Pogled na Ptuj.
Ptuj.
(Krajepisno-zgodovinska črtica.   —   Spisal o. H. Šalamun.)
i\a slovenskem Štajerskem ni lahko kateri kraj v zgodovinskem oziru tako imeniten in zanimiv, kakor široko, vmes prodnato „Dravsko polje" ali „ Ptujsko polje". — Obrobljeno okoli in okoli s prijaznimi vinorodnimi griči in hribi, in obsejano posebno kraj obrežja Drave na desno in levo z gostimi vasmi, bilo je v minulih časih premnogokrat torišče, na katerem so se vršili najznamenitejši dogodki. Tukaj, kjer je deroča Drava že večkrat premenila svojo strugo ter njive, travnike in hiše podkopala, bojevali so se stoletja in stoletja razni, v spone sužnosti zakovani narodi za svojo naravno prostost in močili s svojo krvjo prodnato zemljo.
Na dravskih planjavah so se sreČavali in bili mogočni in divji narodi, katerih sledi in spominiki so večinoma že izginili raz zemsko površje. Rodovitne njive, zeleni travniki ali pa le goli prelazi se sedaj razprostirajo ondi, kjer so njega dni stala bogatinov zala prebivališča.
Tam, kjer je nekdaj ošabni Rimljan kopičil zaklade in se valjal v razkošnosti, tam, kjer je nekdaj ljuti Turčin brez usmiljenja razsajal in ljudi moril,   orje sedaj marljivi kmet in izorje
Wo der Abendwolke Purpur schimmert,
Da liegst du,  Pettau,  alte Romerstadt!
Wie manches graue Denkmal, halb zertrummert,
Zeugt noch vom Volk, das hier geherrschet hat?
Wie stolz scheint, hoch von ihres Berges Riicken,
Die Veste durch den weiten Gau zu blicken.
(Prof. I. A. Supančič.)
pogostem zarjavelo orožje, marmornate plošče, vsakovrsten lišp in razne denarje, vmes celo zlate s podobo onih cesarjev, pred katerimi se je tresel in klanjal ves takrat znani svet, katerih zmagovita znamenja so postavljena tudi kraj Evfrata, Dunava in Rena. Nič manj nam pa ne kažejo tudi stebri in drugi kameniti spominiki z raznovrstnimi napisi, kakoršnih je bilo mnogo izkopanih, imenitnost »Dravskega polja" ') in njegove okolice. Ravno tam, kjer deroča Drava to Široko polje deli v južno-zahodno in severno-vshodno stran, naselili so se v prazgodovinski dobi ljudje, katere je ta kraj najbolj mikal zaradi varstva pred sovražnikom. Iz tega sela je nastal polagoma imenitni kraj, „Ptuj" imenovan, kateri se prišteva najstarejšim in najslavnejšim mestom slovenskega Stajerja poleg Celja.
Mesto leži pod 46 ° 25' 10" severne širjave in 330 32' vshodne dolžine, 224-38?« nad gladino Jadranskega morja. Razprostira se v podnožju gradu — na koncu ptujskega mestnega
polju.
l) M. Slekovec, Župnija sv. Lovrenca na Dravskem