Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračalo* Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din, V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Itev. 26. Sobota 30. marca 1929. Leto IV. Čulkovski: Veliki petek. Zemlja je v nemem pričakovanju ■drhteč zamrla, •ko j,i je na veliki petek velika bolest solnce zastrla. Ko pa je bila do dna izpita čaša trpljenja, zasijala je v praznično mladem jutru zarja vstajenja. Spet je na Kalvariji novo življenje vzbrstelo, razvezanih zvonov veselo trijančenje je skozi pomlad zabrnelo. Bratje pogum! Tudi naše trpljenje ni zaman, ker po velikem petku mora priti vstajenja dan! Organizacija uprave in zakoni. S kraljevim manifestom je bila izrečena volja, da bo sedanji režim izvedel reorganizacijo uprave in ustvaril nove zakone ter pripravil novo ustavo. Iz poročil tudi posnemamo, d>a se na tem dela in vemo, da je bil imenovan vrhovni zakonodajni isvet, v katerem sede raznovrstni strokovnjaki. Zakoni se pa delajo in vsa organizacija se vrši v ozkem krogu, kakor določajo tozadevni predpisi, tako da širša javnost nima prilike povedati svojega mnenja k detajlnim, vprašanjem. Ponovno je pač bilo povedano, da sme vsak državljan v dobrohotnem zmislu nasvetovati ali priporočati to ali ono zadevo javno ali tudi tukaj je vprašanje težko, ker se vse zadeve obravnavajo v ožjem krogu. Ostane nam pravzaprav možna razprava ali mnenje v splošnem. Zato bi tudi samo v tem zmislu podali nekaj pomislekov, ki naj bi bili merodajni pri tem ogromnem in za bodočnost odgovornem delu. Ministrstvu je dodeljen v prvi vrsti vrhovni zakonodajni svet in ministrstvom razne komisije strokovnjakov. Tem strokovnjakom moramo zaupati in pričakujemo od njih, da se zavedajo velike odgovornosti za stavljene predloge. Vrhovni zakonodajni svet bi moral biti absolutno odgovorni predsagatelj zakonskih načrtov sedanji vladi. Zaradi tega je tudi neob-hodno potrebno, da se njih strokovno mnenje, zlasti od strani državnih organov, to je od birokracije, upošteva. Vsaj vemo, da so bile vseh deset let obstoja naše države enake pritožbe, kakor proti parlamentu in političnim eksponentom, tudi proti netočnemu poslovanju birokracije. Le strokovnjak, ki te stvari pozna in ni sicer interesiran na njih, more objektivno najti primeren izhod iz bivših razmer, ki pa mora imeti značaj demokracije in napredka. V področje tega vrhovnega zakonodajnega sveta bi spadale v prvi vrsti za;deve, ki se tičejo državne u-praive in občih državljanskih odno-šajev državljanov do države in med ?eboj. Druge zakone, kakor so obrtni .zakonni, razni stanovski zakoni, delavsko-varstveni zakoni, socijalno-zavarovalni zakoni, zadružni zakoni %L, so pa specijalni zakoni, ki bi jih povi parlament mnogo lažje v stvarni diskuziji, vpošievajoč celotne, v bistvu neenotne razmere v državi, Ce bi se delo zakonodajnega od- bora usmerilo v tem zmislu, bi bile podane garancije, da se v kratkem uredita reorganizacljsko in ustavno vpraašnje ter preide zopet k normalnim parlamentarnim in ustavnim razmeram. O specijalnih zakonih pa bi sklepal novi parlament, ki, kar želimo tudi mi, naj bi bil boljši, kakor je bil prejšnji, a absolutno demokratični. Po kongresu Konsumnega društva za Slovenijo. Nedeljski kongres Konsumnega društva za Slovenijo, ki se je vršil v dvorani palače ljubljanske Delavske zbornice, je tako glede organizacije kongresa, kakor njegove stvarnosti prekosil vsa' pričakovanja. Na kongresu je bilo zastopanih 36 krajevnih odborov po 40 delegatih. Dalje je prisostvovalo kongresu 8 članov načelstva in 14 članov nadzorstva, kar smo ugotovili po zapisniku verifikacijskega odbora, kateremu je predsedoval zadr. Josip Petejan. Kongresu je predsedoval in ga zelo spretno vodil predsednik nadzorstva zadr. Anton Kristan. Zapisnik zadnjega občnega zbora, poročilo načelstva, poročilo >o računskem zaključku za leto 1927-28 je vzel kongres soglasno na znanje, istotako je bil podan načelstvu, absolutorij s posebnim priznanjem za izvršeno delo. Daljša in zelo zanimiva debata, ki je pa ves čas potekla v zelo dostojanstvenemu tonu, se je vnela ob vprašanju uvedbe Posmrtminskega in starostno-cdpravninskega sklada. Poročilo k temu referatu je podal zadružni ravnatelj France Kobler. Delegati podružnic so se k tej točki o-glasili po večini vsi k besedi in navajali, da pomeni uvedba tega sklada veliko dobroto tako za člane zadruge, kakor za zadrugo samo. Navajali so pa, da se članstvo v ta sklad še ni zadostno uživelo in da bo treba še temeljite razjasnitve, predno ga bodo vsi pravilno ocenili. Pri tej priliki smo slišali lepe govore zz.: Močnika, Petejana, Uratnika, Grčarja in drugih, ki so prikazali prednosti tega sklada. H koncu debate je bil sprejet predlog predsednika Antona Kristana, da se sklad upelje za vse one, ki se ne bodo do 1. julija t. 1. javili za izplačilo povračil po starem načinu. Najsibo stvar še tako dobra, je vendarle res, da je potrebno nekaj časa, da jo vse članstvo pravilno razume. Zato je sklep, da se počaka do 1. julija, popolnoma pravilen, ker bodo imeli do tedaj tako centrala kakor okrožni in krajevni odbori priliko vrline tega sklada podrobno pojasniti. Kot prijatelji zadružne ideje jim tudi toplo priporočamo in to zlasti vsem lokalnim funkcijonarjem, naj to svojo nalogo vestno izvrše, ker je prav zgodovinske važnosti za vse naše gibanje, da se napravi tako mogočni korak k zavarovanju delavskih množic za starost in smrt. Naj se nihče ne ustraši naporov in even-tuelnega odpora tu ali tam. Pri izvrševanju tako važnih in velikopoteznih nalog, kakor je ta, je treba vedeti, da se še nobena velika stvar na svetu ni uveljavila brez muke in težav. Sicer bomo pa o tej stvari še večkrat izpregovorili. Pri valitvi načelstva so bili ponovno izvoljeni vsi stari funkcijonarji. Namesto umrlega zadr. Valentina Komavlija, katerega se je predsednik pri otvoritvi kongresa spomnil s hvaležno zahvalo, je bil izvoljen Jakob Vodopivec iz Celja. Iz nadzorstva so bili izžrebani iz z. Jakopič, Štraus, Gabrijel in Uratnik, ki so bili istotako ponovno izvoljeni. Namesto zz. Obračuniča in Pastoreka, ki sta odpotovala izven1 Slovenije, sta bila izvoljena zz, Podlipnik iz Litije in Čebular iz Šiške. Kot novi korak k decentralizaciji uprave je sprejel kongres predlog ljubljanskega okrožja, da se izvolijo na sedežih okrožij iz sredine v poštev prihajajočih krajevnih odborov okrožni odbori, v katerih plenumu sodelujejo visi krajevni odbori dotič-nega okrožja s člani načelstva in nadzorstva stanujočih v dotičnem okrožju ter okrožnimi nadzorniki dotične-ga okrožja. Iz tega plenuma se izvoli ožji okrožni odbor, ki ima po nalogu in direktivah centrale voditi nadzorstvo nad delovanjem krajevnih odborov svojega okrožja. Tudi ta institucija bo prav gotovo spopolnila in dopollnila vez med vodstvom zadruge in zadružnim članstvom. Judi o tej inštituciji bomo še obširneje spregovorili. Uitis, ki smo ga dobili od tega kongresa, lahko rečemo, da je svetlo znamenje v teh sicer žalostnih časih. Prepričani smo, da bo prinesel ta kongres zadrugi zopet novega napredka. Zlasti sklep o upostavitvi sklada za starost in smrt bo zainteresiral čimdalje večje množice proletariata. ' Odbor. Talpa: Hladetina iz človeških kosti in „ne-umrjoča" duša. »V Moskvi je neki srednješolski profesor skuhal hladetino dz človeških kosti, da prepriča dijake o »bedastoči pravljic, ki se nanašajo na talkozvano dušo«. Otrokom 'je postalo po jedi slabo.« (»Slovenec« št. 63, ex 15. III. 1929.) VI izpremenjenih razmerah se je tudi »Slovenec« močno izpremenil. Politični boj je moral prenehati, zato so^ začeli nekdanji 'klerikalci zopet zbijati po verskem zvonu. Iz ropotarnice so izvlekli predvojni strah prostozidarstva in materijalističnega darwinizma, vsa ta preizkušena sredstva, ki naj ohranijo med narodom veno, pa belijo še s pripovedkami o strašnih sodobnih preganjanjih mehi- kaniskib jezuitov, ki so bojda vsi kandidati za svetnike-imučenike. Da dbkažejo, kako daleč zapelje človeka materijlalistiono brezverstvo, prinašlajo iz sodobne Rusije vesti, ki jih nihče ne more prav kontrolirati in ki so očividno vzete izpod' — pazduhe ali pa iz knjiige kakega dvomljivega »baptistai« a la Harden, ki dela s takimi deli dvomljive vredinosti dober »kšeft« med1 lahkovernimi Ame-rikanci. Iz Hardena je vzeta tudi gorenja kanibalska vest, ki ima očiivi-den namen, pokazati Amerikancem Ruse kot popolne barbare; »Slovenec« ipa straši z njb meščane, vaške kaplane in tercijalke, ki že vidijo — »če bodo brezverci zmagali« — svojega rojstva kosti v hladetini ali celo — v bržoli. Od lista, 'ki skuša, veljati za resnega, bi ne pričakovali, da naseda takim pripovedkam in da podtika ruskemu intelektualcu profesorju za nebiltje duše take bedaste dokaze, ki ne povedo nič. Materijaiisti imamo dovolj drugih trdnejših dokazov. Kadar je šlo v dobi nacijonalisličnih orgij za to, da se oblati kak narod, so podtikali takemu narodu — Jjudožrske instinkte. V dobi francoske revolucije so emigranti blatili na sličen način jakobince; pred desetletji je dunajska »krščanska« žurna-listika v antisemitski strasti podtikala gališkim Judom ritualne umore otrok, V besnem sovraštvu do Slovencev pa so nemški nacijonalistični listi našli ljudožrca tudi med Slovenci . . . Zgodovina se ponavljal Papizem in reakcija Prilikom podpisa pogodbe o zopetni vpostavitvi cerkvene države med papežem in Mussolinijem je na mestu, da se javnost opozori na resnična dejstva, ki so se zadnja desetletja' nekoliko pozabila: na zveze.#a-pizma z reakcijo. Treba se je samo ozreti po reakcionarnih diktaturah v Evropi, da vidimo, da so — skoraj izključno — nastale po deželah, katerih prebivalstvo se nahaja v pretežni večini pod vplivom katolicizma. Na Ogrskem, ne v Italiji, kakor se večkrat napačno tolmači, ima reakcija svoj izvor, saj se je imenovala tu Loj spočetka »krščanski kurz«. Skoro istočasno se je izvršil preobrat na Bavarskem. Zopet so bile tu katoliške sile v ozkem sodelovanju z vojaško in socijalno reakcijo na delu. Če ise danes vprašamo, kako so mogli 'fašisti dobiti oblast nad tako svobodoljubno deželo, kakor je Italija, se ne bomo dosti zmolili, če pripišemo večji del krivde praznoverni in religijozni neumnosti, y kateri se je tla rafiniran ndčin vždržčvalo ljudstvo, zlasti v južni Italiji. Papež je izravnal Mussoliniju pot in Mussolini postopa le kot lojalni' partner1,*" če prepušča papežu del svojih pridobitev v 'obliki vpostavitve cerkvene države in kleriLaliziranja Italije, Slična diktatura se je izvršila v Španija. Zopet so katoliški krogi, predvsem duhovščina, ki so najsigur-'nejša opora sedanjega režima. Isto velja tudi iza Portugalsko. V tej deželi, ki si je po pregnanju kraljev priborila liberalno lajično zakonodajo, začenjajo pod’ oblastjo diktature klerikalne sile staviti vedno večje zahteve. Del teh zahtev so dosegli pri dru- Vsem članom, krajevnim in okrožnim funkcijonarjem ter simpantom želi vesele veliko praznike Načelstvo in nadzorstvo Konsumnega društva za Slovenijo ® v’.;r "•, jfe; h Moj mož sme kaditi pravi mlada gospa Mica. „Ne škodi, če so zastori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam.“ 0 gih, tako na primer pri šolski zakonodaji, pa tudi sili katolicizem vedno bolj v ospredje. Naslednji reakc. državni udar se je izvršil na Poljskem. Zopet dežela s posebne? močnim katoliškim vplivom in temu primerno duševno zaostalim 'prebivalstvom. Kakior tovariš Mussolini, tako se je požuril tudi Pilsudski, da se izmiri s papežem. Komaj par mesecev po svojem puču je prejel bivši revolucijonar že — papežev blagoslov. Njegov mali tekmec, litavski Wol-demaras — zopet deželica s pretežno katoliškim značajem — tudi noče zaostati. Poleg Vilne ije njegova največja skrb — konkordat s papežem. In tako dalje. Nasprotna stran naj ne zapade v Ludendorifove napake, da bi, kakor •je on videl povsod krivdo Židov ' prostozidarjev, s svoje strani videla vmes povsod le papeževe prste. Istočasno bi bila pa še večja napaka, opomine gotovih dejstev prezreti. Od svetovne vojne sem je prešel Vatikan v široko zasnovano ofenzivo, da si vrne pozicije, ki jih je v zadnjem četrtletju prošlega stoletja izgubil. Razrovane razmere, v katerih se nahaja povojna evropska politika, so mu to omogočile in olajšale. Na poti k svojemu cilju mora hoditi seveda z onimi skupinami, ki njegov konservativni vpliv med ljudstvom rabijo za svoje namene: in to so ravno reakcionarne vlade ali vsaj reakcijo-name tendence v posameznih deželah. Treba je, da se nasprotni tabor tega položaja zaveda in da tozadevno obrambo evropske lajičnosti uredi. Nikar se ne dajmo po katolicizmu varati. On prihaja po prstih, a kadar se je udomačil, se ne da več tako lahko izriniti. Zaman je upati v njem na demokratične in socijalne sile. V temeljnih vprašanjih odloča pri njem izključno interes kurije. In ker cerkev misli, da brez popolne materijel-ne neodvisnosti ne more vršiti svojega religijoznega poslanstva, je končno odločujoče vedno vprašanje cerkvenih posestev. Glavni del vatikanske politike je usmerjen k ohranitvi in povečanju cerkvenih posestev. Ne imenuje se zastonj privatna lastnina »sveta«. In brez vzroka ni imenoval papež Mussolinija »moža božje previdnosti«. (Iz »Die Weltbiihne«, Berlin.) Dnevne novice. in Zastopniki hišnih posestnikov so se zopet telovadili po Beogradu in zahtevali, da se odpravi zaščita stanovanjskih najemnikov. Čudno se nam zdi, da jih še kdo hoče poslušati, ko je bilo že vendar doiprinešenih toliko konkretnih dokazov, koliko stanovanj še primanjkuje, kako 'oderuške so cene stanovanjem deloma že zdaj in kako slab je socijalni položaj zlasti delavstva in uradništva.. Preiskava o umoru Schlegla v 'Zagrebu se nadaljuje. Poročila pravijo, da so storilcem na sledi. Poizkusili so celo najti storilca s spiritistično seanso,, pa se jim doslej še ni posrečilo. Medij je sicer nekaj pripovedoval, ali jasnosti niso mogli izvleči iz njega in je po našem mnenju tak poizkus ris-kantna in negotova stvar. Palačo Delavske zbornice nameravajo zgraditi tudi v Zagrebu. Te dni se je vršila anketa. V novi palači bodo nameščeni Delavska zbornica, Borza dela in Izseljeniški komisark jat. Nova palača bo veljala okoli 7 milijonov dinarjev. Ukinjenje ministrstev. Pri ukinje-oju ministrstev se menda nameravajo pridružiti našemu stališču, da ostane ministrstvo socijalne politike in se združi z njim ministrstvo za narodno zdravje. Novega pomožnega škoia ljubljanskega, dr. Gregorja Rožmana, je MAJSKI SPIS izide letos na 48 straneh s pestro, zanimivo vsebino in z lepimi slikami. Stal bo samo 5 Din. Razprodajale! imajo po 1 Din popusta. Naročite ga najkasneje do 1. aprila, ker ga moramo dati potem takoj v tisk! Izšel bo že sredi aprila. Vsakdo naj si naroči Majski spis! »Slovenec« pozdravil s posebnim člankom in pravi, da bo novi škof delal v duhu katoliške akcije. S tem je povedano, da delovanje isedanjega škofa, ki je bil dobrohoten propaga-tor katolicizma, nekje ni bilo več zadovoljivo. Novi škof utegne vsaj icerkveno hoditi po poti bivšega ljubljanskega škofa dr. Missija, ki je uvajal v cerkvi najstrožji režim. Dr. Gregor Rožman je rojen 1883. leta v Šmihelu pri Pliberku in je profesor cerkvenega prava na ljubljanskem vseučilišču. Avstriji grozi generalni štrajk. Radi mezdnih diferenc, v glavnem radi odklonitve zahteve, da se naj delavcem vsiljeni prazniki plačajo, je izbruhnil v sredo v dunajskih automobilskih tovarnah štrajk. Podjetniki groze z izprtfem; zveza industrijcev se je izjavila solidarno, istotako pa tudi delavske organizacije, in pričakovati je, da ib® vse delavstvo kovinske industrije stopilo v solidarnostmi štrajk, ki hi se ga udeležilo okrog 100.000 delavcev cele Avstrije. Imdustrijalci so imnenja, da so njihove heimvvehrovske organizacije že dovolj močne, da bi štrajk zlomile tudi s silo. A tudi delavstvo je na to pripravljeno, zato imamo po praznikih v Avstriji pričakovati odločilnih gospodarskih in tudi političnih bojev. Angleške volitve — Lloyd George konkurira delavski stranki. Na Angleškem je že živahen volilni boj, če ravno .bodo volitve še le koncem majnika. Liberalna stranka pod vodstvom znanega večkratnega premierja. Lloyd G.eorgeja, se trudi na vse kriplje, da bi speljalo vodo na svoj volilni mlin, zato se poslužuje vseh volilnih trikov in ne izbira sredstev. Lloyd George ve, da brezposelnost igra na Angleškem veliko vlogo, ker je nad dva milijona brezposelnih in to pomeni, ako se žene in hčerke brezposelnih všteje, nič manj kot okroglo pet milijonov volilcev in volilk, zato je kunštni lord prišel z idejo na dan, da bi bilo treba investirati 145 milijonov funtov, okrog 40 milijard Din za gradbo automobilskih cest, da bi se zaposlilo 'brezposelne rudarje. Toda s tem je napravil slab vtis in se vse krave smejejo takemu predlogu. Zato je vodja liberalcev sedaj prišel z bolj resno idejo na plan, ki jo je seveda Delavski stranki izmaknil. Predlaga namreč razorožitev, v sled česar ,bi se davki zmanjšali in ;bi se mogli dohodki države uporabljati za .bolj 'plodovite svrhe. Ampak angleški delavci poznajo svoje lorde in vedo, da je to samo pesek v oči, kajti po volitvah bo LEO SILA: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 98 Ko bi vedeli, da so jih gledali njiih učenci, ne vem, kaij 'bi rekli . . . Krohotali smo se na tihem in sreča je bila, da je bil v kavami precejšen trušč, ker bi nas sicer gotovo izsledili. Andrija namreč ni zadrževali smeha. Po boksu smo izginili v park. Andrija pa 'je bil truden in je silil domov. Spremljali smo 'ga in ko smo prišli v bližino hiše, je zagledal luč v svojem stanovanju. »Ta hudič je še vedno pri nas!« je vzkliknil in pokaizal na okno. Ker nismo verjeli, sva Toni in jaz splezala na bližnji kostanj, da taiko iz ptičje perspektive pogledava skozi redki zastor, kaj se godi . . .No — in v sobi sta res sedeli dve postavi: dr. Klinc in Andrijina mati. Ni bilo sicer videti, kaj pravzaprav delata, toda Toni je trdil, da sedita tesno drug ob drugem. Komaj sem ga premotil, da ni zagnal 'kostanja v okno. Zato pa je to storil' — Andrija. Zbežali smo, kar so nas nesle pete. Vsak na svojo stran, Andrija je drugi dan povedal, da ni izdal nikogar, da j'e prosil mater in dr. Klinca odpuščanja in' da je spet vse v redu . . , Sicer še dr. Klinca od takrat ni bilo pri njih, upa pa, da pride spet ... To je vsa avantura tistega večera . . .« »In to bi naj bili naši pedagogi? Sami na sebi naj prej preizkusijo nauke, ki nam jih pripovedujejo. Potem jim 'bomo verjeli, sicer ne . . .« »Preveč si tendenčen, ko . . .« mu je ugovarjal Mirko, ki je kaj rad vzet v zagovor vsakogar, ki ga je napadel Leo. »Kaj tendenčen? Že spet staro neumnost. Jaz kratkomalo ne morem več zaupati človeku, ki je moj profesor in se je na tak način razgalil pred menoj.« »Zakaj obsojaš? Ne sodi, da ne boš sojen!« »Neumnost. Potem bi bilo treba opravičiti vse.« »Kdor vse premeri, ne zameri.« »Laž, trikrat laž. Razume se lahko, toda odpustiti se ne more. Kam pa pridemo? Sicer pa vidimo po sebi. Kakšnia je danes mladina? Vemo obličje svojih očetov in vzgojiteljev. Vino, pohajkovanje, strankarstvo — to nam je vse. Za človeka, ki bii naj bil v 'nas, pa se noben hudič ne briga. V šoli nam govore o veri, o bogu, o nezmotljivem papežu,, zato da bi verjeli, da je laž resnica in resnica laž. Moravec ti ,pri zgodovini laže, nesramno laže, ko pripoveduje io velikih papežih srednjega veka, pozabi pa na Aleksandra Borgio, pozabi, da vse knjige niso tako pisane, kot podpisane. Pozablja, da tudi njegov učenec lahko dobi knjigo v roke, kjer je zgodovina' srednjega veka in papeškega dvora nekoliko drugače razsvetljena kot njegova. Papež pravi, da je božji namestnik na zemlji, da je naslednik Kristusov. Kristus je trpel, on pa sedi na svojem prestolu, ima svojo gardo, je luč sveta, trebuh se mu redi o zadovoljstvu kardinalov in vsega visokega sveta. Vrbutega je star, otopel in nezmotljiv, kadar govori raz prestola. O ponižanje, sramota, ki bi bila vredna, da bi jo človek razganjal z bombami. Noben človek ni nezmotljiv, najmanj pa taka starina, ki je živela ves čas v udobju in so ji možgani otopeli. Kristus je bil ponižen tesar, njegov naslednik pa je vzvišen nad nami in če ti dovoli, da prideš pred njegovo veličastno obličje, moraš pasti na kolena in mu poljubiti nogo. Hlapci smo, sužnji tega gospodstva hu- dičevega. Papež uganja danes poleg vseh posvetnih cesarstev najrazkošnejši orientalizem, ki je vreden pogana Dioklecijana, V šoli se norčuje Moravec iz poganskih kraljev, ki so izabtevali od podanikov božje spoštovanje, istočasno, ko se take stvari gode še danes. Človeka častiti po božje? To je poganstvo, ki še ni izumrlo, ki še danes cvete po vsej zemlji in gospod papež je najlepši primer. Človek je, iz istega mesa, iz iste krvi; ti pa se mu moraš klanjati, zato, ker sedi na mehkem stolu in mu potne noge mazilijo . . . In o zgodovini reformacije ti pripoveduje Moravec, da niso katoliški duhovniki tržili z odpustki, obljubami, v resnici pa se godi še to danes . . .« Leo je bil v zanosu. Kakor da ne govori dvern, ampak tisočim, se je razvnel, hodil po sobi gor in dol. Iz žepa je potegnil1 Glasnik presvetega srca Jezusovega in' bral: DOBER SVET. Po mnogih krajih so bule cerkve okradene, oropane. Svetujemo n. pr. cerkvenim p r c d s to j niš t v o m, da cerkveno imetje zavarujejo pri sv. Antonu. Za- vsak tedicn ali1 mesec obljubijo 'primerno vsoto za kruh sv. Antona; in od časa do časa tudi odštejejo zbrane zneske. Pošljejo jih lahko družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljano. Istotako tudi drugi verniki. Rekomandiraj važno pismo, dragoceno poštno po-šiljatev sv. Antonu, pa obljubi — za kruh sv. Antona. Otrok, ki se je pridno učil, pa se le boji, da ne bi slabo znal v šoli, vrzi .gredoč v šolo v nabiralnik »za 'kruh sv. Antona« svojo dragoceno petico, desetico itd. Če potuješ z vozom, z železnico, zavaruj se pred nezgodami: daj, obljubi, za kruh sv. Antona! Matere, ki pričakujejo rojstvo novega otročička, naj poskrbe iza srečen izid veselega dogodka1; naj dajo za kruh sv. Antona! Botrice in humice, mesto, da bi popivale, naj dotični znesek raje izroče za kruh sv. Antona! Kmet, ki ima pokošeno ikrmo, suho, lepo, pa se iboji plohe, naj obljubi nekaj .dinarjev sv. Antonu za kruh, pa jo bo bržkone srečno izvozil domov. V vseh skrbeh in zadevah: kruh sv. Antona! Zrelo žito pred točo! odkar kuhaš s KUN E RO LOM, se počutim mnogo bolje. KUN ERO L je lahko prebavljiva in ‘zdrava naravna mast. Vsa javnost kontrolira neprestano proizvajanje, ker v tovarne Kunerola prihaja letno do deset tisoč gledalcev. 100%ČISTA KOKOSOVA MAST Ordinirati je začel v Gosposki ulici 23 v Mariboru v hiši Spodnje štajerske posojilnice, zdravnik med. univ. t. in: Urita. Ordinacije ob delavnikih od 7.—8. ure predpoldne in od 5.—6. ure popoldne. - Ob nedeljah in praznikih od 10.—lkl2. ure. Lloyd George ravnotako malo dostopen razorožitvi, kot njegov kolega Baldwin. Ena diktatura sc maje — namreč v Španiji. Pred petimi leti je general Primo de Rivera razpustil španski parlament m je upo-stavil v Španiji svojo diktaturo. Vzdržal je do sedaj. Ne čuti pa se več sigurnega na svojem mestu in izjavlja, da bo odstopil — zaradi slabega zdravija. Taiko poročajo verodostojni listi. Da gre njegova diktatura h koncu, je najboljši dokaz, da ga v zadnjem času zapuščajo tudi struje, ki so njegovo -diktaturo podpirale, konservativci in klerikalci. Kakor poroča »Berliner Tagblatt«, so mil sedaj tudi klerikalci dali vedeti, da je potrebno, da odstopi. Kadar se ladja .potaplja, jo ipodgane zapuščajo. Iz malega lahko zraste veliko. Ameri--ikanci so pred nekoliko dnevi potopili v svojih vodah neko angleško ladjico, ki je hotela 'vtihotapiti alkohol v Zedinjene države. Vsled tega je nastala trenutna napetost med obema mogočnima državama. Za sedaj posreduje Kanada. Nova vojna na Kitajskem. Kitajska je velika in slabo »organizirana država. Vojna za nacijonalno osvoboditev pa ne bo uspela, ker se kitajske province me morejo same konsolidirati. Na treh krajih se vrše sedaj večji boji, ki bodo imeli za posledico tujo intervencijo. Govore sedaj sicer o upo.stavitvi skupne vlade, trium-virata, ali meščanska vojna je le nevarna igra. Karl Kautski o volitvah v Angliji. Stari s. Karl Kautski je napisal članek o volitvah v Angliji, v katerem pravi, da je svetovna reakcija poslala ja‘ko nevarna. Obžaluje v svojem članku, da se socijalistični pckret v Ameriki prepočasi razvija, ker so so-cijalne razmere 'boljše, ter da se tudi ruska internacijonala še ni združila s socijalistično. Z ozirom na ta položaj so letošnje volitve na Angleškem silno velikega pomena, če dobi tam Delavska stranka večino. Angleški ■volilni red je slab, je hazardna igra, vendar je mogoče, da Delavska stranka zmaga in vodi zdravo politiko, ki bo dokazala obema najpomembnejšima delavskima kolosoma, da je naša politika prava, naše metode socijali-stičmega boja edino prave. Kautski upa, da bi bila zmaga Delavske stranke na Angleškem najpomembnejši dogodek v sedanji zgodovini, ki ibi bil v stanu združiti svetovni proletarijat na enotno socijalistično smer. Nemški kancler Miiller je obolel. Zaraditega še ni padla odločitev, ali dobi Trocki dovoljenje za naselitev v Nemčiji ali ne. Maršal Foch je na svoji smrtni postelji rekel svojemu vnuku: »Dete moje, želim ti, da nikdar vojne ne doživiš.« Če človek, katere mu je vojna pripomogla k najvišji časti in slavi, svojemu otroku kaj takega želi, potem mora vojna biti res nekaj strašnega. Pri neki drugi priliki sc je isti maršal Foch iz-Tazil: »Več kot vojna, je mir.« Te Fochove besede maij si v srca zapišejo vsi' oni naši patrijotični junaki, ki potiskajo naši mladini bajonete v roke. »Evropa« v plamenu. V hamburški ladjedelnici leži veleparnik »Evropa«, ki je bil lansko leto spuščen v vodo, na katerem pa sc še nadaljujejo dela pri notranji opremi. Ta luksuzni potniški parnik meri 46.000 ton in bi stal dogotovljen nad 50 milijonov mark (7 milijard Din). V torek je izbruhnil na njem požar, ki še vedno divija. Z vodne strani deduje 20 brizgalnih motorjev, s kopnega pa 20 velikih brizgalk siplje vodo nanj, a ga dosedaj še niso pogasili. Vsi stroji v notranjosti parnika so se od vročine stopili. Mednarodni policijski kongres se bo 'vršil jeseni v Parizu. Policijski predsednik iz New Yorka je prispel na Dunaj, da z dunajskim policijskim predsedništvom vrši predpriprave. Ta kongres naj omogoči skupno delovanje ipolicije vseh držav. Otokar Brežina, znani češki pesnik, ki jc lami praznoval šestdesetletnico in bil ob *®i priliki odlikovan od čehoslavške vlade, je te dni umrl v svojem rojstnem kraju v Ja-romericah. Seiplov režim bi rad odvadil Avstrijce od mesnih jedi. Avstrijska vlada je začela umetno ovirati uvoz mesa in posledica temu je, da je začelo na dunajskem trgu primanjkovati mesa, kar bi naj dvignilo cene avstrijskim agrarnim produktom. Dunajski župan s. Seitz se je tozadevno obrnil na gospoda prelata ter kancelarja dr. Seipla ter ga opozoril na nevarnost, ki preti Dunaju, če ne bo mesa in to ravno za ipraznike, Seipl pa se je za enkrat izmazal, češ, da ni nič o tem še informiran, dasi že dolgo listi o tem razpravljajo. Med tem pa se jezijo naši, rumunski in poljski izvozničarji. Mesarji nameravajo sklicati protestni shod. No, ti so ipo večini sami klerikalci. Redovnice morilke? V Kutini gori pri Pragi je ibil v službi kot primarij v bolnici ruski emigrant dr. Cynba-lov, ki je pred nekaj tedni nenadoma umrl. Prvotno so mislili, da ja Cym-balov postal žrtev političnega maščevanja. Pri obdukciji telesa so pa ugotovili, da je Cymbalov dobil težke notranje poškodbe od steklovine, ki mu je bila vmešana v jed. Iz tega razloga so bile aretirane v bolnišnici tii nune, ki so bile ob času njegove smrti zaposlene v kuhinji. Podoben stekleni prah, s kakršnim je bil umorjen primarij, so našli tudi na oblekah nun. Razumljivo je, da je aretacija vzbudila veliko senzacijo in zlasti ogorčenie do upornosti pri tovarišicah aretiranih. Po mnenju poročevalcev so se hotele nune maščevati nad primarijem, ker jih je večkrat ozmerjal zaradi malomarnosti. Videli bomo, kaj bo preiskava dognala. Naša emigracija v januarju. Po statistiki sestavljeni po Izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu, se je izselilo iz naše države v mesecu januarju t. 1. za prekomorske zemlje 1034 oseb, t. j. za 160 manj, nego v januarju prošlega leta. Izselilo se je največ oseb iz Hrvatske in Slavonije (323), nato iz Dalmacije (250), Vojvodine (224), Bosne in Hercegovine (84), Slovenije (72), Srbije (66) in Črne gore (15). Od teh je bilo 62 odstot. poljedelcev. Največ izseljencev je odšlo v Argentinijo (600); nato v Severno Ameriko (223), Uruguay (67), Kanado (56), Brazilijo (47) itd. Vrnilo se je skupno v tem mesecu 230, a v januarju prošlega leta 252 oseb. Eksploatacija Evrope po Amerikancih. Sedaj po desetih letih prihajajo gospodje iz dolarske dežele po sadove svetovne vojne, ne v eksotične dežele, marveč v visoko kulturno ter gospodarsko razvito Evropo, ki je pravzaprav mati modernih Amerikancev. Največja amerikanska industrijska podjetja prihajajo s svojim zlatom v revno ter izčrpano Evropo in pokupujejo že postoječa podjetja ali ustanavljajo nova, kajti sicer bi se doma zadušili v zlatu. Znani kralj avtomobilov. Henri Ford. se je vsedel v Moskvi in obenem na Balkanu, kjer misli s svojim modernim sistemom, pri zelo nizkih plačah, evropskim podjetjem konkurirati. Sedaj pa je prišel še eden, ki si je izbral Nemčijo za objekt, to je »General Motors-Company«. Ta družba, ki tudi izdeluje avtomobile in sicer okrog dva milijona komadov letno in ki ima nad 200.000 delavcev zaposlenih, je te dni kupila znana Opelova podjetja za 120 milijonov mark — nad poldrugo milijardo dinarjev. Opel, ki je imel zaposlenih 12 tisoč delavcev, je produciral letno okrog 100.000 voz, to je polovico celokupne avtomobilske industrije v Nemčiji. Amerikanci bodo seveda podjetje dvignili. Henri Ford se namerava združiti s tvrdko Andre Citroen na evropskem trgu, da bosta torej solidarno izkoriščala bele sužnje. Evropa je po svetovni vojni postala revna, ker je štiri dolga leta streljala s »srebrnimi kroglicami«, kakor so se bahali Angleži. Te kroglice je morala Evropa drago plačevati Ameriki. Zato pa ima Amerika danes več zlatih' kroglic kot je imela Evropa kedaj srebrnih. V svetovni vojni je padal evropski proletarijat na bojnih poljih za interese amerikanskih kapitalistov, sedaj pa bo pa- dal v industriji za iste kapitaliste! Vsekakor pa je bolje zadinji način, kajti brezposelnost je čez vse moreča. Upor v Mehiki bo v enem meseca zadušen. Mehikanska vlada z uporniki kruto postopa. To je naravna posledica sovražnega razmerja med predstavniki vlade in cerkve. V Mehiilki je namreč cerkev bila takorekoč gospodar države in zaščitnica sistema. Ko so pa dobili v državi vpliv delavski voditelji liberalnih in demokratičnih načel, so hoteli klerikalni vpliv zmanjšati s tem, da so izvedli ločitev cerkve od države. Klerikalizem je s tem izgubil politični vpliv, se naslonil na svoje pristaše v javnosti in na del generalitete ter povzročal ponovno revolucijo, da prežene naprednejši politični režim' v državi. Obema strankama gre tukaj za zmago in naravno je, da bo nasprotnik obračunal s premagancem. To je sliika iz zgodovine, kako zna delati klerikalizem, če nima politike, da se udejstvuje politično, ali pa če niso podani razlogi, da služi režimu. Uporniki se zapored uda j a jo. Čang-kaj-šek, vojaški diktator Kitajske. Na zadnjem kongresu Kuomintanga so bila poverjena Čamig-kaj-šeku diktatorska polnomočja, ki jiih je ta sprejel pod pogojem, da se sitranka ne bo vmešavala v njegove posle. Vzrok temu je največ upornost posameznih provincijalnih guvernerjev, ki je že pop o v no grozila izbruhniti v državljansko vojno, kajti od 22 kitajskih provinc ima nainkimška narodna vlada faktično pod svojo oblastjo le 7, kar je največ krivo njenim iinancijelnim težkiočam. Na kongresu Kuo-mintange, kitajske narodne stranke, se je posrečilo vladi, da si je zasigurala 80 odstotkov glasov in je v ta namen že poprej poskrbela, da je ibilo celo levo krilo, zlasti Naročniki, pozor! Današnji Številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanka z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. (komunisti, od kongresa izključeno. Tudi na galerijo se je puščalo le malo število vladi zanesljivih ljudi in časopisni iporočevalci ®o smeli objavljati samo poročilo, ki jim jih |e dostavilo kongresno tajništvo. V Moskvi so radi pomanjkanja živil bili prisiljeni uvesti poleg krušnih nakaznic še nakaznice za sladkor. Koncert učitelj, pevskega 'zbora UJU-Ljubljana se bo vršil 6. aprila zvečer v Gotzovi dvorani v Mariboru. Nastopi 60 pevk in pevcev, izvajajo se najnovejše slovenske in hrvatske pesmi, skladbe Adamiča1 (Kata), Papandlopula (Pjesme svatovske), Stolcerja (Romarska, Ptiček veli . . .), Kogoja (Vrabca in strašilo), Grgoševiča (Okolo žnjačkoga venca) in škrjanca (Marija in mlinar). Zbor vodi mojster Kumar, ki se je proslavil že pred svetovnim forumom v Frankfurtu, solospeve poje iz prijaznosti ga. Maja Strozzi iz Zagreba. Učiteljski pevski zbor še ni doslej nastopil v Mariboru, da^i obstoji že več ter je dal koncerte širom Slovenije in tudi na Hrvaškem. Zato upamo, da nihče ne zamudi priložnosti, čuti zbor, ki se smatra za avangardo naše moderne pesmi. Zbor si je nadel nalogo, nesti umetnost med ljudstvo, ki sicer nima1 prilike, da bi bilo deležno njenih užitkov. Zbližati se hoče ž njimi, ki jim komaj kdaj posveti žarek lepote sredi težkega dela. Priredil 'bo v ta namen koncert tudi v Trbovljah in sicer 7. aprila popoldne. Vabimo delovno ljudstvo, da obišče tako v Mariboru kot v Trbovljah koncert, kakršnega ima le redkokdaj priliko slišati. — Odbor pevskega zbora. KAM CEOUI »gg Polčevlji za gospode in dame, čevlji z zapono v vseh modernih barvah, Čevlji in sandali^za otroke NOVO! DANSKI SAHDALET1 Gojzerci, športni in itrapac čevlji Predno kupite, oglejte sl naie izdelke I Maribor. Korošlia testo št. 19 Letna članarina za .Cankarjevo družbo* znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri lepe knjige. — V sovjetski Rusiji skušajo zabrisati vsak sled za Trockijem. Do sedaj skoraj ni bilo ■večjega kraja, kjer ne ibi imela kaka ulical ali kak trg po njem imena, še celo neko mesto je bilo po njem preimenovano v Trock. Sedaj je sovjetska vlada zapovedala, dal se morajo vsa ta imenia izbrisati in preimenovati. Ali iz zgodovine pa Trockega vendar ne bodo mogli izbrisati. S plinskimi bombami proti izdelovalcem alkohola. V mestu Aurora, država Illinois, Zedinjene države, so prohibicijski uradniki (financ ar ji) napadli hišo nekega Jožefa De-kinga, potem ko so jo bombardirali s plim- -skimi bombami. Ustrelili so ženo Dekingo-vo, njega in njegovega devetletnega sinčka pa so z gumijevimi pendreki pretepli. Plen je znašal pol galona vinal Vodeči oglasni zavod »Publicitas« PROMENADA« B£ dne 16. marca 1929, ter sem isto otvorila v nedeljo dne 24. marca 1929. — Restavracijo bom vodila prvovrstno ter se bom potrudila nuditi cenj gostom prvovrstna vina, kakor tudi dobro kuhinjo po nizkili cenah, za kar najbolje jamči moja dolgoletna strokovnjaška praksa. — — Za obilen obisk se priporoča Kati Vidmajer, roj. Koragija. ■ m Ali ste že krili f svoje potrebe v tiskovinah ■ Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. Ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica St. 20 Vsem svojim cenj. gostom uljudno naznanjam, da sem ravnokar prejel H spjpn izvntnesp dalmatinskega vina in jim obenem vpščim n«ll« vailkonoln« praznike ter se za obilen obisk toplo priporočam Hinko KOSU, Vetrinjska ulica (18. 1SSBHB Eksportna hiSa „L U N A “ Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine dom. izdelka: otročje nogavice od Din 5 — naprej damske » „ « T— » moške npg.(sokni) » „ 6*— > vezenine » » 1'— » čipke . „ 1'— Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, opreme za novorojenčke lastnega izdelka — Nadalje nudim: kravate, samoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonk.cejiah- Klobuke perilo, ovratnice, čevlje, mošlfe in ženske nogavice, dežnike, palice itd. Moike Oblake a Din 290, 300, 360, 450 itd. Obleke za deike a Din 90,120 itd. Vse to kupite najboljše in najcenejše pri tvrdki JAKOB LAH, Maribor