SPLOŠNE KNJIŽNICE V NACRTOVANJU RAZVOJA BODO MORALI STANDARDI NADOMESTITI PRAVILNIK 1. Znacilni kazalci splošne knjižnicne dejavnosti v letu 2004 Dostopnost splošne knjižnicne dejavnosti • V knjižnicni mreži je 77,41% realiziran nacrt mreže krajevnih knjižnic in 40,02% nacrt ureditve postajališc potujocih knjižnic. • Odprtost: 611 sekund na prebivalca. • Prostor: 38 m˛ na 1000 prebivalcev. • Citalniški sedeži: 2,5 sedežev na 1000 prebivalcev. • Dostop do interneta: 0,34 racunalnikov na 1000 prebivalcev. • Racunalniki za uporabnike: 0,47 na 1000 prebivalcev. • Knjižnicno gradivo: 4.204 enot na 1000 prebivalcev. • Knjižnicno gradivo za mladino: 7.867 enot na 1000 mladih prebivalcev. • Neknjižno gradivo: 0,26 enot na prebivalca. • Dostopnost knjižnicne zbirke v lokalnih racunalniških katalogih: 89 %. • Dostopnost knjižnicne zbirke v prostem pristopu: 85%. • Prirast knjižnicnega gradiva: 233 enot na 1000 prebivalcev. • Prirast knjig za mladino: 436 enot na 1000 mladih prebivalcev. • Prirast neknjižnega gradiva: 23,28 enot na 1000 prebivalcev. • Strokovni knjižnicarski delavci: 0,38 delavca na 1000 prebivalcev. Uporaba splošne knjižnicne dejavnosti • Clani: 266 na 1000 prebivalcev (med njimi 75 mladih do 15. leta starosti). • Obisk: 4,44-krat na prebivalca. • Obisk na uro odprtosti knjižnice: 26 obiskovalcev. • Izposoja knjižnicne zbirke: 2,84 krat. • Izposoja na clana: 44,83 enot knjižnicnega gradiva. • Izposoja na dom na obiskovalca: 3,88 enot knjižnicnega gradiva. • Izposoja na prebivalca: 11,93 enot knjižnicnega gradiva. • Izposoja gradiva po vsebini: 53,59% leposlovje, 46,41% strokovno gradivo. • Izposoja na knjižnicarja: 31.342 enot knjižnicnega gradiva. • Izposoja na zaposlenega: 24.551 enot knjižnicnega gradiva. • Izposoja na uro odprtosti knjižnice: 70 enot knjižnicnega gradiva. • Prireditve: 40 na izposojevališce. • Obisk prireditve: 35 obiskovalcev na eno prireditev. Stroški splošne knjižnicne dejavnosti • Delovanje knjižnice: 4.336 SIT na prebivalca. • Delovanje knjižnice: 16.292 SIT na clana. • Obisk: 977 SIT na obiskovalca. • Izposoja gradiva: 363 SIT na izposojeno enoto knjižnicnega gradiva. • Nakup gradiva: 4.318 SIT povprecna cena kupljene enote knjižnicnega gradiva. • Nakup gradiva: 820 SIT na prebivalca. • Place: 2.298 SIT na prebivalca. • Izobraževanje knjižnicnih delavcev: 39 SIT na delavca ali 81.805 na knjižnicnega delavca. Tabela: Indeks rasti nekaterih znacilnih dejavnikov knjižnice v letu 2004 na doseženo povprecje leta 2000 (minimalni normativi Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe) Dejavniki (Standardi) Leto 2000 (Pravilnik normativ) Leto 2004 (indeks) Knjižnicno gradivo (na preb. 4 enote) 3,7 enote 103 Neknjižno gradivo (na preb. 0,4 enote) 0,3 enote 80 Prirast knjižnicnega gradiva (na 1.000 preb.400 enot) 200 enot 116 Prirast neknjižnega gradiva (na 1.000 preb. 40 enot) 22 enot 94 Gradivo v prostem pristopu 75 % 113 Število strokovnih delavcev (na 1.000 preb. 0,50 delavca) 0,37 103 Površina knjižnice (na 10.000 preb.) 300 m˛ 127 Citalniški sedeži (na 1.000 preb. 5 sedežev) 2 125 Racunalniki za uporabnike (na 1.000 preb.) 0,25 188 V teh pogojih dela posvecajo knjižnice vecino delovnega casa in materialnih sredstev razvoju splošne knjižnicne dejavnosti, manj kot bi bilo potrebno pa pripravi posebnih vsebin (npr. domoznanskim zbirkam, zbirkam neknjižnega gradiva, informacijam javnega znacaja) in storitvam za posebne skupine prebivalcev (npr. za etnicne skupine, za skupine z bralnimi težavami, za vseživljenjsko ucenje in druge). Posamezne primere strateškega razvijanja posebnosti znotraj splošnega že srecujemo, a tudi vzorcni primeri se težko posplošijo in razširijo v takih pogojih dela. Izstopajoca ovira pri razvoju je še zmeraj prostor, kjer pa vzrok ni le premajhna kvadratura, ampak na vec lokacij znotraj priporocenega obmocja razdrobljena površina, pogosto pa še nefunkcionalna. To zmanjšuje tudi ucinkovitost kadrovskega normativa in potreba po novih zaposlitvah je še zmeraj prisotna v vseh knjižnicah. Obisk in izposoja se vecata v skladu s potrebami okolja, znotraj te obremenitve pa zaposleni ne morejo razvijati storitev: informacijsko opismenjevanje, razvijanje bralne kulture, pripravo informacij iz lokalnega okolja in globalnega sveta, ki bi jih razbremenile pri splošnem svetovalnem delu in pomoci pri izposoji gradiva in s cimer bi se povecala kakovost uporabe knjižnicnega gradiva in informacij. Knjižnicna dejavnost še tudi ni uspela realizirati slogana »knjiga do bralca«, kljub intenzivnemu prizadevanju opiranja novih postajališc potujoce knjižnice. Pri tem knjižnice ovira najprej pomanjkanje sredstev za nakup bibliobusa, za katerega se obcine, kljub polovicni pomoci države in primerljivi kakovosti delovanja s krajevno knjižnico, zelo težko odlocajo. Druga ovira pa je premajhen prirast knjižnicne gradiva, ki ne omogoca, da bi novosti prišle do vseh izposojevališc. Enakost kakovostne dostopnosti knjižnicnega gradiva se z vecanjem posebnih potreb prebivalcev (npr. staranje prebivalstva, slepi, slabovidni, gluhi, naglušni, bralne težave; disleksija, avtizem, razvijanje pismenosti za razumevanje in uporabo novih medijev in podobno) prej odmika kot uravnava, tudi na rovaš založniške ponudbe, ki sporocil za tovrstne potrebe ne ponuja Neurejeni pogoji ovirajo sodelovanje knjižnic pri projektnem delu in pri dogovarjanju za razdelitev nalog, pa tudi pri pridobivanju lastnih sredstev z nadstandardno ponudbo ( npr. tematsko iskanje po narocilu, kurirska služba za izposoje in vracanje gradiva in podobno), s katerimi bi hitreje posodabljale zbirko in storitve. Ker jih po rasti obiska in izposoje sodec ta hip še ne ogroža konkurenca (internet, druge informacijske službe, zasebni biblioservisi), še zmeraj vztrajajo v vecini primerov pri ustaljenih obrazcih vodenja in upravljanja knjižnicne dejavnosti. Stroka in stvarnost pa jih vseeno že dolgo opozarjata, da bodo morale k razvoju vec prispevati tudi same, kar pomeni vec pozornosti nameniti enakosti dostopnosti knjižnicnih storitev, gospodarnosti in kakovosti organizacije in delovanja. Uporabljeni viri: - Novljan, S.: Splošne knjižnice. Porocilo za leto 2004.- Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2005 - Standardi za splošne knjižnice.- Nacionalni svet za knjižnicni dejavnost, 21. april 2005 - Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe. -Uradni list RS, 2003, št.73. - Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. – Uradni list RS 2003, št. 29. dr. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica IZOBRAŽEVANJE SLOVENSKI DOMOZNANCI NA IRSKEM študijsko potovanje Zadnje dni septembra smo se domoznanci in iz slovenskih obmocnih knjižnic udeležili študijskega potovanja na Irsko. Namen obiska je bil predvsem od blizu pogledati, kako irski kolegi skrbijo za svoje domoznanske zbirke, njihovo hrambo, digitalizacijo in prezentacijo. Oboroženi s podatki o irskih knjižnicah, ki smo jih našli na njihovih spletnih straneh, smo se v soboto, 24. septembra na Brniku vkrcali na letalo za Dublin, kamor smo prispeli v vecernih urah. Mesto nas je presenetilo, saj v njem skorajda ni najti visokih blokov, ki bi zakrivali pogled na zgodovinske stavbe, kot so Trinity College, Carinarnica ali stolnica Sv. Patricija. V zadnjih desetletjih se je Dublin znebil podobe zanemarjenosti in preprostosti in se razvil v sodobno mesto, ki ima sloves najprijetnejše evropske prestolnice. Najživahnejši predel je danes Temple Bar, kjer ponujajo pivski lokali in kavarnice z mizami na prostem 24-urno zabavo. Po nedeljskih ogledih (ki jih je za nas pripravil mag. Branko Goropevšek) smo si tukaj tudi mi privošcili požirek Guinessa, vroc viski ali irsko kavo, prisluhnili ulicnim muzikantom in umetnikom ter poklepetali z domacini. S strokovnim delom našega popotovanja smo priceli v ponedeljek na sedežu Library Council-a, ki se v blagozvocnem irskem jeziku imenuje An Chomhairle Leabharlanna. Library Council je bil ustanovljen z Zakonom o javnih knjižnicah leta 1947 in je državno telo, ki svetuje ministru in lokalnim vodstvom, nudi strokovno pomoc pri razvoju knjižnicne službe ter skrbi za promocijo in pospeševanje knjižnicnega sodelovanja. Sprejela sta nas pomocnika direktorice Brendan Teeling in Annette Kelly. Uvodoma sta nam predstavila irsko organizacijo knjižnicarstva, ki se v marsikaterem pogledu razlikuje od slovenskih izkušenj. Irsko knjižnicno službo zagotavljajo lokalna vodstva, obicajno okrajni sveti ali korporacije, ki so neodvisni, zato je njihova knjižnicna politika in praksa razlicna po okrajih. V deželi je 32 knjižnicnih služb, ki skrbijo za 345 podružnicnih knjižnic in 9 bibliobusov, letno pa jih obišce 12 milijonov ljudi. Na nacionalnem nivoju ima odgovornosti Ministrstvo za okolje, dedišcino in lokalno upravo, ki zagotavlja tudi podporo za razvoj novih knjižnic. Po kratkem pregledu zgodovine irskega knjižnicarstva smo z zanimanjem prisluhnili njihovim izkušnjam pri oblikovanju portala Ask About Ireland. Zgrajen je bil na osnovi strategije ministrstva za digitalizacijo in online prezentacijo pomembnih gradiv iz irskih splošnih knjižnic. Portal prinaša informacije, dokumente in slike iz irskih splonih knjižnic, muzejev in arhivov; odgovarja na vprašanja o irski družbi, ljudeh in krajih, o naravni dedišcini in nacinu življenja ljudi na otoku; pripoveduje zgodbe o Irski vceraj in danes: o njenih mitih, zgodovini, kulturi, literaturi… Izkušnje Ircev na tem podrocju so nas še posebej pritegnile, saj jih bomo lahko s pridom uporabili pri pripravi podobnega projekta - spletno informacijskega sistema KAMRA, ki smo ga priceli realizirati v letu 2004, k sodelovanju pa povabili muzeje, arhive in druge lokalne kulturne ustanove. Popoldan je bil namenjen obisku Dublin City Library & Archive, ki - kot pove že njeno ime - združuje pod eno streho knjižnico in arhiv. V bogatih zbirkah arhiva hranijo dragocene srednjeveške dokumente in druge arhivske dokumente, knjižnica pa se ponaša s t.i. dublinsko in irsko zbirko. Pravi domoznanski biseri so njihovi dublinskimi tiski, pa tudi dragocenosti kot so redke izdaje del slavnih Dublincanov: Williama Butlerja Yeatsa, Jonathana Swifta, Samuela Becketta, Jamesa Joycea ali Oscarja Wildea. Ustanova, ki se od leta 2003 nahaja v prenovljenih prostorih, gradi na sinergiji med arhivskimi in knjižnicnimi zbirkami, kar omogoca enostaven in hiter dostop do gradiva za raziskovanje tem, vezanih na lokalno skupnost. Tak pristop je vsekakor velika pridobitev za bralce, saj lahko v skupni citalnici hkrati pregledujejo knjižnicne zbirke in zbirke arhiva. Ponedeljkov popoldan smo zakljucili z obiskom slovenske ambasade na Nassau Streetu, kjer nas je gostoljubno sprejel slovenski veleposlanik na Irskem mag. Franc Mikša. V prijetnem klepetu ob izvrstnem irskem pecivu smo dobili odgovore na marsikatero vprašanje o Ircih, njihovem jeziku, navadah, kulturi, politiki in gospodarstvu, veleposlanik pa nam je predstavil tudi sodelovanje med državama na kulturnem podrocju. Naslednje jutro smo se poslovili od Dublina in se z vlakom odpeljali proti Ennisu, mestu v okraju Clare, ki leži na zahodni irski obali. Na upravi knjižnice (Clare County Library ) nas je sprejel Noel Crowley s sodelavci in nam predstavil knjižnico in njihovo dejavnost, nato pa smo si gledali še domoznanski center (Local Studies centre), knjižnico Valera ter muzej Clare. Knjižnica v okraju slovi po svojem delu na podrocju digitalizacije in prezentacije domoznanskih vsebin. Tukaj so bili med prvimi, ki so si za cilj zastavili razširiti zavedanje javnosti o domoznanskih virih za lokalne študije v okraju Clare ter omogocili njihovo cim lažjo dostopnost. Že leta 1995 so knjižnicarji ustanovili neodvisno organizacijo Clare Local Studies Project (CLASP), ki pripravlja ter izdaja tiskane in online publikacije z domoznansko vsebino (dostopne so na spletni strani knjižnice www.clarelibrary.ie. ) K sodelovanju so pritegnili mlade ljudi iz okraja in jim s tem omogocili pridobivanje delovnih izkušenj ter znanj z razlicnih podrocij. V zadnjih letih imajo zelo pozitivne izkušnje tudi s prostovoljci, ki so se javili z vseh koncev sveta in jim pomagali pri vnosu vsebin na svetovni splet. Za svoje delo so leta 1998 prejeli posebno nacionalno nagrado za lokalno iniciativo FÁS Award. Nad delom, entuziazmom in rezultati knjižnicarjev v Ennisu smo bili navdušeni. Posebej pa so nas presenetili z izredno toplim sprejemom na upravi knjižnice, v Mestnem svetu ter s programom, ki so nam ga gostitelji pripravili za naslednji dan. Popeljali so nas na ogled podružnicne knjižnice v Sixmilebridgeu, ki so jo - zanimivo- uredili v prostorih nekdanje cerkve, obkrožene s pokopališcem. Sledil je ogled cudovitega muzeja na prostem Bunratty Castle and Folk Park, gobova juhica in angleški sendvici v lokalni gostilni ter slovo od prijaznih knjižnicarjev v Ennisu, ki so nam zagotovili, da nam bodo nekoc vrnili obisk in prišli v Slovenijo. Vsem, ki smo obiskali Irsko, so ostali topli in neizbrisni spomini na deželo in njene ljudi. Izkušnje, ki so jih tako velikodušno podelili z nami, pa bomo – kljub nekaterim razlikam med slovensko in irsko knjižnicno prakso- s pridom uporabili in vnesli v delo svojih domacih knjižnic. Mira Jerenec in Tjaša Mrgole Jukic Knjižnica Ivana Potrca Ptuj DIGITAL FUTURES 2005 Tecaj je potekal med 26.9. in 30.9. 2005 na King´s College London, ki je del University of London. V okviru tecaja smo obiskali National archives, Royal botanic gardens in National gallery, kjer so nam predavali strokovnjaki za digitalizacijo arhivskih dokumentov in slikovnega gradiva. Kot gostujoca predavateljica je predavala tudi Shiela Anderson - direktorica Arts and humanities data service, ki deluje v okviru King´s College London. Predavala nam je o smiselnosti in pomembnosti trajnega ohranjanja digitalnih virov. Izpostavila bi predavanja na temo nacrtovanja, vodenja in financiranja projektov digitalizacije in predavanja o trajnem ohranjanu digitalnih virov. Pri nacrtovanju digitalizacije se najprej srecamo z razlogi zakaj NE digitalizirati: digitalizacija je draga, zahteva veliko casa in znanja; za digitalizacijo porebujemo visoko zmogljivo racunalniško opremo in tehnicno podporo… Razlogov ZA digitalizacijo je veliko – najpomembnešji: lažji dostop do gradiva, trajno ohranjanje in zašcita gradiva. Nacrtovanje projekta digitalizacije vkljucuje selekcijo gradiva, ki ga želimo digitalizirati, pregled obstojecih tehnicnih in kadrovskih zmogljivosti ustanove, urejanje avtorskopravnih zadev, pripravo gradiva za digitalizacijo, pripravo meta podatkov, pripravo in oceno delovnih procesov in pa samo vodenje projekta, ki je kljucnega pomena. In ne nazadnje - potrebno je poudariti tudi trajno ohranjanje digitaliziranega gradiva kot del projekta, ki lahko postane njegov najdražji del. Vodenje projekta zajema vse zgoraj naštete naloge ter vodenje in usposabljanje kadrov za izvedbo projekta, pregled nad financami projekta, vodenje natancne dokumentacije o projektu in skrb za izvedbo projekta do pogodbenih rokov. Naloga vodje projekta je tudi zagotovitev »trajnosti« projekta, kar pomeni, da je potrebno že med projektom zagotoviti finacna, tehnicna in kadrovska sredstva, ki bodo na voljo za delovanje koncnega produkta projekta po koncu le-tega. Pri individualni predstavitvi tecajnikov sem predstavila naše digitalne zbirke, projekt digitalnega repozitorija, sodelovanje v TEL in projektu TEL-ME-MOR ter digitalne zbirke, ki so še v pripravi. Predstavitev je bila sprejeta s pohvalami – predvsem po demonstraciji posameznih digitalnih zbirk in bibliografskih zbirk, ki so dostopne online. Naše dosedanje delo je bilo pohvaljeno in dano kot primer dobre strategije in vizije. Mojca Šavnik Narodna in univerzitetna knjižnica MEDNARODNA SRECANJA LIDA - LIBRARIES IN THE DIGITAL AGE Dubrovnik – Mljet 30. maj do 3. junij 2005 LIDA je priznana mednarodna konferenca, kjer se zberejo strokovnjaki s podrocja bibliotekarstva in informacijske znanosti iz vseh delov sveta. Namen konference je opozoriti na spreminjajoco se vlogo knjižnic in informacijskih sistemov in se osredotociti na aktualne probleme in težave. Prva konferenca je bila leta 2000 in je bila sprva namenjena raziskovalcem, strokovnjakom s podrocja bibliotekarstva in informacijske znanosti in drugim s tega podrocja. Organizirata jo Filozofska fakulteta J.J. Strossmayer iz Osijeka in Rutgers University iz Združenih držav Amerike. Letos so se odlocili, da prvic k sodelovanju povabijo tudi študente bibliotekarstva in informacijske znanosti drugih fakultet, kar je bila odlicna priložnost tudi za študente, ki želijo poleg Bobcatsss-a sodelovati še na kakšni drugi mednarodni konferenci, predstavnici slovenskih študentov sva bili tudi avtorici prispevka. Letošnji temi sta bili »What Can Digital Libraries Do That Traditional Cannot? Or Do In Addition?« in »Building A Small Digital Library And Digital Library Network«. Program se je zacel v ponedeljek, 30.maja: Christine L. Borgman (Depart. of Information Studies, UCLA, US) je v svojem prispevku z naslovom E- science, information infrastructure and digital libraries digitalne knjižnice definirala kot sisteme, ki podpirajo iskanje, uporabo, izdelovanje vsebin. Predstavila je nekaj primerov projektov. V povzetku pa zapisala, da je tehnicna infrastruktura e-znanosti v izgradnji ter poudarila, da socialne aspekte infrastrukture e-znanosti (e-science) ljudje še vedno slabo razumemo. Castni gost Robert M. Hayes iz USLA; US z Analysis of circulation data for the UCLA Library:1997 through 2003 nam je predstavil kratek pregled analize podatkov o transakcijah pri izposoji v knjižnici UCLA v omenjenem obdobju. Na kratko je opisal pridobivanje kot tudi obravnavo podatkov ter komentiral rezultate te analize. Ena od ugotovitev raziskave je, da imajo izvodi z nizko izposojo vendarle velik pomen za namene raziskovanja. Nato sta Monica Segbert-Elbertt in Rima Kupryte iz eIFL.net, Rim, Italija, predstavili prispevek Collaborative management of e-resources - the eIFL.net. Electronic Information for Libraries project: eIFL.net je krovna organizacije konzorcija, sestavljenega iz knjižnic v 50 državah v razvoju. Podpira široko dostopnost kvalitetnih elektronskih virov informacij za uporabnike knjižnic na podrocju izobraževanja, raziskovanja, vladnih organizacij, javne družbe, profesionalnega kadra. Erda Lapp iz nemške Bochum University Library je predstavila prispevek z naslovom The development of alternative e-publishing structures and the role of the library. Osredotocila se je na BioMed Central's ter druge primere digitalnih "skladišc", kot so eDoc, ETH-E-Collection, eScholarship Repository, SHERPA, DAREnet,... V torek, 31. maja, je bil prvi gost GARY-a MARCHIONI-ja, vabljeni predavatelj iz Univerze North Carolina at Chapel Hill, ZDA, s predavanjem Practice and theory in digital libraries: the case of Open video, ki je predstavil uporabniški vmesnik za iskanje po digitalnih video zapisih, ki so del digitalne knjižnice. Po odmoru je sledil sklop predavanj, prvi gostje so bili iz nacionalne knjižnice Nove Zelandije s predavanjem Collaborative models for provision of digital library services: experiences from the National Library of New Zealand, ki so predstavili tri projekte, ki so potekali v letu 2004, in sicer MATAPIHI (okoli 50000 izbranih slik, zvokov ter drugih objektov iz zbirk arhivov, galerij, knjižnic in muzejev Nove Zelandije), EPIC (velik konzorcij, ki je sodeloval s komercialnimi dobavitelji podatkovnih zbirk) ter AnyQuestions?, ki je namenjen otrokom. Sara McNicol iz University of Central England, Velika Britanija, je predstavila delovanje evalvacijskega pripomocka eVALUEd toolkit, iz OCLC PICA pa je Vivien Cook predstavila OpenWorldCAT in Netlibrary ebooks. V popoldanskem casu je bilo najprej predavanje vabljenega predavatelja Bernarda Frischerja iz AOL, ZDA: SAVE = Serving and Archiving Virtual Environments, po odmoru pa še naslednji sklop predavanj, najprej Dennis Nicholson iz Centre for Digital Library Research, University of Strathclyde, Škotska s predavanjem Managing the virtual future in a National Park: MoPARK, METS and More, potem Susanna Prepeliczay iz University Bremen, Nemcija, ki je predstavila projekt Elisad Gateway: gradnja in vzdrževanje specializirane digitalne knjižnice za podrocje odvisnosti, alkohola, drog. V sredo, 1. junija, je prvi predaval vabljeni predavatelj, sicer eden od organizatorjev ter predstavnik ameriške Rutgers univerze, Tefko Saracevis. Njegovo predavanje z naslovom How were digital libraries evaluated ? (obsežen prispevek je mogoce najti tudi v zborniku konference) je kriticen pregled skozi evalvacijske raziskave o delovanju digitalnih knjižnic. Po odmoru je sledil naslednji sklop predavanj, ki sta ga zacela slovenska predstavnika Mateja Šmid iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Darko Majcenovic iz NUKa, Ljubljana, s predstavitvijo projekta re-USE. Elaine Peterson iz Montana State University, ZDA, je predstavila User-centered evaluation of two digital libraries, Rosemary Aud Franklin iz univerze v Cincinnatyju, ZDA, pa The problematicl learning-object. Zvecer je bila organizirana predstavitev plakatov, kjer so nas nadvse uspešno zastopali tudi trije slovenski predstavniki, in sicer dr. Silva Novljan s A small window a great view, Jan Pisanski pod mentorstvom dr. Maje Žumer s plakatom European national library web sites: an analysis ter Darko Majcenovic s User-centred evaluation framework of digital repositories: re USE Poster dr. Silve Novljan je bil med nagrajenimi. Po koncani predstavitvi plakatov smo se v starem delu mesta družili ob srednjeveški živi glasbi, vinu in siru. V cetrtek zjutraj smo zapustili Dubrovnik ter s katamaranom odpotovali proti otoku Mljet. Program se je tam nadaljeval v popoldanskem casu, najprej s predavanjem The use of electronic resources by digital reference services, avtor Jeffrey Pomerantz iz SILS, University of North Carolina at Chapel Hill, ZDA, potem pa je sledil popoldan s posebnim gostom, Bobom Hayesom. Zvecer je bil uradni zakljucek konference ob slavnostni vecerji. V petek, 3. junija, smo zadnji dan zaceli s tremi predavanji, najprej francoski predstavniki iz univerze Montpellier III Isabelle Rondeau in Lise Verlaet s predavanjem The new digital documents: which perspectives for digital libraries?, potem iz ZDA predavatelj Richard E. Stern iz Seton Hall University s predstavitvijo t.i. Co-browsing at the reference desk, kjer istocasno išceta uporabnik ter bibliotekar, ter hrvaški predstavniki iz univerze v Zagrebu Croatian Old Dictionary Portal (CRODIP). Po odmoru je bila še zadnja delavnica avtorjev Polone Vilar iz Univerze v Ljubljani ter Davida Bawdena iz City University v Londonu z naslovom Meet or manage?: user expectations of digital libraries, kjer je bilo govora o tem, kaj uporabniki pricakujejo od digitalnih knjižnic, ali bi bilo dobro, da bi se oblikovalci digitalnih knjižnic prilagodili tem pricakovanjem. Naj na koncu samo še opozoriva, da bo LIDA 2006 potekala od 29.5 - 4.6.2006 v Dubrovniku in na Mljetu. Informacije o konferenci lahko najdete tudi na spletni strani http://www.ffos.hr/lida/ . Razpisane teme so »Cultural and social effects and place of digital libraries« ter »Building a digital library for children and young adults« Maja Miklic in Maja Blažic študentki na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijske znanosti in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani iPRES - MEDNARODNA KONFERENCA O TRAJNEM OHRANJANJU DIGITALNIH OBJEKTOV Goettingen, Nemcija 15. do16. september 2005 Mednarodna konferenca o trajnem ohranjanju digitalnih objektov (International Conference on Preservation of Digital Objects - iPRES), ki je potekala v Goettingenu od 15. do 16. septembra, je bila po kitajski Delavnici o trajnem ohranjanju elektornskih virov (Chinese-European Workshop on Digital Preservation, Beijing 2004) druga v seriji mednarodnih konferenc na tem podrocju. Organizirator konference, Goettingenska Državna in univerzitetna knjižnica, ki slovi s svojo dragoceno zbirko ca 125.000 knjig iz 16. do 18. stoletja, predvsem s podrocja naravoslovja, je bila pravšnja institucija za organizacijo tovrstnega dogodka. Ta namrec, v sodelovanju z univerzitetno knjižnico ameriške Univerze Cornell, sistematicno digitalizira celotni fond s podrocja matematike, ki znaša ca 5000 knjižnih enot. Cas konference je bil vsebinsko in casovno usklajen z najpomembnejšo evropsko mednarodno konferenco s podrocja raziskav in razvoja digitalne knjižnice ECDL (European Conference on Research and Advance Technology on Digital Libraries) 2005, ki je potekala od 18.-20. septembra na Dunaju in o kateri bomo porocali v naslednji številki Knjižnicarskih novic. Konferenca iPRES se je osredotocila na tri podrocja, ki so bila predstavljena v locenih sklopih, in sicer: politika trajnega ohranjanja elektronskih virov; tehnicni vidiki delovnih procesov (eng. technical workflows) v elektronskih arhivskih sistemih; ter problematika arhiviranja spleta. V dodatnemu sklopu, na koncu konference, je bil predstavljen razvoj na podrocju trajnega ohranjanja elektronskih virov. Za uvodna predavanja sta poskrbela direktorica nemške nacionalne knjižnice, Elisabeth Niggemann in programski direktor digitalne knjižnice Univerze Harvard, Stephen Abrams. V nadaljevanju clanka bo podan kratek pregled vsebine konference. Elisabeth Niggemann je v svojem uvodu v trajno ohranjanje digitalne dedišcine poudarila, da mora vsaka generacija ponovno ustvariti svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Pri tem lahko prihodnost gradi le, ce spozna svojo preteklost. Kulturna dedišcina, ki jo sestavljajo tudi digitalni objekti z vseh podrocij znanosti, je del naše preteklosti in del našega kolektivnega spomina. Ce si sedaj ne bomo prizadevali, da ohranimo elektronsko dedišcino za prihodnost, bo ta za vedno izgubljena. Poudarila je, da morajo biti vsa naša prizadevanja osredotocena na uporabnika. Uporabnik prihodnosti bo od naših storitev zahteval predvsem izcrpnost ohranjenih vsebin, njihovo verodostojnost in obstojnost, dostop do le teh ter našo strokovnost. Zato je zelo pomembno, da že danes oblikujemo politiko ravnanja z vsemi vrstami nosilcev zapisov in dolocimo odgovornosti in odgovorne. Veliko nam lahko pomagajo tudi zakonski predpisi, ki podpirajo našo dejavnost. Caka nas veliko nalog, med njimi tudi ustvarjanje novih organizacijskih struktur, priprava novih smernic in prakse, uvajanje novih tehnologij ter ponovna definicija starih konceptov, kot je na primer pomen originala v elektronskem okolju. V okviru prvega sklopa o razlicnih pristopih pri oblikovanju politik trajnega ohranjanja je prof. Zhixiong Zhang, iz knjižnice kitajske Akademije za znanost, predstavil situacijo na Kitajskem. Od leta 1999 do leta 2003 je Kitajska podvojila vlaganja v raziskave in razvoj, kar je povzrocilo tudi vecjo znanstveno produkcijo. V zadnjih 14-ih letih se je število naslovov znanstvenih serijskih publikacij petkrat povecalo in internet je postal najpomembnejši medij za njihovo razširjanje. Na nekaterih kitajskih univerzah število narocenih tujih elektronskih serijskih publikacij celo desetkrat presega število tujih tiskanih publikacij. Danes so Kitajci naroceni na ca 6500 naslovov tujih serijskih publikacij iz razlicnih virov, ustvarjajo pa okrog 3000 domacih znanstvenih serijskih publikacij. V skladu s tem so se tudi navade kitajskih znanstvenikov prilagodile novemu mediju, saj vecina uporablja le on-line dostopne vire. Zato je za Kitajce prvotnega pomena ohraniti vso to produkcijo za prihodnost. V ta namen oblikujejo razlicne oblike sodelovanja med kitajskimi knjižnicami v okviru razlicnih projektov, ki so usmerjeni na posamezna podrocja (disertacije, kitajski splet, elektronske serijske publikacije itd.). V nadaljevanju je prof. Zhang predstavil svoj predlog strategije povezovanja in sodelovanja knjižnic na podrocju trajnega ohranjanja, pri katerem naj bi se izkoristili že obstojeci konzorciji in dolocili razlicni vidiki pri trajnem ohranjanju (kriterije selekcije, urejanje avtorskih pravic, odgovornosti, postopki itd). Za trajno ohranjanje dostopov do tujih elektronskih serijskih publikacij pa predlaga ustanovitev kitajske zveze za trajno ohranjanje digitalnih tujih znanstvenih revij (CDPC - Chinese Digital Preservation Coalition for Foreign STM e-journals). Že od leta 2003, ko se je zacel nemški triletni projekt NESTOR, v NUK-u spremljamo njegovo dejavnost. NESTOR je mreža ekspertov na podrocju trajnega ohranjanja digitalnih virov (Network of Expertise in Long-Term Storage of Digital Resources). Sestavljajo ga partnerji sedmih nemških organizacij, med katerimi sta tudi nemška nacionalna knjižnica in knjižnica goettingenske Univerze. Projekt financira nemško Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave v višini 800.000 €. Cilji projekta so: diseminacija informacij in znanj na podrocju trajnega ohranjanja, omogocati sodelovanje, oblikovati modele, predloge in standarde, osvešcati javnosti o tem podrocju in podobno. Dejavnosti in rezultate tega povezovanja je predstavil Stefan Strathmann iz goettingenske Državne in univerzitetne knjižnice. V okviru mreže sta bili oblikovani dve delovni skupini, in sicer: delovna skupina za certificiranje zaupanja vrednih repozitorijev (avtorji certifikata DINI) ter delovna skupina za ohranjanje multimedijskih virov. Naslednji korak NESTOR je oblikovati nacionalno politiko za trajno ohranjanje. S tem v zvezi nacrtujejo spodbuditi razpravo o oblikovanju nacionalne politike za trajno ohranjanje s pomocjo priprave in objave relevantnih dokumentov, priporocil in smernic ter z organizacijo delavnic in oblikovanjem delovne skupine za nacionalno politiko. Namen nacionalne politike naj bi bil dolociti, kaj in kako naj se trajno ohranja, kako bodo ti elektronski viri dostopni v prihodnosti, kdo bo odgovoren za njihovo ohranjanje itd. Vec o projektu na spletni str. http://www.langzeitarchivierung.de/index.php?newlang=eng. Skrb za trajno ohranjanje digitalnih virov v Veliki Britaniji sega v leto 1984, ko je bil ustanovljen Nacionalni urad za trajno ohranjanje. Njegove naloge je v vecji meri prevzel JISC (Joint Information Services Committee), ki deluje od leta 2000. Bile so tudi druge zelo uspešne iniciative, kot je Digital Preservation Coalition, zveza 27 institucij, med njimi tudi OCLC in RLG, ki sta objavili zelo pomembna porocila s podrocja trajnega ohranjanja. Leta 2003 je bil ustanovljen Nacionalni arhiv, ki ima danes zelo bogate izkušnje z ohranjanjem 1000 let britanske zgodovine. Njihov pomemben prispevek je register racunalniških formatov datotek PRONOM. Leta 2004 je JISC ustanovil Center za digitalno skrbništvo (DCC - Digital Curation Centre) za katerega je zagotovljeno financiranje v okviru projekta do leta 2007. DCC je konzorcij med Univerzo v Edinburgu, Univerzo v Glasgowu, UKOLN in CCLRC. Naloga centra je spodbujanje in podpiranje raziskovanja in drugih dejavnosti s podrocja trajnega ohranjanja elektronskih virov v Veliki Britaniji, interdisciplinarno razširjanje najnovejših znanj ter evalvacija razlicnih orodij, metod, standardov in politik na tem podrocju. Dejavnost DCC je predstavila Manjula Patel. Njihova spletna stran je: http://www.dcc.ac.uk. Drugi sklop je bil posvecen delovnim procesom (eng. workflows) v digitalni knjižnici. Tradicionalni procesi, ki so bili usmerjeni k trajnem ohranjanju analognega gradiva, ne ustrezajo vec potrebam digitalne knjižnice in zato jih je potrebno ponovno definirati. Reinhard Altenhoener, vodja IT enote v nemški nacionalni knjižnici, je predstavil model za arhiviranje elektronskih virov, ki temelji na modelu za upravljanje življenjskega cikla podatkov oz. digitalnih objektov (Information Lifecycle Management), ki je že nekaj let v uporabi v industriji. V tem modelu so zajeti vsi procesi, od nabave elektronskih virov do uporabniškega dostopa do njihovih vsebin. V zvezi s tem je predstavljen projekt KOPAL, ki ga financira Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskovanja v višini 4,2 milijonov €. Namen projekta je do leta 2007 razviti standardizirano rešitev za trajno ohranjanje elektronskih virov tudi za druge zainteresirane nemške knjižnice in industrijo. Za osnovo so vzeli nizozemski repozitorij, ki je bil zgrajen po referencnem modelu OAIS, DIAS (Digital Information and Archiving System), ki ga je razvil IBM. Partnerji projekta so nemška Nacionalna knjižnica, Državna in univerzitetna knjižnica v Goettingenu, IBM in Gesellschaft fuer wissenschaftliche Datenverarbeitung Goettingen (GWDG). Na projektu tesno sodelujejo s Kraljevo knjižnico na Nizozemskem, ki je prva vzpostavila podoben sistem. V nadaljevanju je Johan Stapel, vodja e-Depot v Kraljevi nizozemski knjižnici, predstavil njihov depozitni sistem za shranjevanje in ohranjanje elektronskih virov. Treba je omeniti, da so Nizozemci med prvimi zaceli z gradnjo elektronskih repozitorijev. Model DSEP (Deposit System for Electronic Publications) je bil oblikovan že pred letom 2000 v okviru projekta NEDLIB. E-Depot, temelji na IBM-ovem repozitoriju DIAS, je integriran z drugimi knjižnicnimi moduli in pripravljen je za vnos on-line serijskih publikacij, elektronskih knjig in CD-romov. Deluje od leta 2003 in trenutno vsebuje ca 4 TB gradiva, od tega 2200 on-line znanstvenih revij in 3.700.000 elektronskih publikacij. Dnevno obdelajo ca 50.000 elektronskih publikacij. Procesi v sistemu so oblikovani tako, da je omogoceno trajno skladišcenje vseh digitalnih virov. Kot je bilo pricakovati, so se posvetovanja udeležili tudi Avstralci, ki imajo verjetno najbolj dodelano strategijo za trajno ohranjanje elektronskih virov. Gerard Clifton, nadomestni vodja Oddelka za trajno ohranjanje digitalnih in avdio virov v avstralski nacionalni knjižnici, je predstavil arhitekturo sistema za upravljanje z digitalnimi viri in storitvami. Opisal je dizajn aplikacije "Digital Collections Manager", z natancnimi procesi pri prevzemu in upravljanju z slikovnimi in zvocnimi zapisi. Obenem je predstavil njihov nabor tehnicnih metapodatkov za trajno ohranjanje in postopek dodeljevanja stalnih identifikatorjev. Tretji sklop predavanj je bil posvecen arhiviranju dokumentov na spletu. Prvi predavatelj v tem sklopu je bil John Kunze, ki je tehnolog za trajno ohranjanje kalifornijske Digitalne knjižnice. Ta je verjetno prva virtualna knjižnica na svetu, ki nima ne knjig, ne uporabnikov, storitve pa ponuja desetim fakultetnim knjižnicam. Ves fond je digitaliziran in študenti dostopajo do tega le preko interneta. Pri trajnem ohranjanju so mnoge strategije, ki temeljijo na migraciji ali emulaciji podatkov, zelo drage in ne vemo, ali bodo v prihodnosti uspešne. Po besedah Johna Kunzea je do sedaj cloveštvo imelo najboljše rezultate z najenostavnejšimi tehnologijami, ki so potrebovale minimalno tehnološko intervencijo. Kot primer navaja zapise na papirju, ali v novejši dobi mikrofilm. Pri digitalnih dokumentih si lahko veliko pomagamo, ce poleg ohranjanja originalnega formata shranimo še njegovo zelo poenostavljeno razlicico, s cim manj specificnosti. Na primer, poleg originalne datoteke v MSWordu, shranimo razlicico v ASCI. Pri tem John Kunze uvaja nov termin "data desiccation", ki dobesedno pomeni "sušenje podatkov", ker jih ocistimo ali 'osušimo' nepotrebnih dodatkov. Uporaba omenjene metode je do sedaj bila testirana le na elektronskih besedilih. Vprašanje je, ali je uporabna tudi za zvocne, slikovne in multimedijske zapise. Li Chunming, vodja Centra za elektronske informacije v kitajski nacionalni knjižnici, je predstavil dejavnost nacionalne knjižnice na podrocju trajnega ohranjanja digitalnih virov. Tudi oni imajo sistem za arhiviranje elektronskih publikacij, ki temelji na referencnem modelu OAIS. Metapodatke vnašajo po strukturah formatov MARC in Dublin Core, ter uporabljajo shemo METS. Iskalni sistem je kompatibilen z OAI in Z39.50. V okviru projekta WOCP (Web Information Collection and Preservation Project) selektivno zajemajo kitajski splet. Pri tem si pomagajo z robotom Flashget. Julien Masančs, direktor Evropskega digitalnega arhiva (European Digital Archive - EDA), je predstavil dejavnost arhiva od njegove ustanovitve leta 2004. EDA je neprofita organizacija namenjena trajnemu ohranjanju spleta in dostopanju do digitalne kulturne dedišcine. Sodeluje z Mednarodnim konzorcijem za trajno ohranjanje interneta (IIPC). Z njegovimi clanicami so razvili povsem novo orodje za zajemanje spleta, Heritrix ter modula za iskanje (NUTCH-WAX) in dostop do spletnega arhiva (WERA). V okviru IIPC pripravljajo nov format za shranjevanje datotek, zajetih na internetu. Tretjemu sklopu je sledil bolj sklepni kot uvodni nagovor Stephena Abramsa, programskega direktorja Digitalne Knjižnice v Knjižnici harvardske Univerze. Poudaril je velik pomen, ki ga imajo formati datotek pri trajnem ohranjanju. Vsaka migracija v arhivski format ali v višjo razlicico formata vpliva na izvirnik elektronskega vira. Zato je zelo pomembno, da v arhivskem sistemu izberemo pravšnji format, ki nam bo v prihodnosti omogocal dostop do razlicic vsebine, ki so najbližje originalom. Poleg tega je treba pri migracijah nenehno spremljati kvaliteto in celovitost elektronskih virov, ker se v datotekah lahko pojavijo nepricakovane napake. Predlaga, da se kot del strategije za trajno ohranjanje uvede ocena tveganj pri vsakem formatu v elektronskem repozitoriju. Pri tem si lahko pomagamo z razlicnimi registri formatov datotek (IANA MIME, Wotsit.org, Ace.net.nz, Whatls.com, PRONOM…), preko katerih lahko predvidimo tudi razvoj ali nacin dostopa do starejših razlicic. Problem je, da nobeden od teh registrov ni (dovolj?) izcrpen, obenem pa je njihovo dopolnjevanje vezano na financna sredstva, ki ob zakljucku projekta usahnejo. V cetrtem sklopu je Robin Dale, Programski vodja RLG, predstavila projekt PREMIS (PREservation Metadata Implementation STrategies working group), ki ga sponzorirata OCLC in RLG. Trideset strokovnjakov iz nacionalnih in univerzitetnih knjižnic, muzejev, arhivov, državnih institucij in privatnega sektorja že nekaj let pripravlja optimalni nabor metapodatkov, ki bi nam pomagal vzdrževati trajni dostop do ohranjenih elektronskih virov. Dosedanje raziskave na tem podrocju so bile prevec teoreticne ali prevec naravnane na dolocen primer repozitorija. PREMIS pa skuša definirati semanticne enote, ki bodo neodvisne od repozitorijev in sistemov za arhiviranje in bodo obenem bolj prakticno naravnane, tako da bi omogocile izmenjavo podatkov med razlicnimi institucijami. Maja 2005 so objavili koncno porocilo projekta PREMIS, v katerem so definirane omenjene semanticne enote, spremlja pa jih tudi slovar podatkov s podrobnosti v zvezi z implementacijo, kakor tudi sheme XML, ki so kompatibilne z METS-om. Vec o PREMIS: http://www.oclc.org/research/projects/pmwg/ Michael Day iz univerze UKOLN v Bathu, Veliki Britaniji, že nekaj let deluje na podrocju ohranjanja elektronskih virov. Sodeloval je pri ustanavljanju Centra za digitalno skrbništvo (DCC - Digital Curation Centre) v Veliki Britaniji in oblikoval podskupino za trajno ohranjanje elektronskih virov v okviru ekspertne mreže DELOS. DELOS je projekt, ki ga financira Evropska komisija, najprej v 5., sedaj tudi v 6. okvirnem programu. Sestoji iz vec podskupin, ki obravnavajo specificna podrocja digitalne knjižnice, in sicer: arhitekture digitalne knjižnice; dostop do informacij in njihovo poosebljanje; avdio-vizualni in ne-tradicionalni digitalni objekti; uporabniški vmesniki in vizualizacija; podatkovno rudarjenje (knowledge extraction) in semanticna interoperabilnost; trajno ohranjanje elektronskih virov; ter evalvacija. V zadnjih nekaj let je bilo veliko iniciativ in projektov, ki so bili namenjeni raziskavi podrocja trajnega ohranjanja elektronskih virov. Problem je, da so mnogi projekti bili zelo specificni in prilagojeni potrebam dolocene organizacije ali znanstvenega podrocja. Namen podskupine DELOS za trajno ohranjanje elektronskih virov je združiti strokovnjake obstojecih in preteklih iniciativ in projektov ter omogociti izmenjavo njihovih znanj in izkušenj na razlicnih podrocij trajnega ohranjanja, in sicer: na podrocju življenjskega cikla elektronskih virov v digitalnih knjižnicah; na podrocju razvoja interoperabilnih storitev in na podrocju upravljanja integriranih vsebin. Vec o omenjeni podskupini DELOS: http://www.dpc.delos.info/ Ameriška Univerza Cornell zelo tesno sodeluje z Univerzo v Goettingenu, predvsem na podrocju matematike. Medtem, ko bo Goettingenska knjižnica ohranjala znanstvene in strokovne revije s podrocja matematike, tudi tiste, ki jih bo pridobila od založnika Springer, Univerza Cornell pripravlja digitalizacijo matematicne literature v okviru projekta Euclid. V ta namen bodo zgradili sistem za ohranjanje digitalnega gradiva, ki bo temeljil na referencnem modelu OAIS. Marcy E. Rosenkrantz, direktorica Knjižnicnega sistema v Knjižnici ameriške Univerze Cornell, je predstavila nacrt razvoja njihovega elektronskega repozitorija, ki ga gradijo v sodelovanju z Univerzo v Goettingenu. Markus Enders, tehnicni vodja goettingenskega Centra za digitalizacijo, je predstavil uporabnost METS-a (Metadata Encoding and Transmission Standard) za trajno ohranjanje elektronskih virov. METS je shema, ki temelji na XML in omogoca shranjevanje elektronskega vira, podatke o njegovi strukturi ter spremljajoce podatke (deskriptivne, administrativne in metapodatke za trajno ohranjanje). Markus Enders je predstavil možnost vgrajevanja metapodatkov iz PREMIS-a v METS. Prosojnice predstavitev na PDF ter video posnetek konference so dosegljivi na strani: http://rdd.sub.uni-goettingen.de/conferences/ipres/programme Konference sem se udeležila s sredstvi projekta reUSE, v okviru katerega partnerske organizacije obravnavamo podrocje trajnega ohranjanja elektronskih virov. Vec o projektu reUSE: http://reuse.uibk.ac.at/. mag.Alenka Kavcic Colic Narodna in univerzitetna knjižnica MEDNARODNA DEJAVNOST MEDNARODNA PROJEKTA KNJIŽNICE OTONA ŽUPANCICA: TUNE in PuLLS TUNE (Training of Library Users in a New Europe) Elektronski naslov projekta: http://www.tune.eu.com Knjižnica Otona Župancica je kot pridružena partnerica sodelovala v enoletnem projektu TUNE, ki so ga tri splošne knjižnice (Helsingborgs Bibliotek iz Švedske, Randersegnens Biblioteker iz Danske in Toledo Biblioteca de Castilla-la Mancha iz Španije) prijavile v okviru programa Culture 2000. Namen projekta: - Ugotoviti, v kakšnem okolju deluje knjižnica in kakšne so njene ciljne skupine. - Odgovoriti na nekatera pedagoška vprašanja: kako nastaja znanje, kakšni so ucni procesi? - Odgovoriti na vprašanja pristojnosti/sposobnosti: imamo knjižnicarji potrebna znanja za ucenje/izobraževanje uporabnikov? Ciljna skupina: uporabniki knjižnice. Cilj projekta: poiskati model ucinkovitega izobraževanja in usposabljanja uporabnikov. Zakljucek projekta: oktober 2005. KOŽ se je pridružila projektu v zacetku marca 2005, ko sva se s kolegico Eriko Pecnik udeležili sestanka MT (Management team) v Randersu in se prvic podrobno seznanili s samim projektom. 1. aprila 2005 je bil na spletni strani TUNE objavljen model izobraževanja za uporabnike knjižnice in delo se je lahko zacelo. V knjižnici smo za testiranje modela izbrali tri ciljne skupine: 1. Mlajše brezposelne z višjo izobrazbo – med 10.442 brezposelnimi v Ljubljani jih ima kar 34% višjo izobrazbo in med njimi je veliko mladih iskalcev prve zaposlitve. Tudi v našem servisu, Borzi dela, opažamo vedno vec iskalcev informacij o zaposlovanju prav med mladimi z višjo izobrazbo. 2. Starejše / seniorje – v KOŽ že nekaj let izvajamo racunalniško opismenjevanje odraslih in smo v ta namen tudi izdali poseben prirocnik “Z racunalnikom do informacij in gradiva”. 3. Otroke, pripadnike bošnjaške narodnostne skupnosti – leta 2004 smo Ministrstvo za kulturo, NUK in deset osrednjih obmocnih knjižnic priceli z nacionalnim projektom “Dejavnosti za narodnostne skupine v splošnih knjižnicah”. V letu 2004 je KOŽ kot obmocna knjižnica za osrednjeslovensko regijo izvedla popis aktivnosti v knjižnicah regije in vzpostavila stike z nekaterimi društvi. Vsako delavnico so izvajali po trije knjižnicarji s predhodnimi izkušnjami, pri izvedbi smo združili individualno in skupinsko delo ter teoreticne in prakticne vsebine. Iz lastnih izkušenj vemo, da je ucenje IKT cesto zelo dolgocasno, razlicni programi in orodja povzrocajo pravi kaos v naših glavah, ki ga povecuje še preobilica informacij, dostopnih na internetu. Prav zaradi tega smo ponudili udeležencem naših delavnic možnost ucenja IKT s pripovedovanjem zgodb in tako na lažji in bolj sprošcen nacin dosegli zastavljeni cilj: dvig informacijske pismenosti in uporabe IKT v vsakdanjem življenju. Za pripovedovanje zgodb smo uporabljali vsaki ciljni skupini prilagojene programe in orodja ter posredovali informacije preko OPACa in interneta. 1. Kako poiskati službo v EU? – za mlajše brezposelne 2. Moj izlet v Alpe – za starejše 3. Slovenski knjižni kviz in ljubljanski zmaj – za otroke Na koncu delavnic so odrasli udeleženci izpolnili vprašalnik in odgovori kažejo, da so bili udeleženci z novim pristopom zelo zadovoljni. Kaj smo pridobili s testiranjem modela TUNE: 1. Testiranje modela je prineslo vsebinsko in formalno nadgradnjo ter osvežitev že obstojecega izobraževanja uporabnikov v knjižnici. 2. Spremembe v notranji organizaciji knjižnice: ustanovljena je delovna skupina za mednarodne projekte, vzpodbudili smo duha timskega dela in knjižnicarji so s testiranjem modela tudi preizkusili svojo usposobljenost. Informacijska pismenost je bila tudi glavna tema konference TUNE, ki smo jo od 12. do 14. junija 2005 organizirali za 37 udeležencev iz vseh štirih držav partneric v projektu na Brdu pri Kranju. Konferenco sta 12. junija odprla Blaž Peršin, nacelnik Oddelka za kulturo in znanost na MOL, in direktorica KOŽ Damijana Hainz. Strokovni del konference se je pricel s kratkimi referati predstavnikov referencnih skupin, ki so z zelo razlicnih vidikov osvetlili problematiko izobraževanja uporabnikov (vsi prispevki so dostopni na spletni strani TUNE). Sam model in testiranje so predstavili clani delovnih skupin iz vseh sodelujocih knjižnic. Pravo težo predstavitvi sta pravzaprav dala dva udeleženca delavnice za mlajše brezposelne, ki sta opisala svoje vtise in izkušnje. Drugi dan smo na manjših delavnicah skušali odgovoriti na pet bazicnih vprašanj: 1. Kakšna profesionalna znanja potrebujemo? 2. Kako izbrati ciljne skupine? 3. O kulturni raznolikosti. 4. Zakaj sploh potrebujemo izobraževanje uporabnikov? 5. Izobraževanje uporabnikov v socialnem kontekstu. Konferenco smo zakljucili z vodenim ogledom KOŽ in Ljubljane. Za promocijo projekta smo že pred konferenco izdali brošuro v anglešcini s podatki o vseh štirih knjižnicah in namenu, cilju in poteku samega projekta TUNE. Širši strokovni javnosti smo predstavili projekt TUNE na Poster Session v okviru letne konference IFLA ( 14. – 18. avgust 2005) v Oslu. Od 11. do 12. septembra je potekalo zakljucno srecanje v Toledu. Osrednja tocka srecanja je bilo evalvacijsko porocilo, ki ga je za projekt pripravila zunanja ocenjevalka Bodil Jörgensen Schylit z Univerze v Lundu. Partnerice pa smo se odlocile še za nekaj postprojektnih aktivnosti: - Prevod modela »Training of library Users in a New Europe« v jezike vseh štirih partneric (danšcino, švedšcino, španšcino in slovenšcino). - Promocija modela na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju. V KOŽ bomo prvic vkljucili izkušnje iz modela TUNE v redno izobraževanje uporabnikov (Racunalniško opismenjevanje odraslih) v Tednu vseživljenjskega ucenja oktobra 2005. PuLLS (Public Libraries in Learning Society) Elektronski naslov projekta: http://www.pulls.dk Knjižnica Otona Župancica sodeluje v triletnem projektu PuLLS, ki ga je osem partnerjev (Knjižnice: Ĺrhus Kommunes Biblioteker iz Danske, Helsingin kaupungin kirjasto iz Finske, Stadtbücherei Würzburg iz Nemcije, Servei de Bibliotekques de la Diputació de Barcelona iz Španije, London Borough of Sutton Library Service iz Velike Britanije in Knjižnica Otona Župancica iz Slovenije; University of Brighton iz VB in MK5060 Full Circle Projects iz Nizozemske) prijavilo v program Grundtvig 1 / Socrates. Namen projekta: - Zagotavljanje informacijske pismenosti vsem državljanom preko neformalnega izobraževanja. - Poudarjanje sprememb v naravnanosti splošnih knjižnic od skladišc knjig do Open Learning Centres (OLC). - Vkljucevanje v proces vseživljenjskega ucenja. - Odprt dostop do informacij za vse državljane. Ciljna skupina: odrasli, ki imajo nižjo stopnjo formalne izobrazbe, in odrasli brez znanja IKT. Zakljucek projekta: oktober 2006. Cilj projekta: vzpostavitev modela OLC za odrasle uporabnike. Na prvem sestanku vseh 8 partnerjev januarja 2005 v Ĺrhusu smo oblikovali faze projekta in dolocili odgovornosti. Celo pomlad 2005 je potekala v partnerskih knjižnicah raziskava. Porocilo nacionalne raziskave sestavljata porocilo o nosilcih neformalnega izobraževanja odraslih na nacionalni ravni in porocilo o procesih vseživljenjskega ucenja v splošnih knjižnicah. Glavna ovira pri celotni raziskavi v Sloveniji je bila odsotnost prevodov spletnih strani vecine ustanov in splošnih knjižnic v angleški jezik. Od 11. do 15. septembra 2005 je v Ĺrhusu potekal seminar za pripravo modela OLC. Iz KOŽ sta se ga udeležili Darja Bolka in Barbara Cesar iz delovne skupine za mednarodne projekte. Nekaj poudarkov s seminarja: - Aktivnosti OLC naj vodijo knjižnicarji, ki imajo za to posebna znanja. S tem je povezano permanentno izobraževanje knjižnicarjev, ki niso le posredniki informacij, ampak tudi izobraževalci, svetovalci in pomocniki (teaching, coaching, training). - Poleg usposobljenega osebja je pomembno okolje oz. atmosfera, v kateri se bo dejavnost OLC izvajala. - Redno spremljanje aktivnosti OLC bo potekalo preko 24 video konferenc. Do marca 2006 bo potekalo testiranje dejavnosti OLC v vseh knjižnicah, prve rezultate bomo preverili na srecanju aprila 2006 v Barceloni. Simona Resman Knjižnica Otona Župancica PREDSTAVLJAMO VAM DELOVNI OBISK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE New York, Cleveland, Seattle 25. avgust do 16. september 2005 Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) se je že nekaj let dogovarjala z nekaterimi vidnimi slovenskimi znanstveniki / kulturnimi delavci v tujini, da bi svoje bogato arhivsko gradivo zaupali v varstvo naši knjižnici. Sredi teh dogovorov nas je nenadoma zapustil dr. Rado L. Lencek (23. 1. 2005) in ker imajo tudi preostali sogovorniki preko 80 let, je postalo jasno, da moramo te dogovore pospešiti in cim prej tudi realizirati. Zato se je NUK prijavil na razpis Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, da bi nam odobrili financna sredstva za potovanje v ZDA in za prevoz gradiva v Slovenijo – urad je našo prošnjo delno odobril in nam namenil 350.000 SIT. Preostali del porabljenih sredstev pa smo vkljucili v projekt CRP »Konkurencnost Slovenije 2001-2006« - V5-0805 - »Vzpostavitev sistema inventarizacije in varovanja knjižnicne kulturne dedišcine v zamejstvu in izseljenstvu«. Zaradi razmeroma kratkega obiska (3 tedni) sem se osredotocila predvsem na tri ameriška mesta kjer je gradivo že bilo zbrano na doloceni lokaciji in ga je bilo potrebno le še urediti in pripraviti za transport. Zapušcina dr. Rada L. Lencka v New Yorku Ugledni slavist, etnolog in kulturni delavec, ki je bil preko 40 let profesor na Columbia University v NY je vse gradivo hranil v svojem stanovanju na Riveside Drive. Zapušcina je sestavljena iz: njegovih rokopisov, strokovnih clankov in študij, bogate pisne korespondence in gradiva drugih avtorjev, ki so mu svoja dela pošiljali bodisi v vednost ali v kriticno presojo. Ker je bil prav dr. Rado L. Lencek eden od pobudnikov za ustanovitev »Society fot Slovene Studies« (SSS) - organizacije, ki bi medsebojno povezala slovenske znanstvenike po svetu in tiste, ki so delovali doma – se precej gradiva nanaša prav na to organizacijo (zapisniki sej, korespondenca med clani, vsakoletna strokovna srecanja – porocila in prispevki, publikacije, ki so jih izdajali (Letters in knjižna zbirka). Zapušcina je sicer primerno hranjena, ni pa tematsko urejena (posebej je shranjeno le gradivo SSS), zato je bilo treba vse mape in fascikle na novo pregledati in izlociti dvojnike in številne kopije posameznih clankov (vcasih tudi do 10 kopij, kar bi zelo podražilo sam prevoz, zato jih je bilo treba nujno izlociti). V enem tednu (26. 8. – 2. 9. 2005) sem pregledala približno polovico gradiva in za prevoz v Slovenijo pripravila 16 škatel (banker's box). Gre predvsem za avtorske clanke in knjige (tipkopisi + spremno gradivo, ki ga je potreboval za svojo raziskavo + 2 izv. separatov), kopije pisem, ki jih je pisal razlicnim naslovnikom po svetu in prejeta korespondenca. Med gradivom so tudi dela nekaterih drugih kulturnih delavcev v ZDA in korespondenca (dr. Rajko Ložar, dr. Jože Velikonja, dr. Toussaint Hocevar itd.), gradivo vezano na delovanje Ameriškega slovenskega svetovnega kongresa in gradivo vezano na njegovo delovanje na univerzi (študijski programi, potovanja). V prihodnje bi bilo potrebno pregledati in urediti še drugo polovico zapušcine in odbrati tudi del bogate knjižnice, ki obsega ok. 4000 enot (predvsem angleška in druga slovanska literatura, ki je v NUK-u slabo zastopana). Pomembno gradivo hrani tudi Lenckova soproga, ga. Nina Lovrencic Lencek – del literarne zapušcine svojega oceta, pisatelja Jožeta Lovrencica in osebna korespondenca. Ga. Nina je bila vrsto let zaposlena v univerzitetni knjižnici na Columbia University, kjer je skrbela za nabavo slovenskih in drugih slovanskih tiskov. Slovenska prisotnost v Clevelandu V mestu, kjer so Slovenci zapustili veliko svojih sledi, je cas vse bolj neusmiljen. Pripadniki predvojnih ekonomskih izseljencev so se praviloma že povsem asimilirani in nanje spominjajo le še nekatera imena zgradb, tovarn… Vecina arhivskega gradiva teh izseljencev je unicena, nekaj malega je še shranjeno v cerkvenih arhivih (cerkev pri Sv. Vidu, cerkev Marije Vnebovzete v Colliwoodu) in v knjižnici Western Reserve Historical Society (WRHS) – knjige in nekaj osebnih zapušcin vidnejših Slovencev (gradivo je tam hranjeno v izredno dobrih pogojih – klimatizirano skladišce, ustrezne brezkislinske kartonske škatle, postopno mikrofilmanje in digitalizacija gradiva, ki se najpogosteje uporablja/izposoja). Del slovenske knjižne produkcije v ZDA in iz Slovenije je shranjen tudi v »Cleveland Public Library« (preko 1500 enot) – vendar je to bolj »mrtev fond«, ki se skorajda ne izposoja vec. Nadvse pomembna je »Slovenska narodna citalnica / The Slovene National Library« na St. Clair Ave, ki bo prihodnje leto praznovala 100. obletnico svojega delovanja. Gradivo je urejeno kronološko (glede na prihod v knjižnico) in šteje preko 3000 enot. Zanjo, kljub visoki starosti (85 let), še vedno skrbi Franc Kovacic. Knjižnica je uradno odprta vsako nedeljo od 10.-12. ure (oz. po dogovoru s knjižnicarjem). Predvsem se pozna, da je knjižnica vecino casa zaprta (izredno suh prostor, zatohlost in predvsem previsoka temperatura – preko 20 st. C). V mestu je zelo prepoznavna tudi glasbena dejavnost Slovencev (polka). Imajo tudi svoj poseben muzej »National Cleveland-Styl Polka Hall of Fame and Museum« v Euclidu, kjer zbirajo vse gradivo, ki je vezano na glasbeno življenje (od plošc, kaset in zgošcenk, do instrumentov in kostumov). Imajo tudi stalno razstavo na kateri so predstavljeni najpomembnejši slovenski glasbeni ustvarjalci, meceni in podporni clani, ki s svojimi financnimi prispevki pomagajo pri vzdrževanju tega muzeja. Obcasno pripravljajo tudi priložnostne razstave – trenutno so imeli razstavo harmonik. Arhivsko gradivo urejuje Cecilija Valencic Dolgan, pri delu pa ji pomaga tudi brat Joe, ki je sploh eden od najbolj zavzetih Slovencev v Clevelandu. Bogato glasbeno gradivo hrani tudi Tony Petkovsek, ki je tudi lastnik zasebne radijske oddaje in svojega studia. Pred nekaj leti je v neposredni bližini slovenske cerkve Sv. Vida nastal tudi pomemben stanovanjski objekt za starejše Slovence/ke (nad 55 let) »St. Vitus Village«. Tukaj imajo tudi svojo »Slovensko pisarno«, ki jo je do letošnjega leta vodil Tone Oblak, sedaj pa je skrb zanjo prevzel Stane Gaser. V pisarni lahko ljudje kupijo oz. narocijo tudi razlicne knjige, periodiko in glasbene kasete oz. zgošcenke. Ker je vecina stanovalcev nekoc živela v svojih zasebnih hišah, ki so jih morali prodati, so mnogi odstopili del svojih odvecnih knjig in plošc slovenski pisarni. Tako je spontano zacela nastajati povsem nova zbirka slovenskega gradiva, ki se sedaj nahaja v prazni sobi v bližini. Tudi številni posamezniki hranijo bogato arhivsko gradivo – npr. Pavle Borštnik, dolgoletni sodelavec radijske oddaje »Glas Amerike« (poleg gradiva, ki je vezano na to dobo, hrani tudi veliko korespondence, avtorskih clankov, rokopisno in glasbeno gradivo); dr. Valentin Meršol, ki hrani ocetovo gradivo (dokumentarno gradivo in korespondenca). V prihodnje bi bilo nujno potrebno vzpostaviti osebne stike s potomci nekaterih vidnih kulturnih ustvarjalcev – Karla Mauserja, Marjana Jakopica, Mateta in Uroša Ressmanna. Zapušcina dr. Jožeta Velikonje v Seattlu Univerzitetni profesor dr. Jože Velikonja je po osnovni izobrazbi sicer geograf, vendar je veliko svojega casa namenil tudi proucevanju slovenskega izseljenstva. Zlasti je skušal na svojih številnih študijskih potovanjih po ZDA odkriti cim vec »slovenskih sledi« (arhivskega gradiva – na sedežih etnicnih cerkva, v knjižnicah in muzejih, v tovarnah in rudnikih kjer so delali Slovenci). O tem je napisal tudi vec strokovnih clankov, ki jih je objavil v tujih in naših revijah. Skupaj z dr. Radom Lenckom sta tudi pripravila imenik vseh pomembnih slovenskih ustvarjalcev v ZDA »Who's Who in the USA« (dve izdaji in ob tem je nastala tudi obsežna korespondenca). Poleg strokovnega gradiva ima tudi zelo bogato korespondenco in nekaj gradiva, ki pripada drugim avtorjem (beležnice in zapiske etnologa dr. Rajka Ložarja, del literarne zapušcine svojega oceta Narteja V., del Zakrajškove zapušcine, sezname clanov KSKJ iz Clevelanda). Vse gradivo sva že pregledala in ga že tudi odposlala v Slovenijo (9 škatel). Na University of Washington imajo tudi bogato knjižnico (6 milijonov enot). Hranijo tudi vecje število slovenskih knjig (osnova te knjižnice je Grivceva knjižnica, ki so jo v šestdesetih in sedemdesetih letih dopolnili z nakupi v t. im. akciji »žito za Jugoslavijo« - v zameno pa so imeli financni fond iz katerega so kupovali knjige). mag. Rozina Švent Narodna in univerzitetna knjižnica OBVESTILA PROŠNJA ZA GRADIVO O PAVLU GOLII V Knjižnici Pavla Golie Trebnje smo si zadali cilj: zbrati vse gradivo Pavla Golie, po katerem se naša knjižnica imenuje. Poleg tega zbiramo gradivo, v katerem je na kakršenkoli nacin omenjen. V vsaki naši enoti (4) želimo postaviti poseben koticek z njegovo zbirko, v osrednji knjižnici v Trebnjem pa postaviti tudi stalno razstavo z njegovimi predmeti. S tem namenom se obracamo na vse knjižnice in posameznike v Sloveniji, ki imajo gradivo (njegovo ali o njem) in ga ne rabijo, da ga odstopijo naši knjižnici. Vsem, predvsem šolskim knjižnicam, ki so reagirale na našo prošnjo preko elektronske pošte in so to že storile, pa se iskreno zahvaljujemo. Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na tel. št.: 07/34 82 113 in na elektronskem naslovu: Milena Bon Knjižnica Pavla Golie Trebnje BORZA DELA DELO IŠCE Dipl. univ. filozof išcem zaposlitev. Moje delovne izkušnje so: prodajal sem knjige in sodeloval pri postavitvi arhiva (ob. 60. obletnici Cankarjeve založbe) v Trubarjevem antikvariatu, prevajam strokovna besedila s podrocja humanistike iz anglešcine in francošcine, sodelujem pri organizaciji in izvedbi predavanj v klubu Gromka. Marko Štempihar tel: 040 649 268, 01 724 30 25 El. naslov: m_stempihar@hotmail.com DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana zgodovinarka in sociologinja kulture. Diplomirala sem leta 2002. Od takrat sem zaposlena kot informator in izposojevalec v eni izmed splosnih knjiznic v Ljubljani, vendar se mi delovno razmerje iztece konec leta. Leta 2004 sem opravila bibliotekarski strokovni izpit, letos pa sem obiskovala tecaj za pridobitev aktivne COBISS licence. Aktivno obvladam anglescino in nemscino ter delo s programsko opremo v racunalniskih okoljih Windows in Linux. V knjiznici skrbim tudi za administrativna dela. Vedno sem se pripravljena izobrazevati in dodatno izpopolnjevati glede na zahteve delovnega mesta. Bibliotekarsko delo mi je v veselje, zato si zelim opravljati ta poklic se naprej. Dosegljiva sem na tel. st. 041/ 262744 PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo "Novomeško deklaracijo" Kakokvostno preživljanje prostega casa: splošna knjižnicna pravica, sprejeto na strokovnem srecanju splošnih knjižnic "Knjižnica - igrišce znanja in zabave. Splošne knjižnice in prosti cas", ki je potekalo v Novem mestu med 12. in 13. septembrom 2005. 2. V drugi prilogi objavljamno prispevke s strokovnega srecanja "Knjižnica - igrišce znanja in zabave. Splošne knjižnice in prosti cas". Tokrat objavljamo prispevke prvega sklopa. V naslednjih številkah Knjižnicarskih novic bomo z objavljanjem prispevkov nadaljevali. 1.Prosti cas kot vrednota v osebni ekonomiji sodobnega cloveka prof. dr. Mirjana Ule, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana: 2.Filozofski aspekti potrošnje slobodnog vremena dr. Danko Plevnik, publicist, Slobodna Dalmacija: 3.Novi študijski programi za bibliotekarstvo, knjižnice in prosti cas dr. Primož Južnic, dr. Miha Kovac, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo: 4. Cas prostosti v knjižnici dr.Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana: