299. Utevilfta.
V Ljubljani, v sredo, 31. decembra 1913.
XLVI. leto.
.Slovenski *Narod" velja v Lju^am
na dom dostavljen: celo leto naprej ....  K 24*— pol leta      „      ..... 12*— četrt leta    „      ..... 6*— na mesec . . ; .   „ 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej . , . . K 22*—
pol leta      „ .....11-—
četrt leta    „ • •  •  .   . 5*50
na mesec   „ .....1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ored-fiSštvo: Kaallova ulica. st. 5 (v uriitličju levo,) telefon žt. 3*5.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemš! nedelje m praznike.
Inserati veljajo: petcrostopna petit vrsta za enkjat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to ie administrativne stvari.
Posamezna šieviifca velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „"JTrrcjdna tiskarna" telefon št. 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej    . K 25*—
pol leta     „       ||    ■   • • 13"—
četrt leta    „       „     .   , . 6*50
na mesec   „ .  . . 230
za Nemčijo: celo leto naprej      .  .  .  K 30*« za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej   ....  K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnicivo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 5, teleion št 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da osiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... S 24-— I Četrt leta... S 6-— Pol leta . . . „ 12-— J En mesec. . . „ 2.—
V upravništvu prejeman na mesec K 1"90. 5"cšiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto ... K 25-— I Četrt leta . . E 6-50 Pol leta . .. „ j En'mesec . . „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 30 E. Za Ameriko in druge
dežele vse leto 35 H. gjffig" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne
oziramo na dotično naroČilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. MPT list se ustavlja 10. dan po potekli naro čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpožlje o pravem času.
Cgraiišlvo ..Sioveiisffeoa Ma" Ob Mm leta.
Zopet ie eno leto zator-ilo v lrečnost in zopet leto, o katerem je povedati ie malo veselega, kajti če napravimo po izgledu razumnih gospodarjev bilanco svojega narodnega življenja, potem se nam pokaže, da je malo ugodna.
Pogled po slovenski zemlji nam nikjer ne kaže tistega napredovanja, ki bi bilo neizogibno potrebno, da ne zaostanemo za drugimi narodi. Slovenska zemlja! Že to je pojem, pri čigar razglabljanju postane človeku težko pri srcu. Slovensko zemljo imenujemo te pokrajine, v katerih živimo, a koliko te zemlje je res v slovenskih rokah! Nad velikimi deli tega ozemlja vladajo še ostanki fevdalizma, veliki deli so prešli v tujerodne roke, a tudi ostanek, ki ga obdeluje slovenski kmet, skoro ni več njegov. Kmet je postal večinoma dninar hranilnic, posojilnic in zavarovalnic in tlačan cerkve ter si ne
more pomagati iz svoje stiske. Za-dolženje slovenske zemlje, v kolikor je sploh v slovenskih kmečkih rokah, je strahovito naraslo in ljudstvo, ki doma ne more več dobiti zadostnega kruha, beži trumoma v tuje kraje in najraje v deželo bogatih zaslužkov, v Ameriko. Kmečki stan, ki bi moral biti vir narodove moči. gineva, ta reservcir vsahuje, a tisti, ki so poklicani in dolžni skrbeti, da se kmečki stan chrani in gospodarski okrepi, ne razumejo svoje dolžnosti in j«* vzlic skrajni nevarnosti, ki preti -s emu slovenstvu od propadanja kmečkega stanu tudi ne-čejo razumeti, ker jih vodijo edinole drugi interesi. Od rešitve slovenskega kmečkega stanu je odvisna vsa prihodnjost slovenstva, a žalibože nima naša bilanca prav v tem oziru ničesar izkazati.
Smo - li morda napredovali v tem oziru, da bi bil na tej slovenski zemlji domačin gospodar? Tudi v tem oziru ni napredka. Z večjo silo, kaker kdaj poprej se trudijo narodni nasprotniki, da bi spravili čim največ javnih služb v roke svojih pripadnikov in izpodrinili Slovence. Iz javnih služb izpodrivajo Slovence čedalje brez obzirnejše, celo pri železnicah jih. potiskajo na stran in skušajo z imnortiranjem tujeročcev pomnožiti nemške naselbine na Slovenskem, povečati nemško moč in pospešiti zgradbo nemškega mostu do Adrije. V zvezi s tem je zapostavljanje in izganjanje slovenskega jezika iz javnih uradov, zakaj čim mani veljave ima slovenski jezik, toliko lavlje je iz javnih služb odrivati Slovence in jih nadomestovati s tujci.
Tudi naše gospodarsko življenje nam ne nudi nič veselega pogleda. Koder kmet nič nima, tam trpita tudi trgovec in obrtnik. Pr i nas občutimo to tembolj, ker smo popolnoma odvisni od tuje industrije. Često-krat slišimo: Slovenec nima sreče. Slovenec ni zadosti podjeten. Je-li res tako? Ali ni morda pri nas še preveč podjetnosti in le premalo tistih pogojev in lastnosti, ki jih je treba za uspeh pri vsakem podjetju. Koliko z velikimi žrtvami ustanovljenih slovenskih naprav, zavodov in podjetij je že propadlo, kako velike vsote narodnega premoženja so
že šle pri teh podjetjih in napravah v nič! Pri vseh teh podjetjih in napravah spoznamo lahko, kaj )ih je ugonobilo: to, da so vsied nezadostnega strokovnega in kupčijskega znanja ustanoviteljev bili že od začetka postavljene na napačno podlago, nespretno diletantsko vodstvo, pomanjkanje lastnega kapitala, pa tudi pomanjkanje stroge štedljivosti in neutrudne delavnosti Naši ljudje znajo navadno premalo svoje stroke — prava delavnost in- prava štedljivost pa sploh niso slovenske lastnosti — kaj naj taki ljudje, ki vrh tega navadno še najpotrebnejšega kapitala nimajo, potem ustvarijo. Ne pomanjkanje podjetnosti, nego pomanjkljiva konkurenčna zmožnost in pomanjkanje kapitala so vzrok, da imamo tako malo cvetočih trgovskih, indnstrijalnih in obrtniških podjetij. Pri tem pa moramo, če hočemo biti pravični, tudi pripoznati, da je tuja industrija, obrtnija in trgovina velikanska sila, proti kateri je silno težko uspevati.
Nič napredka ne v gospodar-kem. ne v narodnem, ne v socijal-nem oziru — to nam izkazuje bilanca minolega teta. Na nobenem polju nismo č:0'G7\\ novih pridobitev, pač pa se je pomnožilo zadolženje in je pod pritiskom Velike denarne in politične krize naša trgovina in obrt trpela hudo škodo.
Tudi v kulturnem oziru smo v preteklem letu napredovali le v toliko, kolikor smo sami storili. Na slovensko vseučilišče je vodilna slovenska stranka popolnoma pozabila, na srednješolskem polju je ostalo vse pri starem, na polju ljudskega šolstva so sc razmere ob meji še poslabšale. Res, v literarnem, umetniškem, prosvetnem in znanstvenem oziru smo tudi to leto nekaj ustvarili, naše časnikarstvo je napredovalo — a to je tudi vse.
Žalostna je ta slika, a najbolj žalostno pri vsem tem je, da je klerikalna stranka za vse to gluha in slepa, dasi ima vso moč v rokah in je imela tudi dokaj sredstev, da bi bila lahko vsaj nekaj storila. Toda ta stranka ni porabila svoje moči za to, da bi Slovencem kaj pridobila, niti je poverjena jej sredstva porabila za okreDljerne produktivnih sta-
nov. Voditeljem te stranke sta edina ideala: čast in denar, njih pris'aše vodi samo hrepenenje, da bi se priri-iiili do korit, javna sredstva pa se trosijo za podkupovanje vplivnih volilcev in pristašev in druge, a take namene, od katerih ni pričakovati dosti koristi za občnost.
Edini napredek, ki se je pokazal v prav ka. dotokajočem letu, je mogočno prebujenje naroda. Sijajni uspehi slovanskega orožja na Balkanu so vžgali v slovenskih dušah pravi plamen nacijonalne zavednosti, ki je mogočno ojačil slovensko odporno silo in tisoč in tisoč src pridobil narodni misli, deželnozborske volitve na Kranjskem pa so pokazale probu jeni e mas in krepko voljo naroda, streti gospodstvo izdajalskega klerikalizma. Ta moment je edino tolažilen in vesel v bilanci letošnjega leta. Naj bi bilo novo leto srečnejše. ' •__
Državni zbor.
Dunaj, 30. decembra.
Ministrski predsednik je danes odkrito in določno navedel pogoje pod katerimi se parlament izogne § 14. Prvič je potrebno, da zbornica do novega leta finančni načrt definitivno perfekcijonira, drugič pa da sprejme proračunski provizorij vsaj do 11. januarja, ko pričnejo deželno-zborska zasedanja.
Želja oteti parlament iz nevarne situvacije je tako sniošna, da so načelniki strank sprejeli ta Stiirgkhov ultimatum skoraj brez vsakega ugovora. Vse kaže, da se hoče zbornica tudi po njem ravnati.
Težkoče, ki jih je trebalo premagati, so dvojne: časovne oziroma parlamentarno - tehnične in stvarne. Treba je bilo, da opustijo Rusini vsako obstrukcijo.ker sicer bi bila vsaka razprava (o sklepih gosposke zbornice mora ljudska zbornica nanovo v vseh treh branjih razpravljati) z ozi-rom, da je danes že predzadnji dan starega leta brezuspešna. Rusini so se nekoliko obotavljali, udarili so še parkrat na obstrukcijonistično struno, toda, skoraj so svojo taktiko popolnoma opustili. Tako se je mogel izvesti v opoldanski konferenci na-
čelnikov strank izdelani program. Plenarna seja je bila ob dveh zaključena in zbornica je sprejela predlog, da se naj takoj sestane finančni odsek, kateremu so bili sklepi gosposke zbornice izročeni brez prvega branja. Odsek naj do 5. ure izdela svoje poročilo, na kar naj o celem predlogu zbornica še danes v svoji drugi seji razpravlja. Posrečilo se je ta načrt, akoravno ne do ure natančno izvesti. Finančni odsek je restitu-iral v smislu sklepov gospodske zbornice določbo o eksistenčnem miti imu (1200 K), se prilagodil nazorom senatorjev v zadevi amnestije, vstra-jal pa je glede »samskega davka« in pa vpogleda v trgovske knjige pri prvotnih sklepih ljudske zbornica. Plenum zbornice bo predloge finančnega odseka brezdvomno odobril. Nastane sedaj vprašanje, kako stališče zavzame gosposka zbornica. Tozadevna pogajanja med posameznimi poslanci in člani gosposke zbornice dosedaj niso imela rezultata, »mešetarji« pa so se proti večeru vnovič sestali in domnevati se sme, da se bodo peerji končno stališču ljudske zbornice le prilagodili.
S tem je finančni načrt zasigu-ran, ultimatumu grofa Sturgkha ugodeno, neposredna nevarnost § 14. odpravljena.
Večina zbornice kaže pa tudi najboljšo voljo rešiti budgetni provizorij čim najpreje, ker je vlada pripravljena trpeti kratko ex lex stanje. Nemške stranke silijo, da se naj tudi jutri vrši plenarna seja, na katere dnevni red naj pride prvo branje začasnega proračuna. Ta načrt se pač ne bo dal izvesti, vsekakor pa je karakterističen za razpoloženje, ki je zavladalo v parlamentu. Češki agrarci in radikalci naznanjajo proti budgetnemu provizoriju ob-strukcijo.
Njihova politična kalkulacija je ta. da bi se že znatno omajano stališče grofa Stiirgkha znova utrdilo, ako bi se mu posrečilo navzlic njegovi parlamentu sovražni taktiki spraviti pod streho tudi proračunski provizorij, katerega odobrenje je stvar zaupanja napram kabinetu. To kalkulacijo bi bilo smatrati za pravilno, ako bi se njen efekt ne kril baš z aspiracijami onih   tajnih zakulisnih
Luč SHvestrone noči.
Ne, brate, hvala ti, a nocoj ne, je energično izjavil fallstaffsko zdravi in rdeči inženir Anton Melec in skoro jezno pogledal svojega prijatelja, ki ga je vabil na svoj dom na Silvestrovo večerjo. Ti, ki si antial-koholik, patrijot in monist ter imaš še druge take otroške bolezni, ti seveda misliš, da je treba prehod v novo leto pozdraviti kakor kak mističen dogodek, a jaz sem realist, zame je to le koledarskega in računskega pomena, in ker ve tudi tvoja ljuba žena, da nisem prijatelj takih obedov, mi bo gotovo oprostila, da ne pridem.
A kaj boš počel nocojšnji večer? je vprašal prijatelj. Pojdi v gostilno ali ostani doma — dolgčas ti bo. Silvestrov večer je že tak . . .
Meni — dolgčas! se je zasmejal Anton Melec. Kar sva na svetu, se poznava, a ti še ne veš, da jaz pojma dolgčas sploh ne poznam, ©elo je vsebina, delo je pesem in smoter mojega življenja — dolce far niente mi je nepoznan in zato sem vedno srečen in zadovoljen, zato je moje srce pokojno in moja duša ponosna. Ti, prijatelj, ki si cesarski uradnik,
seveda ne veš, kaka radost je delo in kaka slast je uspeh . . . Toda, kaj bi o tem govorila . . . zdravstvuj in pozdravi gospo . . .
Anton Melec se je naootil na svoje stanovanje. Počasi in samozavestno je korakal po mračnih ulicah, zdrav in krepak, kakor bi ga bila burja prepihala.
Domov pojdem, je govoril sam sebi, in kakor se je sveti M'kari j kaznoval s tem, da je za pokoro za grešna nagnenja svojega mesa izpostavil svoje telo mrčesom, tako se bom jaz kaznoval s tem, da bom nocojšnji večer posvetil razmišljevanju o svojem življenju.
Toda, med tem. ko je Anton M.e-lec še tako sam sebi govoril, so ga noge že zanesle s prave poti. Ne da bi slutil kod hodi, ves zatopljen v svoje misli, je šel v nasprotni smeri in se je šele ustavil, ko je prišel med nizke ubožne hiše v predmestju in zagledal pred sabo slabo razsvetljeno okno. Samo trenotek je obstal, potem se je jezno obrnil in se naglih korakov vrnil v mesto.
Kje so bile moje misli, je sam sebe ošteval, da sem ravno semkaj zašel? Kaj mi je sploh danes, da sem že ves dan nemiren in da mi sili vedno njena podoba pred oči? Druge dni se bavi moj duh vedno s tistimi mislimi, ki jih jaz hočem, danes pa mi neprestano sem uhaja. Pa ne sme biti, ne sme in ne sme; moji cilji so veliki in visoki in zato ne smem več
nanjo misliti, sicer pa sem že prestar — 42 let — in prepozno je!
Prišel je na svoje stanovanje in se vlegsl na zofo.
Se dve uri je do večerje, si je govoril in potom bom še štiri ure presedel v krčmi in ž^mnal pivo ter se zalival z vinom. O polnoči pa bo prišla natakarica, bo priv'in za trenutek luč in potem bomo trkali s kozarci in cepetah* z nogami ter si želeli srečno in veselo novo leto. In potem pojdemo še v kavarno in prisil bomo šele proti jutru s težkimi glavami, smrdeči po kavarni in go-stilni, po vinu in šnopsu, domov, za-kaj, to zahteva sveta tradicija . . . Pfui Teurel, Tone, misli na kaj drugega.
Anton Melec je vtaknil roke v žep in se začel izprehajati po svoji sobi. Stanovanje je bilo udobno, elegantno in prostorno in Anton Melec je bil navadne dni prav rad doma. Spadal ie med tiste ljudi, ki hočejo vsaj nekaj uric na dan biti sami, dasi sicer ljubijo družbo in družabnost. Toda ta večer se mu je zdelo, da je njegovo stanovanje prazno in zapuščeno in da še teh dveh ur do večerje ne bo mogel prebiti sam seboj.
Brez dela ni življenja, je vzdihoval Anton Melec. Zakaj nisem ostal še nekaj ur v svoji pisarni, čemu ubijam zda! dragi čas . . .-ali se me navsezadnje vendar lateva dolgčas?
Spomnil se je povabila svojega
prijatelja na Silvestrovo večerjo in skoro mu je bilo žal, da se vabilu ni odzval.
Miza bo lepo pogrnjena in okrašena, podajali bodo izbrana jedila in točili izborna vina in lepa mlada žena bo poleg cvetočih otrok sedela v družbi in dobro se bodo zabavali . . . in šli srečni in zadovoljni k počitku. Jaz pa bom prebil to noč v zaduhli krčmi in v zadimljeni kavarni . . . Piui Teufel, Tone, misli vendar na kaj drugega.
Anton Melec je vzel s pisalne mize drobno knjižico. Bila je -Mona Vana«. Odprl jo je v sredi in čital.
»II n* est jamais trep tard quand T amour appelle.«
Samo ta stavek je prečital Anton Melec, pa j2 že vrgel knjižico na tla in začel znova dirjati po sobi.
»D n' est jamais trop tard quand T amour appelle — nikdar ni prepozno, kadar ljubezen kliče, je rekla Mona Vana. ko je spoznala svojo ljubezen do kondotjera Prineivala — če bi bil praznoveren, bi to smatral za migljaj usode--a nečem, nečem in nečem.«
Vrgel se je zopet na zofo, a zdaj ni imel več toliko moči. da bi bil mogel vladati svoje misli in krotiti svoja čustva. Misli in čustva so mu ušla ven — v predmestje — v tisto skromno Iršo, pred katero je bil v mraku zašel.
Leto dni je bilo tega, kar je prvič in zadniič vstopil v to hišico, a
hrepenenje, se tja vrniti, ga ni bilo prevzelo še nikdar s tako silo, kakor ta večer.
Kaj je res ne morem pozabiti, kaj, jaz, Anton Melec, mož dela, mož volje, mož, ki bi kljuboval makar celemu svetu, jaz nimam toliko moči, da bi zadušil v svojem srcu to na-gnenje? Leto dni sem se premagoval, nisem ž njo govoril, komaj od daleč sem jo parkrat videl — a danes — kaj me ljubezen kliče, ali kaj mi je?
Zamislil se je v enodnevno znanje, sklenjeno in pretrgano na isti dan. Na javni veselici sta se sešla* Po običaju svojih vrstnikov jo je hotel nekoliko dobrohotno ali vendar tudi nekoliko zlobno podražiti.
Lej, l2j, kako lep klobuk imate, gospodična, ji je rekel po maneri tistih gospodov, ki s preprostimi dekleti radi govore tako od zgoraj dol. »Res, okusen klobuk.«
Vzravnala sc je nagloma, ga * svojimi velikimi črnimi očmi tako hladno pogledala, da je prišel v zadrego in mu nonšalantno odgovorila.
»Vem, da je moj klobuk okusen. Modistka sem in slovenske modistko imajo včasih več okusa in fantazije, kakor slovenski pesniki in arhitekti.
Anton Melec, ta zdravi, jedrnati mož dela in volje, ki se je sicer z ljudmi nekako igral, je imel čut, kakor da je šolar, ki je dobil krepko lekcijo. Skoro osramočenega S2 Je čutil, a ko je dekle zapazilo uspeh
sovražnikov ljudskega parlamenta, katerih vidni in delavni organ je — grof Stiirgkh. Vsekakor bo vprašanje začasnega proračuna še trd oreh. Toda to so skrbi — prihodnjega leta.
Češki agrarci so se sicer že včeraj pogajali z vlado; morda bodo rodila pogajanja kak uspeh, zlasti ker pravijo, da tudi Rusini svoje obstruk-cije niso le za »božji Ion« in za lepe besede zborničnega predsednika opustili.
Vlada se je tudi odločila prispevati k zboljšanju razpoloženja ter bo na koncu današnje večerne seje izročila zbornici predlogo o lokalnih železnicah.
*    * *
Iz prve (dopoldanske) seje, o kateri smo že brzojavno poročali, bi bilo še enkrat omeniti famozno glasovanje naših klerikalcev za uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželne zbore. Gospod dr. Šusteršič in njegovi je očividno zgubil spomin na nedavno dobo, ko je njegova stranka delala kranjsko deželnozbor-sko volilno reformo na podlagi naj-reakcijonarnejših privilegijev za nemške veleposestnike, pozabili so tudi, kako krepko so še v najzadnjem času odklanjali napredne predloge, stremeče po demokratizaciji kranjskega volilnega prava. Na Dunaju so naši klerikalni reakcijonarni teroristi najboljši demokrati, saj to ne stane drugega, kakor nekoliko požrtvovalnosti na račun značajnosti.
Po dolgem presledku je zbornica nadaljevala tudi razpravo o ta-kozvanem učiteljskem predlogu. Poslanec Verstovšek je spregovoril kot generalni govornik nekaj za njega značajnih besed. Zabavljal je najprvo vsepoprek čez socijaliste in nacionaliste, čez parlament in vlado, demagoge in pedagoge, dokler se ni dogovoril do jedra: treba »reformirati« šolski zakon, prilagoditi ga »interesom« kmeta in delavca, iz šole treba izvreči »Wissenskram« (bog ve kaj je to; menda si želi gospod profesor starih časov nazaj, ko je šola učila pisati, brati in računati, pa basta!). Ljudstvo, da današnjo šolo sovraži in učiteljem je pripravljen (on in njegova stranka) pomagati Ie, ako se šola potrebam prebivalstva na kmetih prilagodi, v mestih in trgih pa reorganizira. Preveč sramežljivosti, gospod učitelj srednjih šol! Poslušalci so dobro razumeli, kakšno i/prilagodenje« hočejo klerikalci doseči.
Ako se postavi učiteljstvo zopet skupno z mežnarjem in organistom pred farovški apel, potem »naj ma-gari avanzira do 8. činovnega razreda«.
Jutri je Silvester — zdi se, da se parlament vendar ne bo postavil pod pokroviteljstvo tega svetnika. Ni mu še odbila zadnja ura politične pre-mišljenosti in treznosti.
Ljubljanski občinski snet.
Ljubljana, 30. decembra.
Seja občinskega sveta je bila namenjena proračunski debati in je potekla proti vsemu pričakovanju vsled medletnih groženj članov klerikalne stranke popolnoma dostojno.
Župan g. dr. Ivan Tavčar je otvoril sejo nekoliko minut po 6. ter imenoval za overovatelja zapisnika  občinskega  svetnika gg. R u -
svojega govora, mu je tako prijazno in prostodušno pogledalo v oči, da je v trenotku zapadel v njeno oblast. Ves večer se ni več ganil od šatora, v katerem je ona stregla, ponil je toliko črnih kav in čajev, konjakov in benedektincev, da je postal ves vrtoglav in jezno gledal, če je kdo drugi peljal »njegovo Mileno« plesat. Vso noč je ostal na veselici in zjutraj je Mileno spremil ven v predmestje, kjer je stanovala z materjo in dvema sestrama.
»Gospa,« je takrat rekel njeni materi, »spoznal sem v življenju že mnogo visokih in odličnih dam, ki po mišljenju in čustvovanju, govorjenju in vedenju, še moditske niso, v vaši hčerki pa sem danes spoznal preprosto modistko, ki je po mišljenju in čustvovanju, vedenju in govorjenju prava princezinja.«
Tako je v tistem trenotku v resnici mislil in srce mu je prekipevalo blaženih čustev. Toda naslednji dan si je izbil te misli iz glave. Samec je hotel ostati. Poklical si je v spomin vse dobre in slabe dovtipe na zakonsko življenje, vse sarkazme na žen-stvo ter si ponavljal besede, ki jih je Tolstoj v »Vojni in miru« položil na jezik knezu Bolkovskemu: Nikdar, nikdar se ne oženi, moj prijatelj, da ne usahne vse, kar je v tebi lepega in velikega ...
S silo in z naporom je zadušil misel, vsako misel na Mileno, kadar se mu je pojavila. Zgodilo se je, da se cele tedne ni nanjo spomnil, a če se
žička in Srebota. Ker ni ugovora, se zapisnik zadnje seje odobri.
Proračunska debata.
Župan g. dr. Ivan Tavčar naznani nato, da je seja namenjena izključno debati o proračunu mestnega zaklada za leto 1914 ter je dal besedo takoj poročevalcu   podžupanu g.
, dr. Karlu Trillerju.
Slavni občinski svet!
Predno stavim v imenu finančnega odseka predloge glede proračuna in pokritja mestnega zaklada za leto 1914, naj mi bo dovoljeno spregovoriti nekaj kratkih uvodnih besed. Proračun ste imeli gg. občinski svetovalci v rokah in mislim, da temu proračunu, zlasti kakor ga bo priporočal finančni odsek po pravični presoji ne boste mogli odrekati dveh lastnosti:
Prva lastnost tega proračuna je, da je glede pokritja skrajno vesten in skoraj skeptičen. Ogiba se vsakega firlefanca, ki je sicer pri javnih proračunih prav pogost, da omili končni rezultat.
Druga lastnost tega proračuna pa je, da je, kar se tiče potreb, skoraj asketičen. Ta proračun ne zahteva nobenega kredita za nobeno novo napravo vzlic temu, da kriče ljubljanske razmere po remeduri. Župan si je štel pri sestavi tega proračuna za dolžnost, da se naj drž? proračun v skrajnih mejah varčnosti.
Ob enem pa ima ta proračun tudi še drugo lastnost, na katero sem kot član večinske stranke lahko ponosen. Predloženi sta vam še dve poročili, ki v kratkih potezah govore o stanju mestnih financ in predložen vam je predlog, kako stabilizirati obstoječi viseči dolg. In osmelim se trditi, da podaja to poročilo tako jasno sliko finančnega stanja mesta Ljubljane, kakršnega ne bi mogla dati nobena
tuja revizija.
Seveda bo opozicija iz teh poročil izvajala, da je obžalovanja vredno, da se je v prejšnih letih včasih gospodarilo preko proračuna in da se ni skrbelo za ravnovesje potom povišanja mestnih davščin. Potrdim, da bi bilo to deloma upravičeno. Gre na za leta blagostanja mesta Ljubljane, ko je bila tudi davčna zmožnost ljubljanskih prebivalcev večja. In takrat se doklade niso zvišale, ker so upali na še boljše čase. Zato niso hoteli naprtiti ljubljanskim prebivalcem večjih bremen. In brez dvoma je, da je imela ta finančna politika tudi nekatere dobre posledice. Danes pa prosim, da upoštevate ne toliko preteklost, kakor bodočnost.
Gmotni položaj mesta je tak, da župan vzlic vsemu trudu in vzlic vsej varčnosti ni mogel spraviti proračuna v ravnovesje in da je treba novih bremen. Na tem pa ni krivo mestno gospodarstvo, kriva je temu splošna
komunalna mizerija, pod katero ječe vsa avstrijska avtonomna mesta,  ki   ima svcj izvor v težkih bremenih, ki jih nalaga
država avtonomnim mestom.
V prvi vrsti pride tu v poštev privilegium odiosum, da moraio avtonomna mesta opravljati v prenesenem delokrogu posle, ki jih je dolžna opravljati država. V podkrepitev svoje trditve navajam, da zahteva
samo mestna uprava skoraj */« vseh stroškov
je že kdaj njegovemu duhu prikazala njena podoba, jo je vselej hitro zopet pregnal in mirno živel delu in brezskrbnemu uživanju.
Čudno, da se človek ne more iz-nebiti vpliva tradicij, je modroval sedaj, pripravljajoč se za odhod v gostilno. Kaj se menim sicer za krščanske navade — a na sveti večer sem vedno slabovoljen. In danes, na Silvestrov večer —
Stresel se je po vsem životu, kakor da ga je spreletela mrzlica.
»II n' est jamais trop tard, quand T amour appell — tudi čez leto dni ne ...
V krčmi je bila ta dan zbrana običajna družba, ki si je, čakaje na polnoč, kratila čas z medisanco, tisto zabavno umetnostjo, ki obstoji iz zlobe in dobrohotnosti, z umetnostjo, opravljati odsotne, da bi se navzočni smejali. Anton Melec je bil mojster v tej umetnosti in jo je ljubil, a ta večer je molče sedel v tisti družbi, kjer je sicer imel prvo besedo, in čudno gledal pred se.
Ura je kazala poldvanajsto, ko je Anton Melec naenkrat vstal s svojega stola. Vsi so ostrmeli in vpraševali, kaj naj to pomeni. Melec pa se je najprej molče oblekel, potem je z drhtečimi ustnicami zaklical svojim prijateljem:
Srečno in veselo novo leto, tovariši jaz grem, ker sem spoznal resnico: il n* est jamais trop tard, cjuand T amour appelle!«
ter stane nad pol milijona kron. Temu je kriva samo dolžnost, da mora mestna občina vršiti agen-de države. Ogromna večina teh stroškov, ki so tekom zadnjih šest let narasli pri mestni občini ljubljanski za 40%, gre na rovaš tega delokroga. Letošnji proračun pa je v tem oziru še neugodnejši zato, ker smo lani soglasno sklenili
izdatno zvišanje uradniških plač.
Ljubljana se lahko ponaša s tem, da je bila izmed javnih delodajalcev v Avstriji ena izmed prvih in da je prednjačila v službeni pragmatiki pred deželo in pred celo vrsto avstrijskih mest.
Drugi faktor, ki je eminentne važnosti in kjer mora plačevati mestna občina namesto države je
šolstvo.
Ljudsko šolstvo v Ljubljani absorbira 5% občinskih doklad in mestna občina ie morala v zadnjih letih skrbeti tudi za drago
obrtno šolo, ki je zahtevala tVa milijona. Edini prispevek pa, ki ga je Ljubljana dobila od države, je bi! ta, da je država odpisala mestni občini neki dolg, ki je bil mestni občini dovoljen za časa potresa, dolg. katerega bi bila država morala mestni občini itak odpisati.
Govornik omeni nato tudi dekliški licej ter se bavi obširnejše z realko, ki je državni zavod, katerega bi morala popolnoma vzdržavati država in kjer je prispevek mestne občine tem bolj krivičen, ker ne odgovarja dejanskim potrebam mestne občine in ne zadošča zahtevam slovenskega naroda. Nato nadaljuje:
Šolstvo je glavno breme, ki je nalaga država mestni občin! in šolstvo absorbira skoraj po!ov!co vseh potreb. Novih virov dohodkov pa država noče dovoliti. Že ieta in leta se bore mesta za odstop kake socijalno unravičene davščine, država oa dovoljuje, — in to je drugi privilegium odiosum, — samo da smejo mesta pomnoževati s svojimi dokla-dami najbolj nesocija-ne in najbolj neoravične državne davščine. Niti tep-a ne dovoH država mestom, da bi vre!;a!a pravične
progresivne mestne doklade, ki hi v svojem  učinku v prvi vrsti zadete kapital.
Če bi država dovolila to, bi imel mestni nroračun vse drugače lice. Ta birokratična okostenelost je razlog, da mora mestna občina rada ali nerada iskati pokritja v davščinah, katerih ne more razdeliti na tako pravičen način, kakor bi želela.
Drugi razlog za neugodni finančni ooložaj mestne občine ljubljanske je iskati v splošni politični in gospodarski krizi, ki je ubila vse pičlo blagostanje in uničila vsak komunalni kredit.
Ljubljana je izvršila nebroj stavb, ki bodo prišle v dobro več rodovom in upravičeno bi bilo, da bj tudi več rodov te stavbe plačalo. To pa je mogoče le. če imamo kredit, da konsolidiramo dosedanje dolgove in ustvarimo morda še fond za nove stavbe, poplačilo pa razdelimo na več let in na več rodov. Ta rešitev pa je nemogoča, ker je ubit vsak komunalen kredit. Poglejmo večja mesta, Dunaj, Prago. Obe mesti sta se morali zateči k posojilom na kratek rok in Dunaj je mocrel dobiti posojilo le s pomočjo zunanje borze za obre-' sti,  katerih Ljubljana ne bi zmogla.
Odšel je v noč in krenil ven v predmestje. Tekom enega leta si je bil tisočkrat rekel: dekle te je že davno pozabilo — enonočno znanje na veselici — koliko takih znanj že ima — nobene besede nisva govorila o ljubezni — težko, če še sploh moje ime pozna. Zdaj pa mu ta misel ni prišla, zdaj je nosil v srcu zavest, da ga Milena ljubi in da nam" čaka, in da bi čakala Še dalje, v trdnem prepričanju, da enkrat pride.
V hišici je bila še luč. Okno je bilo sicer zagrneno, a videlo se je v sobo. Milena je z materjo in sestro sedela za mizo.
Anton Melec je vstopil v hišo, potrkal na vrata in vstopil v sobo. Pri vratih je obstal. Nem kakor kip, je tam stal in ni mogel izpregovoriti besedice in nemo so nanj zrli vsi v sobi.
Tedaj pa je vstala Milena in je pristopila k Melcu. Prijela ga je za roko in ga peljala k materi.
Čakala sem nate, mu je rekla, kakor da se že kdo ve kako poznata, in vedela sem, da prideš. Vsi so rekli, da te nikoli več ne bo. Vsi, ki so naju videli na veselici, vsi v hiši, tudi mati in sestri, a jaz sem vedela, da prideš in da potem ostaneš.
Luč mojega življenja — ki si mi zasvetila v Silvestrovi noči, je zaklical Anton Melec, in ko je na trnovskem zvoniku udarilo polnoč in oznanilo novo leto, je Anton Melec dal svoji nevesti prvi poljub ...
M. Sever.
Zato je treba potrpljenja, da se razmere splošno izboljšajo.
Še nekaj, kar je hudo za mestno občino ljubljansko. Mi imamo stav-bišča, ki smo jih drago plačali s tem, da smo morali zgraditi novo vojaško oskrbovališče. Nadejali smo se, da bomo ta stavbišča dobičkonosno razpečali. V Ljubljani pa je popolnoma usahnilo vsako stavbno gibanje, seveda zopet vsled splošne krize in začasno smo prišli ob vsak vir dohodkov. Pohvalno moram omeniti, da je finančni odsek odstranil Še zadnjo postavko o pokritju iz tega naslova, postavko 150.000 K. ki je znašala v prejšnjih računskih zaključkih 100.000 K, za prodana zemljišča, ker ni upanja, da bi se dala ta postavka tekom leta s kako prodajo efek-tuirati. To mora občinski svet pred vsem pravično uvaževati. Svet starega vojaškega oskrbovališča bo služil morda zelo dobro za to, da bo mestna občina dobila odkupno glavnico za podjetje, s katerim si bo odprla nov vir dohodkov, to so pogrebni zavodi.
Nadalje naglašam, da so vzrok današnjemu položaju zlasti tudi ogromni stroški zadnjih let. Pred vsem je morala prispevati Ljubjana z doneskom za
osuševanje Barja,
ki je delo zelo problematične vrednosti. Skoraj pol milijona je morala mestna občina prispevati za ta dela, mostovi, ke?i in kanali zbiralniki pa bodo stali in so deloma že stali dober poldrag milijon.
Vrh tega, toda to je malenkost, pa se je moralo vsled teh del pomnožiti tudi tehnično osobje. Neomenjeno ne smem pustiti, da je naraslo breme obrestne službe tako, da znaša danes to breme 310.000 kron.
Ne smemo pa prezreti, ko obravnavamo proračun, da mestna občina ni bila deležna in da
Ljubljana  tudi  sedaj  ni deležna s sirani dežele one blagonaklonjenosti, ki bi je morala biti deležna in katero bi bilo želeti.
To dejstvo se zrcali v tem, da je dežela odrekla mestni občini re-kompenzacije za bremena, ki jih je mora!a Ljubljana prevzeti s
cestnini zakonom,
da dežela noče ničesar prispevati za
državno obrtno šolo, da noče dati nobenega prispevka za zgradbo
kanalov-zbiralnikov
iz melioracijskega zaklada za kanale, ki predstavljajo vendar najvažnejšo melijoracijo, ki se je izvršila na Kranjskem. To dejstvo se zrcali tudi v tem, da mora mestna občina nado-mestovati deželo že leta in leta glede marsikatere neizogibne potrebe in
kulturne  naprave  slovenskega naroda.
Moja izvajanja naj izzvene koncem tega leta v iskreni želji, da naj bo že
konec onim pritožbarijam (sit venia verbo), ki so se vdomačile v tej zbornici. S tem večnim pritoževanjem ovirate le redno gospodarstvo. Omenim le, da niti še proračun za leto 1913. ni pra-vomočen.
Toliko   samo v razjasnilo, kam moramo na ta način priti. To ne morem imenovati drugače, kakor uničevanje mestne avtonomije.
Ničesar nimam proti temu, če se pritožite proti sklepom, ki bi pomenili nasilje proti enemu delu prebivalstva, toda vsi naši sklepi, proti katerim ste se pritožili, niso storili nikomur krivice in so bili stvarno popolnoma utemeljeni.
Končno še eno besedo na naslov častite nemške stranke. Včeraj je padla v finančnem odseku beseda, ki me je silno neprijetno zadela. Reklo se je, naj se črtajo vse kulturne subvencije, če ni denarja. Tako izstradana Ljubljana pa še ni, da bi ne imela za kulturne pofrebe onega naroda, ki v njej živi in katerega de! je, in zdi se mi, da da marsikateri lačen človek rajši denar še za kako koristno knjigo, kakor za kruh.
(Dolgotrajno odobravanje.)
V debati se je oglasil k besedi občinski svetnik g. P a m m e r, ki priznava resno voljo, spraviti v mestno gospodarstvo kolikor mogoče jasnosti. Pravi, da bi se bilo moralo že pred leti najeti večje posojilo, ker se pa to ni zgodilo, se mora štedeti na vseh koncih. Priznava težka bremena, ki jih nosi Ljubljana, v prenesem delokrogu, ter se izreka proti nameri zvišati gostaščino. Končno se dotakne tudi vprašanja dekliškega liceja in vstraja pri zahtevi, da se postavka »kulturne potrebščine« črta.
Občinski svetnik g. K r e g a r bere, da S. L. S. ne bo glasovala za proračun ter pravi, da je tudi amortizacijska kvota za dolg pri lastnih fondih nepostavna, dokler ni rekel deželni zbor svoj amen k dolgu samemu.   Njegova   izvajanja izzovejo
samo posmeh. Nadalje pravi, da ne gre vpostaviti v proračun kanalske pristojbine, ker dotični zakon še ni sankcijoniran, tudi doklade in gosta-ščina sta mu previsoko računani. — Končno pravi, da bo S. L. S. proti proračunu »storila vse, kar je potrebno.«
Župan: Pa boste v deželnem zboru podpirali nas pri najetju posojila!
Občinski svetnik gosp. Kristan navaja načela o obremenitvi kapitala ter ostro govori proti sistemu oviranja rednih dohodkov za mestno občino. Da mesto ne more vršiti svojih socijalnih dolžnosti, temu je kriva samo tesnosrčnost deželnega zbora. Kar se tiče kulturnih potreb, je mnenja, da se še veliko premalo stori za te potrebe. — Hrvaško gledališče nikakor ne zadošča potrebam slovenskega naroda, pa je tudi Ie nekak prehod in rešitev za trenutek. Toda, da imamo hrvaško gledališče, ni krivda mestne občine, ki se je trudila, rešiti gledališče, marveč krivda deželnega odbora, ki je postopal neodkritosrčno in pojedel svoje obljube. — Dr. Zajec se vmešava, nakar opozori župan govornika, da ne sme žaliti deželnega odbora in dr. Zajca, da se ne vrši gostilniški pogovor.
Občinski svetnik gosp. Kristan kritizira nato zlasti dramo, ki se predstavlja na našem odru, ki naravnost ubija vso dramatiko. Za denar, ki ga plačuje mestna občina za sedanje predstave, bi imela lahko svoje gledališče, če bi deželni odbor nc bil tako tesnosrčen. Če nakupi mestna občina par slik, je to še vse premalo, imeti bi morala svojo razstavo. Nobenega vinarja za to ni škoda. Končno se bavi s šolstvom, za katero mora plačevati občina ogromne stroške, na šole pa nima nobenega vpliva, niti toliko, da hi smela dati učiteljem par kron pri-boljška. Če je kdo kriv slabega stanja mestne občine in nezadovoljnosti, je temu kriva takozvana nadzoroval-na oblast. Mestna občina je storila v zadnjih letih nekaj socijalnih korakov in upa, da bo tako ostalo tudi v naprej.
Župan dr. Ivan Tavčar odredi nato specijalno debato, ki jo uvaja podžupan gosp. dr. Karel T r i 11 e r kot poročevalec. Pri posameznih točkah se ne bomo mudili, marveč prinašamo samo končni rezultat.
Mesto ravnatelja magistratnih uradov se bo zasedlo z napredovanjem. Izvrše se nekatere korekture v smislu službene pragmatike, določi pri fizikatu mesto asistenta s prejemki 1500 K in zviša neka vdovnina v smislu sklepa občinskega sveta. — Uprava v obče izkazuje 519.480 K potrebščine in 27275 K pokritja. V prihodnje se bo vodil račun o hotelu »Tivoli« posebej.
Župan: Kar se tiče tržnih pristojbin, bi bila pri ureditvi predlagane kontrole režija uničila vsak uspeh. Treba pa bo zadevo rešiti drugače.
Pri upravi mestne imovine se črtata mestna doklada 560.000 K in gostaščina 200.000 K. Potrebščina znaša 72.267 K, pokritje 522.732 K. Kar se tiče kulturnih potreb, omeni župan, da je postavljenih 8000 K v proračun za vse podpore in zahteva, da se o teh podporah pavšalno sklepa v občinskem svetu ali pa v gremiju. Nemci glasujejo proti postavki »Dramatičnemu društvu«. — Občinske svetnik gosp. F r a n c h e 11 i želi v pokritje deficita za obrtne nadaljevalne šole znesek 2222 K. Ker ni jasno, ali ni država dolžna prevzeti to breme, se rešitev tega vprašanja preloži. Za posipanje strado-nov na Barju se dovoli 1000 K. Za ceste, ulice, trge in sprehajališča ie treba 215.300 K, pokritja pa je 116 tisoč 691 K- Kanalska pristojbina je vračunana s samo 40.000 K. Zdravstvene in blagotvorne zadeve zahtevajo 144.167 K, pokritje znaša 9600 kron. Za šolstvo, znanost in umetnost je preračunjenih 143.915 K primanjkljaja. Razen nekaterih pragmatičnih popravkov se sprejme dotacija za učila šoli na Prulah z 284 K in plače učnemu osobju licejske vatl-nice 5000 K. Vojaška nastanitev ima prebitka 1490 K, razne druge potrebščine pa izkazujejo primanjkljaj 6810 kron. Za tf/rfo obrestovani z dolga pri meščanski imovini se vračuna 6480 K. Podpora slovenski Filharmoniji se zniža od 20.000 K na 6000 K v smislu sklepa občinskega sveta, za povzdigo tujskega prometa pa se določi namesto 2000 K celih 16.000 K. Za parni valjar in drobilnik se postavi kot prvi rok v proračun 14.000 K in za izredne cestne potrebščine 10.000 K-
Občinski svetnik g. Kristan dokazuje na podlagi statističnih podatkov potrebo podpore brezposelnim delavcem, katerih število vedno narašča in je doseglo pri tiskarjih v prvih 9 mesecih t. I. 30, pri mizarjih v 11 mesecih 108, pri pekih 103, pri kovinarjih 70. Razne organizacije so izdale za brezposelne delavce 5073 kron.  Želi   da naj se brezposelnim
delavcem daje ta mestna podpora potom organizacij, za enkrat pa naj se dovoli v ta namen 5000 K.
Občinski svetnik g. Novak naglasa, da brezposelnosti niso krive toliko socijalne razmere, kakor zavožena zunanja politika. Država bi bila prva dolžna odpomoči. Večina zbornice pa se zaveda svoje dolžnosti, skrbeti tudi za delavstvo, zato sprejema Kristanov predlog, regula-riv pa naj se izroči enemu izmed odsekov v pretres.
Po daljši debati, v katero je posegel še občinski svetovalec gosp. P a m m e r in končno gosp. Kristan, je bil sprejet podžupanov prsdlog, ki se naslanja na Kristanov predlog, da se sprejme 5000 K občinske podpore brezposelnim delavcem in delavkam, regulativ pa od-kaže župan personalnemu in pravnemu odseku.
Končno se sprejme proračun s potrebščino 1,653.002 K in 933.336 K primanjkljaja.
V pokritje primanjkljaja dovoli občinski svet na predlog poročevalca podžupana dr. Karla Trillerja pobiranje 35 fo občinske doklade na direktne državne davke, izvzemši osebno dohodarino, kar ima efekt 510.000 K in pobiranje gostaščine v dosedanji izmeri z efektom 132.000 kron. Za ostalih 288.336 K primanjkljaja pa naj se pobira gostaščina v smislu sklepa občinskega sveta z dne 16. septembra t. I., kar bo imelo uspeh 140.000 K, in končni ostanek 148.336 K naj se pokrije iz rezervnega zaklada mestnega vodovoda, ki se brezobrestno refundira. Županu se dovoli vlriment in občinski svet se izreče načeloma za uvedbo vese-Bčtiega davka.
Nato zaključi župan gosp. dr. Ivan Tavčar sejo ter vošči vsem občinskim svetnikom veselo in srečno novo leto.
HpvošIi! sabor.
V včerajšnji seji hrvaškega sabora so pričeli frankovci v zvezi s tremi poslanci seljačke stranke z ob-strukcijo.
Vložili so osem nujnih predlogov in izzvali dolgo debato o poslovniku.
Kakor se zdi, se starčevičanci ne bodo pridružili obstrukcijonistom, zato se tudi ni nadejati, da bi imela obstrukcija uspeh.
Obstrukcija je naperjena proti podaljšanju financijalne nagodbe z Ogrsko. Zakonska predloga o podaljšanju te nagodbe mora biti do 31. decembra o polnoči v saboru sprejeta. Ali bo to mogoče? Koalicija je o tem trdno prepričana, ker se nadeja, da bo obstrukcijoniste ukrotila že s tem, da bo sabor neprestano, brez vsakega odmora zboroval točno do novega leta.
Včerajšnja seja se je pričela ob 11. dopoldne.
Otvoril jo je podpredsednik dr. Pero M a g d i č. Vloženih je bilo 7 interpelacij in 8 nujnih predlogov.
Nujne predloge so vložili fran-kovski poslanci: dr. Horvat, dr. Frank, dr. Kis in Pavunič.
Ker je predsednik izjavil, da se bo o nujnih predlogih razpravljalo koncem seje, so frankovci, na čelu jim dr. Horvat izzvali dolgo debato o poslovniku, hoteč dokazati, da morajo priti nujni predlogi v razpravo pred dnevnim redom. Med debato je prišlo opetovano do burnih prizorov med frankovci in opozicijo. Ob 1. popoldne je predsednik prekinil sejo za 10 minut. Nato so prišle na dnevni red interpelacije, ki so jih stavili večinoma frankovci.
Nekoj o vojakih.
Ns pride nam na misel, slikati vojaški stan kot stan, v katerem se eedi med in mleko. To ve vsak od nas, ki je nosil puško, da vojaku ni postlano na mehkih pernicah in vendar mu očitajo lenuštvo in bog ve kaj, ker je njegovo delo tako neproduktivno, kakor nobeno drugo. V tej neproduktivnosti pa leži ravno vzrok, zakaj manjka v širokih krogih razumevanje za igranje z orožjem. Iz tega nerazumevanja pa se rodi prav rada nezadovoljnost, zlasti če se zgodi, kar se je sedaj zgodilo v Rusiji. Doma primanjkuje delavcev, rezervistov pa, ki bi bili morali iti že meseca novembra domov, nočejo odpustiti. Že lani se je to zgodilo in letos se je ponovilo. Lani je ljudstvo ta korak še razumelo, letos ga ne razume več. Lani je bila situacija kritična, letos — morda je zopet kritična, samo da se to javnosti prikriva. To opravičujejo sicer s tem, da novinci še niso izvežbani, vsled česar morajo ostati stari vojaki v službi. Res je, da je treba par mesecev, predno se novinci izvežbajo, to je v vsaki vojski in res je tudi, da je mirovno stanje v onih mesecih, ko se uče novinci in ko so odšli stari
vojaki, nekoliko oslabljeno. Vedno in povsod pa se je doslej prakticiralo, da so šli stari na »urlaub«, ko so prišli mladi. S tem je vojna uprava prihranila denarja in ustregla tudi gospodarskim potrebam ljudstva. Tudi pri nas imamo zakon, glasom katerega se smejo pridržati tretjeietniki do konca decembra, domov pa jih pošiljajo redno že meseca septembra. In če je res, da hoče uvesti ruski vojni minister za stalno to prakso, da ostanejo tretjeietniki pod orožjem še, ko so že prišli novinci, ter na ta način pomnožiti vojsko v zimskih mesecih za več kakor 400.000 mož, se upravičeno bojimo, da bi utegnil ta slabi vzgled pokvariti naše dobre običaje, vsled česar ne bi samo trpelo gospodarstvo, marveč bi stali naši ljudski zastopniki zopet pred odijozno potrebo, dovoljevati nove kredite in nove davke.
Pa še druga stvar je, ki prihaja na obzorje in na katero ne moremo dosti zgodaj opozoriti. Korespondenca »Die Information« poroča iz vojaških krogov o zadovoljnosti teh krogov z delom delegacij. Hudo pa zadeva častnike, da delegacije niso dovolile ustanovitve centralnega zavoda za uniformiranje. Vojaški krogi pravijo, da se je vzela častnikom s tem pravica do gospodarskega združenja. In nadalje pravijo, da je to znamenje, da smatrajo častnika splošno za človeka, ki ga je treba izkoriščati. Pri tem pa vojaški krogi ne ostanejo. Dobro, pravijo, če nam ne daste uniformiranja, se bomo pa začeli mešati v politiko. To je pa vendar polje, na katerem so se Častniki malo prenaglili. Ne odrekamo jim političnih pravic, kakor jih imajo vsi državljani, vojaški predpisi pa jim prepovedujejo, vmešavati se v politiko. In kaka svoboda bi bila taka »Uniformierungsanstalt« recimo samo primeroma »Uniformierungs-anstalt General XY & Ko.« Evidenca častnikov ie lahka in noben podložnik generala X Y ne sme kupovati pri generalu N. N- Ali bi bilo to v korist vojaški disciplini, če bi bili častniki obenem podjetniki, upravni svetniki, akcijonarji, morda med seboj konkurenti, je eno vprašanje, drugo vprašanje pa je, ali bi bilo to sploh v korist državi, njeni davčni sili in v korist prebivalstvu ter častnikom samim, ki si pri prosti konkurenci še lahko prihranijo kak groš. Ne mislimo, da bi bil tak zavod prost davka, gotovo pa bi bil deležen izdatnih davčnih olajšav in če že ne drugih, vsaj onih razmeroma nižjih davkov, ki jih uživa veleobrt. Nasprotno pa bi trpeli obrtniki in naravno tudi fatirali nižje. Zato naj se častniki potolažijo, če jim je v delegacijah splavalo to upanje po vodi, nikakor pa ne gre, da bi zaradi tega pozabili na disciplino in grozili vsem nenemškim in nemadžarskim civilistom, da bodo iznašli nov signal, ki iim bo zatrobil »Antreten zur Wahl!« _
Političen pra ggpediners,
V severno - vzhodnem delu Ogrske živi okrog pol milijona Ma-lorusov. Je to najbednejši narod, kar jih živi v Avstro - Ogrski, zapuščen od vsega sveta. Ti siromašni Malo-rusi, sami kmetje in delavci, nimajo niti ene šole, nimajo inteligence, nimajo niti svoje duhovščine.
Vsi ogrski Malorusi so grško-katoliške vere. Prvotna njihova vera je bila pravoslavna, kakor so pravoslavni vsi ostali Rusi.
Ko pa so prišli ti Malorusi pod poljsko in kasneje pod avstrijsko gospodstvo, so morali priznati za svojega duhovnega poglavarja rimskega papeža in so s tem postali grko - katoliki in — Rusini, kakor so jih krstili avstrijski državniki, da bi jih s tem ločili od njihovih sople-menikov — Rusov.
Vsi ti grško - katoliški Malorusi so imeli prvotno slovansko bogoslužje, toda očuvali so starosloven-ski jezik v cerkvi samo Malorusi v Galiciji in v Bukovini.
Maloruski narod na Ogrskem ni bil tako srečen, da bi bil ohranil to edino svetinjo, to edino svojo uteho — slovansko bogoslužje. Madžarska vlada je polagoma docela izrinila iz maloruskih cerkva častitljivo staro-slovenščino in jo kratkim potom nadomestila z madžarščino, k čemer pa je Rim lepo molčal, dasi je proti vsem predpisom cerkve, da bi bila madžarščina bogoslužni jezik.
Seveda je vlada vse to ukrenila v svrho, da bi nesrečno malorusko ljudstvo, ki je po zli usodi podpadlo pod krono sv. Štefana, polagoma po-madžarila. Da bi ta cilj tem preje dosegla, je jela sistematično nastavljati med Malorusi trde Madžare za duhovnike. Razume se samo ob sebi, da so tudi škofje med Malorusi že od nekdaj sami fanatični Madžari. Vzpričo takšnega položaja je seveda moral med ljudstvom in duhovščino nastati globok prepad.
Ljudstvo ni razumelo duhovnikov, ti pa ne ljudstva, odtujila sta se drug drugemu. Naravna posledica tega medsebojnega razpoloženja je bila, da so jeli duhovniki smatrati ubogo, od vsega sveta zapuščeno malorusko ljudstvo zgolj kot objekt najbrezstidnejšega izkoriščevanja, kot svojo molzno kravo.
Izsesavali so ubogo ljudstvo do kosti: vsak korak v cerkvi, vsako cerkveno ceremonijo so si dali drago plačati. Krst, poroko,'pogreb, vse to so si dali tako drago plačati, da je moral marsikateri siromašnih kmetov dati zadnje živinče iz svojega hleva, ako je hotel poravnati račun svojega dušnega pastirja, ki ga povrhu še niti razumel ni.
Kakšne pijavke so ti »katoliški -duhovniki, kaže najbolj dejstvo, da so za najsiromašnejši pogreb računali najmanj 500 K-
In te stotake je bilo treba plačati takoj, ne morda v obrokih, sicer je duhovnik kmetica takoj zarubil in ga pognal izpod rodnega krova.
Za to se pač ni čuditi, da je nesrečno do krvi in mozga izsesano malorusko ljudstvo jelo premišljevati, kako bi se iznebilo teh duhovniških pijavk.
Hoteli so prestopiti v srbsko pravoslavno cerkev, ki je na Ogrskem priznana, toda ogrska vlada jim tega ni dovolila.
Prijavili so svoj prestop k romunski pravoslavni cerkvi, teda madžarska vlada jim je zabranila tudi to.
In v teh obupnih razmerah se je pojavil med maloruskimi kmeti svečenik K a b a 1 j u k.
Vzrasel je v njihovi sredi kot siromak med siromaki. Beda ga je prisilila, da je šel v tuji svet iskat si skorjico kruha. Prišel je v Kijev v Rusijo. Tu je našel dobra srca, ki so ga sprejeli ped svoj krov in skrbeli zanj.
Mladenič ie pohajal šole in ko je končal te, so ga poslali v Jeruzalem in na Sveto Goro atoško, od koder se je vrnil kot pravoslavni svečenik v rodne svoje kraje med svoje nesrečne rojake.
Jel je učiti svoje rojake čitati in pisati v rodnem ruskem jeziku, ozna-njeval jim je besedo božjo v sladkem materinskem jeziku in jim dal v roke molitvenike, pisane takisto v materinščini.
Njegovo ime je zaslovelo po vsi pokrajini, ljudstvo je zrlo v njem svojega odrešenika, 'drugega Krista in se zbiralo okrog njega, zaupajoč mu, da je on edini v stanu je osvoboditi izpod neznosnega jarma brezvestne madžarske duhovščine.
In ta madžarska katoliška duhovščina, ki je držala bedni maloruski narod v svojih krempljih, kakor v kleščah, je s strahom opazila, da to ljudstvo sledi svojemu blagovest-niku, da se hoče osvoboditi težkega jarma in se povrniti k veri svojih očetov.
To je treba za vsako ceno pre- j prečiti, si je mislila duhovščina in se j obrnila  za  pomoč  na madžarsko vlado.
In dcbiia je to pomoč.
Moliiveniki, katerih se je posluževalo ljudstvo, so bili iz Rusije, kar je povsem naravno, ker na Ogrskem ni bila doslej tiskana še niti ena knjiga v ruskem jeziku.
V teh niolitvenikih pa je bila, kar je pač umljivo, tiskana tudi molitev za ruskega carja in za carsko obitelj.
To suho dejstvo je zadostovalo, da so prišli vsi, pri katerih so našli take molitvenike, pred sodišče kot — veieizdajniki.
Pred sodiščem v Marmaros-Szigetu se doigrava sedaj drama iz življenje nesrečnega maloruskega ljudstva na Ogrskem.
Svečenik Kabaljuk in 191 soob-tožencev kmetov se ima zagovarjati pred sodiščem pred obtožbo, da so hoteli del madžarske države spraviti pod ruskega carja, v resnici pa zgolj zategadelj, ker so molili boga v svojem rodnem maternem jeziku...
Na eni. strani stoji madžarski krvnik in madžarski katoliški duhovnik s krvavim mečem v roki, na drugi strani pa svečenik Kabaljnk s svojimi kmeti in kmeticami, držeč v rokah molitvenik, pisan v rodnem materinskem jeziku...
Kdo bo zmagal, to je sedaj vprašanje!
Bojimo se, da bosta vzpričo razmer na Ogrskem zmagala madžarski krvnik in madžarski katoliški duhovnik!
Demisija Pesićevsga kabineta.
Ministrski predsednik Pasič je vnovič ponudil kralju Petru demisijo celokupnega kabineta. Kralj se še ni odločil, saj je odločitev tudi zelo
težavna, ker pada ravno v čas, ko v Srbiji po vojni še ni vse v onem lepem redu, kakor je bilo pred vojno. Pasič se je izkazal tudi za izborne-ga državnika in naravno je, da kralj ne vidi rad, da se hoče posloviti tak mož, ki je v najhujših časih stal na krmilu njegove vlade. Pasič pa izvaja samo konsekvence, ki jih izvajajo navadno vsi kabineti razen avstrijskega, če imajo proti sebi močno opozicijo. Opozicija pravi, da Pasič ni zadostno varoval pravic skupščine. Tega ne stori skoraj noben ministrski predsednik in to gotovo ne more biti pravi vzrok za njegovo demisijo. Opozicija napada tudi notranjega ministra, češ, da je preprečil kompromis med staroradikalci in mladoradikalci. To je tehtnejši vzrok, pa tudi samo za notranjega ministra Protiča. Pravi vzrok demi-sijske zahteve ministrskega predsednika Pasića je pač, da je star in si želi miru po toliko dneh skrbi in razburjenja in da mu je obstrukcija le dobra pretveza, da se umakne. Spominjamo se, da je ministrski predsednik Pasič hotel še med vojno odstopiti, zadržala ga je samo ljubezen do domovine, izjavil pa je že takrat, da bo takoj po končani vojni odložil svojo butaro skrbi na mlajša ramena. Da pa se na Srbskem pripravlja novo grupiranje strank, je tudi umljivo in zato ne more presenetiti, če bodo dobili v Belgradu nekega dne nov kabinet.
Stalersko.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj ima dne 6. januarja 1914 ob pol 11. uri dopoldne na Vidmu svoj občni zbor.
Ženska podružnica C. M. D. v Celju priredi na praznik Sv. treh kraljev v Narodnem domu kmečki ples pod pokroviteljstvom gospe Ane Majdičeve. Slovanske narodne noše ali promenadna toaleta, vstopnina za osebo 1 K, za rodbine 3 K. Kmečki ples ženske C. M. podružnice je po navadi najživahnejša plesna prireditev v Celju in je vedno izvrstno obiskan. Tudi letošnji ples gotovo ne bo zaostal za svojimi predniki.
Iz Celja. »Sokol« je priredil v ponedeljek zvečer v gaberskem »So-kolskem domu« odhajajočemu bratu Maksu D e t i č k u lepo odhodnico. Br. D e t i č e k je bil eden izmed naj-marljivejših delavcev v celjskem »Sokolu« in celjski sokoiski župi. Naj ga spremlja vsa sreča tudi v novem poklicu, v črnogorski Podgo-rici!
Iz Dobjega pri Planini. V torek, dne 6. prosinca 1914 pridejo točno ob pol 3. uri popoldne ob vsakem vremenu v šolo v Bobje »Trije kra-\]U v spremstvu pevskega zbora. Ostale glasbene in pevske točke sporeda bode izvajal novi salonski orkester ter učiteljski pevski zbor.
Iz pesniške doline. Kot vojak sem imel priliko prepotovati in spoznati Kranjsko. Zato se še. zdaj kot samostojen kmetovalec zanimam za dogodke na Kranjskem. V zadnjem času so me prav posebno zanimale deželnozborske volitve. Čestitati moram narodno - napredni stranki, da se je navzlic vsem nasilstvom držala tako vrlo ter zbrala v kmetskih občinah toliko naprednih glasov. vr mestih pa tako sijajno zmagala. Se je na Kranjskem tisoče in tisoče zavednih mož, ki se upajo zo-perstaviti stranki, kateri je le za njeno lastno korist in mastna korita. Z ogorčenjem sem čital, s kakšnimi sredstvi so še zdaj obdržali klerikalci na krmilu. Pomilovanja vredna pa je ta stranka, ki se imenuje krščansko, da mora nastavljati za svoje kandidate take »vzor«-Ijudi, ki so že pred vsem svetom razkrinkani zaradi svoje »čistosti« in drugih »kreposti«. Pri nas bi postopali s takimi vitezi drugače, če bi prišli agitirat. Napravili bi jim bakljado, pa ne z balončki, marveč z bičem. Upajmo, da bo pri drugih volitvah uspeh še lepši.
— Štajerski kmet.
Iz Središča. Pri bližnjem Sv. Bolfenku se zida novo župnišče. Stavbo vodi in plača seveda cerkveni konkurenčni odbor. Naenkrat je pa od stavbe zginilo večje število desk in orožniki so jih našli skrite v
— župnikovi viničariji. Jasno je, da si jih je pustil župnik Zadravec tje spraviti in sicer, kakor zatrjuje g. Ivan T o m a ž i č , načelnik cerkv. konkurenčnega odbora, brez dovoljenja. Čudno pa se zdi ljudem, da ni ničesar slišati o kakih strožjih korakih proti župniku. Kajti, če kaj ukrade navaden viničar ali župnik, je vseeno in se mora enako kaznovati. Lavantinskemu ordinarijatu pa na tako izvrstnem duhovniku le Čestitamo.
Občinske volitve v Prevorju pri Pilštanju so se izvršile tako, da jih ni prav nič vesel vodja klerikalcev v okraju dr. Jankovič, še manj pa seveda prevorski župnik Skerbs. Volil-
no gibanje je bilo v tej hribovski občini tako burno, kakor dosedaj še ni-koli.Župnik Skerbs je na nedeljo pred volitvijo s prižnice agitiral, kar je mogel. Za kaj gre duhovščini pri občinskih volitvah, je pa ta Skerbs odkritosrčno povedal: priporočal je svojim vernikom, naj ne volijo takih mož v občinski odbor, ki se ustavljajo plačilom za cerkev! Svoje zmage je bil čisto siguren in na dan volitve je s svojimi pristaši bahato prihrumel v županovo hišo, kakor da bi bil cel svet njegov. A pri volitvah je Skerbs s svojimi kimovci popolnoma propadel in moral z dolgim nosom z volišča odkuriti. V občini torej ne bo imel posla, zato mu priporočamo, naj se bolj drži svojega brloga in naj daje pred vsem faranom lep vzgled treznosti in zmernosti.
Narodna Čitalnica v Vojniku naznanja, da bo imela dne 1. januarja prihodnjega leta ob 3. uri popoldne v svojih prostorih občni zbor. Obenem se voli nov odbor. Vsi, ki se za stvar zanimajo, naj pridejo! Posebno polagamo to na srce naši šoli odrasli mladini, ki bo našla v Čitalnici mnogo duševne hrane!
Podružnicu Cirila in Metoda za Vojnik in in okolico naznanja svoj redni občni zbor, ki se vrši dne 1. januarja prih. leta ob 4. uri popoldne v čitalniških prostorih. Na sporedu je poročilo predsednika in odbora, volitev novega odbora ter slučajnosti. Ni treba posebej poudarjati, da je naša podružnica velikega pomena v trgu — vsi, ki jim je naš narod in njegova obramba pri srcu, vsi naj pridejo in pokažejo, da je naša podružnica krepka veja na vseslovenskem drevesu C. M. družbe!
Iz Mozirja. (Zanimiv shod o b r t n i k o v.) Na željo nekaterih Mozirjanov je sklical dež. posl. dr. K u k o v e c shod obrtnikov za trga Mozirje in Rečico ter za bližnjo okolico. Ta shod se je vršil v nedeljo 28. decembra v Mozirju pri »Iliriji«. Tržanov iz Mozirja samega sicer ni prišlo mnogo, temveč na je bilo Re-čičanov. Nazarjanov, Kokarcev ter obrtnikov in kmetov iz mozirske okolice. Shod je tudi vodil okoliški župan Š t r u c I. Dr. Kukovec je najprej temeljito razpravljal o obrtnih zadrugah, njihovem pomenu in nalogah ter prešel na to na cilje, ki si jih stavi novoustanovljena Zveza iužnoštajerskih obrtnih zadrug v Celin. Potem je razpravljal o davčnih vprašanjih, v kolikor zadevajo obrt, dalje o takozvanih obrtnih olajšavah in končno o dogodkih v celjski okrajni bolniški-blagajni. Govorniku so obrtniki prav pogosto živahno pritrjevali. Razvila se je na to živahna debata. Močnik, Cesar in Lek-še so si želeli zboljšanja razmer pri domačih obrtnih zadrugah v Mozirju in poudarjali potrebo, da tudi te pristopijo k novoustanovljeni Zvezi južnoštajerskih obrtnih zadrug. Dr. K u k o v e c je odgovoril, da shod ni komnetenten za razpravo o razmerah v mozirskih obrtnih zadrugah: da se iste niso morda živahnejše gibale, se ni zgodilo samo v Mozirju temveč tudi drugod. Veseli ga pa tako odločno izrečena želja po enotni in trdni organizaciji vsega spodnještajerskega obrtništva. Usnjarski mojster Banko iz Rečice je zahteval, naj državni poslanci, ako res hočejo obrtnikom dobro, odločno zahtevajo od politični oblasti, da iste ščitijo obrtništvo pred fušarji. Urednik L e š n i č a r je razpravljal o vprašanju kredita za malo obrt in o skupnem nakupu sirovim Trgovec Pevec je omenjal načrt za ustanovitev posebne bolniške blagajne za gornjegrajski okraj. Tajnik okoliške občine Breznik je Dredlagal resolucijo, naj bi štajerski deželni zbor sklenil obrtne olajšave v smislu klerikalnih zahtev. Resolucijo so spočetka zagovarjati navzoči kmetje, ko je pa dr. K u k o v e c stvar pojasnil, niso niti oni več vstrajali na tem, da bi se sprejela. Shod je jako lepo in živahno potekel ter zadovoljil vse navzoče. Predsednik Š t r u c 1 se je zahvalil dr. K u k o v c u za njegov trud in govor ter pozval navzoče, da so mu zaklicali trikrat »živio«. Pokazalo se je, da se more tudi na shodih, na katerih se zberejo naprednja-ki in klerikalci, jako lepo razpravljati o javnih vprašanjih, ako ni kake duhovniške hujskarije.
Razdelitev IV. »Narodne zoir-ke«. Pri izvanrednem občnem zboru -Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju«, dne 27. t. m. se je razdelila »Narodna zbirka« v znesku 1225 K na sledeči način: Družba »sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani 100 K; Savinjska podružnica »Slovenskega Planinskega Društva« 100 K (usta-novnina); Klub (za ljudske knjižnice) 100 K; Dijaška kuhinja v Celju 100 K; Dijaška kuhinja v Mariboru 100 K; Dijaška kuhinja v Ptuju 50 kron; Dijaško podporno društvo v Gradcu 50 K; Dijaško podporno društvo na Dunaju 50 K; Dijaško pod-
porno društvo v Pragi 50 K; Čitalnica v Celju 50 K; Šoštanj (čitalnica, Sokol, knjižnica in šolarska kuhinja) skupno 50 K; 'Čitalnica v Vojniku 25 K; Sokolski dom v Celju 30 K; Sokolski dom v Hrastniku 25 K; Sokolski dom v Rajhenburgu 25 K; Slovenski Sokol v Gradcu 25 K; Božićnica na Muti 20 K; Božičnica na Polzeli 20 K; Podružnica »Brani-bora« v Celju 10 K; Spodnještajerski Narodni svet 10 K; Šolarska kuhinja v Sv. Lenartu v Slov. goricah 15 K; Javna ljudska knjižnica v Velenju 50 K; Ljudska knjižnica v Ljutomeru 50 K; Ljudska knjižnica v Št. Pavlu pri Preboldu 20 K; Ljudska knjižnica na Polzeli 20 K; Ljudska knjižnica v Sv. Petru na Medvedovem selu 15 K: Ljudska knjižnica v Dobovi 10 K; Dr. Vošnjakova ljudska knjižnica v Slov. Bistrici 15 K; Zveza narodnih društev v Celju 20 kron in podružnica »Prosvete« v Mariboru 25 K. Skupno torej znesek 1225 K. Omeniti moramo, da smo ustregli vsem prošnjam, ki so nam bile vposlane pravočasno. Da smo zmanjšali letošnje leto prispevke dijaškim podpornim društvom v Gradcu, Pragi in na Dunaju je pač umevno, z ozirom na dejstvo, da je letos pobiral posebno vsedijaški odsek v to svrho. H koncu dovoljuje si izreči vsem cenjenim nabirateljicam in na-birateljem za izkazano požrtvovalnost in trud vsem darovalcem za prispevke, najsrčnejšo zahvalo. — »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju«.
Koroško.
Mati ubila sina. V Vistri pri Pli-berku je na sv. večer neka Terezija Pitopijeva začela pretepati svojega štiriletnega sina. Tepla ga je najpre-je s pestjo, nato pa je pograbila poleno in ga je tolkla s polenom. Fant je obležal nezavesten in je umrl ne da bi se zavedel. Pitopijevo so zaprli.
Ponarejen denar, i. s. kovan denar in bankovci krožijo v Beljaku in v Celovcu in v bližnji okolici obeh mest. Denar je slabo ponarejen, posebno slab je kovan denar. Razpe-čevalcev še niso dobili, denar prihaja bržkone iz Italije in je po sodbi nekaterih od one zloglasne družbe ponarejevalcev, ki so bili pred kratkim pred goriškim sodiščem.
Primorsko.
Nesreča z avtomobilom. Blizu Ceste na Vipavskem je srečal avtomobil primarija dr. Breclja dvovpre-50ii voz lesnega trgovca Slokarja od Čohov nad Lokavcem. Na vozu je bil Slokar. njegova žena in par otrok. Slokarjeva žena je avtomobi-listu že od daleč dajala znamenje z roko, da naj avtomobil ustavi. Avtomobil je sicer ustavil, toda šele tik pred konji. Konja sta se spiašila, poskočila sta pokonci, zlomila oje in več vprežne oprave in vlekla hlapca skoro 50 m po tleh. Tik pred grapo se je posrečilo Slokarju, da je konja ustavil.Hlapec je dobil precejšnje poškodbe, žena in otroci pa so se silno prestrašili. Ranjena konja in polomljen voz je moral Slokar poslati domov. Nesrečo je povzročil avtomo-bilist, ker kljub danemu znamenju ni oravočasno ustavil voza.
Dr. Dragotin Lončar predava v Gorici. V soboto, dne 3. januarja 1914 bo predaval v »Trgovskem domu« v Gorici gosp. dr. Dragotin Lončar »iz življenja Slovencev v preteklosti«. Gospoda predavatelja poznamo za izbornega kulturnega delavca. Njegovo dosedanje delovanje, njegova »Politična zgodovina Slovencev«, priobčevanje Bleiweisove korespondence itd., vse to najgorke-ie priporoča gospoda doktorja, ki bo nam podal gotovo pristno sliko iz življenja Slovencev v preteklosti. Pogostoma čujemo predavanja razne vsebine, le premalo pa imamo Dredavanj o preteklosti, o zgodovini slovenskega naroda. Tema »iz življenja Slovencev iz preteklosti« je tak, da gotovo privabi v »Trgovski dom« v soboto zvečer toliko občinstva iz vseh slojev, da bo dvorana polna.
Žrtvi ljubosumnosti. Žena bogatega veleposestnika Josipa Olago pri Gorici je dobila za praznike vošilno razglednico od svojega prejšnega ljubimca. Te karte žena slučajno ni mogla prikriti pred možem in mu jo je morala pokazati. Dasi je bilo vo-šilo popolnoma nedolžno, se je mož zaradi tega tako razjezil, da je začel strašno razsajati. V strašni togoti je vlekel ženo v spalnico, vrgel jo je po tleh, strgal ji je s telesa obleko in jo Z britvijo težko ranil na spodnjem delu telesa in na prsih. Nato je šel v sosedno sobo in se ustrelil. Ko je prišla v sobo služkinja, je našla v spalnici v mlaki krvi mrtvo ženo in v sosedni sobi tudi že mrtvega go-
spodarja. Olago je bil star '44 let, soproga pa 34 let.
Drobne vesti. V Trstu se je zastrupila vsled družinskih prepirov 341etna Marija Rušičeva. Poklicali so še pravočasno zdravnika, ki jo je rešil. — Oba ponesrečenca, ki so jih prepeljali iz Vremskega Britofa, sta popolnoma okrevala. V Trstu sta dobila veliko daril, posebno sedaj za praznike. V rudnik se ne vrneta nikdar več in si bosta presrbela kako drugo, manj nevarno delo v Trstu. — Neznani tatovi so vlomili na praznik zvečer v manufakturno trgovino •Fiorentinova v Trstu. Odnesli so nekaj denarja in za 570 K raznega blaga. — V sredo zvečer okoli pol 8. so odprli s silo trije mladi tatovi izložbeno okno trgovine z izgotovljeno obleko in si naložili več obleke. Sosedni trgovec je tatove opazil in poklical policijo in ljudi. Začel se je hrupen lov za tatovi, ki pa je ostal brezuspešen. Prijeli so pač nekega 151etnega Žnidaršiča, toda fant trdi, da on ni kradel, mavec da je tatove lovil in letel pred drugimi, ki so leteli za tatovi.
Legar v Trstu vedno bolj pone-huje. Včeraj sta bila naznanjena samo dva nova bolnika, v prejšnjih 48. urah pa 6. Vseh bolnikov skupaj je sedaj 69, ki bodo bržkone vsi okrevali.
Cesarjevo darilo Avstraliji. Na
Reki so naložili te dni na parnik »Tu-rul« tri lepe divje koze, katere je daroval naš cesar avstralski vladi.
Vsem nnpodnim druvštom, ki goje dramatiko!
Ustanovljena Zveza dramatičnih društev je začela poslovati. Priglasilo se je namreč sedaj že toliko društev, da bo mogoče izvesti program, ki si ga je začrtala Zveza. Ne moremo se sicer spuščati v obsežna raz-motrivanja potrebe Zveze dramatičnih društev in njenih ciljev, zato so na razpolago pravila, ki povedo vse. Opozoriti pa moramo vsa društva širom slovenske domovine na najvažnejše sklepe občnega zbora in *o so:
1. Zveza podpira le svoje člane.
Prav tako posojajo v Zvezi včlanjena društva svoj materija! — knjige in garderobo — le v Zvezi včlanjenim društvom. Morda se bo zdel ta sklep trd. Toda treba nam je disciplinarne organizacije, in Zveza, kot voditeljica dramatike na Slovenskem, mora zastopati enotnost ciljev in skupnost sredstev na polju dramatike. To pa je možno doseči le tedaj, ako sodelujejo vsa društva, ki goje dramatiko. Na Češkem n. pr. deluje enaka Zveza naravnost krasno in je tekom let dosegla, da ima že skoro vsaka vas svoje malo lično gledališče. Ali ne bi bilo to tudi pri nas mogoče? S skupnim delovanjem je to gotovo izvedljivo. Zato mora Zveza vstrajati trdno na tem stališču, ker je njen program izvedljiv le s složnimi močmi.
Društva so se prav zato strnila v Zvezo, da s skupnimi močmi lažje dosežejo ono, česar posamezno društvo ne more. Vsako društvo ne more imeti svoje velike knjižnice in garderobe. Ako so tedaj pristopila vsa dramatična društva, ki ne bodo imela od Zveze daleko tistih koristi, kakor jih bodo imela manjša društva, ker imajo večinoma že svoj lastni inventar, sme Zveza pač po pravici zahtevati, da pristopijo tudi druga, manjša društva, ki so na pomoč naravnost navezana. Večja društva so si z vodstvom Zveze naprtila mnogo dela, ki ga hočejo opravljati edino v povzdigo dramatike na Slovenskem; zato smejo menda zahtevati, da jih narodna društva vsaj materijalno podpirajo ter da se podrejajo v interesu skupnosti določbam Zvezinih pravil. Naj tedaj vsako društvo to resno vpošteva in se po tem ravna. Nikakor naj se pa ne zanaša na kakoršnokoii podporo včlanjenih društev, ako samo ni član Zveze, ker nevčlanjena društva ostanejo brez zaslombe.
2. Članarina se je določila na letno 30 v za vsakega člana včlanjenega društva, najmanje pa ima vplačati vsako društvo letno 5 K in največ letno 50 K.
Ali naj posamezno društvo teh 30 v za člana plačuje samo ali naj pobere ta znesek od svojih članov, to se prepušča društvom samim. Določena članarina je gotovo prav malenkostna z ozirom na to, da bo odbor komaj pokrival poslovne izdatke Zveze. Nobeno društvo se ne more izgovarjati, da je ne zmore. Posamezni čani društva bodo gotovo radi plačali letno 30 vinarjev, ako se jim pojasni veliki kulturni pomen Zveze. Ako bi pa bilo to kljub vsemu nedosegljivo, bodo gotovo predstave nesle toliko, da se lahko pokrije ta mali izdatek za Zvezo.
3. Talija se začne izdajati takoj. Razpisali so se že oferti za tiskarne in kakor hitro bodo priprave gotove, izide prvi zvezek. Od začetka se namerava izdajanje tako pospešiti, da bode vsaj do začetka prihodnje sezone že nekaj iger na razpolago. Stroški za izdajanje Talije se razde-le sorazmerno na društva, včlanjena do 1. februarja 1914; kasneje pristo-pivša društva bodo morala doplačati ono vsoto, katero so plačala že včlanjena društva. O izdajanju Talije dobe posamezna društva, kakor hitro bo zadeva popolnoma urejena, še natančnejša pojasnila. Toliko pa lahko že danes povemo, da naj se nikdo ne zanaša na to, da bode lahko vpo-rabljal Talijo, čeprav ni član. Branil mu seveda ne bo nihče, ali pravico cio vprizoritve v Taliji izdanih iger si Zveza pridrži in bo za vprizoritev svojih iger iz ozirov na včlanjena društva zahtevala pristojbino, ki bo znašala najmanj 50% več, kakor so plačala včlanjena društva za dotični znesek Talije. Ker bodo včlanjena društva dobivala od Zveze toliko knjig, kolikor jih bodo rabila, za malenkostno vsoto, med tem ko bodo morala nevčlanjena društva kupiti knjige v knjigarni, bode nevčlanjeno društvo veljala ena sama igra skoro toliko, kakor včlanjena društva tri druge igre. Tega načela se je morala Zveza oprijeti že zaradi tega, da se izključi vsako zlorabljanje Talije na račun onih, ki morajo prinašati velike žrtve za izdajanje Talije. To je pač neki kulturni kartel, čigar namen je popraviti to, kar se je zamudilo, odkar je stara Talija morala prenehati in preprečiti, da bi se to še enkrat zgodilo. Prepričani smo, da je napredek na polju dramatike le na ta način mogoč. Zato smemo apelirati na vsa narodna društva, katerim je ta napredek na srcu, da vstopijo v naše vrste.
Poživljamo tedaj vsa narodna društva širom slovenske domovine, da pristopijo k Zvezi dramatičnih društev in pomagajo izvršiti njen program. Čim več društev bo včlanjenih, tem lažje in hitrejše bo Zveza vršila svojo nalogo. Eno je pa gotovo, da tako, kakor je, za naprej ne more ostati. Ako vsi skupaj ne moremo zadostiti kulturnim potrebam svojega naroda in če se ne zavedamo, da je slovenska dramatika ena najvažnejših kulturnih potreb, potem ne moremo govoriti o kulturnem napredku. Znto vsi na'plan! Kajti narod brez kulture je narod brez bodočnosti! Vsa pisma in pošiljatve naj se naslovljajo na »Zvezo dramatičnih društev« v Ljubljani, Mestni trg, 17./II.
Za zvezo dramatičnih društev: Fran Govekar, m. p.
predsednik.
Oton Župančič, m. p.
podpredsednik.
Josip Berce, m. p.
rajnik.
Danilo Šaplja, m. p.
blagajnik.
Dnevne vesti.
+ Imenovanje deželnega glavarja in njegovega namestnika. Kakor poroča včerajšnji »Slovenec«, je dr. Ivan Šusteršič zopet imenovan za deželnega glavarja kranjskega, bar^n Lichtenberg pa za njegovega namestnika. Torej vendar! S tem imenovanjem se je klerikalcem pač odvalil težak kamen s prsi.
+ Kdo je povzročil razpust »Slovenskega kluba«? Do včeraj popoldne smo bili prepričani, da je bil »Slovenski klub« razpuščen vsled nemških ovadb in denuncijacij, no, včerajšnji »Slovenec« je nas poučil, da smo se v tem oziru motili. »Slovenec« namreč piše: »Baje je »Slovanski klub« v »Slov. Narodu« in v »Dnevu« objavil načelo, da v Srbiji nobeden Slovenec ne dobi službe, ki nima priporočilno pismo, (slovensko pač: priporočilnega pisma!) katero je podpisal »On«, to je predsednik kluba gosp. Ivan Hribar, bivši župan Ljubljanski. Deželna vlada je videla v tem delovanju ost naperjeno proti drugim strankam na Slovenskem, kajti kdor pozna politično zagrizenost gosp. Hribarja je prepričan, da bi se skrajno potrudil, da ne pride na Srbskem nikdo drugi do kruha, kakor tak »liberalec«, ki se je Hribarju s svojo krvjo zapisal.« — »Slovenec« s to notico čisto odkrito priznava, da so klerikalci izposlovali razpust »Slovanskega kluba« in da je bil ta razpust plod dogovora med njimi in med vlado. Iz tega pa se da tudi z vso gotovostjo sklepati, da je bil sobotni napad v »Grazer Tagblattu« na »Slovanski klub« zvarjen v klerikalni kuhinji v smislu dogovora z vlado, ki je z napadom v nemškem listu hotela imeti zunanji in neposredni razpust imenovanega kluba. Kar pa ie na stvari še najbolj značilno, ie
dejstvo, da je notico o razpustu »Slovenskega kluba« v »Slovencu« priobčila sama vlada, oziroma državna policija, kar je jasno razvidno zlasti iz pomankljive slovenščine, v kateri je notica sestavljena. V pero nam silijo vzpričo te klerikalne pro-padlosti najostrejši izrazi ogorčenja, toda ti zavrženi subjekti pač niso vredni, da bi se pošten človek razburjal radi njih, ki so notorično prodane duše, za katere je na mestu samo Greuterjev: fej!
+ Star prijatelj Ciril - Metodove družbe. »Slovenec« — obsojen. Na Viču še ni bilo Ciril - Metodove prireditve, da ne bi »Slovenec« oblajal podružničnih odbornikov. Pri zadnji veselici je vzel v obdelavo predsednika g. župana Oblaka in blagajnika g. P e k 1 e t a. Z lažnjivi-mi solzami pripoveduje »Slovenec«, da so skoraj ubili hčerko kovača Je-rasa, ker le-ta ni hotel iti na veselico. Proti »Slovencu« je bila vsled tega obrekovanja vložena tožba. Na Viču so bile od strani »Slovenca« za razpravo strašanske priprave. Soln-čev Janez je švigal kot telefon od ex-poslanca Ravnikarja k Jerasu, od Jerasa v farovž. Prišla je obravnava. »Slovenčevega« dopisnika ni bilo k sodniji, pač pa je poslal dve za »Slovenca« silno vneti priči g. kovača Jerasa in njegovo gospo go-progo. Sodišče je spoznalo odgovornega urednika Moškerca krivim in ga obsodilo na 20 K kazni in pa pravdne troške. Približno 200 K bo stalo »Slovenca« njegovo obrekovanje. Seveda župnik in ex - poslanec bodeta še naprej obrekovala in pisarila, kajti župnik je v nedeljo sam pridigal: če se gre za božjo čast, potem se sme bližnjega blatiti in sramotiti. Podpiranje podružnice pa naj bo odgovor obrekovalcem!
+ Afera Lotrič - Golija pred kazenskim sodiščem. Še noben klerikalen shod ni provzročil toliko tožba, kakor ponesrečeni shod prof. Jarca v Muhaberu pri Novem mestu, dne 26. julija. Zadnja izmed afer, ki so nastale na tem shodu, je prišla zdaj pred novomeško sodišče. Sedanji koncipist pri deželni vladi v Ljubljani Golija, je ovadil takratnega konci-pijenta pri dr. Slancu, Lotriča, zaradi prestopka razžaljenja uradne osebe, češ, Lotrič je Goliju kot takratnemu vladnemu komisarju očital, da laže. Obravnava se je vršila 30. decembra pred novomeškim okrajnim sodiščem. Zaslišane so bile priče Grom, Pire in Žagar, pred obravnavo pa še nekatere priče na Dunaju. Po izpovedi teh prič se je dogodek, ki je dal povod tožbi, vršil tako-le: Ker Jarc in Golija nista pustila naprednih zbo-rovalcev na shod, dasi je bil ta sklican kot javen, je Lotrič na Golijo apeliral, naj on kot vladni komisar preskrbi, da se zakonu da zadoščenje in spusti vse zborovalce na shod. Golija pa se je izgovarjal, češ, »na to nimam nobene ingerence«. No, potem vsaj povejte kakšen shod je to, ga je Lotrič nadalje vprašal? Golija pa je v veliki zadregi odgovoril : »Ne vem«. Ko so to zunaj stoječi zborovalci slišali, so se čuli posamezni klici, da je to laž, da bi Golija ne vedel, kakšen shod je. Med tem se je začelo v sobi že zborovanje, katerega se je udeležil tudi Golija. Lotrič pa je šel med zborovalce zunaj pred hišo in se je o Golijevih izjavah nadaljevala debata. In tedaj je Lotrič tudi sam potrdil, češ, Golija se je zlagal, ko je rekel, da ne ve, kakšen shod je to. Saj je bil shod na politično oblast naznanjen in ker je glavarstvo Golija poslalo ven kot komisarja, mora Golija vedeti, kakšen shod je. Cela debata je bila kritika in ne očitanje nasproti Goliju, ki ga takrat skoro gotovo niti zraven ni bilo. Sodišče je g. Lotriča oprostilo.
— Umrl je dne 28. decembra v Sv. Ivanu pri Trstu g. Julij plem. K1 e i n m a y r , profesor v pokoju, star 67 let. Pokojnik je bil v svojih mlajših letih marljiv sotrudnik »Slovenskega Naroda«. Blag mu spomin.
— Prehod v novo leto. Nocoj opolnoči se bo dalo znamenje prehoda v novo leto točno opolnoči s strelom na realki.
— Tango prepovedan v avstrijski armadi. Vojaška uprava je poslala kornim poveljnikom ukaz, s katerim se vsem Častnikom prepoveduje, na javnih plesih plesati v uniformi tango. Ta prepoved pa se ne tiče privatnih plesnih priredb, kjer lahko poljubno plešejo tango. Kakor znano, je pred kratkim nemški cesar Viljem prepovedal nemškim častnikom, plesati tango . ..
— Deželni odbor kranjski priredi na deželni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu od 2. februarja do 30. aprila 1914 trimesečni tečaj za prvo pomoč pri nezgodah in za porodništvo goveje živine. V tečaj se bode sprejelo 12 vsaj 18 let starih učencev kranjsih kmečkih posestnikov  ali  njihovih sinov,  ki so
r vzglednega vedenja. Opoldansko hrano preskrbi kmetijska šola na Grmu brezplačno, za stanovanje dobe učenci vrhutega mesečno 10 K podpore. Kolka proste, svojeročne spisane prošnje, ki jim je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo in potrdilo pristojnega županstva, da je prosilec kmečki posestnik, oziroma Izjava staršev ali njih namestnikov, da bode prosilec res samostojen posestnik postal, je vložiti najkasneje do 18. januarja 1914 na deželni odbor kranjski. Na pozneje došle prošnje se ne bode moglo ozirati.
Kako zna moščanski župan Ora-žem deliti blagor sebi in kako obrtnikom. 26. L m. je župan Oraženi sklical sestanek trgovcev in gostilničarjev zaradi odkupnine od občinskih doklad, da se s tem odpravi dacarskti odkupnina. Ker so obrtniki že zdavnaj to želeli, so tudi prišli na sestanek. Sestanek je otvoril sam župan ter tudi priporočal svoj predlog, da se trgovci in gostilničarji odkupijo ter mesečno plačujejo občini zahtevano občinsko doklado. Rekel je, da bo vsakdo plačal toliko na leto, kolikor je plačal od 1. decembra 1912. do 1. decembra 1913. Končno je pozval vse, ki so bili za predlog, naj se podpišejo. Kdor pa ne bo podpisal, bo pa še nadalje podvržen kontroli dacar-jev, ki bo pa od zdaj naprej zelo stroga, tako da ne bo mogel nihče več goljufati. Vsi navzoči so se hiteli podpisati. Ko so pa videli, da jim je Oražem več napisal, nego so lani plačali, ni hotel nihče več podpisati. In vsi oni, ki so se že podpisali, se kesajo. Ko so mu obrtniki predbacivali, da predpisi ne odgovarjajo njegovim besedam, se je Oražem izgovarjal, češ da je to za šolo in drugo. Čudno pa se nam zdi, da si je župan Oražem, če je že tak prijatelj in dobrotnik šole, predpisal samo 7 kron 85 vin. več, dočim je predpisal drugim obrtnikom po sto in celo po tisoč odstotkov več. Iz izpiska dacarjev je razvidno, da je plačal župan Josip Oražem občinskih doklad od vina, piva in žganja v dobi od 1. decembra 1912 do 1. decembra 1913 424 kron 15 vin. Od zdaj naprej pa bi naj plačeval mesečno 36 K, to je 432 kron. Fran Hamberger, posestnik in trgovec je plačal v isti dobi teh doklad 5 K 8 v. Če se pa podpiše, mu je župan Oražem naračunal po 7 K na mesec, to je za vse leto 84 K. Neka druga stranka je plačala v omenjeni dobi 59 K 45 v, zdaj ji je pa župan naračunal 96 K na leto, oziroma po Oražmovem računu 9 K na mesec. Pri dividiranju se je namreč župan zmotil kar za eno krono. Ko so ga obrtniki opozorili na te pomote, se je zelo razjezil ter z žalitvami hotel prikriti svoje počenjanje. Vsa zadeva nekoliko smrdi. Javna tajnost je namreč, da Oražem ni kaj rad videl dacariev in da se je prav pogostoma pritoževal čez nje, ker so ga menda prevečkrat morali tirjati. Zdaj pa ga ne bo mogel nihče tirjati in nadlegovati . . . Nam se zdi to postopanje župana Oražma precej čudno, posebno ker poznamo tudi ostalo njegovo občinsko gospodarstvo. Čudno se nam le zdi, da ga Moščani še dozdaj niso spoznali in da tudi merodajne oblasti ne posvetijo nekoliko v to gospodarstvo.
Električna žica ubila konja. V torek je hlapec novomeškega trgovca g. Seidla peljal z vozom po cesti v bližini Cegelnice proti Prečini. Ko je dospel do mesta, kjer je napravljena električna napeljava čez cesto na polje, je konj prišel v dotiko z žico, ki je vsled teže snega počila in visela na tla. Konja je tok takoj ubil.
Iz Ribnice. Dne 30. t. m. je umrl v Leonišču v Ljubljani g. Franc Pi-cek, trgovec in posestnik v Ribnici. Pokojnik je bil cel mož, kremenitega značaja, nevstrašen naprednjak in splošno priljubljena oseba. Bil je več let v občinskem zastopu. do svoje smrti pa odbornik tukajšne posojilnice. Med svojimi tovariši je slovel po svoji veliki izkušenosti. Tržani in okoličani so ga visoko Čislali; sploh je bil spoštovan, kakor malokdo. O njegovem delu priča njegova lepo urejena trgovina. Ožaloščeni rodbini naše iskreno sožalje, vrlemu pokojniku pa bodi med nami ohranjen trajen spomin!
V Št. Vidu na Dolenjskem je včeraj umrl g. Ivan Kristan, posestnik in poštar v pokoju. Bil je daleč naokrog znan in povsodi splošno spoštovan. V političnem oziru je bil zvest pristaš narodno-napredne stranke. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 11. dopoldne v Št. Vidu. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin!
V Novem mestu, 28. decembra t. I. je danes umrl 131etni sinček pred tremi tedni pokopanega notarskega kandidata g. Vikorja Vasica, tretje-šolec tukajšne gimnazije Viktor. V našem mestu vlada splošno sočustvovanje in sožalje s prebridko prizadeto    rodbino Poznik-Vasičevo.
kateri je nemila usoda naklonila v teku dveh let tri sveže gomile. Predlanskim je umrla blaga gospa Pozni-kova, soproga gospoda notarja dr. Albina Poznika, letos pa v teku štirih tednov njegov zet in vnuk.
Praktično krščanstvo. V Žabji \#si pri Novem mestu se je zgodil značilen značaj. Neki delavec, doma iz Toplic, je živel kakih 50 let v tej občini, ki ji zapoveduje župan Štem-bur. Delal je po raznih hišah in ko je postal za delo nezmožen, se je nastanil pri neki ženski v Žabji vasi. V zadnjem času se je dedec tako zanemaril, da ga niso mogli več imeti v hiši. Žena je prosila županstvo, naj reveža kam spravi, a županstvo je odklonilo vsako pomoč, češ, da revež ne spada v občino. Posledica tega je bila, da so starega moža iz hiše preselili najprej v svinjak, potem pa na svinjak, kjer je od mraza in pomanjkanja umrl. Pa smo le izvrstni kristjani!
Obsojena ciganska tolpa. Pred novomeškim okrajnim sodiščem je bila dne 30. decembra obsojena večja ciganska tolpa, ki se je zadnji čas potikala po postojnskem okraju ter okrog Višnje gore in Zatičine. Ciganska družba je bila obsojena zaradi viačugarsta in manjših tatvin. Družba, broječa enajst glav, je iz ciganskih družin Hudorovič, Brajdič in Levakovič. Po prestani kazni pridejo ti cigani v prisilno delavnico.
Na cesti oplenjen. Dne 12. oktobra je šel tesar Divjak proti Tržišču. Na potu se mu je pridružil neznan človek, ki ga je zvabil v Prijateljevo gostilno potem pa iginil, ne da bi bil plačal. Ko je Divjak nadaljeval svojo pot, ga je ta neznanec v družbi z nekim drugim človekom na cesti napadel. Napadalca sta Divjaka podrla na tla, ga obdelavala tako, da je izgubil zavest in mu vzela uro, klobuk, suknjo in sploh vse, kar je imel pri sebi. Ko je prišel Divjak k sebi, se je vrnil v Prijateljevo gostilno in je tam zagledal tista dva človeka, ki sta ga napadla. Bila sta to dva rudarja Torkovnik in Intihar, ki sta seveda že tudi prejela zasluženo plačilo za svoje rokovnjaštvo.
Iz seje c. kr. okraj. šol. sveta v Radovljici dne 30. t. m. Predsednik naznani kurentno rešene stvari. Dovolijo se starostne doklade sledečim učnim močem: I. starostna doklada E. Schiffrerju Jesenice; prva začasna starostna doklada Uršuli Potočnik Breznica in Pavli Dežman Gorje. — Pritrdi se prošnji kraj. šol. sveta na Bledu, da se vpelje celodnevni nerazdeljeni poduk od 1. nov. do Velikenoči na Bledu. — Ugodno se reši neka prošnja za podporo. — Kraj. šol. ogledom v Boh. Sred. vasi se imenuje vpokojeni župnik Iv. Berlic. — Nadučiteljsko mesto v Mošnjah se vnovič razpiše. — Odobre se proračuni krajnih šol. svetov kakor tudi račun c. kr. okr. šol. sveta in proračun. Stavi se terno predlog za def. nameščenje uČ. mesta na Dovjem. — Odobri se slednjič vec inšpekcijskih poročil.
Vladarica Nila (Antonij in Kleopatra). O prvi predstavi tega filma je pisal »N. Wr. Journal« med drugim sledeče: » ... Vsaka posamezna slika je umetniško vprizorjena, zlasti pa je pohvaliti množinske prizore, kjer je bilo treba zbrati neštete množice, ako naj se primerno označi, pocestno življenje v Rimu, razkošni sijaj ptolomejskega dvora ali naposled vojni pohod Rimljanov v Egiptu. Nepopisno lepo je pa vprizorjen konec Kleopatre, poizkusi strupa na njenih služabnicah in nje same žalostna smrt. Gleda človek, gleda in se čudi, do kake popolnosti se je že
razvila kinematografija___«  Ta film
predvaja se od sobote 3. do četrtka 8. januarja v »Kino Idealu« pri vseh predstavah in je dostopen tudi šolski mladini. Vstopnina nekoliko zvišana.
S ceste. Ko je šel včeraj popoldne po hodniku po WoIfovi ulici prodajalec klobasic Peter Aleš, stanujoč na Tržaški cesti, mu je spodrsnilo, vsled česar je padel vznak in se pri padcu na glavi in desnem komolcu znatno poškodoval. Ostal je v domači oskrbi.
Narodno obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslala g. Malčka, blagajničarka Ci-ril-Metodove podružnice v Vurbergu med drugimi prispevki 8 kron. Ta znesek so darovali gg. dr. Milan Go-rišek 5 K, poštar Fabjani 2 K, sodni nadsvetnik Ferk kot priznanje za izvrstno ribezeljevo vino iz kleti gosp. Žihera 1 K. — G. profesor Fr. Svetič je daroval Ciril-Metodovi podružnici v Kamniku pred svojim odhodom na Češko raznih predmetov, ki so se prodali za ceno 12 K. — Gdčna. Malčka Ogrizkova na Trojanah je poslala 6 kron s prijaznim poročilom: »Jaslicam na ljubo nabrale smo tu mali Ciril-Metodov dar družbi, ki je
ne zabimo nikdar. Malči kazen napove, ker drevesce nemško je. Za greh se odkupimo in narodu vpošlji-mo! Na zdar!
Gosp. Josip Gruden daroval je 5 kron v proslavo napredne zmage v Idriji. Cerkljanski krokarji so poslali v zadovoljnost zabave na Žirovski veselici 7 K. — G. E. Praprotnik je nabral 5 K pri neki stavi od raznih rodoljubov. Vsoto je poslala Ciril-Metodova podružnica v Mirnu na Goriškem.
Družba sv. Cirila in Metoda nima letos za novo leto posebnih razglednic. Izostale so radi gibanja med tiskarji.
Albansko kraljestvo se pričenja s poštnimi znamkami z glavo Jurja Kastriote-Skenderberga. Eno tako znamko je poslal družbi sv. Cirila in Metoda g. Fr. Orel, nadučitelj, Korte-Portorose, s pripombo, naj jo proda na dražbi. Na vpogled je v družbini pisarni.
Sokol I. priredi v soboto, 3. januarja 1914 v veliki dvorani Mestnega doma velik Sokolski ples s sodelovanjem domalega salonskega orkestra Sokola I. Obleka promenad-na, začetek ob 8. zvečer. Vstopnina se je nastavila na 2 K za osebo, gar-dedame proste, to pa zato, ker ima društvo velike režijske stroške, drugih dohodkov razen vstopnine pa nima. Naj vzamejo to oni na znanje, ki se radi visoke vstopnine ne upajo priti na prireditev. Odiranja, kakor pri sličnih prireditvah ne bo, radi tega ne bo bolelo nikogar, če v prid prepotrebnega društva daruje 2 K. Prireditev bo pa kljub temu domača, brez napetosti in nikomur ne bo žal, da je prišel na to prireditev! Članice in člane Sokola I. pa poživljamo, naj agitirajo za to veselico, da bo tem sijajnejša, da s tem pokažemo sokolsko disciplino in navdušenost za prelepo sokolsko idejo. V soboto vsi v Mestni dom! Na zdar!
Na današnji Silvestrov večer »Ljubljanskega Zvona« v Mestnem domu še enkrat opozarjamo. Udeležite se ga! Začetek ob 8. uri zvečer.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Podpisano društvo naznanja tem potom vsem svojim članom, da je osrednje vodstvo vsled splošnega tiskarskega gibanja primorano ustaviti izdajanje strokovnega glasila »Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov« za nedoločen čas. Za novo leto torej list ne izide.
Predsedstvo D. J. Ž. U. Društvo »Učiteljski konvikt« je zborovalo ob mnogobrojni udeležbi v ponedeljek ob 9. uri zvečer v Narodnem domu. Iz vestno sestavljenega blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Jakob Dimnik, posnamemo, da je imelo društvo v preteče-nem letu 7547 K 56 v dohodkov, da znaša čisto premoženje društva 85.723 K 27 v. Ker znaša cesarjeva Franc Jožefova ustanova 10.555 K, se razpiše 5. ustanova v znesku 80 K. Z vsklikom se volijo v predsedstvo: Jakob Furlan, predsednik; Juraj Rezek, tajnik, in Jakob Dimnik, blagajnik. Slovensko napredno uči-teljstvo je lahko ponosno na to krasno delo svoje požrtvovalnosti.
»Deželno učiteljsko društvo za Kranjsko« je zborovalo tisti dan ob 10. uri ob izredno obilni udeležbi — kar dovolj glasno govori — kje je večina kranjskega učiteljstva — v Narodnem domu. Ker prinese zanimivo tajniško poročilo strokovno učiteljsko glasilo »Učiteljski Tovariš«, se omejimo le na blagajniško poročilo in sicer na dejstvo, kako požrtvovalno in skrajno ekonomsko postaja napredno učiteljstvo pri svojih društvih, kajti čisto društveno premoženje znaša 5236 K 46 h. V odbor so bili z vsklikom voljeni stari funkcijonarji in sicer predsednikom Juraj Rezek, blagajnikom Jakob Dimnik in tajnikom I. Ambroži č. — Zna-čajnemu učiteljstvu kličemo: le vrlo naprej po tej poti!
Upravni odbor »Zaveze slov. avstrijskih učiteljskih društev« je sklenil v svoji seji dne 29. t. m., da se vrši prihodnji glavni zbor »Zaveze« v dneh 6., 7. in 8. septembra v Pulju. S tem zborom bo združen ogled arsenala in izlet na zanimive Brijonske otoke.
»Slovensko  planinsko društvo«
priredi svoj 7. planinski ples v nedeljo, dne 1. februarja, to je na večer pred Svečenico. Slavna društva naj blagovolijo ozirati se na to planinsko prireditev. Ples bo združen kakor doslej, z neprisiljeno ljudsko veselico, ki naj tudi to pot postane zbirališče vseh prijateljev slovenskega planinstva.
Telovadno društvo »Sokol« in podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Stopanji vasi priredita danes zvečer ob 8. uri Silvestrov večer s sledečim sporedom: 1. Skupina telovadcev. 2. »V ječi«, burka v enem deianju.   3. O polnoči alegorija.   4. I
r Prosta zabava, petje in ples. — Vabimo vse člane in prijatelje Sokola in Ciril-Metodove družbe, da se udeleže današnje veselice v obilnem številu, za kar ne bo nikomur žal.
Podružnica S. P. D. v Radovljici priredi dne 3. januarja 1914 sijajni ples v prostorni dvorani restavracije Kunstlja. Kakor kaže zanimanje, obeta biti udeležba mnogobrojna. Iz posebne prijaznosti sodeluje c. kr. vojaška godba iz Tolmina.
Jeseniški Sokol. Deseti sokolski ples Jeseniškega Sokola se vrši v nedeljo, 4. januarja 1914. v hotelu »Triglav« na Jesenicah. Ker je to ta-korekoč jubilejski ples, vabimo vse prijatelje sokolske misli, da se udeleže te prireditve. — Kot ustanovni član je pristopil jeseniškemu Sokolu brat Josip Paštolc, pekovski mojster v Mojstrani.
Prosveta.
Slovensko gledališče. V četrtek (na novega leta dan) 1. januarja se uprizori kot popoldanska predstava v deželnem gledališču velezabavna burka »Nervozne ženske«, ki je dosegla pri premijeri sijajen uspeh pri kritiki, kakor pri publiki. — Glavne vloge so v rokah dam Gjorgjevičeve, Bukšekove, Wintrove in gospodov: Povheta, Šesta in Danila. — Začetek ob 3., konec ob 5. popoldne. — Zvečer se igra prvič na slovenskem odru izborna veseloigra »Navihanci« (»Wie er seine Tochter verheira-tet«), katero so uprizarjali vsi večji nemški odri s sijajnim uspehom. Igro je izborno naštudiral režiser g. Jos. Povhe. Glavne vloge so v rokah dam: ge. Bukšekove, gdč- Wintrove, Gjorgjevičeve in Gorjupove. Ga. Ju-vanova igra komično vlogo dekle Špele. Moške vloge so v rokah gg. Skrbinška, Šesta, Drenovca. G. Pe-ček nastopi zopet prvič v tej sezoni. Igra je polna komičnih zapletljajev in situačne komike. — Začetek ob pol 8., konec po 10. zvečer.
Hrvaška opera v Ljubljani. Zanimanje za operi »Aida« in »Car-men« je toli veliko, da so že včeraj stalni obiskovalci opernih predstav pokupili za sobotno in nedeljsko večerno predstavo vse parterne sedeže in lože. Za omenjeni operi je dobiti le še balkonske in galerijske sedeže. Za popoldansko nedeljsko operno predstavo Massenetovega »Ma-doninega žonglerja« (začetek ob pol 3.) je dobiti še prostore vseh vrst. Vstopnina je tudi za lože zelo znižana. V tej operi poje glavno vlogo zopet gosp. Stan. Jastrzebski, kuharja gosp. Tošo Lesič, pesnika gosp. T. Lowczynski in slikarja gosp. M. Kondracki; glasbenika pa gosp. Zvonimir Strmac in prijorja gosp. Josip Križaj. Na popoldansko operno predstavo opozarjamo predvsem širše ljudske sloje, mladino in goste z dežele.
Operna noviteta »Madonin Žongler« se uprizori pri znižanih cenah v nedeljo popoldne ob pol 3. Opozarjamo na to velezanimivo opero prekrasne glasbe. Opera se izvaja vzorno. Vse kritike so bile najugodnejše. Ker sta bili večerni operni predstavi že prvi dan razprodani, bo uprizoritev »Madoninega žonglerja« s svojo novo opremo in čudovitim dejanjem tem dobrodošiejša.
Umetnost.
V Ipavčevih koncertih »Glasbene Matice« pa se bodo poleg starih izvajale tudi novejše, manj znane v precešnjem številu sploh še nikdar izvajane skladbe. Pevski zbor zapoje skupino najinteresantnejših šestih mešanih zborov. To so skladbe, ki se sploh prvikrat v Matičnem koncertu, nekatere pa sploh prvikrat javno izvajajo. Krasno poetično-melanholič-no »Milado« je Gustav zložil 1875 za svoje sorojake Sentjurčane in je skladbo njim kot nekako svojo »po-smrtnico« pridržal. Pesem spada med najmilejše slovenske pesmi. Prijazna »Lahko noč« je zložena 18S3, »Kukavica« 1902, je iz novejše dobe. Od Benjamina se bodo izvajale tri male pesmice, ki so sicer res male, toda spadajo med najidsalnejše — lepe slovenske pesmi. Svojo poezijo in glasbeno lepoto leskečejo se kot briljanti, biseri. Spadajo v zadnje desetletje skladateljeve dobe. Natisnjene so v »Novih akordih«. To so: »Pod nebom širnim srečala sta se oblačka dva« (1903), »Zapuščen« (1904) in »Ej tedaj« (1906). Lepših biserov je v slovenski glasbi težko najti. — Gospa Irma Polakova, nad vse priljubljena slovenska umetnica, nastopi v I, Ipavčevsm koncertu kot koncertna pevka. Ta umetnica se je iz operetne pevke silno visoko dvignila. Postala je jako resna operna in koncertna pevka, kakršnih nimamo na izbero. V Zagrebu, Belgradu, na Dunaju, v Ljubljani in Trstu žela je redko lepe uspehe. V Zagrebu nastopa par let sem v operi. V naslovni vlogi  ene  najmodernejših  oper v
D' Albertovi operi »Kči mora« v silno težki partiji, si je stekla take uspehe, da je svetovno-priznani, moderni komponist D' Albert izrekel, da
spada ga. Polakova absolutno med najboljše moderne pevke in da jo skladatelj prišteva med najboljše re-prezentantinje te vloge. V dveh nastopih bo izvajala veleinteresanten program. Ona zapoje: enega najstarejših samospevov Benjaminovih, »Jutranjo pesem« iz 1854, eno najboljših slovenskih skladb, pri nas malo znano »Nezakonsko mater« (1S96) in Benjaminovo zadnjo pesem pred smrtjo »Na poljani« (1908) ter prisrčno veselo »Pomladni veter« (1907). Iz Jos. Ipavčeve spevoigre »Princeza Vrtoglavka« zapoje krasno arijo s spremljevanjem velikega orkestra »Pravljica«. Več o tem prihodnjič.
Razne stvari.
* Železniška nesreča. Iz Schnei-demiihla poročajo: Pri postaji Schon-lanke je berolinski D-vlak povozil nek privatni voz. Štiri osebe so bile usmrčene.
* Polet iz Kahire v Avstralijo. Iz Pariza poročajo: Aviatik Vedrines, ki je priletel v Kahiro, je brzojavno sporočil, da namerava poleteti iz Kahire čez Malo Azijo v indijo, Indochi-no, na Sundske otoke in od tam v Avstralijo.
* Pet milijonov za gozdno šolo v Berolinu. Mesto Berolin je od nekega meščana dobilo pet milijonov mark za ustanovitev in vzdrževanje gozdne šole za dečke, ki so zdravi in ki nimajo predvsem kake podedovane bolezni.
* Stotnik in državni pravdnik. Iz Pariza poročajo: V Lille je prišlo v neki kavarni do prepira med državnim pravdnikom Bonvierom in nekim stotnikom, ker je državni pravdnik žalil francosko armado. V prepiru je vrgel državni pravdnik stotniku vrček v glavo. Občinstvo je nastopilo proti državnemu pravdni-ku. ki je moral končno zapustiti lokal. Najbrže bo moral izstopiti iz službe.
* Protižidovski ekscesi v Jassv-
ju. Iz Bukarešta poročajo: V Jassvju so se v soboto dogodili veliki ekscesi proti Židom. Socijalni demokrati so sklicali zborovanje, na katerem naj bi se razpravljalo o vprašanju romunskih Židov. Nacijonalistični dijaki so skušali razbiti zborovanje, vsled česar je prišlo pred zborovalnico do pretepa. Zaslišali so se klici: »Proč z Židi!« Več Židov so pretepli. Končno je moralo nastopiti vojaštvo, ki je demonstrante razpodilo z bajoneti. Židom so razbili tudi okna.
* Samomor pričo zdravnika. Budimpeštanski listi poročajo o čudnem samomoru, ki ga je izvršila neka mlada in v budimpeštanski družbi zaradi svoje lepote znana dama. 281etna vdova Olga Komaronyi je te-Iefoiiično poklicala svojega zdravnika, ker ima silne nervozne bolezni. Ke je zdravnik pripravljal neki medikament, je mlada vdova potegnila izpod obleke revolver ter se ustrelila. Zdravnik ji ni mogel pomagati. Bila je takoj mrtva. V budimpeštanski družM je igrala ta dama, ki izvira iz znane rodbine Lukacsv, veliko vlogo.
* Grozna drama na Sveti večer.
V Kirchbergu se je na Sveti večer odigrala grozna tragedija. V rodbini bogatega trgovca Avgusta Willerj'a so imeli zvečer ob 8. božičnico, katere sta se udeležila tudi oba sinova, 161etni Pavel in 18Ietni Viljem, ki sta pa že delj časa drug drugega sovražila. Ker so slučajno zamenjali darove, se je čutil Viljem žaljenega in se je z nožem v roki vrgel na svojega brata. Z enim samim sunkom v srce ga je umoril. Prestrašeni Člani rodbine niso mogli preprečiti krvavega čina. Nato je vdrl morilec v sosedno sobo, kjer so visele nabasane lovske puške, ranil svaka, ki je prihitel za njim, ter se nato ustrelil. Svak, mlad trgovec, je smrtnonevarno ranjen. Oče morilca je že več let hrom.
* Znane izdelovalnice podpstni-kov Berson na Dunaju. VI., po svojih odjemalcih na debelo razpošiljajo eleganten žepni koledar za leto 1914 za novoletni pozdrav in se ta koledar rade volje oddaja vsakomur.
Telefonsko in brzojavna
Državni zbor. Dunaj, 31. decembra. Snočna seja državnega zbora je trajala do pol 12. ponoči. Zbornica je odglasovala o predlogu o osebnem davku v smislu poročila finančnega odseka. Predlog je bil sprejet z veČino 1 glasa in sicer s 196 proti 195 glasovi. Sprejet je bil eksistenčni minimum 1200 K Glede ostalih določil so se po večini restituirali prvotni sklepi. Poslanska zbornica se je odločila proti gosposki zbornici. Glasovanje je bilo me-
stoma zelo živahno.   Prihodnja seja bo najbrže 7. ali 9. januarja. Gosposka zbornica. Dunaj, 31. decembra. Gosposka zbornica je imela danes že na mizi včerajšne sklepe poslanske zbornice ter jih je odkazala   davčni komisiji. Ministrski predsednik StUrgkh se je snoči pogajal s strankami gosposke zbornice. Zdi se, da se bo gosposka zbornica prilagodila sklepom poslanske zbornice.  S tem bi bil finančni načrt definitivno zagotovljen. Poljaki.
Dunaj, 31. decembra. Ker je nevarnost § 14. odpravljena, bo pre-zentiral poljski klub 2 kandidata za izpraznjeni ministrski mesti. V po-štev prideta dva člana konservativne in demokratične stranke. Ogrska zbornica.
Budimpešta, 31. decembra. Včeraj ob 10. dopoldne je imela ogrska zbornica formalno sejo, v kateri se je prebralo sporočilo magnatske zbornice o sprejemu zakonskih načrtov. Za pravega državnega tajnika je bil imenovan od cesarja dr. Ludvik pl. Lers.
Hrvatski sabor.
Zagreb, 31. decembra. V snočni seji sabora je opozicija nadaljevala obstrukcijo proti predlogi o podaljšanju finančne nagodbe z Ogrsko. Poslanec Radič je predlagal, da naj tvori hrvatska kraljevina od 1. januarja 1914. naprej samostojno carinsko ozemlje in naj vsi davčni in carinski dohodki ne teko več v ogrsko državno blagajno. Opolnoči je moral predsednik prekiniti razpravo. Tako bo z jutršnim dnem nastopilo kratko stanje ex lex. Koncem seje so prišle na vrsto razne interpelacije in razni nujni predlogi. Poslanec Novak pravi v svoji interpelaciji, da je papeževa zbornica že privolila v odločitev Reke od hrvatske senjske škofije.
Bosanski sabor. Sarajevo, 31. decembra. Bosanski sabor je predvčerajšnem popolnoma mirno razpravljal o agrarski resoluciji, dasiravno so pričakovali obstrukcijo srbske opozicije. Včeraj je prišlo na dnevni red jezikovno vprašanje. Predlogi je zajamčena večina.
Sarajevo, 31. decembra. Bosanski sabor je sprejel jezikovni zakon. Za pravoslavje.
Petrograd, 31. decembra. Ofici-jozna »Rossija« priobčuje nov načrt za olajšanje študij inozemskim Slovanom v Rusiji, kar bi moglo zavreti zlasti na Balkanu prodiranje katoličanstva. Za sprejem Slovanov v ruske teologične akademije je treba le, da so dotični v domovini absolvirali kak seminar ali kako posvetno srednjo šolo. Vrniti pa se morajo po končanih študijah v svojo domovino. Francoska zbornica.
Pariz, 31. decembra. Francoska zbornica je sprejela celotni zakonski načrt glede zvišanja plač častnikom in podčastnikom v obliki, kakor ga Je predložil senat s 483 glasovi proti 22 glasovom. Senat je sprejel zakonske načrte o izpremembi terminov za gradnjo oklopnic, o mednarodni ra-diotelegrafični konvenciji in o razvrstitvi historičnih spomenikov« Včeraj je bila zadnja seja poslanske zbornice.
Kraljica-mati Sofija Švedska t. Stockholm, 31. decembra. Šved-ka   kraljica-mati Sofija   je včeraj umrla v 78. letu svoje starosti.
Dogodki v Mehiki.
Mehiko, 31. decembra. Mehi-kanska vlada je protestirala v Wa-shingtonu proti pomoči Amerikancev vstašem v Tampisu in Mazatlanu. Baje bo sedanji justični minister postal zunanji minister in pozneje Huertov naslednik. Huerta bo začetkom leta 1914 odstopil ter prevzel vrhovno poveljništvo armade proti vstašem.
London, 31. decembra. Angleška križarka »Lancaster^ je dospela na vest, da so oboroženi Mehikanci prekoračili mejo angleškega Hondurasa, v mehikanske vode ter izkrcala mornarje in vojaštvo.
O vremenu.
Dunaj, 31. decembra. Tu vlada hud mraz. V Nemčiji je padel sneg. V Berolinu je ustavljen cestni promet. Enako je v Draždanih. Kelmorajn je deloma pod vodo. V Parizu je Seina močno narasla. Na Češkem leži sneg ponekod po več metrov visoko, U Rusiji vlada hud mraz.
•    g • Dogodki na Balkanu.
Za zopetno oživitev Balkanske zveze.
Sofija, 31. decembra. Rusija je baje predlagala Bolgarski, da na| zopet oživotvori Balkansko zveza V tem slučaju bi Srbija vrnila Bolgarski Štip, Kočano, Radovište ki Pečevo, Grška Dramo« Seres in Ka-
1305
valo, Rusija pa bi dala 500 milijonov posojila. V Sofiji mislijo, da je taka kombinacija mogoča.
Kriza v Srbiji. Bclgrad, 31. decembra. Kralj se Je včeraj posvetoval z vodilnimi srbskimi politiki, v prvi vrsti z Ljubo Davidovičem, šefom mladoradikal-cev. Radikalni krogi zatrjujejo, da ne bo prišlo do kompromisa z mladora-dikalci. Radikalna stranka upa, da pride sama na krmilo, ni pa izključeno, da pride do razpusta sabora. Oficijozna »Samouprava« namigava, da hoče večina prepusiti večini, da si pred narodom poišče odobrenja za svojo državi škodljivo politiko. Mla-doradikalni »Odjek« pravi, da je glavni vzrok demisije Pašičevega kabineta vprašanje orijentskih železnic, ker je Pašić privolil v inter-nacijonalizacijo železnic, noče pa sedaj prevzeti odgovornosti za ta korak.
Razsodnik. Pariz, 31. decembra. Glasom oficijoznega poročila je Grška pripravljena sprejeti kot razsodnika v spornih grško - bolgarskih mejnih vprašanjih francoskega predsednika Poincareja.
Egejski otoki. Rim, 31. decembra. Glede vprašanja Egejskih otokov piše »Vita«, da je Italija zasedla nekaj Egejskih otokov v sporazumu z ostalimi velesilami, da pospeši splep miru. Italija teh otokov ni hotela obdržati. Med balkansko vojno pa je storila Turčija vse, da ji nismo mogli otokov vrniti, samo da bi jih ne zasedli Grki. Če bi Italija sedaj zapustila Egejske otoke, ko se Grška in Turčija zaradi otokov še nista sporazumeli, bi utegnilo priti do novih komplikacij.
Predujm za Albanijo. Pariz,   31. decembra.   Senat je odobril od zbornice   že sprejeti zagonski načrt glede   predujma 10.000 ***ankov za Albanijo.
Program Majorescuja. Bukarešta, 31. decembra. Konservativna romunska stranka je imela včeraj pod predsedstvom ministrskega predsednika Majorescuja shod, na katerem je razvil Majorescu sledeči program: Konservativna stranka vidi v razlastitvi revolucionarno sredstvo, čigar uporaba ne more prinesti niti državi, niti kmetom kako korist, priznava pa, da je treba kmetom preskrbeti zemljišča potom cele vrste reform, ki ne motijo obstoječega reda. Program se bavi nato z razpoložljivimi zemljišči ter pravi, da je konservativna stranka pripravljena priti kmetom na sledeč način na pomoč: Prodalo naj se posestva mrtve roke. ustanovi naj se kreditni zavod za financijalno pomoč kmetom, s hipotekami obremenjena posestva naj kupi država in razdeli proti plačilu kmetom, izvede naj se občinska avtonomija.
Bospndiipstvo.
— Posledice naše zunanje politike. Srbske državne železnice so pred kratkim razpisale dobavo 1650 vagonov železniških tračnic in drugega drobnega materijala. Za to dobavo sta se potegovali tudi Alpinska rrfontanska družba in pa Rimamura-nvska rudokopna družba. Čeprav je bila avstro- ogrska ponudba za 150 tisoč frankov cenejša, se je dobava vendarle oddala na Francosko. To transakcijo pa je baje posrevala neka — nemška tvrdka.
— Francoski denarni trg. Iz Pariza poročajo: Na zadnji seji senata je izjavil finančni minister Cail!aux pri posvetovanju o proračunskem provizoriju, da bo pred najetjem francoskega posojila dovolil kotiranje samo takih inozemskih posojil, ki imajo nacionalni interes in ki ne dosegajo za ressourco francoskega denarnega trga nevarne višine. To se pravi: za trozvezo in njene prijateljice na Francoskem trgu ni denarja.
Ifrsdnišivo in uprsivnistvo rStevenskega Aarcda"
^Ljubljanskega SokoSa" v iStPodnem domu,
Upravništvu naših listov so poslali :
Za Ciril-Metodovo družbo: vesela družba v Starem trgu pri Rakeku 7 K: Deželna zadruga dimnikarjev na Kranjskem v Ljubljani po načelniku Iv. Kerncu 10 K; mesto venca umrlemu članu g. Lud. Stricllu, Anton Štrekelj v Ljubljani nabral 1 K 60 v. — Skupaj 18 K 60 vin.
Za »Narodni sklad«: Emil Pakiž od Sv. Križa na Krasu 2 K, mesto novoletnih voščil, in M. G. iz Novega mesta 3 K. — Skupaj 5 kron.
Živeli nabiralci in darovalci!
Imlm list obsena 20 stran*.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina !n tisk »Narodne tiskarne«.
Avstplfska čpeclalšteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priroročati je porabo pristnega „Mol'ovega Seidllz-praškaa, ki je pre-
iskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljanje in sicer z rastočim vspehom. škatljics 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov pre- J parat, zaznamovan z varnostno znamko in j s podpisom. 2 33
Ideal vseh dam je. imeti lep obraz in polt nežno In
aristokratično, kar je zna-mnnje prave lepote. Nič gub, nič izpuščajev, nič peg: koža čista in zdrava, to so uspehi, ki se dosežejo z uporabo mazila Crčme Simon, pitdra ni mila Simon. Zahtevajte pravo znamko.
Heteorolosično poročilo.
Tišina nad morjem 386*2
Sredaj! ii-ito tlak 73S r=n
tj 1> -o	Čas opazo* vaaja	Stanje barometra t mm	?! t— —	Vetrovi •	Nebo
30.	2. pop. 9. zv.	72!-7 724 9	-0 —0 3	si. jvzh. sr. jzah.	snesj oblačno
31.	7. zj.	7308	-2-0	brezvetr.	■
Loteristinja
Z večletnimi dobrimi spričevali, vajena tudi nekoliko trgovine in trafike, išče primerne slaibe Nastopi lahko takoj. Ponudbe prosi pod „Slovenka 1ss8 4750" na upravništvo »Slovenskega Naroda*.
0 0".
Padavina v 24 urah mm 22,
Srednia včerajšnja temperatura norm. —26
Aibina. Gtezelg roj. Đeisiager naznanja v svojem in v imenu hčerke Silvšce ter drugih sorodnikov v neizrecni žalosti pretresljivo vest, da je njen ljubljeni soprog, ozir. oče, brat, svak in stric, gospod
uzelj
posestnik in trgovec
dne 31. decembra ob polu 7. uri zjutraj po dolgotrajni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 33 let, preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se. vrši v petek, 2. januarja 1914 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališč?.
SV. maše zadušnice se bodo služile v tukajšnji župni cerkvi. Rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Josipina  Kristan  naznanja v svojem  in v imenu svojih otrok, da je njen iskrenoljubijeni soprog in dobri oče, gospod
Ivan Kristan
posestnik in e. kr. poštar v p.
danes, drje 30. decembra previden s svetotajstvi, v starosti 6S. let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v četrtek, 1. januarja 1913.
Žalujoča rodbina.
l
~mmmm*
Za premnoge, ustne in pismene izraze scžalja povodom nenadne obolelosti in smrti našega ljubljenca sinčka, bratca, vnuka itd.
dijaka lil. raz. c. kr« višje gimnazije
se vsem prijateljem in znancem, posebno pa gosp. zdravnikoma dr. Strašku in dr. Vavpotiću. c. kr. gimnazijskemu ravnateljstvu, profesorskem zboru, dijakom-kolegom. č č. duhovščini in pevcem kar naiprisrčneje zahtaljujemo.
Ogromna udeležba pri pogrebu nam je bila nenala tolažba ob ne nadomestni izgubi.
Vsem in vsakemu iskrena zahvala!
V Novem mestu, dne 30. decembra 1913.
Obitelji Vasič-tPosmk.
Sonar vsflvarjatl
delati in zaslužiti moremo le s popolnoma zdravimi rokami in nogami. Rcvma, protin,  pretegnenja, spah-
njenfa, opeklinske rane. otekline in oslabelost mišic, ki se jih nalezemo vsled vlažnosti ali prehlajenja, so hude pridobitne ovire. Priporočamo torej zaraditega  svojim čitateljem.
da imajo za take slučaje, ki jih ne vidimo že naprej, vedno Fellerjev bolečine hladeči fluid iz rastlinskih esenc z znamko * nI sa fluid« pri rokah.  Kakor smo se sami prepričali,
+
1 m m—aV
po izreku strokovnjakov največje umetniško delo kinematografije, ki se je dosedaj videlo 15000 sodelujočih, 5 delov, 2 uri predvajanja. Predsiaveob 3., 5, 7., 9., v nedeljo ob lOVs. Mludini dostopno. Zvišane crne. Pred tem nV zastopstvu" veseloigra dva dela.
Slov. trgovsko društvo Merkur naznanja žalostno vest, da je njegov večl?tni član, gospod
Franc Plceb
trgovec in posestnik v Ribnici
dne 29. t m. ob polu 12. uri ponoči, po dolgi in zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. 4748
Truplo drugega ranjkega prepelje se iz Ljubljane v Ribnico, kjer bo pogreb dne 31. t. m. ob 4. uri popoldne na ondotno pokopališče.
Bodi mu ohranjen blag spomin.
Ljub'-janj, dne 31. dec. 1913.
SREČNO IM VESELO
NOVO LETO
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
ivan š0be*R
čevljar ia trgovec z izgotovljenimi obuvali
Srečno in veselo
novo letol
vsem svojim  cenjenim gostom, prijateljem in znancem kliče
Josipina Križ
gostilna »pri Teličarju", Sp. Šiška.
•     • •
ŠKOFJA LOKA,
ter se priporoča za nadaljno naklonjenost.
JVU
•4736
1914
4556
Vsem ča.Mi:im obiskovalcem svoje kavarne, dalje prijateljem in znancem želim
srečno in veselo
NOVO LETO
in jih  prosim tudi v bodoče cenjene naklonjenosti.
Kavarna Leon
Ljubljana, Stari trg štev. 30.
1914
473«
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VOŠČIM
VESELO IN SREČNO
NOVO LETO!
: s spoštovanju:,! :
I. AUGUSTIN.
1914
4525
Ad štev. 24.442/13.
4751
RAZGLAS
posle premoga raji nem.
V smislu sklepa občinskega sveta z dne 28. oktobra 1913 in z ozirom na razglas mestnega magistrata z dne 19. novembra 1913, naznanja ,,Mestna FC£?aft£7al&is& za kurivo ia živila", da bo od dne 2. januarja 1914
snar/.T&š lz svoje zaloge prodajala
po lastni ceni.
Naročila na premog se sprejemajo v srednjem poslopju mestnega magistrata (pritličje levo) Tiak du izvzemši nedelje in praznike od osmih zjutraj d« ŽTft».s?sti'i? S£Tam 5C p~o:i takojšnjemu plačilu za naročeni premu^
dobe nakaznice.
Premog sam pa bo dobiti v skladišču „Mestne posredovalnice" v Prečni ulic! š*3 2„ kjer se proti pravilno izstavljeni nakaznici oddaja iz plombiranih vreč po 25 kg največ 250 kg skupaj vsak delavnik od petih do sedmih zvečer.
Stranke se opozarjajo, da si imajo dostavitev premoga na dom oskrbeti same. Mestna posredovalnica premoga na dom ne bo dovažala in tudi ne izposoje val a vreč.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. decembra 1913.
Idadi b^leC-me, krepi mišice, poživlja, povzroča zdravo spanje in daje novo iiioi za udo. M steklenic za 5 K pošilja franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvatsko),
ki dobiva vsak dan o vplivu tega fluida zahvalna pisma. Tudi Felk-r-jeve »Elza kroglice« 6 škatljic 4 K franko smemo svojim čitateljem priporočati, o — — —
17
3E
3G
31
3C
JI
Povodom novega leta
si naročite
i
2 L
Samostojno misleči kmetovalci!
Naročajte si z novim leto: priljubljeni
DOM"
iiiiiiihiiiiiiiiii minili ■iiiinmri
ki
31
..Llubllonshi Zuon"
šteje med svojimi sotrudniki naše najboljše pripovednike, pesnike in kritike;
poroča nepristransko o vseh važnejših slovenskih in slovanskih književnih novostih.
si Je tekom svojega 33 letnega izhajanja pridobil vnašem slovstvu odlično mesto.
Januarska številka ljubljanskega zvona" prinese meo leposlovjem začetek jv. Cankarjevega romana „Oifekring", pan Pagljevo črtico „jfiaii", Siiharjevo skico iz potepuškega življenja „Za delom",, Labudove „J(a oklicih", Jngovo vinjeto „Jffoj greh". Vladimir KnaSlič priobči študijo „Qiovanni IJoccaccio", V. Mazi poroča o jesenski glasbeni sezoni v £jubljani. £istek prinese knjižne ocene izpod spretnega peresa jI. Debelaka,
FeliGijana, Hešiea, prof. Westra itd.
Naroča se:
..liuvlions	bi ZwnM
„UuMM	ki Zaon"
napredno kmetsko glasilo
kateri izhaja že četrto leto
in velja za vse leto
3.
,»MJltMajM»1»Uwgna   --w—- -J
Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 4'60, četrtletno K 2.30.
- Prosimo, odrežite in
i 5.
Izhaja vsako soboto v obsegu 12 strani, prinaša dopise iz vseh krajev naše slovenske domovine, daljše povesti in gospodarske stvari ter najnovejše zanimive dogodke širom sveta.
InseratI
¥ »Slovenskem Domu" imajo velik usneh. Gene jako zmerne.
m e b iiaroda
»
.m
ln pošljite na onostransU naslov:
Naročam 1 izvod ziki"blJanskega jn prosim, da se mi pošlje 1. številka
»Slovenskega doma" J        r ■
letnika 1914 s položnico, na naslov:
Ime in predime;--—--
Značaj:
Stanovališče: Kraj, dežela Ulica (cesta)
*) Kar se ne želi, naj se blagovoli prečrtati.
Št.
Podpisa
4517
824
063482
6181
S£2
Telefon štev. 16.
Telefon štev- 16« 982
Leta 1873. ustanovljena delniška družba • 1 IV
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. .
Edna posebnosti likerja je I
Zdravnik želodca.
je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim t želodca ter radi tega v nobeni družin! ne  bi  smel manjkati.
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
I M
ia
Ustanovljena Eeta 1897.
Jnten Kane
LJablisna, Židovska sallsa 1.
Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago.
Razve:
svojo soprogo, svojo hčer, svojo nevesto z najlepšim novolet-:■ = nim darilom; izvirnim
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra ©esia
Novo mesto f Kranf, in Kočevje, ali pa po
naših potnikih.
5892
T- POG-AC
Zaloga piva ia mizarstvo Uiiblana,MarilsTo-
-- rozljo l II (Kollzej).
Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.:
Zaloga otomanov, di-:: vanov, žimnic :: in otroških vozičkov.
Spalnica v amerikanskom orehu
350 kr®
i
Obstoječa:   2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor. ploščo in ogledalom. |
F
iihiumuiii „Li
v Ljubljani, Semenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni.   Porodnišnica. Medicinalne Kopeli Lnliuk is šel-rtravsih: Dr. Fr. Dsrianc, primar. I. kir. oii deLboln
i. Zamljes
čevljarski r.io'sfo?
v LJcDlJan!; Gradišče 4
izvršuje vsa eevlj rska dela do najfinejše izvršitve ia priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelale tudi prave  gorske in telo vedske čevlje.
Za naročila z dežele zadostile kot mera jjnposian Ceveh. 237
1SE
O
e
» ■o
q
H
Z
te a
i si I fl
■ N
ti U
• cz
f- P
«3 x
c5
»j
<3J <5
cd
Ifl
m
■o
a
1 e
■
t
■
■
Si
b
Po Naj v. pooblastitvi Njeg. ^ c. in kr. apostol. Veličanstva.
42. c. kr. državna Boterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežela.
Ta denarna loterija a^j?^HgrwWggTl*
GSavni dobitek znaša
200*000 kron.
5268
Žrebanje bo javno na Dunaju, dne 22. januarju 1914.    Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobiva o pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaiu, 111., Vordere Zoll-amtsstrasse 5, po loterijah, trafikahah, prt davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. — Srečka se pošiljalo poštnine prosto. — Od c. kr. gen. ravu, dr2. loterij (oddelek za dobrodel. loterije).
M
M
H
8
«|     Novoletna inventurna prodaja.
Ker je preostalo mnogo blaga, se bode radi generalne inventure razprodajalo po najnižjih cenah, n. pr. zimske suknje prej K 40-—, do R 50-—, sedaj K 20-— do K '-.'-t'—, moderni raglant in obleke prej K 30-— do R 60-— sedaj K to-— do R 25-—. Istotako se prodaja damska konfekcija pod polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. BEBNATO V1C, MESTNI TRG 5—6.
priporoča svojo veliko zalogo
Infekcijski irpvina
Mačeh & Ko.
Franca Jožeta cesta 3.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
25
fotografske aparate
r«;akor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 23S7
fotonianufaktara in drogerija
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v L;ubl;ani: Sslenaurgsva ulica 5.
Temnica na razpolago Zunanja naročila t obratno pošta — Zantevaite cenike
1889. 1914.
letni obstoj domače tvrdke.
31ru.ćL Černe
fnvelir in trgovec z urami Ljubljana, WoIfova ulica štev. 3.
Velika Izbira jnvelov, zlatnine, srebrnine in vsakovrstnih ur. Prvovrstno blago svet. tovarn. V jubil. letu izredno nizke cene.
Krasni predmeti za
Novoletna darila.
Lastna   delavnica   z   električnim obratom«
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišle število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
Zn
Znamka za o vinarjev.
P^ljabljanslfaga zvona" »Slovenskoga doma"
Ljubljana
Knaflova ulica 5.
07