KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
KLASA 14 (5)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 15. JUNA 1924
PATENTNI SPIS BR. 1989.
Dr Inž. Frilz Marguerre, Mannheim i Inž. Max Hausmann, Berlin.
Sprava za akumuliranje energije.
Dopunski patent uz osnovni patent broj 1690.
Prijava od 8 novembra 1922.	Važi od 1. juna 1923.
Najduže vreme trajanja do 31. marta 1938.
Pravo prvenstva od 11. novembra 1921. (Memačka).
V glavnem patentu se najprej predpostavlja, da se oborjenje pare oziroma zopetno izhla-penje vode izvrši neposredno iz akumulator-jevih posod. Ako pa se postavi meje procesa tako, da leži spodnja meja ob okolišu vakuuma, napravlja konstrukcija kotla za zunanji tlak nepriličnosti. Tem se more po pričujoči iznajdbi priti v okom s tem. da se preloži kondenzacija oziroma izhlapenje v posebne posode, v katere se dovaja voda iz akumulatorja nižje temperature s prikladnimi sredstvi; ti spodnji akumulatorji se lahko potem izvedejo odprti. Isto velja smislu primerno pri uporabljanju lugov ali solnih raztopin. Ako se uravna dovod vode tako. da se cela vsebina akumulatorja prečrpa natanko med vsako fazo procesa enkrat po posebnem kondenzatorju oziroma izhlapilcu ter se nadalje skrbi za to, da ostane toplejša voda vedno kolikor mogoče nepomešana nad hladnejšo, se da doseči konstantni protitlak oziroma pri-sesalni tlak malone za celo dobo procesa. Ker se more tukaj isti postopek uporabljati tudi pri „zgornjem akumulatorju*1 seveda brez koristi iz njegovo porabo, se dajo stroji uporabljati za nespremenljive tlakovne meje. Ako se zgradi kondenzatorje oziroma izhlapilce po protisirujnem načelu, su tudi lahko izogne temu, da so tlakovne meje, v kojih deluje polnilni proces, neugodnejše za stopnjo učinkovanja kot oni, med kojimi deluje praznilni proces. Vse to velja zmislu primerno tudi za uporabo lugov in raztopin.
Dovod vode (ali luga) kondenzatorju (izhlapilcu) natanko tako, da se cela akumula-torjeva vsebina prevali enkrat za časa vsake procesove faze, se da doseči kakor sledi; ako naj kolebajo temperature spodnjega akumulatorja med 70° in 50°, se pusti uravnavali število tur motorja za pogon črpalke z nekakim termostatom, ki je vstavljen na temperaturni razliki od 20°. Pri uporabi luga stopi namesto temperaturne diference koncelracijska diferenca. (Kot izločilno sila deluje n. pr. razlika specifične teže, električnega upora, parne tenzije in druge fizične ali kemične lastnosti).
Uredba ob uporabi vode je načelno prikazana sl. 1, ker so a in b vodna akumulatorja, h turbina, i generator (motor), g kompresor, e, d, c, f, cevni provodi in o, p, m, n, zasuni, vsi z istim pomenom kakor v glavnem patentu. Nova sta oba kondenzatorja in izhlapilca C0 in Cu s provodi, ki drže k vodnim akumulatorjem in v kojih leže črpalke P„ in Pu ter zasuni 0>, 0„ 03, O«, in u>, U.1, u*.
Ako se vzame, da je akumulator b kot zgorenji akumulator na večji temperaturi, akumulator a na nižji temperaturi, bo črpalka P,, prevajala najtoklejšo vodo iz zgorenjega akumulatorja skozi izhlapilca Co; le ta se ohladi ter gre skozi odprti zasun O* v spodnji del zgornjega akumulatorja nazaj. V izhlapilcu C, nastajoča para gre skozi provod v turbino h in od te po vršenju dela v kondenzatorja Cu. V tem teče najmrzlejša vodu iz spodnjega
Din. 6’—
akumulatorja a skozi odprti zasun U, V kondenzatorja ter se potiska skozi odprli zasun Uj v segretem stanju s pomočju črpalke Pu v zgorenji del spodnjega akumulatora.
Med polnilnim postopkom obrneta obe pripravi C0 in Cu svoj način dela. Cu postane izhlapilec, C0 kondenzator. Topla voda iz zgornjega dela spodnjega akumulatorja se dovaja s črpalko Pu odprtemu zasunu, ohlajena voda pa se vodi zkozi odprti zasun LU v spodnji del spodnjega akumulatorja a V izhlapilcu Cu razvijana para gre skozi provod c v kondenzator g, v kojem gre ‘skozi oba odprta zasuna m in n ter pride sedaj v kot kenden-zutor delujočo pripravo C0, v koji se obori. V tem teče iz zgornjega akumulatorja hladnejša voda skozi odprti zasun 0a in črpalko Pu v zgornji del zgornjega akumulatorja b.
Pri upotrebljanju luga se uporablja površinski kondenzator, nekako tako, kakor prikazan na sl. 2. Vršitev polnitve in praznitve akumulatorjev je pri tem načelno enaka kakor v glavnem patentu ter je v predstojećem opisana za uporabo vode.
Vodni rezervoar, lužni rezervar in kondenzacijski izhlapilec so spojeni s cevmi w, w« in h h, v katerih so vstavljeni črpalki P0 in Pu, kakor tudi zasuni U, U«, U», U*. Med ekspanzijsko perijodo gre para iz kotla H»0 skozi provod e v turbino ter struji skozi p v kondenzator, skozi kaferega cevni sistem se provaja voda kotla HsO v krogotoku skozi provode w, wi. Istočasno teče skozi odprti zasun m (n* zaprt), lug v parni del kondenzatorja in preko cevi, se nasiti s paro ob oddaji toplote cevem, torej kotlu s H»0 — ter teče razredčen skozi zasun Uj (U4 zaprt) h kotlu NaHO nazaj. Pri kompresiji so zasuni pri kotlu NaHO obratno postavljeni in redki lug iz zgornjega kotlovega dela teče h kondenzatorju Co; kompresor prisesava iz parnega dela po provodu c ter vpihuje skozi d n. pr. neposredno v cevi kondenzatoja G0, nadomeščajoč na ta način po izhlapenju vode w, w iz razredčenega luga odvajano toploto. Cirkulacija vode skozi w, w« je potem samo še v toliko potrebna, v kolikor služi vodna
shramba za izenačenje. Samoposebi se razume, da je tudi tukaj moguče kombinirati oba postopka z vodo in lugom.
Patentne lastitve:
1.	Postopek za akumuliranje energije po patentu broj 1989, označena s tem, da se izvrši izhlapenje in oborjenje vode (ali eno od obeh) ne v akumulatorjevih posodah, temveč v posebnih izhlapilcih in kondenzatorjih, ki so po prikladnih sredstvih v zvezi z akumu-latorjevimi posodami.
2.	Postopek po lastitvi 1. označen s lem, da delujejo kondenzatorji in izhlapilci po pro-tislrujnem načelu.
3.	Postopek po lastitvi 1. in 2. označena s tem, da se dovod tekočine, iz koje se vrši izhlapenje, k izhlapilcu oziroma paro vzpre-jemajoče tekočine h kondenzatorju tako uredi, da odgovarja njeno ohlejenje oziroma segretje kolikor mogoče temperaturnim diferencem (pri lugu koncentracijskim diferencem), ki nastopajo ob popolni polnitvi oziroma izpraznitvi akumulatorjev, ter se obdrži tekočina v akumulatorjih pod zaščito pred premešanjem kolikor mogoče brez izenačenja temperature oziroma koncentracije.
4.	Priprava za izvedbo postopka po lastitvi 3. naznačena s tem, da uravnava v odvisnosti od temperaturne diference (oziroma koncentracijske diference pri lugih in raztopinah) s pomočjo po sebi znanih sredstev dovod vode oziroma luga z uravnavanjem dovajajočih črpalk tako, da odgovarja temperaturna oziroma koncentracijska diferenca vedno določenim mejam procesa.
5.	Priprava po lastitvi 1. in 3, pri uporabi lugov (ali raztopin) po načinu izvedbe površinskih kondenzatorjev, označena s tem, da teče pri ekspanziji voda, ki se jo ima izhlapeti, skozi hladilne cevi, na kojih zunanji ploski curlja lug, ki su ima razredčiti, doli in sicer v prolistruji s paro, ki se ima oborili, pri kompresiji pa se vaja para, ki se ima oboriti, v cevi, lug, ki se ima zgostiti, curlja na zunanji ploskvi cevi dol in se nastajajoča para odsesava v prolistruji.
4c/patent broj /989.