Pravica
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika	|l	Posamezna številka Din 1'—,	~ Cena: za 1 mesec	II	Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo
dan popre) — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši-	II	Din 4’—, za četrt leta Din 10'—, za	pol leta Din 20'—; za	II	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, 1. nad.
ieva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	II	inozemstvo Din 7'— (mesečno) —	Oglasi: po dogovoru	II	Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900
Borba jeseniških kovinarjev
končana
Jesenice, 29. aprila 1934.
Pogajanja so se zadnjih štirinajst dni nadaljevala vsak dan. Predzadnji teden so se vršila po večini za tovarno na Javorniku. V glavnem je ostalo neizpremenjeno. Naredili so se popravki in to v dobro delavstvu. Prvotni predlog tovarne za znižanje je bil v celoti odbit. Nadaljevalo se je z razgovori za obrate na Savi, kjer se prej ni našlo sporazuma. V sredo zadnjega tedna pa so se obratne razprave zaključile. Po vseh teh številnih razgovorih, ki so trajali dva jx>lna meseca, pa je kljub vztrajnosti delavske delegacije, s katero so jih vodili, ostalo spornih še 14 točk. Te naj bi se reševalo na zaključnih razgovorih v Ljubljani. Tako je bilo prvotno določeno. Sklep pa se je izpre-menil in so se vršila zaključna pogajanja doma na direkciji. Za tovarno so bili prisotni: Gen. ravnatelj Noot, tehn. ravnatelj Dostal in prokurist dr. Obersnel. Delavsko zastopstvo je ostalo neizpremenjeno. Prva razprava se je pričela takoj v četrtek in je trajala od 3 popoldne do pol 11 zvečer neprekinjeno. Potekala je mestoma zelo burno. Obe stranki sta odločno branili svoje interese. Zaključilo se je že 12 točk ugodno za delavstvo. Pri predlogu tovarne »izjemni sjjorazum« pa bi se pogajanja kmalu razbila. V tem predlogu si je tovarna hotela zagotoviti možnost revizije akordnih določb v slučaju, ako bi ji radi 'inozemskega dum-pinga, valutarnih izprememb, carinskih privilegijev itd. bila vsiljena borba v prodajnih cenah. Delavska delegacija se z delavstvom vred v polni meri zaveda, da z družbo stoji, in pade, ter je tudi v tehtnih dokazanih nevarnih slučajih vedno pripravljeno voditi razgovore za prehod, vendar pa ne more pristati, da se tako besedilo vnese v kolekt. pogodbo, ker se pač ne more otresti strahu, da se tak člen ne bi morda po nalogu kakih drugih sil, zlorabljal delavstvu v škodo. Iz tega razloga je delegacija ta predlog zavrnila. Vztrajalo pa je na predlogu z vso močjo zastopstvo tovarne. Podkrepila je predlog z dodatkom, ako se to ne vnese v kol. pogodbo, tedaj veljavnost pogodbe ne more biti enoletna kakor bi sicer bila. Delavstvo je bilo postavljeno pred težko preizkušnjo: Ali enoletno veljavnost pogodbe, ki bi garantirala miren prehod zime ali pa ta nevarni člen. Brez vsakega zaključka so se razgovori o teh predlogih na predlog tovarne ■ta večer zaključila, s prijx>mbo, da se nadaljujejo naslednji dan. Drugi dan se je vršilo takoj zjutraj posvetovanje z organizacijskimi zaupniki vseh treh organizacij. Nato so se pogajanja nadaljevala. Sredi najbolj živahnega jDosvetovanja pa prihite obratni zaupniki z novico, da je delavstvo ustavilo delo ter
je zbrano pred pisarno. Vrnilo se je pa takoj na delo, ko so zaukazali predstavniki organizacij. Pozneje se je ugotovilo, da so neki tajni elementi raztrosili med delavstvo napačne vesti, katerim je že itak razburjeno, radi dolgotrajnega razpravljanja nasedlo. K temu vprašanju se bomo še povrnili. Delavski voditelji so takoj slutili, da bo ta neprijeten dogodek imel k nadaljnim zaključnim razgovorom neugoden vpliv. In res. Namesto razgovora o pogodbi ostra debata o incidentu. Delegacija je zagotovila ravnateljstvu, da bo z vso močjo sodelovala pri iskanju krivcev. Predlog delavskih zastopnikov kot sklep skupnega posvetovanja zaupnikov je bil gladko odklonjen. Stavilo se je na lastno pest še pet drugih predlogov, a vse zaman. Podjetje je izjavilo, da se na tak način ne pusti od nikogar terorizirati. Razprava se je zaključila brez vsakršnega rezultata. Zvečer se je ponovno vršilo posvetovanje z zaupniki, ki je trajalo pozno v noč. Drugi dan se je razgovor za pogajanja nadaljeval. Ob 11 se je dosegel sporazum, s katerim se je več ko jx> enoletnem brezpravnem1 stanju uredilo kolektivno razmerje. Delavstvo je pristalo na šestmesečno veljavnost kolekt. pogodbe in šesttedenski odpovedni rok, ki ga lahko podasta K. I. D. in vse tri strokovne organizacije sporazumno. Ako pa bi se v tem času jx>godba ne odjx>vedala, se podaljša odpovedni rok na dva meseca. Skušalo se bo veljavnost doseči s pomočjo dodatnih sporazumov, gen. ravnatelj Noot pa je tudi podal izjavo, ako ne nastopijo večje izpremembe, se od strani tovarne pogodba ne bo odpovedala. Naj bo kakorkoli, delavstvo se pač. mora zavedaiti, da mora biti pripravljeno braniti svoje pravice vsak čas, pa naj bo to tudi meseca januarja. Petkov dogodek pa naj bo za vsakogar preizkušnja, da vsaka nediscipliniranost nosi svoje posledice. Ako bi tega ne bilo, bi se našim predstavnikom gotovo posrečilo uveljaviti predlog za daljše trajanje pogodbe. Moremo pa kljub temu pribiti veselo dejstvo, da se je delavstvo do tega dogodka obnašalo disciplinirano, kar je gotovo precej pripomoglo do tako za delavstvo ugodnega zaključka. Vsi predlogi za znižanje so bili umaknjeni, delavstvo je obdržalo svoje zaslužke v neokrnjeni višini. Delavstvo lahko s ponosom ugotovi, da je doseglo to samo zato, ker je organizirano ter ve ceniti moč enotne fronte, kadar nastopi vprašanje kruha.
Kolektivna pogodba bo dana v tisk. Tak je sporazum. Omogočeno bo na ta način slehernemu delavcu, da jo nabavi. Cena zaradi velike naklade ne bo velika. Bolj ko bo delavstvo poznalo njeno vsebino, bolj se bo ista izvajala.
Delavec
Če slišimo besedo delavec, si predstavljamo pod tem pojmom osebo, ki je zaposlena pri tem ali onem delu; osebo, ki si mora pridobivati sredstev za preživljanje z lastnim delom. Toda tako pojmovanje je meščansko, kapitalistično. Take vrste delavci ne zaslužijo tega imena. So navadni garači, istovrstni z delovno silo živali. Take vrste delavce želijo podjetniki in nositelji kapitalističnega družabnega reda.
Mi pa razumemo poid pojmom delavca vse kaj drugega. Delavec je kot delovna sila zasužnjen. Kot delovna sila se ne more izživljati in uveljavljati kot človek. Zato se mora boriti za svoje človeško dostojanstvo. Borba za človeško dostojanstvo pa je borba za	. V kapitalističnem
je namreč iizMjučeno, ida bi mogel priti delavec do svojih pravic, zlasti pa do glavne pravice — da bo v družbi res človek.	— to je glavno poslan-
stvo delavca. In le tisti, ki se zaveda tega poslanstva, zasluži ime delavca — stvaritelja.
imora biti 'visoko moralna, v skladu z vsemi naravnimi in nadnaravnimi pravicami človeka.
Kapitalistični družabni red je nemoralen, zato v nasprotju z vsemi naravnimi in nadnaravnimi pravicami človeka. Sam nemoralen in skvarjen, kvari in zastruplja z vsemi mogočimi sredstvi, ki jiih ima v obilici na razpolago, vse človeštvo. Tudi delavca. Zato je izginil smisel za te najosnovnejše in najvažnejše temelje človeške družbe tudi v delavskih vrstah. Zaradi tega je -prvi pogoj, da bo moglo delavstvo izvršiti svoje poslanstvo v blagoslov sebi in človeški družbi, da prične delavec izklesavati in poglabljati svoj značaj. Vse napake in navlake, ki so jih nagromadili na njega kapitalistični učeniki in učenjaki, med te spada tudi framasonstvo, mora izginiti. Delavec mora biti prost vseh predsodkov, pred seboj mora imeti le svoje poslanstvo.
Ta naloga ni lahka. Potrebne so žrtve, samozatajevanja, lastni jaz mora popolnoma stopiti v ozadje, ideja, poslanstvo mora biti edina vodilna luč. Ko bi bilo le nekaj!, le desetina takih značajev, kako 'bi se naenkrat dvignila duhovna moč delavstva! Delavstvo je danes v splošnem tako malodušno, obupano, malenkostno, plen raznih voditeljev, nesamozavestno, neborbeno le radi svoje duhovne zamegljenosti. Vsem nam je jasno, da mora biti delavstvo borbeno, udarno. Ni dovolj, da krivice čuti, proti njim se mora boriti. Sicer je suženj, ne pa delavec. To spoznanje, ta borbenost, ta odločnost pa izvira edino’ iz duhovne sile.
Ako bo delavstvo ustvarilo to silo, mu
bo vse drugo navrženo. Iz te sile bo prišlo spoznanje, da je mesto njegovega udejstvovanja le v skupnosti, da je korist splošnosti nad koristjo poedinca; da more postati pravi delavec le s pomočjo delavske strokovne organizacije; da se mora izobraževati, da mora zajemati svojo dušno hrano le iz delavskih kulturnih ustanov, iz svojega časopisja, da mora poznati delavsko socialno zakonodajo, z eno besedo zanimati se mora za vse pojave, ki so v skladu z delavskim vprašanjem.
Presodimo, če in v koliko simo torej de-
lavci. Če zapazimo v sebi kake stranpoti, kake izrodke, na delo! Delavca moramo namreč pričeti ustvarjati v sebi. Ako bo živel v nas ves in resnični delavec, bo izžareval iz nas tudi na druge. Oči se bodo odprle, prišlo 'bo spoznanje, zakaj morajo biti razne žrtve in zakaj ravno iz teh žrtev vstajajo temelji za novo, na naravnih in nadnaravnih temeljih slonečo človeško družbo in zakaj je delavec najbolj in v prvi vrsti poklican, da se bori in gradi to družbo. Naše geslo bodi:
Postati hočemo pravi, resnični delavci!
tm
fefo
Občni zbor II. skupine rudarske zadruge se je vršil letos dne ‘29. aprila ob 9 v prostorih Celjskega doma v Celju.
Navzoenih je bilo 83 delegatov iz vse Dravske banovine, in to od ‘22 podjetij, ki spadajo v delokrog ljubljanskega rudarskega glavarstva.
Predsednik Franc Pliberšek otvori občni zbor, ugotovi sklepčnost in pozdravi navzočne.
Nato sledi čitanje zapisnika, kateri se prečita in odobri. Pri volitvah v načelstvo so bffli izvoljeni sledeči delegati: Pliberšek Franc, Keše Ivan, Kraut-berger Anton, Bedenik Ivan in Raušer Anton. — Namestniki: Košak Franc, Arlič Anton, Hribernik Ivan, Zaman Franc im Prosenc Anton.
Odbor se je konstituiral tako, da ostane v bodoči funkcijski dobi pokrajinski načelnik II. skupine dosedanji predsednik Pliberšek Franc. Ker je iz njegovega delovanja razvidno in se lahko sodi tudi po pohvalnih izjavah delegatov, da je on res zmožen in pripravljen zastopati delavske interese in braniti njihove pravice, je občni zbor njegovo ponovno izvolitev' 7. navdušenjem sprejel.
Proračun za 1. 1934. se je znatno znižal, ker so zaradi stalnih redukcitj po revirjih znižani tudi dohodki, da smo tako prišli v ravnovesje z izdatki in dohodki. Upati pa je, da nam bo tu. priskočila na pomoč tudi Delavska »zbornica s kako subvencijo, kar smo jo tudi zaprosili.
K vsaki točki dnevnega reda je sledila živahna debata. Iz vsega tega je bilo razvidno, kako žalosten položaj preživlja danes rudarsko delavstvo, in to posebno še po gotovih revirjih, kjer podjetniki dolgujejo delavcem njihove krvavo prislužene plače kar po 2 do 3 mesece. — Naveden je bil tudi slučaj, da pri nekem rudniku dolgujejo delavcem hrana-rino že od decembra lanskega leta naprej. To je škandalozno.
So namreč tudi podjetja, ki ne vrše svojih obveznosti napram socialnemu zavarovanju, ter glavni bratovskii skladnici ne pošiljajo v redu niti tega, kar so že delavcem odtegnili. V tem pogledu se je iz tega občnega zbora zaprosilo pristojno rudarsko glavarstvo, da napravi v takih zadevah enkrat red.
Zaprosilo se je tudi merodajne činitelje v Bel-gradu, da se čimprej uzakoni osnutek fonda za sanacijo bratovskih skladnih, v katerega naj bi plačevala podjetja po 2% bruto dohodkov od producirane tone, bodisi to od premoga ali od katerekoli rude.
V	tem bi bila znatna pomoč bratovski skladnicii, ki je zaradi večnih redukcij in vedno naraščajočemu’ staležii upokojencev zopet v zelo težkem položaju. Če tu ne bo v doglednem času izdatne pomoči, se je bati zopetnega znižanja pokojnin, ker delavstvo pri tolikem praznovanju sploh ne prenese večjih socialnih dajatev. Kako se bo končno ta zadeva rešila, je danes še uganka.
Nato je poročal predsednik Pliberšek o uspehih delavske deputacije v Belgradu zaradi državnih dobav od TPD. Nameravalo se je namreč TPD s 1. majem reducirati 50% dosedanjih naročil ter iste prenesti na ostale državne in druge konkurenčne rudnike. Na prošnje in dokaze delavske delegacije pa se je obljubilo, da bo v bodoče ostalo še pri starem.
Pogodba še ni sklenjena, upati pa je, da bo to tekom 14 dni urejeno.
Sprejete in odposlale so se z občnega zbora tudii naslednje resolucije:
RESOLUCIJA Delavski zbornici v Ljubljani.
Rudarski delegati II. skupine Rudarske zadruge, zbrani na občnem zboru dne 29. aprila 1934 < Celju, soglasno sklenejo predložiti Delavski zbornici v Ljubljani sledeče:
. Iz priloženega poročila o delovanju II. skupine Rudarske zadruge je razvidno, da delavski zaupniki II. skupine vztrajno vršijo v sedanjih najhujših časih svoje zaupniške dolžnosti.
Za silno težko borbo, ki jo vodijo delavski zaupniki za obrambo že pridobljenih pravic rudarskega delavstva, so potrebni veliki duševni napori celokupnega zaupniškega zbora, kakor tudi posameznika.
Zato zahtevajo rudarski zaupniki od vodstva II. skupine, da se po vseh rudnikih z večjim številom zaupnikov izvedejo zaupniški tečaji.
V	rudnike z manjšimi številom zaupnikov bi se semtertje (recimo mesečno) pošiljajo navodila za pouk zaupnikov in njihovo praktično uporabo.
Uvedlo bi se vrhu tega še obvezno mesečno dopisništvo.
Nam ni treba posebno poudarjati, kaj pomeni dober in delaven zaupnik za delavstvo, ker vemo, da Delavska zbornica kot delavska ustanova zna sama ceniti delo in požrtvovalnost delavskih zaupnikov, pripominjamo samo to, da če je kdo potreben duševnih sil, potem jih je potreben zaupnik.
Brez denarnih sredstev tudi vsa požrtvovalna idealnost delavskega zaupnika ni dovolj podkrepljena.
Mi plačujemo v to svrho v II. skupino skromna sredstva 1 Din mesečno, ki se tudi krčijo od leta do leta vsled redukcije rudarskega delavstva, katera se pa v polovičnem iznosu uporabljajo še za podpore.
Rudarsko delavstvo plačuje, kakor ostalo delavstvo, razmeroma visoke prispevke za Delavsko zbornico, zastopstvo se pa vrši, vsaj v večjem obsegu, v lastnem delokrogu. Mi s tem ne podcenjujemo zastopstva Delavske zbornice, ki je in mora ostati in katera je tudi s subvencijami priskočila na pomoč II. skupine.
Ker občni zbor II. skupime smatra nujno, potrebno izvedbo zgoraj navedenega in je nadaljnja obremenitev članstva II. skupine iz razlogov že itak neznosnih odtegljajev nemogoča zato se soglasno sklene, da se zaprosi Delavsko zbornico za delitev prispevkov Delavske zbornice, iu sicer 0.75 Din, v korist II. skupine vsakega mesečnega prispevka, ki ga plačajo člani II. skupine Rudarske zadruge Delavski zbornici.
Predvidevamo, da bo Delavska zbornica upoštevala važnost izvedbe sklepov občnega zbora II. skupine Rudarske zadruge.
Celje, dne 29. aprila 1934.
Resoluciji kr. banski upravi in ministrstvu za socijalno politiko priobčimo prihodnjič.
njimi strahu, ker bodo pošteno delali. Po številu zanje oddanih glasov bi pa sodili, da jim je zmanjkalo somišljenikov in je le vsled tega izostala lista kandidatov za nadzorstvo.
Poslovnih poročil, ki so bila podana na občnem zboru, ne bouK> obravnavali, ker je to storilo že dnevno časopisje. Pač pa bi bili mnenja, da naj bi bodoči odbor že v pričetku občnega zbora navzočemu članstvu razdelil tiskana poročila in bi se omejil le na pojasnjevanje. S tem bi bilo udeležencem omogočeno poročila točneje premofriti, kajti pri ustnem poročilu je nemogoče slediti številkam in se lahko to ali ono vsled nemirov presliši. To bi imelo tudi to prednost, da bi pre-ostajalo več časa za debato, ki je vsled bojazni, da se občni zbor preveč ne zavleče, skoraj odpadla.
Ne vemo, kako si je uprava predstavljala glasovanje z dvigom rok, kajti tak način glasovanja pri tako mnogobrojni udeležbi izključuje vsako kontrolo. Vsled tega bi uprava morala že vnaprej storiti vse predpriprave za glasovanje z listki, ki naj bi jih prejeli udeleženci že pri prihodu. Ob tej priliki naj bi se vršila tudi kontrola nad udeleženci, če so vsi člani višjega zavarovanja. Iz ne-umljivih razlogov pa je la kontrola izostala, kar smatramo za veliko pogreško. Nerazumljivo se nam tudi zdi, zakaj je moralo članstvo ponovno z glasovanjem odločati, kako naj se voli in imeli smo vtis, da si nekateri volitev z listki ne želijo.
Začudenje vseh, ki so se udeležili obč. zbora, pa je vzbudil volivni rezultat, ki je znašal 594 oddanih glasov, dočim je predsednik g. Klinar v začetku glasovanja konstatiral, da je glasom popisa navzočnih le 368 udeležencev. Število 594 da marsikaj misliti in smo uverjeni, da bi rezultati list iz-gledali vse drugače, ako bi uprava na občnem zboru vpeljala kontrolo članstva in glasovnic na način, ki smo ga v začetku omenili. Volivni rezultat je izpadel takole:
Za	listo	Združenih krščanskih nam. in	Savez
privat.	nam.	Jug. je bilo oddanih 201 glas,	dobila
je 5 odbornikov in 3 v nadzorstvo.
Za listo Zveza društev priv. nam. pa 359 glasov in je dobila 10 odbornikov in 5 članov v nadzorstvo.
Za	listo	»DISOPa« je bilo oddanih 27	glasov
in	je dobila	1 odbornika.
Razveseljivo je dobljeno število glasov, v katerih vidimo uspeh skupnega nastopa obeh kršč. nameščenskih organizacij.
★
Zahvala našiin ljubljanskim članom!
Za Vašo udeležbo in poverjeno nam zaupanje na občnem zboru Trgovskega bolniškega in podpornega društva izrekamo vsem ljubljanskim članom svojo zahvalo. S svojim nastopom ste nam izrazili zaupanje, katero Vam bomo poizkušali povrniti z delom, ki bo v omenjeni instituciji v korist našemu članstvu.
Strokovna zveza priv. in trgov, nameščencev v Ljubljani.
Nameščenci
Iz organizacije.
Vse elane in članice opozarjamo, da naj se v slučaju bolezni ali brezposelnosti obrnejo na odbor radi podpore. Ker je^ tukaj podporni fond, naj v potrebi vsak išče pomoči tam, kamor prispeva sam. Vsak stvaren slučaj se bo radevolje vpošteval, da se pomaga tam, kjer je potreba najbolj nujna. Za dokaz je treba poslati odrezek OUZD koliko časa je dotični član boloval.
Priporočamo pa tudi onim članom, kateri še ne plačujejo v podporni fond, da se prijavijo, v kateri razred želijo prispevati, da si na ta način zagotovijo pomoč, kadar bodo v potrebi. Ce konnu ni znan pravilnik podpornega fonda, mu istega v izvlečku takoj pošljemo.
Zadnje mesece je pristopilo v našo organizacijo neka j članov in članic, a j ib je še mnogo, ki niso organizirani, pa jim tudi organizacija ni znana. Zato vsi člani na agitacijo! Pridobivajte novih članov. Pišite, da vam pošljemo pristopne izjave.
Iz organizacije
Naše delavstvo je praznik dela 1- maja praznovalo s tem, da so se skoraj po vseh skupinah vršile v župnih cerkvah sv. maše za pokojne tovariše. V kolikor so bili delavci prosti, so šli ven v naravo. JVljisIimo, da lepše nismo mogli počastiti praznika dela kol s spominom na naše pokojne borce.
Občni zbor Trgov. botn. in podpor, društva
Tiho in neopaženo, da bi skoraj pozabili nanj, se je približal dan občnega zbora trg. bol. in podpornega društva. Vodstva strokovnih organizacij so se poizkušala med seboj sporazumeti, aa sestavijo skupno kandidatno listo, vendar je bilo opažati pri eni izmed organizacij, da nima resnega namena skleniiti sporazuma. To smo mogli sklepati iz tega, ker je hotela posvetovanja zavleči na predzadnji dan, da s tem drugim organizacijam vsled pomanjkanja časa onemogoči postavljanje svojih list. Kot predvidevano, na tem sestanku, ki se je vršil predzadnji dan, do sporazuma ni prišlo, kajti s ponudenim številom odborniških mest se pri vsej naši skromnosti nikakor nismo mogli zadovoljiti. Vsled tega je bilo za nas takoj jasno, da moramo na občnem zboru nastopiti samostojno. Poudarjamo ob tej priliki, da v splošnem nismo prijatelji kompromisov, ako pa ima od slednjih koristi celokupno članstvo, tudi nanje pristanemo.
Da se ne ponovi žalostni slučaj razcepljenosti nameščenskih vrst, organiziranih v obeh krščanskih strokovnih organizacijah, sta sklenili naša organizacija in »Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev«, da nastopimo enotno ter postavimo skupno kandidatno listo. Omenjamo, da
je bila lista sestavljena gladko in brez zaprek. Obe organizaciji sta se namreč zavedali uspeha v skupnem nastopu. Na občnem zboru pa se je naši akciji pridružil še socialistični »Savez privatnih nameščencev Jugoslavije«.
Kot konkurenčno listo smo predvidevali ono, ki jo postavi »Zveza društev privatnih nameščencev«. Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov se je prej imenovani listi pridružila, in sicer »šele« na občnem zboru, kar pa je že vnaprej predvidevala v svoji okrožnici, katero je poslala nameščencem, in sicer v stavku: »Upamo pa, da pride zadnji moment še na občnem zboru do kompromisa, ker je le v njenem sodelovanju celotnega odbora zagotovljeno delovanje društva.« Zdi se nam, da »BOTIČ« hodi po potih, ki jih ne moremo imenovati samostojna. To združeno listo je »Jutro« imenovalo »nacionalno«, kar pa po našem ne bi bilo lJotrebno omenjati, kajti vse predložene liste so bile nacionalne, ker nismo na nobeni opazili kakega drugorodca.
Svojo kandidatno listo so postavili tudi člani »Disopa«, kateri pa so manjkali kandidatje za nadzorstvo. Predlagatelj je sicer pripomnil, da lahko izvolimo katerokoli nadzorstvo, kajti nimajo pred
Naša mladina in obrtno šoisivo
Vzdrževanje sir o kovno norici ijevalmh šol
Viničarski vestnik
Opozorilo članom, kateri še dolgujejo članarino za meseca marec in april, da se njim v juniju ne bo več naročil časopis, ako ne bodo poravnali članarine. Opozarjamo vse tiste, kateri se izgovarjajo, da nimajo denarja za članarino, naj placaio vsaj 6 Din mesečno, toliko, da so vsaj člani 'in da dobivajo naš časopis. Časopis je obenem jako važen vzgojitelj naše mladine, katera danes najbolj pogreša ravno delavske vzgoje. Torej vsaj šest dinarjev mesečno, kdor ne zmore več. Pa tudi tiste, ki se izgovarjajo, da pozimi nimajo niti toliko dohodkov, da bi članarino v redu plačevali, opozarjamo. da se poslužijo letnega plačevanja v dvojnem mesečnem znesku, da bodo pozimi prosti vsake članarine. — Načelstvo.
Umrla je tov. Paulič Terezija, rojena 1. 1886, članica skupine v Gor. Radgoni. Ker je bila mlajša kakor 50 let. redna članica posmrtninskega sklada pa že nad dve leti, je v smislu pravilnika pripadla podpora njenim svojcem v vsoti 1000 dinarjev (en tisoč) katera se je tudi izplačala. Tako bomo sedaj pobirali že 31 slučaj. — Tovariši, mnogo vas je se, ki ne polagate zadostne važnosti posmrtmnskemu skladu in ste: ali v velikih zaostankih s to članarino, ali na sploh niste še člani posmrtninskega sklada. Samo sebi delate s tem največjo škodo, ko vendar moramo enkrat vsi^ umreti in bodo svojci gotovo potrebni jjomoči. Vinogradniki m drugi kapitalisti vam ne bodo pomagali, razen v izjemnem slučaju samo z občinsko nepobarvano rakvijo. Zdaj je čas, da poskrbite za dostojen pogreb vseh svojih družinskih članov, starih in mladih in za pokritje vseh velikih stroškov, ki so s tem združeni, da plačujete redno prispevke v posmrf-ninski sklad. Kjer si djal, boš lahko vzel, če si dal, boš tudi dobil! Tako prihranjen denar je več vreden, kot na novo prislužen. Vsi v posmrtnin-ski sklad! — Načelstvo.
Organizacija
Redni občni zbori se vrše dne 10, maja po rani službi božji za skupine Svetinje v prostorih posojilnice, dne 13. maja za skupino Ljutomer ob pol 8 v katoliškem domu v Ljutomeru, dne 27. maja pa za skupino Zavrč po rani sv. maši v stari šoli. Dolžnost članov in viničarjev vsepovsod je, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo, dolžnost odbornikov pa, da svoja poročila za občni zbor povsem točno in najboljše pripravijo.
Viničarske komisije
V Ivanikovcih sta bil j dne 27. aprila kar dve razpravi. V prvi je komisija obsodila posestnika Heric Franca z Murskega polja, da mora bivšemu viničarju tov. Cimermanu Petru izplačati 28 dnin po 10 Din, vsoto 280 Din, 3 in pol dnine po Din 7.50 ali vsoto Din 26.25, jx>tem 12 mlačevskih dnin po 2 Din ali 24 Din, za 45 kg ovsa Din 56.25, za 96 litrov jesiha	]>a 96 Din, za štiri	vreče 40	Din
in nagrade za	dve leti od dva	in	pol	oralnega
vinograda 500 Din. Skupaj vsoto Din 1020.50.
V drugi razpravi pa je obsodila Pitter Otokarja, vinogradnika iz Češkoslovaške, ki ga je pri razpravi zastopal njegov oskrbnik g. Dajčar Peter, da se mora viničarju Hergu Avgustu takoj izplačati odtegnjeni	denarni zaslužek	143	Din	kot	mesečno plačo in	da se mu mora	povrniti	tudi	vse
dosedaj odtegnjeno mleko v količini 145 litrov. Viničar ima pismeno pogodbo za vse svoje prejemke, ki se mu med viničarskim letom ne smejo spreminjati. Komisiji je predsedoval g. Kociper. Viničarja pri obeh razpravah pa je zastopal tajnik zveze tov. Rozman Peter. Živela borba in pravica!
Stavbinski delavci
Slov. Bistrica. Kamnolom v Zg. Bistrici zajx>-sluje nekaj nad. 20 delavcev, kamnolom je banovinski. Naj nam bo dovoljeno, da nekoliko pojasnimo razmere delavstva v tem kamnolomu.
Delavci že šest mesecev ne prejemajo svoje plače v denarju, ampak se jim daje akontacija na zaslužek v bonih, naslovljenih na kakega trgovca v Slov. Bistrici. Lahko si predstavljamo, da je delavstvo s tem pri trgovcih izf»stavljeno raznim zlorabam s tem, da morajo blago dražje plačati in da je isto jx> navadi še slabše. Delavec si tako ne more svobodno izbirati in nakupovati svojih potrebščin, kakor če bi prejemal plačo v gotovini.
Čudno je tako postoj>anje. Pri privatnih podjetjih je itako izplačevanje protizakonito. Zato se nam čudno zdi, da delavstvo, ki je vendar zajx>-sleno pri banski upravi, ne prejema svojega zaslužka tako, kakor mu jx> zakonu pripada. 2eleti bi bilo, da se to čudno postopanje čimprej uredi tako, da delavci dobe svoj zasluzek izplačan po zakonitih predpisih, t. j. v denarju.
S 15 do 20 milijoni dinarjev bi se dalo organizirali v naši državi dobro strokovno nadaljevalno šolstvo. Ta vsota ni tako velika, da bi se je ne dalo tako osigurati, da bi bilo naše strokovno nadaljevalno šolstvo oproščeno od slučajnih podpor. Ako je zakon odredil, da so glavni vzdrževalec občine, subsidiarni vzdrževalec pa banovine in ministrstvo trgovine in industrije, bi morala uredba računati s tem, da občine v nobenem primeru uiso v stanu tega šolstva v celoti vzdrževati in bi moralo že odrediti na kak način in v kaki višini naj se dodeljujejo subsidiarne podpore. Zato bi morala računali uredba s subvencijami višjih upravnih enot kot s pravilom. Treba bi bilo v uredbi določiti, kakšen znesek naj prispevajo za šole banovine in država. Poudarjamo, da predvideva zakon kot subsidiarnega podpornika tudi državo, med tem ko osnutek uredbe to dolžnost omejuje.
Vse to bo imelo za posledico, da bodo odvisne strokovno nadaljevalne šole dalje od milodarov, kar je za šolstvo, ki ga predpisuje zakon kot obliga-torično, popolnoma nelogično. Ponižujoče je za to šolstvo in za upravnike strokovno nadaljevalnih šol, da morajo prositi povsod za prispevke in da ne vedo nikoli za gotovo, ali bodo mogli svojo šolo bodoče leto vzdržati ali ne. V lem oziru uredba ničesar ne spreminja. Stvar s tem ne postaja rešena, če se nalaga v teoriji glavno breme za občino, tudi če se v naprej ve, da so finančne razmere mnogih občin take, da tega bremena same ne morejo nositi.
Posledica sedanjega načina finansiranja je, da je dotirano naše šolstvo zelo neenakomerno. Medtem ko imamo šole, ki stoje finančno zadovoljivo, imamo na drugi strani šolske uprave, ki plačujejo
Kdo na?
Dolge in obširne kolone časopisja, posebno dnevniki, se polnijo z razlaganjem in razpravami, kako urediti družinske plače. Pisci teh člankov podajajo različne predloge: eni se ogrevajo za takozvane družinske doklade, drugi za višje dnevne plače družinskih očetov. Lopo in pravično bi bilo prvo kot drugo, samo kdo bo, ki bi to praktično izvajal. Pred nedavnim sem se razgovarjal s podjetnikom o vprašanju družinskih doklad. Na vso dokazano moralno in socialno opravičenost družinskih plač mi je ta gospod odgovoril tole:
»Jaz kot podjetnik sem vzel v službo delavca le kot neoženjenega in mu dal plačo kot samcu. Z mano ta delavec takrat ni delal nikake delovne pogodbe, da bi mu moral čez nekaj' let plačati delo višje, ker bo imel družino. Sicer pa jaz tudi nisem vzrok, da ima sedaj delavec veliko družino. Če hočem l>lačo urediti i>o glavah družin gre moje podjetje rakom žvižgat in tudi sedanjih 150 delavcev ne ho imelo več zaslužka.« Odgovoril sem mu, da je njegova misel prav taka kot vseh onih, ki jemljejo za podlago brezobzirni svobodni zaslužek neoziraje se, da ga jim prislužijo ljudje, ki imajo isto pravico do življenja kakor pridobitniki, ki mislijo, da so ljudje in državljani samo oni in nihče drugi.
Ta podjetnik je moj odgovor smatral za jako hudo kleveto in žaljenje osebne časti in mi zagrozil s paragrafom. Seveda sva se v tej hudi jezi brez poslovitve razšla. Menim pa, če najde ta podjetnik kak paragraf, ki govori, da smejo samo eni živeti, drugi pa v pomanjkanju umirati, sem pripravljen to klevoto popraviti. Ker pa vem, da tak paragraf ne obstoja, bom še naprej tako klevetal in z mano vsi, ki pravtako mislijo, j Prepričan sem pa tudi, da je ta podjetnik i
učiteljstvo po 5 do 7 Din na uro, a dolgujejo učitelju Šesto še ta honorar. Je znak velikega idealizma, da imamo strokovno nadaljevalne šole, ki tudi pod takimi pogoji še obstojajo. Mnogo drugih pa je, ki so bile zadnja leta radi takih in sličnih težav ustavljene. V oči pada velika postavka, ki jo dobiva strokovno nadaljevalno šolstvo na šolah v Dravski banovini od šolarine. Za šolarino bi bila edina v zakonu utemeljena podlaga v tem, da so dolžni prispevati po zakonu učili gospodarji za učila. Če so naše informacije točne, pa pri nas šolarine v pretežni večini primerov ne plačujejo učni gospodarji, temveč vajcnci sami. (Podčrtali mi.) Ni pomisleka, da bi plačevati tako šolarino starši premožnih vajencev, ako plačuje mojster tekom treh let za vajenca hrano in stanovanje, kakor je bilo to v dobrih starih časih običajno.
Danes pa ca. 40% vajencev v Dravski banovini ne dobiva te od nekdaj običajne odškodnine za svoje delo. To donaša učnim gospodarjem po mestih gotovo nad 10 milijonov dinarjev izrednega dobička, katerega njih tovariši na deželi niso deležni.
Kjer je stanje tako in kjer so vrh tega vajenci še otroci revnih staršev, bi se smeli pritegovati h kritju stroškov za strokovno nadaljevalne šole preko šolarine pač mojstri, ne pa starši vajencev. — Uredba pa oprošča mojstre tozadevno še tistih dolžnost, katere jim zakon nalaga. Iz vseli teh razlogov z uredbo tudi v pogledu načina, kako se osi-guravajo materialna sredstva strokovnega šolstva, ne moremo biti zadovoljni. (Podčrtali mi.) — Po brošuri »Strokovno nadaljevalno šolstvo in vajenci v Dravski banovini«, izdala Delavska zbornica v Ljubljani.
prične ?
sobrat onih zemljanov, ki menijo, da se s tem svetom prežive in da na tem svetu morajo vse pojesti in popiti, delavec pa mora biti ona ptica, ki naj tega mladiča pita.
Prav tako sem naletel v vprašanju razgovora družin in družinskih očetov' pri nekem hišnem posestniku, kateri je visoko cenjen po vsej naši župniji. Moj tovariš delavec me pride prosit, naj mu posredujem za stanovanje, ker se mora izseliti radi prodaje hiše, v kateri je dosedaj stanoval.
Tovariš mi je sporočil, da ima ta ugledni hišni posestnik eno stanovanje prazno. Napotiva se k njemu. Na mojo prošnjo za stanovanje tovarišu, je bil takoj pripravljen se pogovoriti. Za stanarino zahteva za me$ee naprej kar 200 Din za sobo in kuhinjo na deželi. V redu plačava in odhajava v zavesti, da imava vsaj stanovanje. Ko sva že na hodniku, pa naju pokliče služkinja nazaj, češ da je gospod nekaj pozabil. Takoj ko vstopiva, je bilo prvo stavljeno vprašanje če ima otroke. Imam štiri otroke in staro mater pri sebi, odgovarja tovariš. Na ta odgovor gospodar takoj odpove stanovanje in vrne tovarišu že plačanih 200 Din. Meni pa gospodar pravi, da tako družino ne more sprejeti. Prepričan je bil, da je brez otrok. Mirno mu odgovorim, da je to mlirna in krščanska družina in da naj se ozira na čut krščanske ljubezni. Vsa moja prošnja ne pomaga, vedno ena pesem, ne maram stanovalcev z družinami. Moj zadnji odgovor do brezsrčneža pa je vedno oster, in mu stavim tole vprašanje:
Vi ste naročnik katoliškega dnevnika že 20 let. Ali ste prebirali papeževe okrožnice, ali prebirate ono socijalno kolono o družinskih plačah, ali prebirate uvodne članke o beli kugi in njeni razširitvi že tudi na Slovenskem. ali ste se kot katoličan že kdaj
f Nadskoi dr. Frančišek Kordač
seznanili z delom in programom katoliške akcije. Gospod mi odgovori, da vse to pozna, toda njegov interes je ta, da velikih družin v hišo ne sprejema, češ da mu mala družina ravno toliko plača za stanovanje kot velika, in otroci mu na vrtovih delajo škodo in vpijejo okrog voglov.
Gotovo je, da so taki katoličani le takrat katoličani, ko jih ljudje gledajo, ali takrat kadar jim kaže zasesti kak boljši položaj med vernim ljudstvom, v srcu pa je navaden framason brez najmanjše krščanske zavesti in morale.
Sedaj pa nastane vprašanje: kdo bo oni, ki bo družini dal življenje? Vse pisanje o beli kugi ne bo nič zaleglo, če že katoličani sami na ta način zatirajo družine. 20 let naročnik katoliškega lista menda le zato, ker je rabil ovijalni papir in da so to ljudje vedeli, ne pa zato, da bi snov lista njega kaj učila. Vsi taki ljudje mislijo, da je vse, kar je izdal sv. oče, le za delavca in za berača siromaka.
Prav moramo dati Jugoslovanski strokovni zvezi, da je delavstvu vsak sovražnik, kdor ni izšel iz delavskega pokreta in se ni v njenih vrstah naučil socijalnosti. Dokler gibanje krščansko socijalističnega delavstva, združenega v JSZ, ne doseže v vsej katoliški javnosti enotnega pogleda na socialno vprašanje, toliko časa ne more biti govora o skupnem; sodelovanju ljudi različnih pogledov na tako važno družabno vprašanje.
Dejansko ljubezen do družine morajo v prvi vrsti kazati katoličani; ljubezen do bližnjega je ljubezen do družin. Ne pobeljenih volkov, marveč pravih mož, pravih apostolov si mora cerkev pridobiti, odstraniti pa vso gnilobo smradu, pa se bode vrnilo pravo cerkveno občestvo. To pa je gibanje JSZ in njenega članstva. To misel bomo podkrepili ob jubileju 40-letnice krščanskega delavskega gibanja na Slovenskem.
Živilski delavci
Slov. Bistrica. V zadnji' številki našega glasila Del. Pravice smo objavili, da se bo vršil ustanovni občni zbor skupine dne 29. aprila, isti pa se v sled tehničnih zaprek ni vršil. Zato sporočamo vsem članom tovarne bučnega olja, kakor tudi delavcem v kamnolomu, da se bo vršil ustanovni občni zbor v nedeljo dne 6. maja ob 8 v gostilni Rasteiger. Udeležba je za vse člane obvezna.
Glede ureditve 8 urnega delavnika in plač v tovarni bučnega olja se je vršil sestanek tukajšnjega delavstva dne 25. aprila. Sestanek je sklical podjetnik z ozirom na kolektivno pogodbo, katero smo vložili po ekspozituri JSZ v Mariboru. Kolektivna pogodba določa samo zakonite določbe, kakor tudi 8 urnik, in določila glede raznih kategorij delavstva in mezde za posamezne kategorije. Podjetnik je bil sam navzoč, vendar pa ga je še na sestanku zastopal dr. Pučnik. Delavstvo se je odločno postavilo v boj za svoje pravice. Nekateri, ki so pri mezdah težje prizadeti, so izjavili, da sploh po takšnih pogojih ne gredo na delo. Prišlo je do sporazuma glede osemurnika in deloma tudi pri plačah. Prizadeti so samo še nekateri in upamo, da bomo tudi tam uspeli in se sporazumeli. Delavstvo tudi vztraja pri izjavi podjetnika, da, ko bo ugodnejši izvoz olja in začne obrat redno delovati, da se bodo mezde popravile v prid delavstva. Borba je sicer trda, pa ne bomo popustili od naših zakonitih pravic in upravičenih zahtev, ki so itak minimalne. Skoda, da ekspozitura ni mogla poslati nikogar na ta pogajanja, ki bi pri pogajanjih lažje nastopal in zavračal nekatera izvajanja poa-jetnika.
Ob tej priliki pa kličemo naše tovariše iz nam sorodnih tovarn olja v Framu, da tudi oni polagajo več važnosti na delavsko zakonodajo, posebno pa zakon o zaščiti delavstva § 3., 6., 8. in 10., da tudi vi zahtevate od vaših jx>djetij zakoniti delaven čas in temu primerne mezde. Čudimo pa se temu, da spadajo ti delavci k socialistom, ki vendar trdijo, da so samo njihove organizacije prave de-
Dne 26. aprila t. 1. je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Pragi bivši praški nadškof dr. Fran-tišek Kordač. Pri nas smo ga le malo jjoznali. Pozorni smo postali na njega, ko je javno in s tako jasnostjo, kakršne do takrat še nismo slišali od visokih cerkvenih osebnosti, obsodil kapitalizem in pokazal vso njegovo nemoralnost. Že škof Ketteler je dal velik nauk katoličanom, ko je rekel: »Paziti moramo na znamenja časa. Sredstvo proti viharjem časa ni v tem, če zamolčimo znamenja, ampak v jasnem sjx>znanju teh znamenj.«
Nadškof Kordač je ta nauk potrdil. Brez strahu pred posledicami je ugotovil, da je kapitalizem vzrok sedanjega propada in razkroja. Kapitalizem pomeni siromaštvo množic, kapitalizem pomeni prilastitev sadov človeškega duha, tehniških iznajdb in vede, kapitalizem pomeni zasužnjenje človeka. Pravi ekonomski zakon je: »Človek bodi gospodar in ne suženj!«	.	.	.
Ves svet je prisluhnil, vsi resnični kristjani so se oddahnili. Začeli so se zanimati, kdo je ta, ki tako govori. Zvedeli so, da je to praški nadškof, mož z veliko izobrazbo in socialno naobrazbo,
osebno skromen, svetniško jx>božen, kot škof pa lev. Hodil je natanko jx> stopnjah Učenika. Škofovsko stolico je zasedel leta 1919. Nemci so si lastili pravico do nadškofa v Pragi. Zato niso zaupali Čehu. Ko so pa spoznali veliko ajx>stolsko dušo novega nadškofa, so ga vzljubili in mu bili iskreno vdani. Ljubezen rodi le ljubezen. Pokojni nadškof je bil v prvi vrsti katoličan. Zato ni odobraval politič-negal katolicizma pod vodstvom mnsr. Šrameka. Bil je za enoten nastop vseh katoličanov, dočim se je šramek prevelikokrat zaletel v nacionalni šovinizem.
Svojim duhovnikom je bil oče, zlasti mu je bil na srcu duhovniški naraščaj. Zgradil je moderno bogoslOvnico. Naložil si je veliko breme.
Pokojni nadškof Kordač je bil velik kot duhovnik in kot človek. Zato je moral deliti usodo vseh velikih duhov. Češkoslovaški narod je prepozno spoznal? da je napravil veliko napako, ko ni branil enega svojih najboljših in največjih sinov.
Naj bi duh tega škofa oživil zlasti med Slovani, da bomo mogli obstati v odločilni uri. Kajti doba je zrela za velike in svetovne dogodke.
lavske, in so vendar nevzdržne razmere v teh obratih. Zato, sodrugi, več proletarske zavednosti bo treba tudi v podeželske obrate in več dela, ker le na Iti način bodo organizacije odpravile marsikatero nezakonito zlo. Tovariši iz Frama, na svidenje v JSZ!
Kovinarji
Javornik. Minulo soboto je bila zaključena pri K. I. D. kolektivna pogodba. Za obrat Javornik je bilo še nekaj spornih točk, ki pa so bile za delavstvo ugodno rešene. Z mirno vestjo lahko trdimo, da smo od vsega, kar smo zahtevali, dosegli 75%. Tovariši! Borba za kolektivno pogodbo je končana, vendar tudi sedaj ne smemo držati križem rok, treba je, da budno zasledujemo vse dogodke, ki gredo mimo nas.
Oblačilno delavstvo
Škofja Loka. Kakor je bilo že javljeno, da priredi naša skupina skupni majniški izlet v nedeljo, dne 6. maja, sporočamo vsemu članstvu, da smo zaradi tehničnih zaprek morali izlet preložiti na dan praznika Vnebohoda 10. maja. Zbrali se bomo v »Zvezdi«. Odhod točno ob 5 zjutraj. Tovariši iz Stare Loke, Veštra, Trnja in bližine se nam pridružijo pred »Bergantom«. Hrano za ta dan naj bi vsak vzel s seboj. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na prihodnjo nedeljo.
Domžale. Naš redni mesečni sestanek se bo vršil v nedeljo dne 13. maja ob pol 10 dopoldne v društveni dvorani v Grobljah. Udeležba za vse člane dolžnost!
Kemični delavci
Ljubljana, članstvo skupine JSZ Ljubljana, zaposleno v tovarni Zmaj, priredi v nedeljo 6. maja skupni izlet na Sv. Katarino. Ljubljančani se zberemo pred šolo v Zg. šiški, in sicer ob 8 zjutraj, ostali pa na Dobrovi pred »Mlinom« tudi ob 8 zjutraj. Skupaj pridemo na Toškem čelu ob 9. — Hrano naj si ]X) možnosti vzame vsak s seboj. Tega izleta se udeležite vsi člani in članice. Odbor.
Delavsko zadružništvo
Koroška Bela. V nedeljo 29. aprila t. 1. ob 8 zvečer se je vršil zadružni sestanek naše zadruge. Namen sesrtanka je bil, da si člani med seboj izvedo vsak svoje mnenje. Član nadzorstva, g. župnik, je v svojem govoru poudarjal, da naj se vsi zadružniki držijo gesla: »Svoji k svojim«. Opaža se, da marsikdo, ki je dolžan, da se to geslo uveljavi, ne stori svoje dolžnosti. Ni dosti, da si samo član zadruge, temveč dolžnost nas vseh je, da vse, kar rabimo, kupimo v svoji zadrugi. Pri vsakem delu je začetek težak, tudi kaka nerednost se primeri, slišijo se gotove pritožbe, vedeti pa moramo, da to ni na mestu, da lastni člani trosijo to okrog, kjer prav za prav ni mesto za to. Dolžnost nas vseh je, da gradimo skupno to, kar smo sami za-]x»čeli. In uspeh nam je zagotovljen. Oglasilo se jih je še več k besedi z raznimi stvarnimi vprašanji. Prav bi bilo, da bi gospodinje, katerih je bilo precej na sestanku, fjovedale tu svoje mnenje.
, Udeležba je bila precejšnja, vendar smo pogrešali j zadrugarjev iz Javornika. Potrebni bi bili taki sestanki večkrat.
Huda jama. V nedeljo 29. aprila sta bila pri nas občna zbora dveh zadrug, in sicer »Delavske posojilnice« in »Nabavne in prodajne zadruge«. Iz računskega zaključka Del. posojilnice za 4. upravno leto je razvidno, da je ista izplačala svojim vlagateljem 15% vlog, kar je vsekakor važnoi za današnje čase, ko nekatere posojilnice ne morejo izplačati niti 5%. — Druga gori navedena zadruga pa obstoja samo 5 mesecev, vendar je v tem času pokazala, da so imeli tisli, ki so jo ustanovili, prav. — Zanimivo pri vsem pa je to, da obe zadrugi vodijo izključno preprosti ljudje brez vsake pomoči od strani inteligence. Mislimo, da bi se takole dalo delati še marsikje, toda treba bi bilo pridružiti k velikim besedam še večjih dejanj.
Delavska kultura
Strokovno nadaljevalno šolstvo in vajenci v Dravski banovini.
Pod tem naslovom je ljubljanska Delavska zbornica izdala lično brošuro, ki v člankih in statističnih, podatkih nazorno prikazuje to, pri nas precej zanemarjeno vprašanje. Ugotoviti moramo, da se pri nas za ta, tako važen problem, vse premalo zanimamo. Brošura bo k boljšemu poznanju razmer našega obrtnega šolstva dobro služila. Vodite'1'ji krajevnih strok, organizacij, naj tudi temu vprašanju posveti vso pažnjo. Sodelovanje s starši in s strok, organizacijami, bi našemu mlademu obrt. naraščaju gotovo ne bilo brez koristi. V našem listu bomo to vprašanje v kolikor nam bo dopuščal prostor obravnavali.
Iz centrale
Pohitite z razprodajo »Priročnika« .f — Zbran denar čimprej pošljite, ker mloramo poravnati račun v tiskarni. Ko bo to, kar ste dobili, razprodano, zopet naročite.
Jug’, strokovna zveza.
Z ozirom na okrožnico uprave »Delavske Pravice« z dne 7. aprila. 1934 naprošamo vse skupine in zveze, da najkasneje do 10. maja t. 1. pošljejo nabrane inserate za jubilejno števiLko »Delavske Pravice«.
Uprava.
Soc. gospodarske zanimivosti
Čevljar je v starem Rimfu rabil za izdelavo enega para čevljev pet in pol dnL Tako je 7200 rimskih čevljarjev izdelalo v pet in pol dneh 7200 čevljev. Isto število delavcev producira danes v eni izmed nih tovarn za čevlje, v pet in pol dneh o95 tisoč parov čevljev.
Pri vsej tej ogromni produkcijii pa imamo milijone ljudi, ki so brez vsake obutve.
Urefnje in m uredništvo odgovarja: Peter Lombardo.   Za Ju^odlovaasi^o tiskarno: K. Čeč. —
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«! Srečko Žumer.