkovljanski in katinarski vpadnici!. Načelniki svetovalskih skupin so se strinjali, da je dela pred občinskim svetom toliko, da bo treba trdo zavihati rokave ves mesec julij. Zato bo prva seja občinskega sveta že v sredo, nato pa v torek (3. julija). Na teh dveh sejah bodo obravnavali predvsem zaostale sklepe in redno upravo. V petek, 6. julija se bo začela razprava o proračunih ACEGAT in tržaške občine. Za dva tedna se bo občinski svet sestajal vsak torek, četrtek in petek. PREPOZNAL GA JE BRAT Moški, ki se je zažgal, je pobegnil iz umobolnice Včeraj sta se v CARP1JU penčila: ing. PAVEL CHERSI in prof. LUISA FACCI FOSATTI Na novi življenjski poti jima želijo veliko sreče in zadovoljstva prijatelji iz Trsta in Ljubljane. Čestitkam se pridružuje uprava Primorskega dnevnika. Po štirih dneh so končno identificirali moškega, ki se je v torek' popoldne zažgal v goščavi nad Ul. C nmerciale in kmalu zatem umrl. Gre za 53-letnega Giovannija Gorelo, ki je bil že dolgo let v psihiatrični bolnišnici. Prepoznal ga je mlajši brat, ki so ga poklicali n., znanstveni oddelek kvesture potem, ko je neki bolničar spoznal v napol zoglenelem truplu precej podobnosti z bolnikom, ki je že več dni manjkal iz bolnišnice. Gorela je prišel v bolnišnico pred mnogimi leti in po mnenju zdravnikov je pred dvema letoma ozdravel. Zato so mu dovolili, da se je vrnil domov. Gorela pa se je v toliko letih tako privadil na življenje v umobolnici, da je kot »prostovoljni gost», ostal vse do torka, ko je izginil. Bolničar je zasumil, da je neznanec ravno Gorela potem, ko je bral v časopisju opis, ki so ga posredovali s kvesture. Včeraj dopoldne je šel v mrtvašnico, kjer je Gorelo prepoznal, za uradno prepoznanje pa so poklicali še brata. Gorelov mlajši brat je izjavil, da — vsaj kar je njemu znano — ni njegov brat nikoli imel samomorilnih namenov, da se je dobro počutil kot prostovoljni gost umobolnice in da ni nikoli kadil. Slednja izjava potrjuje mnenje, da je šlo za namerni samomor. Preiskovalci namreč niso izključili možnosti, da je nesrečni mož zaspal sredi goščave s prižgano cigareto. Toda dejstvo, da je imel prerezane žile in zlasti, da ni kadil, popolnoma izključujeta to hipotezo Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu sklicuje danes ob 9. uri dopoldne III. redni občni zbor. Prisotnost članov obvezna! Vabljeni gledališki amaterji in vsi, ki jim je gledališče pri srcu. Kino Nazionale 15.00 «11 cacciatore solita-rio*. Po romanu Jacka Londona. Barvni film, primeren za vsakogar. Excelsior 15.00 «11 grande valzer*. Barvni film. Horst Bucholz, Mary Costa, Rossano Brazzi. Grattacielo 15.00 «Che cosa e successo tra mio padre e tua madre?*. Barvni film. Jack Lemmon, Juliet Mills. Fenice 15.00 «La caccia*. Barvni film. Marlon Brando. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.00 «Canterbury n. 2». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 14.30 «Un dollaro d’onore». Barvni western film. Igrata John Wayne in Dean Martin. Aurora 16.00 «La Tosca». Barvni film. Monica Vitti in V. Gassman. Capitol 16.00 «Catlow». Barvni we-stem film. Igra Yul Brynner. Cristallo 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 «Getaway*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Steve McQuin in Ali McGraw. Fillodrammatico 15.00 «11 pleniluvio delle vergini*. Barvni film. Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Lo scopone scientifi-co». Barvni film. A. Sordi, Betty Davis, Silvana Mangano. Vittorio Veneto 15.00 «Provaci ancora Sam». Barvni film. Woody AUen. Abbazia 15.00 «Causa di divorzio*. Barvni film. C. Spaak, E. Monte-sano in S. Berger. Astra 16.00 «Spruzza, sparisci e špara*. Barvni Wald Diesneyev film. Ideale 15.00 «1 quattro delTAve Maria*. Barvni film. Terence Hill in Bud Spencer. Impcro 15.30 «Film d’amore e d’anar-chia ovvero stamattina alle 10 in via dei Fiori nella nota časa di tolleranza*. Giancarlo Giannini, Ma-riangela Melato. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Razstave OD 26. SEPTEMBRA DO 3. OKTOBRA T.L. V Leningrad in Moskvo s Primorskim dnevnikom Glede na to, da se letošnjega tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika na Malto in v Tunis zaradi omejenega števila prostorov na ladji mnogi niso mogli udeležiti in ob upoštevanju želje, da bi prav zaradi tega letos priredili še kak izlet, smo se s poslovalnico agencije Yugotours v Ljubljani dogovorili za organizacijo izleta v Lenigrad in Moskvo za naročnike in čitatelje Primorskega dnevnika. Izlet bo od 26. septembra do 3. oktobra z odhodom in povratkom na letališče Brnik. Odhod z Brnika ob 15.40 (po jugoslovanskem času) in povratek na Brnik ob 14.45 (po jugoslovanskem času). Prvi štirje dnevi izleta, vključno z vožnjo, so namenjeni za ogled Leningrada, naslednji štirje, vključno s povratno vožnjo, pa za ogled Moskve. Podroben program bomo še sporočili. Cena izletu je 134.000 lir, V tej vsoti je vračunan tudi prevoz z avtobusom iz Trsta naravnost na ljubljansko letališče in nazaj in bivanje v hotelih A kategorije. Potniki-italijanski državljani, morajo imeti veljaven potni list, vstopni vizum za Sovjetsko zvezo bo oskrbela ljubljanska poslovalnica Yugotoursa. Potrebne so tri fotografije. Ob vpisu vplača izletnik 70.000 lir, ostalo ob ureditvi potnih formalnosti. Prijave do zasedbe vseh razpoložljivih prostorov v letalu sprejemamo v upravi Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/11., soba št. 23 do sobote 30. t.m. Važno: eden izmed prijavljenih potnikov bo izžreban za brezplačno potovanje! SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA TRST Danes, ob 17. uri v Kulturnem domu glasbeni nastop gojencev Sodelujejo še ansambli: Kondor in Planika Bazovica - Gročana, ter Taims - Opčine. Gost: Tržaški narodni ansambel. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SREčKO KOSOVEL* Trst, Ul. Ginnastica 72 — Čampo S. Luigi 11. Tel. 793-167 - 722-246 prireja od 30. julija do 30. avgusta TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Vpisovanje in informacije vsak delovni dan dopoldne in od 17. do 19. ure do vključno 28. junija. Izleti V galeriji Tommaseo kolektivna razstava Devetta - Mascherini - Rosigr.a-no - Sormani - Spacal. Razstava bo odprta do 28. t.m. V občinski galeriji je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Nino Gergolet, ki bo razstavljal do 30. t.m. PD Vesna organizira ob priliki kriškega tedna mladinski ex tempore. Prijavljenci naj se o-glasijo v prostorih doma «Albert Sirk* danes, od 9. do 14. ure. Zveza partizanov z Opčin organizira z udeležbo članov okoliških vasi tradicionalni izlet v Trnovski gozd. Izlet jč'razdeljen na fil/k dela: od 22. do 28.' julija bo tabbrenje z lastno kuhinjo, 29. julija pa bo odhod z avtobusi in skupno kosilo na odprtem.' "* Vpisovanje" pri «PohIštvu " Re-nar», Proseška ulica št. 3, Opčine, do 15. julija letos. SPDT organizira 1. julija 1973 avtobusni izlet na Vršič. Z Vršiča peš na Sleme, kjer bo proslava 70-letni-ce planinskega društva Jesenice. Ob tej priložnosti bodo prikazali gorske reševalne akcije v steni. Po želji se bodo planinci lahko povzpeli na Mojstrovko. Vpisovanje do 27. t.m. pri Norči v Ul. Geppa in na Proseku v trgovini «šport Starc*. KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE PRIREJA v dneh 28., 29. in 30. t. m. 7. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN V kulturnem sporedu bodo sodelovali: mladinska godba ter moški pevski zbor «Vesna» iz Križa, Lojze Hlede s števerjanskim kvintetom in mestna godba «G. Verdi*. Za prigrizek bo poskrbljeno .......„,,,1,11,111,111,1,1,MU,............................................................................................................................................................................................................mu......... Danes, NEDELJA, 24. junija JANEZ Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 14.06. Jutri, PONEDELJEK, 25. junija HINKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,7 stopinje, najnižja 15,4, ob 19. uri 20 stopinj, zračni pritisk 1010,7 mb, rahlo pada, veter 5 km na uro severni, vlaga 57-odstotna, padavine 70.9 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. junija 1973 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 73-letni Nazario Štrukelj, 82-letna Anna Gerlizza por. Gabrieli, 75-letna Italia Tarlao, 69-letni Andrea Rot, 89-letna Ippolita Včera j-danes FOTO KINO OPTIKA Via Mazzini, 51/b Tel. 733-361 Za vašo poroko.. «F0T0GRAFIA» E E ON Oglasite se pravočasno Telefon .793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Carboine vd. De Leonardis, 74-letna Anna Pribaz vd. Sarra Campanile, 78-letna Luigia Ipavic vd. Vespigna-ni, 87-letna Maria Busechian vd. Barucca, 70-letna Albina Pregare vd. Trenta, 79-letna Rosa Pisani vd. Tauzzi, 63-letni Renzo Casteletti, 74-letna Sidonia Ippavesi por. Ver-coni, 79-letni Ferdinande Albuzio, 84-letna Maria Candusio vd, Pavat. OKLICI: delavec Livio Gerussi in prodajalka Rosa Maria Costanzo, mehanik Salvatore Messina in prodajalka Lucia Vattovani. elektrikar Fabio Bradač in frizerka Liviana Werth. upokojenec Francesco Mus-soni in upokojenka Emma Podboj, šofer Claudio Lo Piano in delavka Laura Zvetnik, delavec Gianfranco Prete in uradnica Marisa Fantin, mizar Angelo Zaulovic in gospodinja Nadia Bartoli, učitelj Danilo dr. Toneatto in učiteljica Giuliana dr. Cucchi, finančni stražnik Fabio Trione in gospodinja Maria Santa-niello, čuvaj Roberto Bobini in delavka Irvana Ciacchi. prodajalec Pietro Martinolli in delavka Olivia Mileto, delavec Alessio Mikol in študentka Daniela Cociani, mizar Gilberto Dambrosi in tiskarka Ni-1 ves Fermo, podčastnik Enrico Da-1 niše in prodajalka Nella Baldo, u-radnik Guido Trevisan in frizerka Rita Poropat, pismonoša Paolo Sal-vini in študentka Renata Scala, delavec Diego Gerolami in bolničarka Anita Gerdol, avtoličar Angelo Bogateč in prodajalka Maida Sulini, železničar Angelo Basso in prodajalka Solidea Rosso, uradnik Enzo Sartoretto in uradnica Adriana Cro-ci, pomorščak Sergio Pitton in gospodinja Evelina Battistin, šofer Gianni Ventura in uradnica Luisa Nanni. pristaniški delavec Franco Cerkvenic in bolničarka Maria Ger-diol, uradnik Umberto Moscolin in gospodinja Liliana Lattanzio, delavec Canio Pietragalla in gospodinja Lina Galantucci. finančni stražnik Matteo Piemontese in učiteljica Rosalba Dicuonzo, varilec Lucio Du-dine in študentka Vilma Radojkovic, pristaniški delavec Mauro Pison in frizerka Tiziana Divo, delavec Fau-sto Giacovani in bolničarka Marina Ljubic, uradnik Lucio Turini in u-niver. študentka Elena Morelli, u-radnik Vittorio Strukel in delavka BIRME 1973 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarna LAURENTI Trst ■ Trieste, Largo Santorio 4 Maria Luisa Marussi, uradnik Paolo di Mauro in uradnica Adele Torre, uradnik Dario Da Prat in univer. študentka Wally Candido, elektrikar Guido Gei in delavka Annamaria Beltramini, uslužbenec Giorgio Am-brosi in uradnica Vilma Rosa Li-vini, zidar Vito Meuli in delavka Luciana Dalfiume. mehanik Mario DelLAgata in učiteljica Teresa Lav-ka, uradnik Armando Pacco in u-radnica Maria Luigia Riccobon, veterinar Mircea Gainaru in uradnica Maria Rostogolea, delavec Bruno Borin in prodajalka Rosana Perosa kapitan Furio Gerbec in uradnica Rosanna Morin, delavec Fabio Cla-ri in uradnica Egle Celli. BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 57 32 89 12 63 80 18 68 69 40 42 ENALOTTO X 2 1 221 2 2 X XIX KVOTE: 12 točk — 16.613.000; 11 točk — 274.800; 10 točk — 27.300 Ur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Val-maura 11. Šolske vesti Didaktično ravnateljstvo za osnovne šole pri Sv. Jakobu javlja, da so razstave na pripadajočih osnovnih šolah tako razporejene: Osnovna šola pri Sv. Jakobu danes, 24. t.m. od 9. do 12. in od 17. do 19. ure. Osnovna šola v Ul. Donadoni danes, 24. t.m. od 9. do 12. ure. Didaktično ravnateljstvo Dolina javlja, da bodo razstave ročnih del in risb na spodaj navedenih šolah kakor sledi: 24. junija Mačkolje in Ricmanje od 9. do 12. in od 16. do 19. ure; Pesek od 9. do 13. ure. 24. in 25. junija Žavije od 9. do 12. ure. Srednja šola Srečko Kosovel na Opčinah obvešča da bo razstava likovnih izdelkov in ročnih del odprta še danes z naslednjim umikom: od 10-do 13. in od 17. do 20. ure. Učenci državne osnovne šole gA-Sirk* v Sv. Križu vabijo drage starše in vse vaščane na razstavo deških in dekliških ročnih del, ki bodo na ogled v šolskih prostorih danes, 24. t.m. od 9. do 12. in od 16. do 21. ure. Zaključna prireditev — koncert šolskega zbora ob spremljav1 harmonike — pa bo na šolskem dvorišču jutri. 25. junija takoj po šol- . . hj Osnovna šola «0. Župančič* va" na razstavo ročnih del, ki bo 24.-111 25. t.m. od 9. do 12. in od 17. d° .19. ure v prostorih osnovne šole- , Osnovna šola «F. Milčinski* vab1 na razstavo ročnih del, ki bo 24.' t.m, od 9. do 12. in od 15. do 19. ure’ v prostorih osnovne šole. Danes, od 9. do 12. in od 16- d® 20. ure bo razstava risb in ročna1 del v osnovni šoli na Repentabru-Vabljeni vgi starši in prijatelji mla-dine. Učenci openske osnovne šole /az stavljajo svoja r.očna dela in risb danes, 24. junija od 9. do 12. in 0 16. do 20. ure ter jutri v dopol' danskih urah. Osnovna šola v Trebčah vabi star še in prijatelje mladine na ogled raz stave otroških risb. ki bo v šolsk1 prostorih 24. in 25. t.m. Državno didaktično ravnateljstvo v Dolini obvešča, da bo vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva, in sicer v Dolini, v Mačkoljah, pri Domju. v Ricmanjih, v Borštu, Boljuncu. oa Pesku, v Žavljah in pri Korošci vsak delovni dan v dopoldanskih urah do 30. junija. Po tem dnevu bo vpisovanje samo na ravnateljstvu v Dolini. Opensko didaktično ravnateljstvo 0 vešč... da bo na vseh šolah vpisov3 nje v prvi razred do 30. junija 0 9. do 12. ure. . Državno didaktično ravnateljstvo Prl Sv. Jakobu obvešča, da bo vpisa'’3 nje na vseh osnovnih šolah ravnate J stva in sicer pri Sv. Jakobu. D. h® te v Ul. sv. Frančiška, v Ul. P° nadoni, pri Sv. Ani in v škednjo do 30. junija t.l. . Državno didaktično ravnateljstvo Pr Sv. Ivanu obvešča, da bo vpisov3 nje na vseh osnovnih šolal! ravnatel stva m sicer Oton Župančič Prl. ' Ivanu, Ul. Caravaggio 4, Milčinski n Katinari, v Rojanu in v BarkovlJ3 do 30. junija t.l. Državno didaktično ravnateljstvo Nabrežini obvešča, da bo vpisoval v 1. razred v vseh osnovnih šola ravnateljstva do 30. junija v doP° danskih urah. V poštev pridejo otr ci rojeni v letu 1976. Učenci osta1 razredov bodo vpisani uradno. Ravnateljstvo državnega znanstven ga liceja «France Prešeren* v Trs ■ Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dn 24. julija 1973 ob 12. uri zapade r0 za vpis za šolsko leto 1973/74. Pr®j nje sprejema tajništvo vsak dan 10. do 12. ure. .... Ravnateljstvo državnega učitelj1® Anton Martin Slomšek v Trstu, Caravaggio 4, sporoča, da 24. Ju J. 1973 ob 12. uri zapade rok za vP za šolsko leto 1973-74. Prošnje sp jema tajništvo vsak dan od 10-12. ure. Mali oglasi GOSPODARSKO DRUŠTVO _ KON^ VEL razpisuje mesto gostil n1®8 Pismene prijave sprejema odbor spodarskega društva do 31. julija PODI IZ LESA IN MOQU®*7 najboljše kakovosti. Opravljamo dela v zvezi s postavljanjem, s ^ ženjem in lakiranjem. Ponudbe ^ predračuni takoj in brezplačno-lefonirati 75-19-43. ,ca «CITROEN» - mehanična dela^ Samarittani in Miceo in prodaja °a mestnih delov v Ul. Rittmeyer NA IZREDNI SEJI V PETEK ZVEČER Repentabrski občinski svet z večino glasov odobril protipredloge za regulacijski načrt Svetovalci Colja, Baiss in Bizjak so se vzdržali, zavrnili so županove očitke - Pismo županu - Colja o odgovornosti uprave V petek zvečer se je sestal repentabrski občinski svet, ki je po živahni diskusiji z večino glasov odobril nekatere spremembe občinskega regulacijskega načrta in ugovore pripombam deželne uprave. Za odobritev so glasovali svetovalci Slovenske skupnosti, vzdržali pa so se svetovalci opozicije Pavel Colja, Egidij Baiss in Dominik Bizjak. Dnevni red te izredne seje občinskega sveta je obsegal samo to točko. Seje se je udeležil tudi arh. Kokorovec, ki je dajal pojasnila. Kot je v svojem uvodnem nagovoru navedel župan Mihael Guš-stin, je občinski svet z večino glasov odobril popravke k splošnemu regulacijskemu načrtu na svoji seji 27. februarja 1971. Sklep je bil nat0 odposlan deželni upravi, ki je vnesla precejšnje popravke in pripombe. Zadevni odlok je občinska uprava sprejela 13. aprila, skupno s pozivom, da v roku 90 dni predloži svoje utemeljene ugovore. Najprej so medobčinskemu tehničnemu uradu poverili nalogo, da preuči zadevo in izdela črteže, potem se je odbor posvetoval z nekaterimi funkcionarji deželnega tehničnega urada in z arhitekti, potem pa je 13. junija naročil arh. Marinu Kokorovcu, da izdela črteže s predlogi in ugovori. Po temeljitem pregledu deželnega odbora, kot je dejal župan, je občinski odbor sklenil, da predstavi deželnemu nadzornemu uradu razne utemljene predloge, ker deželni odlok nasprotuje interesom občine. župan je še povedal, da je občinski odbor povabil k sodelovanju tudi predstavnike manjšine v občinskem svetu, ki pa so odklonih sodelovanje in mu poslali pismo, na katero bo pismeno odgovoril v prihodnjih dneh, ker o tem ni hotel govoriti, kot je sam pripomnil, na seji občinskega sveta. Pričakovali smo županov odgovor prav na tej seji, na kateri se je j začela in zaključila diskusija o regulacijskem načurti in o sodelovanju opozicije, o čemer govori pismo županu. Namesto tega pa je župan očital trem predstavnikom opozicije «neodgovorno obnašanj«), kot je izrecno rečeno v županovem poročilu, ker se niso odzvali vabilu. Županove očitke sta odločno zavrnila svetovalca Baiss in Colja, ki je v glasovalni izjavi tudi utemeljil stališče njegove skupine glede regulacijskega načrta in pri-pomb deželne uprave. Poudaril je* da se njegova skupina ne strinja z načinom dela sedanje občinske uprave, ki bi se morala že pred tremi leti, kot zdaj, glede občinskega regulacijskega načrta posvetovati z občani, s strokovnjaki in predstavniki slovenskih organi- ; zacij. Pavel Colja je še dejal: «Krivdb za sedanje stanje in škodo, ki je nastala, nosi sama občinska uprava. Tudi zdaj se deia tako, da se ščitijo nekateri interesi, ne pa koristi vsega prebivalstva. Vtis imamo, da lahko manevrira, kdor ima možnost, kar ni Pošteno. Povabili ste nas pred dvema tednoma, ko ste se že pomenili, da bi vam pomagali pogreti mineštro, ki ste jo sami skuhali. Ne sprejemamo omejitev, ki jih predlaga dežela, ker niso zaščiteni interesi občanov, odklanjamo pa tudi način delovanja občinske uprave in ravnanja večine z manjšino v občinskem svetu.* Občinski svetovalci opozicije so 18. junija 1973 poslali repentabrskemu županu naslednje pismo: «Podpisani občinski svetovalci Egidij Baiss, Dominik Bizjak, Pavel Colja se vam zahvaljujemo za vabilo, s katerim vabite enega našega zastopnika, da se udeleži dne 19. 6- 1973 seje ožjega odbora, ko bo le ta razpravljal o splošnem regulacijskem načrtu. To je brez dvoma korak naprej na poti k uvajanju demokracije pri upravljanju naših splošnih koristi, vendar moramo pri tem poudariti naslednje; Večinska lista je izglasovala seda-1 opravil med šolskim letom. Vsako nji regulacijski načrt s popolnoma I jutro je vozil naše otroke v otro- nesprejemljivim in nedemokratičnim postopkom. Predlogi opozicije, torej naši, sploh niso bili upoštevani in to niti v najmanjši meri: med drugim smo zahtevali, da se občinska uprava posvetuje s slovenskimi strokovnjaki. Zakaj ni pri pripravah občinskega regulacijskega načrta sodeloval noben slovenski strokovnjak? Regulacijski načrt je predvideval naselitev 9.000 ljudi. Na seji občinskega sveta smo jasno poudarili, da je to popolnoma nerealno, in lahko trdimo tudi neresno. Sploh ni bila predvidena zaščita kmetijske dejavnosti. Rezultati se jasno vidijo, nepremišljeno pozidavanje je povzročilo neprecenljivo škodo kraš-kemu okolju, dovolila in omogočila se je izgradnja hiš, ki nimajo r.ič skupnega s kraško naravo. Preden je bil regulacijski načrt sprejet, z glasovi SS, smo predlagali, da se občinska uprava o tem posvetuje z občani in skliče javne razgovore po vaseh: naš predlog je bil zavrnjen. Ko smo videli, da smo naleteli na odločen odpor na vsak še tako konstruktiven predlog, smo vložili tudi konkreten1 popravek; tudi s tem nismo dosegli ničesar. Sedaj nas vabite na sejo ožjega odbora, potem ko vam je dežela (kar smo vam mi jasno napovedovali) odbila regulacijski načrt. Problem je zelo resen in izrednega pomena za naš obstoj in nadaljnji razvoj. Zato vztrajamo na naši zahtevi: občinska uprava se mora posvetovati z občani. Zato ne bomo prisotni pri pripravi splošnega regulacijskega načrta, dokler ne bo uprava razumela, da ni mogoče rešiti take problematike brez sodelovanja vseh občanov*. IZ PREBENEGA Zahvala občinski upravi in šolskemu patronatu V Prebenegu se ne dogajajo velike stvari, ampak lepo je, da se od časa do časa oglasimo v našem dnevniku. Pred kratkim so naši šolarji skupno nastopili na osrednji zaključni šolski prireditvi, ki je bila v občinski telovadnici v Dolini, osnovnošolci pa so, pripravili v šolski telovadnici v Mačkoljah zares lepo zaključno razstavo ročnih del in risb. Pred dnevi so starši iz Prebene-ga poklonili skromno darilo Vladi-miru Oti šoferju «šoiabusa» za požrtvovalno delo, ki ga je zvesto ški vrtec in v osnovno šolo v Mač-kolje, nekatere dijake pa v srednjo nižjo šolo v Dolino. Starši iz Prebenega so hvaležni tudi občinski upravi in šolskemu patronatu, da je tudi v tem šolskem letu poskrbel avtobus in tako omogočil prevoz, posebno v slabem vremenu, njihovih otrok, ki jih je v vasi nad trideset. Vaščan Z občnega zbora zadruge za gradnjo Kulturnega doma na Proseku - Kontovelu nilltI|||l||l||I||I||||||||ll|ll|||||||||||||I||,|t||t||||||,||I|I|,|,,||||||||||I|||||||tI|||I||||||1||||||||||||||||||,|||||||i||||||||||¥|I||||I||||1|||||||||t||||||||||||||||||||||;||||||||||M1||1|I)||||11|||]|||||||1||||||||||I|1|,|||||||||||||||||||||||||,||1|||||| USTANOVNI OBČNI ZBOR ZADRUGE KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL» Resnost, navdušenje in zavzetost vaščanov jamstvo, da bo pobuda rodila lepe uspehe Namen zadruge - Izvoljeni vodilni organi - Vpisanih že 75 članov V Soščevi hiši na Proseku je bil v sredo zvečer ustanovni občni zbor zadruge «Kulturni dom Prosek-Kontovel». Po uvodnem poročilu, ki ga je v imenu pripravljalnega odbora podal Josip Ferfolja, in diskusiji so ustanovni člani izvolili upravni odbor, nadzorni odbor in razsodišče. V zadrugo se je že včlanilo 75 vaščanov s Proseka in Kontovela, zato so zastopane v vodilnih organih zadruge obe vasi, včlanjevanje pa se seveda še nadaljuje in se bodo verjetno vpisali skoraj vsi domačini ter njihove organizacije in društva, ne glede na politično pripadnost. V upravni odbor so bili izvoljeni Josip Ferfolja, Alojz Kapun, Marjan Pertot, Milan Čuk, Lado Cibic, Boris Puntar, Leopold Vatovec, Danilo Ukmar, Danilo Kocman, Josip Starc, Lado Ukmar, Viktor Štoka, dr. Drago Štoka. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Miro Blazina, Ivan Ban, Drago Štoka, v razsodišče pa Karlo Pirjavec, Srečko Sedmak in Vida Menucci. Ustanovitev zadruge bo formalno potrjena tudi z notarskim aktom. Številna udeležba na ustanovnem občnem zboru, diskusija in zavzetost članov, kakor tudi veliko zanimanje med domačini, od starejših do mlade generacije, nam zagotavljajo, da bo ta lepa in koristna pobuda rodila uspehe ter še bolj okrepila ter poglobila razvejano kulturno - prosvetno ter športno dejavnost in družabno življenje na Proseku in Kontovelu, kar bo prav gotovo ugodno in spodbudno vplivalo tudi na sedne kraje. Lepe misli in razveseljive ugotovitve je v svojem uvodnem poročilu povedal Josip Ferfolja, ki je prikazal potrebo, namene ter značaj nove zadruge. Dejal je med drugim: cZadruga, ki jo ustanavljamo, nima namena ščititi materialne interese, ampak morakie, kulturne, narodnostne pravice naše narodnostne skupnosti. Poleg kulturno - prosvetne dejavnosti bo imela naša mladina v prosvetnem domu tudi možnost za športno udejstvovanje in rekreacijo, da se bo tam shajala, gojila svoj materin jezik in vzgajala v narodno za- so-1 vednem duhu, da bo znala zagovarjati in uporabljati svoje narodnostne pravice. Dom ne bo zrasel od danes do jutri. Potrebna bo še složnost vseh domačinov, vztrajnost in samozavest, navdušenje in jasne perspektive.* Ob zaključku je še sporočil, da se je do srede zvečer vpisalo 75 članov in da so prejeli že 700 tisoč lir prispevkov. Za uresničitev načrta bodo šla precejšnja sredstva. Za pomoč so bodo obrnili na deželo in občino ter razne ustanove in organizacije, potrebni pa so tudi prispevki domačinov in vseh tistih, ki lahko pomagajo in ki sta jim pri srcu obstoj ter napredek našega življa na tem področju, kjer je prepih in stalen pritisk. MLADINA iz BOLJUNCA priredi tradicionalno v «Sagro» NA «JAMI» Danes ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj in nastop pevskih zborov: «Valentin Vodnik* iz Doline «Rdeča zvezda* iz Saleža «France Prešeren* iz Boljunca Folklorne skupine Dijaškega doma iz Trsta. Danes in jutri od 20. do 24. ure ples z ansamblom «THE LORDS* Pristno domače vino bo nudil Josip Ota — Mižo PRIHODNJI ČETRTEK OB 21. URI V Mačkoljah koncert za spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni Nastopila bosta pevski zbor «V. Vodnik» iz Doline in godba na pihala iz Brega Osemindvajset let je že minilo od osvoboditve, toda povsod in tudi v naših krajih se ljudje še živo spominjajo na herojsko borbo, ki so jo bili proti fašistični drhali, na žrtve, požige, pomore, mučenje in vse kar so morali pretrpeti. Tudi mladim ni vseeno kaj se je takrat godilo. Tako se vasi oddolžu-jejo ljudem, ki so takrat daro-vab svoja življenja za svobodo. Tako rastejo spomeniki po naših vaseh, nočasi, a vztrajno. Mačkolje so v boju proti fašizmu veliko pretrpele. Vas je bila požgana, mnogo jih je padlo in ko je končala vojna, je bilo treba najprej popravljati požgane domove in ni bilo časa za spomine. Sedaj pa so se vaščani zdramili in sklenili, da se bodo z lepim sporne- KRAS SEŽANA proizvodnja trgovina gostinstvo in turizem sežana D^7 OBIŠČITE NAS NA TRŽAŠKEM VELESEJMU od 17. do 29. junija 1973 V GASTRONOMSKEM PAVILJONU ! Pogostili Vas bomo z odličnim kraškim pršutom in teranom nikom spomnili na padle borce. Načrt je pripravil domačin, geometer Idle Tul, ustanovili so odbor, ki je začel takoj vneto delati. Kot po navadi je največja težava denar; tega je vedno premalo in kljub velikim prispevkom vaščanov ga vseeno ni dovolj. Zato je prišla prav plemenita pobuda dolinskih prosvetarjev, da priskočijo na pomoč in po svojih močeh prispevajo k temu delu. V četrtek, 28. t.m. ob 21. uri bosta namreč pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline in godba na pihala iz Brega imela celovečerni koncert z izvajanjem umetnih, narodnih in partizanskih pesmi. Program bo zelo pester in nanj že sedaj opozarjamo ljubitelje zborovske pesmi in godb na pihala. Koncert bo na dvorišču gostilne «Tul» v Mačkoljah na prijetni zeleni trati, od koder je čudovit razgled na vse vasi v Bregu in na Trst, tja do Barkovelj. Čisti izkupiček koncerta bo seveda za spomenik padlim v Mačkoljah. Zato vabimo vse vaščane in prebivalce okoliških vasi, da se koncerta udeleže v čim večjem številu. V. L. Vlom v zlatarno na Korzu med popoldanskim počitkom Neznani tatovi so včeraj popoldne vlomili v znano zlatarno Fano na Korzu št. 4 ter iz nje odnesli TRIESTE ALISCAFI S.p.A. VOZNI RED HIDROGLISERJEV Dnevni odhodi s pomola Pescheria za: 9 SESLJAN: ob 8.00 — 13.30 • GRADEŽ - - LIGNANO: ob 8.00 — 13.30 — 16.30 • PIRAN — UMAG: ob 8.00 — 13.30 — 16.30 CENE: TRST -v SESLJAN: Enosmerna 500 — Povratna 900 TRST — GRADEŽ: Enosmerna 1.150 — Povratna 2.000 TRST — LIGNANO: Enosmerna 1.600 — Povratna 3.000 TRST — UMAG: Enosmerna 1.450 — Povratna 2.500 TRST — PIRAN: Enosmerna 900 — Povratna 1.600 Otroci od 4. do 14. leta imajo popust 50% 9 informacije in rezervacije pri vseh potovalnih agencijah ter na odhodnem pomolu razne dragocenosti v približni vrednosti osmih milijonov lir. Tatovi so očitno izkoristili popoldansko zaporo trgovin. 23-letna prodajalka Giu-seppina Danelon iz Ul. San Mauri-zio, ki je vlom odkrila ob 16. uri, ko je po popoldanskem počitku odpirala zlatarno, je agentom letečega oddelka kvesture ter osebju znanstvenega oddelka izjavila, da je ob 13. uri skrbno zaklenila rebračo z dvema ključavnicama. Sicer pa so vlomilci lahko precej nemoteno vlamljali v zlatarno, kajti vhod v trgovino je v veži omenjenega poslopja. Vlomilci so rebračo vlomili s posebnim vlomilnim orodjem. Poleg tega pa so agenti letečega oddelka po skrbnem pregledu zlatarne našli za prodajno mizo neko vlo-milno orodje, ki je bilo zavito v časopisni papir in so ga tatovi v naglici najbrž pozabili. Kot rečeno so tatovi odnesli iz zlatarne razne dragocenosti od prstanov, zapestnic in verižic do dragocenih ur. Obenem so iz predala prodajne mize ukradli tudi okrog sto tisoč lir v gotovini. Agenti letečega oddelka so ob tem uvedli preiskavo obenem pa so telefonsko obvestili o tatvini lastnika zlatarne Umberta Fana, ki je trenutno izven našega mesta. Številna prosta mesta pri finančnih intendancah Urad za stike z občinstvom pri finančni intendanci v Trstu obvešča, da sta bila v Uradnem vestniku štev. 154 z dne 16. junija 1973 objavljena dva natečaja za zasedbo a) 211 mest svetovalca v sta ležu upravnega in b) 193 mest v staležu vodilnega osebja finančnih intendane. Ustrezne prošnje na kol-kovanem papirju po 500 lir je treba poslati na naslov «Ministero delle Finanze — Direzione Generale degli Affari Generab e del Personale — Ufficio Concorsi* v Rim, in sicer v roku 30 dni po objavi natečajev v uradnem glasilu. Tržaška finančna intendanca daje podrobnejša pojasnila vsak delavnik od 10. do 12. ure. Slovenski otrok spada v slovensko šolo! Šentjakobski pevci na obisku v Šempolaju Skupina še zadnjih preostalih šentjakobskih pevcev se je preteklo soboto na povabilo prijaznega znanca iz Šempolaja podala v to prijazno kraško vas, da bi se navžila kraške domačnosti in zdravilnega spomladanskega zelenja. Na domu prijatelja Rogelje je bilo res lepo in tudi njegova pristna kapljica je bila del tiste kraške domačnosti, ki jo v mestu živeči ljudje tako zelo pogrešamo. Ob kapljici pa je po stari slovenski in zato tudi šentjakobski navadi kmalu zadonela naša lepa pesem. čeprav rie več mladi znamo nekdaj zelo aktivni šentjakobski pevci še vedno ubrano zapeti. V tem nas je potrdil marsikateri vaščan, ki je prisluhnil našemu petju. Kot vedno ob takih prijetnih priložnostih pa je čas vse prehitro minil in mrak, ki se je spuščal na kraško pokrajino, nas je opomnil, da je treba misliti na povratek. Ni nam preostalo drugega, kot lepo se zahvaliti našemu šempo-lajskemu prijatelju za povabilo, in vrniti se v mesto spodaj ob morju. Bilo je na predvečer volitev in ko sem spet stopal po mestnih ulicah proti domu, se mi je zdelo, da je pozna jasen. Po ulicah je ležalo propagandnega papirja kot v jeseni listja v kraških gozdičih. Ves je bil popisan z vabili za to ali ono politično stranko. V meni pa je še bil naš zeleni Kras in bila je naša pesem. L. P. Table z našo favno V teh dneh so uredili posebne table, na katerih so ponazorjene razne živalske vrste, ki živijo v naši deželi in so zaradi svoje dragocenosti in redkosti potrebne posebnega varstva. Ta pobuda se uokvirja v vrsto pobud za varstvo in ohranitev narave. Pred dobrim letom so uredili podobne table za varstvo rastlin. V kratkem bodo izdali tudi obsežno monografijo o favni v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Medtem proučujejo možnosti za ureditev še takšnih tabel, ki bi ponazarjale sesalce ter ptiče, ki so jih zaradi njihovega postopnega izumiranja zaščitili pred lovom. Mladina od Domja in Krmenke se iskreno zahvaljuje nastopajočim zborom, godbi in folklorni skupini ter vsem, ki so s svojo udeležbo prispevali za lep uspeh letošnje šagre na Krmenki. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Ivan Smrdel (Trst) 5.000 lir, Anion Košuta (št. 38) 3.500 lir, Zofija Gruden (Samatorca 61) 5.000 lir. Ob obletnici pok. očeta in moža Božiča daruje Alba Tence (št. 186) 5.000 Mr. Ob tretji obletnici smrti mame Antonije Košuta daruje hči Emihja 3.000 lir. Julka Magajna por. Meden in mož Pio darujeta v spomin Julkinih pok. staršev 80.000 br. Namesto cvetja na grob Vide Pi-ščanc vd. Kovač darujejo: Vida Švab 1.000 lir, Emibja Švab 2.000 lir, Marija Dovšak 2.000 br, Karla Košuta 1.000 br. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Alojz Purger 5.000 br, Vincenc Tul 10.000 br. Pavel Smotlak 10.000 lir, Ivan Tul 10.000 br, Mira Smotlak (št. 92) 2.000 br, Marko Deklič (št. 60) 5.000 br, Ivan Slavec (št. 18) 5.000 br, Lino Kolarič št. 87) 5.000 lir, Lucijan Zobin (št. 88) 10.000 lir, Uršula Zobin (št. 69) 30.000 lir, Brano Siavec 5.000 br, Josip Tul (št. 60) 20.000 lir. Ob prvi obletnici smrti Amalije Veljak roj. Zobin darujejo hčeri Darinka in Vanda ter sin Virgilij 20.000 Mr. Lojza in Pepi Tul pa 5.000 br. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Borut Kodrič daruje honorar v znesku 17.000 lir, ki ga je prejel za poučevanje matematike v PD «Ivan Grbec*. Namesto cvetja na grob Zorka Miklavca daruje Olga Demark 3.000 br. V počastitev spomina Zorka Miklavca daruje družina Brajkovič -Udovič 5.000 br. Angela Babič 500 br. Angela Rutar 5.000 br, družina Savino Švara 1.000 lir. iimiiii iiiii iiiiiiiiiiii mit hi hi iiiiiuiii im n iiirHiiiiiifiiiiiiiMiiiiiFiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiii im iiiiiiiimii minili PATRONAT |NAC OBVESTILA 34133 Trst, Ul. Cirerune 8/b - Telef. 62785 Pobuda letoviščarske ustanove «Sesljanski teden»: Rossini in šagra v naselju S. Mauro Letoviščarska ustanova iz Sesljava, ki ji predseduje Piero Parentin, je sklenila tudi letos prirediti v devinsko-nabrežinski občini gastronomski natečaj med domačimi gostilnami in nekaj kulturnih prireditev. V glavnem je vse to namenjeno tujim turistom, ki prihajajo na dopust v te kraje. V ta namen so razglasili cSesljan-ski tedem, ki se prične jutri. Vsak dan bo eden izmed sesljan-skih gostinskih obratov nudil tipične tržaške jedi. Nadalje prireja letoviščarska ustanova gledališko predstavo, koncert in «šagro», ki bo v ezulskem naselju San Mauro. V Sesljanskem zalivu bo v četrtek nastop tržaškega stalnega gledališča z Goldonijevo komedijo «Harlekin. sluga dveh gospodarjev». V petek se bo v naselju San Mauro začela šagra. V soboto bosta tu tombola in ples. Višek «sesljanskega» tedna pa bo v nedeljo, ko bo v zalivu nastopil ansambel gledališča ((Giuseppe Verdu z vokalno - simfoničnim koncertom Rossinijevih skladb. Koncerta se bodo udeležili zmagovalci natečaja zNovi glasovi Rossinijevih skladb». Do tod sporočilo letoviščarske u-stanove iz Sesljana. Zdi se nam, da je zav}isel mesijanskega» tedna dobra, čudimo pa se, da se upraviteljem letoviščarske ustanove ni zdelo primerno v večji meri upoštevati osnovne kulturne značilnosti prebivalstva in krajev, ki so slovenski in s Slovenci naseljeni. Zdi se, kot da se letoviščarska ustanova sramuje pokazati tujit?i turistom, da se v naših krajih srečujeta dve kulturi evropske ravni. Zborov, glasbenih ansamblov, gledališča, ki bi lahko prikazali dosežke slovenske kulture, ne manjka pri ms. Pokojninska doba v Jugoslaviji «Delala sem nekaj let v Jugosla-: viji pri nekem podjetju blizu Lju-\ bljave. Trenutno imam že svojo italijansko pokojnino. Ali bom izgubila tista leta, ko sem delala v Jugoslaviji?■» Nikako ne! Po konvenciji med Italijo in Jugoslavijo Vam bodo prišteli tista leta, ko ste bila zaposlena v Jugoslaviji k italijanski pokojnini, ki jo že imate. Ker Vaše vprašanje gotovo zanima dosti 'čitateljev, ki so bili ali zaposleni v Jugoslaviji kot podrejeni delavci, ali v NOB ah v JLA itd. Vam bomo opisali celotni potek za vložitev prošnje za to pokojnino. Zainteresirani mora najprej vprašati jugoslovanski republiški ali komunalni zavod za socialno zavarovanje za pregled pokojninske dobe. Posebni tiskovini, ki jo lahko dobi pri našem Patronatu mora priložiti potrdila o tej delovni dobi. V primeru, da nima potrdil, mora navesti dve priči, ki bosta izjavili, da je bil dotični zaposlen v podjetju ali v NOB ali v JLA itd. Ko mu bo jugoslovanski socialni zavod izdal odločbo o pregledu pokojninske dobe, jo bo zainteresirani priloži tiskovini, ki jo izda INPS, na podlagi katere bo zaprosil za priznanje jugoslovanskih let v Ita-bji. Italijanski zavod bo prvotni pokojnini prištel še sorazmerni del jugoslovanske delovne dobe. Zneska pokojnine Vam ne moremo javiti, ker nam niso znana leta, ki Vam jih bo priznala Jugoslavija in ker ne poznamo zneska itabjanske pokojnine. Važno ga je to, da takoj zaprosite za^pregled pokojninske dobe, kajti izkušnja kaže, da je birokratska pot precej dolga. Vse kaže, da nam kmetom nočejo pomagati, žc tako smo izgubili toliko zemlje. Mladina se sploh noče več baviti s kmetovanjem. Kaj pa lahko pričakuje mladina od kmetije? Delati mora 14 ali 16 ur dnev-vno. Na polju torej ne dela skoraj več nihče. Živine v naši vasi sploh ni več. Poleg tega pa je socialno skrbstvo zelo slabo: Pokojnine so še zelo nizke. Se bodo vendar kdaj povišale?» Res je, da je prav kmet še danes tisti, ki največ trpi. Medtem ko so si delavci, ki delajo v tovarnah v večini primemo izboljšali svoj socialni položaj, je kmet os-stal še vedno zadnji na socialni lestvici. Medtem ko gredo delavci v pokoj s 60 letom starosti in delavke s 55 letom starosti, gredo kmetje v pokoj s 65 letom starosti, kmetice pa s 60 letom. Znesek minimalnih pokojnin je pri podrejenih delavcih pribbžno 31.000 lir, mesečno, medtem ko je pri kmetih šele 25.000 br. Tudi zdravstvena oskrba je za delavce boljša. Delavec je navadno zavarovan pri INAM in mu ta dobro ab slabo nudi neposredno zdravniško oskrbo. Kot drugje je tudi v tem primeru kmet oškodovan. Zdravniška oskrba ni najboljša, zdravila si jih mora sam plačati, kmečki upokojenci pa morajo romati od Poncija do Pilata, da jim povrnejo tistih par sto br za medicinska stroške. Sindikati se namreč borijo za te tri točke. 1. Znižanje starosti za pravico do pokojnine na 60 let za moške in na 55 let za ženske, ki so vpisani kot kmetje in ki plačujejo socialne prispevke. 2. Izenačenje minimalnih pokojnin z delavskimi. 3. Enaka zdravniška oskrba, to se pravi neposredna, in pravica do brezplačnih zdravil. Z januarjem 1974 bodo kmečke pokojnine povišane. Za ostali dve točki pa bo treba spet še nekoliko potrpeti in počakati. Za vsa pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na naš Patronat IN AC, Ulica Cicerone 8, pritličje, tel. 62785. Urnik za stranke je vsak dan vključno ob sobotah od 8.30 do 12.30. V četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI V počastitev spomina pok. Tončke Kalc (Kuretove) iz Padrič daruje Pepka Kožinova 2.000 lir. * * * Ob lepem dogodku daruje Sonja Prinčič 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Antonije Simunič daruje Rozi Miklavič 5.000 br za Dijaško matico. Skupina šentjakobskih pevcev je zbrala na dveh prijetnih večerih 12.000 lir, ki jih daruje Dijaškemu domu . Ženska zveza s Kontovela daruje 20.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: Josip Šušteršič (Trst) 2.000 lir, Tatjana Možina (Trebče) 1.000 lir, Ljubo Čok (Lonjer) 3.000 br, Igor Orel 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Zorka Miklavca darujeta Nadja in Aldo Pett;rosso 5.000 br za Slovensko dobrodelno društvo. Vpisovanje otrok v osnovno šolo do 30. junija ZBOR partizanskih učiteljev Primorske Pod pokroviteljstvom vseh občinskih skupščin Primorske bo dne 22. septembra 1973 v Novi Gorici srečanje vseh partizanskih učiteljev, ki so med NOB poučevali na Primorskem. Ker bi se skupščine ob 30-letnici obnovitve slovenske šole na Primorskem rade oddolžile vsem bivšim partizanskim učiteljem s primernim priznanjem, pozivamo vse partizanske učitelje in prosvetne referente, da najkasneje do 15. julija 1973 pošljejo na naslov Zveze združenja borcev NOB — Nova Gorica — odboru za organizacijo srečanja partizanskih učiteljev sledeče podatke: 1. Priimek in ime — in partizansko ime. 2. Kje je poučeval aii bil prosvetni referent. 3. Sedanji naslov. V poštev pridejo vsi, ki so med vojno kjerkoli na o-svobojenem ali okupiranem ozemlju (tajni krožki) zbirali in poučevali mladino po načelnik Osvobodilne fronte. Prijavijo naj se tudi tisti, ki se po osvoboditvi niso posvetili učiteljskemu poklicu. Pripravljalni odbor S, LINES o j.j.*•j 'Xv!v!v!vX;!vX;';';vV.;-Xv!v!vXvi ■.............................................................................................. ...........................................................................3 -r ... z . i - - moška ih ženska oblačila UL. CARDUCCI, 4 - TEL. 31-188 - TRST ... način oblačenja.../ kakšen kroj pri LINEAl. Cirkus bratov Liane, Nanda in Rinalda Orfei je spet v našem mestu. Če bo vreme lepo, bo šla pisana cirkuška karavana jutri (ponedeljek 25. junija), ob 10.30 od glavne železniške postaje skozi mestno središče do naselja San Sergio, kjer bodo postavili veliki cirkuški šotor PrmiorškHifnemk 24. Junija 1973 GORIŠKI DNEVNIK Vpišimo svoje otroke v slovensko šolo! V teh dneh imajo starši povsod opravka z vpisom njihovih otrok v otroške vrtce in v osnovne šole. Ponekod, zlasti v večjih mestih severne Italije, kjer je bilo v zadnjih letih precej priseljevanja, se morajo starši boriti za prostorček v otroškem vrtcu. Pri nas pa ni tako, kajti v glavnem je šolskih prostorov precej, čeprav so stvbe marsikje že dotrajane. Za nas Slovence je ta problem prvenstvene važnosti. Od obstoja in uspeha naše šole je odvisen tudi procvit in razvoj naše narodnostne skupnosti v državi in deželi, kjer govori večina drugi jezik. V teh dneh je delovni odbor za slovensko šolo, v katerem so zastopane naše prosvetne in gospodarske organizacije ter politične stranke, v katerih se Slovenci udejstvujejo, ter naše krajevne u-prave, dal nalepiti na vidnih krajih v mestu in na podeželju plakate, v katerih opozarja slovenske starše naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. «Samo v slovenski šoli se bo vaš otrok naučil materinega jezika in jezika večinskega naroda» je zapisano na plakatu. To je tudi res. Po vojni je nekaj tisoč slovenskih fantov in deklet končalo slovenske šole na Goriškem na raznih stopnjah. Nekateri so se zadovoljili z ljudsko šolo, večina jih je dokončala nižjo srednjo šolo, veliko jih ima v žepu mature višje srednje šole. Z malimi izjemami so ljudje, ki so dokončali naše šole, ugodno zaposleni, v javni upravi, v gospodarstvu, v trgovinah, v raznih u-radih, v tovarnah. Povsod naše ljudi spoštujejo in čislajo, ker so pošteni, delovni in ker jim je slovenska šola dala nekaj več kot druge sorodne šo'e: znanje slovenskega jezika, s katerim se potem podjetje, v katerem so naši ljudi zaposleni, ponaša do svojih kupcev in odjemalcev z druge strani meje, ki jih je pri nas kar precej. V prvih povojnih letih, ko je prevladoval šovinizem, je morda marsikomu diploma slovenske šole škodila, danes pa je prav nasprot- «Zavcdajte se svoje dolžnosti, da slovenski otrok sodi v slovensko šolo». «Sanin v slovenski šoli se bo vaš otrok naučil materinega jezika in jezika večinskega naroda«. «Vaš otrok vam bo nekoč hvaležen, da je obiskoval slovensko šolo«. Delovni šolski odbor no. Diploma slovenske šole pomeni točko več za najem v službo. Prav zaradi tega, in to naš časopis skrbno beleži, se je v zadnjih letih število učencev in dijakov, ki obiskujejo slovenske šole, povečalo. Njihovo število se veča počasi, vendarle se veča in to brez prestanka. Starši so razumeli, da pomeni obiskovanje slovenske šole dišje obresti za njihove otroke. Tega se zavedajo tudi nekateri italijanski starši tako iz mešanih kot iz čisto italijanskih zakonov, ki pošiljajo svoje otroke v slovenske šole: vedo, da se bodo v njih otroci naučili tako slovenščino kot italijanščino. V mestu imamo danes tri slovenske otroške vrtce, ki jih vzdržuje občina in sicer v Ulici Ran-daccio, v Ulici Croce in v Ulici Torriani. Poleg teh imamo še slovenske vrtce ONAIRC v Pevmi, Podgori in Štandrežu. Slovenske osnovne šole so v Štandrežu, Podgori, Pevmi, štmavru, v mestu pa v Ulici Croce in v Ulici Ra?i-daccio. Za otroke, ki stanujejo daleč od šolskega poslopja skrbijo za prevoz občinski šolski avtobusi, tako da ni za otroke nevarnosti. To velja tako za obiskovalce otroških vrtcev kot osnovnih šol. Časi so se torej za naše šolske ustanove spremenili. Slovenski starši, napravite torej svojo narodno dolžnost in s tem boste tudi koristili vašim o-trokom. Vp’šite jih v slovenske šole vseh stopenj. Vaši otroci vam bodo nekoč zaradi tega hvaležni! V SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE je v teh dneh vpisovanje v 1. razred. Vpisovanje bo trajalo do konca meseca. Učitelji so na razpolago staršem vsako jutro. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1967. Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani v višje razrede. V tri slovenske občinske otroške vrtce v Ul. Randaccio, Croce in Torriani vpisujejo vsako jutro od 9. do 12. ure. Starši morajo prinesti ob vpisu s seboj rojstni list ter potrdilo o cepljenju. Starši iz štmavra bodo svoje otroke vpisali v vrtec v Ul. Torriani. Uspela šolska razstava v Dolu Tudi letos so v šoli v Dolu priredili razstavo ročnih del in risb, ki so jo pod skrbnim vodstvom učiteljic priredili domači otroci. Na razstavi smo tudi letos videli lepe znanci, so si razstavo ogledali so bili navdušeni nad delom svojih otrok ter hvaležni učietlji-cama, ki sta za otroke med letom lepo skrbeli. V torek v Ul. Randaccio šolska prireditev V pritličnih prostorih slovenskega vrtca v Ulici Randaccio bo v torek, 26. junija ob 10.30 zaključna šolska prireditev in razstava ročnih del in risb. Sodelovali bodo u-čenci tamkajšnje slovenske osnovne sličice in skrbno izdelana ročna dela. Spominjamo se lanskih lutk v narodnih nošah. Tudi letos so otroci napravili marsikaj lepega in starši .......................umni..................................iiiiiiiiimi.iiimiimiiiiiiiiiiiiiiiu V PETEK JE BILA PRVA SEJA PO DEŽELNIH VOLITVAH Občinski svet v Gorici bo zasedal večkrat v prihodnjem mesecu juliju Na dnevnem redu imajo kopico raznih točk - Kdaj bo na vrsti sklep o ustanovitvi konzulte za slovenska vprašanja? Občinski svetovalci v Gorici se bodo v juliju sestali večkrat, da bi na sejah razpravljali in odobrili vrsto sklepov, ki se tičejo tako normalnega upravljanja občine kot tudi izrednih zadev, ki že več časa čakajo, da bi jih mali goriški parlament odobril. Svetovalci bodo tako počivali samo v avgustu. Resnici na ljubo moramo reči, da je letos občinski svet v Gorici delal precej. Na številnih sejah, ki so si včasih sledile ena na teden so poleg proračuna in drugih perečih vprašanj odobrili več sto sklepov, ki so bili na dnevnem redu več kot leto dni. Pred deželnimi volitvami je občinski svet miroval nekaj tednov, sedaj pa nameravajo spet delati s polno paro. Tako je dejal župan De Simone na petkovi seji, o delu katere smo nekaj že poročali včeraj. šole in slovenskega otroškega vrtca. V GORICI BODO USTANOVILI «DRUŽINSKE SKUPINE* Sodobno prizadevanje javne uprave za doslej iz družbe izločene mladeniče Na petkovi konferenci je odbornik dr. Tomassich prikazal prizadevanja občine za rešitev tega vprašanja - Pozitivno gledanje predsednika sodišča za mladoletne dr. Zanettija jo je treba po najnovejših teorijah, Antonio Tripani, Gino Cocianni in ki so dosegle tudi svoj uspeh, čim- Alealdo Ginaldi ter komunista Ful- Po interpelacijah so svetovalci o-dobrili vrsto upravnih sklepov, ki jih je v tem času sprejel ožji občinski zbor, vendarle so jih morali zaradi pristojnosti odobriti še svetovalci. Med temi so sklepi, ki se tičejo osebja, podpore raznim društvom in ustanovam, nakupi blaga. ra; Manias, Ul. Toti; Vidri, Ul. Pel-lico; Candotti, Ul. Carducci; Velli-ni, Ul. Rasteilo; Trivellato, Verdijev korzo; Paulin, Ul. Veniero; Brunzin, pred bolnišnico; Rarenghi, Ul. 24. maja; Pelikan, Ul. Garibaldi; Stabile, Ul. 9. avgusta; Cecotti, Korzo Italija; Laurenti, Ul. sv Mi- javni natečaji in prošnje deželi, da ; haela; Fontanin, Ul. Del fante; De Petris, Tržaška ulica; Miliavtc, Ul. Carnia; Savio, UL Giustiniani; Co- bi lahko zgradili nekaj javnih del. Svetovalci so večkrat posegli Najmodernejše zdravstvene in sociološke teorije o skupinskem življenju ljudi, ki so bili na razne načine v preteklosti in ki so še izločeni iz naše družbe, se bodo morda v našem mestu uresničile. Če bo do tega prišlo, bo to zasluga občinskega odbornika za zdravstvo in socialno skrbstvo dr. Tullia To-massicha, ki si s pomočjo socialnih asistentk že dolgo časa prizadeva na tem področju in ki je v svoji akciji dosegel tudi obljubljeno pomoč ne le občinske uprave marveč tudi zastopnikov sodstva in deželne uprave. Ta je iz svojih bogatih fondov dala na razpolago za tovrstne pobude veliko denarja, ki ga bodo skušali koristno uporabiti za to, da bi doslej izločene ljudi spet aktivno vključili v družbo. Gre za tako imenovane «družinske skupine* (gruppi famiglia), ki bi jih sestavljale nekatere odrasle o-sebe, ki bi veljale kot nekaki družinski poglavarji in mladi ljudje, ki so bili doslej v nekaterih zaprtih zavodih. O tem vprašanju je bil govor v petek zvečer v dvorani pokrajinskega sveta, na konferenci, ki jo je priredila goriška občina. Uvodno besedo je imel odbornik dr. Tomassich. Dejal je da so razne ustanove kot so zapori, umobolnice, nekateri zavodi, posebno kazenskega značaja, za mladino bolj škodljivi kot koristni. Zaradi tega bi bilo treba mlade ljudi, ki zaidejo na krivo pot, na lep način spet vključiti v našo družbo. To je moč napraviti le s samoupravljanjem skupin takih mladih ljudi. Ti morajo živeti samostojno življenje v tako imenovani družmski skupini S preventivno akcijo bo moč odpraviti iz številnih mladih ljudi negativne pojave. Družinsko skupino pojmujejo na tak način, da bi ta živela v navadnem stanovanju, sestavljena naj bi bila iz enega ali dveh starejših oseb, voditeljev, ki bi bili kot nekaki starejši bratje ali sestre ter iz nekaj mladeničev, ki bi sicer morali v določene zavode ustanove. V tej akciji bi morale sodelovati občine, krajevne ustanove, sodna oblast ob podpori vseh tistih sociologov, ki se za taka vprašanja zanimajo. To bi bila seveda poizkusna akcija. Za občinskim odbornikom je spregovoril še predsednik sodišča za mladoletne v Trstu dr. Ferruccio Zanetti. Po njegovem mnenju je začetek take akcije pozitiven^ o tem vprašanju mora biti osveščena celotna javnost. Tržaški sodnik je omenil vprašanje umobolnice, ki bolj odpreti. Glede mladih je sodnik dr. Zanetti dejal, da je treba mlade, ki so iz raznih vzrokov zašli na krivo pot, vpeljati spet v normalno življenje. Sodniki kaznujejo, na podlagi obstoječih zakonov, mlade kršilce zakona, vendar se marsikdo v zaporu še bolj pokvari. Družba mora take napredne pobude sprejeti in tudi sprejeti vase tako mladino, ki potrebuje veliko pomoči. Če bo ta pobuda uspela, je dejal dr. Zanetti, bodo imeli sodniki veliko manj dela, manj mladih ljudi bo v zaporih, manj nevarnosti bo, da postanejo v starejših letih dejanski kriminalci. Sledila je živahna debata, v kateri je marsikdo odkrito podprl to napredno misel, drugi pa so bili do nje precej kritični. Oglasili so se sociologi, javni delavci, zdravniki in sodniki ter ljudje, ki so zaposleni v posebnih šolah in zavodih. Med prisotnimi so bili državni prav-dnik dr. Pascoli ter občinska odbornika Moise in Brancati. vio Bergomas in Spartaco Zorzenon. Uradni proglas je na javni seji prebral predsednik sodne volilne komisije sodnik dr. Malacrea, ob strani je imel sodnika dr. Bassa in dr. Mancusa. Kar se tiče uradne proglastive socialističnega deželnega svetovalca Cesara Devetaga je treba počakati še nekaj dni. Izvoljen je bil iz deželnega količnika, zaradi česar bo proglasitev čez nekaj dni na tržaškem sodišču. Odprta vprašanja na Oslavju Prejšnji teden so na sestanku 0-slavci nakazali nujnost ureditve nekaterih stvari na njihovem področju. Včeraj zjutraj so se podpredsednik pokrajine Waltritsch in načelnik cestnega urada Lupieri sestala z dr. Mirkom Primožičem in z Milkom Klanjščkom ter obravnavali nekaj teh vprašanj. Domenili so se, da bo pokrajina namestila ob stičišču ceste z Borjača s pokrajinsko cesto ogledalo, v katerem bodo lahko domačini z Borjača lahko videli, če prihaja kako vozilo iz števerjar.ske strani. Prav tako bo tu pokrajina namestila dve cestni tabli, ki opozarjata na nevarnost voznike na cesti Oslavje -števerjan. Razpravljali so tudi o drugih vprašanjih, ki jih bo treba v tem kraju urediti čimprej. Včeraj zjutraj se je v Gradežu pripetila precej huda nesreča 3-letnemu dečku iz Milana, Andreju Rossiju, ki je z družino bil na počitnicah v tem kraju. Nesreča se je pripetila, ko je deček hotel prečkati cesto in je v tistem trenutku privozil avtomobil in ga zbil na tla. Z rešilcem so fantka takoj prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 40 dni zaradi možganskega pretresa, udarca v prsni koš ter zloma desne noge. Razstave Uradna proglasitev izvoljenih deželnih svetovalcev Na goriškem sodišču so včeraj uradno proglasili pet deželnih svetovalcev, ki so bili v goriškem volilnem okrožju direktno izvoljeni v deželni »vet. To cs demokristjani Danes bodo odprli v galeriji «11 Torchio« v Gorici, Ul. Mameli ob 10.30 prvo skupinsko razstavo, ki jo prireja kulturni krožek posoških u-metnikov. Svoja dela bodo razstavili Pierina Bertola, Giorgio Burgnic, Demetrij Cej, Massimo Dainese, Lucia-no De Gironcoli, Armando De Petris, Claudio- Devetachi, Franco Du-go, Giorgio Fois, Giuseppe Furlan, Vittorio Jandolo, Virgilio Malni, Gian-na Marini, Ber.ito Munarin, Giacomo Pacenza, Sergio Pausig, Vittorio Pet-tarin, Orlando Poian, Giorgio Topli-kar, Stelio Kovic. Razstava bo odprta do 8. julija. debato, zahtevali pojasnila, odborniki so na postavljena vprašanja tudi odgovorili. Seja se je zavlekla precej čez polnoč. Nerešenih pa je ostala vrsta vprašanj. Zaradi tega bo ponovna seja, kot smo že v uvodu omenili, v prvem tednu julija. Poleg točk, ki so bile na dnevnem redu in o katerih niso utegnili razpravljati bo treba rešiti tudi vrsto drugih vprašanj. Pravilnik konzulte za slovenska vprašanja je že več kot leto dni pripravljen, potem ko so o njem razpravljali zastopniki političnih strank in slovenskih organizacij. Čas bi bil, da bi ga odborniki izvlekli iz zaprašenega predala, saj je med drugim, občinski svet med proračunsko razpravo, odobril resolucijo s katero se zahteva čimprejšnja ustanovitev te konzulte. Prav tako bo treba čimprej razpravljati o ustanovitvi rajonskih konzult. Vendarle smo mnenja, da bo treba razpravo o teh konzultah odložiti, kajti potrebno bi bilo slišati o tem mnenje prizadetega prebivalstva. O rajonskih konzultah ne bi smeli razpravljati samo v občinskem svetu, saj so, če se ne motimo, predmestja zelo malo zastopana v njem. Zdi se nam, da so le trije svetovalci od skupnih štirideset iz frakcij, in sicer dva iz Štandreža in eden iz Ločnika. Na dnevnem redu so tudi resolucije o spremembi regulacijskega načrta (predlagal jo je svetovalec Bratina), o raznih delih v Ločniku (predlagatelja Zucalli in Candussi), o gradnji ljudskih stanovanj (predlagatelja Čefarin in Jakončič), o otroških jaslih (predlagatelji komunistični svetovalci) in o cenah proste cone (predlog liberalcev). TOKRAT V PRIREDBI SPD TRST Uspelo srečanje slovenskih planincev iz Slovenije, Koroške in naše dežele Srečanje je bilo zjutraj na vrhu Ojsternika, popoldne pa v Žabnicah - Tretje srečanje bo na Koroškem Na vrhu Ojsternika se je prejšnjo nedeljo zbralo nad dvesto slovenskih planincev iz treh dežel: Slovenije, naše dežele in Koroške. Do srečanja med planinci z Jesenic ter zamejskimi iz Gorice, Trsta in Celovca je prišlo že v drugo, tokrat v priredbi planinskega društva iz Trsta. Željo po takih srečanjih so izrazili lani, na prvem srečanju na Golici. Tradicija se bo nadaljevala; tokrat bodo prireditelji Korošci in bodo druge slovenske planince sprejeli na Bleščeči planini. Na srečanje je prišlo prejšnjo nedeljo, kot smo že omenili, nad dvesto planincev. Jeseničani so do postojanke «Nordio» na italijanski strani pod Ojsternikom, po cesti iz U-kev, prišli kar z dvema avtobusoma. En avtobus je pripeljal planince iz Trsta, s številnimi avtomobili pa niso prišli le člani SPD Gorica, marveč tudi mnogi planinci iz Nove Gorice, Kanala ter Ajdovščine. Seveda so bili prisotni tudi Korošci, člani SPD Celovec. Vreme je bilo lepo, jasno, zaradi česar je bil možen pogled na avstrijske gore. V daljavi je bilo videti Grossglockner, pod Ojsternikom s« je v soncu kopala prelepa Ziljska dolina. Uradni del srečanja so opravili z običajnimi priložnostnimi govori, v katerih je bila poudarjena želja po še tesnejšem medsebojnem spoznavanju in navezovanju prijateljskih stikov. Govorili so predsednica tržaškega SPD dr. Sonja Mašerova, predsednik PD Jesenice Janez Košnik, predsedinika SPD Gorica Jožica Sme-tova in zastopnik SPD iz Celovca. Po daljšem postanku so se izletniki vrnili v dolino, v žabnice, kjer so cianni, Drevored 20. sept. Stanič, Drevored 20. sept.: Vittagliano, Ul. Carducci; Sussi, Travnik; Del Fra-ri, Ul. Oberdan; Costanzo, Ul. Cri-spi; Nanut, Ul. Vittorio Veneto; De-rocchi, Ul. Garzarolli: Lotti, Trg Municipio; Lenci, pasaža na Verdijevem korzu; CorUbolo, Ul. Casale; Kristančič, Ul. Duca d’Aosta; Gor-golo. Ul. Capodistria; Fabris, Pod-gora. OB PRVI OBLETNICI SMRTI JAKE RUTARJA PD «JEZERO» DOBERDOB priredi 28., 29., 30. junija in L julija običajni PRAZNIK OB JEZERO Vsak večer ples z zabavnim orkestrom «1 Salvador«. 28. in 30. junija tekmovanje v briškoli z lepimi nagradami. Deloval bo dobro založeni bife s hladnimi pijačami, domačim vinom in specialitetami na žaru. Vsi vljudno vabljeni! tržaški planinci vse ix>gostili. Tu so bile popoldne še tekme, ki jih je priredilo goriško društvo. Na sporedu je bilo tako moško kot žensko vlečenje vrvi. Pri moških so zmagali Goričani in Novogoričani, pri ženskah pa Korošice. Sledile so tekme tekanja v vrečah, član PD Jesenice je izvršil zabavni planinski marš, za veselje je z glasbo skrbel Tržačan. Srečanje slovenskih planincev iz treh dežel se je zaključilo v splošno zadovoljstvo. Takšna srečanja pa se bodo, kot smo že omenili, nadaljevala tudi v bodeče. Jutri v Doberdobu zborovanje RPI Jutri ob 21. uri bo imela KPI zborovanje na trgu v Doberdobu. Govorila bosta slovenski zastopnik prof. Venko Devetak z Vrha in tajnik pokrajinske federacije Tullio Paiza. Zborovanje je pripravila krajevna sekcija KPI v Doberdobu, ki se bo ob tej pribki zahvalila svojim volivcem za podporo dano na nedeljskih deželnih volitvah. Danes odprte prodajalne časopisov Tudi prodajalci časopisov imajo svoje proste dneve ob nedeljah v poletnem času. Naše naročnike o-pozarjamo, da lahko časopise in revije kupijo danes v naslednjih prodajalnah: Bertazzo, Ul. del Carso; Larise, Trg Cavour; Scuotto, Ul. S. Chia- PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE» priredi v dneh 20., 21., 23., 24. in 25. junija TRADICIONALNI POLETNI PRAZNIK Danes, ob 20. uri: nastop folklorne skupine iz Sovodenj. Jutri, 25. junija ob 21. uri: tradicionalna tekma v valčku. Vse dni PLES, igrala bosta ansambel «Galeb» iz Nove Gorice in Fantje iz Sovodenj. Vse dni bo RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE V bifeju bodo na voljo odlični čevapčiči, kranjske in domače klobase, odlično domače vino. Jaka Rutar iz Čadrga, ki je pred | letom podlegel težki bolezni, je zapustil polno spominov iz borbene dobe ilegalnega delovanja. Po bratovi aretaciji je prevzel vodilno vlogo organizacije TIGR na Tolminskem. Vzdrževal je zvezo z Gorico in drugimi pomembnimi kraji na Goriškem. Z bratom Matijem sta prinašala slovenski in italijanski antifašistični tisk prečo meje s planine «Zapotok», kamor so ga prinašali Srečko Šorli, Slavko Jelinčič in še nekateri z Jesenic, Tja pa sta nosila ekrazit, ki jima ga je v Rutih pripravljal Franc Jug, v Volčah Miha Fortunat, Iz tega ekrazita so Danilo Zelen in tovariši izdelovab bombe in peklenske stroje. Ko je v poletnem času mle-karil na planini Dobrenšci, mu je povzročala preglavice osemčlanska fašistična posadka s svojimi dresiranimi psi. S sodelovanjem pastirjev, ki so pazljivo nadzorovali fašiste, je vselej odšel in se neopaženo vrnili s sestankov za mejo. Najbolj prizadevna sta bila Miha Janež in Jože Leban. Nestrpno so včasih čakali fantje za mejo, ker Jaka r.i prišel ob določeni uri in ko je bilo nevarno njegovo tveganje. Da bi zmanjšali nevarnost odhodov čez mejo, je bilo nujno obračunavanje s psi. V ugodnih trenutkih nepazljivosti straž in pasjega teka so jim metali majhne krogljice dobro zabeljene polente pomešane s steklenimi drobci. Psi so kar cele požirali. Po kakem tednu hiranja so poginili. Prizadeta fašistična posadka ni nikoli posumila. Neke jasne, a mrzle zimske noči se je Jaka vračal izza meje mimo Bogatina. Nič hudega sluteč v mrzli samoti je vstopil v eno izmed odprtih barak, da se odpočije. Iznenada ga je presenetilo govorjenja na nasprotnem koncu barake za vmesno steno. Fašistična patrulja je kmalu opazila svežo sled po snegu, ki je vodila v barako. Jaka se je stisnil v kot in čakal z naperjeno pištolo. Skozi odprto okno in skozi vrata sta se pokazali po dve puškini cevi. Po nekaj napetih trenutkov so se cevi umaknile. Nastala je še mučnejša tišina. Jaka je še nekoliko počakal. Stopil je previdno iz barake in se oziral. O patroli ni bilo ne duha ne sluha. X. R. Volilni rezultati v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini Objavljamo volilne rezultate v videmski pokrajini, in sicer v občinah vzhodne in zahodne Beneške Slovenije, ki spdajo v videmsko volilno okrožje, Rezije in Kanalske doline, ki spadajo v tolmeško volilno okrožje. VIDEMSKO VOLILNO OKROŽJE ČEDAD: KPI 1.164, PRI 89, MSI 405, PLI 247, PSI 945, PSDI 605, IND. 6, MF 242, PC(ML)I 39, KD 3.471. DREKA: KPI 30, PRI —, MSI 9, PLI —, PSI 39, PSDI 18, IND. 1, MF 1, KD 261. ' GRMEK: KPI 97, PRI 3, MSI 11, PLI 2, PSI 24, PSDI 80, IND. 2, MF 3, PC(ML)I 1, KD 301. BRDO: KPI 50, PRI 2, MSI 19, PLI 5, PSI 133, PSDI 41, IND. 3, MF 61, PC(ML)I 3, KD 403. PODBONESEC: KPI 41, PRI 3. MSI 24, PLI 8, PSI 27, PSDI 134. IND. —, MF 11, PC(ML)I 1, KD I. 096. ŠENTLENART: KPI 52, PRI 1, MSI 26, PLI 5, PSI 97, PSDI 105, IN. MF 22, PC(ML)I 4, KD 595. ŠEMPETER: KPI 134, PRI 11, MSI 37, PLI 38, PSI 321, PSDI 178, IND. 4, MF 7, PC(ML)I 9, KD 756. SOVODNJE: KPI 36, PRI 2, MSr 19, PLI —, PSI 51, PSDI 173, IND. —, MF 5, PC(ML)I 3, KD 441. SREDNJE: KPI 33, PRI 1, MSI 3, PLI 1, PSI 29, PSDI 1124, IND. —, MF 4, PC(ML)I 1, KD 387. TAJPANA: KPI 47, PRI 1, MSI II, PLI 2, PSI 37, PSDI 164, IND. —, MF 19, PC(ML)I —, KD 555. TORJAN: KPI 361, PRI 5, MSI 15, PLI 9, PSI 134, PSDI 105, IND. 4, MF 32. PC(ML) 5, KD 858. TOLMEŠKO VOLILNO OKROŽJE , NABORJET — OVČJA VAS: KPI 32, PRI 4, PLI 13, MSI 60, PSI 63, PSDI 216, IND. 1, PC(ML)1 2, MF 37, KD 302. REZIJA: KPI 60, PRI 2, PLI 6, MSI 53, PSI 135, PSDI 86, IND. 1, MF 24, KD 612. TRBIŽ: KPI 353, PRI 52, PIL 49, MSI 510, PSI 309, PSDI 992, IND. 4, PC(ML)I 6, MF 84, KD 1.235. t lori ca VERDI 15.30—22.00 «Torino r.era«. B. Spencer in M. Baxer. Barvni film. : CORSO 15.15—22.00 «L'awentura del Poseidon». H. Bonine in S. Win-ters. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30—22.00 «Cinque matti al servizio di leva». M. Game in J. Dufilou. Barvni film. CENTRALE 15.00—21.30 «1 Cinesi, dal braccio di ferro». Barvni film. VITTORIA 15.15—22.00 «A1 tropico del Cancro«. A. Steffen in A. Strin-berg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Iršič AZZURRO 14.00—22.00 «Donne sopra, femmine sotto». Barvni film. EXCELSIOR 14.00—22.00 «Gli eroi«. Barvni film. PRINCIPE 14.00 — 22.00 «L’erede». Barvni film. SAN MICHELE 15.00—22.00 «Corri li-bero e selvaggio«. Barvni film. \ora flrtrica SOČA «Diamanti so večni«, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Topovi za Kordobo», a-meriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Obračun na Karibih«, francoski barvni film ob 17.00 in 20.00. RENČE «Skrivnostna vojna Hary Fri-ga», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. PRVAČINA ((Poletni morilec«, ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. KANAL «Igralec in prostitutka«, ame-, riški barvni film ob 17.00 in 20.00. POTUJOČI KINO Grgar ((Hudičeva brigada«, ameriški barvni film ob 20. uri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 224. tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m nonoči je dežurna lekarna San Nicolo, Ul. 1. maja. tel. 73-328. DEŽURNI ZDRAVNIK Danes sta v Gorici, Sovcdnjah in števerjanu dežurna dr. Rodolfo Ge-novese. Ul. Fatebenefratelli 5 in dr. Jože .Frandjolič, Ul. Borsi 10. V Kaminu in okolici je dežuren dr. M' | for.so Pagnutti, U1-. Conti Zucco 1 v Ronkah pa dr. Mario De Benedet' tis ,U1. SS. Trinita V Štandrežu v petek kolesarska minidirka Tudi letos bodo v Štandrežu priredili kolesarsko minldirko. Ta bo v petek, na praznik sv. Petra in Pavla, ob 9. uri. Proga bo dolga 24 kilometrov in bo speljana po štan-dreških ulicah, ki jih bodo morali mladi tekmovalci prevoziti večkrat. Prireditelj je prosvetno društvo «Oton Župančič«. Vpisovanje je na sedežu ali pri društvenih odbornikih najkasneje do torka, 26. junija, ker je treba nato urediti potrebne uradne formalnosti za tekmovalce. Društvo vabi, da na tekmi sodelujejo mladi kolesarji iz Štandreža, iz mesta in iz drugih slovenskih vasi. Vedno kolone v Ul. Aguileia Že več kot leto dni so taki prizori, kot jih kaže naša slika, običajni v Ulici Aquileia. Dela pri železniškem nadvozu napredujejo zelo počasi in če bodo načrti v redu, bo sedanjih omejitev v prometu konec šele prihodnjega aprila. Medtem se je število avtomobilov zelo poveča- lo, zaradi tega se upravičeno sprašujemo, če bomo morali čakati v dolgih avtomobilskih vrstah tudi potem, ko bosta oba podvoza urejena. DEŽURNE TRAFIKE Korzo Italija 129; Travnik 47; Ul- v-Veneto 133; Ul. Crispi 8; Trg Municipio 10; Ul. S. Chiara 4; Trg Cavour 2; Tržaška cesta 55; Grojna b' Ul. Cotonificio 18; Mihaelova, uhca 288; Ul. P. Diacono 1; Mochetta L Ul. 9. avgusta 11. [{ojstva. smrti in poroke ROJSTVA: Katja Delneri, Lucija Medvešček, Maurizio Cappelletto, Roberto Parrotta. Cristina Visintin. Emiliano Guidolin, Daniele Paroni, Rita Di Giannantonio, Michele Ne-ri, Massimo Zilli, Raffaella Zotti. Luca Zarzenon, Michela Tonut, Lorena Lestani. Vida Makuz, Massimo Deiana, Cristina Tonut. SMRTI: delavec 71-letni Enrico Corsi, bolnica 66-letna Caterina Zu-liani, dojenka Claudia Tonchella, gospodinja 61-letna Katerina Macus por. Plessini, upokojenka 91-letna Angelika Velišček, upokojenec 90-letni Ivan Markočič, upokojenka 83-letna Giorgina Zecchin vd. Cusma- OKLICI: bolničarka Assunta Bo-n-grazio in uradnik Edvard Rutar, P" troska negovalka Paola Simonetti i študent Luciano Milani, gospodinja Renata Polani in mehanik Giovan-ni Marega, uradnica Bianca Maria Montanari in vodja podjetja pite seppe Ivaldi. gospodinja Antoniett Cortese in delavec Giorgio Guerra. POROKE: uradnica Roberta Del Moro in geometer Federico non, uradnica Silva Leghissa in nancar Alessandro Di Vincenzo. £°~ spodinja Omella Gorini in mehanični izvedenec Eugenio Turus, radnica Mavra Bavcon in uradni Valter Medessi. Mali oglasi Dve boksarski trimesečni nems psički z rodovnikom prodam, Katja ša Mayer, Pristava 39, Nova Gorica* tel. 21-268. V počastitev spomina drage mame daruje Vlado Klemše 10.000 lir Dijaško matico. ZAHVALA ki so Zahvaljujemo se vsem, čustvovali z nami ob izgubi draž Marije Pelicon vd. Klemše Sinovi Vlado, Benjamin in z družinama junija 1973 Jož« Pnmoršfaliiieviiik KULTURA 24. junija 197J KOPRSKO KULTURNO PISMO Poudarek na glasbi Pestra likovna dejavnost in gostovanje treh gledališč Kulturno življenje na slovenskem obalnem področju je bilo tudi v zadnjih mesecih zelo živahno, če ga merimo po nekaterih važnejših umetniških d.godkih. Društvo prijateljev glasbe v Kopru je uspešno zaključilo koncertno sezono z devetim rednim oziroma z devetnajstim koncertom, če prištejemo tudi nastcpe umetnikov za mladino. Zadnji koncert, posvečen Chopinovi glasbi, je privabil številno občinstvo, ki je popolnoma zasedlo glavno in stransko dvorano, kar potrjuje, da imajo Chopinove ustvaritve po skoro poldrugem stoletju še vedno velik vpliv na najširše množice poslušalcev. Privlačnost tega večera je bil tudi koncertant sam — pianist Aci Bertoncelj, pri katerem zlasti mladina sluti sorodnost svojega čustvenega sveta in nagnjenj sodobno mislečega človeka — umetnika, ki pristopa k oblikovanju z neko posebno prvinsko svežino in vzbuja v svojem klenem poustvarjalnem procesu izreden učinek. Njegova umetniška samoniklost je prišla do izraza tudi v skladbah Chopina: razvil je pravi čar njegove poezije, poezije moža, ki je svoja dela rojeval iz najtanjših vzgibov do najbolj razgibanih trenutkov doživljajske intenzivnosti; prikazal nam je globoko čutečega ustvarjalca pristnega poetičnega zanosa, ki so mu tuje primesi sentimentalnosti in sladkobnosti. Na sporedu so bile tri mazurke (op. 30, št. 4 v cis-molu; op. 68, št. 2 v a-molu; op. 67, št. 4 v a-molu), štirje preludiji (op. 23 št. 13 v Fis-duru; št. 14 v es-molu; št. 15 v Des-duru; št. 18 v f-molu), Noctumo op. 48, št. 1 v c-moiu, Sonata op. 58 v h-molu in štiri balade (op. 23 v g-molu; op. 38 v F-duru; op. 47 v As-duru; op. 52 v F-molu). Pomemben je bil koncert domačega pevskega zbora »Simon Gregorčiči v koprskem gledališču pod vodstvom Ivana Tavčarja. Ta zbor, ki se je V zadnjem času uvrstil med dobre primorske zbore, je tudi tokrat potrdil prizadevanja, ki vodijo k večji dovršenosti pa tudi k zahtevnejši zborovski literaturi, čeprav je ta, mimo večino popularnih umetnih in narodnih pesmi, zastopana le v zelo malem številu. Zdi se, da bo zbor moral čimprej pristopiti k razmišljanju o dopolnitvi svojih vrst z mladimi glasovi, ki naj bi zapolnili nekatere zvočne ostrine in na trenutke zrahljano glasovno enovitost v tenorskih skupinah. Sicer pa je zbor deloval v mejah plemenitega petja in v nekaterih pesmih izzval občutena doživetja. Na sporedu so bila dela in Priredbe narodnih Vrabca, Srebotnjaka, šafraneka, Gallusa, Foersterja, Simonitija, Tomca. Marolta, Vodopivca, žarova, Svečnikova, Gotovca in Mirka. Na komorno glasbenem večeru, ki sta ga organizirala RTV—Koper in RTV—Ljubljana, sta v koprski glasbeni šoli nastopila tržaška rojaka — mezzosopranistka Nerina Pelico-nova in fagotist Vojko Cesar; prvo je na klavirju spremljal Gojmir Demšar, pri drugem je sodeloval mladi pianist Ravel Kodrič. Peliconova je zapela Zadnje rože Valdemara Me-dicusa, Škerjančevi Vizijo in Večerno impresijo, Rozinovo Našo barako zamelo je in Simonitijevo Talnem. Cesar je izvajal Avda Smailo-v'iča Lamentoso drammatico in Scher-so za fagot m klavir in Praznično koračnico za fagot in klavir Virginija Mortarija, Alojza Srebotnjaka ®est skladb za fagot in klavir ter Recitativ, Siciiijanko in Rondo za lagot in klavir. Nerina Pelicon je Pokazala dokaj lepo izoblikovan glas, ki je barvno izenačen in topel; nadaljnje delo in posvečanje mehkejšemu zastavljanju višin bo odpravilo lahne ostrine, ki so bile opazne na dveh ali treh mestih v visokih to-hlh. Interpretacija je bila prepričlji-va. Klavirsko sodelovanje Gojmira Pemšarja skladno. Vojko Cesar ima Izredno lep ton. Smiselno gradi v dolgih plastično oblikovanih frazah. Odličen partner mu je bil Ravel Kodrič, ki je, izhajajoč iz enakovrednosti svojega dela, sodeloval kot samostojen dejavnik, ki se podreja le v smislu skladne celotnosti. V okviru prikazovanja pedagoških dosežkov na eni in predstavljanja dspehov nadarjenih gojencev glasbenih šol ob koncu šolskega leta do drugi strani, sta dve najboljši Slasbeni šoli na našem območju ir, v zamejstvu, to sta glasbena šola v Kopru in šola Glasbene matice, tudi letos priredili skupen nastop v Kopru. Predvsem moramo podčrtati hadarjenost in lep napredek črtomi-^a Šiškoviča iz violinske šole Oskar-”a Kjudra, ki je izvajal dva stavka J? Bachove Partite za violino solo. Kdano je že, da je na letošnjem zvez-dem tekmovanju v Zagrebu prejel ‘retjo nagrado. Prvo nagrado za komorne ansamble, ki jo je prejel na Istem tekmovanju Komorni trio, ki ?a sestavljajo violinist Črtomir ši- ,°vič, violončelist Iztok Kodrič in manist Ravel Kodrič — vsi gojenci Glasbene matice — je potrdil tudi V Kopru z muzikalno dojetima stav- °ma Allegro in Andante iz Mozartovega Tria v d-molu ter z An- ante iz Savinovega Tria v g-molu. °^e8 izvrstno izvežbanega godalnega orkestra koprske glasbene šole si je priboril drugo nagrado — f. katerim je kot solist nastopil vio-“m?t Vlado Batista v Allegru Tele-mannovega Koncerta v a-molu (v Priredbi Vladimirja Lovca), ki je Pritegnil s svojo oblikovalno nazor-so z uspehom sodelovali na koncertu še klarinetist Jadran Luin, maniatka Daniela Tomšičeva ir; har-. tka Lučka Joksičeva. Orkester je Jm*I na sporedu še Schererjevo In-lrado (v priredbi Ivana ščeka), Tar-r«Kovo Orernus (v priredbi Ivana Slieka) in Gadejevo Elegijo (v pri- redbi Vladimirja Lovca). Koncert je pokazal izredno lepe uspehe obeh glasbenih šol. Omeniti moramo tudi tekmovanje primorskih godb na pihala, ki je bilo v Piranu in na katerem je odnesla zmago godba iz Pirana pod vodstvom Leandra Pegana. Ta je organiziral javni nastop gojencev glasbene šole iz Pirana — iz razredov za pihala in trobila, ki so nastopili v atriju Zdravstvene šole. Nadarjeni gojenci so predstavili znanje, ki je potrdilo prizadevanja in pomemben pedagoški nivo prof. Leandra Pegana in Umberta Radojko-viča. Posebnost tega večera je bil nastop bivših gojencev Centra za glasbeno vzgojo v Kopru, ki združuje vse tri obalne glasbene šole — v Kopru, Piranu in Izoli — to so: Edi Pištan — rog, Karlo Glavi-na — klarinet in Nataša Hladnik — flauta; ti namreč uspešno nadaljujejo študij na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Hladnikova, ki je na jugoslovanskem tekmovanju v Zagrebu prejela drugo nagrado, nas je pritegnila z lepim tonom, čvrstim ritmičnim osloncem in smislom za iztanjšano oblikovanje ter izvrstnim spominom. V tej povezavi so prireditelji gotovo hoteli opozoriti javnost na važnost in kvaliteto pouka na področju pihal in trobil, katerim z ozirom na potrebe v glasbenem življenju omenjeni Center posveča posebno skrb. Če nam je prvi večer hotel pokazati vzgojne uspehe in nadarjene bodeče umetnike, nam je naslednji prikazal vrhunsko igro naših najholj znanih in nekaterih — kakor hornist Jože Falout ir,- trobentist Anton Grčar — tudi v inozemstvu slovečih umetnikov. Kot solisti so nastopili še flautist Jože Pogačnik, klarinetist Alojz Zupan in trombonist Ciril Ribarski. Ne le da so prikazali virtuozno obvladanost svojih instrumentov, temveč so njihove poustva-ritve zapustile vtis razgibanih doživetij in toplega občutja. Skladbe Vladimirja Lovca in Ivana Ščeka smo že večkrat poslušali v izvedbah gojencev, za katere sta jih tudi v prvi vrsti napisala; tokrat so doživele svoje najdovršenejše in vsebinsko najbogatejše utelešenje — v interpretacijah Alojza Zupana, Jožeta Falouta, Antona Grčarja in Kirila Ribarskega. Kakor je otvoril, tako je tudi izvrstno uigrani, enotno delujo-Ivan Silič Mednarodni festival komorne opere in baleta «Annale 73» v Osijeku Lep delež obeh slovenskih opernih hiš - Največji umetniški dosežek mariborske Opere Greste Dequel Dvojna kompozicija (kamen) Opera Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani se je predstavila z duhovito uprizoritvijo Donizzetije-ve malo znane opere Viva la mam-ma z odličnim basistom Ladkom Korošcem na čelu. Predstava v kateri na satirično ironičen način prikazuje življenje v gledališču, je v izredno dinamični in duhoviti režiji Hinka Leskovška in sceni in kostumografiji mojstrov Maksa Kavčiča in Alenke Bartlove, navdušila izredno razpoloženo občinstvo. Seveda je dominiral nenadkriljivi mojster Ladko Korošec v vlogi ženske, ki ji je s prefinjenim okusom dahnil simpatične poteze prepotentne ženske. Pevsko izvrstna in igralsko razigrana v vlogi primadone je bila Hilda Hoel-zlova, kateri so se v izvrstnih karakternih vlogah pridružili Rajko in Stane Koritnik, Marcel Ostaševski, ..Hlinili.....mm.umi.imliimmmm.... RAZGOVOR OB NJEGOVEM POSLEDNJEM «SKOKU» V TRST Dequel - umetnik slovenske sole osebnih življenjskih izkušenj m Zvest staremu likovnemu izročilu, toda nov in sodoben v izrazu (Nadaljevanje na 6. strani) ... ro ■ -v • < • C T • Kmalu bo že poldrugo desetletje, odkar je Oreste Dequel zapustil naše mesto in se odpravil «v svet*, in vendar ne zamudi priložnosti, da bi se vsaj za kak dan od časa do časa ne vrnil v Trst, pa čeprav Trst ni niti njegovo rojstno mesto, ker se je Dequel rodil na Markovcu to je v bregu nad Žusterno pri Kopru. Vrhu tega je Dequel živel v Trstu le par let med zaključkom šolanja ir; prvim resnim in hkrati uspelim srečanjem z občinstvom in kritiko. Toda Trst ga še vedno vleče, ker ima Dequel tu veliko prijateljev in ker je Trst tudi nekakšna njegova baza za kratek skok v Ljubljano ali Koper k znancem in prijateljem, k tovarišem iz partizanske borbe ali iz delavnic, oziroma predavalnic na / >f ' 1|:!; |: . ' dir i::: Oreste Dequel ljubljanski akademiji za likovno u-metnost, na katero se je bil vpisal koj po osvoboditvi, brž ko je odložil orožje. Ir ko se je pred nedavnim Oreste Dequel ponovno vrnil na kratek obisk v Trst, smo se z njim srečali na bolj ali manj obveznem občasnem pomenku, na katerem smo se ponovno vračali v njegovo in tudi skupno preteklost, v leta, ko se je šolal r.a ljubljanski akademiji, o kateri danes uveljavljeni umetnik še vedno govori z navdušenjem, posebno ko je govor o njegovih tedanjih učiteljih Borisu Kalinu, Smerduju, Lobodi in drugih, še posebej, ko je govor o njenem vzgojnem sistemu, ki je po Dequelovem mnenju na izredno visoki ravni, neprimerno boljši od sistema na u-streznih italijanskih šolah. Ko se Dequel spominja svojega šolanja v Ljubljani in ga primerja s tem, kar je videl in doživel pozneje v Italiji -in .malone po' vsej severozahodni Evropi, ki jo je prepotoval, in tudi v ZDA, kjer je bil že večkrat, meni, da se sistem, ki ga je doživljal na ljubljanski akademiji, more še najbolj primerjati ameriškemu sistemu, le da so ameriške tovrstne ustanove veliko bogatejše od ljubljanske. Dequel si s tem razlaga tudi izredne uspehe slovenske likovne u-metnosti, uspehe, ki se kažejo doma in se uveljavljajo tudi v konfrontaciji s tujimi dosežki na raznih mednarodnih umetnostnih manifestacijah. Ko se tako ob črni kavi pa tudi ob Šilcu žgane pijače vračamo za kako desetletje nazaj, nanese pogovor tudi na dobo tako imenovanega socialističnega realizma, ki je bil pravzaprav bistveni razlog, da je Oreste Dequel zapustil najprej ..................................Ul.Ulil mili Ulili lili PESNIK SLOVENSKE PRIMORSKE DUŠE Neiimrjoči «slavček» Pred današnjim odkritjem spomenika Simonu Gregorčiču v Novi Gorici Današnji čas je kaj malo dovzeten za mehka čustvonja. A vendar je poi protislovij tudi glede tega: sedanja zrela mladina s■ le še s težavo predstavlja samoodpo-vedujožega se pesnika, kot je bil Gregorčič, po drugi strani pa se danes s smešno lahkoto daje pravica že vsakemu «čustvecu» Nekateri radi omalovažujejo vsako stvar, ki je preveč «čustveno» dojeta, pa vendar je velo za zavest kakega naroda marsikdaj krvavo potrebna prav pristna čustvena zavzetost. Ni jih bilo malo, ki so šli v boj za_ nardovo pravico ne le zaradi racionalnega premisleka, pač pa zato, ker jim je to pravil notranji glas, ker jim je ukazovalo srce. Take in podobne misli me obhajajo kadarko i po daljšem presledku prebiram ali pa poslušam Gregorčičeve pesmi. Simon Gregorčič... utrga se ti cel plaz podob, občutij, spominov, asociacij. Postal je ljubljenec vsega ljudstva v časih, ko se je slovenski narod potrjeval v svojem človeškem dostojanstvu, ko je že precej odločno kazal, da si bo ob trdni veri v pravico, ki nekoč mora priti. znal izbojevati svojo prostost. Vse od «lskric domorodnih» izpred več ko sto leti je ta primorski poet izlival svojo bolečino in svoje ideale v pesmi, ki so našle pot v srca vseh slovenskih ljudi. Bil je sicer lirik, a njegova poezija poleg ljubezni, otožnosti in sočutja izraža tudi globoko socialno vsebino, narodno politiko in filozofijo. Gregorčičeva premila pesem se je zdela že nekaterim sodobnikom ob koncu stoletja premehka, premalo moška, celo verzi so jim bili pre- gladko tekoči, njegova vdanost preveč pasivna; takšnega gledanja se je bil navzel tudi Ivan Cankar, a se je po nekaj letih tega obtožil in Gregorčiča poveličal. Simon Gregorčič je že zdavnaj prešel v splošno last. Naši očetje in celo dedi so se ga učili iz šolskih beril, poznali so številne izdaje njegovih poezij in vsak čas so znali na pamet povedati ne le Soči, ampak tudi Hajdukovo oporoko. Naš čolnič otmimo Človeška nikar... Primorci mojih let nismo mogli spoznati Gregorčiča v šoli, spoznavali smo ga ob peči ali ognjišču in šele tam okrog leta štiriinštiridesetega smo se lahko v svobodni partizanski šoli učili o pesniku Soče, Po vojni je naš rajnki France Bevk dostikrat na Gregorčičevih postavah v svojih govorih omenjal, kako smo občutili in slavili Gregorčiča v dneh osvobodilnega boja in čestokrat je povedal, kako so nas njegove pesmi krepile in kako je «rasla cena njegovih poezij s trpljenjem našega ljudstva pod fašhmon in v času vojne». Gregorčiča se radi spominjamo tudi danes Hvaležni smo mu za njegov srčni dar, za njegove pes-smi, ki so nedvomno imele velik vpliv na naše narodno in človeško zorenje. Njegova dehteča, po obliki preprosta in že zdavnaj zastarela (resnici na ljubo je treba povedati, da je pesnik na stara leta delal zanimive poskuse v modernem verzu) pesem, zato pa značilna in omamljiva, nas še zmerom pridobi zaradi svoje iskrenosti in jasne globine. Saj ni čudno, ko pa je žlahtna sublimacija narodnega doživljanja v prejšnjih časih. Kot taka je tudi lahko postala cenjena v času boja. Ko znova in znova prebiramo Gregorčičeve verze, nas stisne pesnikova osebna tragika, a nas tudi s ponosom navda njegova humana, socialna in protihlapčevska misel, ki nas uči kako se je treba z ljubeznijo boriti za svojo zemljo in svoj narod. T. P. Ljubljano in nato še Koper. Sledili sta «dve strahotno trdi leti» v Trstu, dokler ni z razstavo v občinski galeriji vendarle prodrl, kmalu zatem pa je tedanji Trst postal zanj nekako pretesen in Dequel se je, kot smo rekli v začetku odpravil «v svet*. Svoje korake je usmeril v Rim, kjer se je ustavil, ne ustalil, ker meni, da bi bil veliko bolje storil, če bi se bil naselil kje drugje. Toda Rim je njegova osnovna baza. kajti Dequel ne zdrži niti v «večnem mestu* in je zelo rad «na poti*. Doslej je obiskal in študijsko prepotoval ves skandinavski svet, petkrat pa je plul tudi čez «veliko lužo». (Mimogrede naj o-menimo, da se je na enem takih potovanj čez Atlantik srečal na ladji tudi sedanjim zahednonemškim ■ kanclerjem Willyjem Brandtom, s-katerim je s svojo izredno komunikativnostjo kaj kmalu stopil v prijateljske stike, tako da Willy. Brandt še sedaj kot kancler ni nanj povsem pozabil). Poslednjič je bil Dequel v ZDA še pred nedavnim in je prav po vrnitvi iz ZDA «skočil» za nekaj dni v Trst na eno svojih bolj ali manj obveznih srečanj s prijatelji ir. znanci, da bi se nekako »sprostil napetosti*, ki se je «naleze», ko je «stran od doma*. V ZDA in sicer v Iowa Cityju, pravzaprav v galeriji tamkajšnje univerze je v aprilu imel razstavo, ki je bila ena njegovih ameriških razstav, ker je doslej že razstavljal v Chicagu, kjer je na tamkajšnjem zavodu za sodobno likovnost imel ciklus predavanj, predaval pa je tudi na umetnostnem zavodu na univerzi v Iowa Cityju. In ko Oreste Dequel pripoveduje o svojih novejših doživljajih, ko slikovito prikazuje, kako sta or; I-talijan z ne najboljšim znanjem angleščine in njegov asistent na zavodu Kitajec Chion Chi s kitajsko izgovarjavo angleščine potrebovala tolmača, da sta se med seboj po angleško sporazumevala, spomini spet splavajo v dobo pred dvema desetletjema, spet nazaj k slovenski in jugoslovanski umetnosti in se osebno spomni kolegov z akademije, med drugim na primer Makuca, Tršarja in drugih, za katere meni, da so se lahko uveljavili kot umetniki in novi pedagogi, ker so se nekoč na akademiji veliko naučili. Kar pa zadeva njega samega in njegovo umetnost, prepušča Dequei sodbo drugim, ker o sebi najraje reče le to, da je dobil v Ljubljani osnovo, da se je na akademiji začel formirati, ostalo pa da je napravilo življenje, ki ni bilo vedno lahko. Pravzaprav ni za Dequela življenje nikoli lahko, kajti življenjskih razmer Dequel sicer ne dramatizira, jemlje pa svoje naloge zares in se na primer kamna, ker v kamnu največ dela, loteva neposredno in so njegove skulpture, katerih nekaj smo pred letom oni videli tudi v tržaški galeriji «La Lantema*. lahko bi rekli oblite z znojem, ker Dequel ne pozna raznih modernih pripomočkov, pač pa je čeprav moderen likovnik, ostal zvest staremu, preizkušenemu orodju «kamnarjev», tudi «macoli». In temu bo Dequel ostal zvest tudi v bodoče, ker drugače bi on niti ne bil to, kar je. Franc Udovič Anton Prus, Drago čuden, Anica Pusarjeva, Manja Mlejnikova in Milena Trostova. Mojstrsko in inventivno je bila scensko rešena uvertura, ki ji je režiser Leskovšek pridal izredno dinamiko v značajih nemih oseb. Dirigent Rado Simoniti je lahkotno bleščeče vodil čisto internirani in uigrani orkester, ki je pod njegovo veščo roko decentno spremljal teaterske zgode in nezgode na odru. Po uspešnih predstavitvah ljubljanske in mariborske Opere lahko ugotovimo, da je bil slovenski delež na letošnjem Annalu izredno ploden in navdušujoč. Zadnjo operno predstavo na Annalu Telemannovega Pimpinona je z originalnim baročnim nadihom izvedla Warszawska opera kamerna iz Poljske. Filigransko čista predstava je prvi vrsti prikazala rekonstrukcijo sloga, ki se je očigledno razvijal v času baroka. Scena, kostumi in režijski slog igre Jana Kulme so zgovorno pričali o tem. Mali orkester sedmih godbenikov v kostumih na odru je z odlično odigranimi intermezzi navdušil poslušalstvo. Vodil je glasbeni vodja pianist Juliusz Borzym, peli pa so Pimpinona Jer-zy Artysz z deloma karikirano igro, Osetto pa z zvonkim glasom Magdalena Falewyczewa. Pri vseh umetnikih je bilo čutiti prefinjen smisel za svojevrstni slog baročnega igranja, kar je bila velika draž izredno lepega komornega večera, ki so ga posredovali poljski operni umetniki iz Varšave. Prvo baletno predstavo je na Annalu posredoval balet Hrvatskega narodnega kazališta iz Splita, ki pa je razočaral, že sama izbira dveh različnih baletov Bach 72 in Chopin naše mladosti je bil ponesrečen poizkus združiti oba baleta v celovečerno predstavo. Razen tega je precejšnja koreografova neinventivnost zavirala plesni polet, ki se kar ni mogel razmahniti kljub talentiranim plesalkam in plesalcem. Moderno koncipiran balet se je razblinil v gimna-sticiranju namesto v plesnih gibih, medtem ko je bil drugi del večera po-srednješi, kjer je baletni ansambel vsaj do neke mere mogel posredovati svoje baletno znanje. Vsesplošno je pre- iiiiiiiiiiiiiiii*iiiiimiiii«iiiiiiiiiiiiiiii»i*niHiiiiiniim*i«iiiiiiu«iiuiiiii*iiMi4iiiiuiiiiiii»tiimiiiiimniiii«uiii» KNJIŽNE NOVOSTI KNJIGA 0 LITERARNIH USTVARJALCIH POMURJA «Študije o jeziku in slovsV7u» je izdala Pomorska založba Čeprav gre za knjigo, ki ni namenjena širšemu krogu bralcev temveč predvsem slavistom in vsem tistim, ki se pobliže zanimajo za vprašanje domače književnosti in jezika, pa moramo vsaj kot zvesti kronisti zabeležiti knjigo z naslovom študije o jeziku in slovstvu. Knjigo je izdala Pomurska založba v Murski Soboti, posvečena pa je razpravam, ki obravnavajo jezikovne in literarne probleme Pomurja Kot izvemo iz uvodne besede Franca Zadravca gre za dela, ki so jih slovenski slavisti napisali za posvetovanje slavistov v Murski Soboti in ki kakorkoli obravnavajo jezik in slovstvo v Pomurju. Značaj knjige, ki prinaša šest razprav posvečenih slovstvu in štiri razprave, posvečene jeziku, kaže že njena vsebina. Štefan Barbarič piše o stari prekmurski književnosti o vzhodnoštajerski in kajkavsko hrvaški. O lirizmu v Kranjčevih romanih piše Franc Zadravec. Fran Petre je prispeval razpravo o ustroju in tehniki predvojnih romanov Miška Kranjca,. Pod naslovom Družbene koordinate Kreftovih Celjskih grofov je Bruno Hartman napisal razpravo o tej znani Kreftovi arami. Dva nadaljnja sestavka pa sta posvečena Edvardu Kocbeku. O Kocbekovi pripovedni prozi piše Matjaž Kmecl, o pomenu Edvarda Kocbeka za razvoj slovenske lirike pa France Vodnik. razpravo o nekaterih značilnostih panonske leksike; Jakob Rigler pa razpravlja o smereh glasovnega razvoja v panonskih govorih. Martina Orožen je svoj prispevek posvetila slovničarju in dialektologu, Prešernovem sodobniku Danjku. Gre torej za knjigo, ki združuje v priročni vsebini razprave o literarnih ustvarjalcih Pomurja kakor tudi razprave o jezikoslovcih Pomurja in jezikovnih problemih tega koščka slovenske zemlje. Deset partizanskih črtic Janeza Vipotnika Janez Vipotnik, čigar ime se zadnje čase vse bolj pojavlja kot ime avtorja literarnih stvaritev, je pri Partizanski založbi izdal knjigo partizanskih črtic. Ta zbirka, ki jo je opremil Miha Vipotnik, pomeni precej zakasnelo objavo avtorjevih umetniških stvaritev, ki so našle vzpodbudo in motive v osvobodilnem boju. Knjiga je malce avtobiografsko po barvana, vsaj v tem smislu, da nam posreduje črtice, nastale ob pisateljevih doživetjih osvobodilnega boja in ob srečanjih z ljudmi, ki so predmet njegove pripovedi. Prav zaradi tega, ker spoznamo v njih resnične, žive ljudi, ki so nekoč živeli ali pa še žive, iz-zvene Vipotnikove, večinoma tra- Drugi del knjige je posvečen j gično nastrojene črtice, kot prist- vprašanjem jezika. O Avgustu j Pavlu kot jezikoslovcu piše Jože j Filo. Jože Jurančič je prispeval i ne pripovedi iz partizanskega oo-ja za svobodo. Sl- Ru. vladovalo mišljenje, da nastop splitskega baleta niti po inventivnosti niti po izvedbi ni sodil na tako reno-mirani Annale. Tudi sicer renomirani balet Makedonskega narodnega teatra iz Skopja ni izpolnil pričakovanja, čeprav je bil dosti nad poprečjem splitskega baleta. Po številu in tehnični zmogljivosti je še vedno eden vodilnih ansamblov v državi. Žal, v prvi točki Odbliski komponista Ljubo-mira Brandjolice in koreografinje Olge Milosavljeve so prikazali stilizirani balet iz makedonske folklore, ki pa je vse preveč dišalo na revijski musikal, ki je banalno skazil lepo bogastvo ritma in plesov iz makedonske plesne zakladnice. V drugem delu je bila izvedena Carmen Bizeta - Ščedrina v nekoliko boljši koreografiji, ki bi pa z večjo invencijo mogla bolje izkoristiti ansambel, ki je kljub omejitvam plesnega izraza vendarle pokazal precejšnje znanje. Koreografija je vse preveč temeljila na zunanjih e-fektih skupin in posameznih poz, tako, da je bil dramatični izraz posameznikov največkrat zabrisan. Tako sta bila tudi glavna plesalca vloge Carmen Jagoda Slaneva in Don Hoseja Toni Batarlakov, večkrat motena z nepotrebnimi gibi in pozami, kljub njihovemu nespornemu znanju. Domača baletna ansambla torej tokrat nista preveč navdušila, čeprav je osiješko občinstvo, ki nima samostojnega baletnega ansambla željno videti baletne predstave. Zato pa je prišlo na svoj račun pri nastopu belgijskega baletnega ansambla Van Vlaanderen iz Antwerpna. ki je s svojo odlično izvedbo navdušil prenapolnjeno gledališče in kar najbolj uspešno zaključil letošnji Annale 73. Belgijski plesalci sestavljajo enega najboljših modernih baletnih ansamblov v Evropi, ki ni orientiran na ekstremno modernost. V koreografiji Charlesa Czamya so interpretirali na Bachov Brandenburški koncert mladostno veder ples na plaži. Slavni Maurice Bejard je moderno koreografiral Scene d'Amour na glasbo Berlioza, kjer sta odlična Aime de Ligniere kot Romeo in Winni Jacobs kot Julija navdušujoče zaplesala ljubavni duet z veliko baletno bravuro. Močan učinek je posredoval odlični moški ansambel v stiliziranem afriškem ritualu Ritus Paganus, ki je po koreografu Andreju Leclairu zasnovan na mitu srednje Afrike. S svojimi bravurami baletne tehnike in močno izrazno kreativnostjo so ob spremljavi samo dveh instrumentov flavte in harfe, pričarali vrhunsko stvaritev modernega baleta z močno poudarjenimi učinki afriške mistike. Na koncu so izvedli baletno predstavo Amelija na glasbo Stanleya Weinera v koreografiji Jeane Bra-bants, kjer je ves ansambel razen plesnih veščin izpričal tudi izredno igralsko nadarjenost. Emil Frelih Prinis uredništva: žirija kritikov je ob zaključku četrtega mednarodnega Annala komorne opere in baleta proglasila beograjsko uprizoritev Brittnove opere «Lukrecija» v izvedbi Narodnega po-zorišta iz Beograda in Orffovo »Pre-metenko* v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora za najboljši operni predstavi na letošnjem Annalu 73. Lukreciji je bilo dano primarno priznanje kot najboljši scensko glasbeni stvaritvi v celoti brez navedbe imen, medtem ko so Premetenki prisodili najboljšo o-drsko postavitev. V odločitvi žirije je za mariborski uspeh imenoma na-glašeno priznanje režiserju Emilu Frelihu, kostumografinji Vlasti He-gedušičevi in scenografu Jožetu Polajnku. Posamična priznanja so prejeli basist Ladko Korošec za vlogo v Do-nizzetijevi operi »Viva la mamma* v uprizoritvi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, mezzosopranistka Aleksandra Ivanovič za vlogo Argije v Hazonovi operi «Poročni u-rad* v izvedbi Opernega študija iz Beograda ir; posebno priznanje za izvrstno dirigiranje mariborske Premetanke dirigent Boris Švara. Za izredno izvedbo baletnega večera je bilo dodeljeno posebno priznanje še baletu Van Vlaanderen iz Antwerpna. Pri razglasitvi nagrajencev je bilo poudarjeno, da so bile vse odločitve žirije soglasne. ...................................UUUIIUIIUUUIIIII.................................UUUUUUUI...............lili....................................I.................„„......lili Ulil IIIIIMIUIUIIIUIUIUUIIIIUIIUIUII UH.Illllllltlllllllll.il.Milinim......I.....lil revije MLADIKA 4 Četrta številka Mladike je padla v predvolilni čas in je zato vsaj delno tudi pisana v kampanjskem slogu. To velja predvsem za intervju z deželnim svetovalcem SS dr. Dragom Štoko, posredno pa tudi za pisanje anonimnega «čuka na Obelisku*. Dr. Štoka v svojih odgovorih ugotavlja nekatere znane stvari v zvezi s problemi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, meni, da je bilo nekaj pozitivnih premikov, da pa bi se dalo še mnogo več doseči, na koncu pa govori o vprašanjih, katerim bo posveti) svoje napore v novi deželni zakonodajni dobi. Iz njegovih odgovorov smo si posebej zabeležili tudi tale stavek: »sledili smo klicu vseh, ki so s slovensko pesmijo in besedo šli v boj proti fašizmu*. Zabeležili pa smo si ga zato. ker preseneča, da je lahko v isti številki anonimni «čuk» tako umazano žalil prav tiste, ki «so s slovensko pesmijo in besedo šli v boj proti fašizmu* takrat, ko so nekateri drugi (in kakšno ime bi lahko našli tudi med uredniki revije) bili na nasprotnem bregu. Prelahka bi bila polemika z vsemi nizkotnimi insinuacijami in žalitvami, ki jih vsebuje pamflet »Partizanski miting*, le eno naj ve «čuk* in tisti, ki mu naročajo in objavljajo take nesramnosti in kot uredniki ali člani uredniškega odbora zanje tudi soodgovarjajo: to namreč, da tisti, ki so bili na drugem bregu takrat, ko so se drugi s «pesmijo in besedo*, predvsem pa z orožjem, borili proti okupatorju in so zato danes v ogromni večini v drugem ideološkem taboru kot je «Mladika*. nimajo nobene moralne ne kakršne koli drugačne pravice dajati lekcije o slovenstvu tistim, ki so slovenstvo izpričali z bojem in žrtvami in ostali tudi po osvoboditvi zvesti izročilom narodnoosvobodilnega boja. Saša Martelanc objavlja razgovor s cerkljanskim rojakom dr. Andrejem Kobalom, ki pa živi v Ameriki kot ameriški državljan; brez podpisa je zapis o obnovljenih in prenovljenih društvenih prostorih Slovenske prosvete v Trstu; Danilo Sedmak zanimivo razpravlja o vsebini mladinskih iger in iger za otroke, ki jih uprizarja Stalno slovensko gledališče. Marija češčut v daljšem sestavku piše o kmečkih uporih na Slovenskem, Martin Jevnikar piše v svojem pregledu zamejske in zdomske literature o Metodu Turnšku. Sledi še nekaj kulturnih zapisov, vmes pa je več leposlovnih sestavkov in pesmi. Na prvi notranji platnici je obvestilo o podelitvi nagrade »Vstajenje* za leto 1972 koroški pesnici Milki Hartmanovi. j. k. NAŠI RAZGLEDI ŠT. 12 Na uvodnem mestu je zapis dr. Boga Škergeta o Poškodbah ljudi v cestnem prometu: Florjan Lajmiš razmišlja ob tridesetletnici peronizma, katero smer se bo obrnil in razvil sedaj, ko je končno le prišel na oblast v Argentini. Marija Vilfan se kritično dotika nesodelovanja Slovencev in Jugoslovanov z UNESCO pri pripravi enciklopedične izdaje Zgodovine človeštva; prav tako polemična je Mira Ružič, ki piše o slovenski obali, o urbanistih in njihovi odgovornosti pri načrtih, ki ogrožajo z ekološko katastrofo ta del naše domovine. O sončnih in senčnih straneh razvoja v šolstvu piše Ivan Berce. Temeljit in obširen je prispevek dr. Aleša Lokarja, ki kritično obravnava zakon o kraških rezervatih v naši deželi. V pogovoru predstavljajo Naši razgledi tudi znanstvenika dr. Mirka Paka. ki je prvi raziskoval pojav «slumov» na Slovenskem. Dušan Moravec objavlja odlomek iz daljšega esejističnega dela Slovensko gledališče Cankarjeve dobe. Med poročili in kritikami govori Herman Vogel o zbirkah Kuntnerja, Pavčka, Strniše, Hofmana, Matjaža Kocbeka in Plamna. O festivalu jugoslovanske televizije in o filmih Jožeta Pogačnika piše France Kosmač, o gledališkem festivalu v Nancyju Samo Gabrijelčič, o kongresu mednarodne organizacije umetnostnih kritikov, ki je bil ob juoiiejtiem — desetem grafičnem bienalu v Ljubljani Branko Rudolf, avtor likovnih zapiskov pa je kot običajno Aleksander Basin. Tu so še glose in polemični zapisi Živka Šifrerja. Vasje Predana, Cirila Stanija. Namesto običajnega pogovora na zadnji strani so tokrat objavljeni odlomki in stališča Jugoslavije do resolucije Informbiroja, ki je bila obljavljena pred 25 leti. V prilogi Razgledi v scetu je za nas zanimiv zapis Vincenza Galettija o kongresu italijanske kr-ščanskodemokratske stranke, prispevek Van Hieua o miru v Vietnamu in članek o pretresljivih izkušnjah dr. Rosenhama, ki je preizkusil zdravljenje na nevropsihiatričnih bolnicah v Ameriki. Stalna rubrika Knjižne novosti in številne reprodukcije z grafičnega bienala v Ljubljani dajejo Našim razgledom tisto uporabnost in prijeten izgled, ki si ju pri periodičnem tisku tako želimo. M. K. NEDELJA, 24 JUNIJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.15 Slov. motivi; 8.JU Kmet. oddaja; 9.UU Masa; 9.45 VVeDer, Kviniet op. 34; 11.15 li. Maiota — M. Kalan; Brez doma; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Melodije, 13.30 Glasoa po željah; la.45 Lojze Cijak: «Siana voda»; 17.00 Glasbeni cocktail; 17.40 Popoldanski koncert; 18.25 Zgodovina ital. popevke; 19.00 Spore in gia-sba; 20.00 šport; 20.45 PratiKa; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 9.00 Kronika; 9.10 Glasbena oddaja; 11.00 Narodni motivi; 19.30 Kronika. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40'Glasba za dobro jutro; 10.00 Glasba iz Romagne; 10.30 Orkester Clebanoff; 11.15 Koncert na trgu; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče; 14.45 Juke box; 15.00 Popevke; 15.30 Ansambel Tudor; 15145 Plošče; 16.45 Orkester Glea-son; 17.30 Popevke; 18.00 Veliki orkestri; 18.35 Glasba po željah; 19.45 Jugotonove pošče; 20.00 Domače pesmi in melodije; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Orkestri; 22.00 Športna nedelja; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Ples. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 10.15 Glasba pod senčnikom; 11.35 RoditeUski krožek; 12.00 Plošče; 14.00 Vrstijo se plošče; 16.00 Popoldne z Mino; 17.20 Glasbeni variete; 18.15 Nedeljski koncert; 19.30 Kako resna je lahka glasba; 20.25 Dva ansambla; 21.35 Mezzosopran in klavir; 22-20 «Andata e ritorno« II. PROGRAM , 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pappalardo in Anna-| gloria; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento»; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.00 Ital. folk glasba; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Opravljivo; 20.10 «Andata e ritorno«; 20.50 Operni program; 21.40 O opereti; 22.10 Plošče in skeči. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Baletna glasba; 12.20 Operna glasba; 13.00 Folklora; 14,25 Dva pianista; 15.30 Brechtova drama «Tamburi nella not-te»; 13.30 Literarna oddaja; 18.30 Gregorijansko petje; 19.15 Večer ni koncert; 20.15 Rodolfi, antifašistični škof; 20.45 Sodobni ital. pesniki. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Veseli tobogan; 10.05 Iščemo popevko poletja; 11.05 Še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi boja in dela; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Slov. ansambli zabavne glasbe; 15.30 Hf in Petrov: Tri kratke — humoreska; 16.05 Operne melodije; 17.00 Svetoslav Ruškuc: Vrata na 78 obratov — igra; 20,00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Plesni orkester RTV; 23.40 Vedre note; 00.05 Literarni nokturno — K. čapek: Prometejeva kazen; 00.15 Nočni cocktail. ITAL TE' FV2IJA 11.00 Maša; 12.00 Ob 12. uri; 12.30 Obed v studiu 7; 13.30 Dnevnik; 14.30 Kmetijska oddaja; 17.00 Oddaja za otroke; 17.25 Slikanice; 18.00 Dnevnik; 18.10 Glasbeno tekmovanje; 19.05 Napoved sporeda: 19.20 TV film «La vipera«; 20.30 Dnevnik; 21.00 M. Oasacci in A. Ciambricco: cmerata al Gatto nero»; 22.20 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL PONEDELJEK, 25 JUNIJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z varni; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Spored za mladino; 18.30 Koncert; 19.00 Poje El-ton John; 19.20 Jazz; 20.00 športna tribuna 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Tradicije, umetnost in folklora; 16.20 Skladbe domačih avtorjev; 18.30 Kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Pisana glasba; 10.00 Melodije; 11.45 Orkester Bryant 12.00 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.10 Vrstijo se plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Glasbena galerija; 16.30 Plošče; 17.40 Parada orkestrov; 18.00 Narodno zabavna glasba; 18.45 Športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Pre -nos RL; 21.00 Glasba v večeru: 21.40 Operna glasba 22.30 Pisan glasbeni spored; 23.00 Popevke; 23.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža: 11.30 Četrti soored: 13.20 Bit parade; 14.00 Popevke 1973; 15.10 Poletni program za mladino; 16.40 Spored za otroke; 17.05 «Sončnica»; 19.10 Sind. ekonomska panorama; 19.25 Mozart. Schubert in Strauss: 20.20 Koncert: 21.5G Literarni pregled; 22.20 «Andata e ritorno«. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj? 8.54 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Spored z Vittoriom Gassmanom; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Zgodovinski romani: Aleksander Veliki; 15.45 Glasbeno govorni spored.; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telef. pogovori: 20.10 An-data e ritorr.o; 2«\50 Piošče 22.4? Nadaljevanka: •sZločio in kazen-; 23.10 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna i-tai. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Polifonija; 14.50 Rena glasba; 17.20 Bachove skladbe; 18.15 Na sporedu je Pergolesi; 18.30 Sličice iz Francije; 18.35 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Glasbeni dnevi 1972; 21.30 Max Aub: «Obkolirev». SLOVENIJA 7.00, 3.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pravljice in zgodbe; 10.20 Za vas, otroci!; 10.40 Veliki zabavni orkestri; 11.20 Za vsakogar nekaj 12.20 Z nami na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Poje oktet Gallus; 16.40 Iz opusa Glazunova; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Zvoki in barve; 18.10 Zveneča imena; 19.00 Aktualnosti: 19.15 Pihalne godbe; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 23.15 Zaplešite z nami; 00.05 A. Žnidaršič: Pesmi; 00.10 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 12,30 Veliki protagonisti: Edison; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnev nik; 17.00 Spored za otroke; 17 30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Tedenski knjižni pregled; 19.15 Obisk v muzeju: Top kapi; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21 00 Film: «D grande impostore«; 22.50 Premiere; 23.00 Dnevnik. II KANAL 19.30 Polčas nogometne tekme: 21.00 Dnevnik; 21.20 Srečanje z P.00 Dnevnik: 21 20 Variete; 22.30 Gosta Norlen; 22.20 Novi glasbe-Beseda, dve o ESP. ni izrazi. PRED ŽE BOLJ ALI MANJ TRADICIONALNIM - __________ ste morali pretrga«, * Si ker so tekmeci opazm kam te vodijo. Drugi« ^ c več previdnosti. In di resnosti. Nasprotniki vam ne bodo dali miru. Tudi v ljnb ni ne bo vse tako, kot bi želeti. Kar pa se zdravja « vse prav. 1 ©i PnmoršfcTSnevmfc ATLETIKA ŠPORT ŠPORT ŠPORT 24. junija 1975 PO REKORDU FAINE MELNIK BODO ŽENSKE DOSEGLE 70 METROV V METU DISKA PRED MOŠKIMI? Ključ do uspehov Sovjetinje Melnikove je v njeni zbranosti - Argentina Menisova njena najresnejša nasprotnica Ženski met diska je postal v zadnjih dveh letih ena najzanimivejših panog ženskega sporeda. Zasluga gre trem metalkam: Liesel We-stermannovi, Faini Melnik in Argentini Meniš. Prva in zadnja sta doslej le dosegli rekorde, Melniko-va pa je poleg še najbogatejše žetve rekordov zase osvojila tudi evropsko prvenstvo v Helsinkih in lani olimpijske igre. Melnikova se bistveno razlikuje od ostalih dveh, po večji zmogljivosti v živčni zbranosti. Na važnih tekmah gledata Westermannova in Menisova vedno , nekoliko- mračno in brez cilja pred sebe, med- Zmaga pa ji kljub tej slabosti le redko uide. Tako je v Helsinkih po prvem metu 60,50 m in po nadaljnjih 4 neveljavnih v zadnjem odvzela Westermannovi rekord in zlato kolajno, ki je izgledala že njena. V Miinchnu se je komaj v 4. metu povzpela s petega na prvo mesto in z metom nad 66 metrov takoj odgovorila na 65,06 m s katerim je Menisova tik pred njo povečala svojo prednost. Faina Melnik je po poklicu učiteljica. Po rodu je Ukrajinka, živi pa v armenski prestolnici Jereva-nu. Rojena je bila 9. junija 1945. Razvoj svetovnega rekorda v zadnjih 10 letih: 59,20 m Tamara Press (SZ) 1963 59.70 m Tamara Press (SZ) _ 1965 61,26 m L. Westermann (ZN) 1967 61,64 m Ch. Spielberg (NDR) 1968 62,54 m L. Westermann (ZN) 1968 62.70 m L. IVestermaon (ZN) 1969 63,96 m L. Westermann (ZN) 1969 64,22 m Faina Melnik (SZ) 1971 64,88 m Faina Melnik (SZ) 1971 65,42 m Faina Melnik (SZ) 1972 65,48 m Faina Melnik (SZ) 1972 66,76 m Faina Melnik (SZ) 1972 67,32 m Arg. Meniš (Rom.) 1972 67,40 m Faina Melnik (SZ) 1973 Bruno Križman PLAVANJE SANTA CLARA, 23. — Vzhodnonemška plavalka Kornelia Ender je izenačila svoj evropski rekord na 100 metrov prosto s časom 58”6 na mednarodnem plavalnem tekmovanju v Santa Clari v Kaliforniji. nogomet ZtiRlCH, 23. V prijateljski nogometni tekmi je državna reprezentanca Švice zmagala proti Škotski z 1:0. Edini gol srečanja je dosegel Mundschin. NAŠA MLADINA BI SE MORALA TUDI V POLETNIH MESECIH GIBATI VEČ IN BOLJ NAČRTNO Tudi v obdobju šolskih počitnic bi luhko pojili športno aktivnost V poletnih mesecih ni dovolj poskrbljeno za organizirano telesno-kulturno udejstvovanje naše mladine Pred našimi osnovnošolci in srednješolci so dobri trije skoraj štirje meseci počitka, brez skrbi za šolske obveznosti (kdor nima popravnih izpitov), brez posebnega napre- zanja. Mnogi bodo odšli na počitnice nem ognju itd. Vprašali smo se s svojimi starši, ta ali oni v kolo- kakšno bo v tem času, ki predstav- nijo, nekateri bodo del tega poletnega šolskega premora preživeli pod platnenimi strehami, pri tabor- nimi nalogami, kot ............................................................. mili ■■iiiliiiiim ............................................................................................iniiiiiiiiiMiiliiiiiiiilinmiiiiiimiiiliiiiimiimill Sovjetinjj, Faina Melnik brin ko je obraz Melnikove mehak tudi v najtežjih trenutkih. Tehničen mečejo vse tri zelo dobro, pri Zelnikovi pa je izrazitejši pouda fek na htirosti izvajanja, ker teles-fco ni tako krepka kot nasprotnici. Po zaslugi teh treh metalk se je Svetovni rekord v 5 letih. podaljšal za prav toliko metrov. Trikrat je bila uspešna Westermannova, enkrat Menisova, šestkrat pa Melnikova. Dve tako važni zmagi kot sta evropsko prvenstvo in olimpijske i-gre, sta odraz velike zanesljivosti ih vendar so nastopi Melnikove za hjene navijače tesno povezani z ^možnostjo srčne kapi»š Sovjetska hietalka zabeleži namreč zelo veliko neveljavnih metov zaradi prestopa. Njene serije metov prejšnjih rekordov so imele poprečno le po *iva veljavna meta, kar je v primerjavi s 5 meti Menisove nad 66 hietrov ob priliki prejšnjega rekorda nadvse porazno. IGRALCI Riva Pulici Mazzola Boninsegrta Savoldi Anastasi Chinaglia ReCecconi Prati Bettega Clerici De Sisti Albertosi MILIJONI 1.000 800 700 630 .....630 503 509 -.-n" r■ 450 300 300 200 150 Izbor po tekmovanju za jugoslovanski atletski pokal Jugosiovuni zu Lizbono in Beko so pri moških in žensbub fuvoziti .3 pijanska vaterpolska ekipa Pro Recca v okviru italijanskega držav-eSa vaterpolskega prvenstva A lige že devet let ni doživela nobenega poraza in je torej ves ta čas državni prvak Po koncu tekmovanja za jugoslovanski pokal je zvezni selektor atletske zveze določil državni reprezentanci, ki se bosta pomerili v predtekmovanju za uvrstitev v polfinale evropskih ekipnih pokalov. Ženske se bodo pomerile 1. julija na Reki z ekipami, ki bi zanje ne smele predstavljati resne ovire, v naslednji postavi: 100 in 200 metrov — Pavličič 400 metrov — Bašič 800 m - Nikolič iiiiiiiiiiiiiiiiiii:s::::!!iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiium Prihodnji teden Italija-ČSSR v Milanu Teden dni po gostovanju v Helsinkih, kjer je Italija podlegla Finski (.vendar premagala Kenijo), čaka celotno reprezentanco važno srečanje s Češkoslovaško v Milanu. Dvoboj bo v dneh 26. in 27. junija Italijani bodo v glavnem potrdili svoje tekače iz Helsinkov, v tehničnih panogah pa uvrstili v izbrano vrsto sama že znana imena. V skoku v višino bo nastopil tudi Videm • čan Del Forno (letos 217 cm). Čehoslovaki so objavili svojo vrsto, ki je skoraj povsod dokaj moč na, sodeč po letos doseženih rezultatih ali po osebnih rekordih članov ekipe. Med vsemi izstopa ime Ludvika Daneka, olimpijskega zmagovalca. Zanimiv bo spopad v teku na 110 m čez ovire. Za ČSSR bosta tekla Cech in olimpijski finalist Nadeni-ček. Italijani, ki na OI niso imeli sreče, se ob tej priložnosti lahko delno oddolžijo. Nedosegljiva sta o-ba češka metalca krogle. Brabec je na pragu 21 metrov, Vik pa je tudi že presegel 20 metrov. Na 800 metrov bo tekel Piachy, tekač, ki kljub dobrim rezultatom, nikoli ni dosegel posebno vidnih uspehov. V italijanskem taboru povzroča največ razburjenja še vedno Fia-sconaro. Iz Južne Afrike je prišel z napovedjo, da bo zdrobil vse. Tako so vsaj pisali časopisi. V Helsinkih je klavrno podlegel na 400 metrov in niti na daljši progi se posebno ni izkazal. Zdi se da je preutrujen, ker ima za seboj naporno sezono iz Južne Afrike. 1500 m — šušnjar 100 metrov ovire — Fočič daljina — Franzotti višina — Hrepevnik krogla — Mrinjek kopje — Urbančič disk — Stojkovič 4x100 m Pavličič, Fočič, Veljanov-ska, Gak, Pilav 4x400 m Bašič, Marič, Avdibašič, Vujatov Na isti stopnji tekmovanja bodo moški nastopili v Lizboni 30. junija in 1. julija. Tudi moška reprezentanca bi morala osvojiti prvo mesto in se uvrstiti v polfinale, ki bo v Celju. Postava bo naslednja: 100 metrov — Grošeta žtllj.rpfJrMv — Kocuvan 400 metrov — Alebič, 800 metrov — Medjimurec 1500 metrov — Vukoma novic 5000-imrlOOOO-.rnetrov —- Korica (rezervi Molovič in Svet) 3000 metrov zapreke — Maksimo- lja dobro četrtino celega leta, športno in telesno kulturo življenje naših mladincev in mladink, predvsem seveda dijakov in šolarjev? Navidezno bi morda lahko sodili, da se bodo med počitnicami še bolj razgibali, kot med šolskim letom. Toda če vso stvar pogledamo podrobneje ugotovimo, da za mnoge j vendarle ne bo tako. i Ker med počitnicami ni pouka, v tem času ne bodo deležni redne šolske telesne vzgoje. Velika večina naših mladincev, ki se udejstvuje v društvih, v poletnih mesecih ne bo nastopala, ker so prvenstva zaključena (z izjemo atletike, morda kolesarstva in še česa). Razni poletni športni izpopolnjevalni tečaji bodo trajali le teden do deset dni, pa tudi se bo udeležila le velika manjšina naših mladincev. Kopanje je vsekakor koristna telesna aktivnost, toda tu bi se vprašali, kako ga goje naši mladinci? Ni to pretežno bolj hlajenje v svežini morja, kot pa temeljita in načrtna, strokovna zaposlitev mišičevja? Mar se marsikdo ne hodi na obalo bolj nastavljati sončnim žarkom, kot pa uriti in utrjevati svoje telo? Tudi izletov v gore je za našo mladino premalo, oz. točneje povedano, le zelo malo se jih udejstvuje v tej izredno koristni telesni aktivnosti. Nočemo biti črnogledi, vendar ni mogoče zanikati, da se večina naše mladine v poletnih mesecih razgiba mnogo manj, kot v ostalih obdobjih leta. Kaj izhaja iz tega? Predvsem ugotovitev, da . bi naši otroci potrebovali tudi v poletnih mesecih mnogo več načrtne vadbe in gibanja. To pa tem bolj, ker imajo prav v tem obdobju toliko časa, kot v nobenem drugem letnem, športu in telesni kulturi bi se zato lahko pos-^ večali mnogo bolj intenzivno in 4x100 m — Kocuvan, Križan, Pi- . sproščeno. sič, Grošeta, Nedimovič ! o.es je, da odide poleti mnogo 4x400 m - Alebič, CikF, Kocu- i mladine na počitnice. Toda če gle-van Kavčič šušanj ! damo na vprašanje globalno, lah- Kot vidimo, se je selektor stro-1 ko YendarJe ugotovimo da je osta-go držal rezultatov iz Beograda in | ?? se vedno toliko tudi doma da je v reprezentanco u.r^nrn, | £. ^ j Seveda, nikjer ni rečeno, da bi j se morali poleti vsf ukvarjati z is-I tim športom kot; v ''Ostalim' mesecih', i Naša društva bi ’ iSiko na* tem področju storila marsikaj. Lahko bi j organizirala športne večere, s pou-i darkom na bolj rekreativni in dru-I žabni strani telesne kulture. Mor-| da bi se pripadniki treh, štirih I športov lahko domenili, da bi v poletnih mesecih gojili en sam šport, eno samo panogo. Organizirali bi lahko «leteče» turnirje, brez posebno toge organizacije, s prirejenimi pravili. Vsekakor je naša poletna «mrtva» sezona preveč mrtva. To je pa tem bolj škodljivo, ker je mladina potrebna redne telesne aktivnosti tudi v tem času in to v mnogih primerih celo bolj kot med šolskim letom. B. 110 metrov ovire — Pisič 400 metrov ovire — Stefanovič višina — Maksimovič daljina — Stekič (rezerva Rak) troskok — Spasojevič palica — Lešek krogla — Ivančič disk — Mijač (morda namesto njega Pečar) kopje — Vukmirovič kladivo — Stiglič zmagovalce. K. B. f)IUJ<;lE ŠPOKTNE VESTI .NA OSMI STKANI nogomet: Takšen bo zemljevid italijanskega državnega nogometnega prvenstva A lige za sezono 1973-74 BOGOTA, 23. — V izločilni skupini južnoameriške cone za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu sta Kolumbija in Ekvador remizirala z 1:1. * # # BEOGRAD, 23. — V 2. kolu tekmovanja za balkansko prvenstvo v nogometu je mlada ekipa Jugoslavije premagala Romunijo s 3:1. ATLETIKA EUGENE, 21. — Ameriški atlet Rod Milbum je izenačil svetovni rekord v teku na 120 jardov z ovirami s časom 13”. Milbum, ki brani ta svetovni rekord, je svoj dosežek postavil na tekmovanju v Eugenu, v Oregonu. Preval je eden izmed prvih in osnovnih telovadnih elementov Takole zlesti pod oviro je lahko sam o navidezno, de moraš to storiti hitra fr ' U-: __________________________ Bobra asistenca je pomemben pogoj za pogumen skok dez kozo se v tem malem skakalcu morda ne skriva bodoči atlet, zaprckaš? Napornemu tekmovanju sledi zasluženo nagrajevanje najboljših. Gornje slike smo posneli na letošnjem telovadnem tekmovanju otrok v Dolini, ki ga je organizirala KZDM pri SKGZ Dr. Aleksander Gala - Peter Partizanski zdravnik 95 opomini iz bogatega, pa ‘udi težkega življenja partizanskega zdravnika Ozdravel sem. Položaj v Dolomitih se je izboljšal. Vreme Je postalo toplejše in snežna odeja se je vedno bolj krčila. Nekega dne se je pojavil kurir Gams, ki je vzdrževal zvezo J116« Ljubljanskim vrhom in Dolomiti. Nosil je pošto in vodil M«dd prek najnevarnejšega dela poti, ki ga je predstavljala ^r°ga pri Verdu. Gams je bil pravi človek za to, previden in preudaren. Še karavli, ko smo ga čakali, da pride iz Dolomitov, so govori; «Kdor gre z Gamsom čez progo, je lahko prerpičan, da Prišel varno čez.« Kdo ve, kolikokrat je že do takrat sam čez progo ali pa vodil cele skupine ljudi. Nikoli se ni zgo-d«o, da ne bi koga varno pripeljal čez progo, ki je bila na go-s';o Posejana z bunkerji in so ob njej stražili vojaki, ki so po-Sostoma streljali kar tako v zrak, da so si preganjali strah Gamsova pojava je v resnici bila taka, da si mu moral zaupati. O tem sem se hitro prepričal. Ko sva prišla po že kop-cesti do proge daleč od verske postaje v smeri proti Logatcu, sva najprej dolgo oprezovala in poslušala. Na Gamsu Lisem opazil nemira in napetosti, ki sta dušila mene. Ko se LLJ je zdelo, da je dovolj, sva šla čez progo, kot da to ni niti tako nevarno. Tu sva si spet obula čevlje, ki sva jih malo pred progo sezula, da ne bi preveč ropotala, ko sva šla čez progo Po debelem, robatem kamenju. Kmalu pod progo je bila še ena velika prepreka: glavna cesta. To sva v varstvu mraka hitro prečkala in že sva se spuščala za Staro Vrhniko proti Razom. Hoja je bila zelo naporna. Morala sva daleč naokoli obiti vsa naselja. Včasih je padel strel kje v bližini. Gams je menil, da strelja kakšna belogardistična patrola, ki je na obhodu. Ker ni bilo naših enot, so belogardisti tudi ponoči lazili okoli in postavljali zasede v bližina vasi. Biti sva morala še bolj previdna kot prej, ko sva šla čez progo. Kako je bilo vroče takrat v Dolomitih, sem se prepričal, ko sva prišla do neke hiše v Razom, kjer je bila javka. Zvedela sva, da so prav ta dan belogardisti napadli bunker, v katerem so bili terenci. Cene Logar, partijski funkcionar, nam je svetoval, naj se raje odpravimo čimprej naprej. Nismo se dali prositi. Ko se nam je priključilo še nekaj ljudi, smo nadaljevali pot, ki ni bila več toliko naporna, bila pa je tudi manj nevarna. Kmalu smo se dokopali do osvobojenih hribov Polhograjskih Dolomitov in dopoldne prispeli na Selo blizu Dobrove. Povsod je bilo polno ljudi: na hlevih, na skednjih, po hišah. Tu so me kurirji «oddali». Bil sem spet v enoti in počutil sem se kar dobro. Hrana je bila dobra in ljudje so bili prijazni. Poznalo se je, da smo v bližini Ljubljane. Laže sem priše. do tobaka in še do marsičesa. Ostal sem tu kak teden ali več, dokler me niso dodelili četi partizanov, ki jo je vodil Svarim (Ivan Hribernik) in ki je šla prek meje v Slovensko primorje po mobilizirance, ki so jih pošiljali s Primorske, ker tam ni bilo dovolj orožja zanje. Nekega dne so me obvestili, da me bo sprejel tov. Boris Kidrič. Moja pot na Primorsko torej le ni bila tako vsakdanja in brezpomembna, če me bo sprejel in se z menoj pogovarjal komisar Glavnega štaba naše vojske! Razmišljal sem, kaj želi zvedeti od mene. Jaz sem le eden redkih partizanskih zdravnikov, ki opravlja svoje naloge tako, kakor pač ve in zna. Kaj bi ga le utegnilo zanimati, mi je rojilo po glavi, ko sem čakal, da me pokličejo na pogovor. Nekega večera pride pome kurir. «Greva», mi pravi, ((kličejo te na štab». Ni povedal, na kateri. Tu nekje je bil namreč tudi štab Dolomitskega odreda, pa sem sprva mislil, da me potrebujejo tam. Svojo skromno opremo sem pustil v hiši in odšel z njim v noč. Po poti sem skušal ugotoviti, kani me pelje. Nisva šla daleč, le do neke hiše nad cesto. Vstopil sem v majhno kmečko izbo, osvetljeno s slabo svetlobo. «Tu boš počakal na tov. Kidriča,« mi je rekel. Tukaj torej je Glavni štab, sem pomislil. Nihče ni vedel, kje je, čeprav je bil tako rekoč med nami. Bilo mi je jasno, da je bolje, da ve čim manj ljudi, kje se zadržujejo voditelji slovenskega naroda. Zato mi je bila konspiraoija sama po sebi razumljiva. Iz razmišljanja so me zmotili koraki. Vrata so se naglo odprla in zagledal sem Kidriča. Takrat sem ga videl prvič. Neka odločnost je žarela iz njega. Tudi njegove kretnje in vse vedenje mi je govorilo, da stojim pred človekom, ki v vsakem trenutku ve, kaj hoče. Mahoma me je prevzel občutek spoštovanja do njega. Z njim je vstopil še dr. Marijan Brecelj, ki sem ga takoj spoznal. Videi sem ga že nekoč junija meseca, ko je prišel na Petelinjak in nato nadaljeval pot na Glavni §tab na Dolenjsko. Dr. Marijan Brecelj je bil takrat odgovoren za saniteto pri Glavnem štabu. Pozdravili smo se in že je stekel pogovor. Kidrič je želel, da mu pripovedujemo o tem, kako sem živel v enotah, kjer sem bil doslej, in kakšne možnosti sem imel za opravljanje svojega zdravniškega poslanstva. Povedal sem po pravici, da mi je najteže, ker ne vem, kam spadam, štabi, v katerih sem doslej bil, me niso toliko upoštevali, kolikor bi me morali zaradi nalog, ki sem jih opravljal. Kadar so planirali kako akcijo, nisem o njej nič vedel, pa tako nisem mogel pripraviti, kar bi sicer lahko: previjališča, prenosa ranjencev in podobnega. Imel sem le naloge, na odločitve štaba, tudi kar se sanitetne službe tiče, pa nisem mogel vplivati. Poslušal me je. Ko sem končal, je rekel: «Feter, ti si član štaba enote, v kateri delaš. Tvoje mesto je v štabu. Vse ukaze, ki jih boš napisal, mora podpisati razen tebe tudi komandant.« Tako sem slišal iz njegovih ust to, kar je bilo zame logično, da je namreč referent sanitete neke enote tudi član štaba te enote. Mislim, da je bil to glavni vzrok za nezaupanje, ki so ga bog ve zaikaj mnogi gojili do mene. Kdo ve, kaj jim je rojilo po glavi, kadar so se spomnili na zdravnika. Sami so imeli lastnosti, ki sem jih dostikrat občudoval. Tudi zaradi tega je bil začetek partizanstva težak. Medsebojni človeški odnosi so v težkih življenjskih razmerah pogo-stoma stopali v ospredje z ostrino, ki je zdaj enega zdaj drugega močno prizadela. Ob tej priložnosti mi je Kidrič izročil pismo za komandanta III. operativne cone Bračiča. Obenem mi je povedal, da je tudi v pismu napisal, kakšen naj bo moj položaj v štabu cone. Ves čas pogovora me je pazljivo ogledoval in preden sem se poslovil, je še naročil: «Oglasi se pri intendantu Polhu, tam boš dobil novo obleko in vse, kar potrebuješ za pot na Primorsko.« Verjetno je nanj vplival moj bedni izgled. Bil sem slabo oblečen in obut. Takoj drugi dan sem poiskal intendanco Glavnega štaba in se oglasil pri Polhu. Ko je Polh slišal, da me je poslal tov. Kidnc, je bil sila prijazen z menoj. Takoj je vzel v roke beležnico in svinčnik in pričel beležiti predmete, ki sem mu jih našteval. Potreboval sem novo obleko, čevlje, perilo, triglavko in morda še kaj malega. Ni me prekinjal, ko sem našlrj kar dolg spisek od začetka. Pri vsaki postavki je dodal: «Tega nimamo, tega nimamo, tega nimamo.« že sem mislil, da bo prebral ves spisek in končal s «tega nimamo,« toda na koncu je vprašal: «Kaj pa vezalke za čevlje, si pozabil?« «Ne. Toda verjetno jih nimate.« «Da, te imamo, lahko jih takoj dobiš'« Nisem mogel drugega, kot da sem se sladko zasmejal, (Nadaljevan] e sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19,500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 24- j'uni]'a 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir .Mali ogia?'» , 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr' oglasnem odoelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska Z17 - Trst ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORTNI TEDEN POLETA TRŽAŠKI DNEVNIK OB PRISOTNOSTI ITALIJANSKIH IN AFRIŠKIH ZASTOPNIKOV JUTRI ZVEČER Nerešena trgovinska vprašanja na 9. mednarodnem dnevu kave PRVA SREČANJA Jutri bo na velesejmu srečanje o avtoportu pri Fernetičih Uspel koncert v gotski cerkvici pri Stivanu V čudoviti gotski cerkvici pri šti-vanu je bil sinoči koncert klasične glasbe z nastopom tržaških glasbenikov Libera Lane (violončelo) in Roberta Repinija (klavir). Koncerta, ki ga je priredila Avtonomna letoviščarska ustanova devinsko-na-brežinske obale, se je udeležilo precejšnje število občinstva, med katerim predstavniki kulturnega in političnega življenja. Na sporedu bodo tr športni teden Poleta je pred nami. Zaradi svoje kakovosti in množičnosti, sodi ta prireditev med naše osrednje športne manifestacije. Poleg košarkarskih turnirjev, o katerih smo poročali v včerajšnji številki, pa bodo na sporedu še druga tekmovanja. KOTALKANJE Kot smo že omenili, bo program kotalkarske revije zelo obširen. V uvodu se bodo občinstvu predstavili vsi kotalkarji. Nato bodo nastopili v posameznih likih in v skupinah. Če bo «Sneguljčica» kot najzahtevnejša točka sporeda zaključila revijo, pa ne smemo pozabiti na točko «Iz melodije v melodijo», ki bo zaključila prvi del sporeda. V tej točki bodo skupine in posamezniki prikazali plese na najbolj znane melodije. Če imajo kotalkarji in njihov trener Brleč (kateremu sedaj požrtvovalno pomaga Irena) polne roke dela, saj bodo revijo pripravili v slabem mesecu, pa ne smemo pozabiti na starše nastopajočih otrok, ki pripravljajo kostime in sodelujejo pri organizaciji. V petek se je sestala tudi tehnična komisija Poleta, ki je uredila vse, kar je potrebno za ureditev dvorišča Prosvetnega doma na Opčinah. ODBOJKA Turnirja v odbojki se bodo udeležile tri kakovostne ekipe: Salonit, Izola in Sloga. Slovenska še-sterka Salonita je letos zelo uspešno nastopila v drugi jugoslovanski zvezni ligi, kjer je v ostri konkurenci osvojila drugo mesto. Če bodo odbojkarji Salonita nastopili s popolno postavo, bodo glavni kandi- Mnmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimimimmifiiii V ZVEZI Z LIGAŠKO 1 r košarkarske tekme dati za osvojitev prvega mesta. Izola je v zadnjem času obnovila svoje sile in sadovi temeljitega dela že dajejo prve sadove. O nastopu Sloge na tem turnirju pravi podpredsednik društva Marčeto Kralj naslednje: «Za nas bo nastop na Poletovem turnirju lepa priložnost, da nekoliko pozabimo na nesrečni zaključek naše ekipe v prvenstvu prve divizije. Ker je konkurenca na tem turnirju dokajšnja, bomo poskrbeli za ojačenje, tako da bomo lahko enakovredno tekmovali z močnimi nasprotniki.* KOLEDAR ŠPORTNEGA TEDNA POLETA Odbojka — člani SOBOTA, 30. 6. 10.00 Salonit — Izola 11.00 Izola — Sloga 16.00 Sloga — Salonit Javni ples PETEK, 29. 6. 21.00 začetek - igra ansambel «Kras» Kotalkanje Spored revij: ČETRTEK, 28. 6. ob 21.00 SOBOTA. 30. 6. ob 21.00 NEDELJA, 1. 7. ob 20.30 Nagrajevanje NEDELJA, 1. 7. ob 20.00 Košarka PONEDELJEK, 25. 6. 17.30 Polet - Sokol (MB) 18.30 ItaJsider — Ricreatori (N) 20.00 Italsider — Lloyd (ML) (ostali košarkarski spored smo objavili že včeraj). PROTI DINAMU Pritožba Olimpije zopet zavrnjena Včerajšnji dan 25. tržaškega velesejma je bil posvečen kavi. To je že deveti tovrstni dan, ki ga priredijo v Trstu, ki je eno najvažnejših središč trgovine s kavo v Evropi. Dan kave se je izkazal za odlično priložnost srečanja med zastopniki proizvajalcev — v prvi vrsti držav Afrike — in trgovcev kave ter njihovimi zastopniki v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Prišlo je do zanimivih izmenjav mnenj, visok funkcionar EGS je orisal glavne smernice, ki so jih izdelali v Bruslju za novo ureditev tržišča kave po zapadlosti dosedanjih mednarodnih pogodb,. s strani zastopnikov afriških držav pa se je slišal marsikateri očitek na račun razvitih držav, ki izkoriščajo proizvajalce kave in jim ne pomagajo v zadostni meri pri gospodarskem razvoju. Zasedanje je vodil predsednik italijanskega odbora za kavo in predsednik evropskega združenja pražil-cev kave dr. Illy, ob katerem so sedeli predsednik tržaških industrij-cev in trgovcev kave dr. Paschi, dr. Hesse kot zastopnik organizatorjev dneva, funkcionar EGS dr. Sola in dr. Solari v zastopstvu italijanskih uvoznikov surove kave. Po pozdravnem govoru predsednika velesejma odv. Stocovicha, ki je podelil «fierine» dr. Illyju in dr. Soli, ter po uvodnem govoru Ir. Illyja, ki je naglasil stanje neurejenosti, ki je nastalo po zapadlosti mednarodne pogodbe, ki je urejevala tržišče kave, je dr. Sola podal obširen referat o predlogih evropske gospodarske skupnosti za rešitev problemov na tržišču kave. V svojem govoru je naglasil tako vprašanja nadziranja cen surove kave, kot pomoči, ko jo mora EGS nuditi državam v razvoju. V razpravo so posegli zastopniki Kameruna, Gabona, Ugande in Zaira (nekdanjega belgijskega Konga). Vsi so poudarili potrebo po zvišanju cen, zlasti zaradi monetarne krize in stalnega višanja cen industrijskih proizvodov. Naglasili so tudi, da se morajo zlasti afriške države, ki proizvajajo kavo, strniti in enotno nastopiti, da tako pridobe na moči pri pogajanju z bogatejšimi in močnejšimi nakupovalci kave. Danes bo obiskal velesejem ambasador Indonezije v Rimu Soer-marjo Sosrovvardojo, ki si bo ogledal paviljon svoje države. V zvezi s trgovinskim središčem, ki ga Indonezija namerava ustanoviti v Trstu, se bo ambasador srečal v ponedeljek z županom Spaccinijem in z zastopniki tržaške trgovinske zbor niče. Jutri bo zanimivo zasedanje o avtoportu pri Fernetičih, ki mu bo predsedoval predsednik tržaške pokrajine Zanetti in katerega se bodo udeležili, poleg predsednika Furlanije - Julijske krajine Berzantija, tudi izvedenci in zastopniki iz Jugoslavije. V ponedeljek bo tudi tiskovna konferenca posl. Giorgia La Malfe, ki bo govoril o monetarni krizi, zvečer pa bo nastopila pevska skupina «Ricchi e Poveri*. 9 Jutri ob 19.30 se bo v Ul. Co-lautti 6 sestala rajonska konzulta za Sv. Vid — Staro mesto. Spored večera je obsegal tri skladbe: Beethovnovo Sonato v C-duru op. 102, Debussyjevo Sonato v d-molu in Chopinovo Sonato v g-molu op. 65. Občinstvo je izvajalca nagradilo z navdušenim aplavzom. NAGRADE NA VELESEJMU Claudio Monticelli, Ul. Torricelli 5 — električni sesalec (Radio Ancona); Nives Cazzaro, Ul. Carso 13, Tržič — likalnik na paro (Radiotutto); Giorgio Troncon, Viale Ungheria. Videm — zaboj likerjev (Rene Briand); Anna Illy, Ul. Locchi — 2 zaboja likerjev (De Macori). 9 Vodstvo ustanove ONAIRC sporoča, da bo v vseh otroških \rtcih ONAIRC na Tržaškem vpisovanje otrok 26. in 27. junija od 15. do 16. ure in 30. junija od 8.30 do 12. ure. Potrditev vpisov v juniju bodo | sprejemali 18., 19., 20. in 21. sep-I tembra od 8.30 do 12. ure. MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper, Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21 830 Telex: 34-117 34-140. 34-113 s svojimi filialami in izpostavami v vseh jugoslovanskih središčih pristaniščih in na mejnih prehodih VAM NUDI ■ popoin špediterskl servis, organizira prevoze po su hozemskih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno-špediterskih zadevah ■ z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov ■ specializirani dejavnosti sta Dlagovni tranzit prek luke Rijeka 'n Koper ter opravljanje špediterskib uslug na sejmih in razstavah doma in s tujin? Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPE. Prepričali se boste o našem strokovnem, hitrem in skrbno opravljenem servisu Srečanje so ponovno registrirali s 7:3 v korist Zagrebčanov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Izvršni odbor nogometne zveze Jugoslavije je danes s 13:3 (in s 7 vzdržanimi glasovi) sprejel zahtevo Dinama in Spartaka o zaščiti zakonitosti ter .je razveljavil sklep komisije za pritožbe, s katerim je bila na zahtevo O-limpije tekma 32. kola Dinamo — Olimpija registrirana s 3:0 v korist Olimpije. Priznal je doseženi rezultat te tekme, to je 7:3 v korist Dinama. Zastopniki nogometne zveze Slovenije so vložili protest proti temu sklepu, kajti po pravilniku o delu izvršnega odbora je za polnopravno veljavnost sklepa potrebno najmanj 16 glasov. O tej pritožbi bo izvršni odbor razpravljal na svoji seji 29. N. Pilic se odrekel nastopu v WimbIedonu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Jugoslovanski teniški igralec Nikola Pilic je obvestil danes telefonično iz Splita predsednika združenja profesionalnih igralcev Jacka Cramerja, da odstopa od svoje zahteve, da igra v Wimbledo-nu in je izrazil željo, naj bi njegovi kolegi umaknili svoj sklep o bojkotiranju Wimbledona. B. B. 2. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA Predzadnje koto prvega dela tekmovanja v 2. SKL - zahod je minilo pred tednom dni brez presenečenj in v znamenju obsoškega derbija med Tolminci in Salonitom. Tekma na Brajdi v Tolminu se je končala z najtesnejšo zmago domačinov, pa čeprav so bili gostje vseskozi v vodstvu. Že v uvodnih minutah igre je povedel Salonit, ki je v 15. minuti igre vodil z rezultatom 22:14. Ob polčasu ;e bil rezultat še vedno ugoden za goste (34:32), ki pa so vidno popustili v 12. minuti drugega dela igre. Od tu naprej sta se moštvi vseskozi menjavali v vodstvu in ko je že vse kazalo, da bodo gostje odnesli iz Tolmina dragocen par točk je domači igralec Valentinuzzi v zadnji sekundi igre dosegel koš in zmago. Ostala srečanja so se končala po pričakovanju. Morda nekoliko preseneča poraz Save iz Kranja, čeprav je igrala v gosteh. Po tem kolu je bil še vedno trdno v vodstvu Koper katerega bo lahko v nadaljevanju prvenstva o-grozil samo še Grosist iz Šempetra. Vsd ostali pretendenti za najvišjo uvrstitev pa so že preveč zaostali, da bi lahko ogrozili vodečega. Mladinci so odigrali tekme drugega kola ter eno tekmo tretjega. Za naslov prvaka sta dva kandidata. Grosist in Fructal sta dosegla prepričljive zmage in vse kaže, da bosta ti dve moštvi odgovorili na vprašanje kdo ima najboljše mladince. Emil Hvalica ODBOJKA Moška šesterka Bora prva na šentjakobskem turnirju Odbojkarji Bora so zmagali na turnirju, ki ga je organiziral športni krožek od Sv. Jakoba. V organizatorju turnirja ter Interju in II Carsu niso naleteli na enakovrednega nasprotnika. Čeprav so v poslovilnem nastopu stopili na igrišče močno okrnjeni, šesterka II Carso jim še zdaleč ni bila nevarna in so jo odslovili s 3:0. Tekma sama ni bila nič posebnega. Ekipa II Car-s> je tako osvojila zadnje mesto, brez zmage. Veliko bolj je bila izenačena tekma za drugo mesto. Po izredno o-gorčenem spopadu je Inter premagal nevarnega tekmeca S. Giaco-mo po petih setih igre in si je zasluženo priboril drugo mesto. Končna lestvica: Bor 6 točk, Inter 4, S. Giacomo 2 in II Carso brez točk. Ekipa Bora je dobila za prvo mesto zelo lepo plaketo. Turnir je odlično uspel. G. F, KOLESARSTVO C . RAVENNA, 23. — Foresti je osvojil 10. in zadnjo etapo amaterske kolesarske dirke po Italiji. Končni zmagovalec pa je postal Baronchelli. # # * FELDKIRCH, 23. — Avstralski kolesar Graeme Jose, ki se je na amaterski kolesarski dirki po Avstriji v torek ponesrečil, je danes za posledicami te nesreče umrl. Star je bil 21 let. NOGOMET . V prijateljskem nogometnem srečanju je Koper danes premagal italijansko moštvo Pro Montreale iz Pordenona s 5:2 (1:1). Za domačine so bili uspešni Dobrin 2, Filipovič, Ivankovič in Piciga, za goste pa Mac-can in .Del Luca. Omladič OBVESTILO ŠD Kontovel priredi za slovenske šahiste 1. šahovski brzotumir gostilne Luxa - Prosek. Brzoturnir bo v gostilni Luxa v soboto, 30. t.m. ob 20. uri. Vpisovanje pol ure pred začetkom. pohištvo zorni. ob priliki 25. tržaškega velesejma Vam Zerial daruje bajne popuste Ul. Settefontane 58, 62, 64 stalna razstava Ul. Madonnina 18 1/FT 9 9 9 torbo societA italiana per LESERCIZI0 TELEF0NIC0 p. a. CON SEDE IN TORINO CAMTALE SOCIALE L. 500.000.000.000 interamente versato, iseritta presso il Tribunale df al n. 131/17 del Registro Societa REDNA IN IZREDNA SKUPŠČINA DELNIČARJEV, DNE 11. JUNIJA 1973 UKREPI SKUPŠČINE Dne 11. junija 1973 je bil v Turinu pod predsedstvom dr. inž. Caria Perroneja redni in izredni občni zbor družbe. Navzočih ali zastopanih je bilo 1.510 delničarjev za skupno 174.934.983 deinic, kar je 70 odst. glavnice. ... Na rednem zasedanju je občni zbor soglasno odobril poročilo, ki ga je predložil upravni svet, bilanco, ki je bila zaključena na dan 31. decembra 1972 s čistim dobičkom 36,9 milijarde lir, razdelitev dividende s kosmatim zneskom 140 lir za delnico v nominalni vrednosti 2.000 lir, torej po 7 odstotkov nominalne vrednosti ter namembo 108,5 milijarde v sklad za amortizacijo ter izrabo naprav. Občni zbor je z vzklikom izvolil upravne svetovalce za poslovna leta 1973-74-75. V upravni svet so biii izvoljeni gospodje: odv. Emilio Bachi, dr. Fausto Birna, odv. Fausto Caiabria, dr. Tomaso Carini, dr. Ernesto Cavallari, dr. Carlo Cerutti, dr. Alberto Cesardni, dr. Delio Giaco-metti, prof. inž. Antonio Gigii, dr. Renato Giuffrida, prof. Giuseppe Lamberto, dr. Luigi Le-veghi, vitez dela dr. Giuseppe Luraghi, dr. Carlo Maffei, vitez dela dr. inž. Astorre Mayer, dr. Antonio Moriconi, dr. Ernani Nordio, poslanec odv. Arrigo Paganelli, dr. inž. Carlo Perrone, prof. Renato Serao, prof. dr. inž. Giovanni Someda, prof. odv. Egidio Tosato, dr. inž. Mario Jrigaro. odv. Roberto Vighi, odv. Gaetano Zini Lamberti, ter člane nadzornega odbora, vedno za poslovna leta 1973-74-75, ki bodo gospodje: prof. dr. Giovanni Castellino. predsednik, dr. Francesco Carbor.e, dr. Domenico De Sario, dr. Luciano Pistolesi, dr. Ferruccio Rebba, redni člani, dr. Demenica Bernardi ter dr. Giuseppe Casetta namestnika. Na izrednem zasedanju je občni zbor soglasno sklenil: — povečati glavnico s 500 milijard lir na 560 milijard lir, torej za 60 milijard lir, in sicer: a) za 45 'milijard z emisijo 22.500.000 novih delnic z nominalno vrednostjo 2.000 lir vsaka, z užitkom s 1. januarjem 1973, in ki se bodo ponudile v opcijo delničarjem v razmerju 9 novih delnic na 100 starih posedovanih delnic po enotni ceni 2.000 lir in 50 lir za poravnavo dividende in kritje stroškov, in jih bo treba vse hkrati plačati v trenutku vpisa; b) za 15 milijard lir z emisijo 7.500.000 novih delnic po nominalni vrednosti 2.000 lir za vsako z užitkom od 1. januarja 1973, ki se bedo dodelile delničarjem v razmerju po 3 nove delnice na vsakih 100 starih posedovanih delnic, in se bo v glavnico prenesla enaka vsota, ki se bo vzela iz raznih rezervnih skladov; — prenesti v zakonske rezervne sklade in sicer v zvezi z določanjem rezerv, vsoto 1 milijarde lir iz raznih rezervnih skladov; — spremeniti člen 5 pravilnika kar zadeve obseg glavnice. Svet, ki se je sestal po občnem zboru je potrdil za predsednika in delegiranega upravnika dr. inž. Carla Perroneja, za podpredsednika prc. dr. inž. Giovannija Somedo ter prof. Giuseppa Lamberta in za delegiranega upravnika prof. inž. Antonia Giglia. GLAVNE REALIZACIJE V LETU 1972 (IN POVEČANJE GLEDE NA LETO 1971) NALOŽBE: za 462,5 milijarde lir POVEČANJE ŠTEVILA NAROČNIKOV: 650.774 :' + 9,3%) POVEČANJE ŠTEVILA APARATOV: 1.024.365 < z 9,9%) POVEZANI NAROČNIKI na dan 31. decembra 1972: 7.639.517 PRIKLJUČENI APARATI na dan 31. decembra 1972: 11.349.122 TELEFONSKA GOSTOTA (število aparatov na 100 prebivalcev); 20,8 POVEČANJE MREŽE: — številke na centralah: 754.546 (+ 10,1%) — mestne in ood-očne mreže: 3.594.363 km vezja (+ 17,7%) — medmestna mre/,,: 1.329.987 vezja (+ 20,5%) IZVENMESTNS PROMET: 1.600,6 milijona pogovorov (+ 8,6%) od česar 1.556,6 milijona po te-leselekciji upoiabnikov. DEJAVNOST NA JUGU NALOŽB: 147,7 milijarde lir POVEČANJE ŠTEVILA NAROČNIKOV: 214.309 ( + 13%) POVEČANJE ŠTEVILA APARATOV: 299.230 (+ 12,9%) POVEZANIH NAROČNIKOV na dan 31. decembra 1972: 1.858.395 PRIKLJUČENIH APARATOV na dan 31. decembra 1972: 2.612.752 TELEFONSKA GOSTOTA (število aparatov na 100 prebivalcev); 12,9 POVEČANJE NAPRAV: — številke na centratoh: 263.501 (+ 14,6%) — meslne in področne mreže: 1.282.317 km vezja {+ 25,8%) — medmestna mreža: 386.769 km vezla (+ 23,4%) IZVENMESTNI PROMET: 378,4 milijona pogovorov (+ 9,6%) od Časar 369,4 milijona v teleselekciji uporabnikov. OBVESTILO DELNIČARJEM V smislu sklepov rednega in izrednega občnega zbora delničarjev z dne 11. junija 1973 je predsedstvo družbe sklenilo izvesti naslednje: IZPLAČILO DIVIDEND ZA POSLOVNO LETO 1972 Od 18. junija 1973 v višini 140 lir bruto, t. j. ne upoštevajoč zakonske odtegljaje za delnico v nominalni vrednosti po 2.000 lir. Izplačevanje se bo vršilo na način, ki ga predvidevajo zakon štev. 1745 od 29. decembra 1962 in poznejši popravki in sicer na predložitev priznanic in z odtrganjem odrezka štev. 17 pri blagajnah družite v Turinu, Via Bertola štev. 34, ali v Rimu, Via Flaminia štev. 189, pri ŠTET Societa Finanziaria Telefonica p. a., v Turinu, Piazza Solferino štev. 11 ali v Rimu, Via Aniene štev. 31, kot tudi pri pooblaščenih blagajnah, ki so navedene ob koncu poročila. POVEČANJE GLAVNICE s 500.000.000.000 lir na 560.000.000.000 lir za skupno 60.000.000.000 lir in sicer na sledeči način: a) emisija 22.500.000 delnic v nominalni vrednosti po 2.000 lir vsaka z užitkom od 1. ja- nuarja 1973, za skupno vsoto 45.000.000.000 lir, ki se bodo ponudile v opcijo delničarjem v razmerju 9 novih delnic na vsakih 100 posedovanih starih delnic po enotni ceni 2.000 lir ter še po 50 lir za poravnavo dividende in za kritje stroškov, torej za skupno po 2.050 lir za delnico, kar je treba vplačati hkrati ob vpisu; b) emisija 7.500.000 delnic v nominalni vrednosti po 2.000 lir vsaka z užitkom od 1. januarja 1973 za skupno vsoto 15.000.000.000, ki bodo dodeljene delničarjem za namenitev v rezerve in ki bodo oproščene odtegljajev na odrezke v smislu predpisov zakona štev. 1745 od 29. decembra 1962 in poznejših popravkov in to v razmerju 3 novih delnic na vsakih 100 posedovanih starih deelnic. Pravica do opcije in dodelitve se bo lahko izvajala pri blagajni družbe ŠTET — Societa Telefonica p. a. ter pri pooblaščenih blagajnah, ki so navedene ob koncu poročila, in sicer s predlo- žitvijo priznanic na žigosanje ter za ustrezno odtrganje: — odrezka štev. 18, ki predstavlja pravico do opcije za nakup; — odrezek štev. 19. ki označuje pravico za dodelitev v rezervo. Postopek za povečanje glavnice se bo vršil na sledeči način: — pravica do opcije: od 18. junija do vštevši 3. julija 1973 pri družbi, pri ŠTET ali pri poverjenih blagajnah; — pravica dodelitve: od 18. junija do vštevši 3. julija 1973 pri družbi, pri ŠTET ali pri poverjenih blagajnah, nato pa le na sedežu družbe; — grupiranje pravic do opcije do vštevši 6 julija 1973 pri družbi ŠTET ali pri poverjenih blagajnah; Za delničarje v tujini se rok za izvajanje pra vic do opcije, dodelitve ter za grupiranje pravic določa vključno 6. julija 1973 pri poverjenih in usposobljenih blagajnah. Po preteku teh rokov, pravica do opcije zapade. Pri okencih poverjenih blagajn so na razpolago «Programi» z vsemi navodili glede te operacije. Pooblaščene blagajne: Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano, Banco di Roma, Banco di Napoli, Banco di Sicilia, Banca Nazionale del Lavoro, Istituto Bancario S. Paolo di Torino, Monte dei Paschi di Siena, Banco di Sardegna, Banca Nazionale delFAgricoltura, Banco Ambrosiano, Banca d'America e dTtalia, Banco di Santo Spirito, Istituto Bancario Italiano, Banca Toscana, Banca Proviriciale Lombarda, Credito Commerciale, Credito Romagnolo, Banca Cattolica del Veneto, Credito Varesi no, Banca San Paolo Brescia, Banca Agricola Milanese, Banca Nazionale delle Comunicazioni, Banco Lariano, Banca Unione, Banca Privata Finanziaria, Banco di Chiavari e della Riviera Ligure, Banca Morgan Vonvviller, Credito Lombardo, Banca Lombarda di Depositi e Conti Correnti, Banca di Legnano, Banca Alto Milanese, Banca Sella, Banca Mobiliare Piemontese, Banca Belinzaghi, Banca Cesare Ponti, Banca Subalpina, Banca Manusardi & C., Banaca Indu-striale Gallaratese, Banca Passadore & C., Banca Antoniana di Credito, Italbanca - Societa Italiana di Credito, Banca Italo - Israeliana, Cassa Lombarda, Banca C. Steinhauslin & C., First National City Bank, Istituto Centrale di Banche e Banchieri e Banche sue Associate, Banca Popolare di Novara, Banca Popolare di Milano, Banca Popolare di Bergamo, Banca Mutua Popolare di Verona, Banca Popolare di Lecco, Banca Popolare di Padova e Treviso, Banca Commerciale e Industria, Banca Popolare di Sondrio, Banca Piccolo Credito Valtellinese, Banca Popolare d' Luino e di Varese, Banca Popolare del Polesine, Banche Associate all'lstituto Centrale delle Banche Popolari Italiane, Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde, Cassa di Risparmio di Torino, Cassa Centrale di Risparmio V. E. per le Provincie Siciliane, Cassa di Risparmio di Roma, Cassa di Risparmio di Firenze, Cassa di Risparmio di Genova e Imperia, Cassa di Risparrrito di Verona, Vicenza e Belluno, Cassa di Risparmio v Trstu, Cassa di Risparmio in Bologna, Cassa di Risparmio di Padova e Rovigo, Cassa di Risparmio di Venezia, Cassa di Risparmio della Marca Trivigiana, Banca del Monte di Milano, Banca del Monte di Credito di Pavia, . «lnvest» - Sviluppo e Gestione investimenti Mobiliari S.p.A.