Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. oec., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 55, {t. 7- 8 UDK 630 / ISSN 0024-1067 julij-avgust 2003 uvodnik Tempus fugit (naj mi oprostita veliki W. Shakespeare in njegov prevajalec J. Menart, ker 91. sonet, v katerega sem vrinil svoj stih, uporabljam v lesarske namene, M. Tratnik, junija dvatiso~tretjega leta) Some glory in their birth, some in their skill, Some in their wealth, some in their body’s force, Some in their garments, though new-fangled ill, Some in their chairs and stools, some in their famous doors. and every humour hath his adjunct pleasure, Wherein it finds a joy above the rest. Ta z znanjem se baha, ta s svojim rodom, ta z mi{icami, ta se z bogatijo, ta z najnovej{o spakedrano modo, ta s stoli, stol~ki in vrati, ki slovijo; in vsakomur po svoje je v veselje, da je v ne~em od vseh ostalih ve~ji. Se mu~i CIC (Center za preu~evanje mednarodne konkuren~nosti), ko pi{e vedno nove strategije. Na ‘alost vseh: kar drugim raste, na{im pada. Porazna splo{na slika: dobi~ka ni in ni, se trg zapira, ~eprav se ljudstvo trudi - so mezde nizke, zato se sindikat upira! Ko ljubka je gospa iz Lesa, prvega mo‘a iz Starolesa spra{evala, kako in kaj naprej, je njegova strategija jasna: Kdor z nami ni - naj nam gre s poti! Smo preveliki, da bi se igrali. V skrajni sili - se bomo dumping {li. Najve~ji? Najve~ji - to smo mi iz Staromesta! Se mu~i CIC spremljaje strategije. Se grozdimo, ker je moderno. V Zdru‘enju lahko se gremo igre brez meja. Premajhni smo, da bi lahko bili veliki! Gospoda ‘lahtna in gospe: tempus fugit - ~as be‘i! dr. Mirko TRATNIK dogodki, odmevi kazalo stran stran 222 232 Metodologija za popis okoljskega stanja v Slovenski lesni industriji (1. Kaj moramo vedeti o stro{kih What must we know about costs del) Methodology for inventory of environmental aspects in slovenian wood industry (part 1) avtor Marko HOČEVAR avtorja Mirko TRATNIK, Marija SLOVNIK Tempus fugit Mirko Tratnik 217 ISKRA ERO 237 Ale{ Likar Novo srce UO Zdru`enja lesarstva na GZS 246 Intervju z Miroslavom [trajharjem Sanja Pirc LIGNA Plus 2003 249 Majda Stra`i{ar Ekologija in podjetje Vojko Kalu`a 255 Marijan Vodnik v Grobljah Stane Mesar 263 iz vsebine 239 Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 6/2003 Vpra{ljiva motiviranost {tudentov za tuj jezik 256 Klav`e - slovenske pramide 258 Razvoj klesanja v les v Evropi in Sloveniji 261 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - furnirji in plo{~e - 6. del 264 kratke novice TOM na sejmu NeoCon Na ameri{kem sejmu notranje opreme NeoCon, ki je letos konec junija ‘e pet-intrideseti~ potekal v Chicagu, se je predstavil tudi slovenski proizvajalec oblazinjenega pohi{tva TOM iz Mokronoga. TOM prav gotovo sodi med prodor-nej{e slovenske proizvajalce oblazinjenega pohi{tva, ki ga odlikujejo dovr{en design, izbrani materiali in trendovske barve. S priznanimi slovenskimi oblikovalci skrbijo, da ustvarjajo vedno nove modele, ki lahko zadovoljijo raz-li~ne okuse in tako tudi ameri{kega. Na sejmu so predstavili {est modelov oblazinjenega pohi{tva, dva iz programa New Classic, dva iz programa Avantgarde ter dva modela oblazinjenega pohi{tva Mars in Rocky, ki sta bila javnosti prvi~ predstavljena na hi{nem sejmu podjetja TOM v Mokronogu v maju letos. Modele, s katerimi so se predstavili na sejmu, so v podjetju TOM izbrali v sodelovanju z direktorjem ameri{kega podjetja, ki zastopa TOM na podro~ju ZDA in Kanade. Bruno Gri~ar, direktor podjetja TOM: “Za udele`bo na sejmu NeoCon smo se odlo~ili, ker smo `eleli testirati ame-ri{ko tr`i{~e, predvsem nakupovalne navade ameri{kih potro{nikov. Odziv na sejmu je bil presenetljiv. Naslednji korak pomeni za nas preverjanje prodajnih poti, da bi v prihodnosti ~im bolje vzpostavili pravi na~in prodaje, ki bo hkrati tudi u~inkovit.” Sejem NeoCon je eden najpomemb-nej{ih ameri{kih sejmov za notranjo opremo, predvsem na podro~ju poslovanja notranje opreme, tako imenovanega Contract poslovanja. Sejma se je udele‘ilo 1200 razstavljalcev, ki so ijaLes 55(2003) 7-8 dogodki, odmevi kratke novice razstavili na tiso~e novih izdelkov in storitev. Poleg sejemske prireditve hkrati potekajo razli~ni programi izo-bra‘evanj, produktnih seminarjev, forumov, pri~a pa smo tudi nagradam za posamezne novosti. Vsebina sejma je v zadnjih letih nadgrajena z “zele-nimi“ ali t.i. ekolo{kimi proizvodi. MEBLOV hi{ni sejem Podjetja iz poslovnega sistema MEB-LO - Meblo a+a d.o.o., Meblo Jogi d.o.o. Nova Gorica, Meblo Pohi{tvo Nova Gorica d.o.o. in Meblo TOP d.o.o. so se konec junija predstavila na tri dni trajajo~em hi{nem sejmu. V slikovitem razstavnem prostoru Mebla Jogi v Braniku so svoje poslovne partnerje in novinarje iz~rpno seznanili z razvojnimi novostmi v podjetjih. Meblo Pohi{tvo se je predstavilo z novim pohi{tvenim programom FORMA ELEGANTA; gre za sistem po-hi{tva ~istih linij, kjer nastopata dve barvni kombinaciji, siciljanska ~e{nja in bela barva cveta magnolije. Njegova bistvena prednost pred podobnimi ostalimi konkuren~nimi programi je izredna sestavljivost elementov; temeljno izhodi{~e FORME ELEGANTE ni elipsa, temve~ krog, zato omo-go~a ve~ kot sto razli~nih kombinacij. S tridimenzionalnim opla{~enjem iver-ne plo{~e pa jim je ob vsej funkcionalnosti uspelo pri pohi{tvu dose~i videz pravega lesa. Program je razvit kot kompatibila in se bo vseskozi nadgrajeval: k sedanji dnevni sobi, predsobi in jedilnici nameravajo v kratkem dodati {e ra~unalni{ke oziroma pisar-ni{ke mize. Po besedah Franka [toklja, generalnega direktorja Mebla Holdinga, je nov program izredno dobro sprejet v Beogradu, kjer so ga ‘e za~eli prodajati, medtem ko ga bodo dali na slovensko tr‘i{~e septembra letos. Pre-pri~ani so, da bo program, ki je lep, poceni in enostaven, zelo zanimiv tudi doma~im kupcem - zaradi spretnih oblikovnih re{itev bo namre~ za najmanj 15 odstotkov cenej{i od konkurentov v svojem cenovnem razredu. Tudi Meblo Jogi d.o.o. bo leto{njo jesen pri~akal s {tirimi novimi programi. Jogiji ACTIGARD, STRESSFREE, VITA E STYLE in OUTLAST so vzmetnice, ki se bodo septembra letos pojavile na trgu pod skupnim imenom Program 2004 in pomenijo najnovej{a razvojna dognanja na spalnem pod-ro~ju. V Meblu To p so razvili novo se-de‘no garnituro, za katero so prepri-~ani, da bo z oblikovnimi in tehno-lo{kimi izbolj{avami bistveno prispevala k udobnej{emu sedenju. Na hi{nem sejmu se je s svojim kovinskim vrtnim pohi{tvom predstavil tudi Meblo a+a d.o.o. Dru‘ba Gorenje Notranja oprema odprla nov razstavno-prodajni center V Limbu{u pri Mariboru so 19. junija slovesno odprli nov razstavno-prodajni in izobra‘evalni center dru‘be GORENJE Notranja oprema, v katerem je ve~ kot 900 kvadratnih metrov uporabnih povr{in. Kot je dejal direktor podjetja Gregor Verbi~, bo nov center prispeval k pove~anju prodaje, ki se je v GORENJU Notranji opremi ‘e doslej pove-~evala za okoli 20 odstotkov letno. Poleg tega bodo v novem centru izobra-‘evali in usposabljali tudi trgovce, serviserje in poslovne partnerje, ki jim bo na ogled celotni asortiman proizvodov GORENJA Notranje opreme. Comet Zre~e odprl novo avtomatizirano me{alnico brusnih zmesi Comet, zre{ko podjetje za proizvodnjo umetnih brusov in nekovin, je ta mesec odprlo novo avtomatizirano me{alnico brusnih zmesi. Njena izgradnja jih je stala okrog {tiri milijone evrov. Come-tov strate{ki na~rt za obdobje 2001 do 2005 predvideva pove~anje in modernizacijo proizvodnje smolno vezanih brusov in v ta namen dru‘ba zagotavlja 10 milijonov evrov. Generalni direktor Cometa Marjan Lorger je na novinarski konferenci povedal, da je dru‘ba v prvih petih mesecih letos prihodke iz poslovanja pove~ala za 11 odstotkov na {tiri milijarde tolarjev, kar je {tiri odstotke pod na~rtom. Do-bi~ek je glede na enako obdobje lani upadel za devet odstotkov, na pribli‘-no 200 milijonov tolarjev. ijaLes 55(2003) 7- dogodki, odmevi kratke novice Ruski BDP naj bi se letos zvi{al za pet odstotkov Ve~ji obseg investicij in 10-odstotno zvi{anje prejemkov zaposlenih naj bi letos pove~ala obseg ruskega bruto doma~ega proizvoda (BDP) za pet odstotkov, je na leto{njem sedmem gospodarskem forumu v Sankt Peter-burgu dejal ruski premier Mihail Kasja-nov. Ob tem je dodal, da se je maja industrijska proizvodnja v Rusiji zvi-{ala za 8,5 odstotka, medtem ko je bilo zvi{anje januarja le 4,9-odstotno, po-ro~a STA. Rast bele‘ijo vse ruske gospodarske panoge, ~eprav {e vedno najvi{jo bele‘i proizvodnja surovin in rud, je dejal Kasjanov. Ruski premier je ob tem udele‘ence posveta spomnil, da je Rusija v zadnjem ~asu sistemati~no reformirala dav~no politiko, ki predvideva tudi ni‘je dav~ne obremenitve za investicije, pa tudi manj{e administrativne ovire pri ustanavljanju podjetij. Z omenjenimi ukrepi, skupaj z nekaterimi drugimi, naj bi Rusiji pomagalo pri doseganju zastavljenih ciljev, med drugim podvojitvi BDP do konca desetletja, je {e dejal Kasjanov. SAP-jev poslovni sistem v Kovino-plastiki Lo‘ 20. junija se je uradno za~el projekt uvajanja e- poslovne platforme mySAP Business Suite v Kovinoplastiki Lo‘ d.d, ki bo trajal do 1.1. 2005 in je tudi na~rtovan datum zagona sistema v ‘ivo. Projekt vodi SAP Slovenija s svojimi svetovalci, vklju~ene pa so tudi svetovalne skupine partnerskih podjetij IDS Scheer in S&T Hermes Plus. Skupaj bo na projektu sodelovalo 14 svetovalcev. Re{itve mySAP Business Suite bodo v Kovinoplastiki Lo‘ d.d.d podpirale njihove najpomembnej{e procese poslovanja, ki vklju~ujejo nabavo, proizvodnjo, materialno poslovanje, upravljanje kvalitete, prodajo in tr‘enje, zunanjo trgovino, kadrovsko administracijo, ra~unovodstvo, finance in kontroling ter podatkovna skladi{~a. “Kovinoplastika se je za SAP-jeve re{itve odlo~ila, ker SAP v Sloveniji ponuja najbolj celovite re{itev, ki so v celoti lokalizirane in edine v najve~ji mo`ni meri podpirajo realizacijo strate{kih ciljev dru`be”, je povedal Janez Poje, ~lan uprave v Kovino-plastiki Lo`. “Zaupamo SAP-ju in partnerjem, da bodo projekt izpeljali po na~rtu. Glede na svoje reference zagotavljajo najbolj{e storitve in podporo za na{e poslovanje.” Nov Merkurjev trgovski center v Slovenj Gradcu Kranjski Merkur je 24. junija v Slovenj Gradcu odprl svoj 35. trgovski center v Sloveniji. V slovenjgra{kem centru, ki zaposluje 30 ljudi, sta na ve~ kot 2700 kvadratnih metrov prodajnih povr{in zdru‘ena programa Merkurdom in Merkurmojster s skupno ve~ kot 25.000 izdelki. Merkur tako nadaljuje svojo pot ustvarjanja zadovoljstva z gradnjo novih trgovskih centrov, ki jih zdru‘uje koncept prijet-nej{ega nakupovanja izdelkov za dom, vrt, prosti ~as in delavnico, so sporo~ili iz kranjske dru‘be. Investicija v nov trgovski center je zna{ala okrog 4,5 milijona evrov. Po besedah Bineta Korde‘a, predsednika Merkurjeve uprave, novi center pomeni nadaljevanje poslovne politike skupine Merkur, ki namerava {e utrditi svoje prvo mesto med slovenskimi trgovci s teh- ni~nim blagom. Poleg trgovskih centrov po Sloveniji ima kranjski Merkur tudi tri trgovske centre na Hrva{kem, in sicer v Zagrebu, Sisku in na Reki, v prihodnjih letih pa jih nameravajo odpreti {e ve~, poro~a STA. Ustanovljen ekolo{ki grozd Sredi junija je bil s podpisom pogodbe o spodbujanju razvoja grozdov med 12 podjetji oziroma institucijami in ministrstvom za gospodarstvo formalno ustanovljen Slovenski ekolo{ki grozd, vloga nosilnega podjetja v tem zdru-‘enju pa je bila zaupana podjetju Esotech. Slovenski ekolo{ki grozd je sicer sistem interesno povezanih podjetij in institucij, usposobljenih za razvoj, tr‘enje in graditev okoljevarstvenih tehnologij in objektov na slovenskem ter mednarodnem trgu. Lesnina letos 2.500 tolarjev dividende Na zadnji skup{~ini delni~arjev pohi{t-venega podjetja Lesnina so delni~arji od 4,46 milijarde tolarjev bilan~nega dobi~ka namenili 190,4 milijona tolarjev za dividende. Tako bo bruto divi-denda na delnico zna{ala 2.500 tolarjev. Nadzornemu svetu (NS) so namenili 4,2 milijona tolarjev nagrade, od tega bosta dve tretjini izpla~ani v delnicah podjetja. Preostali bilan~ni dobi-~ek, slabe 4,3 milijarde tolarjev, bo ostal nerazporejen. Sicer pa so delni~arji upravi in NS podelili razre{nico, upravo pa so pooblastili {e za nakup lastnih delnic. Pri tem bodo zdaj{nji delni~arji, kot sta v sprejetem protipredlogu predlagala ~etrtinska lastnika kapitala Kad in Sod, pri morebitnem odkupu lahko uveljavljali prednostno pravico. ijaLes 55(2003) 7- Ste Številka ena v svetu čelilnikov kratke novice Lesna TIP Oti{ki Vrh Konec junija je bila skup{~ina Lesne TIP tovarne ivernih plo{~ Oti{ki Vrh. Na njej so sprejeli letno poro~ilo za leto 2002, poslovni na~rt za l. 2003 in sklep o razporeditvi dobi~ka v rezerve. V letu 2002 se je Lesna TIP Oti{ki Vrh preoblikovala iz dru‘be z omejeno odgovornostjo v delni{ko dru‘bo, v kateri je 94-odstotni lastnik Prevent Les, 6 odstotkov pa je v rokah delavcev. Lansko poslovno leto so v podjetju zaklju~ili zelo uspe{no. Z investicijo v filter in su{ilnik so izpeljali ekolo{ko-tehnolo{ko sanacijo, pridobili so ISO standard 9001:2000 ter v primerjavi s predhodnim obdobjem dosegli pozitivne rezultate in trende poslovanja. Glede na leto poprej so za 130 milijonov tolarjev pove~ali prihodke, za 0,4-odstotne to~ke zmanj{ali stro{ke blaga in materiala, za 46,7 milijonov tolarjev pove~ali amortizacijo, za 13-16 odstotkov proizvodnjo ter za 50 odstotkov dobi~ek iz poslovanja. Pozitivne trende bele‘ijo tudi v prvi polovici leto{njega leta, saj so presegli plan proizvodnje oplemenitenih plo{~ ter za 14 odstotkov pove~ali realizacijo glede na leto poprej ter dosegajo planirani dobi~ek. Z investicijo v su{ilnik in mokri elektrofilter so dosegli evropske normative emisije prahu in ostalih negativnih vplivov, ve~jo uporabo obnovljivih virov energije in s tem postavili temelj za dolgoro~ne razvojne mo‘nosti in {iritev proizvodnje na tej lokaciji. Kljub recesiji v lesni industriji na~rtujejo nadaljevanje pozitivnih trendov rasti proizvodnje in pove~anje tr‘nega dele‘a v Sloveniji in v JV Evropi. V letu 2003 na~rtujejo investiranje v iverilnike ter ob letnem remontu posodobiti linijo za oplemenitenje, s ~imer bodo izbolj{ali kakovost svojih proizvodov. Prav tako nameravajo lani pridobljeni standard kakovosti nadgraditi z okoljskim standardom ISO 14001. @e drugi Rutarjev center v Sloveniji Avstrijska trgovska mre‘a s pohi{tvom Rutar je sredi junija odprla svoj drugi pohi{tveni center v Sloveniji. Nov pohi{tveni center v Mariboru, ~igar investicija je zna{ala 4,5 milijarde tolarjev, se razprostira na 30.000 kvadratnih metrih prodajnih in skladi{~nih prostorov, v njem pa je dobilo zaposlitev 160 ljudi. “Odprtje novega centra je dokaz, da ljubljanski center posluje dobro, saj v nasprotnem primeru ne bi {li v novo investicijo,” je povedal generalni direktor dru‘be Josef Rutar, poro~a STA. Dimter SKUPINA WEINIG Prodaja: Michael Weinig AG Weinigstrasse 2/4, 97941 Tauberbischofsheim, Nemcˇija Tel. +49 (0) 93 41/86-0, E-mail mc5@weinig.de Fax +49 (0) 93 41/70 80, Internet www.weinig.com Zastopstvo v Sloveniji: INTERCET d.o.o., M. Vadnova 1, 4000 Kranj tel.: 042041506; mob: 041 617219 www intercet.si; e-mail: intercet@s5.net Obisˇcˇite skupino Weinig na MOS v Celju od 10. do 17.09.2003 raziskave in razvoj UDK: 674:504.06 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Metodologija za popis okoljskega stanja v slovenski lesni industriji (I. del) (obse`nej{i povzetek raziskovalnega poro~ila) Methodology for inventory of environmental aspects in slovenian wood industry (Part 1.) avtorja Mirko TRATNIK, Marija SLOVNIK izvleček/Abstract V povzetku raziskovalnega poro~ila je predstavljena metodologija spremljanja okoljskega stanja slovenske lesne industrije, s klju~nimi okoljskimi kazalci. The paper (summary of research report) describes the environmental aspects of slovenian wood industry with relevant environmental indicators. Klju~ne besede: lesna industrija, okoljska problematika, okoljski informacijski sistem ‘ivljenjski cikel izdelkov, okoljski kazalci. Key words: wood industry, environmental problems, environmental information system, life cycle assessment, environmental indicators 1. U VO D V okviru okoljevarstvenega projekta z naslovom Potrebne aktivnosti v GZS -Zdru‘enju lesarstva za sinhronizacijo stanja z okoljevarstvenimi zahtevami EU (Slovnik, M., [kofja Loka 2002) ni bil izdelan “predlog izdelave metodologije za popis okoljskega stanja v slovenski lesni dejavnosti”, da bi bilo mo‘no primerljivo spremljanje in ocenjevanje okoljskega stanja v naslednjih obdobjih. Metodologija za spremljanje okoljskega stanja v slovenski lesni industriji naj bi upo{tevala: 1. asortiment izdelkov, ki jih podjetja (organizacije) proizvajajo (lo~eno za izdelke primarne in finalne obdelave lesa), 2. koli~ine surovin in materialov, ki vstopajo v proizvodni proces, 3. specifi~no porabo energije (energentov) za izdelavo posameznih vrst izdelkov, 4. vire in koli~ine emisij {kodljivih snovi v zrak, vodo in zemljo, 5. slovensko zakonodajo o varovanju okolja, 6. okoljske zahteve EU, ki so relevantne za lesno dejavnost in zahteve posameznih direktiv in uredb (IPPC direktivo idr.). Obvladovanje razkoraka med zahtevami po okolju bolj prijaznih (lesnih) izdelkih in tehnologijah bo v okviru na{ih in evropskih zahtev mo‘no dose~i z/s (Slovnik 2002): • zamenjavo (delno substitucijo) do sedaj uporabljanih vhodnih surovin in materialov (okolju bolj prijaznih in z dalj{o ‘ivljenjsko dobo), • tehnolo{kimi spremembami, z uporabo okolju bolj prijaznih tehnologij oziroma delno spremenjenih, izbolj{anih tehnolo{kih procesov in z modifikacijo tehnolo{ke opreme, • bolj{im upravljanjem tehnolo{ko -proizvodnih in poslovnih procesov, • dobrim ravnanjem s surovinami, materiali, odpadki in ostanki ter s ponovno tehnolo{ko in energetsko izrabo ostankov in odpadkov na okolju manj {kodljiv, bolj prijazen na~in, • izbolj{avami in razvijanjem okolju prijaznih izdelkov (ekolo{ka kakovost izdelkov). Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Zdru‘enje lesarstva in Razvojni center lesarstva (RCL) naj bi organi- ijaLeS 55(2003) 7- raziskave in razvoj zirala in vodila: • izdelavo metodologije za popis okoljskega stanja v slovenski lesni dejavnosti tako, da bo možno primerljivo spremljanje in ocenjevanje stanja v naslednjih obdobjih, • izvedbo popisa (posnetek stanja) po vrstah obremenjevanja okolja v posameznih lesnoindustrijskih podjetjih, • izdelavo geografske karte onesnaževanja (katastra), ki ga s svojim delovanjem povzročajo lesnoindustrijska podjetja, • izobraževanje in obveščanje v zvezi z zahtevami, ki izhajajo iz okoljskih direktiv (predvsem IPPC in VOC), vsako lesnoindustrijsko podjetje naj bi podrobno preučilo za njihovo delovanje aktualne okoljske predpise, • preučevanje najboljših proizvodnih tehnik (BAT koncept) in možnosti njihovega uvajanja v proizvodno prakso, • raziskovanje možnega združevanja raziskovalnih programov za ekološko-ekonomsko optimizacijo poslovanja, • oblikovanje modela okoljskega načina dela za skupino, med seboj povezanih lesnoindustrijskih podjetij (preverjanje s pilotnim modelom), • pogajanja z državnimi institucijami za podporo povezovanja in obveščanja javnosti), • izobraževanje o možnostih tehnološke uporabe sekundarnih surovin in možnih načinih varovanja okolja; posebne delovne skupine pri GZS, Združenju lesarstva pa naj bi bile tudi pobudnik za subvencioniranje (politiko) proizvajalcev energetsko varčnih hiš. ijaLeS 55(2003) 7-8 Če torej lesnoindustrijsko podjetje želi sistematično spremljati okoljsko stanje, mora zgraditi ustrezen podjetniški okoljski informacijski sistem (v nadaljevanju skrajšano: OIS). Za podjetje je dolgoročno tudi ceneje, če pravočasno zazna potrebo po izdelavi okolju prijaznih izdelkov z okolju p rijaznimi tehnološkimi postopki oz. tehnologijami. Naloga višjih managerjev (ravnateljev), ki so odgovorni za splošno usmerjanje dejavnosti v podjetju (organizaciji) in opredeljujejo vizijo, poslanstvo, politiko, cilje in strategijo za celotno organizacijo, pa je tudi, da z za organizacijo ustreznimi okoljskimi kazalci (ekološkimi indikatorji, ekološkimi parametri) preučujejo njihov vpliv na poslovni rezultat organizacije. Naloga podjetja je, da skuša najprej ugotoviti, na katerih mestih oz. področjih so negativni vplivi na okolje največji in nato negativne učinke obremenjevanja okolja minimizirati. Predhodne informacije o okoljskih parametrih lahko organizacija pridobiva na različne načine. Možni viri so naslednji: • okoljska zakonodaja. • nacionalni program varstva okolja, • uredbe o vrstah posegov v okolje • navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje, • zakon o graditvi objektov, • pravilniki o ravnanju z odpadki, • uredbe s področij emisij hlapnih organskih snovi zaradi uporabe topil, • okoljske zahteve EU, ki so pomembne za lesnoindustrijsko dejavnost, • okoljske usmeritve konference C.E.I. BOIS, • zahteve posameznih direktiv in uredb v zvezi z varstvom okolja, • direktiva o celovitem preprečevanju in nadzoru industrijskega obremenjevanja okolja (IPPC direktiva), • podatkovne banke za snovi (materiale), ki jih podjetje vgrajuje oz. uporablja pri proizvodnji svojih izdelkov in storitev, • banke podatkov o tehnoloških postopkih, • poglobljeni razgovori s specialisti za posamezna področja varovanja okolja, ko gre za presojo dolgoročnih trendov idr. 2. OCENA TRENUTNEGA OKOLJSKEGA STANJA SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE Strnjena ocena trenutnega stanja ravnanja z okoljem v slovenski lesni industriji je - povzeto po raziskovalnem poročilu (Slovnik 2002) - naslednja: 1. Okoljska problematika v slovenskih lesnoindustrijskih podjetjih/organizacijah še ni zadovoljivo rešena. 2. Slovenska lesnoindustrijska podjetja predelujejo in obdelujejo v osnovi okolju prijazen material -les, vendar pa so nekateri tehnološki postopki (procesi), materiali, pomožni materiali, raba izdelkov in njihova odstranitev ekološko (okoljsko) problematični. 3. Lesne ostanke iz primarne in finalne predelave lesa lahko ponovno uporabimo na dva načina: za tehnološko rabo (npr. kot sekundarni surovinski vir pri izdelavi ivernih in vlaknenih plošč) ali pa jih v posebnih kurilnih napravah lahko izkoriščamo za energetske namene (pridobivanje toplotne energije in posredno električne). raziskave in razvoj 4. Lesnoindustrijski tehnolo{ki procesi z odpadnimi snovmi (odpadki), ki vsebujejo razli~ne organske in anorganske preostanke lepil, premaznih in za{~itnih sredstev za les itd., obremenjujejo naravne vodne vire. 5. Poleg (pre)velikih emisij toplo-grednih plinov, je problem emisij hlapnih organskih snovi eden izmed najve~jih nere{enih ekolo{kih problemov slovenske lesne industrije; re{evanje tega problema je vezano na uporabo okolju bolj prijaznih premaznih sredstev in na tehni~no-tehno-lo{ko posodabljanje postopkov. 6. Temelj slovenske okoljske zakonodaje sestavljajo: Nacionalni program varstva okolja, splo{ni okoljski kodeks, ki je opredeljen v Zakonu o varstvu okolja, Uredba o vrstah posegov v okolje, Zakon o graditvi objektov in vrsta drugih pomembnih okoljskih predpisov oz. pravilnikov. 7. Okoljske zahteve Evropske unije (podatki so bili zbrani na osnovi zapisa o usklajenosti na{ega pravnega reda s pravnim redom EU; ena od klju~nih je Direktiva o celovitem prepre~evanju in nadzoru nad industrijskim obremenjevanjem okolja (IPPC -Integrated Pollution Prevention and Control); druga pomembna pa je Direktiva o omejevanju emisij hlapnih organskih snovi (VOC - Volatil Organic Compounds). 8. Slovenija bo v celoti uskladila pravni red na podro~ju Direktive sistema ravnanja in pregledovanja okolja s pravnim redom EU, t. i. EMAS - Eco Management and Audit Scheme. 9. Delovna skupina za okoljske probleme v okviru konference C.E.I. Bois, katere ~lanica je tudi Zdru‘enje lesarstva pri GZS, usklajuje okoljsko regulativo slovenskega lesarstva z evropsko na ve~ podro~jih. 10. Pri ekolo{kem preoblikovanju (lesnih) izdelkov in tehnolo{kih procesov je nujno in koristno posnemati ‘e znane re{itve iz industrijsko bolj razvitih in ve~inoma tudi ekolo{ko bolj osve{~enih dr‘av EU. 11. Potrebno je izdelati metodologijo za popis okoljskega stanja v slovenski lesni industriji. 3. METODOLOGIJA ZA DOLO^ANJE EKOLO[KE KAKOVOSTI IZDELKOV IN POSTOPKOV Okoljski (ekolo{ki) vidik proizvodnih postopkov in izdelkov postaja vse bolj pomemben. V {estdesetih in sedemdesetih letih se je okoljska politika ukvarjala predvsem s problematiko zni‘evanja {kodljivih emisij v zemljo, zrak in vodo. Proizvajalci lesnih tvoriv (ivernih in vlaknenih plo{~ ter vezanega lesa) so npr. najprej posodabljali predvsem tehnolo{ke sisteme za ~i{~e-nje odpadnih (dimnih) plinov, ki nastajajo v proizvodnih fazah su{enja in ogrevanja (kurjenja), in sisteme za zmanj{evanje emisij formaldehida (npr. pri vro~em stiskanju ivernih plo{~). Sodoben na~in varovanja okolja pa je bolj kompleksen. Na~elo trajnost-nega razvoja (an. sustainable management) naravnih virov zajema oboje, skrb za ~im manj{o (minimalno) porabo materialov (tako obnovljivih kot tudi neobnovljivih) in varovanje okolja (an. protection, conservation). Tehni~-ni ukrepi, s katerimi lahko zagotavljamo trajnostni razvoj, so predvsem: skrb za zni‘evanje porabe vseh vrst energije, bolj{e izkori{~anje surovin in materialov, ve~kratna oz. ponovna raba odslu‘enih izdelkov (recikliranje), kontrola emisij {kodljivih snovi v okolje itd. Mnogi od na{tetih ukrepov pa imajo lahko tudi pozitivne ekonomske u~inke (najbolj znan je npr. pozitivni ekonomski u~inek recikliranja starega papirja). 3.1. Metoda ‘ivljenjskega cikla izdelkov (skraj{ano: LCA metoda) Z metodo ‘ivljenjskega cikla izdelkov ali metodo ekolo{kega bilanciranja (an. Life Cycle Assessment - LCA,) lahko primerjalno vrednotimo okolj-ske (ekolo{ke) kot tudi ekonomske zna~ilnosti izdelkov med njihovo celotno ‘ivljenjsko potjo (‘ivljenjskim ciklom), ki se za~ne s pridobivanjem (~rpanjem) osnovnih surovin in materialov, se nadaljuje z vrsto obdelovalno-predelovalnih postopkov za njihovo proizvodnjo, transportom, rabo izdelka in na koncu “uni~enja”, po mo‘nosti z vklju~itvijo recikliranja. Metoda LCA je lahko uporabna kot instrument za ekolo{ko-ekonomsko optimizacijo izdelka in postopka za njegovo izdelavo. Na primer, ekolo{ko bolj kakovosten izdelek je lahko sicer dra‘ji, vendar je njegova ‘ivljenjska doba v primerjavi s cenej{im izdelkom lahko dalj{a, stro{ki rabe in uni~enja izdelka pa ni‘ji. V nadaljevanju bomo, za metodo ‘ivlje-njskega ciklusa izdelkov dosledno uporabljali angle{ko kratico LCA (Life Cycle Assessment), da ne bi pri{lo do zamenjave s tr‘enjskim pojmom, kjer ‘ivljenjski cikel izdelka (Product Life Cycle) pomeni ~as od izvedbe do izlo-~itve izdelka, ki obsega {triri stopnje: uvajanje, rast, zrelost in upadanje. Z metodo LCA ocenjujemo vse vlo‘ke (inpute) v proizvodni sistem in vse izlo‘ke (outpute) iz sistema. Inputi v proizvodni sistem so lahko surovine, razli~ni materiali in energija, outputi pa so izdelki, vzporedni izdelki in emisije {kodljivih snovi v okolje (zrak, vodo in zemljo). Z metodo LCA ‘elimo: ijaLeS 55(2003) 7-8 raziskave in razvoj 1. izdelke ekolo{ko-ekonomsko optimalizirati na ta na~in, da sku{amo minimizirati porabo energije za njihovo izdelavo in na najmanj{o mo‘no mero zni‘ati emisije {kodljivih snovi v okolje, in 2. omogo~iti medsebojno ekolo{ko primerjanje dveh ali ve~ izdelkov, upo{tevaje njihov prispevek h globalni otoplitvi (efekt toplo-grednih plinov), acidifikaciji vode in tal itd. ^e seveda medsebojno primerjamo dva ali ve~ izdelkov in/ali proizvodnih postopkov, je treba jasno definirati problem, dolo~iti meje sistema, ki ga preu~ujemo, dolo~iti postopek (proceduro) zbiranja in obdelave ter interpretacije rezultatov itd. Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO je razvila naslednje {tiri standarde za prakti~no uporabo LCA metode: ISO/EN 14.040 LCA Principles. Osnove, na~ela. ISO/EN 14.041 LCA Inventory. Popis stanja. ISO/EN 14.042 LCA Impact Assessment. Presoja vplivov na okolje. ISO/EN 14.043 LCA Interpretation. Razlaga rezultatov. 3.1.1. Tuj zgled uporabe LCA metode za iverne plo{~e LCA metodo je za~ela prva uporabljati kemijska industrija. Prvi finalni lesnoindustrijski izdelki, ki so bili analizirani z metodo LCA, pa so bili okenski okvirji ({lo je za primerjalno ekolo{ko {tudijo lesenih, aluminijskih in PVC okenskih okvirjev). Danes obstaja mnogo (tujih) raziskav, ki se ukvarjajo z ekolo{ko kakovostjo izdelkov za: okna, vrata, parket, lesno stavbarske gradbene elemente in ve~ vrst pohi{t-venih izdelkov. Najve~ tovrstnih {tudij je bilo izdelanih za posamezna podjetja in je zato pri prenosu teh rezultatov v drugo tehnološko okolje treba kritično vrednotiti razlike v postopkih in vrstah uporabljenih surovin in materialov idr. Primer najnovejše nemške raziskave preučevanja ekološke kakovosti iver-nih plošč z metodo LCA je zanimiv vzorčni primer, kako se moramo lotiti tovrstnih raziskav npr. za slovensko lesno industrijo. Cilj obsežne nemške raziskave (Frühwald, Hasch in Krono-pol 1999) je bil: • Zbrati potrebne podatke o izdelkih (lesnih tvorivih), ki bodo/so bili uporabljeni za izdelavo delnih ekoloških študij posameznih vrst tvoriv. • Pridobivanje specifičnih podatkov za različne proizvajalce lesnih tvoriv, da bi lahko ekološko optimalizirali svoje procese in izdelke (plošče). • Omogočiti proizvajalcem lesnih tvoriv medsebojno primerjanje izdelkov (plošč) in postopkov s povprečji (bench-marking). • Seznaniti celotno industrijsko vejo - proizvajalce lesnih tvoriv - z raziskovalnimi rezultati, ki bi jih lahko koristno uporabili za Prevod pojmov: glue tovarna za proizvodnjo lepila; forest gozd ; sawmill ‘agarski obrat; use of products raba lesnih izdelkov; recovered wood rabljen les; board manufacturing izdelava ivernih plo{~ Slika 1. Shematski prikaz preu~evanega sistema izdelave ivernih plo{~, z metodo LCA (Frühwald, Hasch in Kronopol 1999) ijaLes 55(2003) 7- raziskave in razvoj Preglednica 1. Snovna bilanca (snovni inputi in Kronopol 1999) Snovni input (kg/m3) V20 V100 outputi) ivernih plo{~ tipa V20 in V100 (Frühwald, Hasch in Output (kg/m3) V20 V100 Surovine1) Iverne plo{~e1) 642 636 obli les 94 87 voda v plo{~ah 55 54 lesni ostanki 471 394 skupaj plo{~e 697 690 rabljen les in reciklirane iverne plo{~e 95 184 stranski produkt (prete‘no lesni prah) 82 105 les skupaj 660 665 tehnolo{ka voda 192 225 voda v lesu 416 411 trdni ostanki 2 2 lepilo (suha snov)2) 58 65 kovine 1 1 voda v lepilni me{anici 31 63 embala‘ni materiali 1 1 tehnolo{ka voda 254 240 emisije v zrak (vodna para) 448 425 drugi materiali 3 3 Skupaj 1423 1449 Skupaj 1423 1449 1) suha snov 2) vklju~no s parafinom, trdilcem idr. Preglednica 2. Poraba energije za izdelavo ivernih plo{~ tipa V20 in V100 (Frühwald, Hasch in Kronopol 1999) Energijski inputi v MJ/m3 V20 V100 toplotna energija fosilna: lahko kurilno olje 189 173 te‘ko kurilno olje 95 46 plin, premog 60 - skupaj fosilna goriva 344 219 skorja 37 32 rabljen les 303 15 drug les 159 58 priprava iverja 519 892 brusni prah 719 908 drugo 294 246 skupaj les 2032 2151 skupaj toplotna energija 2376 2370 elektri~na energija1) 13832) 15533) interni transport 16 16 vsa energija skupaj 3775 3939 1) primarna energija 2) ekvivalent 116 kWh porabe 3) ekvivalent 113 kWh porabe 697 690 doseganje svojih specifi~nih tr‘enjskih ciljev. V raziskavo je bilo vklju~enih 11 nem-{kih tovarn za izdelavo ivernih, vlakne-nih in OSB plo{~, skupno 3 milijone kubi~nih metrov letne proizvodnje, za obdobje 1996 do 1997. [tudija ne vklju~uje celovitega ‘ivljenjskega kroga, meja sistema so “vrata tovarne”. Kot funkcionalna enota je bila smiselno izbrana koli-~inska enota izdelka, 1 m3 ivernih plo{~ tipa V20, 1 m3 ivernih plo{~ tipa V100 in 1 m3 MDF plo{~ tipa V20. Podatki za vse tri vrste lesnih tvoriv, funkcionalnih enot so povpre~ja zelo raznolikih procesnih tehnologij, uporabljenih lesnih surovin in lesnih sortimentov, vrst uporabljenega lepila, kakovosti izdelanih tvoriv itd. Raziskovalni rezultati so uporabni temelj za ekolo{ko-tehno-lo{ko in ekonomsko izbolj-{evanje izdelkov in postopkov. Negativni ekolo{ki vplivi so bili ocenjevani z uporabo dolo~il in postopkov (procedur) ISO/EN 14.041. Upo{te-vana je bila uporaba lesnih ostankov in rabljenega lesa, kot sekundarnih surovinskih virov za izdelavo tvoriv. Shema preu~evanega sistema je prikazana na sliki 1, v preglednici 1 so prikazani rezultati preu~evanja snovnih tokov izdelave ivernih plo{~, v preglednici 2 pa podatki o porabi energije. U~inkovitost rabe materialov pri proizvodnji ivernih plo{~ lahko presojamo s koeficientom u~inkovitosti (K.U.): Koli~ine so dane v kilogramih absolutno suhe substance (atro). Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da je povpre~ni koeficient u~inkovitosti rabe materialov pri proizvodnji ivernih plo{~ tipa V20 89 %, pri ivernih plo{~ah tipa V100 pa 87 %. So pa razlike med posameznimi tovarnami precej{nje, saj koeficient u~inkovitosti rabe materialov niha v razponu od 75 % do 97 %. Povpre~ni faktor olepljenja je zna{al pri proizvodnji ivernih plo{~ tipa V20 8,8 % atro lepila na atro les in za iverne plo{~e tipa V100 9,8% atro lepila na atro les. Tudi tu so bile razlike med posameznimi tovarnami precej{nje, gibale so se v razponu od 7,8 % do 11 %. Poraba energije za proizvodnjo ivernih plo{~ se je v nem{kih tovarnah v zadnjih 25 letih zni‘ala za okrog 40 %. Pri izdelavi ivernih plo{~ tipa V20 je pri-bli‘no 85 % dele‘ potrebne energije zagotovljen z energetsko rabo lastnih lesnih ostankov in le 15 % iz neobnov-ljivih fosilnih goriv; pri izdelavi ivernih plo{~ tipa V100 pa je zna{al dele‘ lastne energije, pridobljene iz lesnih ostankov okrog 91 %. Poraba elektri~ne energije za izdelavo ivernih plo{~ tipa ijaLes 55(2003) 7- raziskave in razvoj V100 je vi{ja (116 kWh/m3) v primerjavi s porabo za plo{~e tipa V20 (131 kWh/m3), kar je pogojeno z razli~no zgradbo plo{~. V {tudiji so bili z metodologijo LCA (ISO/EN 14.042 LCA Impact Assessment) in z uporabo komercialne programske opreme UMBERTO ocenjevani vplivi proizvodnje ivernih plo{~ z: GWP (Global Warming Potential). Toplogredni plini povzro~ajo globalno zvi{evanje temperature na zemlji (glavni je CO2) in s tem vremenske oz. podnebne spremembe; govorimo o u~inku tople grede. POCP (Photochemical Ozone Formation). Ozon O3 je alotrop-ska oblika kisika s tremi atomi v molekuli, brezbarven plin zna~ilnega vonja z veliko oksida-cijsko sposobnostjo; ozon pri tleh je {kodljiv za ljudi, ovira rast rastlin in korodira materiale. AC (Acidification). Padavine iz onesna‘enega ozra~ja, v katerem se ve‘e voda v oblakih z ‘veplo-vim dioksidom v ‘veplovo kislino in z du{ikovimi oksidi v du{ikovo, ki zaradi kislosti ogro‘ata rastlinstvo, zlasti gozdove. EP (Eutrophication). Evtrofikacija je izjemen razvoj fitoplanktonskih alg in mikroorganizmov, ki ga povzro~a ~ezmeren vnos (priliv) hranilnih snovi (fosfatov in nitratov). HT (Human Toxicity). Strupene snovi za ljudi. TETP (Terrestric Ecological Toxicity in AETP (Aquatic Ecological Toxicity). Strupenost za tla in vode. Za~etno zbiranje podatkov za izdelavo ekobilance (LCA metoda), kot je prikazano na zgledu za iverne plo{~e, Prevod pojmov: transport transport, energy energija, auxiliary material pomo‘ni materiali, glue lepilo, wood les; GWP (Global Warming Potential), POCP (Photochemical Ozone Formation), AC ( Acidification), EP ( Eutrophication), HTP ( Human Toxicity), TETP (Terrestric Ecological Toxicity) in AETP (Aquatic Ecological Toxicity). Slika 2. Kategorije okoljskih vplivov (impact assessment categories) za iverne plo{~e tipa V20 (Frühwald, Hasch in Kronopol 1999) Prevod pojmov: transport transport, energy energija, auxiliary material pomo‘ni materiali, glue lepilo, wood les; GWP ( Global Warming Potential), POCP (Photochemical Ozone Formation), AC ( Acidification), EP ( Eutrophication), HTP ( Human Toxicity), TETP (Terrestric Ecological Toxicity) in AETP (Aquatic Ecological Toxicity). Slika 3. Kategorije okoljskih vplivov (impact assessment categories) za iverne plo{~e tipa V100 (Frühwald, Hasch in Kronopol 1999) ijaLes 55(2003) 7- raziskave in razvoj zahteva veliko ~asa in sredstev, saj je npr. pri izdelavi ekobilance za izdelavo iverne plo{~e ali pa za ‘agarski obrat (proizvodnja ‘agarskih sortimentov) treba upo{tevati tudi energetske potrebe proizvodnje gozdnih lesnih sorti-mentov (npr. tudi porabo energije za gradnjo gozdnih prometnic v gospodarskih gozdovih itd.). Pri tem si lahko pomagamo s posebno programsko opremo (npr. Gabi-Software for Life Cycle Assessment and Life Cycle Engineering idr.). Z uporabo ustrezne programske opreme lahko organizacija (podjetje), ki ‘eli ekolo{ko vrednotiti svoje izdelke in procese, skraj{a potreben ~as za izdelavo ekolo{ke bilance, ob~asno pa lahko vrednotenje ponovi (npr. vsako leto) in na ta na~in spremlja trend sprememb. Pri vrednotenju okoljskih vplivov (Impact Assessment) je seveda treba strokovno presojati, kateri izmed vplivov so za dano proizvodnjo (panogo, skupino izdelkov) pomembni, relevantni. Na slikah 2 in 3 so prikazane kategorije razli~nih okoljskih vplivov proizvodnje ivernih plo{~ tipa V20 in V100, ki so posledica uporabe lesa, lepila, po-mo‘nih materialov, energije in s transportom. 3.2. Lesnoindustrijsko podjetje mora za obvladovanje okoljske problematike zgraditi svoj lastni okoljski informacijski sistem (OIS) 3.2.1. Okoljski kazalci Z okoljskimi kazalci (parametri) sku-{amo opisati trenutno okoljsko (eko-lo{ko) stanje (lesnoindustrijskega) podjetja. Na temelju sistemati~nega preu~evanja okoljskih kazalcev lahko spremljamo ekolo{ke razvojne trende, lahko napovedujemo prihodnja dogajanja in prispevamo k znosnej{emu obremenjevanju okolja. Lahko se tudi primerjamo z drugimi podjetji znotraj panoge (benchmarking). Okoljski kazalci so managementu (ravnateljstvu) v pomoč za ekološko in poslovno odločanje in za razvijanje ekološke ozaveščenosti, ko gre za razumevanje in upoštevanje naravnih zakonitosti in osnov življenja ter zavzetost za upoštevanje okoljskih družbenih norm in reda. Okoljski kazaci naj bi ustrezali najmanj naslednjim kriterijem (Deim-ling, Kreissig in Schöch 2002): • morajo biti transparentni in ponovljivi, • morajo biti dokumentirani in primerni za diskusijo, • morajo biti razumljivi tistim, ki so jim namenjeni, • opisovati morajo veličine, na katere lahko vplivamo, • pridobivanje mora upoštevati načelo pragmatičnosti, • morajo biti kratkoročno uresničljivi, • zaradi obvladljivosti in preglednosti njihovo število ne sme biti preveliko. Ker je eden od osnovnih namenov zbiranja okoljskih kazalcev posameznega podjetja konkurenčno primerjanje z drugimi podjetji znotraj in zunaj panoge (benchmarking), morajo biti zasnovani na enotnih načelih in tudi uporabljani na dogovorjen način, kar pomeni, da: • morajo biti vgrajeni v sistem ekološkega vrednotenja izdelkov in izdelavnih procesov, • morajo biti gradniki okoljskega informacijskega sistema, • upoštevati morajo načelo trajnostnega razvoja, • morajo odsevati okoljske probleme preučevanega podjetja in omogočati oceno pozitivnih in negativnih sprememb. Poleg tega morajo biti določene meje sistema, ki ga ekološko preučujemo npr., ali upoštevamo pri zbiranju okoljskih kazalcev tudi procese dobave in transportov vseh inputov ali ne itd. Če podjetje hote in samoiniciativno razširja ekološko bilanciranje zunaj meja podjetja (zunaj tovarniškega praga), s tem izkazuje visoko stopnjo ekološke ozaveščenosti in družbene odgovornosti. 3.2.2. Kako okoljske kazalce izračunavamo? Funkcijske enote, na katere se nanašajo vrednosti in izračuni okoljskih kazalcev, so lahko: • izdelek, • zaposleni, • časovno razdobje (ura, mesec, leto), • enota novo ustvarjene vrednosti idr. Pri izračunih moramo skrbno opisati, na katero enoto se okoljski kazalec nanaša. Tako je npr. pri porabi električne energije za izdelavo žaganega lesa na žagarskem obratu, kjer v proizvodnem procesu hkrati napadajo osnovni žagarski sortimenti, žamanje, krajniki in žagovina, kot razdelitveni kriterij (kriterij alokacije) možno uporabiti količino/maso izdelanega žaganega lesa, žamanja, krajnikov in žagovine; lahko pa uporabimo tudi kak drug razdelitveni kriterij npr. ceno. Težav je seveda več v proizvodnjah s širokim in globokim proizvodnim programom, kakršna je npr. pohištvena proizvodnja. 3.2.3. Katera funkcijska področja naj zajame ekološko preučevanje podjetja? Pri ekološkem preučevanju podjetja morajo biti zajeta vsa funkcijska področja, ne glede na velikost podjetja. Posamezna funkcijska področja, kot so nabava, proizvodnja, prodaja, skladiščenje surovin in izdelkov, raziskave in razvoj ter finance, lahko preko svojih Les 55(2003) 7-8 raziskave in razvoj vzvodov neposredno ali pa posredno vplivajo na surovinsko in energetsko porabo, na zni‘evanje emisij, optimali-ziranje transporta itd. Pri tem je seveda treba tudi oceniti, kaj posamezni funkcijski managerji (ravnatelji) o ekolo{-kih vpra{anjih ‘e vedo in kaj naj bi o njih vedeli, glede na to, da vsak izmed njih vodi in usklajuje svoje specialno podro~je. 3.2.4. Kateri so lahko koristni viri informacij? Pred za~etkom zbiranja potrebnih podatkov v zvezi s preu~evanjem okolj-skih kazalcev, je potrebno oceniti v kak{nem obsegu je to mo‘no in nujno storiti. Za mala in srednje velika podjetja ponavadi zado{~a (glede na vrsto okoljskih kazalcev, ki jih ‘elimo zbrati in preu~iti) ponavadi nekaj ur dela posameznega managerja (ravnatelja) oziroma posameznih funkcijskih managerjev (ravnateljev posebnih podro~ij), ki lahko to delo opravijo kot ob~asno dodatno opravilo, le v najve~-jih podjetjih se z nalogami okoljske problematike lahko ukvarja posameznik, specialist s polnim delovnim ~asom. Ker je pridobivanje informacij zahtevno opravilo (lahko povezano tudi z visokimi stro{ki) je treba, da podjetje predhodno preveri, kateri podatki so v podjetju ‘e zbrani. Podjetja lahko (morajo) pri zbiranju informacij o okoljskih kazalcih tvorno izkori{~ati svoj poslovno informacijski sistem (PIS). Kropiv{ek (2001) je na vzorcu 28 slovenskih lesnoindustrijskih podjetij analiziral stanje njihove poslovne informatike. Pri poslovnih informacijskih sistemih je namre~ zelo pomembno, da podpirajo vsaj strate{ko pomembna poslovna podro~ja podjetij. Iz slike 4 je razvidno, da sta v slovenskih lesnoindustrijskih podjetjih informacijsko dale~ najbolj pokriti podro~ji financ ter knjigovodstva; zadovoljivo pa prodaja, nabava in skladi{~enje. Pokritost proizvodnega procesa (procesov) je dosegla oceno nad pri~ako-vanji. Podrobnej{a analiza informacijske pokritosti lesnoindustrijskih proizvodnih procesov je dala ni‘jo povpre~no oceno 2,71. Ta ocena je tudi realnej{a. V splo{nem je proizvodni proces zelo dobro pokrit v podjetjih, kjer proizvajajo ploskovno pohi{tvo, pri proizvodnji masivnega pohi{tva pa je proces slab{e pokrit. Pri proizvodnji masivnega pohi{tva (npr. stolov) je zaradi velikega {tevila sestavnih delov izdelka in delovnih operacij (tako ro~nih kot strojnih) spremljanje proizvodnje te‘avno in zahtevno. Proizvodni proces lahko uspe{no obvladujemo s posebej za ta namen vzpostavljenimi proizvodnimi informacijski sistemi, ki so ponavadi nadgradnja poslovnih informacijskih sistemov in vklju~ujejo aktivno planiranje, spremljanje ter ravnanje proizvodnje. [ele v tem primeru lahko trdimo, da je proizvodni proces pokrit z informacijskim sistemom (proizvodnim informacijskim sistemom). Lesnoindustrijska podjetja, ki imajo v okviru poslovnega informacijskega sistema dobro informacijsko pokrito tudi podro~je proizvodnje, la‘je obvladujejo okoljsko problematiko in organizirajo zbiranje podatkov o okoljskih kazalcih. 3.2.5. Zanimajo nas klju~ni okoljski kazalci Natan~no spremljanje in analiziranje vseh okoljski kazalcev (ekolo{kih parametrov) v lesnoindustrijskem podjetju je povezano z visokimi stro{ki zbiranja in spremljanja, kar je lahko v nesorazmerju s pri~akovanimi u~inki. Treba je torej lo~iti kriti~ne okoljske kazalce (parametre) od manj kriti~nih in jih v postopku ekolo{kih izbolj{av obravnavati prednostno. Metoda, ki to omo-go~a, je ABC analiza. Metoda temelji na Parettovem na~elu vzro~no-posle-di~ne odvisnosti: pribli‘no petina (20 odstotkov) vzrokov je odgovornih za okrog 80 odstotkov posledic oz. u~in-kov. Preneseno na okoljevarstveno podro~je, to pomeni, da je 20 odstotkov parametrov povezanih z varstvom okolja odlo~ilnih za 80 odstotkov ekolo{kih problemov v podjetju. Z ABC metodo lahko razvr{~amo okolj-ske kazalce v tri zna~ilne skupine. V skupino A uvr{~amo od 5 do 10 odstotkov okoljskih kazalcev, ki so vzrok za prete‘ni dele‘ (70 do 80 odstotkov) onesna‘evanja okolja, v skupino C uvr{~amo prevladujo~i dele‘ manj ijaLes 55(2003) 7- raziskave in razvoj pomembnih okoljskih kazalcev (od 60 do 70 odstotkov), ki so vzrok za manjši, manj pomemben delež onesnaževanja okolja (od 5 do 10 odstotkov), vmesna skupina B, v kateri je od 20-do 30-odstotni delež okoljskih kazalcev, vpliva na onesnaževanje okolja z 10-do 25-odstotnim deležem. Če želimo v podjetju analizirati, struk-turirati in ovrednotiti ključne okoljske kazalce, moramo najprej izdelati diagnostično drevo, ki vsebuje vse dejavnike onesnaževanja, ki jih želimo zajeti z ABC analizo. Nato vsak dejavnik razvrstimo v eno izmed skupin A, B ali C (ocena meritev na podlagi izdelanih kriterijev ali strokovna ocena), glede na okoljevarstvene predpise (zakoni, mejne vrednosti, prepovedi, navodila ipd.) in družbene zahteve (okoljevarstvene organizacije, pritisk javnosti, javno mnenje ipd.). Nato oblikujemo naslednje skupine: • A so okoljski kazalci (ekološki parametri), ki močno presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti, oz. ekološki parametri, ki so deležni stalnih, zelo močnih družbenih zahtev in kritik, • B so okoljski kazalci (ekološki parametri), ki so na meji ali nekoliko presegajo zakonsko dovoljene mejne vrednosti, oz. ekološki parametri, ki so deležni občasnih, ne tako močnih družbenih zahtev in kritik, • C pa so okoljski kazalci, ki so tik pod mejo in bi v prihodnosti lahko presegali zakonsko dovoljene mejne vrednosti, oziroma ekološki parametri, ki bi v prihodnosti lahko bili deležni družbenih zahtev in kritik. ABC analiza je bila za potrebe preučevanja ekološke kakovosti lesnoindustrijskih izdelkov (EKI) (Oblak 1998; Lipušček 2000; Tratnik, Oblak in Kropivšek 2000; Kropivšek 2001) prilagojena tako, da sta bila dodana {e dva vmesna razreda (AB in BC) in s tem meje med posameznimi razredi “omeh-~ane” po na~elu “fuzzy logike”. Obenem so bile v presojo vklju~ene tudi ute`i (prednostni dejavniki, ki dolo~ajo pomembnost posameznega kriterija), s katerimi lahko dolo~imo vpliv posameznega kriterija na skupno oceno. V raziskavo so bila vklju~ena tri slovenska podjetja, ki proizvajajo finalne lesne izdelke. Iz proizvodnega programa posameznih vzor~nih podjetij so bili, po dogovoru s strokovnimi sodelavci iz podjetij, izbrani tipi~ni predstavniki (spalnica, kuhinja, klasi~ni stol, kolonialni stol, miza), pri ~emer je bil za spalnico in kuhinjo dolo~en “tipski sestav”. S vpra{alniki (upo{tevaje ustrezno diag-nosti~no drevo), so bili za preu~evana podjetja (za njihove izdelke) zbrani podatki za relevantne ekolo{ke kriterije. Ti so bili nato z uporabo dolo~enih virov s podro~ja varstva okolja (zakon o varstvu okolja, nacionalni program varstva okolja, ekolo{ko ozna~evanje izdelkov v okviru EU - Eco-labelling) in ekspertnih ocen z metodologijo ABC ovrednoteni in razporejeni v posamezne skupine. ^e povzamemo sklepne ugotovitve raziskave, ugotovimo, da imajo najve~jo te‘o pri zagotavljanju ekolo{ke kakovosti po metodi LCA preu~evanih lesnoindustrijskih izdelkov “emisije pri izdelavi” (40 % ute‘), po pri~ako-vanjih pa so najve~ji problem “odpadne vode”, v nekaterih primerih pa tudi “odpadni zrak”. Pri uporabljenih materialih (“koli~ina materiala”, 25 % ute‘) je pri preu~evanih izdelkih o~it-no, da vsebujejo razmeroma majhne koli~ine ekolo{ko najbolj spornih umetnih snovi (npr. lepil idr.), proble-mati~na pa je tudi povr{inska obdelava izdelkov, predvsem zaradi pomanjkljivih za{~itnih ukrepov pri postopkih nanosa sredstev na izdelke in zaradi uporabe ekolo{ko spornih sredstev za povr{insko za{~ito. Podro~je “raziskave in razvoj” (15 % ute‘) je v preu~e-vanih obratih, za preu~evane izdelke “zapostavljeno” kar pomeni, da v podjetjih namenjajo premalo pozornosti problemom “preu~evanja energije, recikliranja, izbire materialov in pridobitvi standarda ISO 14.000”. Na podro~ju “delovne razmere” (15 % ute‘) izrazito izstopa problematika “prahu in drugih {kodljivih snovi, klime, osvetljenosti in hrupa”. “Energetsko podro~je” (5 % ute‘) je sicer vredno podrobne obravnave, ni pa posebej problemati~no. Na temelju raziskovalnih izsledkov preu~evanja ekolo{ke kakovosti izbranih finalnih lesnih izdelkov (EKI) bi bilo treba tiste izdelke oziroma skupine izdelkov, ki izpolnjujejo dolo~ene dogovorjene ali predpisane kriterije primernosti glede na varstvo okolja, to so do okolja bolj prijazni izdelki, ozna~iti z ustrezno eko-lo{ko ozna~bo (EKO - ozna~ba). To pomeni, da je tak izdelek v primerjavi s podobnimi drugimi izdelki okoljsko (ekolo{ko) sprejemljivej{i, kar je za ekolo{ko osve{~enega kupca lahko eden od odlo~ilnih kriterijev tr‘ne izbire, nakupa izdelka, za podjetje pa prednost v primerjavi s tistimi tekmeci, ki tovrstnih izdelkov ({e) ne proizvajajo. Ugotovitve ankete, ki je bila opravljena na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu leta 1996 (Oblak 1996), ka‘ejo, da se pri slovenskih potencialnih kupcih pohi{tva (anketirani so bili naklju~-ni obiskovalci sejma) krepi ekolo{ka zavest. Od 238 anketiranih obiskovalcev jih je 198 (83,2 %) odgovorilo, da bi pri nakupu pohi{tva s podobnimi zna~ilnostmi dali prednost ekolo{ko bolj prijaznemu izdelku, le slaba {estina, 40 anketirancev (16,8 %), pa je odgovorila, da jih ekolo{ka problematika ne zanima. “Ekolo{ko osve{~e-ni anketiranci” pa bi bili za okolju bolj prijazne pohi{tvene izdelke pripravljeni pla~ati celo vi{jo ceno. Rezultati Les 55(2003) 7-8 raziskave in razvoj ankete so lahko torej za slovenske proizvajalce bivalnega pohi{tva zanimivi, predvsem za tiste, ki doslej okolje-varstvenih ciljev v svoje poslovne strategije {e niso vklju~ili. Ker potro{-niki nakazujejo “okoljevarstveni trend”, je strate{ki zasuk v smer okolju sprejemljivej{ih izdelkov jasno nakazan. Ekolo{ka ustreznost tehnolo{kih procesov pa kupca izdelkov zanima bolj posredno, proizvajalec jo lahko dokazuje ali z zagotavljanjem ti. rav-na(teljeva)nja podjetja z vidika varovanja okolja (angl. Environmental Management System), z uvedbo in spo{to-vanjem dolo~il standardov ISO 14000 ali na kak drug pregleden in mednarodno priznan na~in. Lesnoindustrijska podjetja lahko torej z uporabo ABC analize zo‘ijo preu~evanje in zbiranje okoljskih kazalcev na najbolj pomembne, ~e seveda ni zakonsko dru-ga~e dolo~eno. 3.2.6. Vrste okoljskih kazalcev Okoljske kazalce lahko razvr{~amo po razli~nih kriterijih. Smiselno se zdi razvr{~anje na tiste, ki se nana{ajo na podjetje (P), in tiste, ki jih lahko povezujemo z izdelki (I). V preglednici 3 so prikazane skupine okoljskih kazalcev, ki lahko rabijo podjetju/organizaciji za presojo in opis njenega okoljskega stanja. Razvr{~anje je prirejeno po Deimlingu, Kreissigu in Schõchu (2002). Iz nabora mo‘nih okoljskih in drugih kazalcev lahko za lesnoindustrijske izdelke, z opisano metodo ‘ivljenjskega cikla izdelkov (LCA - Life Cycle Assessment) oziroma metode ekolo{kega bilanciranja, ocenjujemo okoljske (eko-lo{ke) u~inke izdelkov od pridobivanje surovin, njihove izdelave, rabe in uni-~enja. Pri tem analiziramo vse, za okolje relevantne snovne in energetske tokove. Primer obravnave je prikazan na sliki 5. Preglednica 3. Mo‘ni okoljski kazalci, ki se nana{ajo na podjetje (P) ali/in na izdelek (I) (Deimling, Kreissig in Schõch 2002) Energetski podatki (P) * skupna poraba energije * dele` lastne energije * dele` kupljene energije * dele` regenerativne (obnovljive) energije Podjetni{ki cilji * odkrivanje mo‘nih energetskih prihrankov * pregled nad pomembnimi viri emisij * podpora za investicijsko odlo~anje Okoljski cilji * zni‘evanje porabe energije * dvig dele‘a regenerativnih (obnovljivih) energij * zmanj{anje emisij, posebno CO2 * zmanj{evanje transportnih tveganj Podatki o odpadnem zraku Podjetni{ki cilji Okoljski cilji (P) * kontrola mejnih vrednosti emisij v zrak * zni‘evanje koli~in prahu v odpadnem * CO2 - bilance * pridobivanje javnih podatkov zraku in na delovnih mestih * spro{~anje ogljikovega dioksida * pojasnjevanje vzro~no posledi~nih * zni‘evanje emisij, posebej CO2 (CO2) soodvisnosti * spro{~anje ogljikovega * informacija o substitucijskih povezavah monoksida (CO) in mo‘ni prihranki * spro{~anje prahu Podatki o odpadkih (P) * skupna koli~ina odpadkov * dele‘i posameznih vrst odpadkov Podjetni{ki cilji Okoljski cilji * stro{kovni prihranki * prepre~evanje nastajanja odpadkov * ravnanje skladno z zakonskimi predpisi * zmanj{evanje koli~in odpadkov, * u~inkovito gospodarjenje z odpadki predvsem nevarnih in * odkrivanje kriti~nih mest problemati~nih za uni~enje Podatki o vodi in odpadnih Podjetni{ki cilji Okoljski cilji vodah (P) (I) * ocena porabe vode * zni‘evanje porabe (tehnolo{ke) vode * poraba sve‘e vode * izbolj{ave procesnega vodenja v zvezi s * zni‘evanje porabe pitne vode * koli~ine odpadnih voda porabo vode * zvi{evanje dele‘a ponovne rabe vode * BSB obremenitve povr{inskih * ugotavljanje koli~in odpadnih voda in rabe de‘evnice voda * zni‘evanje stro{kov * zni‘evanje koli~in odpadnih voda Podatki o snoveh (materialih) (P) (I) * koli~ine surovin * izkori{~anje surovin * dele‘ rabljenega lesa * dele‘ sekundarnih surovin * dele‘ certificiranega lesa/ zahteva trajnostne rabe gozdov * regionalna zagotovitev lesne surovine/lesa Podjetni{ki cilji Okoljski cilji * pregled med koli~inami, ki vstopajo in * zvi{anje dele‘a porabe certificiranega izstopajo iz proizvodnih procesov lesa iz gozdov, gospodarjenih po * iskanje alternativ na~elu trajnostne rabe * dvig u~inkovitosti rabe surovin * zmanj{evanje transportnih razdalj * pridobivanje informacij za tr‘enje/mar- * zni‘anje porabe surovin keting * zvi{anje izkoristkov surovin in zni‘evanje stro{kov Drugi kazalci (P) (I) * na~in uni~enja izdelkov (mo‘nost recikliranja) (I) * energijska vsebnost izdelka (I) * vezava CO2 v lesu, vgrajenem v izdelek (I) * koli~ina porabljenih (kemi~nih) za{~itnih sredstev za les (I) * raba prostora (del pozidanih povr{in obrata (P) * okoljsko usposabljanje in izobra‘evanje zaposlenih (P) Podjetni{ki cilji * upo{tevanje drugih ekolo{kih vidikov podjetja * informacije, potrebne za ozna~evanje izdelkov * pridobivanje informacij za predstavitev obratov/tovarne Okoljski cilji * dvig stopnje vezave CO2 * mo‘nost ohranjanja gozdov * zni‘evanje uporabe (kemi~nih) za{~itnih sredstev za les * minimiziranje rabe prostora za izvajanje proizvodnih dejavnosti * usposabljanje sodelavcev za okolju bolj prijazno ravnanje * dvig dele‘a izdelkov, ki jih je mo~ reciklirati prdd*:,liLvncijc surovine it naravnih \ v i rov N. nuli7.delk.i-t pojmovni j> materiali, pogonsku / goriva, te-ner^etslti. / nosilci, električni tok f i K priprava emisij«? v Era k, vodu \^ in tlii \ i \ is.tlv.lnva izdelkov odpadki / i / rat>ji Izdelkov v 4 re-cikli-ranje Slika 5. Input in output snovni in energetski tokovi med ‘ivljenjskim ciklom izdelka (prirejeno po: Deimlingu, Kreissigu in Schõchu 2002) ijaLes 55(2003) 7- raziskave in razvoj UDK: 657.47 strokovni ~lanek (Professional Paper) Kaj moramo vedeti o stro{kih? What must we know about costs? avtor Marko HOČEVAR izvleček/Abstract Pomen (upravljalnih) ra~unovodskih informacij za odlo~anje se je z velikimi spremembami v poslovnem okolju podjetja, ki so se zgodile v zadnjem ~asu, mo~no pove~al. V ~lanku so obravnavane {tiri vrste upravljalno-ra~unovodskih informacij. To so informacije o: 1) spremenljivih in stalnih stro{kih, 2) neposrednih in posrednih stro{kih, 3) dodatnih stro{kih) in 4) obvladljivih stro{kih. In the recent years, big changes in the environment of business, the meaning of (mamagement) accounting information for management decision, has increased. In the article, four types of management accounting information and their uses are described. These types of information are: 1) variable and fixed costs, 2) direct and indirect costs, 3) differential costs and 4) responsibility costs. Klju~ne besede: dodatni stro{ki, neposredni stro{ki, obvladljivi stro{ki, posredni stro{ki, spremenljivi stro{ki, stalni stro{ki, stro{ki Key words: differential costs, direct costs, fixed costs, indirect costs, responsibility costs, variable costs costs. UVOD Tistemu delu ra~unovodskega sistema v podjetju, ki zagotavlja informacije za poslovodsko odlo~anje, pravimo upravljalno ra~unovodstvo. Upravljalno ra~unovodstvo se od finan~nega ra~unovodstva razlikuje po {tevilnih kriterijih, najpomembnej{i pa je ta, da so informacije iz upravljalnega ra~uno-vodstva usmerjene k notranjim uporabnikom, informacije finan~nega ra~uno-vodstva pa k zunanjim uporabnikom. Ta razlika pomeni, da so informacije iz upravljalnega ra~unovodstva predvsem usmerjene v naprej, saj si z njimi poslovodstvo pomaga re{evati probleme. Zato so te informacije tudi manj natan~ne od drugih ra~unovodskih informacij. Povedano druga~e; uprav-ljalno-ra~unovodske informacije morajo biti ustrezne, kar pomeni, da morajo ustrezati potrebam odlo~anja posameznika na vseh ravneh odlo~anja. Oblikovanje teh informacij je zato pogosto zelo zapleteno opravilo, saj enostavno v podjetju ne obstaja dovolj informacijske podlage za njihovo oblikovanje, hkrati pa njihovo oblikovanje zahteva veliko znanje ra~unovodij, ne samo o vrstah ra~unovodskih informacijah temve~ tudi o poslovnem problemu, ki se re{uje. Najpogosteje ‘elijo ra~unovodje v podjetjih pomagati pri re{evanju nekega problema s eno in isto ra~unovodsko tehniko oziroma s enakim ra~unovod-skim konceptom, to pa je najpogosteje ta, ki ga uporabljajo za potrebe poro-~anja zunanjim uporabnikom. Ra~u-novodje v slovenskih podjetjih se bodo morali zavedati, da obstajajo razli~ne ra~unovodske metode (tehnike, koncepti) za oblikovanje ra~unovodskih informacij za razli~ne namene. V nadaljevanju si bomo pogledali uporabnost naslednjih ra~unovodskih konceptov: 1) spremenljivi in stalni stro{ki, 2) neposredni in splo{ni stro{ki, 3) dodatni stro{ki in 4) ra~unovodstvo odgovornosti. Spremenljivi in stalni stro{ki Bistveno pri opredelitvi spremenljivih in stalnih stro{kov je, kako se stro{ki obna{ajo pri spremenjenem obsegu dejavnosti. Spremenljivi stro{ki so tisti stro{ki, ki se neposredno in proporcionalno spreminjajo z obsegom dejavnosti. Najpogostej{i primeri spremenljivih stro{kov so: material, ki je uporabljen v proizvodnji, stro{ki energije, in stro{ki dela, ~e so odvisni od obsega proizvodnje oziroma opravljenih storitev. Stalni stro{ki se ne spreminjajo z obsegom dejavnosti podjetja. Najpo-gostej{i primeri stalnih stro{kov so: ijaLeS 55(2003) 7- raziskave in razvoj amortizacija zgradb in strojev, ~e podjetje uporablja metodo ~asovnega amortiziranja, stro{ki najemnine, stro{-ki pla~ poslovodij in re‘ije (ra~uno-vodij, pravnikov, raziskovalcev itd.), stro{ki prispevkov in dajatev (za elektriko, telefon, komunalo). Pove~anje stalnih stro{kov je najve~krat posledica ~asa in ne posledica spremenjenega obsega dejavnosti. Dejstvo, da so nekateri stro{ki opredeljeni kot “stalni”, {e ne pomeni, da se ti stro{ki ne spreminjajo. Stalni stro{ki se ne spreminjajo s spreminjanjem obsega proizvodnje. Do njihove spremembe lahko enostavno pride tako, da se poslovodstvo podjetja odlo~i, da jih spremeni (na primer: pove~anje ali zni`anje pla~ re`ijskih delavcev, prodaja oziroma zmanj{anje proizvajalne opreme podjetja, zmanj{anje stro{kov za raziskave in razvoj itd.). Poznavanje obna{anja (gibanja) stro{kov pri razli~-nih obsegih dejavnosti je pomembno za kratkoro~no in dolgoro~no poslo-vodsko na~rtovanje in nadziranje. Pogosto podjetja uporabljajo spremenljive stro{ke za dolo~anje prodajnih cen. Tak{no dolo~anje cene pa ima vsaj dve slabosti: a) tudi dosedanji kupci ‘elijo kupovati po ni‘ji ceni oziroma si ne ‘elijo diskriminiranih cen; b) ko novi kupci ugotovijo, da so postali pomembni za podjetje, bodo zelo te‘ko privolili v pove~anje cen. Ekonomska teorija sicer u~i, da naj podjetja prodajajo toliko ~asa, dokler se prodajna cena ne izena~i s mejnimi (spremenljivimi) stro{ki. Vendar tak{-no pravilo velja v pogojih popolne konkurence. Dana{nje razmere na trgih so vse prej kot popolnoma konku-ren~ne. Slovenska podjetja morajo zato imeti jasno strategijo, ko dolo~ajo prodajne cene na nivoju spremenljivih Les 55(2003) 7-8 stro{kov. Povedano druga~e, politika dolo~anja cen na nekem trgu mora biti odvisna od strategije, ki jo je podjetje dolo~ilo za ta trg. Ko se novi trg “napada”, je razumljivo, da so cene ni`je, na dolgi rok pa morajo biti prodajne cene tak{ne, da omogo~ajo pokritje vseh stro{kov podjetja ter {e ustvarjanje zahtevanega dobi~ek. Seveda pa niso samo prodajne cene tiste, ki omogo~ajo podjetju uspe{no poslovanje. Za slovenska podjetja (predvsem tista, ki so bolj delovno intenzivna) je pomembno, da razmislijo o zmanj{evanju spremenljivih stro{-kov na enoto proizvoda. ^e so spremenljivi stro{ki sestavljeni predvsem iz neposrednih stro{kov materiala in dela, potem ima podjetje predvsem naslednje mo‘nosti pri njihovem zmanj-{evanju: a) zmanj{anje neu~inkovite porabe materiala oziroma motiviranje delavcev ne samo za koli~insko delo temve~ tudi za kakovost dela; b) zamenjava ro~nega na~ina proizvodnje v avtomatizirani na~in; c) “selitev” enostavne proizvodnje v de`ele, kjer je delovna sila cenej{a. Treba se je tudi zavedati, da stalni stro{ki {e ne pomenijo, da so to stro{-ki, ki jih ni mogo~e spreminjati. Poslovodstvo podjetja mora stalno razmi{-ljati o “upravi~enosti” teh stro{kov. Proizvajalni stalni stro{ki se lahko zmanj{ajo z uvajanjem novih proizvajalnih konceptov (na primer: celovito obvladovanje kakovosti - “total quality management”), neproizvajalne stalne stro{ke pa je treba skrbno na~rto-vati in ugotavljati odgovornost zanje. Prav tako je treba opozoriti, da se stalni stro{ki na enoto proizvoda zmanj{ajo s pove~anjem obsega proizvodnje le takrat, ko je to pove~anje proizvodnje tudi prodano. Neposredni in posredni stro{ki Osnovni kriterij za raz~lenitev stro{-kov na neposredne (direktne) in posredne (splo{ne, indirektne) je, ali so ti stro{ki v posredni oziroma neposredni povezavi s stro{kovnim objektom. Neposredni stro{ki so tiste vrste stro{kov, ki jih lahko ‘e v trenutku njihovega nastanka razporedimo na stro{kovni objekt oziroma jih je stro{-kovni objekt povzro~il. Stro{kovni objekt je le tehni~ni naziv za namen, za katerega se stro{ki ugotavljajo. Stro{kovni objekt mora biti natan~no dolo~en in zelo razumljiv. V podjetju se morajo sami odlo~iti, kaj bo opredeljeno kot stro{kovni objekt. Ta odlo~itev bo predvsem odvisna od tega, kak{ne informacije poslovodstvo potrebuje za odlo~anje in kako se stro{ki razlikujejo po posameznih stro{kovnih objektih. Stro{kovni objekt je lahko organizacijska enota v podjetju (govorimo o stro{kovnih mestih), proizvod ali storitev (stro{kovni nosilec) ali pa posamezen kupec ali trg. Posredni stro{ki pa so tiste vrste stro{-kov, ki so povezani oziroma sta jih povzro~ila dva oziroma ve~ stro{-kovnih objektov. Glavna lastnost posrednih stro{kov je ta, da jih ni mogo~e neposredno razporejati na posamezen stro{kovni objekt. Poslovodstvu omogo~a ugotavljanje neposrednih oziroma“ustreznih” posrednih stro{kov po stro{kovnih objektih vsaj dve prakti~ni uporabi: 1) analiziranje dobi~konosnosti in 2) dolo-~anje normalnih cen. 1) Analiziranje dobi~konosnosti Ra~unovodski kazalniki in druge tehnike analiziranja dobi~konosnosti poslovanja celotnega podjetja se lahko uporabljajo tudi za analiziranje posameznega dela poslovanja (na primer raziskave in razvoj za posamezen proizvod, proizvodne linije, obrate, oddelke, prodajna okolja, kupce itd.) Ugotavljanje neposrednih in posrednih stro{kov za posamezne “dele” poslovanja omogo~a ugotavljanje, ali je posamezen “del” poslovanja dobi~konosen ali ne. ^e je dobi~ko-nosnost posameznega “dela” premajhna glede na sredstva, ki jih zajema oziroma celo dela z izgubo, je to informacija, da je v poslovanju najverjetneje nekaj narobe. Na tem mestu je treba opozoriti, da “izguba” v posameznem delu poslovanja {e ne pomeni, da je treba ta del poslovanja ukiniti. ^e smo za koncept spremenljivih stro{kov dejali, da je ustrezen za kratkoro~no odlo~anje, je koncept neposrednih stro{kov pomemben predvsem za dolgoro~ne odlo~itve. Praviloma velja, da slovenska podjetja koncept polne lastne cene (neposredni in posredni stro{ki) uporabljajo za ocenjevanje uspe{nosti posameznih oddelkov v podjetju oziroma posameznih proizvodov ali storitev, ki jih opravljajo. Tak{no ocenjevanje lahko vodi do napa~nega razmi{ljanja poslovodstva podjetja, da je treba oddelke oziroma proizvode, ki prina{ajo izgubo, ukiniti. Ukinitev dejavnosti, ki ima negativni poslovni izid, {e ne pomeni, da se bo za toliko zmanj{ala izguba podjetja, temve~ se lahko izguba podjetja celo pove~a, saj se z ukinitvijo praviloma ne spremeni velik del stalnih stro{kov. Za ocenjevanje poslovodij in odlo~anje o tem, ali neko dejavnost ukiniti, so zato primernej{i drugi ra~u-novodski koncepti (na primer: ra~uno-vodstvo odgovornosti). 2) Dolo~anje normalnih cen Temeljni cilj gospodarjenja je dose~i zadovoljiv (na~rtovan) dobi~ek na investirana sredstva oziroma kapital. Da bi se dosegla zadovoljiva donosnost, morajo biti prihodki od prodaje proizvodov ali storitev dovolj veliki, prvi~, da pokrijejo vse stro{ke poslovanja in drugi~, da zagotovijo zadovoljiv dobi~ek. Povedano druga~e; poslovanje podjetja bo uspe{no, ~e bodo prihodki od prodaje razli~nih vrst proizvodov dovolj visoko presegali vse stro{ke poslovanja. Toda prodajno ceno je treba dolo~iti za vsak posamezen proizvod. Vpra{amo se lahko: “Kako dolo~iti prodajno ceno posameznega proizvoda, da bomo dosegli zadovoljiv dobi~ek za celotno podjetje oziroma za vse proizvode?” Najbolj splo{en odgovor na zastavljeno vpra{anje bi bil, da mora vsak proizvod “nositi” oziroma “kriti” ustrezen del celotnih stro{kov poslovanja. Povedano druga~e; prodajna cena posameznega proizvoda mora biti dovolj velika: da pokrije vse njegove neposredne stro{ke, da pokrije ustrezen del posrednih stro{kov in da zagotovi zadovoljiv dobi~ek. Tak{na cena je normalna cena. Tak{no dolo~anje prodajnih cen pomeni to, da lahko podjetje za isti proizvod dolo~a razli~ne prodajne cene. Na primer: ~e neki kupec pla~uje v dalj{em ~asovnem roku od drugih kupcev, bi moral tak{en kupec imeti ve~jo prodajno ceno (za “stro{ke” financiranja). Seveda se je treba zavedati, da je dolo-~anje prodajne cene na osnovi polne lastne cene za posamezne proizvode ali storitve bolj splo{na tendenca podjetja in ne pravilo. Zaradi {tevilnih vzrokov podjetje ne more dolo~ati prodajnih cen z enostavnim se{tevanjem stro{kov in dodajanjem ustreznega dobi~ka. Veliko slovenskih podjetij, predvsem tista, ki izva‘ajo na tuje trge, je soo~enih z dejstvom, da enostavno niso v polo‘aju, da bi sami dolo~ali prodajne cene. Razlogov za to je ve~. Najpogostej{i je ta, da je v neki panogi eden ali ve~ velikih podjetij, ki dolo~ajo cene. Velik problem pa imajo sloven- ska podjetja tudi enostavno zato, ker ve~ina tujih kupcev {teje slovensko blago za manjvredno. Kljub temu da so podjetju prodajne cene enostavno dolo~ene, pa je izra~unavanje normalnih cen koristno za analiziranje in ugotavljanje, kak{na bi prodajna cena morala biti. Dodatni stro{ki Poslovodstvo podjetja lahko informacije o dodatnih stro{kih (in seveda tudi o dodatnih prihodkih) koristno uporablja za analiziranje in re{evanje tistih problemov, ki se nana{ajo na relativno kratko obdobje. Ti problemi se ve~krat imenujejo tudi “problemi alternativne izbire”, saj mora poslovodja med {tevilnimi mo`nostmi delovanja izbrati tisto, ki bo za podjetje najugod-nej{a. Dodatni stro{ki so tisti stro{ki, ki se razlikujejo (so dodatni) glede na posamezne mo‘nosti delovanja podjetja. Dodatni stro{ki se vedno nana{ajo na posamezno situacijo oziroma alternativno mo‘nost delovanja. V teoriji in praksi se jim pravi dodatni stro{ki zato, ker jih ugotovimo tako, da se vpra{amo, koliko so stro{ki ene mo‘-nosti delovanja ve~ji (dodatni) od druge mo‘nosti delovanja. Dodatne prihodke lahko opredelimo podobno kot dodatne stro{ke, saj so to tisti prihodki, ki se razlikujejo glede na posamezne mo‘nosti delovanja. Informacije o dodatnih stro{kih in prihodkih so seveda zelo koristne tudi za odlo~anje v slovenskih podjetjih. Vendar se je treba zavedati, da so te vrste informacij primerne za kratkoro~no odlo~anje, podjetje pa mora biti uspe{-no tudi na dolgi rok. Pogosto se v podjetjih preve~ razmi{lja kratkoro~no, zanemarja pa se strate{ki in dolgoro~ni vidik. Analiziranje alternativ zahteva tudi ocenjevanje tistih dejavnikov, ki se jih ne da vrednostno izraziti. Les 55(2003) 7-8 raziskave in razvoj Ra~unovodstvo odgovornosti Ra~unovodstvo odgovornosti je tisti del ra~unovodskega sistema podjetja, ki poslovodstvu podjetja omogo~a primerjanje med uresni~enim in na~r-tovanim poslovanjem po organizacijskih enotah (mestih odgovornosti) podjetja. Ta primerjava (v obliki po-ro~il ra~unovodstva odgovornosti) je podlaga nadrejenim poslovodjem za ocenjevanje uspe{nosti poslovanja podrejenih poslovodij in organizacijskih enot, ki jih podrejeni poslovodje vodijo. Glede na splo{no opredelitev mesta odgovornosti se lahko v podjetju oblikujejo naslednje vrste mest odgovornosti: 1. Stro{kovno (odhodkovno) mesto odgovornosti je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja odlo~a in je odgovoren v okviru svojih pooblastil samo v zvezi z na~rtovanimi stro{ki (odhodki). 2. Prihodkovno mesto odgovornosti je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja odlo~a in je odgovoren v okviru svojih pooblastil samo v zvezi z na~rtovanimi prihodki. 3. Dobi~kovno mesto odgovornosti je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja odlo~a in je odgovoren v okviru svojih pooblastil v zvezi z na~rtovanimi stro{ki (odhodki) in prihodki oziroma v zvezi z na~rtovanim dobi~kom. 4. Nalo‘beno mesto odgovornosti pa je mesto odgovornosti, na katerem poslovodja odlo~a in je odgovoren v okviru svojih pooblastil ne samo v zvezi z na~rtovanimi stro{ki (odhodki) in prihodki oziroma v zvezi z na~rtovanim dobi~kom, temve~ tudi v zvezi z na~rtovano donosnostjo nalo‘b. Management podjetja in pa ra~uno- Les 55(2003) 7-8 vodja (“controller”) morata biti pri oblikovanju ra~unovodstva odgovornosti pozorna predvsem na naslednje to~ke. Obvladljivost. Odgovornost poslovodje nekega mesta odgovornosti je lahko omejena samo na njegovo zmo‘nost vplivanja (obvladovanja) na te ekonomske kategorije. To pomeni, da naj ra~u-novodska poro~ila o poslovanju nekega poslovodje oziroma mesta odgovornosti vsebujejo le tiste podatke o stro{-kih (in prihodkih), za katere je ta poslovodja odgovoren. Prepogosto se v slovenski praksi dogaja to, da se na organizacijske enote s klju~i prena{ajo stro{ki, na katere poslovodje teh enot ne morejo vplivati. Tak{no poro~ilo ni dobra osnova za razpravo o uspe{nosti poslovanja nekega mesta odgovornosti, saj je praviloma pozornost usmerjena k tistim stro{kom, ki so bili “dodeljeni” s nekim klju~em, ne pa na stro{ke, ki so nastali zaradi delovanja tega mesta odgovornosti. Nagrajevanje. Slovenska podjetja imajo pogosto oblikovan tak{en sistem nagrajevanja, ki sicer omogo~a pove-~anje oziroma zmanj{anje pla~ delavcev za 30 odstotkov. Na tistih delovnih mestih, kjer ocena delav~evega dela temelji na subjektivni (osebni) oceni nadrejenega, je najpogostej{a praksa ta, da so pla~e delavcev zelo podobne ne glede na kakovost in produktivnost dela. Pogosto se delavce nagrajuje tudi na podlagi norme. Treba se je zavedati, da ni vsako produktivno delo tudi uspe{no in koristno delo za podjetje. Nagrajevanje produktivnosti velikokrat vodi k prese‘nim zalogam podjetja in k slab{i kakovosti ter ve~jim stro{-kom kakovosti (popravila, garancije, neuporabni proizvodi, stro{ki kontrole itd.). V podjetju se mora tudi dobro razmisliti, kako so te norme dolo~ene. Merjenje uspe{nosti. Merjenje uspe{-nost poslovodij mest odgovornosti ne sme temeljiti na medsebojni primerjavi poslovnih rezultatov posameznih mest odgovornosti v podjetju. Razli~na mesta odgovornosti imajo razli~ne mo‘nosti ustvarjanja poslovnega rezultata. Na primer: dve popolnoma enaki trgovini, ki pa imata razli~no lokacijo, imata lahko popolnoma druga~ne mo‘nosti ustvarjati prihodek (dobi-~ek). Kot merilo uspe{nosti mora rabiti na~rt oziroma predra~un in obenem upo{tevati spremembe v okolju. Na primer: ~e je dr‘ava prepovedala prodajo nekega proizvoda, ki ga prodaja neko dobi~kovno mesto odgovornosti, je jasno, da to mesto odgovornosti ne more uresni~iti na~rtovani dobi~ek in za to neuresni~itev ne odgovarja poslovodstvo tega mesta odgovornosti. Merila uspe{nosti. Ko se meri uspe{-nost nekega poslovodje, ni dovolj, da so ta merila izra‘ena le v vrednostnih podatkih. Merjenje uspe{nosti poslovanja samo z vrednostnimi podatki lahko povzro~i to, da so poslovodje motivirani samo za doseganje kratko-ro~ne uspe{nosti. Merila uspe{nosti morajo vsebovati tudi dolgoro~no uspe{nost in ta merila so najve~krat izra‘ena z nedenarnimi kategorijami (na primer: {tevilo novih proizvodov, zadovoljstvo kupcev, nesre~e pri delu, inovacije itd.). Prenosne cene. ^e je podjetje organizirano v poslovnoizidne enote (dobi~-kovna ali nalo‘bena mesta odgovornosti) in te poslovnoizidne enote poslujejo med seboj, se nujno postavlja vpra{anje, po kak{ni ceni te posle ovrednotiti. Poslovodstvo podjetja si mora pridr‘ati pravico, da lahko odlo~a v posameznih primerih dolo~a-nja cene. Za slovenska podjetja pogosto velja, da imajo problem prenosnih cen zaradi enostavnega vzroka in to je, da organizirajo kot dobi~kovno mesto odgovornosti tudi tiste organizacijske raziskave in razvoj novi diplomanti KOCUVAN, Marko Lu‘enje ~e{njevega in smrekovega lesa z amini Diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Mentor: Marko Petri~ Recenzent: Vesna Ti{ler Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002 IX, 52 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 49-52. Klju~ne besede: povr{inska obdelava lesa, lu‘enje, dimljenje, aminies UDK: 630*829.12 COBISS.SI-ID: 894857 Spremembe barv na vzorcih ~e{njevega in smrekovega lesa, ki so nastale zaradi UV-obsevanja in dimljenja z amoni-akom, etanolaminom in trietanolami-nom, smo primerjali z barvo kontrolnih vzorcev. Ugotovili smo, da izgled starega lesa, ali tako imenovano patino, dose-`emo tudi z dimljenjem z etanolaminom ali z namakanjem v vodni raztopini eta-nolamina oziroma trietanolamina. Za potemnitev lesa lahko tako nadomestimo agresiven in toksi~en amoniak s prijaznej{ima etanolaminom in trietanol-aminom. Iz rezultatov FT-IR meritev obdelanega lesa sklepamo, da verjetno pote~e reakcija med amini in hemicelu-lozami, natan~neje med amini in karbo-nilnimi skupinami polioz. enote, ki ve~ino proizvodnje “prodajo” znotraj podjetja. Na~rtovanje stro{kov neproizvajal-nih stro{kovnih mest odgovornosti. Na~rtovanje stro{kov neproizvajalnih oddelkov (raziskave in razvoja, ra~uno-vodstvo, kadrovska in druge slu‘be) mora temeljiti na oceni koristnosti teh oddelkov. Vodje teh oddelkov morajo biti motivirani za nepreseganje predra-~unskih stro{kov in za kakovostno (dogovorjeno) raven njihovih storitev. SKLEP S prehodom iz plansko-tr‘nega v tr‘no gospodarstvo in z osamosvojitvijo Slovenije se je okolje slovenskih podjetij zelo spremenilo. Vse te spremembe so povzro~ile pove~anje potreb po ra~unovodskih informacijah za odlo~anje (upravljalno ra~unovod-stvo). V ~lanku so obravnavane razli~-ne vrste upravljalnih ra~unovodskih informacij v povezavi s novim okoljem slovenskih podjetij. Osnovna avtorjeva misel je, da mora ra~unovodja pri oblikovanju upravljalnih ra~unovod-skih informacij za poslovodsko odlo-~anje uporabljati razli~ne vrste ra~uno-vodskih metod. 1. Brimson, J. A.: Activity Accounting, John Wiley & Sons, New York 1991. 2. Davenport, T. H.: Putting the I in IT. Mastering Information Management. Prentice Hall, London, str. 5 – 9. 3. Hansen, D. R., Mowen, M.N.: Management Accounting. South-Wesrtern Publishing, Cincinnati 1992. 4. Heitger, L., Ogan, P. , Matulich, S.: Cost Accounting. South-Wesrtern Publishing, Cincinnati 1992. 5. Ho~evar, M.: Oblikovanje ra~unovodskih informacij za poslovodsko nadziranje po mestih odgovornosti. Zveza ra~unovodij, finan~nikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 1995. 6. Ho~evar, M.: O razvoju Lipov~eve analize uspeha poslovanja. Slovenska ekonomska revija, 49 (1998) 3, str. 279 – 290. 7. Ho~evar, M.: Prednosti in slabosti odlo~anja na temelju spremenljivih stro{kov. Ra~unovodstvo za notranje potrebe podjetij (zbornik referatov). LM Veritas, Portoro‘ 1997). 8. Ho~evar, M, Jakli~, M.: Slovenski managerski izziv. Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999. 9. Ho~evar, M., Zaman, M.: Problem dolo~anja prenosnih cen. Revizor, 10 (1999), {t. 12, str. 34 – 44. 10. Kaplan, R., Atkinson, A: Advanced Management Accounting. Prentice hall, New Jersey 1998. 11. Lipovec, F.: Analiza in planiranje poslovanja. Ekonomska fakulteta Borisa Kidri~a, Ljubljana 1978. 12. Mr{a, J.: Informacije ra~unovodstva namijenjene upravi radi utvr|ivanja tro{kova kvalitete. Financije i ra~unovodstvo (zbornik referata), Zagreb 2000. 13. Ryan, B.: Strategic Accounting for Management. The Dryden Press, London 1995. 14. Tekav~i~, M.: Od “ABC” do “ABM”. Ra~unovodstvo za notranje potrebe podjetij (zbornik referatov), LM Veritas, Portoro` 1994. 15. Turk, I.: Finan~no ra~unovodstvo. Zalo‘ba Obzorja Maribor, Maribor 1985. 16. Watson, H.: Business Systems Engineering. John Wiley & Sons, New York 1994. 1 7 . Yoshikawa, T., Innes, J., Mitchell, F., Tanaka, M.: Contemporary Cost management. Chapman & Hall, London 1993. Iskra ERO ijaLes 55(2003) 7- znanje za prakso Nekaj o oknih avtor Franc MIHIČ, Inles d.d., Ribnica Rosenje oken Zakaj se okna orosijo Vsako leto, zlasti v zimskih mesecih, se pove~a {tevilo prito‘b zaradi orositve izolacijskih stekel oken oziroma kondenzacije vlage na notranji in zunanji strani stekel. Vzrok orositve stekel je fizikalna zakonitost, da topel zrak lahko sprejme ve~ vlage kot hladen. Na~eloma se pojavi pri naslednjih primerih: topel zrak se na hitro ohladi, ali pa se mrzel zrak napolni z vlago. Prvi primer lahko opazujemo, ko odpremo vrata hladilnika. Tedaj lahko opazimo, kako se orosijo stene hladilnika. Na stenah hladilnika lahko celo nastane led. Ta pojav lahko prenesemo na okno. Ko ga v mrzlih dneh odpremo, se steklo orosi na zunanji strani, ker pride topel notranji zrak v stik s hladno zunanjo povr{ino stekla. Ko okno zapremo, tak{na orositev kmalu izgine in ni ve~ mote~a. Drugi primer pa je dobro poznan vsakemu vozniku avtomobila. Ko v mrzlem dnevu sedemo v avto, se v zelo kratkem ~asu zelo mote~e orosi notranja stran vetrobranskega stekla, ker voznikov izdihani topel in vla‘en zrak kondenzira na mrzli notranji povr{ini stekla. Enako se orosita notranja in zunanja povr{ina okenskega stekla oziroma se pojavi kondenzacija na obodnih stenah bivalnih prostorov. Ta pojav je zelo mote~ in ima lahko tudi druge {kodljive posledice. Kje in kdaj se orosijo notranje povr{ine okenskih stekel? Predvsem v prostorih z visoko zra~no vlago, kot so: kopalnica, kuhinja, pralnica in podobno. Tudi v spalnicah se stekla lahko orosijo, ~e spalnice niso zadosti ogrete, saj ~lovek v osmih urah izdiha okoli 1 litra vlage, ki potem kondenzira na hladnih mestih stekla. Pri tem lahko opazimo, da se orositev najprej pojavi na robovih stekla, in sicer najprej na spodnjem robu. Vzrok za to je, ker so robovi stekel vedno hladnej{i, kot pa je tempe- ratura povr{ine v sredini stekla. To je karakteristi~na lastnost za vsa izolacijska stekla in je pogojena z njihovo zgradbo. Kako se lahko izognemo orositvi stekel ? Mote~i orositvi stekel se lahko izognemo le tako, da se odlo~imo za dobra izolacijska stekla oz. okna. Mo‘nost orositve je namre~ pri oknu z enojno zasteklitvijo ali z navadnim “termopan-steklom” neprimerno ve~ja kot pri oknu z dobrim “energetsko var~nim” izolacijskim steklom. Pomembno je namre~, da tudi z izolacijsko sposobnostjo stekla dose‘emo ~im vi{jo temperaturo notranje povr{ine okenske zasteklitve. Ta temperatura je tem vi{ja, ~im ni‘ja je “k” (W/m2K) vrednost izolacijskega stekla oz. okna. Optimalne vrednosti “k” za okna naj bi ugotavljali z izra~u-nom glede na predpise, lego in arhitektonsko zasnovo stavbe ter seveda z `eleno letno porabo energije za ogrevanje. Seveda je pri tem samoumevno, da vsa tak{na sodobna okna zelo dobro tesnijo (“prepih”!), kar je sicer pri vseh zastarelih oknih velik problem zlasti glede var~evanja z energijo in glede vdora hrupa. Ali toplotno izolacijska stekla izklju~ujejo orositev stekel? Odgovor je, ‘al, ne! Tudi pri oknih z vgrajenimi visokoizola-tivnimi stekli lahko ob izjemnem mrazu, zlasti ko je v prostoru visoka vlaga in prostor slabo ogrevamo (hladna notranja povr{ina stekel), lahko {e vedno nastane orositev, predvsem na spodnjih robovih stekel. To pa seveda lahko popolnoma prepre~imo le, ~e prostore stalno “pregrevamo”, da vzdr‘u-jemo zadostno visoke temperature povr{in stekel in zunanjih sten, kar pa je negospodarna re{itev. Sodobna energetsko var~na izolacijska stekla imajo odli~ne toplotno izolacijske sposobnosti in odlo~ilen vpliv za var~no rabo energije, vendar samo izolacijsko steklo ne more neposredno vplivati, da v prostoru dose‘emo primerno oz. zadostno visoko temperaturo prostora glede na zra~no vlago ijaLes 55(2003) 7- znanje za prakso prostora. Nikakor pa stekla ne vplivajo na pogosto previsoko zra~no vlago prostora. Ob previsoki zra~ni vlagi v prostoru in nizki oz ‘e pri optimalni bivalni temperaturi zraka v prostoru pa, ‘al, ne moremo dose~i potrebne temperature notranje povr{ine stekla in seveda tudi temperature obodne stene, ki bi bila vi{ja od temperature rosi{~a in zato se stekla orosijo in vlaga na stenah kondenzira, zlasti na zunanjih kotih prostora. V prostoru se pojavi zatohlost, na stenah pa se obi~ajno pojavi {e plesen, ki je zdravju zelo {kodljiva! V bivalnem prostoru naj bi bila iz zdravstvenih razlogov optimalna relativna zra~na vla‘nost med 40 in 60 % in temperatura bivalnega prostora 18 do 22 0C. Pri tem pa je treba upo{tevati, da ob slabi toplotni izolaciji obodnih sten in pri vgrajenih slabih oknih z visokimi “k” vrednostmi, kljub temperaturi zraka v prostoru 18-22 0C, pade v mrzlih dnevih temperatura na notranji povr{ini stekel in na izpostavljenih zunanjih stenah pod temperaturo rosi{~a, kar ima, kot `e re~eno, za posledico kondenzacijo zra~ne vlage. Najenostavnej{a hitra re{itev je seveda dvig sobne temperature, da segrejemo hladne povr{ine, kar pa ima za posledico bistveno ve~jo porabo energije za ogrevanje. Znano je, da za 1 0C vi{ja temperatura v prostoru pove~a porabo ogrevalne energije za 5 do 7 %. Dolgoro~na in gospodarna je re{itev z ustrezno izolacijo obodnih sten in z vgradnjo energetsko var~nih oken s primerno nizkimi “k” vrednostmi. Kako lahko prepre~imo orositev notranjih stekel? Edina gospodarna re{itev je pravilno nadzorovano prezra~e-vanje prostora. Tako prepre~imo tudi zatohlost in pojav zdravju {kodljive plesni. Energetsko var~no prezra~evanje pomeni, da po potrebi zra~imo ve~krat na dan, npr. po 10 do 15 minut, po mo‘nosti pri {iroko odprtih oknih, ali s “prepihom” nekaj minut. Pri tem pazimo, da temperatura zraka v prostoru ne pade pod 15 0C, da {e zadr‘imo sposobnost notranjega zraka za naraven navzem vlage in da ne ohladimo stene, kjer je shranjena toplota. Tako po prezra~evanju lahko zopet hitro dose‘emo ugodno bivalno temperaturo prostora. Ker pa je sve‘, mrzel zrak relativno suh, odvzame pri ponovnem segrevanju prostora preostalo vlago. Zato je pozimi potrebno bivalne prostore dodatno vla‘iti, saj je presuha bivalna klima neugodna in celo zdravju {kodljiva. Pravilno nadzorovano prezra~evanje pa je zlasti pomembno pri novozgrajenih zgradbah, tudi ~e {e niso vseljene. [e gradbena vlaga je {kodljiva za stavbo, notranjo opremo in tudi za okna, enako tudi seveda za stanovalce. Podobno velja nadzorovano zra~iti prostore starej{ih stavb, v katere smo vgradili nova, sodobna, zelo tesna okna; le-ta so nadomestila zastarela netesna okna, ki pa so sicer dopu{~a-la nenadzorovano zra~enje na “prepih” skozi netesne okenske re`e. Pomembno pa je poudariti, da okno ni edina “naprava” za prezra~evanje in prepre~evanje {kodljive kondenzacije vlage v prostoru. Problem prezra~evanja pravilneje in gospodarneje re{ujemo z vgradnjo dodatnih prezra~evalnih naprav, kot so prezra-~evalni kanali z re{etkami ali loputami, kuhinjske nape, prezra~evalni ventilatorji in druge sodobne krmiljene prezra-~evalne naprave, ki imajo celo mo‘nost ponovnega vra~anja dela energije toplega “izhajajo~ega onesna‘enega zraka”. Te naprave pomenijo sicer dodatno manj{o ali ve~jo investicijo, ki pa je investicija v energetsko var~no in predvsem zdravo bivalno okolje. Kaj pa “rosenje” zunanjih povr{in energetsko var~nih izolacijskih stekel? Tudi pri oknih z vgrajenimi energetsko var~nimi izolacijskimi stekli se lahko orosijo zunanje strani okna oz. stekla v mrzlih no~eh. Energetsko var~na zasteklitev namre~ prepre~uje prehajanje toplote od znotraj navzven. Zato se zunanje steklo ne ogreva od notranje toplote, se zato mo~neje ohlaja, zato lahko temperatura na zunanji povr{ini stekla zdrkne pod temperaturo rosi{~a in se orosijo zunanje strani okna oz. stekla. Robovi stekla praviloma ostanejo neoro{eni, ker robovi izolacijskih stekel mo~neje prevajajo toploto od znotraj navzven, kot se to dogaja v sredini stekla. Zato na robovih stekla ostane vi{ja temperatura kot v sredini, obi~ajno vi{ja od rosi{~a. Pri tak{nem zunanjem “rosenju” stekla brisanje ne pomaga. Ta orositev izgine sama, ko se dvigne zunanja temperatura okolice, ali ko zunanjo povr{ino stekla ogreje jutranje sonce. Ta vrsta orositve zunanjega stekla je posledica naravnega fizikalnega pojava, ki se v izjemnih vremenskih razmerah pogosteje pojavlja ravno pri visoko energetsko var~nih zaste-klitvah.V tak{nih primerih pomaga lahko le dodatna za{~ita zunanjih povr{in stekel, na primer spu{~ena roleta, ki prepre-~uje preveliko ohladitev zunanje povr{ine izolacijskega stekla. Zaradi tega redek pojav kratkotrajne orositve znanje strani povr{ine energetsko var~nega okna ne more biti predmet reklamacije stekla oziroma okna. Pojav orositve notranjih povr{in v notranjosti izolacijskega pa je seveda napaka ijaLeS 55(2003) 7- GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja Prva seja UO, 23. junija 2003 na Vrhniki Dnevni red: 1. Predstavitev institucij gostiteljev upravnega odbora: a) direktorja Tehni{kega muzeja, b) direktorja LIKO Vrhnika. 2. Volitve organov GZS-Zdru‘enja lesarstva: a) predsednika upravnega odbora, b) dva podpredsednika upravnega odbora, c) ~astnega predsednik GZS-Zdru‘enja lesarstva, d) sekretarja GZS-Zdru‘enja lesarstva, e) pogajalske skupina za prenovo kolektivne pogodbe za lesarstvo, f) predsednico in ~lanico Komisije za razlago kolektivne pogodbe za lesarstvo, g) ~lana in namestnika za arbitra‘ni svet (65. ~len KPL), h) dva ~lana v komisijo za pomirjanje (KPL). 3. Razno. Sejo je vodil dosedanji predsednik UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, Peter Tom-{i~, in predal besedo gostitelju seje, Romanu Strgarju, direktorju dru‘be LIKO Vrhnika, ki je uvodoma predstavil podjetje, nato pa je predstavil Tehni{ki muzej Slovenije njegov direktor. V nadaljevanju je vodil sejo mag. Miroslav [trajhar, predsednik UO. Sklepi: 1. Za predsednika UO GZS -Zdru‘enja lesarstva (14 glasov za, 1 vzdr‘an) je bil izvoljen mag. Miroslav [trajhar (dosedanji podpredsednik UO, SVEA). 2. Soglasno je bil izvoljen za ~astnega predsednika UO GZS-Zdru‘enja lesarstva Peter Tom{i~, ki je vodil dosedanji UO zadnja dva mandata. 3. Soglasno sta bila izvoljena dva podpredsednika UO GZS-Združenja lesarstva: mag. Andrej Mate (INLES Ribnica) in Bruno Gričar (TOM oblazinjeno pohištvo Mokronog). 4. Za sekretarja Združenja lesarstva (za mandatno obdobje dveh let) je bil ponovno soglasno izvoljen dr. Jože Korber (dosedanji sekretar GZS-Združenja lesarstva). 5. V pogajalsko skupino za prenovo Kolektivne pogodbe za lesarstvo so bili soglasno izvoljeni: • Bruno Gričar, predsednik, • Nedeljko Gregorič, član (sicer predsednik Sekcije za les in papir pri ZDS), • Roman Strgar, član, • Alojz Burja, član, • Valter Urbančič, član. 6. V komisijo za razlago KPL se imenujeta: • Etelka Korpič-Horvat, predsednica, • Metka Penko-Natlačen, članica. 7. V arbitražni svet se imenujeta: • Ada Gole-Grandovec, članica, • Valter Urbančič, namestnik. 8. V komisijo za pomirjanje se imenujeta: • Valter Urbančič, član, • Marko Mokorel, član. 9. Na novo se konstituira 17-članski Upravni odbor Združenja lesarstva-GZS za mandatno obdobje 2003-2007: • Franc Zupane, ALPLES Železniki, • mag. Andrej Mate, INLES Ribnica, iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 6/2003 julij - avgust 2003 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 2002 PONUDBE IN POVPRA[EVANJA Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLes 55(2003) i- GZS - Zdru`enje lesarstva • Peter Tomšič, JAVOR Pivka, • Danijela Rus, KLI Logatec, • Asto Dvornik, LIP Radomlje, • Stanislav Škalič, MURALES Ljutomer, • Zvone Novina, NOVOLES Straža, • mag. Miroslav Štrajhar, SVEA Zagorje, • Alojz Burja, LIP Bled, • Gregor Verbič, GORENJE NO Velenje, • Slavko Cimerman, MARLES Hiše Maribor, • Roman Strgar, LIKO Vrhnika, • Mitja Strohsack, BREST Pohištvo Cerknica, • Bruno Gričar, TOM Oblazinjeno pohištvo Mokronog, • Rado Hrastnik, PARON Laško, • Jože Bobič, Mizarstvo Bobič Novo mesto, • dr. Jože Korber, GZS-Združenje lesarstva. Na naslednji seji UO GZS-Združenja lesarstva bodo naknadno izvoljena še druga delovna telesa. POSLOVANJE LESNE INDSUTRIJE V LETU 2002 1. UVOD1 Za leto 2002 je podatke iz letnih poročil AJPES-u v roku do 31. marca letos oddalo 38.051 poslovno aktivnih družb. Skupaj so po nerevidiranih podatkih ustvarile za 11.115 mrd SIT prihodkov, nominalno za 10,9 % in realno2 za 3,2 % več kot leto prej. Izkazanih odhodkov je bilo za 10.839 mrd, kar je nominalno za 5,8 % več, realno pa za 1,6 % manj. Družbe so tako v letu 2002 ustvarile za 215,5 milijard neto ~istega dobi~ka. Gospodarske družbe, ki so oddale letno poročilo, so v letu 2002 v povprečju imele 469.166 zaposlenih. Izraženo v evrih, so družbe po našem preračunu v letu 2002 ustvarile za 49,1 mrd EUR prihodkov in 47,9 mrd EUR odhodkov. Neto čisti dobiček leta 2002 je znašal 952 milijonov EUR. Gospodarske družbe so letna poročila za leto 2002 prvič sestavile skladno s spremembami Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-F, po novih Slovenskih ra~unovodskih standardih in mesec dni pozneje kot doslej. Opozarjamo, da je zaradi sprememb slovenskih računovodskih standardov prišlo do nekaterih kvalitativnih in kvantitativnih sprememb, zato je primerljivost postavk s minulimi leti ote‘ena, ni pa pri vseh nemogoča. Kvantitativne spremembe so v prerazvrstitvi posameznih postavk pod druge kategorije, kvalitativne pa vplivajo na vrednotenje gospodarskih kategorij in s tem potencialno tudi na izkazani poslovni izid. Najpomembnejša metodološka novost je odprava revalorizacije, ki je nadomeščena s splošnim in posebnim prevrednotenjem. Splošno se po novem izvede le, če letna rast tečaja EUR/SIT preseže 5,5 %. To se v letu 2002 ni zgodilo, zato splošnega prevrednotovanja družbam ni bilo treba opraviti. 2. ZNA^ILNOSTI POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V LETU 2002 Po podatkih Statističnega urada RS se je obseg proizvodnje v industriji skupaj v povprečju leta 2002 povečal za 2,4 % glede na povprečje predhodnega leta, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih povečal za 2,0 %. Obseg proizvodnje se je v obdelavi in predelavi lesa povečal za 3,0 %, v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa se je zmanj{al za 2,3 % (v proizvodnji pohi{tva se je zmanj{al za 2,5 %), kar je pod povpre~jem predelovalnih dejavnosti. Zaposlenost v industriji se je zmanj{e-vala mo~neje kot leta 2001 tako, da je bila ni‘ja za 3 odstotke, v predelovalnih dejavnostih pa za 2,8 odstotka. Glede na to se je produktivnost v industriji, merjena s proizvodnjo na zaposlenega, lani pove~ala za 5,6 odstotka. [tevilo zaposlenih v proizvodnji po-hi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih se je v letu 2002 pove~alo za 2,2 odstotka, v obdelavi in predelavi lesa pa se je zmanj{alo za 4,1 odstotka. Vse to se je odra‘alo v rasti (fizi~ne) produktivnosti dela, ki se je v predelovalnih dejavnostih pove~ala za 4,9 odstotka, v obdelavi in predelavi lesa za 7,4 odstotka, medtem ko se je v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih zmanj{ala za 4,4 %. Cene industrijskih proizvodov so se v letu 2002 v povpre~ju v predelovalnih dejavnostih pove~ale za 5,2 odstotka (obdelava in predelava lesa +2,2 odstotka, proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti +5,4 odstotka). 3. OSNOVNE ZNA^ILNOSTI LESNE INDUSTRIJE IN PRIMERJAVA S PREDELOVALNIMI DEJAVNOSTMI IN CELOTNIM SLOVENSKIM GOSPODARSTVOM Preglednica {tev. 1 z naslovom Nekaj podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 2002, ki omo-go~a pogled tako v gospodarska gibanja celotnega slovenskega gospodarstva, predelovalnih dejavnosti kot v dose‘e-ne rezultate podjetij lesne industrije v letu 2002 v primerjavi z letom 2001, bo letos zaradi zakasnitve v obdelavi podatkov (GZS), na voljo {ele v avgustu. ijaLes 55(2003) 7- GZS - Zdru`enje lesarstva Merila za razvrstitev dru‘b po velikosti: Majhna družba izpolnjuje 2 od naslednjih meril: • Povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 50. • Čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu so manjši od 1 milijarde SIT. • Vrednost aktive ob koncu leta ne presega 500 mio SIT. Srednja družba izpolnjuje 2 od naslednjih meril: • Povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 250. • Čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu so manjši od 4 milijarde SIT. • Vrednost aktive ob koncu leta ne presega 2 mrd SIT. Velika družba ni niti majhna niti srednja. V vsakem primeru so velike družbe tiste, ki so dolžne izdelati konsoli-dirano letno poročilo ter banke in zavarovalnice. Slednji nista vključeni v obdelavo. Vir: Zakon o gospodarskih dru‘bah ZGD-F 52 ~len, U. l. 10/02 V nadaljevanju bo lesna industrija predstavljena na podlagi SKD (Standardne klasifikacije dejavnosti), in sicer za: • DD 20 (Obdelavo in predelavo lesa) • DN 36 (Proizvodnjo pohi{tva, druge predelovalne dejavnosti). Struktura gospodarskih družb po velikosti je v letu 2002 nekoliko spremenjena, ker sta se vsebinsko in vrednostno spremenili dve od treh meril za razvrščanje družb po velikosti. Merilo prihodki je zožano na čiste prihodke od prodaje, merilo sredstev pa upošteva stanje ob koncu leta in ne več v povprečju leta. Pri obeh merilih so vrednosti za razvrstitev družb precej višje. Zaradi sprememb meril se je v letu 2002 bistveno povečal delež majhnih in srednjih družb, delež velikih pa se je zmanjšal. Zaključne račune je za leto 2002 oddalo 961 lesnopredelovalnih dru‘b, od tega 877 malih, 54 srednjih in 30 velikih družb, v katerih je bilo zaposlenih 21.751 ljudi. Delež družb (2,5 %) in delež zaposlenih (4,6 %) se v primerjavi z opazovanim vzorcem gospodarskih družb (t.j. 38.051 družb) glede na deleže v letu 2001 ni bistveno spremenil. Prihodki so zna{ali v lesni industriji (DD20 in DN36) 258,6 milijarde SIT, odhodki pa so zna{ali 257,8 milijarde SIT. Prese‘ek prihodkov nad odhodki je povzro~il pozitiven rezultat poslovanja v znesku 0,8 milijarde SIT.4 Koeficient gospodarnosti 5 je zna{al v obdelavi in predelavi lesa (DD20) 0,991, v proizvodnji pohi{tva (DN36.1) 1,002, v proizvodnji po-hi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa 1,012. Primarni del (obdelava in predelava lesa) je zaklju~il poslovno leto z neto izgubo v znesku 1,3 milijarde SIT (leto 2001 z 1,4 milijarde SIT neto izgube), proizvodnja pohi{tva z neto dobi~-kom v znesku 774 milijonov SIT (v letu 2001 je zna{al neto dobi~ek 709 milijonov SIT), proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti pa v znesku 2,4 milijarde SIT neto dobi~ka. Najve~ji “izguba{“ v “primaru” je bilo lesno stavbarstvo (neto izguba je zna-{ala 1,8 milijarde SIT), (v letu 2001 je neto izguba zna{ala 2,9 mrd SIT), neto dobi~ek pa je bil najve~ji v proizvodnji drugega pohi{tva (36.14), in sicer je zna{al 1,04 milijarde SIT. Lesna industrija v {ir{em smislu (DD20 in DN36) je poslovno leto 2002 zaklju~ila z neto dobi~kom v znesku 1,0 milijarde SIT (v letu 2001 z neto izgubo v znesku -1,7 milijarde SIT, v Preglednica 1. Zaposleni, prihodki industriji v letu 2002 in sredstva v gospodarskih dru‘bah, predelovalnih dejavnostih in v lesni DRU@BE {tevilo dele‘ % ZAPOSLENI {tevilo dele‘ % ^ISTI PRIHODKI1) mrd SIT dele‘ % SREDSTVA2) mrd SIT dele‘ % SKUPAJ 38.051 100,0 469.166 100,0 10.310,2 100,0 13.338,4 100,0 D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 6.381 16,8 217017 46,3 3.809,5 370 3.730,7 28,0 DD Obdelava in predelava lesa 483 9.448 1071 112,4 DN36 Proizvodnja pohi{tva in druge proizvodne dejavnosti 478 12.303 1379 140,2 SKUPAJ lesna industrija 961 2,53 21.751 4,6 245,0 2,3 252,6 1,8 Vir: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, maj 2003 1) ~isti prihodki od prodaje (na doma~em in tujem trgu, skupaj) 2) vrednost aktive na dan 31.12.2002 ijaLes 55(2003) 7- GZS - Zdru`enje lesarstva letu 2000 je neto izguba zna{ala 2,9 mrd SIT). ^e gledamo lesno industrijo o‘je (obdelava in predelava lesa -DD20- ter proizvodnja pohi{tva (DN 36.1)), pa ne smemo spregledati, da je poslovno leto 2002 zaklju~ila z neto izgubo v znesku -0,6 milijarde SIT (v letu 2001 -1,9 milijarde SIT neto izgube, v letu 1998 je neto izguba zna{ala 3 mrd SIT, v letu 1999 je neto izguba zna{ala 361 mio SIT, v letu 2000 pa je neto dobi~ek zna{al 1,1 mrd SIT). Znesek neto izgube je bil najve~ji v skupini lesno stavbarstvo, saj je zna{al 1,8 mrd SIT. Manj{o neto izgubo lahko zasledimo tudi v proizvodnji furnirja in plo{~ (240 mio SIT, v letu 2001 je zna{ala -17 mio SIT) ter v proizvodnji sede‘nega pohi{tva -693 mio SIT (v letu 2001 je zna{ala neto izguba -772 mio SIT). Proizvodnja drugega pohi{tva za po- slovne prostore je zaklju~ila poslovno leto z neto dobi~kom 238 mio SIT, (leta 2001 pa z neto izgubo -520 mio SIT). Proizvodnja pohi{tva je zaklju~ila poslovno leto 2002 z neto dobi~kom v znesku 774 mio SIT (leta 2001 709 mio SIT), kar pa je bilo veliko premalo za pokrivanje neto izgube “stavbarjev”. Stro{ki dela so v nominalnem znesku v obdelavi in predelavi lesa porasli za 6,6%, v proizvodnji pohi{tva za 11,3% Preglednica 2. ^isti dobi~ek in ~ista izguba v gospodarskih dru‘bah, predelovalnih dejavnostih in v lesni industriji v letu 2002 ^ISTI DOBI^EK mlrd dele‘ SIT % indeks 02/01 ^ISTA IZGUBA mlrd dele‘ SIT % indeks 02/01 NETO^ISTI DOBI^EK/IZGUBA mio SIT SKUPAJ 446,2 100,0 134,2 230,7 100,0 38,5 215.498 D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 1678 376 128,2 63,5 275 104,7 104.304 DD Obdelava in predelava lesa 2,8 1,66 138,7 4,2 6,6 106,2 -1.338 DN36 Proizvodnja pohi{tva in druge proizvodne dejavnosti 5,5 3,2 101,5 3,1 4,8 85,4 2.400 DN36.1Proizvodnja pohi{tva 3,4 2,0 94,2 2,6 4,0 78,9 774 SKUPAJ lesna industrija (DD20 in DN36.1) 6,2 3,6 6,8 10,7 -0,6 SKUPAJ lesna industrija (DD20 in DN36) 8,3 4,9 7,3 11,4 1,0 Preglednica 3. ^isti dobi~ek in ~ista izguba v dejavnostih lesne industrije v letu 2002 (v mio SIT) Dejavnost ^isti dobi~ek ^ista izguba Neto dobi~ek/izguba 20.10 @aganje, skobljanje, impregniranje lesa 1.325 801 524 20.20 Proizvodnja furnirja, vezanega lesa, plo{~ 626 866 -240 20.30 Stavbno mizarstvo 459 2294 -1.835 20.40 Proizvodnja lesene embala‘e 44 79 -35 20.50 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, protja 377 128 249 36.10 Proizvodnja pohi{tva 3.411 2.638 773 36.11 Proizvodnja sede‘nega pohi{tva 415 1.108 -693 36.12 Proizvodnja drugega pohi{tva za poslovne prostore 862 624 238 36.13 Proizvodnja drugega kuhinjskega pohi{tva 194 89 105 36.14 Proizvodnja drugega pohi{tva 1.848 809 1.039 36.15 Proizvodnja ‘imnic 93 86 Vir: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, maj 2003 Preglednica 4. Neto izguba/dobi~ek v lesni industriji po letih (v mio SIT) Dejavnost 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Obdelava in predelava lesa (DD20) -1230 -2134 -248 266 -2637 -1338 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) -2070 -883 -113 836 709 774 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti (DN36) -2292 -1732 2915 -3130 954 2400 Skupaj lesna industrija (DD20 in DN36.1) -3300 -3017 -361 1102 -1928 -564 Skupaj lesna industrija (DD20 in DN36) -5592 -4749 2554 -2864 -1682 1000 Vir: Finan~ni kazalniki GZS, 1997-2002 (opomba: v letu 2002 veljajo novi ra~unovodski standardi) ijaLes 55(2003) 7- 7 GZS - Zdru`enje lesarstva in v proizvodnji pohi{tva ter drugih predelovalnih dejavnostih za 11,0%. Dodana vrednost je v nominalnem znesku v letu 2002 v obdelavi in predelavi lesa porasla za 8,6 odstotka, v proizvodnji pohi{tva za 12,9 odstotka, v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa za 8,7 odstotka. Kljub negativnemu poslovnemu izidu pa je dodana vrednost porasla v skupini lesno stavbarstvo v nominalnem znesku za 9,6 odstotka (v letu 2001 je padla za 8,1%). Dodana vrednost na zaposlenega je zna{ala v povpre~ju v obdelavi in predelavi lesa 15.454 EUR, v proizvodnji pohi{tva 16.436 EUR, v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa 16.793 EUR. Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega v lesni industriji s predelovalnimi dejavnostmi in celotnim gospodarstvom ka‘e {e vedno velik zaostanek, saj je le-ta v vseh gospodarskih dru‘bah zna{ala 24.700 EUR, v predelovalnih dejavnostih pa 23.153 EUR. Dele‘ prodaje na tujih trgih je v obdelavi in predelavi lesa zna{al 50,1 odstotka (v lesnem stavbarstvu 55,5 odstotka), v proizvodnji pohi{tva 56,1 odstotka, v proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa 55,4 odstotka. Najve~ji dele‘ v prodaji na tujih trgih zasledimo v lesni industriji v letu 2002 v proizvodnji sede‘-nega pohi{tva (65,3%), najmanj{i pa v proizvodnji lesene embala‘e (38,7%). 4. SKLEP Lanski poslovni rezultati (2002) ka‘e-jo rahlo izbolj{anje poslovanja lesne industrije glede na leto prej. Lesna industrija v {ir{em smislu (DD20 in DN36) je poslovno leto 2002 zaklju~ila z neto dobi~kom v znesku 1,0 milijarde SIT; ~e gledamo lesno industrijo o‘je (obdelavo in predelavo lesa (DD20) ter proizvodnjo pohi{tva (DN 36.1), pa ne smemo spregledati, da je poslovno leto 2002 zaklju~ila z neto izgubo v znesku 0,6 milijarde SIT. Medtem ko se je neto izguba v obdelavi in predelavi lesa prepolovila proti letu 2001, pa “pohi{tveniki” `e tretje leto bele`ijo neto dobi~ek ( v letu 2002 774 mio SIT). Leto 2002 je bilo tudi sicer v glavnem leto pre`ivetja za proizvajalce stavbnih elementov, ne pa obdobje vlaganja in investicij, kar je veliki meri tudi vplivalo na poslovni rezultat slovenskih lesarjev. Na slab poslovni rezultat skupine lesno stavbarstvo je {e vedno vplivala recesija v Nem~iji ter velik pritisk konkurence (plastika, kovina, alu-les). [tevilo zaposlenih v lesni industriji je poraslo po podatkih iz Finan~nih kazalnikov 2002 v primerjavi z letom prej v absolutnem znesku za nekaj ve~ kot 850 ljudi ({tevilo zaposlenih se je pove-~alo najbolj v proizvodnji pohi{tva, in sicer za 2,7 odstotka; od tega najbolj v proizvodnji kuhinjskega pohi{tva, in sicer za 16,3 odstotka). Po podatkih SURS-a je povpre~na mese~na bruto pla~a v lesni industriji (DD20 in DN36.1) zna{ala v decembru 2002 168.415 SIT, kar pomeni zaostanek za gospodarstvom za 28,5 odstotka, za predelovalnimi dejavnostmi pa za polovico manj (za 14,2 odstotka). Dele‘ prodaje na tujih trgih v letu 2002 je v obdelavi in predelavi lesa zna{al 50,1 odstotka (v skupini lesno stavbarstvo 55,5 odstotka), v proizvodnji pohi{tva pa 56,1 odstotka. Najve~ji dele‘ v prodaji na tujih trgih zasledimo v lesni industriji v letu 2002 v proizvodnji sede‘nega pohi{tva (65,3%), najmanj{i pa v proizvodnji lesene em-bala‘e (38,7%). Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega v lesni industriji v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi in celotnim gospodarstvom ({e vedno) ka‘e zaostanek (dodana vrednost na zapo- slenega je v letu 2002 v obdelavi in predelavi lesa zna{ala 15.454 EUR, v proizvodnji pohi{tva pa 16.436 EUR). Po mnenju SKEP GZS pa je gotovo je k pozitivnemu rezultatu poslovnega leta 2002 tudi v {ir{em delu lesne industrije prispevala sprememba ra~unovodskih standardov, predvsem z ukinitvijo avtomati~nega revaloriziranja ter s tem ugotavljanja revalorizacijskega izida. Opombe 1 Vir: Konjukturna gibanja , SKEP GZS, letnik 11, {t.2, 26-27 str. 2 Za prera~unavanje celotnih podatkov za leto 2002 priporo~amo uporabo indeksa 107,5 (cene `ivljenjskih potreb{~in so uradni kazalec inflacije), SKEP, deflatorji 2002, januar 2003. 3 Dele`i v lesni industriji so izra~unani proti celotnemu gospodarstvu. 4 Lesna industrija o`je gledano (DD20 in DN36.1 skupaj) je v letu 2002 imela negativen rezultat poslovanja v znesku -0,8 milijarde SIT. 5 Finan~ni kazalnik celotna gospodarnost je izra~unan kot razmerje med vsemi prihodki in odhodki. Njegova vrednost je lahko manj{a (izguba) ali ve~ja od 0 (dobi~ek) ali enaka 0. 6 Dele`i v lesni industriji so izra~unani glede na vrednosti v predelovalnih dejavnostih. ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 14072 / 01 Jugoslovansko podjetje nudi ‘agan bukov les lastne proizvodnje, razli~nih dimenzij. Podjetje: BETA-VIK, D.O.O. Kontaktna oseba: Nenad Vasiljevi} Ulica: 102, IVANA MILUTINOVI]A Po{ta: 11000 BEOGRAD Dr‘ava: JUGOSLAVIJA tel.: +381 / 11 / 3441 129 faks: +381 / 11 / 3442 164 e-mail: beta-vik@yubc.net [tevilka PP 14030 / 01 Slovensko podjetje nudi opa‘, ladijski pod, letvice, ‘agan les za nadaljnjo obdelavo, gradbeni les iglavcev. Podjetje: ZIG-ZAG, BLED D.O.O. Kontaktna oseba: France Papler Ulica: RE^I[KA CESTA 21 Po{ta: 4260 BLED Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 04 / 5743 857 faks: 04 / 5743 857 e-mail: france.papler@g-kabel.si ijaLes 55(2003) 7- znanje za prakso izolacijskega stekla, ~e se pojavi v roku petih let od nakupa oken. ZAKAJ NAS OB OKNU ZEBE ? Zastarela okna so praviloma netesna, ~utimo prepih in nas zebe. Zebe pa nas tudi ob oknih, ki so sicer tesna, a imajo vgrajena {e slabo toplotno izolativna “termopan” stekla. To so zastarela okna z visokimi vrednostmi “k” in niso energetsko var~na. V mrzlih dnevih tak{na okna oz. stekla prepu{~ajo navzven veliko toplote. Zato ostaja temperatura na notranji povr{ini nizka, kljub temu da je temperatura zraka v prostoru npr. 22 oC. Ob tak{nem oknu oz. hladnem steklu nas hladi. Gibanje zraka od tople notranje stene do hladne povr{ine stekla ~utimo kot “prepih”. Enak pojav ~utimo tudi, ko sedimo ob slabo izolirani zunanji steni. Ta “prepih” je tem ve~ji, ~im ve~ja je razlika temperatur med notranjo, toplej{e steno in hladnim okenskim steklom oz. hladnej{o zunanjo steno. Obi~ajno si pomagamo tako, da zrak v prostoru segrejemo na recimo 26 oC in tega, toplej{ega “prepiha” ne ob~utimo ve~ kot mraz. Pri tem pa seveda bistveno pove~amo toplotne izgube in porabo energije za ogrevanje. Kot `e re~eno, se pri zvi{anju temperature prostora za vsako stopinjo pove~a poraba energije za 5 do 7 %. Gospodarna in “zdrava” re{itev so edino sodobna tesna oz. energetsko var~na okna in toplotna izolacija zunanjih sten. KAJ JE “k” VREDNOST OKNA? “k” - vrednost okna (v bodo~i regulativi “U”) je merilo za toplotni tok skozi okna. Ni`je vrednosti pomenijo torej manj{i toplotni tok in s tem bolj{o toplotno za{~ito. Uredba vlade RS o dolo~itvi energetske u~inkovitosti navaja, da morajo energetsko u~inkovita okna imeti toplotno prehodnost zasteklitve manj{o od 1,4 W/m2K, toplotno prehodnost okvira pa manj{o od 1,6 W/m2K; ustrezati morajo najmanj kategoriji C glede zra~ne prepustnosti po SIST 1018. Pri novogradnji in zamenjavi oken je gospodarna in smiselna odlo~itev za vgradnjo kakovostnih energetsko u~inkovitih oken, ki imajo nizko toplotno prehodnost (“k”) zasteklitve in okenskih okvirov. Pri vgradnji oken s zasteklitvijo, ki ima toplotno prehodnost k = 1,1 W/m2K, so toplotne izgube skozi skoraj trikrat manj{e kot pri navadni termopan zasteklitvi s “k” = 2,9 W/m2K. Menjava oken z energetsko u~inkovitimi, ob dobri tesnosti za zrak omogo~a do 20 % prihranka pri potrebni energiji za ogrevanje. Primerjava toplotne bilance za povpre~no enodru`insko hi{o poka`e, da lahko ob zamenjavi oken z navadno “termopan” dvojno zasteklitvijo z energetsko var~nimi okni toplotne izgube stavbe skozi okna prepolovimo. Dodatna nalo`ba v izbor energetsko var~nih oken, ki jo predstavlja razlika v ceni (okoli 10 – 15 %) se povrne pribli`no v 3 letih. Stroka dalje ugotavlja, da menjavo dotrajanih, zastarelih oken na~rtuje dobrih 20 % stanovalcev, tako v blokih kot v enodru`inskih hi{ah.Ti podatki zgovorno pri~ajo o velikem energetskem potencialu za prihranek energije ob minimalno pove~anih stro{kih pri izboru energetsko var~nih oknih. Z vgraditvijo energetsko var~nih oken pa prispevamo tudi k zmanj{evanju efekta “tople grede”, to je k prepre~evanju pregrevanja zemeljskega ozra~ja in varstvu ~lovekovega okolja – k ohranitvi “zelenega planeta zemlje”. GZS infolink - ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 14103 / 01 [tevilka PP 14050 / 01 [tevilka PP 14079 / 02 Slovensko podjetje nudi stavbno Slovensko podjetje nudi kvalitetno mizarstvo, ru{enje objektov in zemelj- (20295) izdelane, modernih oblik in unikatne ska dela, proizvodnjo izdelkov iz lesa, Slovensko podjetje proda lesene klubske mizice v kombinaciji stekla, splo{na gradbena dela, postavljanje vlaknene plo{~e MDF iz Ju‘ne Ame- kovine in kamna za poslovne pisarne ostre{ij in krovska dela, izolacijska, rike, debeline 6 mm (8 m3) in 9 mm in stanovanja. fasaderska in {tukaterska dela, vgraje- ( 11 m3), E1 certifikat, zelo svetel, gladka Podjetje: TAHER PROIZVODNJA, vanje stavbnega pohi{tva, oblaganje tal povr{ina, 40 % la‘ji od evropskega SERVIS, IN@ENIRING D.O.O. in sten, pleskarska in druga zaklju~na MDF-a, v plo{~ah 122 x 244 cm. Kontaktna oseba: Tadej Herga dela v gradbeni{tvu ter posredni{tvo Podjetje: EFEKT D.O.O. Ulica: LJUBLJANSKA CESTA 31 pri prodaji leda in gradbenega Kontaktna oseba: David [krl Po{ta: 1241 KAMNIK - BAKOVNIK materiala. Ulica: SELO 11 D Dr‘ava: SLOVENIJA Podjetje: TRG STAN, D.O.O. Pošta: 5262 ^RNI^E tel.: 041 762 497 Kontaktna oseba: Miran Prelog Dr‘ava: SLOVENIJA e-mail: tadej.herga@siol.net Ulica: [ENTILJSKA CESTA 42 tel.: 05 / 3644 285 Po{ta: 2000 MARIBOR faks: 05 / 3666 022 Dr‘ava: SLOVENIJA e-mail: export@efekt.si tel.: 02 / 2516 990 faks: 02 / 2516 990 ijaLeS 55(2003) 7- intervju intervju Nov predsednik Upravnega odbora Zdru‘enja lesarstva-GZS avtorica Sanja PIRC Mag. Miro [trajhar , direktor poslovnega sistema SVEA d.d., je bil 11. junija 2003 izvoljen za novega predsednika Upravnega odbora Zdru‘enja lesarstva GZS. Njegove stanovske kolege je prepri~ala njegova ~astitljiva 20-letna praksa v pohi{tveni industriji, kjer je ‘e vsa leta zaposlen kot generalni direktor podjetja, ki si je iz anemi~ne anonimnosti ustvarilo svoje ime in veljavo predvsem med proizvajalci kuhinj. Ob odgovornem vodstvenem delu se mag. [trajhar kot predsednik skup{~ine razvojnega regijskega centra v Zasavju aktivno vklju~uje tudi v strate{ko na~rtovanje razvoja regije in dvigovanje kakovosti ‘ivljenja v njej. Gospod [trajhar, pravzaprav sem v zadregi, ker ne vem, ob kateri prilo‘nost naj vam najprej vo{~im. V~eraj ste postali predsednik Upravnega odbora Zdru‘enja lesarstva, sredi maja pa ste praznovali 20. obletnico svojega prihoda v poslovni sistem SVEA, vmes pa {e svoj rojstni dan. Smeh. Res je, 14. maja je preteklo natanko 20 let, odkar sem pri{el v poslovni sistem SVEA. To je ~udovito obdobje in tudi resen ~as - seveda se je od mene pri~akovalo, da skupaj s sodelavci kaj naredim. Priznam, ni bilo preprosto, vendar mi ni bilo nikoli ‘al, da sem pri{el. Veste, po devetih letih v SVEI sem priporo~al sindikatu, naj organizira tajni referendum, na katerem se bodo ljudje izjasnili, ali naj jih vodim {e naprej. Ni me namre~ zanimalo, kdo je za ali proti, temve~ kolik{-no zaupanje imajo delavci vame. To , da bom dobil ve~ino, sem ‘e predvideval, a le ‘eni sem priznal, da takoj odidem, ~e ne dobim dvotretjinske podpore. Kot me vidite, sem danes {e tu – kajti takrat me je podprlo ve~ kot tri ~etrtine zaposlenih. Jaz namre~ na splo{no spo{tujem vse ljudi, svoje sodelavke in sodelavce pa {e posebej. Sem pa zahteven in zato ne vedno prijeten, kdaj tudi glasen … Rezultat tega referenduma, ki ga je na mojo zahtevo izpeljal sindikat, ne pa strokovne slu‘be, mi je bilo priznanje, da me moji ijaLes 55(2003) 7- intervju razumejo, ~emu. Sicer pa imam danes svojih 57 let, kar gotovo niso rosna leta. Sam sebi pogosto pravim, da sem stari industrialec. Va m pa odkrito povem, da bi veliko raje bil mladi industrialec. Ampak - ~e bi namesto let {tela energija, jo imam {e dovolj tako, da se po-~utim mlad. V svoji karieri ste se – ~e izvza-meva kratko obdobje politi~nega delovanja – prete‘no gibali v dveh gospodarskih panogah, najprej tekstilni, kasneje pa ste se zapisali lesni. Ste po naravi optimist? Da, v bistvu sem, ~eprav spo{tujem vse nove situacije. Optimisti~no gledam ne samo nase, ampak v glavnem na vso slovensko pohi{tveno industrijo. Posebej glede tistih, ki posve~ajo pozornost razvoju in konkuren~nim sposobnostim. O slednji zelo veliko razmi{ljam in mi je klju~no vodilo tudi v na{em poslovnem sistemu - v vseh treh tovarnah in in‘eniringu. Karkoli smo ‘e po~eli, sem prepri~an, da imamo po-hi{tveniki na podro~ju konkuren~ne sposobnosti {e veliko manevrskega prostora, tako da lahko {e marsikaj naredimo. Seveda pa pri~akujem, da bodo v {ir{em prostoru - govorim o dr‘avi Sloveniji - tudi drugi razmi{ljali o tem, da je potrebno biti konkuren~no sposoben, ne pa zapravljiv. Ne biti razvajen, ampak biti ustvarjalen ter nameniti ve~ energije in denarja predvsem za razvoj. To je tista podlaga, na kateri mora slovenska pohi{tvena industrija uspevati. Svoj mandat predsednika upravnega odbora Zdru‘enja lesarstva ste nastopili v zelo prelomnih ~asih, pri ~e-mer ne mislim zgolj na ~rnoglede rece-sijske napovedi, temve~ tudi na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kje kot dober analitik vidite prilo‘nosti oziroma ranljivost svoje panoge? Glede na to, da so ranjeni pohi{tveniki v prete‘nem delu Evrope, je to za nas lahko celo nekak{na prednost, da se bolj pribli‘amo tem trgom. Prav tako se lahko iz njihovega primera marsikaj nau~imo. Zato bi {e enkrat opozoril, da ne smemo pozabiti dolgoro~no gledati na svoje posle, sicer lahko tudi nas same doleti tak{na ranljivost. Zato je tako pomembna konkuren~na sposobnost, o kateri sem govoril prej – misel nanjo mora postati vodilo najprej v podjetju, od tod pa se mora razrasti na nacionalno raven. A iz analiz spremljanja izvajanja strategije lesarstva, ki je bila sprejeta pred dvema letoma, strokovnjaki s Centra za mednarodno konkuren~nost (CIC) ugotavljajo, da so podjetja postrgala ‘e vse notranje rezerve. Kako torej? Veste, poleg tega, da sem optimist, sem tudi realist in izku{en mo‘. Prepri~an sem, da vsega {e nismo postrgali, ampak je treba {e marsikaj postoriti tudi pri nas samih. Ko bo upravni odbor dokon~no konstituiran, na~rtujemo ~lani konstruktivni pogovor. Ne tak-{en, kjer se bomo zgolj prito‘evali nad razmerami oz. razmi{ljali, iz katere vre~e bi se {e dalo kaj potegniti, temve~ resen pogovor o vpra{anju razvoja slovenske pohi{tvene industrije. Vedeti moramo, kaj ho~emo in kaj od tega je realno. Le tako pripravljeni bomo lahko odprli teme na pristojnem ministrstvu, to je ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Obenem pa moramo ‘al sprejeti dejstvo, da tako kot v svetu, propadajo nekatera podjetja tudi pri nas. Nekaj jih je ‘e, gotovo bo {e kak{no. A zato ne vidim najmanj{ega razloga, da bi morala propasti celotna slovenska pohi{tvena industrija. V Sloveniji je namre~ kar nekaj podjetij, v katerih smo veliko storili na podro~ju razvoja izdelkov, tehnologije, opreme, trga ipd. Zato nikakor ne moremo govoriti, da pohi{tvena industrija kot celota nima perspektive. Se bo pa gotovo treba pogovarjati, kako v bodo~nosti zagotavljati svojo konkuren~no sposobnost. Ta “pogovarjanja” so lesarska Ahilova peta. Omenili ste predloge, ki jih boste posredovali ministrstvu za gospodarstvo. Katera so prioritetna podro~ja, kjer boste ~lani novega upravnega odbora iskali konsenz in si tudi po tej poti zvi{e-vali svojo konkuren~no sposobnost? Poglejte, tako vam bom povedal: ~e sam ne bi imel na podro~ju proizvodnje kuhinj med Slovenci tako spo{t-ljive konkurence, kot jo imam, ne bi tako hitel. Jaz pa moram voditi ra~une o svoji konkuren~ni sposobnosti na mednarodnem tr‘i{~u. Nikoli se nam-re~ ne razburim, kadar moja konkurenca nekaj osmisli, poka‘e … - tako pri kuhinjah kot in‘eniringu. Sprejemam, da je to lahko dobro. Mi prihajamo v Evropsko unijo – le kdo nas bo tam ~uval?! Mislim, da smo nekateri ogromno naredili v razvojnem smislu. Ker smo med seboj zapa‘eni konkurenti, smo zato tudi eni in drugi – ne pa vsi, to je res – hiteli z razvojem. ^e tega procesa v zadnjih desetih letih ne bi do‘iveli, bi bili ob vstopu v EU pravi invalidi. Tako pa mislim, da nismo. ^eprav nisem ravno nagnjen h kritiziranju, pa me zelo moti dejstvo, da si na trgu JV Evrope nismo uspeli vsaj kakih pet let obdr‘ati svojih pridobljenih pozicij. Zato se nam te tam slab{ajo; v enih dr‘avah bolj, v drugih manj. S tem nisem zadovoljen, vendar se je treba s situacijo sprijazniti in iskati nove na~ine, kako biti ponovno uspe{en tudi tukaj. Kaj oziroma koliko je (bilo) po va{em mnenju zapravljenega? Objektivno je treba pogledati, koliko je zapravljenega. V tem vmesnem ~asu nam namre~ tudi niso ravno bili dani pogoji, da bi lahko na veliko razvijali JV tr‘i{~a. Je pa sedaj ‘e precej saniranega. V vseh teh letih je bila izjema Les 55(2003) 7-8 intervju le Hrva{ka, medtem ko smo z nekaterimi povsem prekinili poslovne stike. Zato se je bilo treba pogumno vrniti. Sicer je slovenska pohi{tvena industrija na teh trgih cenjena, vendar so drugi, predvsem italijanski konkurenti, znali zelo dobro izkoristiti pri-lo‘nosti praznega prostora. Seveda, mi smo bili s Srbijo skregani, poleg tega pa {e bolj pape{ki od pape‘a! A Italijani se niso dosti ozirali na politi~ne dogodke in so tudi med vojno kar nekaj delali in razvijali. Kadar pa je nekdo ‘e na trgu, je treba neprimerno ve~ energije, da pride{ zraven ali da ga umakne{. In v tej smeri je gotovo bilo nekaj zapravljenega. Sodim pa, da smo slovenski pohi{tveniki zelo ofenzivni; trenutno velika vlaganja sicer odra‘ajo po~asne rezultate, a sem prepri~an, da nam bo na dolgi rok uspelo. Pred leti ste se kot predsednik skup{~ine razvojnega regijskega centra v Zasavju udele-‘ili {tudijskega obiska na Irskem. Slednja velja kot primer dobre prakse, kako narediti iz vstopa v EU najbolj{i izkoristek. Bi se izpla~alo kaj videnega/ sli{anega prenesti tudi v doma~e lesarsko okolje? @e res, da sem nekoliko starej{i gospod, a se dam {e vedno rad podu~iti, tako doma kot v tujini. Ob tem rad kaj povem, znam pa tudi poslu{ati. ^eprav sem bil glede na delovno zasedenost sprva o dalj{em {tudijskem obisku na Irsko nekoliko v dvomih, sem bil kasneje z obiskom zelo zadovoljen. Izjemno veliko sem spoznal in se nau~il od Ircev. Neverjetno, kako so ti ljudje zanimivi in iznajdljivi! Poleg tega smo si Slovenci z njimi precej podobni po zna~aju. Moja izku{nja s to dr‘avo je zelo dobra. Sedaj ima SVEA na Irskem tudi dva sicer zahtevna, a odli~na partnerja, s katerima imamo zelo zanimive posle. Poslovni sistem SVEA bo v leto{njem letu napravil z Irsko ‘e ve~ kot milijon evrov prometa, kar predstavlja v skupnem slovenskem izvoznem merilu 5-odstotni dele‘. Formula njihove uspe{nosti je zelo preprosta – oni razmi{ljajo le o razvoju in so sila iznajdljivi. Moram odkrito priznati, da sem se od njih tudi sam nalezel pospe{enega razvojnega raz-mi{ljanja, kako, kaj … So enostavno ustvarjalni. Sedaj pa je odvisno, koliko se lahko kdo iz tega nau~i, koliko zazna. To je pa~ prepu{~eno vsakemu posamezniku. Posamezne panoge se sicer med seboj dogovarjajo o skupnih zadevah, druga~e pa tudi pri njih vlada notranja konkurenca. Podobno je, kot pri nas. Meni se to zdi popolnoma normalno, kajti tudi sam doma~o konkurenco sprejemam brez jeze, bolj s spo{-tovanjem in razmi{ljanjem, kaj novega bomo naredili jaz in moji sodelavci. Tako zdrava konkurenca kot konstruktivna trma sta gotovo eliksir in je nesmiselno govoriti o kakr{nem koli protekcionizmu. Vendar pa tudi strategija razvoja slovenskega lesarstva predvideva dolo~ena podro~ja enotnega pano‘-nega nastopa – reciva nabava surovin, elek. toka ipd., ki bi kve~jemu dvignila konkuren~nost resnih akterjev. Lahko pri~akujemo v novim mandatom upravnega odbora kake premike? Pri omenjeni strategiji razvoja slovenskega lesarstva sem tudi sam sodeloval in menim, da je dobra. Osebno sem prepri~an, da je novi upravni odbor v dobri sestavi in sodim, da bo dosedanji predsednik Peter Tom{i~ nadaljeval delo ne samo v okviru upravnega odbora, ampak tudi predsedstva. Mogo~e bom uspel dodati kaj svoje energije, da se bomo pohi{tveniki na nekaterih podro~jih navzven uspe{no organizirali. Mislim, da si Tom-{i~ vsekakor zaslu‘i naziv ~ast-nega predsednika Zdru‘enja lesarstva GZS. Ra~unam tudi, da si bova tako nekoliko razdelila naloge: on bo malo ve~ delal na mednarodnih odnosih, meni pa bo tako ostalo ve~ prostora in ~asa za doseganje stra-te{kih ciljev, za katere smo se v bistvu ‘e dogovorili in jih je treba nekoliko hitreje realizirati. Kateri bodo ti prioritetni strate{ki cilji? Eden je gotovo tisti, ki ste ga prej sami omenili: kako ~im ve~ pridobiti na inputu za vsakega posebej in za vse skupaj. Ve~ bomo morali delati tudi na mednarodni konkuren~nosti. Potem se odpira novo podro~je razli~nih tehni~nih za{~it, kakor je to urejeno v drugih dr‘avah. Za ilustracijo vzemiva pridobivanje delovnih dovoljenj. Sami smo imeli s tem neznanske te‘ave ‘e recimo pri in‘eniring poslih na Hrva{-kem, ko smo iskali poti, kako priti do delovnih dovoljenj za svoje monta‘erje. Dr‘ave imajo mnogo razli~nih tehni~-nih ovir, s katerimi {~itijo svojo doma-~o industrijo. Pri nas pa smo zaenkrat odprti do konca za ~isto vse in vsakogar, zato moramo nujno urediti to podro~je. Pri tem nimam v mislih kompliciranja - a se bo treba za~eti ijaLes 55(2003) 7- intervju pogovarjati recipro~no. Vi brez te‘av k nam, ~e lahko mi k vam. Potem je {e veliko drugih, vzporednih zadev, recimo razli~na certificiranja, “higienska regulacija” ponudbe na doma-~em trgu, pri ~emer imam v mislih predvsem ustrezno za{~ito doma~ih potro{nikov … Tudi pri ponudbi na doma~em trgu smo namre~ preve~ liberalni. Poslu{ajte, v Slovenijo se nekontrolirano uva‘a pohi{tvo, ki z nizkimi cenami zgolj zavaja potro{-nike! Na tem podro~ju smo mi, profesionalni pohi{tveniki, dol‘ni nekaj prispevati k urejanju zadev. Sam imam v mislih {e veliko predlogov in pobud, o katerih pa bi bilo danes {e preura-njeno govoriti, pa tudi korektno ne bi bilo do drugih ~lanov upravnega odbora. Cilji, ki si jih bomo zastavili, bodo namre~ rezultat skupnega konsenza. Stro{ki promocijskih aktivnosti iz leta v leto vrtoglavo rastejo; v delovno intenzivni panogi so neke vrste luksuz, brez katerega pa ‘al ne gre. Koliko so po va{em mnenju slovenska lesarska podjetja prepoznavna pri slovenskem potro{-niku oziroma kak{en raiting bele‘ijo v slovenskem gospodarskem prostoru? Revija Gospodarski vestnik je pred kratkim predstavila rezultate raziskave, s katero je ugotavljala ugled slovenskih podjetij v o~eh poslovne javnosti. Ocenili so 224 najbolj{ih; SVEA se je zna{la na 58. mestu, kar pomeni, da je prva po ugledu v lesni panogi pa tudi med podjetji v zasavski regiji. Prav tako kotiramo najvi{je med slovenskimi pohi{tvenimi podjetji pri splo{ni javnosti, ki nas je v anketi o prepoznavnosti postavila na 80. mesto. Vendar poglejte – med 224 najbolj{imi slovenskimi podjetji nas je, ~e se prav spomnim, blizu 10 pohi{tvenih! Ob mo~ni konkurenci doma~ih firm tega dejstva gotovo ne smemo mla~no spregledati, ampak nas mora razveseliti. Prepoznavnost se najbolj odra‘a preko kvalitete, ki jo slovenski pohi{tveniki zagotovo nudimo. In na tem podro~ju se da {e marsikaj postoriti – tudi v smislu opozoril, da poceni nakup ni nujno dober nakup. Zaradi pretirane liberalnosti se lahko na slovenskem trgu znajdejo prakti~no vsakr{ni, tudi zdravju {kodljivi produkti. Zato si lahko lesarji, ki to podro~je profesionalno obvladamo, pridobimo pot do doma~ih potro{nikov tudi z vzpostavitvijo objektivnih tehni~nih regulativ, izobra‘evanjem oziroma osve{~anjem ljudi, da bodo vedeli in znali izbirati. @e od samega za~etka sem tudi zagovornik slovenskega oz. ljubljanskega pohi{tvenega sejma in sem bil tudi eden od ofenzivnej{ih pri pogovorih in pogajanjih z Ljubljanskim sejmom, da se ta pohi{tveni sejem razvija. Sodim, da nam je to do neke mere tudi uspelo; o tem pri~a mednarodna udele‘ba ne samo razstavljavcev temve~ tudi obiskovalcev. A bo treba v zvezi s tem sejmom {e marsikaj postoriti, da bomo {e efektnej{i. ^eprav smo slovenski pohi{tveniki v tujini s svojimi nastopi kar opa‘eni, bomo morali biti {e ve~ opazni tudi na tujih sejmih. Je pa problem, da je le-teh toliko oziroma preve~, tako da nam v podjetjih povzro~ajo te‘ave. Poleg tega da so neprestano odsotni ljudje, se ob teh dogodkih tudi veliko tro{i – a ~e si odsoten, te ni. Neprestano mora{ opozarjati nase, na svoj kakovosten produkt. ^e se za konec povrneva k poslovnemu sistemu SVEA – kak{ne na~rte in cilje imate v podjetju? Marca smo za~eli s produkcijo lepljenih nosilcev. Prav tako se nameravamo ‘e v leto{njem letu nekoliko tehno-lo{ko posodabljati, za prihodnje leto pa na~rtujemo {e ve~. ^e ‘eli{ pridobivati kakovost svojih izdelkov, so tehnolo{ke posodobitve nujne. Nekaj ve~ predvidevamo narediti tudi v pred- stavitvenem smislu. Zaenkrat imamo razstavni prostor v Zagorju, pa {e enega, bolj zaprtega tipa – to pa v prvi vrsti zaradi pomanjkanja prostora - v Lesni Litija. ^emu bi skrivali, da delamo dobro?! Ve~ mo‘nosti bomo dali razvojnikom, kajti z veseljem povem, da smo se na tem podro~ju precej okrepili, tako tehni~no, oblikovalsko kot marketin{ko. Sam gledam tako – ljudje lahko nekaj naredijo ali pa tudi ne. Zavisi, kak{ne ima{. Ali kako jih zna{ motivirati? Da, tudi o tem je obvezno potrebno razmi{ljati. In to o motiviciji tako v smislu denarja kot nekaterih drugih priznanj oziroma bonitet, ki ljudem nekaj pomenijo. Ker nisem prepri~an, da se na{i delavci zavedajo razse‘nosti in sprememb, ki jih prina{a pokojninska reforma, se dogovarjam s sindikatom, da bi podjetje pokrivalo posamezniku dolo~en dele‘ pokojninskega zavarovanja. To bom predlagal tudi svojim kolegom pohi{tvenikom, da na tak na~in poskrbimo za svoje delavce. Tudi to je stimulacija, a na dolgi rok. Vendar smo v podjetjih mi tisti, ki smo odgovori na dolgi rok. In svojim ljudem to rad pojasnim. O tem, koliko me razumejo, najbr‘ pri~a tudi dejstvo, da v svoji dvajsetletni praksi nisem do‘ivel v SVEI niti ene stavke. Znam jasno in glasno povedati, kaj mi ne ustreza, znam pa tudi pohvaliti. Klju~nega pomena je imeti po{ten odnos do ljudi; ampak, kar je pa narobe, je treba povedati. Les 55(2003) 7-8 strokovne vesti LIGNA plus 2003 avtorja Gregor KMECL, Bla‘ KOCJANC, Lesnina in`eniring d.d. Najve~ji svetovni sejem za gozdarstvo in lesno industrijo LIGNA plus 2003 v Hannovru je letos z rekordnim obiskom (114.000 obiskovalcev, od tega 43.500 iz tujine) dokazal, da kljub neugodnim razmeram, ki trenutno vladajo v lesni panogi in {ir{e, {e vedno dr‘i, da so ravno nove tehnologije in sodobna oprema dejavnik, ki lahko pomeni odlo~ujo~o prednost v neizprosni kon-kuren~ni tekmi. Prek 1.700 razstavljalcev z vsega sveta je svojo opremo postavilo na ogled na 131.782 m2 razstavnih povr{in, razveseljivo pa je, da je bilo med njimi tudi nekaj slovenskih podjetij. Zaslu‘ijo si, da jih na{tejemo: Ledinek Ho~e, Detel Logatec, Elastomeri Celje, Mebor Selca, Mitol Se‘ana, Most Rakek, No‘i Ravne, Obles Ljubljana, Prevent-TRO Ravne, Tajfun Planina, Trimwex Ljubljana, Vilpo Ljubljana in Wravor Stranice. Sejem LIGNA plus je prilo‘nost, kjer se predstavljajo novosti in sklepajo posli, na voljo pa so tudi informacije o trenutnem stanju na svetovnem trgu. Iz izjav razstavljalcev lahko povzamemo, da so {e vedno precej aktivna podro~ja vzhodne Evrope in ruske federacije, rahel porast se ob~uti v zahodni Evropi (Francija, [panija), {e vedno pa stagnira ameri{ki trg, kar je verjetno tudi posledica te~ajnih gibanj. Tudi Slika 1. Razstavni prostor podjetja Ledinek nem{ki trg je {e nekoliko negotov, vendar se po mnenju mnogih ‘e ka‘e dolo-~en trend rasti. Nemogo~e je na kratko opisati vse zanimivosti s sejma, v nadaljevanju pa jih za vse tiste, ki si sejma niso uspeli ogledati, povzemamo le nekaj. IMA, Lübecke Eden od glavnih nosilcev razvoja na podro~ju robne obdelave in CNC obdelovalnih strojev, se je tudi letos predstavil na impresivno velikem razstavnem prostoru. Precej pozornosti je pritegnil model za dvostransko obdelavo robov Combima Systems /II/ 1540 Highspeed, s podajalno hitrostjo do 80 m/min ter enoto za softforming. Izvedba z novim ~elilnim agregatom omogo~a celo podajanje zaporednih obdelovancev z vmesnim razmikom samo 3 mm pri hitrosti do 60 m/min. Ni~ manj zanimiva ni bila prenovljena serija Advantage Expert, ki predstavlja osnovno paleto strojev za robno obdelavo pri IMA, dele‘ni pa so bili vrste modifikacij predvsem v smislu racionalizacije ter enostavnej{e in {e preciz-nej{e nastavitve strojev. Tudi pri nas dobro poznani model za robno obdelavo krivolinijskih elementov HKA je dobil {e agregat za rezkanje zgornjega in spodnjega robu, ki enako kot lepilni del lahko visi obe{en na konzoli in omogo~a enostavo obdelavo tudi pri elementih zapletenih oblik (slika 2). Pri CNC obdelovalnih ve~stopenjskih strojih z oblepljanjem je najve~ja novost ‘agalni agregat, ki robni trak zare‘e z notranje strani, kar omogo~a prepogibanje traku okrog vogalov in tako robljenje pravokotnih obdelovan-cev z enim kosom traku, to pa pomeni, da na vogalih ni ve~ fug med enim in drugim robnim trakom. Obiskovalce je pritegnila tudi druga ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti generacija IFS folding sistema za izdelavo “korpusov” omaric iz enega kosa plo{~e, kjer poliuretanski stik na robovih ni viden. Medtem ko je bila za prvo generacijo IFS foldinga potrebna celotna proizvodnja linija, pri drugi generaciji izdelava poteka kar na CNC stroju s posebnim agregatom, ki opravi vse zahtevane operacije od rezkanja utorov do brizganja poliuretana. HEESEMANN, Bad Oeynhausen Razstavljeni so bili ‘e preizku{eni stroji serije M FA s patentiranim CSD sistemom brezstopenjskega variabilnega nastavljanja tlaka na vsakem posameznem pritisnem segmentu, kar omogo~a izjemno kakovostno in na-tan~no bru{enje tudi nepravilno oblikovanih furniranih kosov. Novost v programu Heesemann je skobeljni agregat, ki se lahko vgradi na za~etku stroja in je u~inkovita re{itev v primerih, ko se zahtevajo veliki odvzemi, agregatom za krta~no bru{enje pa so dodali mo‘nost nastavljanja kota glede na smer pretoka obdelovancev. Za bru{enje obdelovancev, sestavljenih iz ve~ razli~no usmerjenih lesenih elementov (npr. okviri omarnih vrat), so razvili vibracijski agregat OSR, ki s horizontalnim osciliranjem ter lamelnim trakom, ki te~e med pritisnim elementom in brusnim papirjem, dose‘e izjemno sliko bru{enja brez mote~ih raz, ki sicer pogosto nastanejo pri tovrstnih elementih. Stroji so po novem opremljeni tudi z novim sistemom vodenja traku Auto-trace, ki skrbi za pravilno in natan~no vodenje ter osciliranje traku brez zamudnih nastavitev. HOLZMA, Calw-Holzbronn Kot najve~ji proizvajalec CNC strojev za krojenje plo{~ v svetovnem merilu je Holzma tudi letos predstavila vrsto novosti. Novi model HPP 380 so ijaLeS 55(2003) 7- strokovne vesti dopolnili z avtomatsko vlagalno mizo na zadnji strani stroja. Ob novi centralni kotni poravnalni napravi, ki ‘e sama po sebi pripomore k do 30 % prihranku ~asa, tako odpade tudi zamudno podajanje plo{~, saj dvi‘na miza samodejno vlo‘i zahtevano {tevilo plo{~ v stroj. Prvi~ so javnosti predstavili tudi HPL 510, ki bo nasledil tudi pri nas dobro znani model HPL 11. Razstavljeni stroj je imel avtomatsko podajalno ter obra~alno mizo (slika 6). Obiskovalce je pritegnila kotna izvedba ‘agalnega stroja z avtomatskim podajanjem, ki v enem prehodu ‘aga vzdol‘no in pre~no, kar je primerno predvsem za visokoproduktivne obrate. Vsi Holzmini ‘agalni stroji se pona{ajo z magnetnim merilnim sistemom, ki zagotavlja izredno natan~nost, ni pa izpostavljen obrabi ali umazaniji. @a-gin voz je gnan prek zobate letve in tako omogo~a tudi iz‘agovanje kuhinjskih pultov za pomivalna korita ter izdelavo utorov, kar so demonstrirali tudi na sejmu. WEIMA, Ilsfeld Ob negotovih razmerah na naftnem trgu in ekolo{kih te‘njah v razvitem svetu je bil na tokratnem sejmu velik poudarek na energiji, pridobljeni iz lesa. Na tem podro~ju ima Weima dolgoletne izku{nje, saj so se specializirali ravno za podro~je drobljenja lesnih ostankov ter briketiranje. Tudi tokrat so postavili na ogled {iroko paleto univerzalnih drobilcev WL s hidravli~no potisno plo{~o, horizontalni drobilec s transportno verigo WLH Leopard ter dva briketirna stroja iz serije th. WANDRES, Buchenbach Poleg uveljavljenih strojev za mikro-~i{~enje v industriji so se pri Wandresu Slika 6. Novi Holzmin model HPL 510 Slika 7. Drobilec Weima WL 6 pohvalili z izjemnim uspehom njihovih lansko leto predstavljenih kon-zolnih krta~, ki jih je zaradi preproste zgradbe mo‘no vgraditi na katerokoli obstoje~o linijo. Poleg tega, da so cenovno zelo dostopne, omogo~ajo tudi souporabo posebne teko~ine Ingro-mat, ki pripomore k temeljitej{emu ~i{~enju ter razelektritvi povr{in. Letos so ob upo{tevanju ‘elja upo- Slika 7. Wandres konzolne krta~e rabnikov naredili {e nov model kon-zolnih krta~ z manj{o vgradno vi{ino, kar omogo~a monta‘o take krta~e kar med valje standardnih valj~nih prog. WEEKE, Herzebrock – Clarholz je letos premierno predstavil novi model stroja iz serije CNC ve~sto-penjskih obdelovalnih strojev OPTI-MAT BHC 555. Kot ‘e pri prej{njih Optimatih je mo‘no izbirati med ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti razli~nimi konfiguracijami. Glavne tehni~ne novosti glede na opremljenost stroja so: mo‘nost obdelave po {irini (Y smer) do 1.790 mm, 2 glavni vreteni za izmenjavo orodja vsako z lastnim izmenjevalcem orodja, led-diode za pomo~ pri pozicioniranju vakuumskih konzol in prijemal, povi{ano {tevilo vrtljajev na 9.000 v/min na vrtalni enoti. Predstavljeni model BHC 555 pa je bil opremljen {e z agregati za izdelavo izvrtin, v katere dodatni agregat vbrizga lepilo in vstavi moznik. Pnevmatika v cevi potiska moznike do zalogovnika ob strani stroja do obde-lavne glave. Poleg BHC 555 so bili predstavljeni tudi BHC 280 (predstavljen v reviji Les 5/2003), visoko-kapacitetni popolnoma avtomatski CNC stroj za mozni~enje BST 100, preto~ni CNC BHT 500 in klasi~ni CNC stroj za mozni~enje BST 500. KUPER, Rietberg Poleg palete ‘e dobro znanih in raz{ir-jenih Kuperjevih cik-cak spajalcev na nitko je Kuper ponovno na ogled postavil stroj za topo spajanje furnirja FL/ INNOVATION. Pri postopku spajanja gre za hkratno dovajanje toplote in pritiskanje vzdol‘ dalj{e transportne poti. Tak{en spoj je popolnoma tesen in stabilen, kar je osnovni pogoj za brezhibno povr{ino. Stroj s tehni~nimi lastnostmi in delovanjem v praksi pomeni pravo prodajno uspe{nico na podro~ju spajanja furnirja, kar dokazuje tudi ‘e prek 450 prodanih strojev v {estih letih, odkar je FL/INNOVA-TION na tr‘i{~u. Kuper se je predstavil tudi kot ponudnik {tiristranskih skobeljnih strojev. V seriji SWT 220 XL (slika 11) ponujajo stroje s po 4 do 9 skobeljnimi glavami v prek 30 razli~-nih izvedbah. Na sejmu je bil predstavljen stroj z 9 skobeljnimi vreteni, primeren za zahtevnej{e obdelave skobljanja. SCHIELE, Niederzissen je predstavil patentirane Vakuumate za lakiranje profiliranih elementov, kjer elemente s kontraprofilom lakiramo s posebnimi lakirnimi glavami. Enostavno izmenljve kontraprofile si uporabniki lahko izdelajo sami. IM-PREGMAT in pa IMPREGMAT VM MINI sta primerna za hitro, natan~no in enostavno impregnacijo (brizganje + krta~enje) letev in desk. Cenovno ugoden Impregmat VM MINI omo-go~a obdelavo do najve~je velikosti obdelovanca 165 x 40 mm pri poda-jalni hitrosti 25 m/min (slika 12). ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti WEMHÖNER, Herford Ob liniji s preto~no stiskalnico so na sejmu razstavili tudi membransko stiskalnico za 3-D opla{~anje z vlagal-no mizo s patentiranim Variopin sistemom, kjer se posebni ~epi v povr{ini mize sami prilagajajo obdelovancem, tako da ni potrebno zamudno pripravljanje podlog. Precej pozornosti priteguje tudi nov model stiskalnice One-for-all, ki omogo~a tako membransko 3-D stiskanje kot tudi obi~ajno furni- ranje, namenjena pa je predvsem manj-{im do srednjevelikim obratom. HÖFER, Taiskirchen Poleg standardnega programa stiskalnic ter brusilnih strojev so predstavili korpusno stiskalnico z dodano mon-ta‘no mizo, ki samodejno obra~a korpuse in precej olaj{a manipulacijo med sestavljanjem. Zanimiv je tudi stroj Flexer FLX, ki je namenjen pripravi furnirja, gre pa za valj~no stiskalnico, ki furnir naredi bolj fleksibilen in voljan. Tako pripravljeni furnir je mo‘-no brez te‘av ovijati tudi okrog manj{ih radijev, primeren pa je tudi za izdelavo postforminga. Pri tem se kvaliteta in videz furnirja ne spremenita (slika 13). HYMMEN GROUP, Bielefeld Prodajna uspe{nica pri Hymmnu je lakirna linija za lakiranje z UV-laki Profi-Coater, ki s povratnim hodom omogo~a, da s celotno linijo upravlja en sam delavec. Poleg dokazanih prihrankov pri laku so lakirani elementi po kon~anem postopku osu{eni in pripravljeni za zlaganje, nezanemarljivo pa je tudi to, da linija zahteva bistveno manj prostora kot preto~ne linije, pa tudi prostor za dolgotrajno su{enje lakiranih elementov ni potreben (slika 14). LEHBRINK, Örlinghausen-Helpup Znani proizvajalec linij za obdelavo suhomonta‘nih podbojev in vrat je na sejmu predstavljal linijo za izdelavo ohi{ij za zvo~nike po folding sistemu. Celotno ohi{je je izdelano iz ene plo{~e, ki ji stroj v pretoku na ustreznih mestih porezka utore ter jo zlo‘i v obliko {katle. BARBERAN, Castelldefels / Barcelona Vodilni proizvajalec strojev za opla-{~anje je kot obi~ajno nastopil na ob- ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti Slika 16 . Razstavni prostor podjetja Katres s predstavniki podjetja in Lesnine in‘eniring d.d. Slika 15 . Kahl - stroj za peletiranje Slika 17. Wintersteiger Mach 1.4 se‘nem razstavnem prostoru, kjer je predstavil stroje iz svoje bogate palete strojev za opla{~anje profilov z razli~-nimi folijami, furnirjem ter papirji, razrez folije na trakove ter linije za kitanje ivernih plo{~ ter tisk dekorja na njih. STEGHERR, Regenstauff Ob preizku{enih strojih za izdelavo razli~nih kri‘nih spojev, rezkanje lo~-nih elementov ter mozni~enje oken in vrat so letos predstavili nov model stroja za obdelavo ograjnih letvic. Omogo~a obdelavo zgornjih delov letvic, ob zamenjavi {ablone in poda-jalne naprave pa tudi vzdol‘no profi- liranje. Zmogljivost stroja ob obdelavi zgornjih delov je 200 letvic v 10 minutah, saj omogo~a obdelavo {tirih letvic hkrati. KAHL, Reinbek/Hamburg Tudi pri nas so vse pogostej{e te‘nje po izrabi lesnih ostankov za ogrevanje v gospodinjstvih ter individualnih kuri-{~ih. V ta namen se danes uporabljajo pe~i z avtomatskim doziranjem za kurjenje lesnih peletov, ki omogo~ajo enostaven transport ter skladi{~enje. Proizvodnja peletov poteka v posebej razvitih stiskalnicah, z matricami, skozi katere se iztiska ‘aganje. Kahl je na sejmu razstavil model svojega stroja za peletiranje z vgrajeno plo{~ato matrico, kar je posebnost Kahlovih strojev, in prina{a kar nekaj prednosti. KATRES, Jihlava Eden od najve~jih evropskih proizvajalcev su{ilnic, ki letno izdela 150 do 200 komor, je na sejmu predstavil del svoje tipske su{ilne komore, kjer so bili dobro vidni posamezni konstrukcijski detajli. Dovr{ena programska oprema lastne izdelave ter vgrajeni vitalni deli najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev jam~ijo za kvalitetno posu{eni les ter dolgo ‘ivljenjsko dobo su{ilnic. Novost v programu so komore za termi~no fitosanitarno obdelavo transportnih palet, ki bo zahtevana po sprejemu novih evropskih normativov. MAWERA, Hard Iz ob{irnega programa pe~i za kurjenje najrazli~nej{ih lesnih ostankov razli~-nih vla‘nosti so na razstavnem prostoru razstavili pe~ z avtomatskim do-ziranjem mo~i 1,1 M W. Poleg dozirnih naprav in transportnih sistemov za praznjenje silosov so zanimive tudi posebne izvedbe kotlov, kot npr. z dvojnim kuri{~em, ki s kombinacijo kurjenja v enem ali obeh kuri{~ih omogo~a izredno prilagodljivost na razli~ne re‘ime obratovanja, ki lahko nastanejo kot posledica uporabe su{ilnih komor ob razli~nih letnih ~asih. WINTERSTEIGER, Ried/Innkreis Specialist za tanko‘agne polnojarme-nike je predstavil poznano serijo DSG za ‘aganje lamel v razli~nih dimenzijah. Najve~ pozornosti je pritegnil izpopolnjen model Mach 1.4, visoko-zmogljiv tanko‘agni kro‘ni ‘agalni stroj, ki uporablja le 1,4 mm debele ‘agine liste pri podajalni hitrosti do 25 m/min. Stroj je modularno zgrajen, {tevilo modulov pa je odvisno od zahtevane zmogljivosti (slika 17). ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti Ekologija in podjetje avtor Vojko KALU@A Ljudje so ~edalje bolj ozave{~eni in s tem se pove~uje tudi pritisk javnosti, ki od podjetij zahteva okolju prijazne proizvode, na~in proizvodnje, uporabe in izrabe izdelkov. Obstaja pa ‘e kar precej{nje {tevilo podjetij, ki prilagajo proizvodnjo ekolo{ki naravnanosti in privar~u-jejo pri energiji, surovinah, odpadkih. Zelo pomembno v dana{njem ~asu je tudi omejevanje hrupa pri proizvodnji dolo~enih proizvodov v mnogih podjetjih. Za podjetja je pomembno, da med zaposlenimi razvijajo okoljsko usmerjeno inteligenco. Zavedati pa se je potrebno, da je miselnost zaposlenih te‘ko spremeniti ~ez no~, potrebni so koraki in elaborati, ki so okolju prijazno usmerjeni. ^e posamezno podjetje ni ekolo{ko ozave{~eno, pride do izgube ve~jih tr‘nih prilo‘nosti in s tem se pove~a tveganje za ekolo{ko odgovornost, kar vpliva na oportuni-tetne stro{ke poslovanja in tudi na dobi~ek Pri usmerjenosti podjetja v ekolo{ko naravnanost je pomembna tudi predstavitev proizvoda v tej lu~i kupcu. Vsakega zaposlenega mora podjetje resno jemati in ga k temu tudi motivirati, potrebno je tudi spodbujati kulturo podjetja s kodeksi obna{anja. Pri vsem tem pa je zlasti pomembno, da upo{tevamo dose‘ke prakse in znanosti. Pri proizvodnji je zelo pomemben razvoj izdelkov, materialno poslova- nje, proizvodna tehnologija, var~evanje z energijo in vodo, odstranjevanje odpadkov in recikliranje. V sedanjem in prihodnem obdobju je in bo zelo pomemben EKO-KON-TROLING, katerega naloge so predvsem: planiranje in koordiniranje, analiza, izvajanje in kontroliranje. O ekolo{kem vodenju podjetja lahko govorimo takrat, ko je okoljevarstvena misel vklju~ena v osnovna na~ela vodenja, na~rtovanja in ciljev ter strategij podjetja. Za okoljsko ozave{~enega podjetnika je zna~ilno, da mora biti pogumen in ustvarjalen. Podjetnik, ki si bo zastavil s svojimi sodelavci tak{ne cilje, da bo transformiral proizvodnjo v podjetju tako, da bo le-to prijazno okolju, mora imeti veliko samozavesti, energije in volje, da bo lahko izpeljal ta zahteven projekt. Podjetje bo uspe{-no, ko bo izviralo iz notranjega prepri-~anja o ekolo{kem vodenju podjetja. Vstopanje Slovenije v Evropsko unijo (EU) in kasneje tudi v Evropsko monetarno unijo (EMU) narekuje podjetjem, da prilagodijo svojo proizvodnjo tako, kot narekujejo evropski standardi. Ravno slednji pa povzro~ajo mnogim podjetjem te‘ave pri prilagoditvi k temu prostoru. Proizvodna podjetja imajo pri svojem tehnolo{kem procesu veliko odpadkov, ki jih {e vedno ne znajo ali pa no~ejo trans-formirati in jih uporabiti v proizvodni liniji. [tevilni odpadni materiali so lahko kakovostni inputi v novem tehnolo{kem procesu in z njimi lahko bistveno zmanj{amo odpadke in s tem poskrbimo za okolje, saj jih ne eliminiramo, ampak uporabimo kot resurse v novi proizvodnji. Podjetja se bodo morala prilagoditi standardom, ki veljajo v EU. Pred kratkim sem bil zelo pozitivno presene~en, ko sem bil na enem izmed urejenih odlagali{~ v bli‘ini Dom‘al. Odpadki so lo~eni po fazah, ki jim bo sledila nadaljnja transformacija, glede na njihovo uporabnost. V Sloveniji imamo premalo urejenih odlagali{~ odpadkov, kjer bi posamezniki in {tevilna podjetja lahko odlagali odpadne materiale. Tako bi bistveno lahko vplivali na ekologijo. Zavedati se namre~ moramo, da se vse skupaj za~ne pri nas samih in {ele potem lahko to miselnost razvijamo in nadgrajujemo v okolju, kjer smo zaposleni. Tam pre‘ivimo dobr{en del na{ega ‘ivljenja. ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti Vpra{ljiva motiviranost {tudentov lesarstva za tuj jezik? Analiza ankete rednih {tudentov 2002/03 avtorica Severine PLOJ Medtem ko na Lesarski {oli, Vi{ji strokovni {oli v Mariboru, po~asi pri-~akujemo prve diplomante izrednega {tudija, pa prva generacija rednih {tu-dentov, ki si `elijo pridobiti naziv in`enir lesarstva, zaklju~uje prvo {tu-dijsko leto. Vse do leta 2002 v Mariboru nismo imeli rednega vi{je{olskega strokovnega {tudija lesarstva, zato nas je zanimalo, kak{na je vpisna struktura 1. letnika rednih {tudentov, njihova starost, ali so se vpisali v ta {tudij takoj po zaklju~ku srednjega izobra`evanja, oziroma, ~e so `e bili in kako dolgo so bili zaposleni. Ker na omenjeni Vi{ji strokovni {oli (VS[) vodim vaje kot in{truktorica predmeta strokovna terminologija v nem{kem jeziku, sem iskala tri najpo-membnej{e vzroke za vpis na VS[, ki so povezani z njihovo poklicno prihodnostjo. V drugem delu ankete sem raziskovala pomembnost strokovne terminologije v nem{kem jeziku, obisk in te`ave, ki se pojavljajo pri tem predmetu. Pri anketi je sodelovalo 27 redno vpisanih {tudentov, ki so stari od 19 pa do 25 let, med katerimi je ve~ kot polovica {tudentov stara 21 let. To tudi pove, da se je ve~ kot polovica sedanjih {tuden-tov vpisala takoj po zaklju~ku srednjega izobra`evanja, ki traja od 4 do 5 let in imajo tako naziv lesarski tehnik. [tu- denti, ki se niso vpisali na VS[ takoj po zaklju~ku srednjega izobra`evanja (9 {tudentov ali 36 %), pa so v ve~ini (55 % ali 5 {tudentov) prej obiskovali druge fakultete, kot so Biotehni{ka fakulteta v Ljubljani ali Gradbena fakulteta v Mariboru in {tudij iz razli~nih vzrokov prekinili. Statisti~ni podatki so pokazali, da sta dva {tudenta v ~asu od zaklju~ka srednjega izobra`evanja pa do vpisa na VS[ odslu`ila voja{ki rok, eden je bil brezposeln, eden zaposlen kot mizar in eden kot lesarski tehnik. In zakaj sta se odlo~ila za redni strokovni {tudij lesarstva in pustita slu`bo? Pravita, da je bil delovni “pritisk” delodajalca premo-~an, pla~ilo preslabo, saj sta bila kljub pro{njam pla~ana kot mizarja in ne kot lesarska tehnika, delo pa je bilo za povrh {e preve~ monotono. RAZLOGI ZA VPIS NA VS[ Ko so {tudenti razglabljali o treh naj-pomembnej{ih razlogih za vpis, se je na prvo mesto uvrstila `elja postati in`enir lesarstva. Kar tretjina {tudentov je kot drugi najpomembnej{i razlog za vpis menila, da bodo tako la`je dobili slu`bo, 6 pa jih je na drugo mesto lestvice zapisalo, da si `elijo ve~ znanja. Prav tako je ta odgovor v tretjini zastopan na tretjem mestu lestvice, {tirje {tudentje pa so kot tretji najpomemb-nej{i vzrok za vpis zapisali, da si {e ne `elijo v slu`bo. KAJ SI @ELIJO [TUDENTI V POKLICNI PRIHODNOSTI? Pri tem vpra{anju so {tudenti obkro`ili eno izmed danih mo`nosti: postati obrtnik in izdelovati pohi{tvo, delati operativno v proizvodnji, delati v pisarni nekega podjetja ali pa so sami zapisali drug mo`en odgovor. Izkazalo se je, da si od 27 {tudentov kar 14 {tudentov `eli delati v razvojnem oddelku. Osem {tudentov si `eli postati obrtnik in izdelovati pohi{tvo oziroma nuditi storitve v tej stroki, 5 {tudentov pa si `eli operativno delati v proizvodnji, kot npr. vodja proizvodnje, monta`e … V drugem delu raziskave sem usmerila pozornost na strokovno terminologijo v nem{kem jeziku. Zanimalo me je, kak{na je motiviranost rednih {tuden-tov za u~enje nem{kega jezika. Podobno raziskavo sem namre~ naredila decembra pri 2002 izrednih {tudentih, torej tistih, ki `e vrsto let delajo v lesarski stroki. Takratna raziskava je pokazala, da je strokovna terminologija v nem{kem jeziku za veliko ve~ino {tu-dentov zelo pomemben predmet. IN KAJ MENIJO REDNI [TUDENTJE? Na vpra{anje, ali redno obiskujejo predavanja strokovne terminologije v nem{kem jeziku, je kar 12 od skupno 27 {tudentov odgovorilo, da so manjkali ve~ kot 3-krat, 9 {tudentov do 3- ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti krat in le 6 {tudentov se lahko pohvali, da na teh predavanjih niso manjkali nikoli. Pri vajah iz tega predmeta, ki so skorajda obvezna, se lahko s to odliko pohvalijo le 4 {tudenti, 23 {tuden-tov je manjkalo do 3-krat. Zanimalo me je tudi, pri katerem poglavju iz kataloga znanj pri strokovni terminologiji v nem{kem jeziku si {tu-dentje `elijo podrobnej{e obravnave. Ugotovila sem, da si redni {tudentje `elijo podrobnej{e obravnave v nem{-kem jeziku pri poglavjih les in tehnologija strojne obdelave, manj podrobno pa bi obravnavali poglavja komunikacije in poslovne korespondence. Ti podatki se mo~no razlikujejo od odgovorov izrednih {tudentov, ki pa bi ve~ ur raje namenili poslovni komunikaciji. Na prvi pogled bi lahko bili podatki, da si le teoreti~no usposobljeni {tudenti `elijo nau~iti ve~ strokovnih besed kot pa korespondence, logi~ni, vendar so kasnej{e ugotovitve raziskave to teorijo podrle. Zanimivo je tudi, da redni {tudentje v ve~ini ne pogre{ajo strokovnega slovarja v nem{kem jeziku, medtem ko so ga vsi izredno vpisani {tudentje mo~no pogre{ali. [e bolj je presenetljivo dejstvo, da je za kar 11 rednih {tudentov najve~ji problem pri strokovni terminologiji v nem{kem jeziku tvorba stavkov. Za 8 {tudentov je najve~ja te`ava pri tem predmetu nerazumljivost strokovnih besedil in petim {tudentom priprava na izpit. To torej pomeni, da je osnovni problem slabo predznanje. Zato se tukaj pojavi vpra{anje o smiselnosti zmanj{evanja {tevila ur pri tujem jeziku pri srednjih poklicnih {olah po prenovi tega predmeta. Prav tako zaskrbljujo~ podatek dajejo odgovori na vpra{anje, ali se jim zdi strokovna terminologija pomemben predmet pri opravljanju bodo~ega poklica. Za 14 {tudentov je to zelo pomemben predmet, za 12 pa srednje po- memben. ^e te podatke {e raz~lenim in jih primerjam s podatki o njihovih `eljah v poklicni prihodnosti, vidimo, da jih 8 `eli postati obrtnik in odpreti svoje podjetje. Od teh se jim le dvema zdi tuj jezik zelo pomemben, vsem drugim pa le srednje pomemben. In od 14 {tuden-tov, ki si `elijo v svoji prihodnosti delati v pisarni nekega podjetja, se le 9 zdi strokovna terminologija zelo pomembna, vsem drugim pa le srednje pomembna. 20 {tudentov je zapisalo, da se jim nem-{ki jezik zdi bolj pomemben zaradi mo`ne komunikacije s tujimi partnerji, le osmim se zdi pomemben zaradi razumevanja strokovnih besedil. ^e torej povzamem: velika ve~ina bi tuj jezik uporabljala za komunikacijo s tujimi partnerji, vendar tega poglavja ne bi podrobneje obravnavali, pa ne zato, ker bi vse to poglavje tako dobro obvladali, saj, kot so povedali, imajo najve~je probleme `e s tvorbo stavkov, oziroma je njihovo predznanje slabo. Nekako protislovno. Zanima me, od kod ta majhna motiviranost za u~enje strokovne terminologije. Morda bi bila potrebna ve~ja osve{~e-nost o pomembnosti tega predmeta, kar dokazuje raziskava pri izrednih {tuden-tih, ki na svojem delovnem mestu tuj jezik nujno potrebujejo in imajo na tem podro~ju svoje izku{nje, ki so lahko le v pomo~ in oporo. Morda se mladi ne zavedajo pomembnosti znanja tujih jezikov in poznavanja tuje strokovne terminologije. Namre~, `e ~ez slabo leto se bo Slovenija priklju~ila EU, kar lahko pomeni veliko prilo`nost predvsem za na{a podjetja in obrtnike med drugim tudi lesarske stroke. Sposobnost uporabe jezikov EU, med katerimi je tudi nem{ki jezik, v poslovnem komuniciranju in poznavanju terminologije lastne stroke v tem jeziku, bo za uspe{no poslovno povezovanje v okviru EU prav gotovo klju~nega pomena. kratke novice RIKO ve~ na doma~em trgu Riko In‘eniring, ki je v lasti Janeza [krabca, namerava letos ve~ prihodka ustvariti s prodajo na doma~em trgu. Tako se poteguje za pridobitev elektro-strojnih del v predoru Dekani-Kaste-lec, pribli‘no 20 milijonov evrov vreden projekt. Drugi Rikovi projekti v Sloveniji so vezani predvsem na in‘e-niring visokoregalnih skladi{~, kjer so posle v nekaterih podjetjih ‘e pridobili, za druge pa se {e potegujejo. Riko se je za~el doma ukvarjati tudi s tr‘e-njem energetskega podro~ja, saj ima o tem precej izku{enj iz Rusije. V Rusiji so lani ustvarili kar 95 odstotkov prihodka, najve~ji del na podlagi partnerske pogodbe z Avtovazom. Zanj so predvsem v Ukrajini prodajali avtomobile, v zameno pa so jim dajali tehnolo{ko opremo za proizvodnjo avtomobilov. Avtovaz zdaj razvija nov model avtomobila. Pri tem naj bi s svojimi tehnolo{kimi izku{njami sodeloval tudi Riko, posel pa se ne bo ve~ financiral z partnersko pogodbo, temve~ bo to finan~ni lizing. Pri tem naj bi sodelovale slovenske in nem{ke banke, pa tudi najve~ja ruska banka Vneshtorgbank. Zaradi nove pogodbe z Avtovazom menijo, da bodo prihodnje leto ustvarili precej ve~ prihodka kot letos. Riko pa je lani pridobil tudi posel pri obnovi moskovskega hotela Budapest. Del hotela obratuje, v drugem delu pa so ‘e skoraj podrli vse, kar je bilo treba, in ga bodo pri~eli obnavljati. Vrednost tega dela projekta je 22 milijonov dolarjev. Glavni gradbeni izvajalec je hrva{ki Konip, saj po [krab~evih besedah slovenska podjetja v Rusiji nimajo dovolj operative za tak projekt. ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti KLAV@E - “slovenske piramide” avtorica Anica HVALA Kaj so klav‘e? To so visoke vodne pregrade na reki Idrijci in njenih pritokih, s katerimi so zbirali vodo za plavljenje lesa za potrebe rudnika ‘ivega srebra v Idriji. Pokojni univerzitetni profesor Strojne fakultete v Ljubljani, Albert Struna, je klav‘e poimenoval “slovenske piramide”, saj po na~inu izgradnje in kakovosti gradbenih del presegajo vse podobne zgradbe v Evropi. Klav‘e na Idrijci Kdaj in kje so bile zgrajene prve klav‘e v Evropi pravzaprav ni znano. Gradili so jih v goratih in gozdnatih predelih v Avstriji, Nem~iji, [vici, ^e{ki in Romuniji. Enega prvih dokumentov, ki omenjajo klav‘e, hranijo na Dunaju. Listina je bila izdana v Gradcu leta 1334. Podro~je sedanje Idrije je bilo v 14. stoletju v glavnem nenaseljeno. Leta 1493 so tam odkrili ‘ivo srebro in s tem odkritjem se zgodovina Idrije {ele za~enja. Rudnik je bil do velikega zmanj{anja proizvodnje leta 1977 temelj razvoja idrijskega gospodarstva. V obdobju, ko je bilo ‘ivo srebro zelo dragoceno, je bila Idrija prava zakladnica cesarskega Dunaja. Idrijski rudnik je tudi najbolj znan, najdlje delujo~ in skozi zgodovinsko obdobje najbolj pomemben rudnik na obmo~ju Slovenije, saj so v njem pridobili okrog 13 odstotkov celotne svetovne proizvodnje ‘ivega srebra. Rudosledci in rudarji so kmalu po odkritju ‘ivega srebra poselili mesto in okolico. Za razvoj mesta in pridobivanje ‘ivega srebra so bili zelo pomembni neizkori{~eni gozdovi, ki obkro‘ajo mesto. Zagotavljali so ve~stoletni razvoj in rast rudnika. Poraba lesa je z leti skokovito rasla, saj so ga potrebovali za ‘ganje rude ter za opa‘enje rovov, graditev prog in tesarsko izdelavo ja{kov. Veliko lesa so porabili tudi za izdelavo strojev in naprav ter gradnjo stavb in kurjavo. Pridobivanje ‘ivega srebra je bilo v za~etku zelo primitivno. Les, oglje in rudo so namre~ zlo‘ili v plasti in vse skupaj pokrili s prstjo. Ko je les pogorel, so kopo razgrnili in pobrali ‘ivo srebro, ki je ostalo med pepelom. V za~etku so les sekali v okolici rudnika, z nara{~anjem potreb pa so morali segati globlje v gozdove. Ti gozdovi se razprostirajo v zelo goratem zakraselem svetu, v katerega so reke in potoki vrezali globoke doline in grape. Kljub planotastemu zna~aju precej{-njega dela povr{ja so marsikje pobo~ja dolin in grap tako strma, da je povpre-~en naklon 23°, najve~ v dinarskem svetu in ve~ od povpre~ja alpskega sveta. Za to podro~je je zna~ilna velika namo~enost, saj pade na Vojskem povpre~no 2764 mm padavin, v posameznih letih pa celo 3500 mm. V teh te‘ko dostopnih delih idrijskega hribovja je bila zato voda dolgo edino zanesljivo transportno sredstvo, s katerim je bilo mogo~e zagotoviti zadostne koli~ine lesa za rudnik. Poleg tega je voda prinesla les skoraj pred sam vhod v jamo in nedale~ od ‘galnega prostora. Preden so za~eli s plavljenjem, so morali zgraditi napravo, ki bi ta plavljeni les v Idriji ustavila. To napravo, imenovano grablje, so zgradili okrog leta 1551 v koritu Idrijce. Postavili so jih tam, kjer je bila struga naj{ir{a. Zadnje grablje, ki so 150 let ostale nespremenjene, so bile zgrajene po{evno pod kotom 45° na tok Idrijce. Pregrada je bila dolga 412,6 metra. Po vsej dol‘ini je bilo v strugi ogrodje iz hrastovine, ki je bilo povezano z 2 metra {irokim mostom. Zraven so bile 1 meter v strugo zabite 5 metrov dolge okrogle letve iz jelovine s premerom 10 cm, v razmiku 15 cm. Vseh letev je bilo 2.530. Naprava je tako spominjala na narobe obrnjene grablje. Zavarovali so jo tako, da so ob pilotih v vodo potopili pletene ko{are, napolnjene s kamenjem. Reka Idrijca in njeni pritoki imajo dovolj vode za plavljenje le ob de‘evju, zato so v za~etku les zlagali v strugo in ~akali na de‘. Voda je potem posamezne kose nosila do grabelj. Pozneje so z lesom zalo‘ili celotno strugo, vendar je ijaLeS 55(2003) 7- strokovne vesti nara{~ajo~a voda {e vedno odna{ala le posamezne kose, zato tak na~in imenujemo posami~no plavljenje. Voda je tako pogosto odtekala skozi ali mimo postavljenih skladovnic. Kasneje so zaradi bolj{ega izkori{~anja vode gradili jezove. Prve klav‘e na Idrijci so domnevno zgradili v letih od 1580 do 1600. Zgrajene so bile iz oblega lesa, napolnjene so bile s kamenjem. Narasla voda in po‘ari so pogosto uni~ili lesene klav‘e, zato so se odlo~ili za pregrado, zidano iz kamna. Na~rt zanje je izdelal rudarski jamski geometer Jo‘ef Mrak. Prve klav‘e, ki jih je na~rtoval, so bile klav‘e na Idrijci. Stojijo v zeleni in s smrekami porasli soteski 3.270 metrov pod izvirom Idrijce. Pred pregrado se {iri vodoravna kotlinica, takoj pod njo pa voda po strugi skoraj pada. Klav‘e so gradili pet let, vse do leta 1772. Izmed vseh zidanih klav‘ so bile te po kapaciteti najve~je. Zgoraj je zidovje klav‘ debelo 10,8 metra, od brega do brega pa meri 41,4 metra. V njem sta dva vodna prepusta, {iroka po 3,8 metra in visoka po 5,6 metra. Oba kanala lo~i 3,2 metra debela stena, ki ima proti vodi 3 metre debel oporni zid. Jez je oblo‘en s klesanim apnencem, ki so ga nalomili v neposredni bli‘ini. Med zbiranjem vode sta bila vodna pretoka zaprta z velikimi vrati, ki so imela poseben mehanizem za zapiranje in odpiranje. V 785 metrov dolgem jezeru nad klav‘ami na Idrijci se je zbralo do 200.000 m3 vode. Ko so vrata odprli, je voda odtekla v pribli‘no 20 minutah in s seboj odnesla do 13.000 m3 lesa. Gradnja klav‘ je stala toliko, kot je v tistem ~asu zaslu‘ilo v rudniku 160 kopa~ev v vsem letu. Tudi na potoku Belci so za~eli graditi leta 1767. @e v dveh letih so zgradili manj{e Bel~ne ali Brusove klav‘e, ki so visoke 8,9 m in dolge 34,8 m. Za temi klav‘ami se je zbralo do 100.000 m3 vode. V principu so bile enake Idrijskim klav‘am. Dva kilometra vi{e proti izviru stojijo Putrihove klav‘e, ki so bile pomo‘ne klav‘e Bel~nih. Le‘ijo v dolini s skoraj navpi~nimi skalnimi stenami. Voda pada v tolmun, od koder je do vrha klav‘ 12,6 metra. Za njimi se je lahko zbralo le do 20.000 m3 vode. Zidane klav‘e so zgradili tudi v potoku Zala, ob dana{nji cesti, ki pelje proti Ljubljani. Z dol‘ino 27,3 m in vi{ino 8,5 m so bile razmeroma majhne. Te klav‘e so opustili ‘e leta 1849, ker pa jih niso obnavljali, so se s~asoma podrle. Kasneje so se zaradi ve~je potrebe po lesu odlo~ili {e za zidanje klav‘ na Ov~jaku, desnem pritoku Kanomljice. Jez je bil dolg 32 metrov in {irok 10 metrov. Njegova vi{ina na spodnji strani je merila 15 metrov. Za njimi se je lahko nabralo do 120.000 m3 vode. Zgrajene so bile v ~asu Napoleonove Ilirije, na kar spominja tudi v {koljkast marmor vklesan napis: SUB IMPERO NAPOLEONIS ANNO 1813. Kamnita tabla le‘i sedaj na stezi pred klav-‘ami, kamor so jo re{ili, preden bi padla v strugo. Te klav‘e propadajo in jih zaradi te‘kega dostopa ni mogo~e obnoviti. Delovale so do leta 1912, ko je plavljenje po Kanomljici prenehalo. Plavljenje lesa se je redno ponavljalo, najve~krat v jesenskem ~asu, vse do leta 1926. Na ta na~in je bilo v Idrijo spravljenih okrog 3,600.000 m3 drv in okrog 300.000 m3 jamskega lesa in hlodov. Vse klav‘e so v na~elu delovale enako. Imele so po dvoje vrat, ki so se morala hitro odpreti, da je velika koli~ina vode lahko naenkrat odtekla, dvignila les, ki je bil nalo‘en v strugi, in ga ponesla do grabelj v Idriji. Naprava je delovala dokaj preprosto. Posebna vrata so se vrtela na lesenih te~ajih in so bila vpeta v velika tesana bruna v odvodnem kanalu. Vrata je zapiral okrog svoje vertikalne osi vrte~i kratke novice Lastnikom Alposa 428 tolarjev dividende Skup{~ina delni~arjev {entjurske industrije kovinskih izdelkov Alpos, na kateri je bilo navzo~ega 87 odstotkov kapitala, je sprejela sklep, da se za izpla~ilo dividend v vi{ini 427,8 tolarja na delnico nameni 62 milijonov tolarjev lanskega bilan~nega dobi~ka. Kot je za STA povedal predsednik uprave Alpo-sa Mirjan Bevc, je bilan~ni dobi~ek v letu 2002 zna{al 334,3 milijona tolarjev, ~isti prihodki iz prodaje pa so lani porasli za dobrih devet odstotkov na 12,3 milijarde tolarjev. Za udele‘bo na dobi~ku bo Alposovim nadzornikom in upravi izpla~ano osem milijonov tolarjev, preostanek bilan~nega dobi~ka v vi{ini 264,3 milijona tolarjev pa je razporejen v rezerve. Najve~ji lastnik {entjur-skega Alposa je ~e{ka ‘elezarna Nova Hud z 38-odstotnim lastni{kim dele-‘em, Factor banka ima 18 odstotkov, Avip pa sedem odstotkov delnic Alposa. LIP Bled manj{a izgubo Lastniki LIP Bleda so na junijski skup-{~ini sklenili, da 287 milijonov tolarjev lanske izgube pokrijejo iz rezerv. Upravi in nadzornikom so podelili razre{nico. Po besedah predsednika uprave Alojza Burje podjetje tudi letos kljub vsem prizadevanjem za izbolj{anje poslovanja, ki sicer ‘e ka‘ejo rezultate (17 odstotkov ve~ja prodaja na zaposlenega in 11 odstotkov vi{ja dodana vrednost), {e posluje z izgubo. V prvih petih mesecih je bila sicer manj{a kot v istem ~asu lani. Glavni razlog za negativen rezultat so te‘ave, ki jih imajo na nem{kem trgu. Te so posledica recesije in tega, ker njihov glavni kupec ‘e dve leti zmanj{uje obseg naro~il. ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti novi diplomanti KOSEC, Klemen Vpliv temperature obdelave lesa na lomno trdnost lepilnega spoja Diplomsko delo (univerzitetni študij) Mentor: Jože Resnik Recenzent: Mladen Houška Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002. IX, 39 f., [18 f. pril.] : tabele, ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 38-39. Ključne besede: lepljenje lesa, sušenje lesa, trdnost lepilnega spoja UDK: 630*824.839, 630*847 COBISS.SI-ID: 893833 Ugotavljali smo, kako temperatura su{enja lesa vpliva na mehanske lastnosti lepilnega spoja pri lesu iglavca (ju`ni bor) in listavca (tulipanovec) ter uporabi PVA lepila. Za eksperiment smo izdelali lesene lamele, jih nato su{ili pri razli~nih temperaturah (50, 100, 150, 175, 200 DC), zlepili in testirali. Za analizo smo uporabili cepilni test, ki je povzet po standardu ASTM D3433-93. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da visoka temperatura su{enja lesa ju`nega bora opazno vpliva na lastnosti lepilnega spoja, zato to lesno vrsto ni priporo~ljivo su{iti pri temperaturah, vi{jih od 175 0C, ker se trdnost lepilnega spoja z vi{anjem temperature su{enja hitro zmanj{uje. Temperatura su{enja lesa tulipanovca do 200 0C ne vpliva na trdnost lepilnega spoja. Dokazali smo tudi, da s cepilnim testom lahko dobimo koristne podatke o trdnosti lepilnega spoja in ga je zato priporo~ljivo uporabljati tudi v lesarstvu. se podboj, imenovan “veliki mo`”. Ta je bil ekscentri~no vpet v ista bruna kot te~aji vrat. Ko so vrata zapirali, so velikega mo`a zavrteli za 90°, tako da je s svojo {ir{o stranjo pritisnil ob vrata. Da ga pritisk vode ne bi odrinil, je v poseben nastavek – glavo prijel drug lesen nastavek. Ta nastavek je bila smrekova greda velikosti 70 x 70 cm, ki se je vrtela okrog svoje vertikalne osi na posebnih lesenih nosilcih. Vrtenje tega nastavka je prepre~evalo vertikalno postavljeno poleno. Ko je klav`ar s posebnimi drogovi odmaknil poleno, se je ravnovesje vzvodov poru{ilo. Pritisk vode je z vso silo odprl vrata, ki so udarila ob steno kanala, da je po~ilo kot strel iz topa. Odpiranje vrat je bilo zelo nevarno, saj je iztekajo~a voda povzro~ila velik podtlak, ki je lahko s stopnic potegnil klav`arja v razbesnelo vodo. Za uspe{no plavljenje pa je bila potrebna ~im ve~ja, ~im mo~nej{a ter takoj{nja najvi{ja voda. Pred Putrihovimi klav‘ami, kjer je struga skoraj 13 metrov ni‘ja od ustja klav‘nih vrat, je bilo enkrat zlo‘enih 7.000 m3 lesa, kar je v dol‘ini 115 metrov napolnilo vso strugo. Voda je dvignila ves ta les, ~eprav je tehtal blizu 4.000 ton. Ker voda ni mogla tako hitro odtekati, kot je pritekala, se je hitro dvigala in zalila ves nakopi~en les. V trenutku, ko ga je voda prelila, je nanj deloval vzgon, ki je les dvignil in divja voda ga je premaknila. Nenehno dote-kajo~a voda je potem lo~ila posamezne kose in jih ponesla proti Idriji. Spotoma je voda pobirala {e preostali les, ki je bil pripravljen v strugi, in pri tem pov-zro~ala hud tru{~. Podro~je okrog strug Idrijce in pritokov je te‘ko dostopno, zato so les spravljali v strugo na razli~ne na~ine. V bli‘-njih in la‘e dostopnih predelih so les nosili na rami, valili ali prevra~ali so ga, vla~ili s cepini, nosili s konji ali vla~ili z ‘ivinsko vprego. Gradili so tudi zemeljske ali lesene dr~e. Suhe lesene dr~e so trajale pribli‘no 6, vodne pa 12 let. Leta 1820 so zgradili prvo gozdno ‘eleznico, imenovano lauf, s katero so les vozili po ravninah. Njena dol‘ina je bila ponavadi 2.600 do 3.000 metrov. Vozovi, ki so jih uporabljali, so najprej tekli po lesenih, kasneje pa po ‘eleznih tirih. Les iz jam in dolin so v za~etku spravljali ro~no, ‘e leta 1909 pa so zgradili prvo ‘i~nico. Po prenehanju plavljenja so klav‘e vrsto let samevale in po~asi propadale. Leta 1954 je in‘. Stanislav Mazi prvi opozoril na klav‘e in njihov pomen za na{o teh-ni~no zgodovino. Danes so Idrijske, Bel~ne in Putrihove klav‘e lepo obnovljene. So enkratni kulturnozgodovinski in tehni~ni spomenik evropskega pomena in vsekakor vredne ogleda. Literatura 1. Brate Tadej, Idrijske klav‘e; Zalo‘ba obzorja Maribor; 1985 2. Kordi{ Franjo, Gozdovi kot vir lesa za rudnik in prebivalstvo – Idrijska obzorja: pet stoletij rudnika in mesta; Mestni muzej, Idrija 1993 3. Mazi Stanislav, Klav‘e nad Idrijo; Tehni{ki muzej Slovenije; Ljubljana 1955 kratke novice TRIMO mimo recesije Trebanjski Trimo je v prvih petih mesecih letos ustvaril za 28,5 milijona evrov prihodkov, kar je za 11 odstotkov ve~ kot v enakem lanskem obdobju in za sedem odstotkov ve~ od na~rtov za to obdobje, poro~a STA. Ob tem je dru‘-ba, ki skupaj s svojimi povezanimi podjetji v Sloveniji in tujini zaposluje 720 delavcev, ustvarila za 700.000 evrov dobi~ka iz poslovanja, kar je prav tako v skladu z na~rti. Glavna direktorica Trima Tatjana Fink je na novinarski konferenci povedala, da so z dose‘e-nimi rezultati v Trimu zadovoljni, saj so glede na razmere na njihovih klju~-nih trgih (EU in vzhodna Evropa) razmeroma dobri. Po njenih besedah bo Trimo leto{nje leto kon~al s 73 milijonov evrov prihodkov, ~isti dobi~ek pa naj bi dosegel 600 milijonov tolarjev. ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti Razvoj klesanja v les v Evropi in Sloveniji avtor Marijan VODNIK Kako sem povsem naklju~no dobil odgovore o razvoju klesanja v les v Evropi in Sloveniji? Vpra{anja o razvoju klesanja v les so se mi v zadnjem ~asu vedno bolj kopi~ila. Vzrok so bila razna sporo~ila, ki so ustno ali pisno vna{ala v mojo podzavest v~asih nezdru‘ljiva dejstva. Povsem naklju~no mi je ob pregledovanju o~etove tiskarske dedi{~ine, bolje dedi{~ine Tiskarne Slatnar z o.z. (Vodnik in Knez) v Kamniku, pri{la v roke Spominska knjiga 1888-1938, ki jo je ob 50-letnici izdala Dr‘avna tehni{ka {ola Ljubljana leta 1938. Omeniti ‘elim le osnovne podatke, ki so izklju~no vezani na zgodovino razvoja klesanja v les. Iz potrebe po izra‘anju ~loveka v lesu so z razvojem obrtnega {olstva v Franciji sredi 17. stoletja, leta 1648, na pobudo kardinala Mazarina ustanovili {olo lepih umetnosti, ki je ~ez nekaj let postala brezpla~na risarska {ola za delavce in se kasneje preimenovala v {olo dekorativnih umetnosti. V mestu Liancourt je vojvoda la Rochefoucauld - Liancourt ustanovil narodno {olo za umetnost in obrt . To {olo sem omenil, ker so bili v dobi francoske okupacije sprejeti tudi mladeni~i iz na{ih krajev. Poleg drugih poklicev so se tu u~ili tudi za vrezovalce in pozlatarje Vse druge kulturne dr‘ave, Anglija , Belgija, Holandija, [vica, Italija, Nem~ija in Avstrija so se za obrtne panoge {olstva za~ele zanimati mnogo kasneje. Kot mejnik v obrtnem {olstvu srednje Evrope lahko ozna~imo prvo svetovno razstavo v Londonu leta 1851. Tu so Francozi pridobili prvenstvo na umet-noobrtnem podro~ju. Ta dogodek in ‘ivljenjske razvojne potrebe pa so tudi druge srednje- in zahodnoevropske dr‘ave privedle do zahteve po {olah, ki bi po najkraj{i poti realno izobrazile u~ence.V 18. stoletju so se najprej razvile zasebne {ole. Potem so se pojavile zahteve po javnih {olah, ki so potrebne v prakti~nem ‘ivljenju, z osredo-to~enjem na manj predmetov in poudarkom na materin{~ini. Kot prvi tip obrtne in industrijske {ole je tako 1709. leta v Nem~iji nastala javna “realka” v Kasslu , 1745. v Braunschweigu in leta 1747 v Berlinu. Ljubljanski zavod in vse prej{nje obrtno {olstvo v Ljubljani se je za~elo, razen v dobi francoske okupacije, razvijati tako kot srednje {olstvo v Evropi in zlasti v Avstriji. To je veljalo do leta 1918 tudi za vse obrtne {ole na podro~ju poznej{e Jugoslavije. V Avstriji so tako nastale {ole : {ola za napredovanje obrti na Dunaju 1692. leta, slikar Peter Strudelje je ustanovil risarsko {olo za umetnostne namene in za stavbeni{tvo, ki je delovala do 1714. leta, u~ili{~a za umetnike in obrtnike, slikarska in kiparska akademija ter risarska in bakrorezni{ka akademija na Dunaju 1705. leta, leta 1768 zdru`eni v akademijo upodabljajo~ih umetnosti, Zollerjeva {ola s poukom risanja, ki je pri-pravljala u~ence za rokodelstvo leta 1747, realna in trgovska akademija kot osnova za kasnej{o obrtno in tehni~no {olo 1770. leta na Dunaju in normalke kot splo{ne u~ne {ole za obrt. V ~asu Jo‘efa II. je bilo poudarjeno, da nastale {ole niso {ole za izobrazbo akademskih umetnikov, temve~ za izdelovanje pravilnih na~rtov in risb geometrijskih likov, rezlja{kih in rez-barskih del. Za tem se pojavijo realne me{~anske {ole, kot ni‘ja strokovna u~ili{~a za obrtni in trgovski nara{~aj. Sredi 19. stoletja za‘ivi zahteva po obrtnih u~ili{~ih in iz njih po letu 1872 nastanejo srednje obrtne {ole, ki naj bi jim nujno sledila obrtna praksa pri mojstru. Na obrtnih u~ili{~ih se kot zelo poredko v vsej zgodovini povezujeta v skupno enoto rezbarsvo in strugarstvo. ^e zapustimo izku{nje sosede Avstrije, ugotovimo, da sta bili v Ljubljani ustanovljeni prvi dve strokovni {oli, od ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti katerih je bila ena za lesno industrijo. S tem je povezano ime Ivana [ubica, tudi direktorja ljubljanske obrtne {ole. 1892. leta je bila na njegovo pobudo ustanovljena risarska {ola za mo{ke (mojstre in pomo~nike). V {olskem letu 1893/1894 se je {ola imenovala strokovna {ola za obdelavo lesa. Leta 1894 so odprli nov oddelek za figuralno plastiko s posebnim ozirom na cerkvene potrebe. Zavod z imenom “umetno obrtna strokovna {ola” je nastal leta 1901; v njenem okviru je bila dnevna {ola za obdelavo lesa z oddelkom za rezbarstvo in kiparstvo. V {olskem letu 1909/10 je bil v sklopu razvojne poti zavoda odprt oddelek za lesno in kamneno kiparstvo kot nadomestek za dosedanji strokovni oddelek za kiparstvo. 1890. leta so o`ivele priprave za dr`avno obrtno {olo. V ~asu ljubljanskega `upana Ivana Hribarja, rojenega leta 1951v Trzinu, se je umetno - obrtna strokovna {ola preoblikovala v dr‘avno obrtno {olo (leta 1911). V tej {oli je bila pod oddelkom {tev. IV tudi strokovna {ola za lesno in kamneno kiparstvo, ki se je lepo razvijala do svetovne vojne. [ele leta 1916 se je lahko za~el pouk na javni risarski {oli in na ‘enski obrtni {oli. Jeseni 1917 se je za~el pouk na kiparskem oddelku istega leta ustanovljene invalidske {ole. Z ustanovitvijo vi{jih oddelkov stavbne strokovne {ole in obrtne {ole me-hansko-tehni~ne smeri se je zavod raz-{iril v najve~je obrtno u~ili{~e. 1929. leta na [ubi~ev predlog preimenovana tehni~na srednja {ola je imela tudi kiparsko in rezbarsko {olo. V {olskem letu 1935/36 je nastal oddelek dr‘avne mo{ke obrtne {ole. Zavod z imenom Dr‘avna tehni{ka srednja {ola v Ljubljani tako leta 1938 zajema tudi dr‘av-no mo{ko obrtno {olo s kiparskim in rezbarskim oddelkom, kerami{kim oddelkom in graverskim oddelkom. Mo{ka obrtna {ola je imela tri letnike z zaklju~nim izpitom in je predstavljala nepopolno srednjo {olo s pomo~ni{-kim izpitom, ki je omogo~al le eno leto pomo~ni{ke dobe. Pod imenom “mo{-ka obrtna {ola” je bil skrit umetnostno obrtni oddelek. [ola je bila tako osnova za umetnostno obrtno ali umetnostno izobrazbo vi{je stopnje v ve~jih kulturnih sredi{~ih, kjer so se gojenci te {ole dobro zna{li. Tako je iz v letu 1938 nastale spominske knjige, iz katere sem navajal le dejstva, dobro razvidna razvojna pot na{e tovrstne {ole. Iz navedenih dejstev v knjigi sem dobil tudi odgovore na po-rajajo~a se vpra{anja, posebno o razvoju klesanja v les. Ker pa navedena dejstva ne morejo bralcu postre~i z vsemi pojasnili, bom citiral samo kraj{e odlomke. Terminologija obrti po ~lenu 23. Zakona o obrti pod {tevilko 33 dolo~a eno izmed obrti - “kiparji (rezbarji) v kamnu, lesu, sadri (gipsu) itd.” Najstarej{i oddelek na mo{ki {oli je bil kiparski , s polnim naslovom: “oddelek za lesno in kameno kiparstvo”. Iz dela knjige, ki opisuje umetnostno izobrazbo, se mi je zdelo zelo zanimivo naslednje : “ Namen vseh umetnostno obrtnih oddelkov je vzgajati obrtni{ki nara{~aj v kiparski, rezbarski, kera-mi{ki, graverski stroki in stroki umetnostnega vezenja. Zato je pri{lo `e v navado, da se vpisuje v te oddelke tudi ona mladina obeh spolov, ki ~uti v sebi ljubezen in sposobnost za umetnostno - obrtno in umetni{ko stroko ter gleda na te oddelke kot na pripravljalno {olo za umetnostno obrtno ali umetnostno izobrazbo vi{je stopnje v ve~jih kulturnih sredi{~ih.” Nov citat: “V teh lepih prostorih se zbirajo `e preko ~etrt stoletja ve~ ali manj nadarjeni mladeni~i iz vseh krajev Slovenije, da se posvetijo rezbarskemu in kiparskemu poklicu, ki je v de`eli cerkva vedno potreben in aktualen . Kiparska {ola vzgaja leto za letom dobre obrtnike, ki so izu~eni v splo{-nem cerkvenem in izven cerkvenem podobarstvu ter so sposobni izvr{iti kipe iz lesa, kamna, umetnega kamna ({tuka), jih zlatiti, polikromirati itd. A le del, morda slaba polovica u~encev tega oddelka, se zares posveti svojemu obrtni{kemu poklicu, med njimi predvsem sinovi podobarskih obrt-nikov,ki jih ~aka doma `e uvedena delavnica in odmerjen delokrog. Med ostalimi u~enci jih je leto za letom nekaj, ki so dovolj talentirani in obenem podjetni , da se posvetijo kiparski umetnosti ter tvegajo po dovr{itvi tretjega letnika prestop na umetnostno akademijo. ^eprav s pomanjkljivo osnovno izobrazbo se taki mladeni~i prav hitro v`ive v razmere umetnostnih akademikov v velikih mestih, kjer si po ve~ini pridobe poleg strokovnega znanja tudi splo{no izobrazbo ter tako uspe{no tekmujejo v poznej{em `ivlje-nju s svojimi poklicnimi tovari{i.” V spominski knjigi so navedena tudi vsa imena slu{ateljev v letih od vklju~-no 1912 do 1938, iz katerih lahko vidimo, na kako {irokem podro~ju obrtne in vi{je umetnosti so delovali. Menim, da iz tega pogleda v na{a zgodovinska dejstva dobimo odgovore na vrsto vpra{anj, ki se nam vsiljujejo danes, ker ne poznamo preteklosti in zato lahko v~asih celo pomislimo , da bi tradicija klesanja v les na Slovenskem lahko zamrla. Na kraju bralcem ne bi ‘elel vsiljevati odgovorov, s katerimi sem bil sam zadovoljen, ‘elim pa vsem, da bi bili z odgovori zadovoljni in da bi klesanje v les tudi pri nas tako kot pri na{ih sosedih uradno dobilo svojo te‘o. ijaLeS 55(2003) 7-8 ars les Skulptura AJDOVSKA DEKLICA vi{ine 130 cm je izdelana iz pribli‘no 50 let starega ringloja. Nastala je v leto{njem letu DEKLICA S PIRHI je visoka 60 cm , izdelana je iz orehovega lesa. Na sliki so {e PIRHI, izdelani iz lesa ciprese, oreha in javora; vse je bilo izdelano v leto{njem letu Marijan Vodnik v Grobljah avtor Stane MESAR V kulturnem domu v Grobljah pri Dom‘alah je Kulturno dru{tvo Groblje skupaj s Turisti~nim dru{tvom Jar{e – Rodica pripravilo razstavo kiparskih in rezbarskih del priznanega kiparja in rezbarja arhitekta Marijana Vodnika iz Dom‘al. Razstava, ki je bila odprta od 16. do 31. maja 2003, je potekala v okviru pestrega in zanimivega programa prireditve Dru‘enje pod lipami. Avtor je na otvoritvi razstave predstavil 65 del, predvsem iz obdobja zadnjih {tirih let. Otvoritveno slovesnost so z ubranim petjem popestrili pevci okteta Povodni mo‘ iz Pre‘ganja. Vsa razstavljena dela so izdelana iz enega kosa drevesnega debla. Mojster Vodnik vse svoje stvaritve “kle{e” (kot sam pravi) v sve` les. Uporablja les predvsem naslednjih drevesnih vrst: hru{ke, ~e{nje, oreha, jesena, lipe, ringloja, jablane in javora. Velikost na razstavi predstavljenih umetnin je bila od 10 cm (zvon~ek v naravni velikosti) do 3 m. Med vsemi izdelki je posebno pozornost vzbujala skulptura Ajdovska deklica, ki je bila postavljena na ~astno mesto osrednjega prostora razstave. Skulptura predstavlja razmi{ljanje o vidnih obrazih v na{ih gorah (Ajdovska deklica, padli vojak na Krnu), okrog katerih se razpleta zgodba o vzpenjanju plezalcev na gorske vr{ace. Skupaj je v deblo ringloja vrezanih 22 figur. Razstava v Grobljah je bila tretja samostojna pregledna razstava Marijana Vodnika. Sicer pa se je avtor ‘e prej predstavil (v domovini in tujini) na 30. razstavah skupaj z drugimi umetniki. Slika prikazuje skulpturi: DVOJICA (na desni) vi{ine 110 cm izdelano leta 2000 iz mandljevega lesa in IMEJTA SE RADA izdelano iz lesa jablane. V ozadju sta na podstavkih vidna {e TEKA^ iz jablane in DOSKOK iz hru{evine. Oba “{portnika” sta nastala v lanskem letu Avtor je na razstavi svoja dela predstavil sam. Na sliki je poleg avtorja {e PIRUETA vi{ine 110 cm, izdelana leta 2000 in je iz jesenovine ijaLes 55(2003) 7- strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: furnirji in plošče - 6. del Zbrala: Metka ČERMAK Recenzent: Mirko GERŠAK Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko plô{~a za zunánjo uporábo -e -- -- -- ` plo{~a, katere lepilni spoji so odporni proti atmosferilijam, vodi, visoki vlagi, glivam Aussensperrholz n plywood for external use (exterior plywood) plô{~a zvézdaste sestáve -e -- -- ` plo{~a, izdelana iz slojev furnirja, ki so glede na smer vlaken lepljeni pod kotom, manj{im od 90 0 Sternholz n star plywood podolgováta gr~a -e -e ` gr~a, pri kateri je razmerje med najve~jo in najmanj{o osjo ve~je od 4 länglicher Ast m spike (splay) knot poklína -e ` razpoka v zunanjem sloju, skozi katero se vidi povr{ina naslednjega sloja offener Riss m open split polnílo -a s del satastih (sendvi~) plo{~ iz razli~nih materialov (letvic, lamel, papirnega satovja, zvitih papirnih trakov ipd.) Füllstoff n filler poprávljena plô{~a -e -e ` furnirna ali mizarska plo{~a, pri kateri je ena ali ve~ napak popravljenih s kitanjem ali krpanjem zunanjega furnirja ausgebessertes Sperrholz n repaired plywood porózen -zna -o (luknji~av, luknji~ast) s porami, nevidnimi (medmolekularnimi) luknjicami v snovi porös softand, insulation, in-suland posámezna gr~a -e -e ` gr~a, razporejena posamezno tako, da je razdalja do bli`nje gr~e ve~ja od 15 0 mm Einzelast m single (isolated) knot posébna plô{~a -e -e ` plo{~a s posebnimi kvalitativnimi lastnostmi, namenjena za povsem dolo~eno uporabo Spezialsperrholz n special plywood postforming (neskl.) (dodatno oblikovanje) postopek oblaganja plo{~ z dekorativnimi laminati z visoko stopnjo upogibnosti Nachverformen (Postforming) n postforming po{évni potek vláken -ega -éka -- m vlakna, ki tvorijo ostri kot z dalj{im robom furnirnega lista Schrägfaser f angle grain po{évni spoj -ega -ôja m spoj, pri katerem spojimo dva furnirja s po{evno obdelanima robovoma Schäftfuge f scarf joint po{kódba z oródjem -e -- -- ` po{kodba lesa, povzro~ena s cepinom, obra~alnikom ipd. pri spravilu, transportu in drugih opravilih Krampenlöcher n dog holes potek lésnih vláken v slôju -éka -- -- -- -- m smer potekanja (rasti) vlaken Faserlaufrichtung f grain direction of the ply praznína -e ` praznina v notranjem sloju, ki je na zunanjem sloju vidna kot udrtina Hohlstelle f hollow preboj lepíla -ôja -- m preboj lepila skozi zunanji sloj furnirja, viden v obliki made`ev Leimdurchschlag m glue penetration, bleed through, glue stain prebrú{enje -a s mestoma prebru{eni zunanji sloj furnirja tako, da je viden sloj lepila ali sosedni sloj Durchschliff m sand through pré~ni sloj -ega -ôja m notranji sloj furnirne plo{~e, pri katerem je smer lesnih vlaken pravokotna na smer lesnih vlaken zunanjega sloja Absperrfurnier n cross-band, cross-banding, utility veneer predgrévanje -a s obdelava sekancev z vro~o paro v predgrelcu, da dose`emo ustrezno plasti~nost (v proizvodnji vlaknenih plo{~) Vorwärmung f pre-steaming prekrítje -a s napaka zaradi prekrivanja dveh sosednih furnirnih listov v sloju, vidna kot lokalna odebelitev (prekritje v notranjem sloju) ali kot napaka povr{ine plo{~e (prekritje v zunanjem sloju) Überleimer m, Innenlagenüberleimer m, Deck-lagenüberleimer m overlap, inner overlap, cuter overlap prémi potek vláken -ega -éka -- m vlakna, ki potekajo vzporedno ( ali pribli`no vzporedno) z drevesno osjo Geradefaser f straight grain prôsta stran -e -í ` stran rezanega ali lu{~enega furnirja, ki je v dotiku z no`em in obrnjena proti sredini hloda ali prizme offene Seite f loose (slack), side loose face (of a veneer) púlpa -e ` pri mokrem postopku ka{asta masa, sestavljena iz vode, vlaken in dodatkov Pulpe f pulp, ground-wood pulp rafinátor -ja m (defibrator) v proizvodnji vlaknenih plo{~ razvlaknjevalni stroj s kro`nimi plo{~ami (diski) za mletje predhodno omeh~anih sekancev Refiner m, Stoffmühle f, Zerfaserer m refiner rafiner -ja m stroj za razvlaknjevanje v {ir{em pomenu besede (brusilnik - razvlaknjevanje zaradi trenja in rafinator - razvlaknjevanje med mlevnimi plo{~ami); predhodno pripravljeni les brusimo ali meljemo med plo{~ami z mlevnimi segmenti (kamnitimi in jeklenimi) rafiníranje -a s razvlaknjevanje sekancev v rafinatorju - fino mletje lesa za pridobitev ~im ve~jega {tevila vlaken razpóka -e ` vzdol`na razdvojitev vlaken, ki zajema celotno debelino furnirja in se obi~ajno pri~ne na robu Riss m split, end split, crack, check, shake, chink razslojítev -ve ` posledica razslojevanja dveh sosednih slojev zaradi popustitve vezilne trdnosti lepila Fehlverleimung f, Delaminiehrung f delamination (of plywood) razvlaknjeválni postópki -ih -ov m postopki razvlaknjevanja: mehani~ni, termomehani~ni, kemi~no-mehani~ni, eksplozijski (Masonov) ijaLes 55(2003) 7-