55
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Z Dunaja. Presvitli cesar so ukazali, da se vprihodnje morejo generali uredoma, višji oficirji pa na svojo lastno prošnjo iz službe izpustiti proti temu, da spet v službo stopijo, ako bi treba bilo. Tudi je oficirjem dovoljeno vojaško službo popolnoma zapustiti (kvitirati) in kakošne druge (civilne) službe si iskati; ako ni nobenega zaderžka zoper tako odpoved, naj se odšteje takim oficirjem dve- * letno plačilo.
—   Po najnovejšem vojaškem šematizmu šteje cesarska armada 4 maršale (knez Windišgratz, grof Nugent, grof Vratislav in baron Hess), 17feldcajgmojstrov v službi, 25 pa v penzijonu, 95 maršaliajtnantov v službi, 132 v penzijonu, 124 generalmajorjev v službi, 186 v penzijonu, — v vsem skupaj tedaj 583 generalov; ober-starjev je pa v službi 262, v penzijonu 304.
—  Bivši minister kupčijstva vitez Juri Toggenburg je po cesarskem sklepu od 6. t. m. za deželnega poglavarja v Benetkah izvoljen.
—  Nova obleka žandarjev je nek že določena; namesto svitle železne kape bojo dobili klobuk ces. lovcov, suknja bo zelena s rudečimi obšivi; oficirji bojo imeli kartuš kakor huzarski oficirji.
—   Vrednost iz vsega našega cesarstva lani v p tuje dežele izpeljanega in iz ptujih dežel v naše cesarstvo vpeljanega blaga znaša 55572 niilij. gld., tedaj za 41 milijonov manj kakor predlanskim. Vpeljalo se je ptujega blaga lani za 268 milij. in 62.528 gold., izpeljalo pa našega za 287 milij. in 458.451 gld. Izpeljalo se ga tedaj je za 13 milij. in 291.184 gold. več, vpeljalo pa za 54 milij. in 36.971 gold. manj kakor predlanskim. Vojska je bila tega kriva. Zlasti kmetijskih pridelkov, sadja in oljnatih semen se je izpeljalo skor za 1 milijon več, tudi premoga veliko.
—  Monakovski časniki pišejo, da je rajnki gonfaloniere Camerini v Ferari na Rimskem našemu cesarju 60 milijonov frankov zapustil.
—   Tistega kupčijskega strežaja Schmitta, na kterega ves sum leti, da je svojega gospoda Hurca tako grozovito umoril, kakor so zadnjič „Novice" povedale, so 10. dan t. ni. z njegovo nevesto in sestro izročili dunajski sodnii. Kakor se sliši, ne taji, da je umorjenega v skrinjo djal; umoril ga pa — pravi — on ni, ampak neki drug njemu neznan človek. Bomo že slišali, kaj bo dalje.
Z Gradca. Mestni odbor je sklenil, iz mestnega premoženja pripomoči, da se graško vseučilišče razširi z napravo zdravilskih višjih sol.
V Terstu. Deželno poglavarstvo ponavlja prepoved od 28. dec. 1850, po kteri ne sme nihče, ki gre iz Tersta v unanje dežele, čez 4 gold. šestič in čez 2 gold. kraj-
56
carjev seboj vzeti. Kdor se pregreši zoper to prepoved, zapade kazni in plača do štirikrat toliko, kar je čez dovoljeni znesek šestič ali krajcarjev seboj vzel.
Koroško. Odbor deželnih stanov je z mestno županijo in kupčijsko zbornico vred presvitlemu cesarju prošnjo poklonil za obstoj deželnega poglavarstva v Celovcu. Cesar so poslancoma odgovorili, da o tej zadevi še ni nič sklenjenega in da se ta reč bo v resen prevdarek vzela.
Ogersko. V Peštu so — kakor „Wien. Zeitg." od 6. t. m. piše — na včerajšnem plesu po polnoči hotli, naj jim muzika igra prepovedani Rakoczjev marš. 3 mašiniste so potem zaperli; množica pričujočih je terjala, naj jih izpuste. Na pomoč poklicana straža je brez orožja zadušila nepokoj.
Slavonija. Svetli škof diakovarski gospod J. S tr osma jer so varhu vatikanskega arhiva v Rimu 3500 skudov darovali zato, da je izdal v tem arhivu shranjene, jugoslo-vanstvo zadevajoče stare pisma; dalje so darovali dalma-tinski-horvaški gimnazii v Senji 1000 gold., 1000 gold. pa giagolitskemu seminišču v Priku v Dalrnacii.
Beneško. 15. dan t. m. je bila po ukazu generala-poveljnika cesarske armade na Laškem fml. grofa Degen-feld-a nagla sodba oklicana za vse hudodelstva zoper vojaško deržavino oblast po vsem Beneškem, v okrajni Mantove in Trienta. Kakor oklic pravi, si prekucijska stranka na Laškem čedalje bolj prizadeva, vojake zapeljati, da bi prelomili zvestobo cesarju svojemu. In zato ta ojstri ukaz. — V Benetkah, kakor tudi v drugih laških mestih Mantovi, Trevisi itd. so poslednji čas več nepokojnih, med njimi nektere dohtarje in profesorje, zasačili in jih potirali iz Laškega, 5 duhovnov pa so na prošnjo gosp. patrijarha zaperli v samostan al „Redentore". Kar čutijo ljudje, da je vlada ojstrejše strune napela, so nekako bolj pokojni.
Z Laškega. Spet so se laške homatije drugač zasukale in najvažniša novica, ki jo imamo danes povedati, je ta, da cesar Napoleon zdaj noče, da bi se srednja Italija z edin i la s Sardinijo, zato, ker ji Sardinija noče dati Savoje in Niče, po kterih deželah francozka vlada živo hrepeni. Cavour, ravno tako bister kakor svojeglaven minister si nek misli: „kaj nek bomo vam Francozom Sa-vojo dali in Nico, ker nam niste dali Beneškega, ki ste nam ga obljubili". In Cavour nasprotuje zdaj toliko bolj francozkim željam, ker je angležka in tudi rusovska in pruska vlada na njegovi strani. Napoleon je zatega voljo zlo hud na Cavour-a, in žuga, da bo francozka armada posedja Toskano. To novo zapletko odverniti, je na vrat na nos poslal Cavour svojega najboljega prijatla grofa Nigra v Pariz, da bi cesarja pregovoril, naj bi ne storil tega. Vse gleda zdaj na to, kako se bo ta nova homatija rešila in ktero pot si bo Napoleon izbral, priti iz te nove zadrege. — Ako je res, da je Garibaldi izvoljen za poveljnika srednje-talijanske armade, je znamenje to novega viharja. — Angležka vlada je za poravnanje laških zadev 4 reči nasvetovala in ta svoj svet vsem velikim vladam poklala. Pervič pravi: „ Avstrijanska in francozka vlada se krez dovoljenja velikih vlad ne smete s svojima armadama vtikati v Laško; drugič: po poravnanih laških homatijah naj francozka svojo armado odpravi iz Rima in vsega Laškega; tretjič: v beneške zadeve se nima nobena druga vlada vtikati kakor avstrijanska; četertič: Sardinija naj v srednjo Italijo tako dolgo svoje armade ne pošlje, dokler ni znano, kaj je ljudstvo sklenilo; če se sklene, naj se srednja Italija zedini s Sardinijo, potem zna storiti kar ji je drago". Francozka vlada je odgovorila, da je popolnoma zadovoljna s pervim nasvetom; zastran ostalih treh pa pravi, da se je tu in tam še marsikaj pogovoriti treba. Avstrijanska vlada je rekla, da zedinjenja srednje Italije s Sardinijo nikdar ne bo dovolila. Kaj mislite ruska in pruska, še ni za gotovo znano. — Zastran  papeževih
zadev, se govori od pisma, ki ga je rusovski car sam Napoleon pisal; v tem pismu nek Napoleona prosi, „naj se sprijazni s papežem in naj ne terpi sovražnih naklepov na cerkev, ker prid francozki in mir evropejski to terja". Tudi od Napoleonovega sinčeka se pripoveduje, da je unidan, se ve da od svoje matere cesarice podučen, Napoleona prosil, rekoč: „Dragi oče, nikar ne bodite hudi na papeža; je moj kerstni nunček (boterček)". Iz Napolitanskega se piše, da ministerstvo še zmiraj prav ne ve, ali naj bi mirovalo ali pa svojo armado čez mejo sv. očetu na pomoč poslalo. — V Rimu je zdaj precej mirno, ker francozki general Goyon nepokojne zlo berzduje, v Jankinu pa zlo vre. Sliši se, da sv. oče mislijo kralja sardinskega izobčiti , ako potegne Romagno na-se.
Z Nemškega. Slavni starček Ernst Moric Arndt je 29. januarja umeri 91 let star. Po pesmi 55Was ist des Deutschen Vaterland" je bil znan deleč čez nemške meje, in če se je ta pesem nekterim Ncnemcom, ki so jo leta 1848 peli, ravno tako prilegla kakor zajcu boben, gre vendar starčku čast in hvala, da je ljubil svojo deželo kakor malo kdo, in bil tako lep izgled, naj vsaki ljubi svojo domovino kakor je on ljubil svojo!
— Pruska vlada čedalje bolj čuti, da Napoleonova politika utegne sčasoma Nemčii nevarna biti; zato je mini-sterstva predsednik 10. dan t. m. deželnemu zboru na serce govoril, naj bode skoz in skoz nemškega duha, in minister vojaštva je živo potrebo izgovoril, naj se Prusija bolje za hrambo pripravi.