-----    220   ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Vse druge novice so pretekli teden se potopile v to, da dobimo novo ministerstvo. Vzemi kakoršen koli časnik v roko, bral bodeš le to, in vsakoršna govorica se suče le okoli tega, kar je toliko važno za cesarstvo nase in vsem narodom njegovim. Nenadoma — tako se pripoveduje — so stopili 26. dne p. m. pre-svitli cesar v zbor ministrov, pa jim naznanili, da so izvolili novega ogrskega kancelarja pl. Mailatha Szekely-a namesti bivšega grofa Zichy-a in odpustili tudi erdeljskega dvornega kancelarja Nadazdy-a. In cesarjeva pisma istega dne so svetu potrdila to dogodbo. Kmali potem so ministri Schmerling, Mecsery, Lasser, Hein in Plener prosili Njih Veličanstvo, da jih izpustijo iz službe, kar se je tudi zgodilo proti temu, da počakajo le toliko dni, dokler ni novo ministerstvo izvoljeno;  ministerstva predsednik nadvojvoda Rainer je
dobil odpust za 3 mesece.   Sprava z Ogrsko in pomoč silnim denarnim stiskam: to skupaj je bilo tisto veliko kolo,   ktero je 41etno čakanje zasukalo na drugo pot,   da   se Avstrija pomore iz zadreg.    Vidi se zdaj, da potovanje Njih Veličanstva na Ogrsko je rodilo toliko zaželjeni sad.   Mailath,   novi   ogrski kan-celar,  je   zdaj najvažnejša oseba   v sovetu cesarjevem, ker vse drugo  ministerstvo   mora   takošno   biti,   da se more porazumeti ž njim in   soglasno  vpeljati novo vla-dino sistemo v Avstrii. Mailatha prištevajo Ogri tisti stranki, ki se imenuje „staro-konservativna" ali magjar-ska,   kteri je   dualizem najbolj pri srcu;   al Mailath je bil eden izmed  očetov   oktoberske diplome   in  je prespreviden   mož,   da   bi   zahteval   Avstrijo   na   „dva kampa" razcepljeno, zato se po pravici misliti more, da ne bo silil   Avstrije   na   pot   dualizma,   kteri je nikdar osrečiti ne more.   Več se pa zdaj ne ve, kako bo delaL To pa je že zdaj gotovo, da ostanete dvorni   kance-larii erdeljska in hrvaška,   in da   po takam se ni magjarske supremacije bati.  Za državnega ministra namesti viteza   Schmerlinga   pride — kakor   se   od  vseb strani  govori   — grof Belcredi,   zdaj   c. kr.   deželni glavar  na Ceskem — bistroumen   mož,   kteremu  srce, kakor češki časniki pravijo, ni preveč priraščeno v ustav februarski, in od kterega si narodna ravnopravnost more pričakovati dobrega zastopnika.   Kdo bodo drugi ministri,   še nihče ne ve;  vsaki hip  se imenuje kdo drug; to pa je gotovo, da pravega moža za denarstvo najti, je največa težava  in  da se zdaj vse najbolj suče okoli tega, kdo bode vzel to težavno butaro na-se. 2 dne t. m, so presvitli cesar iz Išel-a, odkodar so presvitlo cesarico spremili v toplice Kisingeniške,   prišli na Dunaj nazaj, in zdaj se utegne vsaki dan izvediti popolni sklep Njih Veličanstva o prihodnjem ministerstvu.   Kakor o različnih ministrih, je govorica tudi o več dvornih^kancela-rijah in celo  o no trajno-avstrijski  (za Štajarsko, Kranjsko in Koroško).    Tudi Palackv je   bil na Dunaj v posvetovanje  poklican.    Kakor  je   iz   vsega  podoba, bojo nadvladala pravila (principi) oktoberskega diploma. Kaj pa mi Slovenci pravimo, kakošna naj bode prihodnja sistema notranjih oprav?   Taka, ki enoto Avstrije stavi nad vse, zraven pa toliko samooprave (autonomije) posamnih dežel,   da   se   ne  žali enota državna, — spravo z Ogri pa tudi z vsemi ostalimi narodi  avstrijskimi,   —   poštovanje   zgodovinskega prava,   pa   tudi   narodnih pravic, — administrativno  vlado  brez   birokratizma   in   dober kup, — sodniško zdatno prenarejeno.   V unanjih zadevah pa naj bode ministerstvo,   kakor „Narod" pravi,   pred vsem avstrijsko,  in  ne velikonemško.    Ako   se vse to vpelje,   bodo narodi zadovoljni,  na milijone se prihrani vsako leto stroškov državnih,   davki   se sčasoma morejo   zmanjšati,   in   Avstrija   stoji   zopet   na   trdnih nogah, vse drugih, kakor pod centralizmom absolutizma in centralizmom ustavnim. — Zbor deželni v Zagreba 17. dne t. m. odpre nadškof-kardinal Haulik, predsedoval mu bode veliki župan Kukuljevič. — V Aleksan-drii kolera pojema;   1. dne   t. m. je umrlo  184 oseb, v Kairi pa hudo razsaja;   pobrala jih je isti dan 214. Pa tudi ni čuda, da je bolezen tako huda; prosto ljudstvo biva s živino vred v revnih ilovnatih kolibah; celo premožnejši ljudje stanujejo  v tacih brlogih,   da so na videz revni; ker je mes6 po 1 gold. funt, prodaja se in vživa mrha.