XII. ifttnik V Gorici, dne 25. avgusla 1004. tevilkt. Izhaja vsaki feti' ' ob 11. uii dopoldi i Rokopisi se ne vi;'-i'ajo. Ncfraiikov.Mi.' pisma si* ne spn' jemajo. Cena listu znaS:i za celo leto 1 krone, za pol leta 2 krmi. Za manj piemo?iio za celo leto 3 krone za pol lela K 1 T»*' Za Nemčijo je cenn listu 5 K, za drui;t dežele izven Avstt i i« 6 K. Rokopise spreji .Narodna Tiskarna" ;:»d % ■ : v - . v - • •£& ijdt- 'j. P/--t Nafočnlno In naznanila sprejema upravništvo v Gorici, SemeniSka ulica 5. lfi Posamezne Številke se prodajajo v loba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se rafunijo po petit vrstah, in sicer: Če se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajl v Gorici Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Javni shod ..Slovenskega kat. delavskega društva". ..Slovensko katoliško delavsko dtu-štvo“ v Gorici je imelo v nedeljo v Aioj-zijevišču javen shod. Zbralo se je prav mnogo občinstva obeh spolov in raznih stanov. Ženstvo se je odzvalo v obilnem številu zato, ker se je imelo osnovati po zborovanju društvo za slovenske delavke za Goriško. Predsednik gosp. Peter Krebelj pozdravi vse zborovalce s prisrčnim nagovorom in kliče vsem: Dobro došli. Nato nastopi gospod dr. Anton Brecelj, katerega je bil odbor naprosil, naj bi govoril o alkoholizmu. Govornik je pojasnil vprašanje sč zdravniškega stališča temeljito in ob enem poljudno. Povedal je razne izglede, ki dokazujejo škodljivost nezmernega vživanja alkoholnih pijač. Ljudje, ki ne vživajo alkoholnih pijač, prenašajo lažje vročino in mraz, niso tako podvrženi boleznim itd. Posledice nezmernega vživanja alkoholnih pijač so oslabljenježelodca, možganov itd. Otroci ne smejo vživati alkohola. Govor g. doktorja je napravil globok vtis na vse poslušalce, ki so ga na koncu bnrno pozdravljali. Upamo, da bo objavil v celoti svoj lepi govor, kar bi bilo v občno korist. Upamo tudi, da nas bo g. doktor še večkrat osrečil s takimi govori, ki pričajo o njegovem temeljitem znanju. Za njim je govoril č. g. Josip Kosec, župnik v Kamnjah. Pojasnil je se številkami, kako raste nezmernost v vži-vanju alkoholnih pijač po raznih deželah, i njo pa tudi bolezni, zločini, hiranje človeškega rodu, uboštvo itd. Alkoholu so napovedali že po raznih deželah boj, zakaj bi tega pri nas ne začeli? Tudi ta govor objavljamo v celoti, Govornik je žel na koncu občo pohvalo. — Za njim je pojasnjeval društveni duhovni voditelj g. dr. Andrej Pavlica vprašanje o slovenskem sirotišču v Gorici. Misel se je započela v delav- LISTEK. Nehaj o sibirski železnici. (Konec). V neštevilnih ovinkih se potem črta niža do azijske stepe. Od Čeljabinska ob Uralu se pride v šestih dneh skozi mesta Omsk, Tomsk, Krasnojarsk v Irkutsk, glavno mesto Sibirije. To mesto je popolnoma evropejsko urejeno ter ima veliko trgovino. Tu je tudi katoliška (poljska) cerkev. Iz Irkutska pride vlak v treh in pol urah do Bajkalskega jezera (260X 60 km). Tukaj prepelje trajektni parnik lokomotivo in vozove čez jezero. Od tu dalje je spet dozidana proga do Vladivostoka skozi mesta Tsitsikar in Harbin. Iz Harbina pa skozi Girin in Mukden v Port Artur ob Rumenem morju. Ta železnica stane Rusijo vsako leto prav ogromne svote, posebno po zimi, ko je treba odstranjevati visoke snežene zamete, ko velikanski sneženi plazovi črto skoro sproti razdirajo. Zato je pa tudi železniško osobje zelo številno. Vsak mož ima le kratko črto v oskrbi, katero mora pred prihodom vsakega vlaka na- skem društvu in zadeva v prvi vrsti delavske sloje. Odbor „Slov. sirotišča" se je obrnil na slovenska županstva goriške dežele, da bi izvedel, koliko je sirot, koliko plačujejo zanje občine in kje so nastavljene. Iz poročil gospodov županov posnemljemo, da vzdržuje vsaka s 1 o v e n s k a o b č i n a poprečno po 2 siroti. Za vsako plačujejo mesečno po 10 do 12 K. V naši deželi je 102 občin. Občine plačujejo torej za sirote na leto poprečno do 30.000 K. Bilo bi v korist slovenskim občinam, ko bi se združile in si skupno napravile v mestu zavod, v katerem bi se vzgojale sirote. Sedaj so sirote nastavljene pri kmetih, pa tudi po laških zavodih. Na ta način imajo slovenske občine sč sirotami veliko breme — a koristi nobene. In ne samo tol Sirote, ki so večkrat nezakonski otroci, napravljajo, ko dorastejo, občinam novih stroškov. Iz zanemarjenih sirot se rode zopet sirote, koje mora občina vzdrževati. Tako se bremena občinam množe. Slovensko sirotidče bi bilo v mesta v narodno-gospodarskem oziru močna trdnjava. Iz otrok, ki so zdaj za narod izgubljenci, vzgojali bi se v mesta krepostni kristjani, dobri rodoljubi, izvrstni rokodelci, gospodarji itd. Posnemajmo v tem oziru sosede Italijane, ki so dobro preskrbljeni se sirotišči. Oni to umejol Govornik pravi dalje, da hočemo danes položiti temelj še drugi trdnjavici, namreč društvu za slovenske delavke. Svoj govor sklene z vsklikom: „Ži-vele naše trdnjave in trdnjavice!1* G. ces. svetnik Vodopivec govori o obrtni šoli „Šolskega Doma". Deklice, ki obiskujejo obrtno šolo, se v kratkem času izvežbajo v vseh ženskih ročnih delih, da lahko samostojno izvršujejo najraznoličnejša naročila. Vspehi so vsako leto prav lepi. Prav tako je tudi deška obrtna šola velikanske važnosti za tančno preiskati. Vsak čuvaj mora toliko časa za vlakom gledati, dokler se ma ne izgubi spred očij. Glavni namen je bil Rusiji odpreti sibirsko planjavo svetovnemu premetu, a pri tem je imela Rusija še drug namen, namreč tesneje si priklopiti važne pokrajine ob reki Amur. Najprej so premišljevali ruski inženerji, kako bi se dali v to svrho uporabiti (namreč za svetovni promet) mogočni sibirski veletoki Ob, Lena, Jenisej s svojimi pritoki. Toda zadeli so na tolike tehnične težkoče, da so to misel skoraj opustili. Po zimi so namreč ti veletoki popolnoma zmrznjeni, po letu pa imajo malo vode. Ni jim ostalo torej druznga, kot gradili železnično črto do vshodne Azije. Dne 17. marca 1891 je Aleksander III. podpisal listino, ki je poklicala v življenje to velikansko podjetje. Takoj so šli ruski inženerji na delo, ter začeli na obeh koncih in sicer v šestih oddelkih. Ti oddelki so: I. Čeljabinsk-Omsk (ob veletoka Ob), (zahodno-sibirska proga) 1415 km (končan I. 1895); II. Omsk-Irkulsk (centralno-sibirska proga) 1828 km (končan I. 1898); III. Irkutsk-Misova (bajkalska proga) 318 km (končan I. 1898); IV. Misova-Stretensk (zabajkalska proga) 1076 km (končan 1. 1899); V. rokodelce. Izkušnja jo dokazala, da dobivajo rokodelci, ki so se izšolali v obrtni šoli in ki poznajo razne mere od gospodarjev večje plače ko drugi. Žil, da uta-riši te šole ne vpoštevajo še dovolj Obiskov! nje je še vse prepičlo. Govornik priporoča stirišem, naj pridno pošiljajo odrasle otroke v obrtno šolo. G. predsednik Peter Krebelj govori o naših gospodarskih razmerah in pravi, da moramo Slovenci z vztrajnostjo, varčnostjo in umno pridnostjo delovati na to, da se gospodarske razmere v mestu in na deželi zboljšajo. Ker je bilo že pozno, sklene zborovanje z navadnim trikratnim živio-klicem. Delavski pevski zbor jo zapel pod vodstvom č. g. župnika Kokošarja dve narodni pesmi. Vsem gospodom, ki so pripomogli, da se je javni shod častno izvršil, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Po končanem shodu naznanilo je lepo število delavk in dragih žensk svoj pristop k novemu društvu za slovenske delavke na Goriškem. Seme, ki se je vsejalo v nedeljo v Alojzijevišču v srca slovenskih delavcev in delavk, naj bi obrodilo obilo sadu! 0 uživanju opojnih pijač. (Govor g. župnika Koseča na javnem ljudskem shodu .Slov. kat. delav. društva* v Gorici dne 21. avgusta 1904.) Iz govora gospoda doktorja Brecelja ste se prepričali, da nezmerno vživanje opojnih pijač škoduje človeškemu zdravju. Glede zmernega vživanja pa znanost ni še dognala, je li koristno ali škodljivo. Nekateri zdravniki učenjaki, ki se resno pečajo s tem prašanjem, menijo, da je zmerno vživanje opojnih pijač koristno, drugi pa temu mnenja odločno oporekajo. Jaz za svojo osebo sem prepričan, da je za normalnega človeka v normalnih razmerah bolj zdravo, ako se popolnoma zdrži vseh opojnih pijač. Priznam pa, da Čita-Vladivostok (amurska proga) 3000 km (končan I. 1903); VI. Kabarsoska-Vladivostok (Lhuri-proga) 764 km (končan 1. 1897). Ta proga je dolga 7500 km, torej še enkrat daljša od severnoameriške pacifiške železnice, koja meri samo 3091 km. Od Stretenska dalje je reka Amur plovna, tor tvori s6 svojima velikima pritokoma Usuri in Sungari izvrstno vodno pot. Vkljub velikanski dolgosti in ogromnim težkočam so vendar Rusi to delo v primeroma kratkem času dovršili. Moramo pa pomisliti, da se v Rnsiji dobi lažje delavcev in tudi ceneje kakor pa pri nas. Navadno je delalo pri graditvi te železnice okrog 150000 delavcev. Zelo so ovirala delo mehka in večkrat tudi močvirnata tla. Pogostoma so razdrle povodnji komaj dovršeno progo daleč na okoli. Črta je grajena skoraj samo po nižavi in sicer zato, da ni bilo treba vrtati predorov. Od Moskve do Bajkalskega jezera ni nobenega predora. Za les Rusom ni bilo treba skrbeti, imeli so ga vedno dovolj v bližini, tudi karijo z lesom, ker je v Sibiriji bolj po ceni kot premog in v takem izobilju, da ga tako kmalu še ne bo zmanjkalo. Seveda bo železnica šele takrat vstregla vsem za- živijo ljudje v tacih razmerah, da je tema ali onemu koristnejše, da tu in tam zmerno užije malo alkohola. Jaz mislim tukaj na prenaporno in predolgo delo dušno in telesno, na hrano, ki skoraj zahteva, da se jo zalije z alkoholom, na prirejeno človeško šibkost. Te in druge družabne razmere pa bi se dale predrugačiti in zboljšati, tako da bi se nikdo ne mogel izgovarjati, da je njemu uživanje opojnih pijač potrebno in koristno. Na vsak način so opojne pijače nevaren prijatelj, kateremu ne smemo brezpogojno zaupati, ampak moramo vedno nanj paziti, da nas ne opehari. Podobne so oderuhu, h kateremu se zatečeš v resnični ali dozdevni potrebi. Potrebuješ 100 K; ker ti jih drugi ne posodi, se zatečeš k oderuhu, ki ti jih z vso mogočo prijpznostjo posodi, morda za male obresti, pa se zagotovi na tvoje premoženje. Poreče ti celo, da pridi vedno k njemu, kadar ti primanjka, njegov denar ti je vedno na razpolago. Ti seveda boš prepričan, da boljšega človeka ne dobiš, in da ti je ta stori) veliko dobroto. Ako si pameten, boš poskrbel, da se brž ko brž odkrižaš tega dobrotnika; ako si pa lahkomiseln, pojdeš v zopetni resnični ali le domišljeni potrebi zopet k dobremu prijatelju, ki ti zopet ustreže, itd. Ko se mu pa zdi zadosti, pokaže se ti v pravem značaja, kot tvoj sovražnik, ki te vedno smehljaje obrije do živega. Take so tudi opojne pijače. Ti misliš, da si jib potreben, misliš, da jih zmerno uživaš, prepričan si, da so ti storile dobro; pa na enkrat te zgrabi bolezen, kako trganje, putika, srčna hiba, ali na obistih ali jetrah. Boleznim iščeš vse mogoče vzroke, le pravega ne, namreč navidezno zmernega uživanja opojnih pijač; mogoče da te tudi zdravnik ne upa žaliti in razkrivati sleparskega prijatelja. Vendar danes se ne bomo prepirali, je li zmerno uživanje op. pijač posamoznikom na zdravju škodljivo ali koristno. To naj doženejo učeni zdravniki. Le to omenim, da človek ni sam za se htevam, ko bode podlaga bolj utrjena in bodo položili tudi drugi tir, ker dosedaj je samo enotirna. Vse to pa bo stalo Rusijo več miljard. Železje in lokomotive je dala največ Severna Amerika zlasti za vshodno polovico. Mostov je zelo veliko, več sto. Nekateri so velikanske, drzne zgradbe, ki pričajo o podjetnosti in drsnosti ruskih inženerjev. Most čez reko Bjelaja ima šest obokov in meri 630 m, čez reko Irč meri 676 m, čez veletok Ob (7 obokov) 910 m, čez reko Jenisej 912 m, čiv. reko Selenga 1000 m. Vsa črta je na okrog 50° sever. širj. in pelje vseskozi po rodovitnih tleh. Ruska država zelo dospešuje naseljevanje. V letih 1887—1890 je znašalo število prebivalcev 149.956 duš, v letih 1891—1898 pa je število prebivalcev zrastlo na 1,032.732 duš. — Tukaj vidimo, kako neosnovana je fraza o barbarski Rusiji. Katera država pa je že toliko žrtvovala za civilizacijo kot Rusija? Zato toliko kričijo in psujejo klevetniki Ruske, ker Rasija vstaja, a njih je— strah ! na sveto, ampak je navezan na človeško družbo. Kakor kadar je bolan le eden ud telesa, trpi celo telo, in se iz ednega uda lahko zastrnpi vsa kri, tako tndi trpi vsa človeška družba, ako mnogo udov družbe trpi. Zato ne sme biti človeški družbi vse edno, ali uživanje opojnih pijač posameznim udom škoduje ali ne. Ljudje le sebi koristijo, ako poskrbijo, da ne bo nikdo trpel škode vsled uživanja alkohola. Zato je tudi naša socijalna dolžnost, da se prepričamo, ali uživanje opojnih pijač, kakorSno je zdaj v navadi, brez ozira na to, ali je posameznikom na zdravju škodljivo ali ne, škoduje človeški družbi ali ne. Zato sem bo namenil, da o tem navedem nekatera dejstva in statistiške podatke o sedanjem uživanju op. pijač. Iz teh podatkor boste potem sami Bodili, je li uživanje op. pijač, ka-koršno je zdaj, zmerno ali nezmerno, koristno ali škodljivo. Vem, da številke niso vedno natančne, ker ni mogoče vsakemu gledati v usta, koliko spije, tudi ni mogoče vedno presoditi, koliko se potoči v gostilnah in zakotno. Vendar nam številke vsaj nekoliko posvetijo v temo zla, ki izvira iz uživanja alkohola. Koliko se spije. Po statistiki Šveda Gustava Sundborg spije v Evropi vsaka oseba poprečno 43 litrov piva, največ v Belgiji namreč 183 litrov, najmanj v Italiji 06 litra, v Avstriji 32 litrov. Tako da je Avstrija med 18 deželami na 8. mestu in je 10 dežel, kjer se manj piva izpije kakor pri nas. Vina popije vsaka oseba v Evropi poprečno 35 litrov na leto, največ na Španjskem 115 litrov, najmanj v Švediji 09 litra,pri nas 22 litrov, tako da je Avstrija glede vina zopet na 8. mestu. Žganja pride v Evropi na osebo 6 71 litra, največ na Danskem 1440 litra, najmanj na Španjskem 1 liter, pri nas 9 litrov. V tem smo že na 5. mestu. Glede množine alkohola, ki je v opojnih pijačah, brez ozira na to, Be li pije žganje ali vino ali pivo, pride na osebo v Evropo 846 litra čistega alkohola, največ v Franciji 15 87 litre, najmanj na Finskem, ruski pokrajni 184 litra, pri nas 8 litrov, tedaj je Avstrija na 12. mestu. Na Kranjskem spijejo okoli 500.000 hi žganja na leto, ali 10 litrov na osebo; deželni davek od žganja je znašal I. 1898 849 720 K. Piva so skuhali na Kranjskem v 8 pivovarnah I. 1899 76.024 hi, od katerih so plačali 314064 K davka. (Dalje pride.) Družba sv. Mohorja. S posebnim veseljem naznanjamo, da se je število Slovencev-Mohorjanov nepričakovano znatno pomnožilo, da štejemo letos število udov naše družbe kakor še nobeno leto poprej. Letos namreč smo dospeli do prečastnega števila 84.298 udov družbe sv. Mohorja t. j. 8540 udov več kakor lani, ko je štela družba 76.068 udov, in 4552 udov več kakor predlanskem, ko smo šteli 80.046 udov. Število po posameznih krajih oziroma škofijah nam kaže sledeči pregled: Gorsho-dolshemu X-B-u posvetil analfabet. Izpod Čavna, 20. avgusta 1904-. I. S „trnovske planote** privrčl je dopis — „iz krajev sivega Čavna** —, pa tekel nizdol skozi mnog je ris, pritekel, kjer „mlaka“ je slavna; izlil se veselo je v .mlako**, povdst povedal je t&ko : „Tam gori na Gori, odkoder sem jaz, kjer oče se moj še korači v domovju, ah trojni palači, tam gori pretresa svet čuden mraz: Nekčmu je mraz in vroče, ker iti po sreči nič več mu noče — ah žal, da on moj je oče . .. A vendar je dobro, da zveste, kak ta je mož — sredi gorske cestel Iz ust se cedi mu mleko in med — po vrhu pa včasih še srmla —: on hoče imeti .občinski red", kjer rčda še nima — šola... On psuje gorjanske možč poštene, da glave med njimi ni učene —; da brati ne zna še gorski kmet, da vsak je tam — analfabet .. . A sam glede občine koliko zna? Kot znanci mu — ovni — naših gori ... Rad vendar več bil bi nego je zdaj--------- A kaj pomaga: Gorjani so stalni 1. Goriška nadškofija . . 9593 (več 1292) udov 2. Krška škofija . . . . 6471 ( . 266) 3. Lavantinska škofija . . 26959 ( . 3666) ■ 4. Ljubljanska škofija . . 32783 ( . 2385) * 5. Tržaško-kop. škofija . 4615 ( . 567) 6. Sekovska škofija . . 557 (manj 3) • 7. Somboteljska škofija . 311 (več 5) a 8. Zagrebška škofija . . . 483 ( . 60) * 9. Senjska škofija . . . ■ 202 ( . 14) • 10. Poreška škofija . . . • 113 (. 11) 11. Djakovska škofija . 82 ( . 19) ■ 12. BosniŠke škofije . . 193 (manj 21) • 13, Videmska nadškofija . 238 (več 63) * 14. Razni kraji .... • 527 ( . 55) ■ 15. Amerikanci .... 1273 ( . 154) * 16. Afrika in Azija . . . 198 ( . 7) m Skupaj . . 84598 (več 8540) udov Veseli ta razkaz nam kaže, da smo na dveh točkah malo nazadovali, namreč v sekovski (graški) škofiji za 3, in v bosniških škofijah za 21 udov. Povsod drugod pa smo sijajno nadredovali. Slava Vsemogočnemu ki očividno blagoslovlja naš trud, hvala iskrena vsem poverjenikom, ki zbirajo razstrešena krdela z mnogim trudom k tako častni armadi, priznanje vsem posameznikom, ki množijo s svojim pri-Btopom število Mohorjanov, Slovencem v veselje in čast, nasprotnikom naroda našega v strah in zavisti Pregled nam kaže, da je najbolj napredovala lavantinska škofija, namreč za 3666 udov, ki je bila prejšnje leto za 2115 ndov nazadovala. Nji aledi ljubljanska škofija, ki je napredovala za 2385 udov, dočim je bila prejšnje leto nazadovala za 915 udov. Tudi g o -riška škofija kaže jako lep napredek 1292, dočim je bila prejšnje leto za 396 udov nazadovala. Lep napredek kaže nadalje tržaško-koperska za 567 in krška škofija za 266 udov. Prav posebno nas mora veseliti napredek t videmski škofiji, kjer imamo 63 udov več, in napredek Amorikancev za 154 udov. Razmerje po drugih škofijah nam kaže gornji pregled. Med naše ude se bo letoB torej razdelilo 507.588, t. j. precej nad pol milijona knjig. Ako prištejemo to število onemn prejšnjih let, vidimo, da je družba sv. Mohorja tekom svojega obstanka razdelila samo udom, imenoma navedenih v vsakoletnih koledarjih, vkup 9,807.628, t. j. malone deset milijonov knjig. Z razpošiljatvijo letošnjih knjig se bo pričelo koncem meseca septembra. Odbor. Rusko-japonska vojska. Jnponofilski listi, po katerih je Port Artur že 12 krat padel, prišli so zadnje dni do spoznanja, da je Port Artur jako trda koBt. Res je sicer, da Japonci vsaki dan napadajo Port Artur in ga bombardirajo, a res je tudi, da jih Rusi vRaki dan vspešno odbivajo ter jim prizadevajo strašne izgube. To dokazuje tudi zadnja brzojavka poveljnika SlOsslja n« carja od 16. t. m. Stdsselj je brzojavil namreč carju omenjenega dne tole: .Japonci so zadnja dva dni napadli višine Uglovaja pri Luizinem zalivu. Vsi napadi so bili odbiti in višave zasedli smo zopet in trdni na svoji planoti skalni — zakaj, ah zakaj? Ne vdajo se možu, ki Gori je v kvar nikar in nikdar I Saj vejo, po čem hrepeni in zakaj, poznajo ga dobro, kdo je in kaj . ..“ * * # Pako govoril dopis je z G6re in zgubil se v grdo je „mlakoM: poreče li „očeM k temo še kako? — Analfabet jo slišati more ... II. Drug dopis je prišel v „mlako** in je pravil o človeku, ki le sam je izobražen, ki le sam še „bukov“ ni .. . Ta svetuje tam županu, naj učf se paragrafe, naj občinske dela ceste, Kjer še skaže se lehkč... A dopisnik sam priznava, da „prej nikdo se ni brigal1*, kakšne li so gorske ceste —: Ej, kje t&čas bil je on? On — edina gorska zvezda, on — edin „pismeni človek1*, on — poznatelj vseh Mdolžnostij“, on — vseh zfiVonov jurist? Naj le kuje še dopise in pošilja naj jih v *mlako“ —: pasti vtegnesam v »kloako", saj povsčm ni menda — čist... mi. Izgube Japoncev so bile strašne. V teh bojih bo se posebno odlikovali general Kondratenko, polkovnik Irman, ma jor Jolchni, stotnik Andrejev in poveljnik lovcev. Danes zjutraj prišel je k našim predstražpm japonski major Jamoki s pismom generala Nodzu in admirala Togo, v katerem se nas pozivlje, da se podamo. Seveda smo tako ponudbo odbili. Objednem javljam, da se naše vojno čete nahajajo v najboljem stanu ter da vlada med njimi veliko navdušenje1*. — Ruska agentura pa je dobila iz Čifu-a dne 20. t. m. poročilo, da so Japonci dne 19. in 20. t. m. zopet ponovili napad, a da so bili odbit! in da so imeli še veliko večji izgube, nego so bile one dveh zadnjih dni. Tudi z morske strani so Japonci bombardirali trdnjavo, a brez vsakega vspeha. — Japonski listi prihajajo te dni z novico, češ, da bo japonske križarke napadle rusko križarko „Noviku, ki bi se bila potopila. Ta vest pa je malo ver-letna. * * ♦ Po zadnjih poročilih z bojišča se Japoncem pred Port Arturom ne godi nič dobro. V Tokiju so bili tamošnji listi konfiscirani radi neugodnih vesti iz Port Artura. V Mandžuriji pa zdaj strašno dežuje. Reke in potoki prekopajo bregove. Vojaštvo se nahaja na večjih krajih v veliki nevarnosti. Ruska križarka „Novik“ se ni potopila. # * ♦ Iz kit. vira poročajo : Japonci bo 23. t. m. od 6. ure zj. do 1. ure popoludne intenzivno obstreljevali Port Artur. Pred streljanjem ruskega topništva so utihnili japonski topovi. Japonsko brodovje je odplulo na odprto morje. * * * • Glasom neke brzojavke „Matina“ iz Čifu so Japonci baje vzeli Liaodešan. Ruske ladije so baje v pondeljek zapustilo portartursko pristanišče. o + * Glasom kitajskih poročil so bili dne 21. t. m. med Rusi in Japonci ljuti boji pred Port Arturom in sicer ob železniški progi in blizo zlate gore. V Čifu živeči Japonci, njim na čelu konzul, zbirajo denar za proslavo pada Port Artura. + * * Z dnevnim poveljem carjevim je bilo 2039 mladih plemičev povišanih v častnike. * * * ^Rerfiner Lokalanzeiger1* je prejel v torek iz Petrograda slodečo brzojavko: Kakor poročajo očividci, so bila po enem zadnjih naskokov na Port Artur tla daleč na okolo pokrita z mrliči. Strašen učinek so provzročile takozvane okrogle mine, ki so jih Rusi položili in na katerih je bila nničena cola japonska kolona, obstoječa iz 8 batalijonov pehote. Zvečer in vso noč so plazili ranjeni, Japonci r. bojišča k ruskim utrdbam ter so prosili jedi in vode. Vsem so Rusi postregli z jedjo in pijačo, jim obvezali rane ter jih poslali nazaj. Politični pregled. Bnlknn. — Zopet prihajajo z Balkana vznemirljive vesti. Ustaši so so začeli zopet gibati, posobno pa ho postali Albanci zopet jako nemirni, in turška vlada je prisiljena pošiljati zadnje dni tja večja vojaška krdela Pa tudi v Bolgariji se zdi, da se na nekaj pripravlja. V Bolg riji so namreč že opustili misel, da bi imeli letos tam velike vojaške vaje. Ali zadnje dni pa so se premislili in sklenili, da bodo imeli tudi letos tam prve dni septembra velike vojačke vaje in sicer blizu turške meje. Rozervisti vseh letnikov so dobili povelje, da morajo biti pripravijeni vsak hip na poklicanj« v vojaško službo. — Pa tudi o Avstriji se širijo zadnje dni čudne vesti, ki vzbujajo celo na Rnskem nekako nevoljo. Neki dunajski list piše namreč, da je srbski agent Načevič, ki se je nahajal te dni v Carigradu pri sultanu, lega obvestil, da deli Avstrija med Albance orožje. Ruski list „Ruh“ pa Avstriji očita, da povsod in kjer le more seje nemir med Bolgarijo in Srbijo ter med tema dvema in Črnogoro. Morilec Plcveti pomilošfon. — Iz Petrograda poročajo, da morilec Ple-vetov se ne imenuje Satenov, ampak Matvejev, ki je baje tehnologiški dijak. Dopisnik angleškega lista „Dayli Tele-graph** piše svojemu listu, da je poizve del iz zanesljivega vira, da omenjeni morilec ne bode obešen, marveč da bodo o priliki krsta careviča pomiloščen, ter da bodo smrtna kazen spremenjena na dosmrtno delo na kaki trdnjavi. Dopisi. Iz Mirna, dne 24. avgusta 1904. — Mirenska „Rdeča straža** je zagledala beli dan precej po znanem štrajku stro-jarjev, torej bo tega dve leti. Kopač, ko je videl, da s strojarji' ne pojde, je poskusil srečo pri čevljarjih. In res našla se je peščica mladih, ponedeljke praznujočih, torej ne kdo ve kako pametnih čevljarjev, kateri so mu sledili. Pa tudi za te pridobiti jih je moral Kopač na-farbati prej z obljubo, da jim ustanovi čevljarsko zadrugo, da potem bodo sami gospodarji, sami imeli dobiček itd. Mesto tega pa jih je zakoval v dunajsko demokratično centralo, katere voditelj je znani žid dr. Adler, torej pod židovsko komando. Kaj je namen le židovske centrale, to je tudi znano, namreč: nižje sloje združili, da se bodo tako bojevali proti kapitalu kakor se bo njih voditeljem židovskim milijonarjem dopadlo. Za postati ud teh rdečih Židovskih bojevnikov se mora plačati 1 K vstopnine, potem pa redno 30 vin. na teden. Torej vsak ud plača letno 52 krat 30 vin. t. j. 15 K 60 vin. Vzemimo n pr., ako bi se vsi mirenski delavci vpisali, bilo bi jih gotovo nad 400, torej bi mirenski delavci plačali v centralo 400 krat 15 K 60 v, kar bi znašalo na leto 6240 K. To pa že niso raačkine solze, kaj? Za pesek v oči pa jo določena v pravilih centrale neka podpora, katera pa je tako fino prevdarjena in označena, dajo udje posebno v naših krajih skoraj nič ne dobijo. Tako bi vsa ogromna svota nad 6000 K vsako leto romala v židovsko centralo na daljni Dunaj, od koder bi ae nikdar več ne vrnila. Tudi vse društveno premoženje bi bilo last centrale. Centrala bi lahko dala dobro nagrado Kopaču, ako bi se mu posrečilo ji pridobiti takšno molzno kravico, ka-koršna bi bila mirensko delavstvo. No, bo že šlo sčasoma, ko ne bo več »klerikalcev" v Mirnu. Do takrat pa je še silno daleč — torej potrpljenje in ne toliko ropotati. Saj vemo, da židovski sluge demokratični agitatorji in njih časopisje zato pri vsaki priliki bobnajo in kažejo na cerkveno malho in komando, da bi se židovske ne videlo. Hinavci! O mirenski „Rdeči straži" pa bomo še pisali. Tudi nabrežinsko „Vodst\'o“ jo pokazalo svojo demokraško surovost v zadnji štovilki ,.Rdečega Praporja**. Na točke, na katere niste bili v stanu odgovoriti, ste pa nas robato ozmerjali. Saj smo vedeli, da ste mojstri v zmerjanju. Pravite, da nismo pojasnili, kakor smo v začetku obljubili, kaj je dnmokra-ški bojkot. Mari mislite, da so oni, kateri so brali „Primorski List** tako zabiti, da niso spoznali, da je vaš bojkot turškega značaja? Ali niso spoznali, da smo gmotno uničeni, ako zmanjka dela pri Budinu? Ali si ne mislijo vsi, kateri so čitali „Prim. List“, kaj bi šele bilo z nami, ako bi vi imeli vlado in oblast v rokah in bi mi hoteli naše sedanje prepričanje tako pokazati, kakor je zdaj kažemo? Ali bi vi ne ravnali z nami po turško? Ali bi nas ne pustili tudi lakote pomreti, ako bi se vam ne hoteli udati? — Vi, kateri ste zbrani pod rdečo zastavo ljubezni, ali je človekoljubno sš silo trgati ljudem njih prepričanje iz src? Nasilstvo se še nikjer ni dobro obneslo, in tudi pri vas se ne bo. Sicer pa, kaj bi mi oslički vas pevce učilil So boste že sami spametovali, ako vas nespameti poprej kdo drugi. Vi pravite, da imate vaša društvena pravila in opravilnik, po katerih imate pravico nepokorne udo iz društva izbac-niti. Dobro I Nikakor pa ne stoji v pravilih zapisano in tudi od nikogar potrjeno, da smete vaše nosomišljenike preganjati na tak način, kakor nas preganjate Sicer nas zdaj to nič ne boli, in upamo, da nas tudi ne bo. Ako pa bi nas kedaj bolelo, si bomo že znali pomagati, pa na tak način, na kakoršen si vi ne želite. Črni Mesarji pri Budinu. Iz Črnič. — Pretečeni teden je bilo tu pri nas jako živahno. Prišli so namreč sem v torek 16. t. m. iz Ljubljane skozi Idrijo, Tolmin in Gorico povodom vojaških vaj vojaki 27. pešpolka ter se nastanili za par dni v naši občini. Imeli smo tudi čast imeti v svojej sredi njega c. kr. visokost nadvojvodo Josipa Ferdinanda, ki služi sedaj kot podpolkovnik v zgoraj omenjenem polku. Visoki gost stanoval je v hiši gosp. dežel, poslanca Leopolda Bolko. Izvrstna vojaška godba priredila je skozi tri dni vsak dan proti večera promenadni koncert — za naš kraj nekaj izvanrednega —, ki je privabil k Bebi vse, slaro in mlado. Zlasti lepo pa je bilo na predvečer in n». dan cesarskega rojstnega dne. Na predvečer bile so hiše zlasti ob glavnoj cesti lepo razsvetljene, mnogo tudi okrašene s cesarskimi in slovenskimi zastavami, s transparenti, zelenjem in drugimi okraski. Vojaška godba pa je priredila, po vasi mirozov ter zaigrala nekaj lepih komadov pred stanovanjem nadvojvode, vrhu visokega Čavna pa je zaplapolal lep kres. Drugi dan bila je na prostem na nekem griču poleg vasi povodom cesarjevega rojstnega dne sv. maša, kateri je pri-sostovalo vse vojaštvo z nadvojvodo na čelu in tndi jedna baterija topničarjev, prišedših iz bližnjega Šempasa ter veliko domačega ljudstva. Posamezne mašne dele spremljale so salve štirih bataljonov peščev in štirih topov. Tako nam je lepo minnl la dan ob zvokih vojaško godbe in v. družbi veselih, za svojega cesarja navdušenih vojakov. Drugi dan v petek zgodaj zjutraj pa nas je zapustilo vojaštvo ter se podalo na Kras proti Komnu, kjer se bodo baje vršile večje vojaške vaje. Prihodnjo soboto pa pride zopet sem večje število vojaštva ter se nastani za nekaj časa v naši občini. S Pečin, 16. avgusta. — Saša pri- i tiska, — ne toliko na polju kakor pa po vodnjakih. ..Šterne" so prazne I Naša občina je res zelo siromašna glede vode, da nima niti enega studenca. Daleč zunaj okolišča hiš je sicer nek studenec, a jako reven. Rabi se edino deževnica, koje treba naloviti v „šterne“; taka voda je pa jako slaba in traja le malo časa. Dogodilo se je, da smo morali cele mesece po zimi sneg topiti, da smo sebe in živino ohranili. Radi tega mora vsakdo pripoznati, da je neobhodna potreba, da se opomore na kak način temu. In to bi se bilo že lahko dovršilo, da bi ne vladala tako huda politična — „strasl“, da se ne izrazim hujše. Da bi se temu opomoglo, nameravalo se je napraviti vsaj dva velika vodnjaka, kamor bi se bila voda ob deževju Btekala ter bi na ta način imeli zalogo za dneve suše po leti in po zimi, ter bi bili preskrbljeni z vodo zlasti v slučaju požara. Ker je pa občina imela v zadnjih letih mnogo stroškov pri cerkvi in z drugimi napravami, ni bilo misliti na vodnjake. Radi tega je konec meseca junija 1. 1902 tedanji vikar čast. gosp. B. Nemec na lastno prizadevanje priskrbel načrt za vodnjake ter se trudil, da se je prošnja vložila na visoki dež. zbor v Gorici za podporo. Meseca novembra I. 1902 je dež. zbor dovolil 900 kron podpore za napravo vodnjakov. Dež. zbor te podpore do danes še ni izplačal, ker naše slavno gospodarstvo noče začeti z delom. Ta podpora — smrdi — „črno“l Vsled tega se mami ljudstvo, da vodnjakov ni mogoče delati z isto podporo, ker so stroški po načrtu preračunjeni na 3840 kron 40 vin, torej bi spadalo na občino še 2940 kron 40 vin. Ce bi se vodnjaki pod istim zneskom delali, bi pa slavno gospodarstvo prišlo pod — kljukasti pa-rogral'. — Torej ne kaže drugače, kakor podporo pustiti, ker občina res ne more v sedanjih ruzmerah prevzeti toliko stroškov. No! Pa recite, da jim ne smrdi. Dež. zbor, ko je dovolil podporo, se ni izjavil, da morata vodnjaka baš toliko stali, kakor je v načrtu. Ona podpora se pač mora in Bme porabiti edino za napravo vodnjakov; pa naj stanejo vodnjaki 2000 ali pa 1000 kron. Gotovo, da če bi vodnjaki stali nad imenovano podporo, da bi morala občina založiti; če je pa mogoče vodnjake z isto podporo napraviti, gotovo dež. zbor nima nič proti temu. Da pa dež. odbor podporo izplača, mora poproj občina začeti z delom. Torej sl. gospodarstvo — kje si! Gotovo bomo čakali tudi z vodnjaki tako, kakor z razdelitvijo občinskih pašnikov. Tudi načrt razdelitve občinskih pašnikov je bil potrjen glasom- odloka c. kr. ministerstva notranjih zadev z dne 2. oktobra 1. 1904 št. 26417, a še do danes spi spanje — pravičnega. — — X — Novice. Kam v nedeljo 28. avgusta? — V Miren k slavnostnemu razvitja zastave „KatoIškega delavskega društva4*, katero se vrši dne 28. avgusta na dvorišča gospoda J. Budihne Spored: 1. Od 2. do 3. ere sprejem društev Ob 3. začetek cerkvene slovesnoti, pri kaleri se blagoslovi društvena zastav«! (Govoril bode dr. Krek); 3. Ob '/Jr uri javni ljudski shod. Glavna govornika dr. Lampo in dr. Krek iz Lubljane); 4. Po shodu velika ljudska veselica s petjem raznih pevskih zborov, šaljivi prizori, deklamacijami itd. Med vsako točko svira godba. Zvečer umeteljni ognji. Vstopnina k shodu in veselici 40 vinarjev. Društva, kalera vstopnice skupno kupijo, po 20. vin. Pevski zbori vstopnine prosti. Vstopnice bodo kolekovane z „narodnim kolekom“, toraj naj vsakdo ima še posebej pri-pripravljena 2 vin., da no bo sitnosti z menjavanjem denarja. Odbor. ..Slovensko kat. delavsko društvo" v Gorici se udeleži v nedeljo dne 28. t. m. se svojo zastavo slovesnosti razvitjazastave,,Katoliškega delavskega društva v Mirnu“. Prosimo vse člane, naj se snidejo v nedeljo okolu i are popoludne pri mirenski mitnici. Naj nihče ne izostane! Umrl je v ponedeljek zvečer v Gorici bivši šempaski župnik preč. gosp. Blaž Madon v 88. letu svoje dobe. Pogreb je bil včeraj popoludne. Naj počiva v mira in večna luč naj mu sveti! Za »Slovensko slrotišče": P. n. gg.: Ivan Homar, karat 3 K, Franc Klanjšček, kurat 7 K, Ana Keber 1 K, Marija Erzetič 1 K, Miha Drafovka 60 v, dražba „S!ovenf>ka beseda“ 16. avgusta 1 K 46 v, 22. avgusta 1 K 42 v, Mark Vales 5 K, Marija Bašin 1 K, Štefan Erjavec 1 K, Edvard Štrekelj, vikar 2 K (2 K tudi za „Skalnico“. Bog plati! Dar. — C. g. Mark Vales nam je poslal 40 K s to-le opombo: O priliki svojega nastopa v stalni pokoj in v spomin skoraj 40-letnega dušnega pastiro-vanja podarim skromen znesek 40 K v dober namen in sicer: Za „Mali Šolski Dom“ 20 K, za slovensko „Alojzijevišče“ 16 K, za »Slovensko sirotišče 6 K. Bog povrni blagemu gospodu stotero ! Dar. -- Uprava »Primorskega Lista11 je prejela za »Šolski Dom“ 1 K 42 h, katere je darovala dražba »Slovenska beseda*. Občina Rlhemberg je darovala ob prilki rojstnega goda Njega Veličanstva presvetlega cesarja 30 K za „Mali Dom“. Za Alojzljevišče: Preč. g. Jožef Pavletič 20 K, nabrali pri cesarski slavnosti dne 18. t. m. v Št. Petru 6 K, ku-racijsko predstojništvo Štijak 10 K. Evharistični shod v Ljubljaui. — V torek bo je zbralo v Ljubljani mnogo duhovnikov ne le iz slovenskih, ampak tudi iz hrvatskih škofiij, da se udeleže evharističnega shoda. Prišel je v Ljubljano v ta namen tudi naš premil, knezonadškof in se nastanil pri ljubljanskem khezoškofu. Tržaški namestnik na dopustu. — Te dni je tržaški namestnik grof Goess nastopil večtedenski dopust. Najprej pa se je podal na Danaj. Kanditat za dopolnilno deželno zborsko volitev v goriškem mestu je odvetnik dr. Camillo Egger, ki je bil svo-ječasno že zastopnik goriškega mesta v deželnem zbora in se je moral umakniti velikemu ital. patrijotu dr. Graziadio Luzzattu, ki je bil kakor se je pozneje dokazalo, res vreden zaupanja ital. go-riških volilcev. Izpred sodišča. — V pond. stalo je pred luk. okrožnim kot kazenskim sodiščem sedem obtožencev zaradi pretepa, ki se jo vršil dne 26 junija t. 1. v Plavah med ital. želežniškimi delavci in med domačini. Med obtoženci bili so štirje Italijani in trije Slovenci. Toženi bo bili radi javnega nasilstva in radi težke telesne poškodbe. Ali Bodeče jih je obsodilo le radi prestopka proti telesni varnosti in pa radi lahke telesne poškodbe, in sicer At-tilija Regginellija in Ivana Brezigarja na 7 dni zapora, ostale pa na 6 dni zapora. Vojaške vaje. — Pretekli petek dospel je pešpolk št. 47 na spodnji Kras. Vojakov je vse polno. Od Vojščice in Temnice dalje vrš6 se vaje po vseh občinah tje do Sežane. — Po več občinah pa ni vode; dovažajo jo iz Nabrežine voz za vozom. V ponedeljek jutro prišel pa je dober dež. Vojaški* poljske peči. — Na Ro-jicah so napravili v nedeljo vojaki štiri poljsko peči, v katerih so začeli v pond. peči kruh za vojaštvo, ki se nahaja zdaj na vajah. Bolni vojaki. — Od 16. t m. pa do nedelje prepeljali so v voj. bolnico v Trst 60 vojakov, kateri so na vajah obnemogli zaradi velike vročine. Največ jih je dobilo grižo, druge pa je zadela solčarica. Na maršu od Gorice do Ronk je obnemoglo 9 vojakov. Utonil je v nedeljo ob 2. uri popoludne v Soči bilzu avške postaje, ko j se je tam kopal, 20-letni železniški delavec Gregor Mikic doma iz Bresta v Istri. — Utonil je ob isti uri in tudi v nedeljo v Soči pri Solkanu mizarski vajenec Andrej Novič, star 17 let in doma z Brji. Iz Kobljeglave nam pišejo: V ponedeljek zjutraj okolo 7. ure in pol je udarila strela v Kobljeglavi v hlev posestnika Mihaela Ščuka. Zgorela je vsa krma in stelja. Živine ni bilo takrat k sreči v hleva, ker se je ista nahajala na paši. Škoda se ceni na 900 K. Ščuka je bil zavarovan, a za prenizko svoto. — Po dolgotrajni in veliki suši dobili smo zaželjenega dežja. Nastala je še precej velika nevihta in tudi toča začela je že padati, a mudila se je prav malo časa pri naB, na kar jo je pobrisala proti Šmarjem. Pri nas ni torej napravila prav nič škode. Nesreča v vodnjaku. — Iz Št. Petra na Krasu pišejo: Te dni se je pripetila tokaj velika nesreča. G. Matej Medica je dal popraviti vodnjak pri svoji novi parni pili. Trije delavci so se pogumno lotili tega nevarnega dela. Nakrat se je zrašil stari zid nad njimi ter jih podsul. Mlajši, ki je bil poškodovan na glavi in na roki, je prilezel sam iz vodnjaka. Njegova tovariša sta bila pa v pravem pomenu besede živa pokopana pod kamenje. Strašno sta klicala na pomoč v svojem obapnem položaja. Enega so kmalu redili, tretji delavec je bil pa prav na dnu pod lesenim odrom pritisnjen na nogo in sključen cele štiri ure, ker ga ni bilo možno rešiti. Pretresljiv je bil prizor, ko so mu morali povedati, da poderejo na njega še kos zidu, ker sicer ni varno njegovo rešenje. Duhovnik mu je z vrha vodnjaka dal spovedno odvezo. Na to je vnovič zagrmelo kamenje po dragem odru nad njim. Na to se je pa pričelo odkopovanje. Od 9. are zjutraj do 2. popoludne so bili vsi delavci v vodnjaku v smrtni nevarnosti. Ko so izžagali ponesrečencu eno nogo iz lesovja, med katerim je tičala, je prišel sam popolnoma nepoškodovan iz vodnjaka. Draginja. — Na Krasu prodaja se pšenica že po 11 do 12 gld. kvintal. Kaj bo šele! Ljudstvo je v velikih skrbeh, kako se bo preživelo, kajti na spomlad preti velika lakota. Vinogradski shod priredi prih. nedeljo dne 28. t. m. ob 3. pop. goriško vinarsko društvo v Rihembergu. Na Lokvah so praznovali v nedeljo — 21. avgusta — stoletnico avstrijskega cesarstva in obenem74. rojstni dan našega presvetlega cesarja. Nevihto, povodnji lu sneg. — Pri nas deževalo je zadnje dni še precej močno in tudi izdatno, tako da se je zemlja še precej namočil:«, kar bo jako ugodno uplivalo na jesenske poljske pridelke, posebno pa na grozdje. — Od drugod in sicer od vseh vetrov sveta pa prihajajo poročila o strašnih nevihtah in povodnjih, ki so napravile velikanske škode. V gorenji Italiji so po nekod reke in potoki prestopili bregove, poplavili polja in vasi, podrli več hiš in uničili ves poljski pridelek. A tudi brez človeških žrtev ni ostalo. V Sorentu pa je razsajal tako močen vihar, da je posul nad 30 hiš. V Napolju in okolici padala je dve uri zaporedoma toča, debela kot orehi. Istotam je našlo v vodi celo smrt več ljudi. Vtrgal se je namreč hkrato oblak, in voda je tako narastla, da so bile vse hiše v nevarnosti. V torek je pa po Alpah celo snežilo. Celo po naših primorskih višjih gorah je zapadel sneg. Zato amo pa imeli v noči od torka na sredo jako hladno, da, celo prehladno. Velika nesreča v Sežani. — V Sežani se je v torek pripetila velika nesreča. Na gradnji železnice so prižgali nekoliko min. Prej pa so v vseh ozirih preskrbeli, da bi se ne pripetila kaka nesreča. Ko je bilo vse pripravljeno, so dali navadno znamenje in rai delavci so se umaknili v daljavo, da so bili izven vsake nevarnosti. Le dva njih, in sicer 49 letni Henrik Husso in 54 letni Jakob Černe, ae nista utegnila dovolj oddaljiti. Mine so počile in kamenje je zletelo v zrak, a padši nazaj so nekateri debeli kamni zadeli nearečn i delevca tor ju podrli. Drugi delavci so takoj priskočili k njima tor soju našli brezzavestna in vsa v krvi. Brez obotavljanja so ju naložili na koleselj ter ju pripeljali v Trst v bolnišnico, kjer so ju vsprijeli v IV. kirur-gični oddelek. Loterijske številke. 20. avgusta Trst............... 82 66 13 66 39 Line............... 74 70 37 67 88 Kuharica išče službe pri kakem č. g. duhovniku. Naslov pove naše upravništvo. Katoliška slovenska družina sprejme na stanovanje več učencev. Hiša je nova in stoji na lepem, zdravem kraju blizu središča mesta. Učenci imajo priliko učiti se v nemščini. Pojasnila daje upravništvo »Primorskega lista". Št. 2604 Op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil II. čet rti e tj a t. j. mesecev aprila, maja in junija 1903 začne v ponedeljek dne 6. septembra 1904. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. 0(1 ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 6. avgusta 1904. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovallšče nlrnberSkeRa In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljfie švanke in šivalne stroje. Potrebščine ia krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hia obuvala za vse letne ta. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Naznanilo. Podpisana naznanjava slavnemu občinstvu, da sva premestila krojaško delavnico iu ulice Vetturini št. j v ulico della Cappella št. io. Ob tej priliki se priporočava stavnemu občinstvu, č. duhovščini, posebno aa izdelovanje talarjev in aa vst. v to stroko spada joča dela. Vid in Andrej Rojec, krojaška mojstra. M Budin Mesarski mojster u Mirnu pri Gorici-- (5Vi*^W\r'*VwV*»-/\rO se priporofia vsemu občinstvu za razna kiesarska dela, nagrobne spomenike i. t. d. Delo Izvriuje Iz naj-boljiega trdega kamena iz Dola na Krasu po zmernih cenah. —S jKnton J^n, klobučar in gostilničar v SerneniSk; ulici, imahogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prisl na domača vina tor postreže tudi 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. flt1 w W w w wWwWwwW'»wwww Iia slov. v ulici sv. Antona št. 1 Podpisani sc toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih cenah. 2agotavIja ločno in solidno postrežbo udani Karol Čufer, klep. mojster. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Teod. Slabanja srebrar v Gorici,ulica Morelli 12. Se priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovine po nzorcih ali lastnem načrtn po poljubnem sloga. f Stare posode popravi in prenovi, pozlati in Posrebri v og-n ju, pozlati tu-di strelov odne o-sti vse po naj-nižjih cenah. Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim to s tem da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroke. Preč. -p. n. na-ročevalec si obroke lahko sam določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! And. Fajt, pekovski mojHter, Gorica, f— tekališče Fr. Josipa £t.2 (lastna hiša), In podružnica št. 20. } Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor za nove maše in godove, kolače za birmance iti poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno gor iško pinco in potice itd. Saunig SDehleva ulica Municipio št. 1, Gorica. “ Velika tovarniška zaloga šivalnih strti jev kakor za Šivilje. krnjaiV, črevl.jarje. in tmli /u umetno vezanje (reLiiniranje). V zalogi e tudi nahajajo angleška dvokolesa „llt'licnl Premier" in slanioreeni stroji, samokresi in razni' puŠIte. lastna meh. popravljnlnica. Glavno zastopstvo za Primorsko : Centrifug ..Vestfalla1*. Poziv. H „Ijudska opekarna v Biljah, vpisano društvo z omejenim poroštvom" sc je po soglasnem sklepu izrednega obč. zbora z dne 25 jun. t. I. prostovoljno razdražila, ter je bila ta razdružitev vpisana v zadr. zapisek glasom sklepa c. kr. o k rož. sodišča v Gorici z dne S. jul. t. I. št. Firm. 125Gen. II77/23. Vabijo se tem potom vsi mogoči upniki „Ljudske opekarne" v Biljah, da se oglasu za morebitne tirjatve pri društvu. *\y%' *Tr 11 il 11111111II111111111111111111111 T Odlikovani fotografski atelje SntonMič Gorica, Gosposka ulico hiš. Stev. 7, II. nadstropje — je najgečji in najmodernejše urejen atelje na Primorskem. Izvršba vseh vrst fotografij je ne-prehosljiva. Na razpolago je nešte-vilno pohvalnih pisem. Cene nižje hafior pri honhurentih.......... Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Ustanovljena tvrdka l^ta 1866. J. Drufovka - Gorica Glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3. Podružnici: Gorica Raštelj št. 3 in Sežana Odlikovana tvorni ca nadjnatov, tovarna usnja na paro, velika naloga domačega in inozemske-ga usnja ter vseh potrebščin aa Previja rje, usnje aa sedlarje, knjigoveze in tapetarje, Glavna zaloga leščila v korist družbi sv. Cir. in Met. Ceniki na zahtevo zastonj in f ran ko Telefon štev. 62. Telefon štev. 62. Kroj aška zadruga (Jopica, (gosposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, Perkale, Zephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in letni čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. J. Prosiva zahtevati listke! II | >1 © i n | ea M | rt el o p o u M O p w Največja trgovina z železjem Konjedie & Zajec Gorica, pred nadškofijo štev. 5 in polrninioa t liši ,Jtata“. Za čas slavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbni) nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. I? Edina zaloga stavbenih nositeljev S? s M v Gorici. I I r—1 Pocinkana žica aa vinograde po jako anihanih cenah! Pozor! IllIO krono nagrn