ï't iro ïin ir«^ !o -f-ïr- On Nekoč je ni maral, zdaj sta neločljiva prijatelja Št. 71/Leto 66/Celje, 9. september 2011/Cena 1,30 EUR □ Maratonci »Celje-Logarska« v objektivu l;fili]tIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN INPE1 IK FEK JELOVICA HIŠE I OKNA WairSîQa ©Dama JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549 trgovlna.celje@jelovica.si Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić cafife UŽITEK V DOBRI KAVU PRAŽAMA; 03/713-2666" Po nove priložnosti! Celje se je prelevilo v prestolnico gospodarskih izzivov, organizatorji sejma so optimistični, udeležba resnično »multikulti«, glas obrtnikov pa realen. OBČINE PRAZNUJEJO Podčetrtek - Za boj proti toči Nazarje - Kmalu nova stanovanja rrrrr Nasilje je že prva klofuta EP Slamnata streha je našla njega ABITURA Podjetje za izobraževanje SREDNJA POKUCIVA IN STROKOVNA ŠOLA ■PRODAJALEC Vpis v 1. in 2. letnii«, PREKVALIFIKACIJA ■EKONOMSKI TEHNIK Pil program (po labttura>si ABITURA Podjetje za izobraževanje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA ■EKONOMIST ■POSLOVNI SEKRETAR Informativni dan bo v torek, 13. septembra 2011 ob 17. uri Prijava In vpis do 1.10. 2011. iiiniiniv.abitura.si PRIJAVE: ABFTURA d.o.o.. Lava 7, Celje ■ PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Uva 7, Celje Tel.: 03/428 55 30 | Tel.: 03/428 55 32 ^ Mercator Center Celje Opekamlška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 ^^gglpUlg. Sobota, 10. 9. 2011 ^^^^^^^^^^^^^^ ob 11. uri ^^H^H^^^^p 6. MEDNARODNI FESTIVAL »OD CELJA DO ŽALCA« Rekupertciis Q'TOjL pri 100% [DptoiedaO/ Izmenjavi ziaha — Prezračevalni sistem ♦jj MIKrovent® » Okna MIK PVCLES*LES/ALU'ALU energ4tikegs razreda A prihranijo i CELJE Obiščite nas na sejmu MOS, hala F, r.p. 23 UVODNiK TATJANA CVIRN Veslanje v istem čolnu? y moji mladosti so bili edini tujci delavci iz nekdanjih »bratskih« republik, ki smo jih srečevali pri kakšnih gradbenih delih ali so za dekleti žvižgali na oknih samskega doma. Če smo imeli srečo, da smo potovali izven meja države, po Evropi ali še dlje, se nam je odkril čudovit svet drugačnosti. Že nakupovanje prvih kavbojk v Trstu je bilo kot Alicino odkrivanje čudežne dežele, da ne govorim o sanjskih trgovinah, ki smo jih odkrivali na drugi strani severne meje v časih, ko je bilo treba tja po prašek, kavo, banane in še kaj. Današnji mladi živijo v drugačnem dojemanju sveta. Skok do katerega od evropskih mest je »mala malca«. Brez težav se družijo z vrstniki in hitro sklepajo dogovore o medsebojnih obiskih. Na spletu pa so njihovi stiki nekaj povsem vsakdanjega. Kljub temu, da so trgovine na obeh staneh meja že dolgo tako rekoč enake, pa razlike ostajajo. Mladi vedo, da je svet zahodnoevropskih dežel bogatejši, da jim ponuja možnosti, ki jih majhna Slovenija nima, in da je tam življenje drugačno. Kako drugačno, verjetno niti ne slutijo Zaenkrat vidijo samo pozitivne stvari. O lepšem in boljšem življenju sanjajo tudi vsi tisti, ki želijo k nam iz južnih, revnejših držav. Z njihovega vidika je Slovenija gotovo videti kot Indija Koromandija. Morda je desetletja nazaj to res veljalo, realnost pa je že dolgo drugačna. Borba za preživetje je kruta, do tujcev, ki ne poznajo dovolj svojih pravic, verjetno še bolj neusmiljena kot do domačinov. Kako bi sicer lahko pred dnevi prebrali novico, da je končno ratificiran sporazum, po katerem so delavci iz BiH izenačeni z ostalimi tujimi in tudi domačimi delavci. Po propadu podjetij jim namreč brez stalnega bivališča ni pripadalo nadomestilo za brezposelnost in so se lahko vrnili domov brez vsakršnih sredstev. Če so vztrajali in čakali, da bodo dobili, kar jim pripada, so se soočili z nemogočimi razmerami na robu preživetja. In to v Evropi, o kateri so sanjali in v katero so verjeli. Tudi zato je državno podprt projekt svetovanja tujcem, ki ga uvajajo v Celju, spodbuden. Če nič drugega, morda bodo komu olajšali prve korake pri nas in premostili kakšno na videz nepremagljivo oviro. Ali pa bodo v duhu boljšega medsebojnega poznavanja in premagovanja predsodkov prebijali led s predstavitvijo kulinarike, običajev in še česa in to kar na ulici, kot so storili pred dnevi ob zaključku ramadana. In upali, da se bo zgodba o sobivanju različnih kultur drugače izšla, kot so pred časom priznali v Nemčiji. Njihov »multi-kulti« projekt ni uspel, večina migrantov živi svoje ločeno, drugačno življenje, na robu nemške družbe in v času krize še bolj na udaru kot domačini. Je pri nas kaj bolje? Kako v krizi ohraniti racionalnost in strpnost? Burek in baklava verjetno ne bosta dovolj, čeprav ju imamo vsi radi. Mogoče bi bila boljša ugotovitev, da je treba skupaj veslati v isto smer, če je že premier Pahor na odprtju sejma v Celju dejal, da smo »vsi skupaj v istem čolnu in da bo treba ugrizniti v nekaj kislih jabolk«. Samo bojim se, da je čoln že pošteno naluknjan in samo vesla ne bodo dovolj. Pa čeprav zagnani posamezniki, med njimi tudi številni obrtniki, ki se te dni zbirajo v Celju in prav tako iščejo svoje mesto pod širšim evropskim soncem, niso povsem obupali in vesel na srečo (še) niso odvrgli. PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK m 2613 2 NPC Dva obraza celjskega Mosa Organizatorji v optimističnem sejemskem vzdušju, obrtniki z opozorili o realnem stanju v državi IZJAVI TEDNA: »Kotpredsednik vlade obiskujem ta sejem tretjič. To je obdobje, ki ga je zaznamovala finančna, gospodarska, socialna, moralna in institucionalna kriza.« »Če želimo previhariti te viharje, bo potrebno ugrizniti tudi v nekaj kislih jabolk, ki smo jih v času krize pustili ob strani, ker so kisla. Vendar jih bo treba ugrizniti.« Predsednik vlade Borut Pahor v slavnostnem nagovoru ob odprtju Mosa 30 1U 25 Celje bo do srede znova dihalo v znamenju 44. mednarodnega obrtnega sejma, ki so ga ob prisotnosti številnih predstavnikov gospodarskega in političnega življenja v sredo odprli na celjskem sejmišču. Mos pomeni prikaz novosti v delu manjših in srednjih obrtnikov ter podjetnikov, seveda pa tudi priložnost za razčiščevanje številnih aktualnih vprašanj, posvete in nenazadnje tudi ugodne nakupe. Sejemska statistika je precej zavidljiva, saj svojo ponudbo predstavlja 1.700 podjetij iz 36 držav. Posebej so prisluhnili mladim podjetnikom, sejem pa so dogradili tudi v spremljevalnem programu. Seveda je tudi letošnji sejem odraz tako gospodarskega kot političnega časa, v katerem živimo, kar je v svojem nagovoru večkrat izpostavil tudi predsednik vlade Borut Pahor. Po njegovem je okrevanje po recesiji bistveno manjše, kot bi si želeli, strateška naloga Slovenije pa ostaja ohranitev položaja v zdravem jedru evro skupine. »Ob vseh drugih elementih krize imamo tudi institucionalni problem, brez sprememb na tem področju v EU ne bo šlo. V prihodnjih mesecih bo potrebno ob tem, da bomo pazili na socialno povezanost, učinkoviteje povečati elemente in kazalce naše konkurenčnosti. Za oboje potrebujemo širše družbeno soglasje,« je po- vedal Pahor. Da bi nam to uspelo, po njegovem mnenju ne pomeni le nadaljevanja železne fiskalne discipline, ampak tudi nadaljevanje z reformnimi ukrepi. »To je jedro naših težav, saj večina Slovencev ni zadovoljna z obstoječim stanjem, predloge za spremembo pa zavrača in se vrtimo v začaranem krogu.« Zato je tudi t. i. sejemski cvet slovenskega gospodarska pozval, da se zave svoje družbene odgovornosti: »Spremembe so neizogibne. Dokler bo veljalo iluzorno upanje, da lahko živimo naprej brez sprememb, bomo v položaju status quo, kar za tako majhno državo pomeni nazadovanje.« Sejemsko dogajanje bo potekalo na 65 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin oziroma v 18 sejemskih dvoranah in na zunanjih razstavnih površinah. Na letošnjem Mosu se v primerjavi z minulimi leti neposredno predstavlja še več podjetij iz Indije in Srbije, BiH in Hrvaške. Tradicionalno pa največ razstavljavcev prihaja iz Nemčije, Italije in Avstrije. Še celovitejšo predstavitev gospodarskih priložnosti svoje dežele pripravlja veleposlaništvo Republike Indonezije. Obrtniki na eni, vlada na drugi strani Predsednik Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek je opozoril, da se stanje v gospodarstvu ne izboljšuje. »Zakoni o zamudah pri plačilih, javnem naročanju, izvršbi in zavarovanju, finančnem Veliko pozornosti namenjajo promociji kakovostne, doma pridelane hrane. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pripravlja v ponedeljek seminar o zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Poudarek bo na ustrezni označitvi živil, kar potrošnikom omogoča lažje izbiranje tistih izdelkov, ki so v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja. Novost je tudi virtualni obrtni sejem, ki ga še posebej predstavljajo danes. Obrtnikom in podjetnikom bo omogočil, da se bodo predstavili večji in geografsko neomejeni skupini. Obiskovalci si bodo lahko ogledovali in prenašali elektronske vsebine, kjerkoli in kadarkoli, vsem skupaj pa bo omogočil prihranek denarja in časa. Obiskovalec Virtualnega obrtnega sejma se bo lahko sprehodil med stojnicami, kjer bo pregledoval gradivo, video predstavitve, klepetal z razstavljavci in shranil zanimive vsebine v svoj e-kovček. Pridružil se bo lahko pogovoru na okrogli mizi in preizkusil orodja za mreženje, kot je klepetalnica. poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti ter zakon o prevozih v cestnem prometu so nekoliko izboljšali stanje, a se že zapleta in v jeseni lahko pričakujemo njihove popravke,« je povedal. OZS še vedno vztraja in zahteva uvedbo načela »vsak račun šteje,« s katerim bi se omejila delo na črno in siva ekonomija. Opozoril je na nujnost posodobitve delovno-pravne zakonodaje, s katero bi lahko obrtniki več zaposlovali, ter izpostavil še več nujnih ukrepov. Ob tem je sicer Pavlinjek »priznal«, da so se s poenostavljenim vstopom v podjetništvo, številnimi storitvami v podpornem okolju in boljšo infrastrukturo podjetniški pogoji sicer izboljšali, a je konkurenčnost podjetniškega okolja izredno slaba. Opozoril je na previsoke davčne obremenitve in obremenitve dela ter na številne birokratske ovire s prepočasnimi postopki za pridobivanje dovoljenj in slabo dostopnimi viri za razvoj. »Tu od vlade pričakujemo hitrejše ukrepanje,« je bil odločen. Po njegovem NOVI TEDNIK AKTUALNO Mos je vsak dan odprt med 9. in 19. uro, zadnji dan do 18. ure. Cene vstopnic za sejem se v primerjavi s preteklim letom niso spremenile, obiskovalci pa se lahko s parkirišč do prireditvenega prostora pripeljejo z brezplačnim sejemskim avtobusom. mnenju politika premalo naredi za izboljšanje situacije in ima napačne prioritete na tem področju. Premier Pahor je odgovarjal, da se je vlada od začetka krize zavedala, da so ravno mala in srednja ključna pri izhodu iz gospodarske krize. Med pomembnimi prioritetami v času krize je omenil ohranitev socialne povezanosti. »Lotili smo se tudi ukrepov za povečanje konkurenčnosti. Tu smo bili manj uspešni, kot bi bilo potrebno za našo prihodnost, a smo bili dovolj dobri, da lahko z zaupanjem in ne s strahom gledamo na izzive, ki so pred nami,« je omenil. Na opozorila obrtnikov in podjetnikov je odgovoril, da je Zakon o delovnih razmerjih sicer na njegovi mizi, a da potrebuje soglasje socialnih partnerjev, da zgodbe ne bi končali na referendumu. Zaupanje v Mos in Celje »V družbi Celjski sejem smo prepričani v Mos tudi zato, ker je več kot 70 odstotkov razstavljavcev takšnih, ki so sejmu zvesti več let zapored,« je poudarila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. To po njenem mnenju kaže, da je Mos dobra platforma za nove priložnosti in da se tu sklepajo novi posli. Seveda se tudi pri pripravi letošnjega sejma niso mogli izogniti krizi. »A to, kar si boste lahko v prihodnjih dneh ogledali na sejmišču, me navdaja z optimizmom. Naš sejem dejansko odraža Zadnji sejemski dan se bo na sejmišču konferenca Združenja slovenske fotovoltaične industrije, ki bo posvečena sončnim elektrarnam kot stabilnim in donosnim naložbam. Energetika. NET in Slovensko društvo za daljinsko energetiko pa pripravljata Forum o nacionalnem energetskem programu. Organizatorja foruma želita odgovoriti na vprašanja, ali bo novi NEP res le spisek želja, ali pa bo vendarle temelj slovenske energetske prihodnosti. Sejmišče letos ponuja tri svetovalne točke. Energetski in finančni točki se je letos prvič pridružila potrošniška v sejemski dvorani K. Na teh svetovalnih točkah se lahko obiskovalci ob točno določenih terminih pogovorijo s strokovnjaki in dobijo koristne, brezplačne nasvete. Sejemski utrinki Na sejem se nekatera podjetja tudi vračajo. Med njimi so tudi mednarodne korporacije kot je japonski globalni proizvajalec električnega ročnega orodja Makita, ki bo pojasnil, zakaj se je odločil svoje prodajne, logistične ter marketinške aktivnosti za Vzhodno Evropo preseliti z Dunaja v Slovenijo. Še ena velika mednarodna korporacija, Microsoft, predstavlja dom in pisarno prihodnosti. Na sejmu je ponovno navzoča tudi blagovna znamka Gorenje, novosti v svoji ponudbi pa predstavlja tudi ajdovski Pipistrel. Sejemski utrinki Preboldski Bisol predstavlja nov nadzor in vzdrževanje sončnih elektrarn. Storitev je pametna odločitev za vse lastnike sončnih elektrarn, saj so ti lahko zaradi morebitnih okvar ob dobršen del prihodka. Lastnik 50-kilovatne elektrarne lahko zaradi težav pri delovanju v dveh poletnih mesecih izgubi tudi 5 tisoč evrov, kar je skoraj tretjina letnih prihodkov od prodaje električne energije. Podjetje Biomasa iz Luč kot popolno novost predstavlja kombiniran kotel na polena in pelete z dvema ločenima kuriščema. To omogoča prilagoditev izgorevanja posamezni vrsti energenta oziroma obliki lesa in s tem dosega najvišje možne izkoristke. dobre vibracije za prihodnost. Zaupanje v domače in svetovno gospodarstvo je ključno, da se bo kolesje gospodarske rasti znova pognalo v pravo smer. In k temu bodo pripomogli naši razstavljavci, ki so se na predstavitve izjemno dobro pripravili.« Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je menil, da sta v časih, ki niso vedno vzpodbudni, še posebej pomembni inovativnost in iznajdljivost, pa tudi pogum. »Podjetnik si mora upati, ponuditi mora več od povprečja. Biti mora ustvarjalen, napreden in stalno stremeti k temu, da bo opažen. Pogoji za to so na Mosu nedvomno idealni, saj se tu iz oči v oči srečujeta ponudba in povpraševanje,« je povedal Šrot, ki je obiskovalce povabil tudi na ogled drugih celjskih znamenitosti. URŠKA SELIŠNIK Foto. SHERPA Priložnost tudi za turizem Med drugim organizatorji napovedujejo tudi bogato turistično ponudbo. V organizaciji in koordinaciji celjskega Zavoda Celeia predstavljajo regijsko turistično ponudbo Savinjske regije oziroma 31 občin. Na enem mestu je zbrana tudi ponudba 21 občin destinacije Dežele Celjska. Na skupnem razstavnem prostoru se predstavlja še ponudba destinacije Savinjsko - Šaleško. Ponudniki pripravljajo pester animacijski program z degustacijami domačih eko dobrot, medenih izdelkov, domačih pekovskih dobrot in kruha, mesnih iz- delkov, marmelad, sokov in vrhunskih vin. Posebej bodo predstavili novosti iz Term Olimje in Dobrna. V okviru regionalnega dne, ki ga bodo pripravili prihodnji torek, bodo predstavili najboljši projekt ter nov Predstavitveni katalog Savinjske regije. Veliko zanimanja je za prvi virtualni obrtni sejem v Sloveniji ter spletni katalog članov OZS. V spletnem katalogu bodo predstavljeni vsi člani z osnovnimi informacijami in zemljevidom, kje se nahajajo. OZS je razvila tudi mobilno aplikacijo, torej uporabo kataloga na mobilnih »pametnih« telefonih. Po Ifi na Mos Na največjem svetovnem sejmu zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov Ifa, ki se je v sredo zaključil v Berlinu, se je s številnimi novostmi in inovacijami predstavilo tudi velenjsko Gorenje, ki se je letos vrnilo na celjski Mos. V ospredju sejemske predstavitve so bili indukcijska kuhališča z novo tehnologijo ter nova generacija pralnih in sušilnih strojev z inovativno senzorsko tehnologijo. Sejem Ifa se je uveljavil kot najpomembnejši poslovni dogodek za panogo aparatov za dom, ki s svojim vplivom določa smernice na področju razvoja aparatov. Kot je izpostavil predsednik uprave Go- renja Franjo Bobinac, sejem omogoča, da na enem mestu predstavijo razvojne dosežke iz zadnjega obdobja. Z vidika prodaje je sejemska predstavitev izjemnega pomena predvsem za nemški trg. Tako so v Gorenju lani samo za ta trg na sejmu sklenili posle v vrednosti približno šest milijonov evrov. GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Vodil ni podiralo samo pri Kunstovih. Eno od opravil v procesu obiranja hmelja Avgust je hmelj jemal Na savinjskih hmeljiščih se končuje obiranje hmelja - Letina bo slabša, kot so napovedovali, medtem ko problemi ostajajo enaki Stara modrost pravi, da avgust hmelj da ali vzame. Tudi dogajanje na savinjskih hmeljiščih kaže, da starega znanja ne smemo podcenjevati - zaradi visokih temperatur, suše in tudi vremena bo pridelka manj, kot so kazale prve napovedi o povprečni dobri letini, kar naj bi v številkah pomenilo približno 2.300 ton hmelja. Kot je izpostavila specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec, se hmeljni storžki zaradi vročine niso do konca razvili. Sicer se na mnogih hmeljarskih kmetijah v Savinjski dolini v teh dneh obiranje hmelja počasi končuje. Po prvih napovedih ob začetku obiranja naj bi savinjski hmeljarji letos imeli povprečno letino. Po izjemno visokih temperaturah proti koncu avgusta je že znano, da ne bo tako dobra, saj temperature, ki so presegale 30 stopinj Celzija, zelo škodijo hmeljnim kobulam. Minuli petek jo je predvsem na območju Grušovelj hmeljarjem zagodla še huda Ferdinand, bolj znan kot Nandi Kunst nevihta, veter in močan dež sta poškodovala kar nekaj hektarjev nasadov, tako da bo letina na tem območju še slabša. Sicer naj bi se dela v hmeljiščih končala prihodnji teden, takrat bo tudi mogoče reči kaj več o količini in kakovosti leto- šnjega pridelka zelenega zlata, ki vse bolj greni življenje na savinjskih kmetijah. Tudi letos se bodo hmeljarji soočali s tem, da je na svetovnem trgu preveč hmelja, tako da pričakujejo, da se bodo neprodane zaloge še povečale. Huda ura »Prišlo je iz trboveljske smeri. Kot sodni dan. Najprej dež in toča, nato je močno zapihalo _ V pol minute je potrgalo vodila in več kot dva hektarja hmelja se je znašlo na tleh,« so petkovo dogajanje opisovali pri Kunstovih v Spodnjih Grušovljah, točneje v kraju, kjer v teh dneh svojstvenega vonja zelenega zlata ne moremo zgrešiti. Čeprav, priznavajo domači, so imeli le nekaj sreče. Ob pomoči sorodnikov in prijateljev so namreč hmelj konec tedna le uspeli obrati. »Res je, da je približno tretjino manj pridelka, vendar kakovost ni slabša. Če hmelja ne bi pobrali, bi danes že začel gniti in potem bi bilo konec,« je povedal gospodar Ferdinand Kunst ob ponedeljkovem obisku. Sicer pri Kunstovih v teh dneh živijo tako kot je značilno praktično za vse hmeljarske družine na višku obiranja. Na domačiji obirajo hmelj na 15 hektarjih, sicer pa imajo 18 hektarjev hmeljišč. Delo naj bi se končalo v teh dneh. 14 ur dela podnevi, nočno sušenje dišečih kobul, vmes skok k živini _ »Lep hmelj imamo letos. Pridelek sicer ne bo ekstremen, vendar smo lahko zadovoljni. Je pa res, da je hmelj iz dneva v dan slabši,« so v en glas pripovedovali domači, zbrani pri opoldanskem kosilu. Seveda je mogoče slišati tudi opozorila, da je med hmeljarji preveč nesoglasij. Mnogi vidijo možnost za preživetje v neki obliki hmeljarske zadruge, ki bi skrbela tudi za prodajo, vendar bi morala imeti predvsem trdno postavljena pravila. Nezaželeni zaradi Nemcev? Pri mnogih hmeljarjih zelene kobule letos vzbujajo več skrbi kot veselja. »Verjetno je smola, da pogodb za prodajo nismo mogli skleniti od leta 2008 naprej, vmes pa smo slišali kar nekaj izgovorov trgovcev,« je svoje videnje neprodanih zalog hmelja začel Kunst, sicer predsednik komisije za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki je prepričan, da slovenski hmelj na tujem trgu ni zaželen. »Slišali smo, da nismo bili korektni in še kaj, končni rezultat pa so velike količine še neprodanega hmelja. Po moje so velik problem trgovci, ki so bili nekdaj enotni, zdaj pa je vse razkropljeno. Je pa tudi res, da vsi hmeljarji nismo v enakem položaju. Problem tako seveda ni pri tistih, ki so pri koritu, niti pri tistih, ki imajo privilegije. Večina kmetov pa je brez pogodb in so v bistvu poligon za doseganje najnižje odkupne cene.« Kot vzrok za nastale težave Kunst poleg manjše porabe hmelja navaja še želje Nemcev, da ponovno postanejo hmeljarska velesila. V Nemčiji so namreč precej povečali število hektarjev, zasajenih s hmeljem, sadijo pa sorto herkules, ki je viso-kogrenčična in daje precej več hmelja. »Slovenija postaja moteča. Naš hmelj ima res prednost, ker je aromatičen, vendar bi Nemcem najbolj ustrezalo, če bi površine v Sloveniji spravili nekje na 800 hektarjev. Potem bi bili pa za kupce nezanimivi, za Nemce pa svojevrsten servis ob morebitni naravni nesreči.« Tudi Kunst se strinja, da bo za ohranitev hmelja treba poseči po celovitih rešitvah, mogoče tudi za nekoliko višjo ceno. »Hmeljarji sami ne zmoremo, ker smo se izčrpali. Vendar se neurejen trg maščuje nam in mnogi postajajo malo nervozni. Za prihodnja leta nekateri že napovedujejo drastične ukrepe: ali bodo hmeljišča izorali ali opustili.« URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Tudi Šoštanjčani o premogovniku Prva ovira za poroštvo glede posojila za blok 6 premagana Izredno sejo občinskega sveta zaradi sprememb v Premogovniku Velenje so ta teden pripravili tudi v Šoštanju. Po vzoru velenjskih mestnih svetnikov so se tudi Šoštanjčani soglasno strinjali, da je razširitev uprave na tri člane in nadzornega sveta na šest članov nepotrebna, saj premogovnik dobro posluje. Spet pa je bilo slišati, da je v ozadju zgodbe prodor v Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) oziroma projekt gradnje bloka 6. Poročali smo že, da je skupščina PV po predlogu večinskega lastnika Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) odločila, da bo uprava odslej 3-članska. Že pred sejo skupščine so se sestali velenjski mestni svetniki, po že znani odločitvi o razširitvi uprave pa so se v ponedeljek sestali še šoštanjski svetniki. Prav tako kot Velenjčani so na sejo povabili generalnega direktorja HSE Matjaža Janežiča, ki ga tako kot v Velenje tudi v Šoštanj ni bilo. Medtem ko je v Velenju za zastopanje HSE pooblastil kar direktorja PV dr. Milana Medveda, ta je pooblastilo zavrnil, je za šoštanjsko sejo pooblastil direktorja TEŠ Simona Tota. Seja šoštanjskih svetnikov se je končala podobno kot pri velenjskih kolegih. Strinjali so se z vizijo družbe, kot jo je predstavil Medved, poudarili so pomen delovnih mest, ki jih dajejo tako premogovnik kot njegove hčerinske družbe. Svetniki tako od PV in HSE zahtevajo, da hčerinske družbe nadaljujejo s svojim delom, saj prav te zagotavljajo delovna mesta. Strinjali pa so se tudi s sklepom velenjskih svetnikov, da namreč lokalna skupnost zahteva vsaj eno mesto v nadzornem svetu. Tako kot v Velenju je tudi v Šoštanju slišati, da so za širitvijo uprave in nadzornega sveta drugi interesi. Predvsem naj bi šlo za blok 6, saj sta TEŠ in PV tesno povezana. Tudi zato je Tot na izredni seji pojasnil aktivnosti pri izgradnji bloka 6. Izgradnja se nadaljuje, prizadevajo pa si predvsem, da bi karseda hitro prišli do državnega poroštva za najem posojila pri Evropski investicijski banki. O tem je v torek razpravljal tudi odbor za gospodarstvo državnega zbora. Večina poslancev v odboru je bila poroštvu naklonjena, saj je projekt že tako daleč, da bi ga bilo nesmiselno prekiniti. Proti poroštvu so bili trije, in sicer Gregor Golobič (Zares), Vili Rezman (nepovezani poslanec) in Matevž Frangež (SD). Odbor za gospodarstvo je ob koncu sprejel sklep, da mora vlada o poroštvu odločiti v roku enega meseca, potem pa naj zakon o poroštvu takoj da v državni zbor. V TEŠ so prepričani, da bo po takem načrtu še dovolj časa, da sklenejo poroštveno pogodbo, ki mora začeti veljati 25. novembra. Pravijo pa še, da ima HSE, ki je 100-odstotna lastnica TEŠ, dovolj sredstev za izgradnjo bloka 6 do konca tega leta. ŠK NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV V predstavitvi celjske islamske skupnosti je, v značilnih oblačilih, sodelovala družina celjskega muslimanskega imama, Nazifa Topuza. Dialog med kulturami Predstavitev kultur državljanov tretjih držav - Od muslimanov do Kitajcev deli ste lahko, kako se pripravlja burek, ki ga v Bosni in Hercegovini pripravljajo izključno z mesom, »sirovega bureka« pa tam sploh ni, saj ga imenujejo sirnica. In burek v običajnih gospodinjstvih sploh ni tako velik, kot je v celjskih in drugih kioskih, saj ga pripravljajo v veliko manjših kosih. Pokusili ste lahko prav tako sogan dolmo, znano tudi kot lukovico, ki po načinu priprave spominja na našo polnjeno papriko, s to razliko, da celo čebulo izdolbejo ter jo napolnijo z mesom. Znamenitih balkanskih in orientalskih slaščic ravno tako ni manjkalo, od baklave naprej do halve, ki jo kuhajo ter po njej ob praznikih močno diši vsa hiša. Pa sladki hurmašica ali tulumba iz posebnega kalupa, ki jo zalijejo, podobno kot druge slaščice z agdo, mešanico vode in sladkorja. Dobro tulumbo znajo pripraviti le najboljše gospodinje. »Vsa skrivnost je v agdi, v tem kako dolgo se kuha ter v pravilnem razmerju med vodo in sladkorjem,« je povedala ena od gospodinj iz islamske skupnosti. Kultura islamske skupnosti je seveda bistveno več, kot le njihove kulinarične poslastice. V novi Kulturni info točki, v Linhartovi ulici, so obenem pripravili razstavo različnih oblačil iz islamskih držav, islamskih knjig ter otroških risb iz držav, ki predstavljajo islamsko kulturo. Mihailo Lišanin, ustanovitelj in vodja celjskega Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih, je pojasnil, da gre za risbe z likovnega natečaja, ki so jih narisali od 12 do 16 let stari otroci iz Bosne in Hercegovine, Turčije in Kuvajta. Med različnimi etnološkimi predmeti, ki so jih pripadniki celjske islamske skupnosti prinesli od doma, so bili zlasti kavni servisi ter celo starinska lesena naprava za izdelovanje smetane. Sledijo Kitajci »Bajram je radost za človeško dušo,« je uvodoma nagovoril zbrane po duhovni plati imam Topuz. To je praznik, ki z bogato obloženimi mizami, po svoji zunanji obliki spominja na krščansko velikonočno nedeljo, ki prav tako sledi krščanskemu po- stnemu času. »Islamska skupnost se je v tem času, čez poletje, zelo odprla. Ravno v tem času so se pripravljali na svoj praznik in ko smo vzpostavili stik, smo kar prišli do dogovora, da bi prireditev lahko bila tretji dan praznovanja njihovega bajrama,« je povedala direktorica celjskega Zavoda Racio, mag. Tatjana Dolinšek, ki je bil glavni organizator dogodka. Dogodek je del projekta, ki ga sofinancirata Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav ter ministrstvo za notranje zadeve, namenjenega medkulturnemu dialogu. Islamska skupnost je bila prva, ki so jo javno predstavili, naslednja naj bi bila kitajska skupnost v Celju, iz Zavoda Racio so že navezali stike s Srbi, načrtujejo jih tudi s Hrvati _ »Predvidevamo resnični medkulturni dialog, ki ga razumemo kot dvosmerno cesto, na katero vstopamo vsi, ki se moramo povezovati zato, da bomo lažje odgovarjali na izzive časa danes ter v prihodnje,« poudarja Dolinškova. BRANE JERANKO Foto: GrupA CELJE - Ste med tistimi, ki se ob praznikih, ki jih praznujejo v bližnjih in manj bližnjih islamskih državah, najprej spomnite na njihove kulinarične dobrote? V četrtek, tretji dan velikega praznika bajram, ki sledi postnemu mesecu ramadanu, so jih lahko na mestni tržnici pokušali vsi Celjani in okoličani. K predstavitvi je bila povabljena islamska skupnost, pa ne le s kulinaričnimi poslasticami, ampak s celotno kulturo. Za tujce iz tretjih držav CELJE - Zavod za razvoj socialnih in zaposlitvenih programov Racio Social je v prostorih kulturno informacijske točke v Linhartovi 18 v Celju odprl svetovalno pisarno za pomoč tujcem, državljanom tretjih držav, ki prihajajo v Slovenijo. V pisarni so začeli delati v torek, delovala pa bo vsak torek med 15. in 18. uro. V sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in Evropskim skladom za vključevanje državljanov tretjih držav, ki financirata 2-letni projekt Svet v Sloveniji, Slovenija v svetu, so pripravili program vzpodbujanja medkulturnega dialoga. »Gre za čisto praktično pomoč tujcem, ki prihajajo v Slovenijo. Ti se ob vključevanju v novo okolje srečujejo z vrsto administrativnih težav, ne poznajo slovenske zakonodaje in predpisov. Velika ovira je jezik, ki otežuje komunikacijo - to pa še poslabšuje njihov ekonomski položaj in povzroča socialno stisko,« pojasnjuje Urh Esih iz celjskega zavoda Racio Social in dodaja, da si delo svetovalne pisarne, ki je zaenkrat edina v Sloveniji, predstavljajo kot nekakšen usmerjevalni center. Tujcem, ki bodo pri njih poiskali pomoč, bodo pomagali pri navezovanju stiskov z ustreznimi ustanovami, pri urejanju dokumentacije in jim po potrebi zagotovili tudi spremstvo, ko bodo kaj urejali v ustanovah. Glede na to, da se tujci ob prihodu v novo okolje že tako težko znajdejo, v zavodu Racio Social navezujejo stike z društvi in s predstavniki tujih narodnih skupnosti, ki že delujejo v Sloveniji. »Z njihovo pomočjo, zlasti pa z opozorili, kje je največ težav, bomo lahko tudi največ naredili,« pravi Esih, ki eno od prepotrebnih delovnih področij vidi v tutorstvu osnovnim šolam pri zagotavljanju dodatnega učenja slovenščine za učence, ki prihajajo od drugod. »Največje težave imajo takoj po prihodu s sporazumevanjem albanske družine, ki k nam prihajajo s Kosova. A ker v teh družinah doma večinoma govorijo albansko tudi po preselitvi v Slovenijo, imajo otroci zaradi pomanjkljivega znanja slovenskega jezika v šoli po nepotrebnem težave tudi pri drugih predmetih,« še pravi Esih. IVANA STAMEJČIČ Pred stojnicami, z brezplačnimi bajramskimi dobrotami, je hitro nastala gneča. »Bosanska kulinarika je med Slovenci znana in zakaj bi se morali voziti v več sto kilometrov oddaljeno Sarajevo. Pomembno je, da je tudi v Celju,« je povabil na predstavitev islamske skupnosti celjski imam, Nazif Topuz, po naše povedano, celjski muslimanski »župnik«. Gospodinje iz islamske skupnosti so se, s pomočjo Srednje šole za turizem in gostinstvo Celje, zares potrudile. Izve- Burek poznate, kaj pa sogan dolmo, znano tudi kot lukovica (na fotografiji je na desni strani)? Sogan dolma spominja na polnjeno papriko, s to razliko, da namesto paprike uporabijo celo čebulo, ki jo izdolbejo ter napolnijo z mesom. FINANCIRAJTE SVOJ NAKUP V HYPU IN BREZ SKRBI Pri nakupu storitevali predmetovvečjih vrednosti (avtomobil, potovanje, stanovanjska oprema, delovni stroji...) nas večina pomisli, kako si bomo te dobrine lahko privoščili. Stem v mislih so v Hypo Alpe Adria poskrbeli za »Financiranje Brez skrbi«. Njihovi novi storitvi, Kredit brez skrbi in Lizing brez skrbi, strankam nudita dodatno varnost, brezskrbnost in prilagodljivost. Namenjeni sta fizičnim osebam, v obliki potrošniškega kredita za dobo od 36 do 96 mesecev oz. finančnega lizinga za nova vozila za dobo od 2k do Sk mesecev. Prednost te ponudbe je možnost odloga plačila obrokov ter vključeno zavarovanje za primer brezposelnosti, nezgodne smrti ali trajne invalidnosti nad 50 %. Odlog plačila pomeni, da lahko stranka kredit najame danes, odplačevati pa ga začne čez 3 mesece. Pri najemu finančnega lizinga lahko stranka 3-mesečni odlog plačila obrokov koristi naenkrat ali po posameznih mesecih kadarkoli v času trajanja lizinške pogodbe. Pod pogojem, da je od začetka pogodbe preteklo najmanj 6 mesecev in so poplačane vse zapadle obveznosti. Prednost t.i. BNI zavarovanja je, da poleg obresti krije tudi glavnico, in sicer do 6 mesečnih obrokov. V primeru nezgodne smrti ali trajne invalidnosti pa zavarovanje krije preostanekobveznosti po pogodbi. Poleg tega pa ob sklenitvi ene od storitev »Brez skrbi« v Hypu stranki nudijo še dodatne ugodnosti. Stranki bodo podarili 1.000 točk Hypo Programa zvestobe ter poseben kupon za nakup izbranega mobitela po ceni 1 EUR. Ne zamudite ugodne ponudbe v Hypu! V HYPU STE BREZ SKRBI. Pri nas vas čaka najbolj brezskrbna izpolnitev želja z lizingom ali kreditom. Hypo Alpe Adria VAŠI. Z VAMI. ZA VAS. V www.hypobrezskrbi.si »Država naj uredi zavarovanje ter točo preprečuje« »Ustvarili smo prepoznavno in urejeno občino,« je prepričan župan Podčetrtka Peter Misja, kjer praznujejo občinski praznik - Za enoto doma upokojencev so pripravili projektno dokumentacijo PODČETRTEK - V občini praznujejo danes, 9. septembra, občinski praznik. Podčetrtek velja za eno uspešnejših občin, kjer so od zadnjega praznika med drugim zgradili nov vrtec, vendar težav kljub temu ne manjka. Če omenimo le zaprt mejni prehod Imeno ter območje gradu Podčetrtek. To in še marsikaj drugega je seveda priložnost za praznični pogovor z županom Podčetrtka Petrom Misjo. Poletje je pred koncem. Kako ste v izrazito turistični občini zadovoljni z letošnjim obiskom, so gosti pri vas pustili dovolj denarja? Menim, da smo v občini z letošnjim turističnim obiskom lahko zadovoljni. Glede na recesijo je k nam prišlo sorazmerno veliko ljudi in menim, da so pri nas tudi nekaj pustili. Občina je turistična, zato imamo korist že s tem, ker je zaradi tega kar veliko občanov zaposlenih. Turistično takso, ki jo dobimo, pa tako ali tako porabimo za razvoj turizma. Občina rabi precej denarja, saj je med letošnjima neurjema s točo - obe sta bili v tednu dni - nastalo precej škode tudi na komunalni infrastrukturi. Veliko škode so imeli tako posamezni občani kot občina nasploh, zato se je mogoče vprašati, kaj pričakujete od države. Pravzaprav v zadnjih šestih letih, odkar sem župan, ni poletja brez neurja. Letos je bilo kar dvakrat, najprej v severnem delu občine, nato še v južnem. Država škode seveda ne more plačevati vsako leto, zato od nje pričakujem, da bo uredila problem zavarovanja ter sprejela ukrepe, ki bodo možnost toče zmanjšali. Grajsko breme Pa se vrniva še k turizmu, ki je zelo pomemben za vašo občino. Z gradom Podčetrtek, ki je že dve desetletji v zasebni lasti ter v zelo slabem stanju, nimate sreče. Grajska kašča se je celo začela podirati. Kako je trenutno s prizadevanji, da bi bilo na gradu drugače? Grad Podčetrtek in kašča sta v zasebni lasti ter nosita pečat denacionalizacije grofov Attemsov. V občini se zelo trudimo, da bi zadevo rešili, vendar smo nemočni. V prihodnosti bomo morali še veliko postoriti, da bi bila ta problematika končno rešena. Že dolgo je zaprt, ne po občinski krivdi, mejni prehod Imeno, kjer je most čez Sotlo povsem dotrajan. Kako napredujejo prizadevanja, da bi bila meja tam znova odprta? Za most Imeno je bil konec avgusta zadnji usklajevalni sestanek za objavo razpisa in računamo, da bo objavljen 20. septembra. Dela naj bi bila končana do poletja 2012. Živite in delate v turistični občini in pred časom ste postali še predsednik Turistične zveze Slovenije. Kako združujete delo v turistični zvezi z delom župana, je to preveliko breme? Vedno sem bil vajen delati in tudi sedanje obveznosti, ki jih je res veliko, so mi prej v veselje kot v breme. Dobivam veliko izkušenj in moram priznati, da mi delo v prijaznem okolju in z dobrimi ljudmi prija. Finančno zdravje Občina Podčetrtek praznuje občinski praznik. V kakšni kondiciji je, s katerimi dosežki se lahko ponašate? V zadnjih letih smo ustvarili prepoznaven in urejen turistični kraj. Veliko smo postorili predvsem na področju šolstva, predšolske vzgoje, komunale, kolesarskih stez in športne infrastrukture, predvsem pa glede izboljšanja kakovosti življenja naših občanov. Kakšni so načrti občine, kaj vse še nameravate postoriti do konca mandata? Naša pozornost bo namenjena predvsem gradnji kanalizacije in čistilnih naprav, kolesarskih stez, poti in pridobivanju novih investitorjev. Vesel bom, če bomo rešili grad, kaščo in seveda Vonarsko jezero. Kako pa napreduje urejanje doma za starejše v Podčetrtku? Osrednja prireditev občinskega praznika Podčetrtka bo danes, 9. septembra, ko bodo na slavnostni seji občinskega sveta podelili letošnja občinska priznanja. Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, bo za dolgoletno vodenje pevskih zborov ter delovanje na drugih področjih prejel Andrej Kelemina iz Podčetrtka, priznanji občine Olga Amon iz Pristave pri Lesičnem ter Dobrivoj Subič iz Divače. Amonova ga bo prejela za delo v virštanjskem turističnem društvu ter na drugih področjih, Subič za prispevek k dobremu sodelovanju med občinama Podčetrtek in Divača. Denarno nagrado namenjajo letos Turističnemu društvu Pristava pri Mestinju. Projektna dokumentacija je pripravljena in vesel sem, da bomo ta prostor koristno uporabili. Investitor je Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, upam pa, da bo v kratkem objavljen razpis za njegovo obnovo. Trenutno se država, a tudi svet ubadata s hudimi težavami glede prezadolže-nosti. Kako pa je s finančnim zdravjem občine Podčetrtek, koliko ste trenutno dolžni? Finančno stanje občine je dobro in kot je znano, smo bili do lanskega leta popolnoma nezadolženi. Ker smo dobili v javno-zasebnem partnerstvu za nov vrtec ponujeno ceno več kot pet milijonov, kar je bilo dvakrat dražje, smo se odločili, da del vrtca odplačamo z najetim posojilom. Zanj na leto odplačujemo 150 tisoč evrov, kar ne predstavlja nobene težave. V občini smo ponosni, da smo otrokom omogočili kakovostno šolo in vrtec. BRANE JERANKO Foto: GrupA Učenci niso bili v nevarnosti CELJE - Učence Osnovne šole Lava je v torek v jedilnici pričakal nenavaden prizor. Del prostora je bil namreč zagrajen, šolsko prehrano učencev pa so za ta dan uredili v nekoliko zmanjšanem prostoru. Ob steni se je namreč posedel radiator in za sabo k tlom potegnil še cev in del stropnih plošč. V ponedeljek zvečer oziroma ponoči, ko v šoli ni bilo učencev, so v jedilnici popustili nosilci radiatorja, s katerimi je bil pritrjen na steno. Radiator se je posedel, za seboj pa k tlom povlekel tudi cev in del stropnih plošč sekundarnega stropa ob cevi. Do izliva vode ob tem ni prišlo, prav tako po prvih ocenah tudi ni bilo nobene druge nevarnosti za učence. Zakaj so popustili nosilci radiatorja, še ugotavljajo, v šoli pa so poskrbeli za popravilo oziroma ponovno namestitev radiatorja. Za to šolo, ki je stara 34 let, je mestna občina pri Gradbenem inštitutu ZRMK naročila statično preiskavo ter na tej osnovi analizo statičnosti objekta. Pripravljen je projekt za zamenjave tlakov v nadstropju ter ojačanje montažne stropne konstrukcije šole. A ker je zaradi po- manjkanja denarja mestna občina letos izpadla na razpisu šolskega ministrstva za sofinanciranje obnove šol do konca leta, bo moral še počakati. »Letos smo tako v šoli obnovili sanitarije ter zamenjali sekundarne stropove v dveh učilnicah ter v veliki, srednji in mali telovadnici, kjer se bodo dela končala ta teden,« pravi ravnateljica Marijana Kolenko in dodaja, da so sekundarne stropove zamenjevali že lani, ko so ta dela opravili v šolski avli, na veznem hodniku in stopnišču ter še v dveh učilnicah. IS, foto: GrupA (arhiv NT) Projekt za celovito prenovo OŠ Lava je pripravljen, vendar mestna občina čaka na sofinanciranje države. Št. 71 - 9. september 2011 - NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Občina kot velika družina Edina županja na Celjskem, nazarska Majda Podkrižnik, tudi o vodenju občine NAZARJE - Na območju 33 občin Savinjske statistične regije samo Občino Nazarje vodi ženska. Županja Majda Podkrižnik je to delovno mesto prevzela po lanskih volitvah, zato seveda v predprazničnem pogovoru ni manjkalo vprašanje, kako se je vživela v novo delovno okolje. »Za mano je precej naporno leto, kar sem sicer pričakovala. Ob novih idejah je dela precej, posvečati se je treba javnosti, zelo pogosto so delovni tudi vikendi,« se je nasmejala nazarska županja in omenila, da se z ostalimi župani dobro razume in da nima težav, čeprav si včasih menda le zaželi, da bi bila v moški družbi še kakšna predstavnica nežnejšega spola za bolj ženske pogovore. Kakšno zapuščino ste prejeli? V kakšnem stanju je občina, je stvar ocene, zagotovo je nekaj dobrega in slabega. Sama po naravi nisem pretirano kritična, bolj realno jemljem stvari in poskušam iz vsega potegniti oziroma narediti najboljše. Se pa zavedam, da bo potrebnih kar nekaj dodatnih naporov. Tudi v občinah moramo zategovati pasove, saj nas z rebalansom državnega proračuna precej stiskajo. Seveda bo treba varčevati na vseh koncih - sama mislim, da smo bili vsi nekoliko preveč razvajeni. Včasih, ko se lotimo projekta, ljudje pričakujejo, da bo vse postorila občina. Lahko se sicer pohvalimo, da v občini, v primerjavi z drugimi v dolini, ne stojimo slabo: imamo 5- do 6-odstotno brezposelnost, ostajamo industrijski center doline z več kot 1.500 delovnimi mesti _ V bistvu sodimo med razvite občine, kar pa ob prijavah na razpise včasih niti ni najboljše. Ob občinskem prazniku Nazarij pripravljajo danes domovinski večer z dr. Petrom Weissom. Jutri bodo obeležili jubilej športne dvorane, v Šmartnem pa v nedeljo pripravljajo veselo popoldne z ljudskimi pevkami. Podobne prireditve se bodo vrstile tudi v prihodnjem tednu, slavnostna seja bo v petek ob 18. uri, dogajanje pa bodo zaključili prihodnjo nedeljo, ko v frančiškanskem samostanu pripravljajo Župnijski dan. Nazarje velja za industrijsko središče Zgornje Savinjske doline. V zadnjem času delate precej velike korake tudi za razvoj turizma? Težave v gospodarstvu smo v Nazarjah že občutili v tekstilni in lesarski industriji, tudi v kmetijstvu. Ni dobro, da bi bili odvisni samo od industrije in prepričana sem, da je treba omogočiti več dejavnosti. Poleg tega opažam, da imamo zaposlitvene možnosti, ni pa dodatnih naselitev. Zaradi tega in turizma skušamo C LJUDSKA raDU^ CELJE Ker Je več znanja danes več uspeha Jutri: www.lu-ceUe.si CANKARJEVA ULICA 1, 3000 CaU«, SlOvanU« VABIMO KVPISUVSOL. LETO 2011/12 Brezplačna osnovna šola za odrasle Računalnikar - SPI Predšolska vzgoja - PT ter SSI Ekonomski tehnik - PT in PTI (po končani trgovski šoli) Trgovec - 1., 2., 3. letnik TEČAJI IN DELAVNICE Tečaji tujih jezikov - angleški, nemški, francoski, španski, italijanski, ruski jezik Priprave na mednarodne certifikate -angleški in nemškijezik Retorika in komunikacija - spretnosti govorništva in komunikacije • Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul • Računalništvo - word, excel, internet, ECDL • Desetprstno slepo tipkanje • Težka gradbena mehanizacija • Slovenščina za tujce - priprava za izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Računovodja / računovodkinja Knjigovodja / knjigovodkinja Posrednik / posrednica za nepremičnine Hišnik / hišnica Polagalec / polagalka talnih oblog Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu USPOSABLJANJE ZA ZIVLJENJSKU USPESNOST - UZU •Ml - Mostdoizobrazbe •BIPS - Beremo in pišemo skupaj •IP - Izzivi podeželja •RPO - Računalniška pismenost za odrasle •RDO - Računalniška digitalna pismenost •UŽU - Knjige so zame •BZZ - Branje za znanje za zabavo •UŽU - Razgibajmo življenje z učenjem BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje SSU - Središče za samostojno učenje Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj NOVO na Ljudski univerzi Celje: DRAMSKA ŠOLA BARICE BLENKUŠ iz Ljubljane - VPISUJE v programa: Gledališke igre: za odrasle, starejše od 20 let ter za starejše osnovnošolce 11-15 let. Info in prijave: gsm: 051/304-351, e-pošta: info@dsbb.si. www.dsbb.si ali na Ljudski univerzi Celje 2011 - 90 let izobraževanja odraslih v Celju - ljudska univerza Ce|je Prgave in informacije: Tel.: 03 428 67 50; e-mail: info@lu-eeUe.si ali osebno na Ljudsici univerzi Celje ustvariti bolj prijazno občino. Končno imamo veliko turističnih spomenikov, na primer grad Vrbovec, muzej lesarstva, Jakijevo hišo, samostan, cerkev _ Seveda same stavbe ne dajo veliko, treba jim je dati vsebino. Na področju turizma imamo še kar nekaj rezerve, vendar se tega ne da storiti z danes na jutri. Ob občinskem prazniku boste znova prerezali nekaj trakov. Kaj boste ob tem sporočili občanom na slavnostni seji? Po enem od vrhuncev, sobotnem lesarskem prazniku, bomo obeležili deseto obletnico muzeja in športne dvorane, odpiramo prizidek k glasbeni šoli, režemo trakove na treh večjih cestnih odsekih _ Vesela sem, ker se širi podjetje BSH Hišni aparati, kjer bi radi povečali proizvodnjo, pri čemer bo treba rešiti prostorske omejitve. Seveda je še več drugih manjših naložb, bi si pa želela, da se ljudje zavedajo, da smo občina vsi. Občinska uprava samo koordinira delo, pri čemer pa bo veliko več uspeha, če bomo delali vsi skupaj. Na primer pri cestah: če ne bo prevelikih zahtev, lahko pač več naredimo. Gospodarjenje v občini je podobno kot v družinskem proračunu: kolikor zaslužiš, imaš ali se znajdeš, toliko lahko narediš. Rada bi, da bi bilo čim manj prepirov, mediacij ter takšnih in drugačnih ovir. V t. i. Bohačevem to-plarju ob sobotah deluje kmečka tržnica, na kateri sta možna ogled zbirk in degustacija domačih dobrot. Preko programa Leader so uspešno kandidirali na razpis s projektom Dobimo se na tržnici, kar bo še popestrilo dogajanje. Vas po letu dni še presenečajo potrebni kompromisi? V javnosti se premalo ve, koliko je problemov, papirjev in poti za neko naložbo. Za cestni odsek na primer se najprej boriš, da država odobri sofinanciranje, itak pa potem po navadi denar še malo »zradira«. Ko prine-seš papirje, uradniki gledajo pike in vejice. Na drugi strani pa potem poslušamo pritožbe ljudi, ki niso zadovoljni _ Včasih sem kar malo razočarana, se pa zavedam, da moram biti potrpežljiva. Velik del Zgornje Savinjske doline se ubada s problemi v zdravstvu. Nekaj naj bi jih rešili na relaciji Mozirje-Nazarje. Kako daleč ste? Trenutno spreminjamo prostorski akt za območje zdravstvenega doma in smo v fazi pogajanj za odkup manjkajočega dela zemljišča za širitev zdravstvenega doma. Z aktivnostmi ne bomo nadaljevali, dokler se vse občine ne bodo strinjale o prenosu sedeža v Nazarje, kar je tudi pogoj za prijavo na ustrezne razpise za sofinanciranje gradnje prizidka. Sicer se prenos sedeža in ureditev formalnosti okoli zdravstvenega doma vleče že dobrih 12 let, sedaj pa je velik problem tudi pomanjkanje kadra, s čimer so povezane težave pri organizaciji dežurne službe. V Nazarjah sedaj dva zdravnika skrbita za 6 tisoč ljudi. V Zgornji Savinjski dolini je pet zdra- vstvenih domov, kar v treh pa so podeljene koncesije. Skratka, težav je več. Problem smo reševali na koordinaciji županov, in ko bomo najprej z Mozirjem, nato pa še v drugih občinah sprejeli ustrezen odlok, upam, da bomo rešili vprašanja oziroma da se bomo premaknili kak korak naprej. URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv NT V središču Nazarij gradijo prvi blok s 15 stanovanji in poslovnimi prostori. Poleg tega v industrijsko-poslovni coni Prihova prodajajo sedem komunalno urejenih parcel, v gradu Vrbovec oddajajo pisarne, za samostanom so na voljo štiri parcele za individualno gradnjo, družinske hiše pa bodo lahko rastle tudi v Šmartnem ob Dreti. Deset kilometrov vaških cest v črnem ŠENTJUR - V vseh 13 krajevnih skupnostih občine bodo v tem in naslednjem proračunskem letu asfaltirali ali prenovili skupno dobrih deset kilometrov cest. Gre za utečen program občine, kjer krajevne skupnosti s krajani poskrbijo za podlago, medtem ko občina financira asfaltno plast. V ta namen bodo v občinskem proračunu zagotovili 460 tisoč evrov. Gre za javne in nekategorizirane ceste, katerih urejanje je v pristojnosti krajevnih skupnosti. Na tokratnem razpisu za sofinanciranje so lahko prijavile do kilometra dolg odsek. Krajani bodo plačali za gramozno podlago in temeljna zemeljska dela, strošek asfaltiranja pa bo pokrila občina. Tak način financiranja vaških cest je bil v navadi že v preteklosti, po podžupanu, pristojnem za krajevne skupnosti, so ga imenovali kar Koržetov sklad. Zdaj je komisijo, ki je vloge pregledala, vodil podžupan Robert Polnar. Kot najugodnejša ponudnika sta se izkazali podjetji VOC iz Celja in SEKOpT Iz Trbovelj. Delo s preplastitvijo cest naj bi končali konec oktobra, s tem, da so nekje z asfaltiranjem že začeli. StO Pridobitev za številne generacije kratkohlačnikov ŽALEC - Iz objekta ob dvorcu Novo Celje, ki ga je žalska občina čez poletje preuredila v novo vrtčevsko enoto, se že razlega otroški smeh. Še posebej veselo in živahno je bilo v torek, ko je vrtec tudi uradno odprl vrata. »To je velika pridobitev, ki bo pomembno zaznamovala številne generacije kratkohlačnikov,« je zbrane pozdravil žalski župan Janko Kos. Nov vrtec so v žalski občini nujno potrebovali, saj so potrebe po vrtčevskem varstvu iz leta v leto večje. Brez ureditve dodatnih prostorov bi s tem šolskim letom v žalski občini brez varstva ostalo kar nekaj malčkov, tako pa se staršem tega ni treba več bati, saj je zdaj dovolj prostora za vse vpisane otroke. Ob enoti v Novem Celju je namreč žalska občina to poletje zaradi povečanega vpisa otrok uredila še dva dodatna prostora za vrtčevsko dejavnost, in sicer po eno igralnico v OŠ Šempeter in POŠ Trje. »Zaenkrat smo sprejeli vse vpisane otroke, ni pa rečeno, da so dobili mesto ravno v tisti enoti, kjer so želeli. V Novem Celju imamo tako tudi otroke, ki so želeli sprejem v Žalec ali Petrovče,« pravi v. d. ravnateljice Natalija Starič Žikič. V novembru načrtujejo še odprtje enega oddelka v enoti Šempeter. Enoto v Novem Celju v treh oddelkih obiskuje 42 otrok prvega starostnega obdobja. Vrtec se razprostira na 260 kvadratnih metrih. Ob zunanjih igralnih površinah so otrokom na voljo tri igralnice ter dodatni igralni prostor. Uredili so tudi kuhinjo ter kabineta za individualno delo in strokovne delavce. Naložba je stala okoli 450 tisoč evrov, pri čemer župana Janka Kosa nekoliko skrbi usoda 250 tisoč evrov odobrenih nepovratnih državnih sredstev. Obstaja namreč verjetnost, da bo država del teh sredstev prestavila v naslednje leto. »Upam, da se to ne bo zgodilo, kajti v tem primeru bomo morali denar iz nekaterih drugih naložb preusmeriti v vrtec, kar pomeni, da teh naložb ne bomo mogli izvesti,« pravi župan, »ampak mi smo v tej državi že vsega vajeni in bomo tudi to preživeli.« Žalske vrtce letos v enajstih enotah ozoroma v 51 oddelkih obiskuje približno 950 otrok. Prihodnje leto bo zaživel še vrtec v novozgrajeni griški šoli. S tem, upajo, da bo prostorska stiska v žalskih vrtcih za nekaj časa rešena. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Z odprtjem vrtčevske enote v Novem Celju so varstvo v žalskih vrtcih dobili vsi vpisani otroci. Čez poletje je Občina Žalec poskrbela tudi za nekatera večja vzdrževalna kuhinjo, saj je bila ne le stara, ampak tudi problematična z vidika sanitarno novili sanitarije v OŠ Petrovče. dela v šolah. V OŠ tehničnih pogojev. Žalec so uredili Prav tako so ob- Angelska nedelja je dišala po kruhu ŠENTJUR - Na Planini pri Sevnici so preteklo nedeljo pripravili 34. tradicionalno prireditev Angelska nedelja. Tudi letos se je v počastitev tega največjega praznika v krajevni skupnosti zbralo več tisoč ljudi. Domače gasilsko društvo, ki je organizacijsko štafeto pred tremi leti prevzelo od turističnega društva, pa še naprej trdno plete etnološko obarvano rdečo nit prireditve. Kot je povedal predsednik KS Planina in hkrati prvi planinski gasilec Rihard Stopinšek, gre za velik zalogaj, saj pri pripravah sodeluje več sto domačinov, v povorki pa jih je sodelovalo kar dvesto. »Pred leti je vse skupaj skoraj zamrlo, a smo se odločili, da je ta tradicija preveč pomembna, da bi jo opustili.« Čez planinski trg je tako tudi letos zapeljala povorka traktorjev, kjer so na prikolicah prikazovali stare običaje. Ker je šlo za tematsko predstavitev z naslovom Od žita do kruha, so prikazali vse od žetja, mlačve do mletja žita v moko. Seveda kot končni izdelek niso manjkale niti znamenite planinske »pršjače«. Te dolga leta peče tudi Ivanka Uduč, ki je na predvečer nedeljske prireditve z zanimivimi gosti predstavila svojo samostojno pesniško zbirko Bršljanka. Povorko so letos poleg starih traktorjev popestrili še »frajerji z BCS-kosilnicami«. Glede na to, da se je na prvem srečanju letos prav zbralo kar dve dese-tniji teh legendarnih kosilnic, bodo očitno tudi z angelsko nedeljo na Planini dobile posebno mesto. V gasilskem domu so svojo razstavo pripravili lovci in čebelarji. Tradiciji dobre stare gasilske veselice pa se organizatorji v nadaljevanju seveda tudi niso izneverili. StO Foto: PM KscKdelovanju vabimo... đSi Ste te diplomi rali na katsrikoliëkulteti družboslovne a N naravoslovne îmerl, ste piiđnjđ, imate prileten glds In si ielSte naSCopđtl lud I milirDfDnom, s« iahko pchvalil« vi^ z nekaj navinarekp kibm^-rine in Svite v1«tefikoli obilni SavinjslwsiatísÉíne regije? Ce ste kar iestkrat odgovorili z »da«, potem napravite korak naprej in nas prEprifajtp s kratkim íívIjenjEpisam in sh-tavkom, dolgim dva tisoi znakov^z nailwom Zelím ponati sodelavec Noviega tednika in Rádia Celje. Kâi- se ne poznamo, vam za zâfetek lahko ponudimo le dvomesečno pogodbeno sodelovdnje. Po t^ abdabju bomo kandidate, ki nas boste prepriťali, povabili, da se nam pridružite kot samostojni pod-jemiki Se 2a dvanajs: mesecev. Po l^iu sodekivanja obstaja moinost redne zaposlitve «a nedok>ćen £aS ali prijateljsko slovo, izkoristite izzivi Dolcaîite se, kajti si iiîba ne bo sa ma potrkala na va^ vrata, poifčite si delo, za Itaterega sre nadaijeni in vam je v veseljel Piiite nam na e-naslov tB^ik3int-R.s] ali pa pa^i NTT in RC, d. o, o, PreíeiTwva ulica 19,3000 Oeije s pripisom VáS sodelavec. Prijave bomo zbirali do 1. oktobra 2011. Tiste, ki nas boste prepriča I s svqjo piKÍ^tavitvij:^ bomo povabili na pogovor* Uredništvo Novega tednika in Radia Celje iZ NAŠIH KRAJEV Spet zbiranje nevarnih odpadkov CELJE - V javnem podjetju Simbio po spomladanski letos že drugič pripravljajo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na terenu. Zbirati jih bodo začeli v ponedeljek, s posebnim premičnim zabojnikom pa bodo po 12 občinah ožjega celjskega območja krožili do 1. oktobra. Za organizirano zbiranje na terenu so se v podjetju odločili, ker so nevarni odpadki težko razgradljivi, ljudem in naravi pa povzročajo veliko škodo. Akcija zbiranja nevarnih ki so na tem območju vklju-odpadkov na terenu se bo začela v ponedeljek v šentjurski občini, nato se bo pomični zabojnik selil še po občinah Dobje, Štore, Vojnik, Dobrna, Celje in šestih občinah Spodnje Savinjske doline. Natančen razpored, kdaj in kje bo postanek pomičnega zabojnika, so v Simbiu razposlali v vsa gospodinjstva, čena v organiziran odvoz komunalnih odpadkov. V času akcije želijo zbrati kar največ nevarnih odpadkov, občani pa lahko tudi med letom pripeljejo in brezplačno oddajo te odpadke v zbirne centre v občinah Vojnik, Polzela, Prebold, Braslovče, v skupni zbirni center Vran-sko-Tabor in osrednji center v Bukovžiaku. IS Nevarni odpadki, ki jih v času akcije zbirajo v posebne zabojnike, so: baterije, zdravila (mazila, posipi, tablete, sirupi, termometri), čistila in kozmetika (pršila, ličila), ostanki lakov, barv, lepil in topil, odpadna olja (ostanki motornih in jedilnih olj in maščob), akumulatorji, škropiva (fitofar-macevtski pripravki, pesticidi, insekticidi), neonske cevi, tonerji in odpadna električna in elektronska oprema. Omogočili nadaljnji razvoj kraja BRASLOVČE - V občini se pripravljajo na začetek gradnje komunalne opreme v naselju Braslovče - Rakovlje Terase III. To je ena največjih naložb občine v tem letu. Na podlagi javnega razpisa omrežja. Dela se bodo začela je biio za izvajaica izbrano podjetje CM Celje. Projekt je vreden več kot 520 tisoč evrov in zajema gradnjo fekalne in meteorne kanalizacije, vodovoda, asfaltiranje cest in nizkonapetostnega eiektričnega 15. septembra, pri čemer se bo prva faza končaia predvidoma v novembru, ostala zaključna deia pa naj bi biia končana do maja prihodnje leto. Projekt v celoti financira občina iz svojega proračuna. Na omenjenem območju, ki ga bodo v ceioti komunalno opremili, bo v kratkem zraslo 40 stanovanjskih hiš. Dovozna cesta, piočnik, vodovod in kanalizacija do tega območja so bili zgrajeni že lani. Kot je poudaril župan Branimir Strojanšek, so s tem omogočili nadaljnji razvoj kraja, ki je skladen z osnovnimi usmeritvami razvoja občine. BA Sum na antraks ovržen VITANJE - Z Veterinarske uprave RS so v torek sporočili, da je veterinar praktik prejšnji dan na eni od kmetij iz te občine pri govedu posumil, da gre za vranični prisad. Vurs je že v torek na kmetiji z okuženo živaljo, z izdelki izvedel potrebne aktivnosti in predpisai preventivne ukrepe za zaščito zdravja ijudi in živali. Vranični prisad ali an-traks je naiezijiva boiezen, ki običajno prizadene rastiino-jede živaii. Prizadene iahko tudi čioveka, če pride v stik živaiskega izvora aii visoko koncentracijo spor bakterije, vendar je okužba pri čiove-ku izredno redka. Tveganje za pojav bolezni pri človeku predstavija neposreden stik z okuženimi živalmi. Bolezen je ozdravijiva z antibiotiki. Zaradi boiezni je biio nekaj preplaha pred tremi leti, ko so po prepoznem cepljenju živa-ii omenjaii več primerov, med drugim tudi na kmetijskem gospodarstvu v Žičah, v občini Slovenske Konjice, kjer je bil potrjen vranični prisad pri treh poginulih govedih. Z Vursa so včeraj sporočiii, da je sum na antraks ovržen. US V znamenju izgnancev RADEČE - V občini so včeraj praznovali občinski praznik, ki ga praznujejo v spomin na izgnance, ki so se v zgodnjeseptembrskih dneh leta 1945 vračali na svoje domove. Nocoj ob 19. uri pa v domu kulture pripravljajo slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri bodo podelili tudi priznanja Občine Radeče. Letos bodo podelili en sre- zaciji Društva izgnancev Slo- brnik in dva ziatnika Občine Radeče. Kar dve priznanji pa sta povezani z izgnanci. Tako bo srebrnik za dolgoletno aktivno delo v Krajevni organi- venije Radeče dobila Alojzija Kus. Radeška organizacija Društva izgnancev Sioveni-je bo ob 70-letnici izgona in 20-letnici delovanja društva prejeia ziatnik. Ziatnik pa bo prejeio tudi Prostovoijno gasilsko društvo Vrhovo ob 100-ietnici deiovanja društva. Jutri, v soboto, ob 16. uri pripravljajo v Radečah v športni dvorani še proslavo ob 70-letnici izgona občanov Radeč med drugo svetovno vojno. Siavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmeci. ŠK Za čistejšo občino Streha bo pokrita! VOJNIK - Še pred začetkom jeseni bodo prostovoljci iz Gasilske zveze Vojnik-Dobrna, ki so priskočili na pomoč družini v Arclinu, do konca obnovili in prekrili streho na domačiji. Kot smo pisali v prejšnji temu, da je tudi nepokriti del petkovi števiiki Novega tednika, potrebujejo gasilci še 2.200 kosov bobrovca in nekaj iesa. To je treba kupiti in zato so za 2.500 evrov pomoči zaprosili občino. Poveljnik GZ Vojnik-Dobrna Ivan Jezernik je dejal, da upa, da bodo kljub strehe zaščiten, streho v celoti prekriii še pred jesenskim deževjem. Prošnjo gasilcev za finančno pomoč so obravnavali člani odborov za finance in družbene dejavnosti vojniške-ga občinske sveta in odiočiii, da družini pomagajo. »Tako ŽALEC - Mesto bo odslej še čistejše, saj je občina kupila nov pometalni stroj. Ob občinskem prazniku, ki so ga proslavili v torek, ga je predala v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, enoti za urejanje javnih površin. Za nov pometalni stroj je občina odštela 115 tisoč evrov. Pri čemer stroj po besedah župana Janka Kosa ne bo pometal samo po mestu Žalec, ampak bo čistil v vseh krajevnih skupnostih. BA smo v teh dneh zbirali najugodnejše ponudbe za nakup opeke in lesa, zdaj pa nas čaka še nekaj ur prostovoijnega dela,« je zadovoljen tudi Beno Podergajs, vojniški župan in predsednik gasiiske zveze, ki združuje prostovoijne gasii-ce iz Vojnika, Nove Cerkve, Dobrne, Socke, Frankoiovega in Lemberga. Ti so doslej že opravili več kot 400 delovnih ur, nekaj pa jih z veseijem še bodo. IS Vrhunske in celovite storitve s področja varnosti in zdravja pri delu. Zagotavljamo jih neprekinjeno že od leta 1960. Temeljna načela Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki ga je sprejel Državni zbor 3.6. 2011, določajo dolžnosti delodajalca, da zagotavlja dejavnejše vključevanje medicine dela pri preprečevanju poškodb pri delu, poklicnih bolezni, povezanih z delom. Glede nato, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, se bomo na tokratnem posvetu v celoti posvetili novi obveznosti zakona in Vas vabimo na seminar PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU v TOREK, 20. SEPTEMBRA 2011 I_PROGRAM_I 8.30-9.00 Sprejem udeležencev 9.00-10.00 Program promocije zdravja na delovnem mestu - načrtovanje in izvajanje promocije zdravja - primeri dobre prakse prim. prof. dr. Marjan Bilban, ZVD Zavod za varstvo pri delu 10.30-11.30 Krepitev duševnega zdravja delavcev - delodajalec mora pri načrtovanju dela upoštevati duševne zmožnosti dela (2. odst. 7. čl. ZVZD-1) doc. dr. Peter Pregelj, Medicinska fakulteta, Psihiatrična klinika Ljubljana 12.00-13.00 Krepitev telesnega zdravja delavcev - program telesne zmožnosti delavcev ter zmanjševanje tveganja zaradi delovnih obremenitev - preverjanje stanja mišično skeletnega sistema po delovnih poškodbah dr. Mitja Bračič, predstojnik centra za medicino in šport, ZVD, d.d. Kontaktna oseba za morebitna vprašanja in nadaljnje dogovore je mag. Gorazd Vertovšek (tel. 031 716 290, e-pošta: gorazd vertovšek@zvd.si) Novi zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki bo začel veljati 3. decembra letos, prinaša kar nekaj novosti, med drugim tudi s področja požarne varnosti. Mag. Gorazd Vertovšek, vodja p. e. Celje, ZVD Zavoda za varstvo pri delu, d. d., kako je z varstvom pred požarom? Prva pomoč, varstvo pred požarom in evakuacija - navezava stikov zunanjimi službami nujne medicinske pomoči in zunanjimi službami za varstvo pred požarom: usposabljanje iz prve pomoči po ZVZD-1 izvaja izvajalec medicine dela, področje varstva pred požarom in evakuacije pa sodi v pristojnost MORS, Uprave RS za zaščito in reševanje, čemur so prilagojene določbe ZVZD-1. Kako pa ravnati na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje s strani tretjih oseb? Obvezno ravnanje delodajalca na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje s strani tretjih oseb, je, da mora poskrbeti za ureditev delovnega mesta in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjša in ki omogoča dostop pomoči na ogroženo delovno mesto. Načrtovati mora postopke v primeru nasilja na delovnem mestu ter seznaniti z njimi delavce, ki na takih delovnih mestih delajo. Ali novi zakon obravnava mobing na delovnem mestu? Tako je. Delodajalec mora za primere mobinga sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov mobinga na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Promocijsko besedilo Abanka z novo poslovalnico ŽALEC - Poslovalnica Abanke je konec avgusta začela poslovati v novih prostorih. Preselila se je na Celjsko cesto 8b. Novo poslovalnico so uradno odprli v torek. Abanka je v Žaicu prisotna že več kot 20 iet. »Novi prostori so veiika pridobitev, saj bodo omogočiii učinkovitejše posiovanje, opravijanje storitev pa bo prijetnejše tako za stranke kot za zaposiene,« so prepričani v Abanki. V novi posiovainici je tako zagotovijena kakovostnejša strežba s celovitim svetovanjem in z individualnim pristopom. Predsednik uprave Abanke mag. Jože Lenič je ob otvoritvi poslovalnice poudaril pomembnost prijaznega, učinkovitega in strokovnega odnosa zaposienih do komitentov, posiovnih partnerjev in širšega okolja ter prepričanje, da se sodobni poslovni prostori morajo prilagajati tudi nenehnemu razvoju in modernizaciji bančnih storitev. BA Novi poštni prostori VITANJE - Na pošti 3205 bodo delali v bolj prijaznih, novih poslovnih prostorih. Včeraj je namreč Pošta Slovenije predala namenu 86 m2 površine. Uporabnikom poštnih storitev bo na voljo sodobno opremljeno okence za sprejem in izročanje pošiljk, invalidi na vozičku pa bodo poslej imeli neoviran dostop. Pošta Vitanje pokriva območje s 672 gospodinjstvi, za različne poštne storitve pa skrbijo 4 zaposleni. Za celotno naložbo je Pošta Slovenije namenila približno 170 tisoč evrov. PR Stari grad za najboljši regionalni projekt CELJE - Projekt Celjski včeraj in jutri: Stari grad, ki ga je pripravila EU-skupina mestne občine, je bil izbran za najboljši projekt Savinjske regije za leto 2010. Tako so odločili v Razvojni reditve in turiste, ki prihajajo agenciji Savinjske regije, kjer so na osnovi razpisa vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko izbirali med petimi projekti, ki so jih prijavile občine, kot najboljšega pa izbrali celjskega. Spomnimo, da je mestna občina želela prav s tem projektom vzpostaviti potrebno infrastrukturo za obiskovalce, ki prihajajo na grad, ter za prirejanje kulturnih in turističnih prireditev, zagotovljena je varnost za obiskovalce in ustavljeno propadanje gradu. Urejanje Starega gradu ves čas sofinancira Evropska unija, doslej pa je bil saniran Friderikov stolp in urejen dostop z večnamenskim stopniščem. Prav tako je vzpostavljena potrebna infrastruktura za pri- na ogled grajskega območja. V mestni občini in Zavodu Celeia Celje, ki z gradom upravlja, ugotavljajo, da se je lani v primerjavi z letom 2006 število priložnostnih obiskovalcev gradu povečalo za 3 tisoč, število prireditev za 75, obiskovalcev teh prireditev pa za skoraj 23 tisoč. V vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko bodo zdaj med 12 najboljšimi regijskimi projekti izbrali 3 ter vsakemu namenili po 3 tisoč evrov za predstavitev na Slovenskih regionalnih dnevih, ki bodo konec oktobra v Lipici. Takrat bo tudi finalni izbor najboljšega regionalnega projekta v državi. IS Foto: GrupA (arhiv NT) Glede na leto 2006 se je lani število prireditev na Starem gradu povečalo za 75, obiskovalcev teh prireditev pa za skoraj 23 tisoč. Tvoje dejanje šteje tudi na Švedskem Mladi Šentjurčani pred parlamentom na Švedskem ŠENTJUR - Mladi Šentjurčani so vse poletje pridno obiskovali sovrstnike po krajevnih skupnostih občine, pripravljali različne aktivnosti, delovne akcije, se družili, osveščali in mlade prepričevali, da ni vseeno, kaj počno v mladosti in kako se vključujejo v družbo. Njihovo vodilo je bilo »tvoje dejanje šteje«. Tako so poimenovali tudi partnerski slovensko-švedski projekt mladih za demokracijo. Za konec so teden dni preživeli na Švedskem. Pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko je Mladinski center Šentjur začel izvajati projekt že januarja letos. Tako je sredi avgusta na sever Evrope s sofinanciranjem Evropske komisije 10 mladih z vodjo centra Laro Žmahar odpotovalo na sever stare celine. »S tem projektom želimo približati pomen in načela demokracije mladim. Slednji se premalo zavedajo svojega vpliva na delovanje demokratičnega sistema, tako na državni kot na lokalni ter tudi evropski ravni.« In prav pojmovanje demokracije je bilo rdeča nit druženja s švedskimi prijatelji. Govorili so tudi o delu mladinskih organizacij, ki imajo svoje zakonitosti tako v mestih kot na podeželju. Posebno doživetje je bil ogled mladinskega centra v večkulturni, priseljenski četrti, ki je pravcati Babilon, saj se v njej sporazumevajo mladi v več kot 30 različnih jezikih. Sicer pa je Horn mladim ostal v spominu kot vasica s tristo prebivalci in kar 1500 kravami. Trdo večmesečno delo se je tokrat obrestovalo tudi zaradi obiska rojstne hiše stvariteljice Pike Nogavičke, kraljeve palače v Stockholmu, različnih muzejev in mnogo drugega. Ob tem so mladi utrdili prepri- čanje, da je demokracija v vseh pogledih vredna truda. Razpravo o njeni dobrobiti za razvoj družbe bodo nadaljevali novembra, ko bodo v Šentjurju pet dni gostili prijatelje s Švedske. StO VISOKA GOSPODARSKA ŠOLA ŠTUDIJ SODOBNEGA PROIZVODNEGA INŽENIRSTVAVCELJU Visoka gospodarska šola v Celju je v preteklem študijskem letu začela izvajati študijski program Sodobno proizvodno inženirstva Študij se odlikuje po učinkovitosti ter praktični naravnanosti in v 3. letniku omogoča specializacijo na področju orodjarstva oz. proizvodne logistike. Izvajajo ga visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja in bogatim znanstveno-raziskovalnim delom. Študij poteka v odlično opremljenih predavalnicah, računalniških učilnicah in laboratorijih na Šolskem centru Celje. Letos šola vabi k vpisu drugo generacijo študentov izrednega študija. V prvi letnik se kandidati lahko vpišejo od 1. do 5. oktobra, v 2. letnik po merilih za prehode (za diplomante višješolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo) pa do 17. septembra. Zakaj se splača študirati pri nas preverite na: www.vgs-ce.si ali tel. št. 03 428 79 00 www.novitediiik.com NOVI TEDNIK SOLSTVO / AKCIJA 11 Za več zadovoljnih in uspešnih šolarjev Veliko lahko storijo starši in vodstva šol, inštitut za varovanje zdravja pa predlaga dejavnosti in programe za večjo vključenost vseh šolarjev Se otroci in mladostniki veselijo začetka šole in ponovnega srečanja z vrstniki ali morda te občutke prekrije pri enih bolj tiha, pri drugih odkritejša bojazen? Je šola lahko tudi stres? Kako bo letos, bo v razredu več sodelovanja ali se bodo oblikovale manjše zaprte skupinice, so vprašanja, ki bodo te dni počasi dobivala odgovore. Pri tistih, ki so vstopili v povsem novo šolo, med neznane sošolce, pa bo seveda trajalo še malo dlje. Odgovore, kaj so premleva-li naši otroci in mladostniki v počitniškem času in ali je nanje kaj vplival bližajoči začetek pouka, smo poiskali pri Kseniji Lekić, ki vodi preventivni program To sem jaz na Oddelku za socialno medicino in promocijo zdravja v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. V spletni svetovalnici www.tosemjaz.net na-štejejo vsak mesec približno 250 vprašanj mladostnikov o najrazličnejših problemih odraščanja. O ljubezni, samopodobi, šoli »Značilno je, da je več kot polovica vprašanj - tako je bilo tudi poleti - povezana z njihovimi dilemami o ljubezni, zaljubljenosti in spolnosti ter prijateljstvih. O teh temah imajo mladostniki neizčrpna vprašanja,« pravi Ksenija Lekić in dodaja, da se tudi v juliju in avgustu struktura vprašanj v spletni svetovalnici ni bistveno spremenila. »Mladostniki so na nas naslovili vrsto vprašanj o telesni samopodobi, o svojem nezadovoljstvu s telesno težo in težavah pri oblikovanju telesa, o (ne)zdravi prehrani, na naše svetovalce so se obračali z vprašanji o nizkem samospoštovanju, osamljenosti, problematičnih medosebnih odnosih ter telesnem zdravju,« še našteva in pravi, da vprašanj, ki bi bila neposredno povezana s šolskimi temami, ni bilo veliko. »V tednu pred začetkom šole pa so mladostniki spraševali, ali so njihove poklicne izbire smiselne, skrbelo jih je sklepanje prijateljstev ob prehodu v srednjo šolo. Precej vprašanj je bilo tudi glede finančne plati šolanja, kako je s štipendijami, spraševali so o svojih sposobnostih in motivaciji za učenje ter s tem povezanih strahovih.« A razmejitev, katera vprašanja so ali niso povezana z razmišljanji o šoli, je zelo težka. Tako so posredno na šolsko problematiko vezana tudi številna vprašanja, ki se dotikajo težav v medosebnih odnosih, ki jih imajo mladostniki predvsem s starši in v odnosih s prijatelji, prav tako pa tudi vprašanja, ki jih zastavljajo glede oblikovanja in uresničevanja svojih ciljev. Več kot polovici je šola všeč »Začetek šolskega leta je izredno pomemben dogodek tako za otroke kot za starše. Nekateri se ga veselijo, drugim predstavlja stres. Zato je pomembno, da jih pripravimo nanj in jim omogočimo čim lažji prestop v šolsko okolje,« sporočajo z inštituta za varovanje zdravja (IVZ), kjer so ob začetku šolskega predstavili rezultate raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. To so lani izvedli že tretjič zapored in pokazala je, da je kar 60 odstotkom mladostnikov šola všeč. Dekletom nekoliko bolj kot fantom, večina slovenskih šolarjev pa same sebe ocenjuje kot uspešne. To raziskavo inštitut izvaja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, financira pa jo ministrstvo za zdravje. S starši še vedno dobro komunicira velika večina mladostnikov - po podatkih iz raziskave z mamo kar 86,6 odstotka, z očetom pa 73,6 odstotka. A v primerjavi z letoma 2002 in 2006 je več takih, ki vedno težje komunicirajo. Starši imajo zelo zahtevno nalogo pri vzgoji otrok, saj morajo ohranjati odnos zaupanja, sprejemanja, podpore in pomoči, obenem pa postavljati jasne zahteve in vztrajati pri odgovornem ravnanju svojih otrok. »Prav ravnotežje med razumevanjem in zahtevami otrokom kaže pot in okvirje, znotraj katerih se lahko varno razvijajo v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami,« pravi Mojca Bevc. Seveda so tudi v družinah z dobrimi odnosi lahko nesporazumi, različna pričakovanja, neuresničene želje, razočaranja, a za ohranjanje dobrega odnosa ni druge poti kot trdo in vztrajno delo pri izboljševanju komunikacije, poslušanju in medsebojnemu sprejemanju. V spletni svetovalnici www.tosemjaz.net naštejejo vsak mesec približno 250 vprašanj mladostnikov o najrazličnejših problemih odraščanja. Bolj uspešni, manj zadovoljni Mlajši mladostniki so s šolo bolj zadovoljni kot starejši, v povprečju pa je šola všeč šestim od desetih šolarjev. Dobre tri četrtine jih sebe tudi ocenjuje kot uspešne, spet dekleta bolj kot fantje in mlajši mladostniki bolj kot starejši. V primerjavi z letoma 2002 in 2006, ko sta bili izvedeni prvi dve raziskavi, se je več mladostnikov ocenilo kot uspešnih v šoli, padel pa je delež zadovoljnih s šolo. »Obremenjenost s šolo s starostjo narašča, kar je verjetno posledica vedno večjih zahtev v višjih razredih, predvsem pa v srednji šoli. Uspešnejši mladostniki so bolj zadovoljni s šolo, medtem ko tisti s slabšim uspehom šolo doživljajo kot bolj obremenjujočo,« opozarja Vesna Pucelj z IVZ. Šolarji in dijaki iz socialno šibkejših družin so manj zadovoljni s šolo in sebe tudi ocenjujejo kot manj uspešne. Predvsem to velja za srednješolce, še posebej dijake v srednjih poklicnih in strokovnih šolah, kjer je večji delež tistih, ki prihajajo iz manj spodbudnega okolja kot v drugih srednjih šolah. »Zato bi bilo treba v prihodnje razvijati različne dejavnosti oziroma programe za šolarje in dijake, ki bi zajemale celotno populacijo in tudi zgolj šolarje iz socialno šibkejšega okolja. Pomemben vpliv šolskega okolja »Šolsko okolje - poleg domačega - pomembno vpliva na počutje in učne rezultate učencev. Šole, ki se tega zavedajo, zavestno in načrtno izboljšujejo pogoje, ki na to vplivajo,« pravi Mojca Bevc z IVZ. Med pomembnejšimi dejavniki boljšega počutja in učinkovitosti šole je ozaveščeno vodstvo. To lahko s svojim osebnim vplivom, z naklonjenostjo uresničevanju različnih pobud, s podporo in spodbujanjem učiteljev h kakovostnemu in skupinskemu delu, z naravnanostjo k pozitivnemu razreševanju problemov ter z odprtostjo za sodelovanje in spodbujanjem pripadnosti bistveno vpliva na življenje in vzdušje v šoli. »K dobremu počutju in občutku varnosti v šoli pa veliko prispeva tudi dobra organizacija - jasna pravila v šoli in v razredih, dobri medsebojni odnosi in prijazen način komuniciranja,« je prepričana Mojca Bevc. IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE IZGLASOVALI SMO NAJ KNJIGO BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA Spoštovani naročniki in občasni bralci Novega tednika^l Oboji ste se odzvali našemu poletnemu vabilu in glasovali o knjigah, ki smo jih zase in za vas prebrali v uredništvu Novega tednika. Veliko glasovalnih lističev smo prejeli in ob tej priložnosti se zahvaljujemo kar vsem po vrsti. Rezultati glasovanja Na prvo mesto se je prepričljivo uvrstila knjiga Lep dan kliče (Željko Kozinc) po priporočilu Branka Jeranka. Drugo mesto si delita deli: Kratka zgodovina skoraj vsega (Bill Bryson), ki jo je izbrala Tatjana Cvirn, ter Krst pri Savici (Matej Krajnc), ki nam jo je v branje predlagala Bojana Avguštinčič. Izžrebani nagrajenci Med naročniki Novega tednika: Jože ZAJC, Petrovče 159, 3301 Petrovče. Prejme: darilni paket moške kozmetike Med občasnimi bralci s Celjskega: Jelka KUKOVIČ, Botričnica 19 b, 3230 Šentjur. Prejme: darilni bon za aerobiko in fitnes Med bralci petkove priloge TV-OKNO: Zmaga ANTONČIČ, Kajuhova 1, 6210 Sežana. Prejme: darilni paket ženske kozmetike Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade boste prejeli po pošti. Vabljeni, da berete skupaj z nami v Bukvarni Novega tednika tudi v prihodnje! Naslednjo glasovalno lestvico bomo objavili v petkovi številki 28. oktobra. Kaj smo vam v naši »prvi bralni turi« ponudili v branje in glasovanje? Uredništvo Novega tednika - St. 71 - 9. september 2011 Zaporedna št. avtor Naslov Priporoča 1. BRYSON BILL Kratka zgodovina skoraj vsega TATJANA CVIRN 2. DOVČ JANEZ Sozvočja Slovenije BRANE STAMEJČIČ 3. GAZVODA NEJC V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta IVANA STAMEJČIČ 4. J.K. JEROME Trije možje se klatijo POLONA MASTNAK 5. KOZINC ŽELJKO Lep dan kliče BRANKOJERANKO 6. KRAJNC MATEJ Krst pri Savici BOJANA AVGUŠTINČIČ 7. KUZMAN JOŽE Leto prej BRANE JERANKO 8. LAURIE HUGH Poka puška BRANE STAMEJČIČ 9. MARQUEZ GABRIEL J.G. Žalostne kurbe mojega življenja BISERKA POVŠE TAŠIĆ 10. MAZZINI MIHA Drobtinice URŠKA SELIŠNIK 11. OPEKA PEDRO Dnevnik spopada SAŠKA T.OCVIRK 12. POLITKOVSKA ANA Zadnji zapiski SAŠKA T.OCVIRK 13. SAVIANO ROBERTO Gomora TATJANA CVIRN 14. TRIBUSON GORAN Če ne bo hujšega ŠPELA KURALT 15. VEZOVIŠEK MARKO Kuba libre ANJA ŠROT 16. VILFAN PETER Črni Peter brez dlake na jeziku DEANŠUSTER 17. ZADRA ELMAR IN MICHAELA Točka G SIMONA ŠOLNIČ 18. ZERZER JANKO Po koroških poteh BRANE JERANKO 19. Psi MATEJA JAZBEC ZGODBE IZ KAMRE ^Vi^amra Vm-/ w^w.kamra.si O signaturah in pestrosti ponudbe Schutzove keramike Ludwig Schutz je bil pri signiranju izdelkov dosleden; kolikor mu lahko sledimo po ohranjenih izdelkih, je vseskozi uporabljal le eno signaturo in sicer vtisnjene črke Schutz Cilli. Odstopanje od dotedanje prakse predstavlja serija izdelkov, ki so bili po poslikavi sodeč verjetno izdelani v začetku 20. stoletja. Poslikovalec je uporabil duhovito varianto, saj je namreč v veliko izpisano črko S umestil ostale črke, kar je na koncu dalo signaturo Schutz Cilli. Znamenje strelca se pojavlja samo ali pa v kombinaciji z odtisnjeno signaturo Made in Austria, v kombinaciji s signaturo Schutz Cilli pa nanj ne naletimo. Čeprav pogosto naletimo na iste izdelke, ki so različno signirani, enkrat kot libojski in drugič kot olomo-učanski, in je tudi tehnika krašenja enaka, obstaja opazna razlika v odtenkih barvnih glazur. Schutzova tovarna iz Liboj je namreč uporabljala dva tipična odtenka, ki ju redko ali skoraj nikoli ne zasledimo na keramiki iz Olomoučanov: svetlo modro zelen odtenek in nežni odtenek starinske roza barve. Signatura Schutz Cilli Delen odgovor na vprašanje, kaj vse so izdelovali v tovarni Ludwiga Schutza, je mogoče najti v prodajnem katalogu, shranjenem v Pokrajinskem muzeju Celje. Na 14 straneh je na policah nanizanih okoli 400 izdelkov, označenih s številkami; to je kupcem omogočalo tudi korespondenčno naročanje. V katalogu prevladuje »luksuzno blago« - tako so najrazličnejše vaze, okrasne posode in V črki S izpisana signatura Schutz Cilli, ki so jo v tovarni uvedli verjetno po letu 1900. Prvotna signatura je bila običajno vtisnjena, v redkih primerih vrezana in so jo sestavljala velike tiskane črke: SCHUTZ CILLI. krožnike poimenovali Schutzovi sodobniki. Drugo veliko skupino sestavlja namizno po-sodje, od pladnjev do desertnih krožnikov in ostalih drobnih pripomočkov (posodice za začimbe, kompleti za čaj in kavico, svečniki itd.), ki niso imeli samo okrasne, ampak tudi uporabno funkcijo. V to, po uporabi zelo raznoliko skupino, spadajo poleg vrčev, ročk ter vrčkov za pivo in vino še kopalniški kompleti, od »kahlice« do posodice za dišavno sol, kadilni kompleti za gospode in kompleti za pisanje. Presenetljivo malo je okrasne plastike. V prodajnem katalogu tudi ne najdemo navadnega belega posodja, ki ga je Schutz izdeloval za potrebe podeželja in ga je »na terenu« še vedno mogoče dobiti. V prihodnje bo moral muzej nameniti več pozornosti prav temu segmentu, saj imajo v zbirki malo navadnega belega posodja. Vtisnjena signatura strelca (Bogenschutz) Iz posrednih virov je mogoče ugotoviti, da je imela tovarna za svojo keramiko tržišča po vsej Evropi in tudi izven starega kontinenta (Švica, Belgija, Nizozemska, Francija, Švedska, Rusija, Turčija, Severna Amerika). Naslednji teden bomo pogledali v atelje celjskih poklicnih fotografov 19. in začetka 20. stoletja. ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK Uporabljeni vir: Mavrični svet Schutzove keramike, Pokrajinski muzej Celje, 2009. OSREDNJA JIZNICA Celje Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Ni je maral Izidor Kokovnik na poti do magisterija in koncertne kariere s harmoniko Izidor Kokovnik, iz Pari-želj pri Braslovčah, je življenje posvetil glasbi in predvsem koncertni harmoniki. Glasbeno pot je začel že kot otrok, resno pa se je odločil zanjo po maturi na velenjski gimnaziji, ko je opravil sprejemne izpite za študij na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju. Tam je leta 2008 diplomiral iz pedagoške smeri in takoj nadaljeval umetniško izpopolnjevanje. Po številnih tečajih in seminarjih pri uglednih profesorjih glasbe je zdaj pred magisterijem, ki ga je vpisal na ljubljanski glasbeni akademiji. Je tudi glasbeni pedagog. Poučeval je v nemški Jeni, zdaj uči na glasbenih šolah v Velenju in Laškem. »Zanimivo pri tej moji glasbeni poti je, da kot otrok nikakor nisem hotel igrati harmonike. Ko so naju s sestro starši vpisali v glasbeno šolo, za harmoniko še slišati nisem hotel. Verjetno zato, ker so se v mojem otroštvu harmoniki vsi posmehovali. Začel sem s sintisajzerjem, šele leta pozneje, medtem sem z glasbo povsem prekinil, sem se najprej vrnil k orglam, in šele mnogo let pozneje, ko sem se otresel stereotipa, sem začel igrati harmoniko,« pove 26-letnik, ki prostodušno prizna, da je zdaj s harmoniko zasvojen. Kako se je izgubil odpor do tega glasbila? Nekega dne je k hiši nek družinski prijatelj prinesel harmoniko. Starši so ga prosili, da jo za nekaj dni pusti pri nas, kot nekakšno vabo. Prvi dan nisem prišel niti blizu, drugi dan sem se že malo smukal okoli nje, tretji dan pa sem nanjo že igral slovenske narodne pesmi babici v kuhinji. In tako se je vse skupaj začelo. Harmonika je izjemno, pa hkrati nehvaležno glasbilo. Ni ga v orkestrih, se pa uveljavlja v klasiki, pa v sodobnejših glasbenih zvrsteh, etnu, novem tangu ^ Za usodo harmonike se vsaj v Sloveniji ni bati. Moramo vedeti, da je v Sloveniji silno priljubljena diatonična harmonika in narodnozabavna glasba, koncertna harmonika pa v zadnjih dveh letih tudi pridobiva na veljavi. Leta 2009 se je prebila na akademijo, vse več je seminarjev in odličnih koncertov, vračamo se študenti, ki smo harmoniko študirali v tujini _ Vsi se trudimo, da bi se uveljavila kot koncertno glasbilo, kar mislim, da se je na nekaterih območjih že zgodilo. Za to imajo veliko zaslug nekateri mladi glasbeniki in komponisti, Hatlak, Dovč ^ Da. In seveda še številni drugi - Tomaž Marčič, Zmago Štih, Primož Krajnc, Luka Juhart, Primož Parovel, to so znana imena umetnikov, ki so že veliko pripomogli k uveljavitvi koncertne harmonike. Izidor Kokovnik najprej harmonike ni maral, zdaj sta neločljiva partnerja. Kako težko pa je na harmoniko zaigrati Bacha? Zelo. Klasična glasba ima neskončno globino vrednot in bogastva in tem skladbam se je treba res posvetiti, vaditi ure in ure, dan za dnem. To ni originalna literatura za harmoniko, zato je treba velikokrat iskati kompromise v smislu vodenja glasov, ki se pri Bachu prepletajo zelo kompleksno. Ali skladatelji pišejo za harmoniko tudi kaj novega? V zadnjem obdobju veliko, zlasti številni mladi komponisti pišejo vse več skladb za koncertno harmoniko. Končali ste akademijo, zdaj poučujete, se še vedno izpopolnjujete, opravljate magisterij ^ Udeležil sem se veliko seminarjev, poletnih šol, pedagoških seminarjev. To je trdo delo, ko na primer v tednu dni z določenim profesorjem poglabljaš zgolj eno skladbo, da jo dodelaš do konca. Potrebnih je res izjemno veliko vaj. Lani smo vas spoznali na koncertni turneji GM odra. To so za mlade glasbenike zelo pomembni koncerti, mar ne? Res je. Ko je Glasbena mladina Slovenije razpisala natečaj za sodelovanje v GM odru sem se prijavil in uspel. To so res koncerti, ki jih moram izpostaviti. V vsega nekaj dneh je pet koncertov po vsej Sloveniji, kar je naporno, a hkrati izjemno doživetje, ko pride glasbenik v pristen stik z občinstvom. Koliko vrat to odpre? Kar nekaj. Meni, na primer, sodelovanje z enim najvidnejših skladateljev Lojzetom Lebi-čem in solo koncert na mednarodnem glasbenem festivalu v Italiji minulo nedeljo. Glede na to, da sem bil 6 let v Nemčiji, je bilo zame predvsem dobro to, da sem se predstavil širšemu občinstvu. In kakšne so vaše glasbene ambicije? Tako kot doslej - da raziskujem glasbo in koncertno harmoniko, različne zvrsti glasbe. Še sam ne vem, kaj me čaka. Držim se načela trdega dela, vaj, koncertiranja in vrata se počasi odpirajo. Kaj pa koncerti? Pripravljate kaj novega, posebnega? Kam vas vleče? Trenutno me zanima izključno koncertno igranje, saj sem še vezan na študij, kjer moram večino programa pripraviti solistično. V Nemčiji imam še en koncert v komornem sestavu, a o nadaljnji poti bom razmišljal šele po magisteriju. V katero smer bom šel, s katerimi glasbeniki bom sodeloval tega še ne vem. Si kdaj zaigrate kakšno narodnozabavno vižo? Glasbeno pot sem začel z diatonično harmoniko, pri Franciju Falantu. Pod njegovim mentorstvom sem tekmoval na Zlati harmoniki Ljubečne. Prav on in učiteljica glasbe Mija Novak, sta me usmerila na velenjsko glasbeno gimnazijo in sta opravila odlično delo. V zelo kratkem času sta me pripravila na sprejemni preizkus. Diato-nično harmoniko še primem v roke in zaigram na kakšnih domačih zabavah. Prostor za harmoniko ni le v narodnozabavni glasbi in tudi ne zgolj v stari, klasični glasbi. Kam gre pot tega glasbila? Koncertna harmonika ima dobro prihodnost. Nanjo se da izvajati vse - od renesančnih, baročnih, klasicističnih skladb, do sodobne glasbe. Ponuja neomejene možnosti. Tudi v glasbenih šolah se učenci vse bolj odločajo za koncertno harmoniko. In kdo je na vas najbolj vplival? V ključnem obdobju za moj glasbeni razvoj so bili zame najpomembnejši Franci Falant, Mija Novak in Zmago Štih. Odigrali so ključno vlogo, da sem, kjer sem. To so moji glasbeni apostoli, ki so svoje glasbeno poslanstvo na zemlji izvršili popolno. Usmerili so me na pravo pot - v svet glasbe. Izpostavil bi še Primoža Parovela na ljubljanski akademiji, kjer je zdaj možen študij harmonike. Prav zaradi njega sem se odločil, da magisterij delam na ljubljanski akademiji. BRANKO STAMEJČIČ Foto: osebni arhiv NOVI TEDNIK KULTURA 13 ■ v ^ ■ VB Jozefovi večeri Hiša kulture Celje in Dom sv. Jožefa sta pripravila nov koncertni cikel Vesperae Jo-sephinae (Jožefovi večeri), v katerem bodo v cerkvi sv. Jožefa in v atriju doma pripravili devet koncertov komorne glasbe. Prvi bo z nastopom pevk ženskega seksteta Komornega zbora Emanuel Celeia Cantores že nocoj (petek) ob 19.15. Vsak drugi petek v mesecu se bo zatem med septembrom in majem zvrstilo še osem koncertnih večerov, ki bodo posvečeni izključno komorni glasbi z gosti iz Slovenije in tujine. Izvedbe komornih mojstrovin na celjskem Jo-žefovem hribu bodo vsakokrat dopolnjevali tudi zvoki tamkajšnjih orgel, ki sodijo med najboljša tovrstna glasbila s pnevmatsko mehaniko v državi. Na prvem koncertu cikla bodo nastopile pevke Ženskega seksteta Komornega zbora Emanuel: Mateja Jager, Brigita Jurički, Lidija Jurički, Špela Kink, Bernarda Preložnik Kink in Klara Raznožnik. Na koncertu se jim bo- sta pridružila vrhunski glasbeni poustvarjalec Tone Potočnik, ki sodi med najvidnejše orgelske mojstre v Sloveniji in Evropi, ter izvrsten džez pianist Lovro Frelih. Program koncerta je sestavljen iz dveh delov - prvi bo v znamenju glasbe starih mojstrov v priredbah za komorno vokalno zasedbo in orgle, drugi del, ki bo izveden v atriju za cerkvijo, pa bo občinstvu predstavil sodobno resno in popularno komorno glasbo. Programsko shemo novega koncertnega cikla bo zaokrožil širok repertoarni lok, ki vključuje tudi sodobne smernice v komorni glasbi, decembrski, januarski in marčevski koncerti pa bodo obarvani tudi tematsko. Vstop na vse koncerte bo prost, razen na marčevske-ga, ko bodo pripravili izvedbo Pergolessijeve Stabat Mater z odličnima mednarodno uveljavljenima gostoma, irskim kontratenoristom Morganom Crawlyem in sopranistko Suzano Ograjenšek. BRST Festival izpolnil pričakovanja Z današnjim gala večerom folklore, ki ga bodo jutri ponovili še v Celjskem domu, se danes v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu končuje letošnji mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca. Štiri gostujoče skupine iz Albanije, Turčije, Češke in Ukrajine so ob organizatorjih, folklornih društvih Grifon iz Šempetra in Celjski folklorni skupini v petih dneh pripravile vrsto nastopov, ki so s pisanimi nošami in ljudskimi plesi pričarali pravo vzdušje in ob predstavitvi ljudskega izročila sodelujočih držav navdušile občinstvo. Posebna drago- cenost festivala so nastopi za osnovnošolce. Tudi letos so pripravili zanje dva - v Celju (na sliki) in v Žalcu. Ob tem so folkloristi čas namenili tudi medsebojnemu druženju, navezovanju stikov in nastopom v nakupovalnih središčih in na mednarodnem obrtnem sejmu. Vzorno sodelovanje dveh folklornih društev s Celjskega vsako leto v naše kraje pripelje predstavitve različnih narodnih in plesnih izročil, kar je ne samo dobrodošla informacija občinstvu ampak tudi spektakel glasbe, barv in narodopisnih oblačil. BS, foto: GrupA Na nastopu za celjske osnovnošolce so svoje plese predstavili tudi člani turške skupine Gehem Eyvan. Koncert leta v Velenju Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje v letošnjem šolskem letu obeležuje šestdeseto obletnico. Ob tej priložnosti pripravljajo več prireditev, nocoj ob 19. 30 pa bo v veliki dvorani glasbene šole slavnostna akademija z orkestrom Slovenske filharmonije. Solisti bodo učenci velenjske glasbene šole in dijaki Umetniške gimnazije Velenje. Nocojšnja slovesnost se bo začela s pozdravi ravnatelja velenjske glasbene šole Borisa Štiha, velenjskega župana Bojana Kontiča in ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča. Sledil bo koncert, ki ga v Velenju napovedujejo kot glasbeni dogodek letošnjega leta. Zagotovo pa bo velika čast tudi za mlade glasbenike, ki se bodo soli- sti na nocojšnjem koncertu. Na februarski avdiciji so za nocojšnji debut s Slovensko filharmonijo izbrali pianistko Kristino Golob, klarinetista Davida Gregorca, violinista Andraža Likarja, harfistko Najo Mohorič in flavtistko Barbaro Spital. Na koncertu bomo lahko slišali dela Krommerja, Wieni-awskega, Beethovna, Reineckeja, Rutterja, orkester Slovenske filharmonije pa bo sam izvedel tudi Mozartovo uverturo iz opere Don Giovanni in Simfonijo št. 4 v A-duru »Italijansko« Mendelssohn Bartholdyja. Orkestru bo dirigiral Nikolaj Žličar, sicer profesor klavirja na velenjski glasbeni šoli in profesor dirigiranja na Brucknerjevi univerzi v Linzu. ŠK Svoje ustvarjanje je zbranim prestavil tudi Alain Lance. Predvečer Vilenice V sredo se je uradno začel mednarodni literarni festival Vilenica, ki je v organizaciji Društva pisateljev Slovenije vsakoletno srečanje pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz srednje Evrope. Že nekaj let v številnih mestih po Sloveniji pripravljajo tudi predvečere Vilenice. Tri leta pri tem sodeluje tudi celjska knjigarja in anikvariat Antika, ki je predvečer Vilenice pripravila v kavarni Celjskega doma. Pred začetkom Vilenice so v Celje na literarni večer prišli trije pesniki. Jean-Michel Espitallier in Alain Lance iz Francije in domačin Ivan Dobnik. Vsi so pesniki in pisatelji, tudi prevajalci. Svoje delo so Celjanom predstavili na večeru, ki ga je povezovala Barbara Pogačnik. »Po odločitvi Društva slovenskih pisateljev, da bodo s predvečeri Vilenice ta festival širili po vsej Sloveniji, smo se tudi mi takoj vključili, saj se pridružujemo prizadevanjem za popularizacijo tega festivala, hkrati pa seveda tudi literature in avtorjev. Letos so izbrali Celje za gostovanje francoskih pesnikov, kar je razumljivo, saj smo frankofonsko mesto, ki ima gimnazijo s kakovostnim poukom francoščine in z dolgoletno tradicijo pri pripravi frankofonskih dnevov,« je ob predvečeru Vilenice povedal lastnik knjigarne in antikvarijata Antika Božo Mulej. Sicer skromno obiskan pesniški večer so s pesmijo uvedli dijaki I. gimnazije v Celju pod mentorstvom Carmen Deržek. BS, foto: GrupA Nastaja nova multimedijska opera Celje je te dni obiskal francoski operni skladatelj in režiser Jean-Paul G Nogues, vodja Delta Ensemble, ki se ukvarja z glasbenimi projekti sodobne glasbe, opere in glasbenega gledališča ter slovi po svoji inventivnosti, uporabi multimedijskih vsebin in inovacij pri umetniškem ustvarjanju. G Nogues namreč pripravlja novo multimedijsko operno predstavo, ki bo združevala glasbenike iz cele Evrope. V projekt je vključil tudi v Celju živeči peterburški umetnici - violinistko Ingo Ulokino in harfistko Alexandro Verbit-skayo, ki je pred kratkim postala Celjanka. V projektu sodeluje tudi ena prepoznavnejših vokalistk slovenske glasbene scene Jadranka Juras. »Celje me je navdušilo,« je G Nogues povedal ob vajah za opero, ki bo dokončno podobo dobila prihodnje leto in združila glasbene ustvarjalce iz Francije, Italije, Estonije, Azerbajdžana ter Slovenije. »Prve vaje so bile zanimive in ustvarjalne. Jean-Paul ima poseben pristop do dela, saj želi v svoji glasbi osebnostno naslikati tudi vsakega glasbenika - izvajalca, Zato imamo glasbeniki posebno svobodo pri izvedbi ter pri nastajanju skladbe,« je povedala Inga Ulokina in dodala, da se vsi »domači« izvajalci že veselijo končnega izdelka in upajo, da bo opera izvedena tudi v Sloveniji. Zaenkrat so v načrtu premiera in izvedbe v Franciji, Estoniji in Italiji. IU, foto: EVA KLEVSKA Jean-Paul G Nogues je k sodelovanju v novem projektu povabil tudi Ingo Ulokino, Alexandro Verbitskayo in Jadranko Juras. SPORT Zvonka Blatnik (v sredini) je zmagala v tekih na 200 in 400 m. Levo je Polona Ahtik, ki je bila druga na 800 m, desno pa Margareta Guček Zakošek, tretja na 100 m. Celjski atleti kot v starih, dobrih časih _ Bivši celjski atleti so letos ustanovili veteransko sekcijo v okviru AD Kladivar Celje. Predsednik sekcije je Marko Božiček, podpredsednica pa Zvonka Blatnik. Bila sta med najuspešnejšimi udeleženci Balkanskih atletskih veteranskih iger, ki so bile v Domžalah med 2. in 4. septembrom. Blatnikova je v svoji starostni kategoriji osvojila prvi mesti v tekih na 200 in 400 metrov in je na daljši razdalji postavila balkanski rekord. Božiček je zlato medaljo osvojil na 400 m z ovirami, srebrno pa na isti razdalji brez ovir. Celjski atleti so zbrali kar 18 medalj. Prvaki so postali v različnih starostnih kategorijah tudi: Metka Kotnik na 200 in 400 m (druga na 1.500 m), Mičo Mijač v metu diska, Darko Renner in Milan Kranjc v skoku s palico ter Robert Teršek v metu kopja. Druga mesta so osvojili Polona Ahtik na 800 m, Jože Kopitar v metu kopja, Branko Vivod v skoku v višino in Iztok Dimitrijevič v skoku s palico. Bronaste medalje so pripadle Margareti Guček Zakošek in Sretku Đžumiču na 100 m ter Damjanu Grilu v skoku s palico. DEAN ŠUSTER Kladivarjev hrust iz Dalmacije Mičo Mijač (v sredini) je v metu diska v starostni kategoriji do 65 let zrušil 19 let star balkanski rekord. Amsterdam, Poreč, Pulj _ Celjske košarkarice, v prejšnji sezoni druge v državnem prvenstvu, so zdaj prve favoritinje za naslov prvakinj. Sinoči so z avtobusom krenile proti Amsterdamu, kjer bodo konec tedna začele z nastopi na pripravljalnih turnirjih. Pomerile se bodo z domačim Probuild Lions, ki je bil v zadnjih petih letih trikrat nizozemski prvak, belgijskim podprvakom Sint Kateline Waverjem ter polfinalistom nemškega prvenstva Marburgom. V torek in sredo bo ekipa Athletea v Poreču odigrala dve prijateljski tekmi proti ruskemu Dinamu iz Novosibirska. Naslednji konec tedna čaka Celjanke nastop na turnirju v Zagrebu (Lupa Promotion, Vojvodina, madžarski Szeksard). Zadnji septembrski konec tedna bodo Celjanke gostovale na turnirju v Pulju (Pula, Šibenik, Partizan), generalko pred prvim krogom jadranske lige pa bodo imele 29. in 30. septembra, ko se bodo v Celju dvakrat pomerile z avstrijskim prvakom z Dunaja. Na Nizozemsko je odpotovalo deset igralk, tudi lažje poškodovana Lea Jagodič, ki zadnja dva dneva ni trenirala. DŠ Dober odpor Lokomotivi Laški košarkarji so odigrali tretjo prijateljsko tekmo, po zmagah nad Mariborom in Rogaško pa doživeli prvi poraz. V Kranjski Gori je bila ruska Lokomotiva iz Kubana uspešnejša s 74:68. Za Ruse igra tudi Primož Brezec, trener pa je Božidar Maljković, ki je sicer selektor naše reprezentance, zato je moštvo proti zasedbi Zlatoroga vodil njegov pomočnik. Čeprav so bili Laščani poraženi, so nasprotniku nudili dober odpor. Lokomotiva je bila v pretekli sezoni finalistka pokala EuroChallenge. Laščani so vseskozi zaostajali za dvomestno število točk, potem se nekajkrat približali na deset točk, vendar jim je za morebiten preobrat zmanjkalo tudi nekaj sreče. V zasedbi Rada Trifunoviča je manjkal Vladimir Pa-nić, ki je lažje poškodovan. Pri Zlatorogu je bil s 14 točkami najuspešnejši Luka Lapornik, točko manj je dosegel Alen Omić. Pri Lokomotivi je bil s 15 točkami najuspešnejši Primož Brezec. V dresu Elektre bomo v novi sezoni lahko spremljali tudi Mensuda Julevića. 24-letni Julević igra na poziciji krilnega centra, odlično pa se znajde tudi v vlogi klasičnega centra. Košarkarsko pot je začel v Triglavu, nazadnje pa nosil dres Mercatorja iz Škofje Loke. Predsednik Elektre Marko Štrigl je dejal, da so kadrovanje zaključili. MITJA KNEZ Z močnim moštvenim duhom vsaj do drugega mesta Z drevišnjo tekmo v Rdeči dvorani med Gorenjem in Šmartnim se bo začelo nadvse mikavno državno prvenstvo za rokometaše, kajti v bitko za naslov se bodo (spet) enakovredno spustili trije: prvak Cimos, podprvak Gorenje in Celje Pivovarna Laško. V ligo prvakov peljeta prvi mesti, zatorej bo boj neizprosen tudi za drugi položaj. V Zlatorogu bodo cilje predstavili šele danes; čeravno nimajo visokoletečih napovedi, pa je očitno, da želijo ponovno zavladati slovenski sceni. »Če bomo igrali tako kot proti Zagrebu, potem imamo lepe možnosti,« je bil v Radečah iskren trener Vladan Matić. Za sedemnajstkratne državne prvake (Prule 2002, Gorenje 2009, Cimos 2011) je bilo poletje stresno: umrl je nesojeni novinec, hudi poškodbi (mod in očesa) sta doleteli dva izjemno obetavna celjska rokometaša. Bi lahko sploh bilo huje? O tem raje ne razmišljamo, vsekakor pa je ogrodje ekipe izjemno čvrsto. Krasi ga nenavadno močan moštveni duh, ki ga je Matić uspel ustvariti v zelo kratkem času. S pomočjo Dejana Periča, Pera Metličića, Alema Toskića, Luke Žvižeja _ Zadnjo pripravljalno tekmo so rokometaši Celja Pivovarne Laško odigrali v gosteh, od Bjelovarja so bili boljši s 35:25. Šestkrat je zadel Nemanja Zelenović, po petkrat Luka Žvižej in Borut Mačkovšek. Pripravljalno obdobje so zaključili s sedmimi zmagami, enim remijem in štirimi porazi. Slednje so doživeli na nemški turneji, potem pa ugnali Gorenje, Szeged, Zagreb _ Jutri bodo v uvodnem prvenstvenem krogu gostovali v Škofji Loki. Za Matića to ne bo prehodna sezona, ko naj bi zgolj kalil mlade igralce. Ne, z njimi bo skušal zmagati v DP, pokalu RZS, tudi v evropskem tekmovanju! DEAN ŠUSTER, foto: TimE V ponedeljek spopad vodilnih V 1. celjski ligi malega nogometa moštvo Bar Golf igra odlično in ima visoko prednost, v naslednjem krogu pa se bo pomerilo z drugouvrščeno ekipo, AT Šargi/Do-wntown. Izidi 12. kroga: Maček tisk - Downtown 2:3, Frangros - Pelikani 3:1, Bar Golf - AH Škorjanec Hochkraut 8:2, Tristar - Vigrad 3:2, Engrotuš - Generali team 2:3. Vrstni red: Bar Golf 31 točk, Downtown, Maček tisk 23, Pelikani 19, Generali 17, Hochkraut, Tristar, Engrotuš 13, Frangros 8, Vigrad 1. Pari 13. kroga v ponedeljek, 12. septembra: Pelikani - Maček tisk (17.30), Tristar - Engrotuš (18.20), Downtown - Bar Golf (19.10), Vigrad - Frangros (20), Hochkraut - Generali (20.50). V 2. ligi imajo Kompole 27 točk, Novem 26, FC Hudinja 25 _ V veteranski ligi so Klateži Taverna Carraro zbrali 33 točk, Coma 27, Črički 19 _ DŠ PANORAMA NOGOMET Pokal NZS, osmina finala: Triglav - CM Celje 0:1 (0:1); Močivnik (12). Izkoristek Gašperja Marguča je osupljiv, igralci Loke mu jutri ne bodo mogli preprečiti solidnega strelskega učinka. SPORTNI KOLEDAR Petek, 9. 9. ROKOMET 1. SL, 1. krog, Velenje: Gorenje - Šmartno (19). MALI NOGOMET 1. SL, 2. krog: Nazarje - Dobovec (19). Sobota, 10. 9. NOGOMET 1. SL, 8. krog, Velenje: Rudar - Hit Gorica (19), Maribor - CM Celje (20). 3. SL - vzhod, 4. krog: Zreče - Odranci, Štore: Kovinar - Stojnci (16). Štajerska liga, 4. krog: Šmarje - Poljčane, Šoštanj - Marles hiše (16). MČL, MNZ Celje, 3. krog: Vojnik - Kozje, Rogaška - Vransko, Laško: Pivovar - Radeče, Žalec - Mons Claudius (16). ROKOMET 1. SL, 1. krog, Škofja Loka: Loka - Celje Pivovarna Laško (20). Nedelja, 11. 9. NOGOMET 2. SL, 5. krog: Radomlje - Šmartno 1928 (16), Celje (Arena Petrol): Šampion - Dravinja (19). Štajerska liga, 4. krog: Ormož - Šentjur (16). ra 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Gorenjcem nemudoma vmili milo za drago Nogometaši CM Celja so se uvrstili v četrtflnale pokalnega tekmovanja. V Kranju so se Triglavu po vsega desetih dneh maščevali za domač prvenstven poraz. Z golom Iztoka Močivnika so slavili z 1:0. V zasedbi Damjana Romiha so manjkali poškodovani vratar Matic Kotnik, Tadej Vidmajer in Stefan Ristovski. Reprezentančno obveznost je imel Serge Akakpo, Sebastjan Gobec pa je tekmo zaradi bolečin v hrbtu začel na klopi za rezervne igralce. Ni bilo Daria Šmitrana, prepoved nastopa na treh tekmah pa ima zaradi rdečega kartona Denis Popovič. Kljub temu je celjsko moštvo v Kranju prikazalo zelo dobro igro in se zasluženo uvrstilo med najboljših osem ekip pokalnega tekmovanja. Preostalih sedem tekem osmine finala je na sporedu v sredo. »To je smešno, to je za zapor!« Celjani Triglavu niso dopustili niti drobtinice upanja po četrtfinalu, saj so v obrambi delovali odlično, zmaga pa bi lahko bila tudi izdatnejša, saj so imeli štiri lepe priložnosti za dodatno povišanje prednosti. Povedli so v 12. minuti, ko je Dejan Krljanovič z leve strani poslal lep predložek pred gol, kjer je Iztok Močivnik sprva zaustavil žogo, zatem pa jo poslal za hrbet nemočnega vratarja Gracarja. Po zadetku so domači igralci pričakovano pritisnili, a si niso ustvarili resnejših priložnosti. V 61. minuti je Ivan Firer na robu kazenskega prostora priboril žogo, zatem preigral domačega branilca, na koncu pa so ga gostitelji globoko v kazenskem prostoru zaustavili s prekrškom. Glavni delilec pravice Boris Tošeski je počakal, da je Firer z bolečinami v nogi vstal, zatem pa mu je pokazal rumen karton. Po njegovem mnenju je celjski napadalec odigral prekršek, čeprav je bil ta več kot očiten. Ivan Firer po tekmi nad takšno odločitvijo ni skrival razočaranja: »To je smešno. Prekršek je nedvomno bil. Neverjetno. To je za zapor!« Tošeski je sicer prvi polčas opravil brez večjih napak, v nadaljevanju pa povsem izgubil nadzor nad igro, bil pa je več kot očitno na strani gostiteljev. Na srečo je zasedba CM Celje delovala izvrstno in ni dopustila presenečenja. Domači so v 76. minuti ostali z igralcem manj, ko je bil izključen Robert Najdenov. Na sredini igrišča je zahteval prekršek in ker ga glavni sodnik ni dosodil, ga je Najdenov začel žaliti. Sprva si je prislužil rumeni karton, potem pa je iz protesta zapustil igrišče in odšel proti rezervni klopi, zato mu je Tošeski pokazal še drugi rumeni karton in nato rdečega. Tošeski je nogometašem CM Celja pokazal pet rumenih kartonov, njegov dodatek ob koncu rednega dela pa je znašal nekaj sekund manj kot sedem minut! To pove vse, potem ko je domačim ponujal priložnost, da bi le prišli do izenačenja in s tem podaljška, a Celjani se niso dali. Po tri točke? Pomočnik trenerja Romiha Oskar Drobne je dejal: »Fantje so odigrali zelo dobro tekmo. Lahko bi dejali, da je bilo tokrat sto proti ena Napadalec Iztok Močivnik igra požrtvovalno. Takole je v Velenju poletel proti žogi, usmerjeni v velenjski kazenski prostor. V torek je prišel na svoj račun in odločil tekmo slovenskega pokala v gosteh. v primerjavi z zadnjo prvenstveno tekmo, ko je Triglav slavil pred našimi navijači. Bili smo zelo disciplinirani in borbeni. V prvih dvajsetih minutah smo dominirali in povedli. Zmaga bi lahko bila izdatnejša.« Iztok Močivnik je pripomnil: »Pričakovali smo težko srečanje. Kljub temu smo odigrali zelo dobro in zasluženo slavili. Sam sem CM Celje (4-1-4-1): Mujčinovič - Medved, Krajcer, Kapič, Radulovič - Marijan - Bezjak, Krljanovič, Pavlovič, Močivnik - Firer. Igrali so še Đakovič, Gobec, Nukič. izkoristil podajo Krljanoviča, zato sem še toliko bolj vesel. Četrtfinale je tukaj, obenem pa nam je uspelo tudi sladko maščevanje Triglavu.« Obramba, v kateri je bil tudi Marko Krajcer, je delovala odlično: »Tokrat je bilo vreme zelo neugodno, saj smo vsi težko dihali. Hitro smo zadeli, potem pa bi lahko že prej dokončno potrdili potnika v četrtfinale. Kljub temu smo uspešno zaustavljali napade domačih. Obrambo iz tekme v tekmo popravljamo in verjamem, da nam bo kaj kmalu zopet v ponos, tako kot nam je bila že v preteklosti.« Jutri bo na sporedu prvi štajerski derbi v letošnji sezoni, ko se bodo Celjani v Ljudskem vrtu pomerili z Mariborom. Iztok Močivnik hrabro napoveduje: »V Maribor odhajamo sproščeni in samozavestni. Nimamo česa izgubiti. Prepričan sem, da lahko vknjižimo vse tri točke.« Zatem bodo Celjani odigrali tri domače tekme, z Muro, Olimpijo in Domžalami. MITJA KNEZ Foto: TimE Avmo/ zma^oirtdi PORTRET TEDNA SIMON VIDOVIČ KARIERA Začetki Prvo priložnost za delo z mladimi nogometaši sem dobil leta 2002 v NK Aluminij, kjer sem tudi sam igral v vseh selekcijah, vključno s člani. V letih 2003-2009 sem deloval kot vodja mladinske šole NK Aluminij, kot trener sem treniral mlajše kategorije od U10 do U16 v NK Aluminij, bil sem trener reprezentance U13 in U14 l\Aedobčinske nogometne zveze Ptuj in trener mlajših slovenskih reprezentanc od U15 do U19. Klubi do sedaj NK Aluminij, NK Celje Naj veselje V tekmovalnih sezonah 2009/10 in 2010/11 sem bil trener mladincev pri NK Celje, kjer sem dosegel tudi najlepši uspeh svoje kratke trenerske poti, ko smo osvojili 3. mesto v 1. slovenski mladinski ligi. Naj žalost Na športnem področju je težko poiskati najbolj žalosten dogodek, saj je tako kot na vseh področjih, da razočaranja rodijo nove izzive, ki nas delajo močnejše. Kalďne res posebne žalosti nimam v spominu. JAZ IN KLUB Uspehi Z NK Celje 3. mesto v 1. slovenski mladinski ligi. Delovati in se učiti v krogu trenerjev, ki bodo ustvarjali profesionalne nogometaše. Publika Nogomet se igra zaradi publike in tega se moramo zavedati tudi trenerji. Je pa publika večinoma zadovoljna takrat, ko je rezultat dober, kar je tudi glavni cilj vsakega dela. Za dosego cilja obstajajo različne poti. Vsak si začrta in izbere svojo pot, kar kaže tudi na to, kdo smo. n DRUŽABNO Stanovanje Stanujem v Lovrencu na Dravskem polju. Družina Žena Tanja Prosti čas Hobiji v prostem času so tenis, kolesarjenje in tek. Glasba/film Sem dokaj reden obiskovalec kina, kjer si rad )ogledam kakšno dobro komedijo ali dramo, zbira glasbe je odvisna od razpoloženja in jo največ poslušam v avtu. »Premagati sem želel zgolj samega sebe« To je uspelo pravniku iz Ljubljane Marku Remsu, kar pa je zadostovalo tudi za skupno zmago - Udeležba pravšnja, izvedba odlična Spet je ultramaraton od Celja do Logarske doline v popolnosti uspel. Udeležencev na progi - tekmovalcev, rekreativ-cev in ljubiteljev - je bilo skoraj 900. Na travniku pri Penzionu na Razpotju je bilo še enkrat toliko ljudi, ki so imeli zadolžitve ali pa so do prireditvenega prostora prikolesarili. Tu so bili seveda še številni pripadniki Slovenske vojske, ki so postregli z odličnim pasuljem. Vreme je bilo idealno, še po 17. uri primerno za prijetno posedanje v naravi. Ko pa se je sonce skrilo za vršaci, je temperatura zraka hitro padla. Neljubi dogodek se je pripetil Ljubljančanu Zvonku Blatniku. Vodil je na najdaljši progi, pri Mozirju pa ga je v roko ugriznil pes. Neodgovorna lastnica je sicer imela nemškega ovčarja na povodcu. Blatniku so zdravniki po 55 kilometrih svetovali, naj odstopi, da so mu oskrbeli roko. Robnikova precej blizu Iz Celja se je proti Polzeli, Preserju, Letušu, Mozirju in naprej zapodilo okoli 200 tekmovalcev. Po 57 kilometrih sem vodilnega, Škofjeločana Boštjana Potočnika, pričakal v Lučah. Imel je 50 sekund naskoka pred Marko Remsom in poltretjo minuto pred lanskim zmagovalcem Urošem Kraljem iz Radovljice. »Lani je bil vodilni tukaj že vsaj 20 minut prej,« se je oglasil lastnik gostilne, ki je pomagal organizatorjem. Nekaj je narobe. Pa saj je prejšnji večer deževalo, prah se je polegel, ozračje osvežilo _ V Logarski dolini nas je kasneje »razsvetlila« Celjanka Nataša Robnik, ki je osvojila drugo mesto: »Vse to drži, toda dež je prinesel vlago in ko je posijalo sonce, je postalo zelo soparno. Bolje bi bilo, če bi bil zrak bolj suh. Že od Mozirja naprej so bili pogoji neugodni.« Robnikova je izenačila svojo najboljšo uvrstitev doslej. »Progo sem želela preteči v sedmih urah, glede na vremenske razmere moram biti zadovoljna. Približno dva kilometra pred Lučami sem zapadla v hudo krizo. Bila sem >zelo boga<. Takrat me je prehitela kasnejša zmagovalka Cokanova in mi načela moralo. 15 minut pred koncem sem bila spet prava, Nasmeh Odona Simoniča, predsednika Društva maratoncev in pohodnikov Celje, pove veliko. Celja do Ljubnega sem bil na kolesu, potem sem sedel v avto. Bolj varno je. Kot kolesarja te marsikdo sploh ne upošteva ali pa te niti ne opazi. Med Ljubnim in Lučami smo prečkali Savinjo in se po nekaj kilometrih vrnili na glavno cesto.« 77-letni pionir pohoda Franc Smodiš je tokrat prehodil pot z Ljubnega, predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Mlada varovanca velenjskega atletskega trenerja Toma Popetruja, 20-letna Mateja Mlinar in Vid Zevnik, sta premočno zmagala v teku na 17 km, iz Luč. Vid je dobil vabilo za študij v ZDA (Memphis, Tennessee), kamor se bo odpravil v začetku prihodnjega leta, še prej pa bo, v mesecu decembru, nastopil v Velenju na evropskem prvenstvu v krosu. toda to je bilo prepozno za zmago. Naslednje leto bom še bolj redno vadila.« Ko je najlepše, je najtežje Videli smo že bolj napete razplete v moški konkurenci, toda tudi letošnji ni bil nedolžen. 75-kilometrsko progo je v sobotnem jutru in dopoldnevu najhitreje pretekel Ljubljančan Marko Rems. 35-letni pravnik je vodstvo prevzel pred tablo Robanov kot: »Lani sem progo preizkusil, pred 14 dnevi sem v vročini pretekel del nje in si vse izračunal. Tekel sem še bolje od načrta. Držal sem se ga dolgo, prvih treh tekačev nisem lovil. Zmagal sem zaradi taktike. Ko sem dohitel Potočnika, sem uvidel, da sem močnejši. Toda strah me je bilo krčev. Pred Logarsko dolino me je začelo stiskati v ste-genski mišici. Ustrašil sem se in zmanjšal tempo. David mi je podal pijačo, v minuti sem se opomogel in znova začel stopnjevati hitrost.« Njegov spremljevalec nam je v Solčavi povedal, da je Rems lani malo pil. Zato je bil trinajsti. »Takrat sem bil na progi sam. Pil sem le na postojankah, pa še tam ne dovolj. Imel sem le en gel, hrane pa premalo. 20 km pred ciljem sem imel krizo, dolgo hodil in komaj prišel do cilja. Pridobil sem izkušnje. Letos sem se tri mesece intenzivno pripravljal. Tedensko sem pretekel med 100 in 150 kilometri, na počitnicah na Hvaru 145 km. Imel sem celo trenerja, ki mi je svetoval. Zaupal sem vase. Na zmago sicer nisem računal, šel sem v boj s samim seboj. Želel sem se zgolj premagati. Izkazalo se je, da je to bilo dovolj za prvo mesto in zato sem srečen. Trasa ultramaratona mi je zelo všeč, zmaga pa me zavezuje, da se vrnem naslednje leto.« »Imamo energijsko točko« Pred vodilnimi tekmovalci iz Celja je bil vseh 75 kilometrov Igor Mirnik: »Od - St. 71 - 9. september 2011 Simonič pa je še 20. pretekel celotno progo. Jubilejni tek je opravil nekaj dni pred tradicionalnim ultramaratonom, na katerem je skupaj z Ivanom Žaberlom in številnimi sodelavci iz društva skrbel, da so bili vsi udeleženci zadovoljni. »Tovrstne prireditve so zelo odvisne od vremena. Smisel našega maratona je, da pride v Logarsko dolino čim več ljudi in da se še dolgo družijo ter 27. ultramaraton je bil 27. samo za Franca Smodiša, 77-letnega Celjana, ki je tokrat svojo pot začel na Ljubnem. pritegnejo naslednje leto še svoje prijatelje. Pomemben je tudi občutek, da so nekaj storili zase. Tek ni zagotovilo za daljše življenje, zagotovo pa za kakovostnejše. Trenutno kaže, da bomo vsaj še nekaj let prirejali ultramaraton. Sedanja ekipa ga je še sposobna izvesti. A jo bomo morali sčasoma pomladiti. Opažam, da mlajši udeleženci ostrmijo, ko se pred njimi nenadoma odpre Logarska dolina. Ciljni prostor pa predstavlja pravo energijsko točko,« je zaključil Simonič, z njim pa se povsem strinjamo. Večina je bila utrujena, tudi izčrpana, a vedrih pogledov _ DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Marko Rems je dobil boj s samim seboj, kar pa je zadostovalo tudi za zmago. Rezultati: 75 km - 1. Marko Rems 5 ur in 47 minut, 2. Boštjan Potočnik 5:52, 3. Uroš Kralj 5:54, 5. Ivan Hrastovec (Vransko) 6:22; 1. Simona Cokan (Mežica) 7:05, 2. Nataša Robnik 7:11, 3. Natalija Lesnik 7:26 (Ravne), 6. Bernarda Čeplak Poznik 8:08 (Mozirje), 42 km - 1. Aleš Žontar, 2. Andrej Cvikl (Celje); 1. Mojca Justin, 4. Jelka So-vinc (Dramlje), 27 km - 1. Danilo Magdič, 4. Franci Oblak (Velenje), 5. Zvone Marcen (Braslovče); 1. Katja Bric (Šmartno ob Paki), 17 km - 1. Vid Zevnik; 1. Mateja Mlinar (Rečica ob Savinji). NOVI TEDNIK ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE 17 Slamnata streha je našla njega Bo kozjanska hiša postala delavnica stare obrti? - Nekdanji zidar se je lotil slamokrovstva »Hiša je našla mene,« nasmejano pove lastnik idilične hišice na robu do-bjanske vasice Repuš, ko ga vprašamo, kako se je Celjan znašel v kozjanski eksotiki. Aleš Brus ima do dediščine, starih predmetov in tradicije že od nekdaj spoštljiv odnos. In ko je izvedel, da je dobro ohranjena kozjanska domačija v Dobju naprodaj, ni dolgo okleval. To poletje se je lotil intenzivne obnove. Mi pa smo ga obiskali ravno med prekrivanjem slamnate strehe. Tega človek ne vidi več zlepa. »Ta hiša je imela srečo,« pove Brus. Že prejšnja lastnica je imela posluh za to in jo je ohranjala v dobri kondiciji, dosegla je tudi, da so hišo spomeniško zaščitili. »Je pa na žalost ena redkih. Gučkova kozjanska domačija je še taka, potem se konča.« Potem ko so šli skozi dolgotrajne priprave, uspeli na razpisu za ohranjanje kulturne dediščine na podeželju, so se v tem poletju lotili intenzivne obnove. »Zbrati vso potrebno dokumentacijo ni bilo ravno lahko, še večji zalogaj je bilo najti prave mojstre.« Nad obnovo namreč skrbno bdijo strokovnjaki z zavoda za varstvo kulturne dediščine. In čeprav je Aleš vedel, v kaj se spušča, je to vse prej kot klasična sodobna gradnja, kjer je ena plus ena običajno vedno dve. »Zid na zgornji strani prizidka je bil namreč za sedem centimetrov poseden. Morali smo dvigniti celo hišo in vstaviti ročno tesana hrastova bruna. Tudi drenaže je bilo treba popraviti. Pod hišo so bili celo izviri in najbolj pomembno je bilo, da smo jo osušili,« razlaga lastnik. V skoraj tristo let stari hiši so še pred prvo svetovno vojno prebivali lokalni veljaki, župani Dobja. V njej so našli tudi precej pisnega gradiva. Bila je nekoliko večja od običajnih hiš, sicer pa zvesta svojim kozjanskim načelom. »V spodnjih prostorih sta bila klet in hlev za živali, na vrhu pa črna kuhinja, lopa, >štiblc< in t. i. hiša, kakor so včasih imenovali dnevni prostor.« Za današnje razmere skromno bajtico so kasneje še povečali skoraj za polovico prvotne velikosti. To je sicer ne siromaši, vendar je prineslo nekaj statičnih izzivov pri obnovi, ki so jih večinoma dobro obvladali. Kakšnemu namenu točno bo hiša služila na koncu, lastnik še ni želel do potankosti razkriti, a kot pravi, bo odprta za javnost, razmišljajo pa o različnih delavnicah ohranjanja starih kmečkih obrti ali čem podobnem. Zlata vredno »slamnato podjetje« Čeprav je Brus lastnik hiše že nekaj let, se je obnove intenzivno lotil šele to sezono. Krovski mojster je slamnato Idilična hišica na obrobju Dobja je imela srečo in je tokratno popolno obnovo pričakala v relativno dobrem stanju. streho ob našem obisku ravno prekril do polovice. Ivan Golnar iz Prlekije je to delo kot otrok še imel možnost videti v živo, ko so tudi tiste strehe dobivale z leti drugo obleko. »Mislim, da je bilo leta 1987, ko je ljudska univerza organizirala tečaj slamokrovstva. Tam sem se zadeve naučil.« Ko pa je nekdanji zidar pred 13 leti ostal brez službe, se je to znanje izkazalo kot izvrstna poslovna priložnost. Danes sta oče in sin Golnar ena redkih v Sloveniji, ki imata to dejavnost registrirano. Dela je ogromno, konkurence pa vsak dan manj. »Malo je ljudi, ki bi to znali še iz starih časov. Sam sem pripravil tri ali štiri tečaje, z borze so poslali kup ljudi, žal pa nikomur ni bilo pretirano do dela. Samo en fant na Hrvaškem je malo poprijel, z njim še zdaj sodelujemo, če tako nanese.« Kot rečeno, ima mojster dela čez glavo, na leto uspe prekriti do tisoč kvadratnih metrov slamnatih streh. In če računamo, da kvadratni meter take kritine brez davka znese od 60 do 70 evrov, je lahko zaslužek izvrsten. A vse prej kot samoumeven in lahek. Vse strehe prekrivajo z rženo slamo, ki je dolga in mehka, pa še miši je nimajo pretirano rade. Pšenična je prekratka. Golnar si vso potrebno slamo v škopih pripravi sam. »12 hektarov polj smo letos poželi. Z ržjo je pa tako, da kako leto ostaja, spet drugo bi se mlinarji stepli zanjo.« Ker bodo hišico v Dobju po starem uredili še znotraj, bodo tudi ometi ilovnati in apneni. Golnar se je naučil delati tudi te t. i. »cimprače«. Mimogrede si je z leti nabral ogromno znanja o pokrajinskih etnoloških značilnostih. »Pri vas na Kozjanskem imate ob robu strehe spletene slamnate kite. V Prekmurju tega ni. Tam se streha konča z desko. Tega me nihče ni učil. Ko streho razdiraš, se pač sproti učiš, kako jo boš spet sestavil.« Če je streha prekrita, tako kot se spodobi, 30 centimetrov na debelo, ste lahko brez skrbi, da bo 30 let tudi držala. »Se najdejo tudi patroni, ki prekrivajo 10, 15 centimetrov na debelo. No, meni ni nič do tega, da bi tole streho čez deset let spet prekrival,« se nasmeji krovec in s snopom slame spet zleze na lestev. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Ivan Golnar se je slamokrovstva naučil na ljudski univerzi, pred 13 leti pa skupaj s sinom Antonom v tem našel dober posel, kjer je dela ogromno, konkurence pa vedno manj. Lastnik domačije Aleš Brus pred hišico, pokrito s slamo, ki jo položijo od 25 do 30 centimetrov debelo. Prvih nekaj let je še trdovratna, potem pa jo vremenski vplivi pobirajo približno centimeter na delo. A če je delo dobro opravljeno, ste s tako kritino 30 let varno pod streho. Golnarji na leto požanjejo 12 hektarov žita, v glavnem rži, ki ima za kritino najboljšo slamo. Primerna bi bila tudi pirina slama, a jo imajo žal rade tudi miši, pa se zato zanjo redkeje odločajo. Krovca na strehi brez pomočnika na tleh ne naredita prav dosti. Po prehodu meje se v vozilu čudežno namnožijo ^ Sumljivim grozi na meji tudi temeljit osebni pregled Objekt, v katerem je Postaja mejne policije Bistrica ob Sotli, je eden modernejših v primerjavi z ostalimi postajami na Celjskem. Obnova prostorov je bila pred leti namreč financirana tudi z denarjem Evropske unije zaradi šen-genske meje. Je pa tamkajšnja mejna policija specifična še zaradi ene stvari. Postajo namreč vodi Zdenka Pušnik, ki je na Celjskem pravzaprav edina ženska na delovnem mestu komandirja. V Sloveniji sta le dve. Druga je v Go-rišnici, ki spada pod mariborsko policijsko upravo. Pušnikova je v Bistrici ob prehode, kar ne pomeni, da Sotli zadnji dve leti, vodi kolektiv, v katerem je 37 policistov. Njihovo delo se razlikuje od ostalih policijskih postaj, saj pokrivajo območje meddržavnega prehoda Bistrica ob Sotli, maloobmejnega prehoda Podčetrtek, meddržavnega prehoda Sedlarjevo, medtem ko je v Imenem mejni prehod zaenkrat zaprt. Letno te prehode prevozi okoli 500 tisoč potnikov ali drugače rečeno okoli 300 tisoč vozil. »Na splošno opažamo v zadnjih letih za 5 odstotkov upada prometa predvsem tovornih vozil in avtobusov,« pojasni Pušnikova. Gre za manjše mejne policisti nimajo opravka z nepridipravi, ki poskušajo čez mejo pretihotapiti različne stvari. »Letos smo temeljito kontrolo vozil in prtljage či. Načini, kako kdo kaj prenese ali poskuša prenesti čez mejo, so pač različni _ Vendar so osebni pregledi ljudi redki, da ne bo kdo razumel, da je to na dnevnem redu. »Ljudem postopki s policisti niso ravno samoumevni, za nekatere so celo stresni, zato je nujno, da so policisti v odnosih korektni in prijazni. V zadnjih letih nad delom policije na naših mejnih prehodih ni bilo nobene pritožbe,« doda Pušnikova. »Nekateri zmotno mislijo, da mejni policisti ne smejo preveriti njihove psihofizične sposobnosti. Če posumimo, da nekdo vozi pijan, uporabimo alkotest. Nekaj voznikov smo tako že pridržali,« pojasnjuje Zdenka Pušnik. opravili okoli petnajstkrat,« doda komandirka. Na mejah je sicer »temeljna« kontrola, kar pomeni pregled dokumentov, pri »temeljiti« kontroli pa imajo policisti pooblastila, da lahko sumljive potnike pregledajo osebno, torej se mora oseba tudi sle- V zadnjem času na mejnih prehodih PMP Bistrica ob Sotli niso zasegli drog. Je pa dokaj reden gost na meji policijski službeni pes, ki ga uporabijo za iskanje mamil. Obravnavali so poskus prevoza zdravil čez mejo, ki so označena kot nedovoljena droga. Če gre za takšna zdravila, mora voznik imeti pri sebi tudi zdravniško potrdilo, ki služi kot dokaz, da so stvari namenjene zdravljenju in ne zlorabi. Pešci v Sotli Med tistimi, ki prehajajo mejo, je kar nekaj okoliških prebivalcev, ki jih policisti večinoma že poznajo, zato temeljita kontrola pri njih ni vedno potrebna. Se je pa že zgodilo, da se je policist za temeljito kontrolo pri nekem domačinu vendarle odločil, saj se je ta na prehod pripeljal z drugim vozilom kot običajno. Pri natančnem pregledu je policist ugotovil, da se je moški pripeljal s pravkar kupljenim vozilom, za katerega se je izkazalo, da je ukraden, česar voznik sploh ni vedel. Na meji so avto takoj zasegli. Sicer pa ljudje poskušajo čez mejo prepeljati največkrat kakšno gumijevko, kar spada med nedovoljeno orožje, in tudi te stvari zasežejo. »Imeli smo primer ponarejenega vozniškega dovoljenja ali ponarejene listine za prehod meje,« razlaga Pušnikova. Čedalje manj pa je ilegalnih prestopov meje, kljub temu pa nekateri poskušajo tudi to, vendar niso ravno spretni, saj se kmalu ulovijo v policijsko mrežo. »Pri prestopu meje so naši policisti pozorni tudi na količino prtljage v vozilu,« pojasni komandirka. Zakaj? »Na primer ko je v vozilu ena oseba, prtljage pa je po naši oceni za več oseb, sodelujemo s šmarskimi policisti, ki jim sporočimo podatke o vozilu. Ko isto vozilo ustavijo na cestah stran od mejnega prehoda, pa je v vozilu kakšna oseba več, kot je bila na prehodu. To seveda pomeni, da je nekdo ilegalno prečkal mejo peš na določenem mestu in šele nato prisedel v vozilo,« pojasni Pušnikova! Sotla v tem času tudi ni ravno globoka, zato se najde kdo, ki jo skuša celo prepešačiti _ SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Edina komandirka na Celjskem. Šefica PMP Bistrica ob Sotli Zdenka Pušnik. Na meji so tudi cariniki, ki pa imajo svoje področje dela in pregledov vozil, v večini primerov, ko eni ali drugi pri prestopu meje ugotovijo, da je nekaj narobe, pa delajo skupaj. Sicer mejni policisti sodelujejo dobro tudi s hrvaškimi kolegi. Za cigarete predelajo tudi vozila Zakaj je voznik zahteval kemično čiščenje avta? Sodeč po statistiki, na Postaji mejne policije Rogatec za-sežejo kar veliko ukradenih vozil, ki jih vozniki poskušajo prepeljati čez mejo na Hrvaško ali v obratni smeri. To seveda ne pomeni, da drugje policisti niso uspešni pri takšnem nadzoru, ampak da je Rogatec eden večjih mejnih prehodov na Celjskem, kjer je prometa več. Pa tudi posamezniki, ki poskušajo pretihotapiti vozila na Hrvaško ali obratno, poskušajo to narediti na mejnih prehodih, kjer je pač več vozil. Takrat sklepajo, da policija ne bo imela veliko časa za temeljito kontrolo. A se uštejejo. »Nekdo sploh ne ve, da vozi komandir PMP Rogatec San- ukradeno vozilo, saj ga legalno kupi v svoji državi. Ko na meji preverjamo podatke, pa vidimo, da je v neki evropski državi ukradeno,« pojasni di Kamenšek. Tako vozilo takoj zasežejo in o tem obvestijo policijo v državi, kjer je bilo vozilo ukradeno. V večini primerov vozilo vrnejo oško- dovancu, voznik, ki so mu na meji avto zasegli, pa se lahko obriše pod nosom. Na tak način naj bi na nekaterih slovenskih prehodih pri potovanju na morje brez avtomobilov ostalo pred časom kar nekaj naivnih Čehov, ki sploh niso vedeli, da so v svoji državi kupili ukradena vozila _ Kamenšek je komandir rogaške mejne policijske enote, kamor spadajo tudi meddržavni prehod Dobovec, maloobmejni prehod Rajnkovec in mejni prehod za železniški prehod Rogatec. V prvi polovici leta je te prehode mejo prestopilo že milijon potnikov, dnevno pa mejni policisti izvedejo do 20 temeljitih pregledov dokumentov, vozil in prtljage. Pri tem najdejo tudi orožje (predvsem hladno, kot so gumijevke, noži in bokserji). Pred časom je voznik poskušal v postopku na meji zmesti policista, a mu ni uspelo, policist je ugotovil, da voznik ni imel vozniškega dovoljenja, nakar se je odločil še za natančen pregled avtomobila. V njem je našel osem kilogramov marihuane, v kasnejši hišni preiskavi pri vozniku pa so kriminalisti našli še enkrat toliko. Na kaj morajo biti torej pozorni policisti? »Na obnašanje in odziv voznikov, nekateri so izredno nervozni in to je lahko znak, da kaj skrivajo,« nadaljuje Kamenšek. Pri slovenskem vozniku tovornjaka so našli večjo količino streliva. Čeprav je razlagal, da ga vozi s seboj, ker ga nima kje shraniti, so mu ga seveda zasegli. V uničenje so odpeljali tudi 8.800 paketov cigaret, ki jih je tuj voznik prevažal skrite v posebej predelanem prostoru tovornjaka. Tudi v Rogatcu ugotavljajo, da je manj ilegalnih prehodov Na sliki vidite kaj je temeljna kontrola. V policijskem jeziku bi o temeljiti kontroli govorili, če bi policist pregledal še vozilo, prtljago in voznico. ——- Št. 71 - 9. september 2011 WÙ meje in tudi tam vsaj enkrat ali dvakrat tedensko opravijo natančen pregled s pomočjo psov, ki so izurjeni za iskanje mamil. Zaenkrat hudo velikih zasegov ni bilo, je pa nek voznik zahteval kemično čiščenje notranjosti vozila, pri katerem niso našli drog. Zmotilo ga je namreč, da je po preiskavi v avtu našel nekaj dlak, ki jih je za seboj pustil policijski pes. SŠol, foto: GrupA Komandir PMP Rogatec Sandi Kamenšek Nasilje je že prva klofuta Direktor PU Celje mag. Karol Turk: »Žrtev je prevečkrat prepuščena sama sebi! Največje žrtve nasilja v družini so otroci!« Slovenci imajo doma še kar veliko orožja. Kot da bi orožje čakalo le na trenutek nerazsodnosti, jeze ali vrhunec ljubosumja ^ V slovenskih družinah so nevarni tudi noži. Pot v nasilje tlakujejo že narobe izrečena beseda, premalo kuhana večerja ali sumljiv telefonski klic. Na Celjskem je letno okoli 400 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, od 500 do 600 kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo. Tudi prekrškov je okoli 500 na leto takšnih, ki se zgodijo za družinskimi zidovi. Kaj se dogaja s slovensko družbo in družino, ki sta tolikokrat postavljeni za zgled? »Temeljni problem je slaba komunikacija v družbi, ki se nato prenaša še v družino. Odnosi v družini pa se odražajo v družbi. Saj vidimo, kakšne so vrednote danes,« pravi direktor Policijske uprave Celje mag. Karol Turk. Njegovi kriminalisti so morali letos že trikrat preiskovati družinske tragedije. Ali smo Slovenci še vedno preveč tolerantni do nasilja? Da. Pogled v preteklost postavi vprašanje, kaj če smo nasilje celo spodbujali. Kdo so tisti, ki so imeli včasih oblast, moč? Vsi govorijo o »tajkuni-zaciji«, tudi to je na nek način nasilje nad družbo. In s to družbo se nekaj dogaja. Ali je zatajil imunski sistem ali pa se družba ni dovolj hitro odzvala na nasilje. Bo še huje? Bojim se, da. Hude oblike nasilja, ki se zdaj dogajajo v tujini, so prihajajoči deviantni pojavi. Včasih ropov z umori ni bilo, danes se tudi pri nas že dogajajo. Vse to lahko postane stalnica. Poglejte umore v šolah v tujini. Jutri bodo lahko že pri nas! Treba bi bilo oceniti, kaj se dogaja z ljudmi, ali so to problemi družbene krize, pogojeni s socialno ekonomskimi razmerami, ali je družba ves čas spodbujala moč posameznikov, nasilje, tekmovalnost, ali pa ljudje v stresnih in težkih situacijah enostavno ne vidijo izhoda. Ta vprašanja moramo razčistiti. Kako? Kje začeti? Ključen je najšibkejši člen. Žrtev. Prvi korak mora vedno narediti žrtev! Niti policija niti centri za socialno delo ne morejo prestopiti praga zasebnosti in začeti postopkov, če žrtev ni pripravljena sodelovati. Mora dati znak, da želi, da se to konča. Pogosto imamo primere, kjer okoliščine kažejo na nasilje, vendar žrtev ne želi sodelovati. Potem se nasilje stopnjuje in šele po daljšem obdobju, ko pride do kritične točke, je žrtev pripravljena zadevo prijaviti. Predolgo čakajo! Upajo, da se bo zadeva normalizirala, mislijo, da so same doprinesle k nasilju, morda so v ozadju finančni razlogi ali želja po ohranitvi družine. Že majhen problem povzroči večji spor. Ljudje ne znajo popustiti in najti rešitve na pravi način. Že prva klofuta je nasilje in treba je odgovoriti že ob prvem takem pojavu! Prevečkrat je videti, da je bolj kot žrtev zaščiten nasilnež ^ Ne bi rekel. Bi pa dejal, da žrtev prevečkrat »ostane sama«, prepuščena sama sebi. Družba ne ščiti storilca, verjemite, da policija stori vse, ko dobi prijavo o nasilju v družini. Bila je sprejeta nova zakonodaja na področju preprečevanja nasilja in to kaže, da se je nekaj vendarle zganilo. Ampak z vi- dika žrtve je res, da ta pogosto ostane sama. Policija v zadnjih letih ogromno dela preventivno. Je to dovolj? Kaj pa centri za socialno delo, sodišča? Na Celjskem dokaj dobro sodelujemo s centri za socialno delo in z ostalimi ustanovami, enako tudi z nevladnimi organizacijami, za nami je nekaj primerov dobrih praks. Uspemo lahko le skupaj. Morda bodo centri za socialno delo sčasoma morali ustvariti sodobnejši pristop dela z družino. Tudi postopki pri razvezi partnerjev in delitvi premoženja so dolgotrajni. Ko se žrtev odloči, da se bo s težavami soočila tako, da jih bo naposled tudi odpravila, potem bi morali postopke speljati hitro in učinkovito. Ravno v tem prehodnem obdobju namreč prihaja do konfliktov med partnerji. Policija običajno nastopi, ko so že posledice, torej ko se nasilje že zgodi. Naše delo je, da ugotovimo dejstva, podamo ovadbo ali poročilo na tožilstvo. Zadnja leta se ustanavljajo številne agencije. Če imamo agencijo za varnost v prometu, zakaj država ne ustanovi agencije za preprečevanje nasilja? V Sloveniji je veliko strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem in bi lahko pomagali, dajmo jih združiti, saj bomo le tako lahko zagotovili sinergijske učinke. Obde-lajmo, analizirajmo nasilje kot splošen pojav, da bomo dobili celovito sliko in celovito rešili problem. Želite reči, da se s preprečevanjem nasilja ukvarjamo vsak zase in ne skupno? Delno reševanje problema nasilja je stopicanje na mestu. Nasilje je bolezen družbe, ki jo bo treba zdraviti sistematično. Treba je videti gozd, ne le drevo. Prihod policije na kraj, izrek ukrepa prepovedi približevanja, plačilni nalog - to ni dovolj! Nekdo še mora vstopiti v ta krog in poskrbeti, da se odnosi v družini uredijo, zagotoviti žrtvi varno življenje. Konec koncev ne gre le za družinsko nasilje. To je napaka, veste, ker ko se v družbi kaj zgodi, se vsi »fokusiramo« na ta dogodek in naredimo sceno. Nasilje pa je globalni pojav. Kaj mislite s tem? Obstajajo različne vrste nasilja, od nasilja na športnih prizoriščih do nasilja med vrstniki, spolnega nasilja, nasilja v prometu _ Ampak nasilje je globalen družbeni pojav in ima skupni imenovalec. In tako pri- Direktor PU Celje mag. Karol Turk O odnosih: »Policija običajno zaradi nasilja posreduje v družinah, kjer ni normalne komunikacije in normalnega reševanja problemov. Najbolj me skrbi, da se nasilje izrazito povečuje v mladih družinah. Gre za partnerje, ki so letniki 1985, 1986! Nasilja z najhujšimi posledicami je pa še vedno največ v generaciji partnerjev, ki so stari od 40 do 50 let.« O razliki med ubojem in umorom: »Pri umoru gre za dejanje na posebno grozovit, zahrbten način, zoper uradne osebe, iz koristoljubja, maščevanja ali drugih nizkotnih nagibov, v hudodelski združbi - torej gre za kvalificirane oblike uboja. Za to dejanje je predvidena zaporna kazen najmanj 15 let. Uboj pa predstavlja temeljno obliko odvzema življenja in je zagrožena kazen do 15 let zapora. V zadnjem primeru v Šentjurju je šlo za umor, saj je bil očitno naklep ključni moment.« O tem, ali nasilneži v poročanju o družinskih tragedijah dobijo idejo, kako to storiti: »To ni vzorec, ki bi se prenašal, da bi nekdo dobil idejo, kako umoriti partnerja/-ko. Vsak umor ali uboj se v družinskem krogu zgodi po daljšem času konfliktnih situacij. Partnerja nista sposobna racionalnega razmišljanja, prevladujejo le čustva, v določenih okoliščinah še alkohol. In vsa ta zmes povzroči nasilje. Ko to preide kritično točko, je treba odnos prekiniti, nerazumno je vztrajati v takšni zvezi. Vse to vodi še v večji konflikt in posledično do umora deva na točko, o kateri sva govorila prej: dokler bomo težave reševali delno, ne bo premika. Nasilja bo vedno več, zato mora družba nanj odgovoriti zdaj, v tem trenutku. Da v prihodnosti preprečimo dogodek, kot je bil poleti na Norveškem. Ampak ko sem pred leti - pred gospodarsko krizo - vašega kolega iz kriminalističnih vrst vprašala, ali lahko pričakujemo porast nasilja zaradi vseh posledic krize, je dejal, da ne in da če bomo o tem pisali, bo nasilja še več ^ Čas je, da si nalijemo čistega vina in da se ne sprenevedamo! Socialno-ekonomske razmere pogojujejo nasilje, to je dejstvo. Ko je v življenju vse v redu, potem praviloma tudi nasilja ni. Ko pride kriza, pa se ljudje ne znajo spopasti s težavami in takrat komu tudi preki-pi. Tu je še alkoholizem, ki ga je v času krize največ. Nihče me ne bo prepričal nasprotno, saj to vidim pri delu. Res je tudi, da se ustanove zapirajo. V primeru enega letošnjih umorov je CSD s sodiščem celo dosegel, da nekateri mediji sploh niso smeli o tragediji poročati! Mediji imate lahko pozitivno ali negativno vlogo. Pozitivna je preventiva. Ozaveščate javnost, žrtve, tudi družba se odzove in ponudi rešitev žrtvi. Po drugi strani nekateri mediji želijo kri, pompozne novice. Javne objave podrobnosti o kakšnem primeru imajo za žrtve lahko še hujše posledice. Tudi mi pogosto skušamo zadržati informacije o dogodkih v družinskem krogu, da ne bi izpostavljali žrtev. Gre za občutljive zadeve in morajo se rešiti v ožjem krogu. Otrok, ki je žrtev, je lahko deležen še psihičnega nasilja med vrstniki, zbadljivk. Ko sva ravno pri medijih, je treba izpostaviti tudi nenehno nasilje, ki ga mediji predvajajo. To ni dobro, saj negativno vpliva na mlade, ki se enačijo s temi liki in nasilje se samo še stopnjuje. Toda policija ima možnost reakcije. Na spletu je kup sovražnega govora, neprimernih fotografij. Tudi to je nasilje. Kdaj se zgane policija? Policija je dolžna reagirati, ko kjerkoli in kadarkoli v medijih ali na spletu zazna elemente kaznivega dejanja. Ali je to sovražni govor ali kaj drugega. Takrat vedno začnemo zbirati informacije in se glede na okoliščine odločimo, kako naprej. Veste pa sami, kako je z mejo pri sovražnem govoru. Elektronske komunikacije so šele tema! Ljudje so se zaprli med štiri stene, živijo v nekem namišljenem svetu, komunicirajo samo še preko skypa, e-po-šte _ preko ekrana! Manjkajo nam osebna komunikacija, pristni odnosi, pogovori, ne pa da iščemo prijatelje preko spleta! Vidite, tudi to vpliva na razvoj nasilja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA FOT(»lltEPORirAZA Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEVI Policija denar nakazovala tudi Vegradu 30. 8. 2011 je bil v Novem tedniku objavljen članek Policija denar nakazovala tudi Vegradu, v katerem ste med drugim zapisali: »Med odvetniki, ki so prejeli kar zajeten kup denarja okrožnega sodišča, so tudi _ ter velenjska odvetnica Nataša Pogorelčnik in Za navedeni zapis ni nobene podlage, saj sem od Okrožnega sodišča v Celju v devetih letih (za obdobje od 1. 1. 2003 do vključno danes) iz javnih sredstev - sredstev sodišča - prejela le 16.800 evrov. Z računa Okrožnega sodišča v Celju, s katerega se izplačujejo terjatve upnikov v nepremičninskih izvršbah (v katerih zastopam upnike), sem zanje prejela (kot izhaja iz spletne aplikacije Supervizor - transakcije nad 4.000 evrov, Okrožno sodišče v Celju) več kot 290.689,34 evrov. Vendar ne gre za sredstva sodišča, kot ste to napačno zapisali, ampak za zasebna sredstva iz vplačanih kupnin, iz katerih se poplačajo terjatve upnikov. Pred objavo mojega imena v zgoraj navedenem kontekstu bi se morali prepričati o tem, kolikšen oziroma kako zajeten kup denarja sem prejela. Ne glede na to, da so podatki v aplikaciji Supervizor napačni, saj bi morali zajemati le podatke o porabi javnih sredstev, ne pa podatkov o izplačilu zasebnih sredstev zasebnikom, bi lahko vpogledali v pregled posameznih transakcij nad 4.000 evrov pri Okrožnem sodišču v Celju in bi takoj ugotovili, da gre za poplačilo terjatev upnikov. Če bi vložili vsaj ta minimalni napor, bi lahko videli, da ne gre za porabo javnih sredstev - plačil iz proračuna oziroma kot ste zapisali, »porabo denarja okrožnega sodišča«. Zapisi, kot so »Torej ni nujno, da gre ves denar v odvetnikov žep. Res pa je, da Supervizor prikaže le poslovanje z državnimi ustanovami, kar je le en del denarja, ki ga za svoje delo dobijo odvetniki _«, so povsem odveč in jih ni mogoče drugače označiti kot zlonamerno natolcevanje. NATAŠA POGORELČNIK, Velenje Zagorel nov lokal Odgovor na članek z naslovom Zagorel nov lokal, ki je bil objavljen v Novem tedniku 30. 8. 2011 V družbi Elektro Celje, d. d., se ne čutimo odgovorne za požar, naveden v članku. Po naših ugotovitvah je bila vzrok za požar napaka na hišni inštalaciji, za glavno varovalko. Do napake je prišlo na delu inštalacije, ki ni v pristojnosti vzdrževanja Elektra Celje, d. d. Za električno napeljavo v objektu skrbi lastnik objekta. Tako je tudi odgovornost za pravilno in varno delovanje inštalacije skrb lastnika objekta. V družbi Elektro Celje skrbimo za strokovno opravljena dela v skladu v vsemi varnostnimi standardi. GORDANA STOJNŠEK ŽNIDAREC, predstavnica za komuniciranje in marketing, Elektro Celje Stari starši in vzgoja Tudi mene je pisanje Alenke Gabrovec, zakonske in družinske terapevtke, v NT 23. 8. 2011 neprijetno presenetilo. Sem pa bila navdušena nad mnenjem mag. Olge Bezenšek Lalić, objavljenim 2. 9. 2011. Z njo se v celoti strinjam in verjetno tudi mnogi stari starši. Veliko sem sodelovala pri vzgoji svojih dveh vnukov. Njuna mamica je bila v službi zelo zaposlena. Ob delu pa se je morala še dodatno izobraževati v znanju računalništva. V času njene odsotnosti sem vnukoma podarila veliko ljubezni in pomagala pri domačih nalogah. Če je bilo potrebno, sem ju tudi vzgojno kaznovala. Nikoli pa se nista pritoževala pri mamici in očetu, da sem jima delala krivico. Prepričana sem, da je bila moja pomoč pri vzgoji pozitivna. Oba sta delavna, poštena, dobrosrčna, dovolj izobražena in samostojna. Imata me zelo rada in me tudi spoštujeta. Le pristna povezanost med generacijami v ljubezni, dobroti in medsebojni pomoči je bogato poplačana. Zelo sem vesela, kadar me vnuka objame-ta, saj je to dokaz prisrčnega odnosa treh generacij. Nekateri starši odklanjajo pomoč starih staršev, kar pa je velika zmota in nepo- pravljiva škoda. Morda pripomore k nestrpnosti v sodobni družbi tudi nepravilen odnos med starši in starimi starši. BOŽENA SOTLAR, Šentjur I PRITOŽNA KNJIGA Šaljive ali žalostne igre V turističnem društvu Izvir Rogaška Slatina smo se 21. avgusta v skupini odločili, da obiščemo šaljive tekmovalne igre v Zibiki. Zadovoljni smo bili, ker je prireditev lepo potekala vse do večera. Takrat se je veselje sprevrglo v žalost, vsaj za tiste, ki so ljubitelji živali. Za kravjo ruleto smo pričakovali, da bo lastnik pripeljal kravo, ki naj bi bila lepo urejena, čista s cvetjem na glavi. A smo se krepko ušteli. Kravo naj bi pripeljal nekje s kozjanske kmetije moški, ki je kazal znake vinjenosti, saj je pri iztovarjanju padel po tleh. Ko je kravo s silo z vrvjo vlekel na ograjen prostor za ruleto, je bilo mogoče opaziti, da je krava vsa v lastnem blatu, kazala je videz izmučenosti in slabosti. V neznosni vročini ji nihče ni dal vode, kazala je znake žeje, saj je opletala z jezikom in močno mukala od bolečin. Najhuje pa je, da je bila žival mučena in trpinčena, saj jo je lastnik s tanjšo vrvjo (vse je kazalo, da je to bila jeklena vrv) čvrsto privezal za glavo in nizko za zadnje noge, tako da se je vrv zarila v kožo na obeh nogah, kjer so bile krvaveče rane. Kravji lastnik - vodič je zbegano žival grobo prisiljeval, da je ta opravila odvajanje blata, kar bi mu po vsej verjetnosti koristilo pri nagradnem tekmovanju v teh surovih igrah. Žival je lastnik trpinčil tudi s tem, ko je morala biti v močnem hrupu bližnjega ozvočenja in pod močnimi lučmi, ki so jo osvetljevale. Ker takšno dejanje predstavlja kaznivo dejanje mučenja živali in je v Zakonu o zaščiti živali predpisana dokaj visoka kazen, smo dopolnilno poročilo poslali tudi na Vurs v Ljubljano in upamo, da bodo storilca odkrili in kaznovali. Borci za pravice živali prosimo organizatorja takšnih in podobnih nesmiselnih iger, da se temu odpovedo, saj so tudi prireditelji kazensko odgovorni. Nad tem dejanjem so se začeli obiskovalci zgražati in zapuščati prireditev. Gospa iz naše skupine je lastnika živali zaradi tega dejanja opozorila, vendar s surovim dejanjem ni odnehal, celo je začel z žalitvami in grožnjami. SLAVKO JERIČ, TD Izvir Rogaška Slatina MDDRI TELEFON Veliko ambrozije Na celjskem Bregu je na občinskem zemljišču, tik ob uvozni cesti z glavne ceste proti Laškemu, zrastlo (med hišami) približno dvajset kvadratnih metrov zelo nevarne ambrozije, ki je tik pred cvetenjem. Po državni Uredbi o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu ambrosia iz lanskega leta, so jih imetniki zemljišč dolžni odstraniti s koreninami vred in to pred cvetenjem, v konkretnem primeru Mestna občina Celje. Bralka opozarja, da je na Bregu kar nekaj alergikov, ambrozija pa izjemno močan alergen, ki se širi izjemno hitro. Alja Tihle Hren, ki ima v Mestni občini Celje na skrbi odnose z javnostmi: »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu ambrosia. Odredba določa, da mora imetnik zemljišča preprečevati širjenje in uporabljati ukrepe za zatiranje škodljive rastline. Strokovne službe na Mestni občini Celje skušajo omenjeno rastlino na svojih zemljiščih zatirati z redno košnjo. Pristojne službe bodo poskrbele, da se bo ambrozija odstranila tudi na omenjeni lokaciji.« Voglajna ogroža zemljišče Bralec iz Hrastja pri Gorici pri Slivnici (posredoval je osebne podatke) se pritožuje, ker Voglajna, ki tam teče v Slivniško jezero, odnaša zemljo z njegovega zemljišča. Pravi, da mu je bilo lani obljubljeno, da bodo pristojni njegovo zemljišče zaščitili, vendar se to še ni zgodilo. Verica Vogrinčič, sekretarka in svetovalka za odnose z javnostmi v Agenciji RS za okolje, odgovarja: »Vaš bralec na naslov Arso, Urad za vode, Oddelek območja Savinje, Lava 11, 3000 Celje, ki je pristojen za urejanje voda na obravnavanem območju, ni podal do danes nobene vloge, SQNiZmCi. VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 tako da mu tudi ni bilo odgovorjeno. Ugotovljeno je, da se je gospod v maju 2011 pogovarjal s predstavniki naše javne gospodarske službe Nivo, ki so si 23. maja 2011 stanje na Drobinskem potoku, na porečju katerega je brunarica s hišno številko (ki jo je bralec navedel kot svoje bivališče), ogledali in pripravili poročilo s fotografijami stanja potoka. Po podatkih poročila javne gospodarske službe je razvidno, da gre za naravno strugo vodotoka. Struga je zaplavlje-na in zaraščena z obrežno vegetacijo. Vsekakor gre za erozijsko ogroženost dela zemljišča in ne za poškodbo, ki bi povečevala poplavno ogroženost na lokaciji, prav tako niso ogroženi stanovanjski objekti, obstaja pa verjetnost, da vodotok s svojim delovanjem povzroča škodo na delu bralčevega zemljišča, ki sega do potoka. Prav tako je na podlagi do zdaj zbranih podatkov mogoče ugotoviti, da gre za manjšo poškodbo. Tovrstno zavarovanje posameznih manjših poškodb brežine na naravnih strugah presega obseg varstva pred škodljivim delovanjem voda, ki ga država zagotavlja po 98. členu Zakona o vodah. Osnovna pretočnost struge namreč ni ogrožena. Kar pa zadeva redno odstranjevanje odvečne zarasti, ki povzroča tudi nastajanje ovir v strugi in s tem morda posledično erozijo brežin, pa velja, da (po 100. členu Zakona o vodah) lastnik ali drug posestnik priobalnega zemljišča ob vodotokih drugega reda sam zagotavlja redno košnjo, selektivno odstranjevanje poškodovane in odvečne zarasti na bregovih (odmrle, propadajoče zarasti), odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov) ter odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih predmetov, o morebitnem odlaganju tretjih oseb pa mora obvestiti pristojno inšpekcijsko službo. Zavarovanje manjših poškodb brežine lahko izvede bralec oziroma zainteresirana oseba sama ali v sodelovanju z lokalno skupnostjo skladno z 51. členom Zakona o vodah, pri čemer mora investitor na našem naslovu predhodno pridobiti pisne projektne pogoje za poseg v prostor, ki lahko vpliva na vodni režim in stanje voda (skladno z 151. členom Zakona o vodah). Nato pridobi na podlagi izdelane dokumentacije še vodno soglasje, prav tako na našem naslovu.« Policija in »lokalke« Bralec se pritožuje, da je policija na lokalnih cestah premalo prisotna. V konkretnem primeru omenja lokalno cesto na Polzeli, od tovarne nogavic do frizerskega salona Zora, kjer velja omejitev vožnje na 30 kilometrov na uro. Kot omenja bralec, te omejitve nihče ne upošteva, policijske kontrole pa tam še ni opazil, čeprav naj bi tam vozil celo motorist z izjemno hitrostjo. Zaradi gradnje kanalizacije so na tej cesti talno hitrostno oviro (»ležeče policaje«) večinoma odstranili. Iz Policijske uprave Celje odgovarjajo: »Problema, da je policija premalo prisotna na lokalnih cestah, se zavedamo. Zaradi zagotavljanja pretočnosti prometa namreč policiste usmerjamo na najbolj frekventne >glavne< ceste in na ceste, kjer se zgodi največ prometnih nesreč. V primeru, da ugotovimo problematiko na določeni cesti ali nas nanjo opozorijo v občini, ukrepamo tako, da tja usmerimo več policijskih sil ter se osredotočimo na kršitelje. Problematike na lokalni cesti, ki jo bralec navaja, doslej še nismo zaznali, vendar smo tamkajšnje stanje preverili ter ugotovili, da cesto še urejajo, zaradi česar je prometna signalizacija nepopolna. Z zadevo bomo seznanili organe lokalne skupnosti ter jo preverili pri izvajalcu.« Pes in sosedi Bralka, ki živi v večstano-vanjski hiši, je kupila psa, vendar dva soseda živali nasprotujeta ter ji hojo po skupnem stopnišču prepovedujeta. To se dogaja kljub temu, da psa vodi na povodcu ter nasploh zelo pazi na čistočo. Soseda pravita, da ni imela pravice psa pripeljati v hišo brez njunega dovoljenja, saj imata onadva v hiši večinski lastniški delež. Bralko zato zanima, če resnično potrebuje soglasje sosedov, pripominja pa, da ima uporabo skupnega stopnišča zagotovljeno v kupoprodajni pogodbi. Brane Teršek, vodja upravnikov v Atriju stanovanjski zadrugi v Celju, odgovarja: »Gre za manjšo večstano-vanjsko stavbo (tri enote), kar ne spada v stanovanjsko zakonodajo in stvarnopravni zakonik. Lastniki lahko takšne zadeve načeloma rešujejo s podpisom hišnega reda, vprašanje pa je, če se ga nato držijo.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Embalažo pred oddajo stisnite in očistite. Embalaža se prebira ročno! simbio v simbiozi z okoljem PISMA IZ ^ MEDELLIN Izzivi internacionalizacije Kolumbija se pospešeno odpira svetu. Angleški jezik je sicer v skoraj vseh šolah, kljub temu pa je njihov nivo interakcije »so so«, kar je tudi najpogostejši odgovor, če vprašaš, kako gre angleščina. Bolj so se pripravljeni učiti portugalščine, kar je ob relativni bližini ogromnega razvijajočega se brazilskega trga še razumljivo, in pa italijanščine zaradi lingvistične podobnosti. Ko na kakšnem srečanju s študenti povem, da je španščina moj četrti jezik in angleščina po strukturi mnogo bolj enostavna od mojega maternega jezika, se kar ne morejo načuditi. Odpor do angleščine je eden večjih izzivov ob mnogih programih internacionalizacije in bilingvizma, ki jih v svoje vizije Piše: PAVLI PLATOVŠEK, mlajši, asistent mednarodnega sodelovanja na kolumbijski univerzi in razvojne strategije že kar po pravilu uvajajo v večini univerz in razvitih mestnih okoljih. Akademska mobilnost, s katero se dosti ukvarjam pri svojem delu, je prvotno usmerjena v preostalo Latinsko Ameriko, nato v Združene države, moje področje pa je ravno okrepiti in razviti sodelovanje z Evropo. Pri nas je seveda Erasmus izmenjava že nekaj običajnega in skoraj obveznega v akademskem razvoju, predvsem ker je zelo dostopna, poznana, ob evropski multikulturnosti in »družbi znanja« pa tudi potrebna za širšo razgledanost. Druga evropska strategija promocije lastnega visokega šolstva se usmerja navzven, je pa ta zaradi mnogih razlogov, od geografskih, jezikovnih in kulturnih, pa do bolj tehničnih, kot je (ne)primerljivost programov in posameznih nacionalnih izobraževalnih opredelitev, mnogo bolj kompleksna. Pot iz teh zagat se išče v mednarodnih institucionalnih in programskih akredi-tacijah, združenjih univerz in programih, ki razvijajo poenotene sisteme evalvacij visokošolskih programov; na eni strani na regijski ravni Latinske Amerike in Karibov, na drugi pa s sinhronizacijo z evropskimi merili. Ena vmesnih rešitev so tudi t. i. dvojne diplome, pavšalno rečeno po vzoru bolonjskega sistema, ki jih priznavajo tukajšnje univerze in še univerze gostiteljice, kjer študent opravi leto ali dve študija. Ne glede na te prepreke je tudi za »dežele tretjega sveta« ogromno možnosti za študij v tujini in pridobitev raznih štipendij - tukaj je prvi izziv spremeniti mentaliteto, nasploh predstaviti te priložnosti in navdušiti študente, da uberejo takšno akademsko pot. Ena od možnosti je opravljanje obvezne prakse v tujini, ta je v Kolumbiji eden od pogojev pred končanjem skoraj vseh študijskih smeri, namreč eden ali dva semestra delovne prakse. Za podporo tega imajo razvit sistem programov, ki v tem času študentom nudijo finančna nadomestila in spodbude za domača podjetja, ki omogočajo tovrstne prakse. Povezava med izobraževanjem in gospodarstvom je s tega vidika veliko bolj močna kot marsikje pri nas, kjer se tako neumorno trudimo vzpostaviti to okrepitev in premostiti luknjo, v katero pade večina diplomirancev po zaključku študija. Druga plat medalje je dostopnost študija - povprečen Kolumbijec, ki ne živi v mestu, te možnosti nima: najboljša kolumbijska univerza je sicer javna in brezplačna, a sprejme le najboljše; zasebne, ki jih ni malo, pa seveda »kasirajo«. Trenutno v Kolumbiji pripravljajo reformo visokega šolstva. Predlog novega zakona je puščal veliko prostora za še dodatno privatizacijo in kapitalizacijo izobraževanja, pa so združenja študentov ostro nasprotovala temu, tako da je predsednik le umaknil sporne paragrafe iz zakona. Podobno so pametno popustili ob pritisku študentov v Hondurasu, medtem ko je v Čilu, ki je v vrhu regije, kar se tiče kvalitete izobraževanja, protestiralo skoraj milijon študentov, profesorjev in njihovih družin proti podobnim vladnim apetitom, medtem pa so padle tudi prve smrtne žrtve. Tudi v pogledu privatizacije šolstva in študentskih gibanj Iberoamerika ni tako daleč od dogajanj v Evropi, ampak to je že druga zgodba ^ Učenje Ko govorim o študiju, v resnici mislim več kot na učenje kitajščine. Tu, na jugu, angleško govoreči Kitajci nimajo mnogo izkušenj s pogovori s tujci. Razlogi so seveda različni, a nazadnje dobiš vtis, da je večina tujcev v ko-konu ali na neke vrste bega-nju. Beganju od posla do posla, od turistične destinacije do turistične destinacije, od žene od žene. Opišete jih lahko kot ljudi, ki preskakujejo premnoge variacije dežele ter intenzivno destilirajo mnoge dele svojih izkušenj, medtem ko vsekakor negujejo »celovito« mnenje o tej deželi. Kako kdorkoli ve karkoli merodaj-nega o Kitajski - kako je to izvedel? Kaj je merodajno? Kako predvidevati resnice ter tokove v deželi, tako polni variacij? En pomemben vir podatkov, internet, je vendarle pristranski. Internet pripada NANNING določeni generaciji na določen način pismenih ljudi, ki so obenem vzgajani v nam prepoznavnem duhu - in čeprav je Kitajska vedno bolj intenzivno dežela računalnikov in interneta, to še zdaleč ne pomeni, da internet ponuja besedo vsem tistim, ki imajo kaj povedati. (Ko mi prijatelji tukaj povedo, da so jezni na »prikrivanja resnice« s strani vlade, jih nujno upoštevam; čeprav potem teče debata, med drugim, še o »premalo resnice« na Kitajskem« in »preveč resnic« pri nas: oboje se zna držati za roke z nepremakljivostjo nekaterih krivih Prejšnje besede torej ne pomenijo, da Kitajska nima svojega paketa velikih težav in včasih vsaj nerodnih rešitev. Seveda jih ima. A zdi se, da »zahod« vedno glasneje, prihaja do točke, ko se mora začeti zavedati, da se težave nahajajo vsepovsod, vsekakor tudi pri nas, in da nimamo nobenega razloga, da zremo Piše: PETER ZUPANC, študent kitajščine - iz prestola moraliziranja -navzdol na tuje rešitve. Prišli smo do točke, ko si lahko priznamo, da države, ki nadvse očitno nekaj počnejo dobro (čeprav ali pa prav zato, ker prihajajo iz drugačne odskočne točke), verjetno vendarle premorejo neke načine, ki k temu uspehu pripomorejo in ki bi jih bilo vredno poznati ter morda celo uporabiti. A ne mislim le na učenja o ekonomiji in splošnem sistemu upravljanja stvari; mislim na vsakdanje modrosti preživljanja, modrosti odnosa do okolice. Kitajski način ohranjanja žive kulture je neverjeten - ne zanašajo se na državo, kajti navadni ljudje hočejo - skozi kulturo - vsaj začasno »postati nekdo drug«. (Recimo, da je to en od vzrokov za vse samoiniciativne množične plese in predstave). Tu je način prehranjevanja. Gostoljubje. (Kdorkoli je enkrat doživel kitajsko povabilo na večerjo, tega ne bo nikoli pozabil. Sploh, če nima prevajalca in zna trideset besed. Kapljica alkohola poveča sposobnost sporazumevanja za štirideset procentov.) Tu je iznajdljivost, pa skoraj nepojmljiva sposobnost prilagajanja. O ekonomiji mi govorijo vsi, a o nekaterih stvareh mi včasih ne more povedati nihče drug kot starec na polju riža, morda celo s tišino in v prijateljski pozdrav iztegnjeno rjavo lopatasto dlanjo. Poslušam ga, ko govori stvari o tišini, o zadovoljstvu zara- di dela z rokama, o veselju zaradi enega žarka sonca ali kaplje vode, ali umazanega smeha otroka; o umazaniji in smrti, ki si ju delimo vsi ljudje na svetu, o čudovitih napakah, o vsem tistem, kar je edini zares zanesljivi skupni imenovalec človeštva. Drago Celje, poglej oči tega starca, tole pravi: »Moramo se učiti en od drugega.« Zato sem tu, na Kitajskem. Tudi zato. J Vabljeni k vpisu abonmajev! GLEDALIŠKI )0(L bejbe (komedija), Nežka se moži (komedija), Štorklje umirajo (drama), Poslednji termlna(l)tor (komedija). Ljubim te - spremeni se (mjuzikel) GLASBENI C-, J Orlek in Celjski godalni orkester, Jana Kvas in Gamma, Klarisa Jovanović In DellaSeGodba, 3 Big Band Orchestra z Alenko Godec, Šukar Zanimivi in zabavni so tudi programi POTUJOČEGA, NARODNO-ZABAVNEGA, CICI in novega CITRARSKEGA ABONMAJA. FIČFIRIČ novo! Umetniška ustva^alna srečanja za najmlajše, (od 4 do 7 let), ki jih bosta vodili glasbenici in pedagoginji Olga in inga Uiokina. Različne možnosti plačila in popustov! Prelistajte naš prcraram In se prepričajtel Vpis v TIC-u Žalec, tel. 710 04 34. Dosedanji abonenti od 8. do 15. 9., novi od 19. 9. Več na www.zkst-zalec.si OBIŠČITE NAS NA SEJMU MOS OD 7.9.-14.9.2011, hala L Kovintrade Mednarodno troovino d.d. Tel: 03/ 42 88 602, 604 www.buderus.si Buderus 22 RADIO, Ki GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 10. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 11. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Robert Renner, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Sora) PONEDELJEK, 12. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Robert Renner, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Sora) TOREK, 13. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 14. september Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) ČETRTEK, 15. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PETEK, 16. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Nedeljski gost bo Robert Renner V nedeljo dopoldne bo gost Radia Celje v oddaji Znanci pred mikrofonom mladi celjski atlet Robert Renner. Še mladoleten je letos na članskem državnem prvenstvu osvojil drugo mesto v skoku s palico, višek izjemne sezone pa je dosegel v francoskem Lillu, kjer je postal svetovni prvak za mlajše mladince. S 17-letnim članom Kladivarja se bo pogovarjal Dean Šuster. Foto: TimE Z letošnjega izleta Zelenega vala Zeleni val spet doma Sredi septembra se že po tradiciji na valove Radia Celje vrača priljubljena oddaja Zeleni val z Matejo Podjed, ki bo tudi v novi sezoni, tja do konca junija prihodnje leto, na sporedu vsako sredo med 11. in 12. uro. Na pragu jeseni se boste torej lahko neposredno, »v živo«, prvič oglasili v program Zelenega vala 14. septembra. Povabljeni boste h kramljanju o zdravilnih zeliščih, ki ste jih nabirali v poletnih mesecih, jih skrbno sušili in shranili za hladne zimske dni, ko najpogosteje zbolimo in ko prehladna obolenja ogrožajo tako najmlajše kot odrasle. Z voditeljico boste delili koristne nasvete o zdravilnih rožicah in čajčkih in z vsako oddajo izvedeli kaj novega. Zeleni val bo tudi v novi sezoni skupaj s strokovnjaki in zeliščarji iskal zanimive in aktualne nasvete ter se občasno odpravil tudi kam na obisk. Zato bomo še posebej veseli vaših vprašanj, predlogov in želja, ki nam jih lahko posredujete bodisi na naslov Radia Celje s pripisom »za Zeleni val«, ali po elektronski pošti: radio@nt-rc.si. Zeleni val slavi v sezoni 2011/12 že 15. obletnico in tudi ob koncu te sezone bomo v uredništvu NT&RC pripravili izlet v zeleno, ki je prav tako postal stalnica oddaje Zeleni val. Nedeljski večeri s Katrco Na valove Radia Celje se po poletnem premoru vrača tudi oddaja Katrca. Nedeljski večeri bodo torej odslej spet rezervirani za druženje s Klavdijo Winder in Izijem Pantnerjem. Foto: NM iiiiiiiiw.radiocelje.coin 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 FT. CHRISTINA AGUILERA (2) 2. THE ADVENTURES OF RAIN-DANCE MAGGIE - RHCP (6) 3. HEARTBREAK DOWN - PINK (3) 4. POSTCARDS FROM A YOUNG MAN - MANIC STREET PREACHERS (2) 5. MY BABY LEFT ME - ROX (6) 6. FREEDOM - SUGABABES (3) 7. TWO - LENKA (4) 8. UP IN THE SKY - 77 BOMBAY STREET (1) 9. ALL THAT YOU ARE - GOO GOO DOLLS (4) 10. BETTY - BROOKE FRASER (1) DOMAČA LESTVICA 1. POLETNA - VOYAGE (7) 2. ENA PESEM - VLADO KRESLIN (4) 3. ZMOREM - MAJA KEUC (1) 4. NAJINE TRI - E. V. A. (5) 5. KRISTAVEC MATEJA STARIČ IN PROTOTIPI (3) 6. PRIDEJO ČASI - NEISHA (5) 7. PLEŠEM S KRVAVIMI PODPLATI - RES NULLIUS (2) 8. DELALA STVARI - CARPE DIEM (3) 9. TRESE SE TRESE - ROBERT JUKIČ (2) 10. SAMO MALO (REMIX) - MAG-NIFICO VS. GROOVYMAN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO MAKE A MOVE - ROYAL TAILOR RAGGAMUFFIN SELAH SUE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO SAMO TI - SARA KOBOLD ZAPLEŠI MALA - BOROOT, JASKO &ŽEVŽA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. KJE SO TISTI MLADI FANTJE - MODRIJANI (5) 2. RAD ŠEL BI ZA SREČO S TEBOJ - VAGABUNDI (3) 3. SVET SE NAJ VRTI -SREDENŠEK SEKSTET (1) 4. ZJUTRAJ RADA DOLGO SPIM - POLKA PUNCE (2) 5. MUZIKE NIČ NE USTAVI -PETKA (4) PREDLOG ZA LESTVICO SLOVENIJA SMO LJUDJE - ZAKA PA NE SLOVENSKIH 5 PLUS 1. NAJLEPŠI CVET - IGOR IN ZLATI ZVOKI & ALFI NIPIČ (5) 2. KAKOR ROŽA V VETRU SAMA - BISERI (2) 3. GRADOVI V OBLAKIH -POSAVSKIH 5 (4) 4. NEKOČ NEKJE - PRLEŠKI KVINTET (3) 5. MOJE PESMI SO SANJE -PETOVIA KVINTET (1) PREDLOG ZA LESTVICO POJDI Z NJIM - GADI Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE INFORMACIJE Radi dobro jemo ... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... CMOKI, KI VAM BODO USPELI Pri kuhanju je pogosto tako, da se sprašujemo, kaj se sploh še splača. Bi kuhali strupe, vlagcdi sadje in zelenjavo, bi naredili doma ali kar kupili? Če imamo kaj domačega, se najbrž le še splača zavrteti po kuhinji, saj vsaj vemo, kaj imamo. Kopa kupimo, malo kombiniramo ceno izdelka in prihranek časa. V oddaji Kuhajmo skupaj smo se tokrat lotili cmokov. Poleg tistih, ki jih pripravimo iz krompirjevega testa, so tu še skutini. Ti so za pripravo še bolj preprosti, kerni predhodnega kuhanja^ le sestavine zmešamo, malo počakamo in že pripravljamo obrok. Lahko si pripravimo kar obe predlagani masi in sproti vidimo, katera nam bolj ustreza. Da bi kaj ostalo rm koncu na mizi, tako ni strahu. Vse, kar je dobro, vedno izgine v želodčkih. Dober tek! r SKUTINI CMOKI Z ZDROBOM Sestavine: 500 g skute, 200 g pšeničnega zdroba 2 jajci, 1 žlica olja ščep soli, sadje za nadev (npr. slive) ali bolj gosta marmelada, drobtine in malo olja Priprava: Skuto po potrebi pretlačimo, da ni grudasta. Dodamo zdrob, jajci, olje in sol ter dobro zmešamo. Maso damo v posodo, ki jo pokrijemo. V hladilniku naj počiva vsaj pol ure. Vmes si pripravimo sadje, s katerim bomo polnili cmoke. Lahko ga malo posladkamo in posujemo s cimetom. Nato vzamemo maso za cmoke in kar z roko sproti trgamo manjše kroghce, ki jih sploščimo. Vanje zavijemo sadje ali za žličko marmelade, stisnemo na robovih in oblikujemo kroglico. Polagamo jih na krožnik, dokler ne porabimo vse mase. Dobili bomo približno osem malo večjih cmokov (odvisno je seveda tudi od velikosti sliv oz. nasploh od vrste polnila). Zavremo vodo, jo malo osolimo in damo vanjo cmoke. Kuhani so po približno 10 do 15 minutah, kar je spet odvisno od njihove velikosti. Cmoke nato preložimo v ponev, v kateri smo na olju prepražih drobtine. Dobro jih povaljamo po drobtinah in takoj postrežemo. SKUTINI CMOKI Z MOKO Sestavine: 500 g skute, 300 g ostre moke, 2 jajci 2 žhci masla, ščep soh, sadje za nadev drobtine in malo olja Priprava: Přetlačeni skuti dodamo vse ostale sestavine in dobro premešamo. Nadaljujemo, kot je opisano pri prvem receptu. Razliko bomo opažih pri oblikovanju, saj je ta masa bolj suha in prožna. Tako bomo lahko trgah manjše kroghce in naredih več cmokov. Iz te mase lahko dobimo približno dvanajst manjših kroglic. Kuhamo jih v vreh osoljeni vodi približno 10 minut. Cmoke nato povaljamo po prepraženih drobtinah in postrežemo. Malo drugače: Obe masi sta primerni tudi za njoke ali svaljke. Tu lahko pomagajo najmlajši in za njoke naredijo za frnikole velike kroglice, ki jih nato narahlo sploščijo z vihcami. Vse, kar pripravimo, lahko tudi zamrznemo po porcijah in imamo vse pri roki za hitro kosilo ali večerjo. Zamrznjene cmoke, njoke ali svaljke le skuhamo v vreh vodi in dokončamo po želji. Lahko jih namreč povaljamo tudi po mletih mandljih, orehih ah maku, ki jim po želji dodamo malo sladkorja. NL fafe" Bohorč ■■ iTEL:í^6-1|^30; GSM.041-666-726 ifí od 7. do 21. septembra PONUDBA MEHIŠKIH SPECIALITET CHILI CON CARNE (Mehiška enolončnica z mletim mesom) BURRITOS S PIŠČANČJIM MESOM (Polnjena tortilija s piščančjimi rezanci) DE PAVO (Solatni krožnik s piščančjimi rezanci) TACOS DE CARNE (Koruzna tortilija z govejimi rezanci) ELTORRO (Solatni krožnik s šampinjoni) CHIMICHANGAS Z MLETIM MESOM iN MEHIŠKIM RIŽEM (Polnjena tortilija z mletim mesom) BOLITTAS DE COCO (Ocvrte kokosove kroglice s sladoledom) iii/ VANILUEVA KOZARCNA KREMA 11 mleka, 6 jajc, 20 dag sladkorja, 10 dag škroba, 2 vanilin sladkorja, 1/21 sladke smetane Postopek: Od 11 mleka odvzameš 3 dl mleka. V to mleko dodaš jajca, sladkor, vanilin sladkor in škrob in to dobro premešamo. Ostalo mleko zavremo ter dodamo to zmes, ki smo jo pripravih v hladnem mleku. Vse skupaj kuhamo 2 minuti ter jo ves čas mešamo. Kremo odstavimo ter jo pustimo, da se ohladi. Ohlajeni kremi dodamo pol litra stepene sladke smetane. Vse skupaj rahlo premešamo ter damo v desertne kozarce. Kremi lahko dodamo tudi malo stopljene čokolade in dobimo čokoladno-vanilijevo kremo. Vanilijevi kremi lahko dodamo tudi kakšno sveže přetlačeno sadje ter okrasimo s svežim sadjem. K ! i M Slaščičarstvo ffelka izdelujem» terte za: íí <4k. POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE Ponujamo tudi veliko vrstpedva in potic! 4 J DOLGA GORA 15 3232 PONIKVA 11 TEL: 03 759 12 00 FAX: 03 759 12 01 g DELOVNI ČAS: TOREK - SOBOTA ( 8h - 15h) Keriova 4a - 3212 Vojnik Telefon: 059017588; Faks: 05917589 I gostilna.prikozolcu@t-2.net; www.gostana-prikozoT^jjjl^ Bohorč " f^ domaČa kuhimia, maucç, pizie, kosíia, au card, CEIMIHfe Spu^jmiMBo namťito m ve<(e JA^učme tkiňbt Bohoiť Mdijan Kvedií 44, 3S30 fentlur pri C«IJu, Tel: ++386 (0)3 746 1+ 30, Mobile: ++386 (0)41 666 7EŮ w Pavus ô.-AT.b.'U^i- Grad Tabor Lask©^. ^^ INFORMACIJE 1,11 uLi I I -■■■"■■■"" I I ■■ I ......I ■ ■ ............" MO)^ 031 692 Oranje v ogia^'^^^ Dl/HG VNO ZDRAVUBNJB S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSKI READING! IN NASVET! O OSEBNI IÎASTI Zdravljenje s ponovno povsMvo: ťíje telo bolno evs lokr^nkxjli nafln, sezervergijo (»novfie povezave poiasi povrne v prvotno itanjs ^dr^vj^. Sem prevodni k energ ije in jo oddsjí m skoii rolte v bcInFkovo Rio, ULIJANA HOLY VBRTACSIK POHORSKA 2. 3Û00 CELJE. TEL. ŠTEV. 040-208-211 ^^^^ miileJ.deJan@slolji«t fMNC MMOMH^ -FVtlnílJIsUKhiKipoWíwi ^lrin)e,p«laii)tliifi!tilfaii)»!tekUiiioglBa -ïhxIrBlnjaaJramn tHlelsv»^nillii»(lítRÍkw,bsj*l, -iliiv^vrtml stiíiiiiííiiiSss.4ítm5liínAl5g .n*tt,iilu!^liilmiHiiiilil a#Un Tri,;03/7« tî» FiluiOJn'WIZai uninirjn^nranç^pj ' vbubu Ht /DMVIU^ LA^kO M ruriRMANA MANUALNA TÏRAPIJ A IZVAJAJ DH. A. VERSININ ORTOPIO REVMATOUOC HL: Oî /r34-57-tM, 031 566 262- spiir www.mïSLaî E-POÎTA: Fnrxer-iNn- ^ Sřrríevi 10-t3 3M0 Cilje »rfâW îÎt^ fÎTTï [pfíposJovnisiaiíbíTtiS a) ■Cr^rK^AlÂXf inijô trl^i' ^^ 070754(164 X www.painrfi KprO-Si- m' odprava vseh vrst avtomobilih i h prask poliranja vozil, varjenje plastike, trajna odprava rje, popiaviSa po toťí, odsEranjevđnje barve in grafitov z đvta Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE IZDELUJEMO: VSE VRSTB FASAD, I NÛTTiANJÊIWZUNAlMJEOMETC, GflADfMO STANOVAMJSKE OBJEKTE 'LKM05GD www.termošgd.com Sašć6 4a o, Piebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM; 041/ 642 643 mmGmsmM OANIuaVODiBifi Razgledna uHca J a 322(ÏÎ!oire 041 SOO t-wo'l: ribe.v iA if«A4j* akr^inUi r^atllu itt S kafticû 2vestobë do 7% popusta ŠIVILJSTVO KRPIC)^ MirtiHirikacesbafi 3000 CclJe,Tcl.: MHi k CREAION[> NAIAVNQ -VOailhÛ ^ NAIAVNO "VOOIINO GLINENA STRESNA KRITINA WALTHER IN CREATON V podjetju zastopamo proizvajalca glinene strešne kritine Waltherja in Creato-na, ki izvirata iz Nemčije, kjer uživata velik ugled, saj njuni proizvodi sodijo v viS-ji kakovostni razred. Njuni skupni ločki sta naravni materiali (glina) in visoka kakovost, ki jo jamčita s kar 50-letno garancijo. Glinena strešna kritina daje vaSemu objektu poseben čar, domačnost in poveča njegovo vrednost. Dolgoletne izkušnje obeh podjetij se kažejo v kvaliteti, ki zadovolji tudi najbolj zahtevne kupce, pri čemer se odraža v vsakem posameznem glinenem streSni-ku. Tako Walther kot Créa ton črpata surovine iz lastnih nahajal i Sč, ki so v neposredni bližini obratov. Prav tako so njuni proizvodni procesi tarča nenehnih izboljšav in novih reSitev, ki Še dodatno pripomorejo h kvaliteti glinenih streSnikov. Engobiranje/glaziranje Pri engobiranju. ki je najbolj običajen po- stopek oplemenitenja, porazdeli razprši 1-nik fino meglico iz glinastega glena čez strešnik. Ta proces omogoča obarvanje glinenih strešnikov in njihovo zaščito. Glaziranje deluje načeloma prav tako kot engo-biranje. tudi pri njem se glazurna mešanica iz zmletega in vnaprej stopljenega kremena s pomočjo centrifugalnih kabin enakomerno porazdeli na strešnik, preden se transportira naprej v peč, Glazirani strešniki imajo ponavadi zelo svetlečo in popolnoma gladko površino, kar daje objektu poseben pridih in videz. Strešniki se potem več ur žgejo pri 1000 stopinj Celzija, pri čemer se engoba/glazura popolnoma spoji s strešnikom. Procesa engobiranja in glaziranja sta glavna razloga, da glineni strešniki Walther in Creaton izgledajo kot novi tudi čez desetletja. lÉtlfViTîTIW Kot pooblaščen zastopnik vam nudimo svetovanje, prodajo in montažo stavbnega pohištva {okna, vrata) priznanega proizvajalca Okna KLI Logatec, d, o. o. Več kot 5S letna tradicija izdelave stavbnega pohištva - razvoj, znanje, izkušnje, inovativnost - so zagotovilo, da bo vaša odločitev za okna in vrata proizvajalca Okna KLI Logatec, d. o. o., prava izbira. Okna in vrata razkrivajo srce in dušo vašega doma. Ta lahko postane unikaten in posebej zanimiv, saj so izdelki prilagojeni vašim željam in potrebam. Leseni izdelki so na splošno produkt, ki uspešno združujejo moderno eleganco z naravo in stoodstotno funkcio- nalnostjo, prav tako poudarjajo status in odnos lastnika do kakovosti življenja. Na izbiro so drevesne vrste; smreka, macesen, meranti in hrast. Okna Zelo radi vam bomo pomagali pri izbiri stavbnega pohištva po vaši meri. saj so časi, ko smo na tržišču lahko kupili le pravokotna okna standardiziranih velikosti, Že zdavnaj mimo. Sodobna konstrukcija in tehnologija ter sodobni materiali in okovja omogočajo neomejene oblikovalske možnosti. Vaša okna lahko z različnimi dodatki posnemajo navdih pretekle arhitekture in tradicije ali pa pogumno nakazujejo trende prihodnosti. Vhodna vrata Vhodna vrata so obraz vašega doma, ki ga opazi prav vsak obiskovalec. Z bogato izbiro različnih videzov, ki jih lahko prilagodimo vašim željam ali jih izdelamo na podlagi vaših predlogov in skic, smo poskrbeli za privlačnost vhodnih vrat. 2a vašo varnost in zaščito vašega imetja smo poskrbeli z vratnim okovjem, ki s tri- ali pettočkovnim zaklepanjem otežuje vstop neželenim obiskovalcem. Vratom lahko dodamo tudi različne druge dodatke po vaši Izbiri (odrivnike, okraske, križe, inox ali kovane dodatke ...). V bogati ponudbi vhodnih vrat boste zagotovo našli takšna, ki bodo vašemu domu dala edinstven značaj. Vljudno vabljeni v naš prodajno-razstavni salon v Šentjurju od ponedeljka do petka med 8.00 in 16,00. Lahko pa nas obiščete tudi na spletni strani wwv^.dom-streha.si. kjer nam lahko pošljete povpraševanje in si ogledate izdelke, ki so na voijo. Obljubljamo vam, da boste od nas odšli kot zadovoljen lastnik glinene stresne kritine oziroma iesenega stavbnega pohištva. H SKï/KEDNHitVO PLEVCKK Zvonko PLEVCAK s.p., Gabrovec 4a. 3241 PODPU\T Tr 040 1S6 001, Er |»srednish«o.ptevcah®gmall.ooni - INŽENIRING -ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - STROU IME iNèîALACl JE - KERAílí IČ ARSTVO - ĆIŠĆENJE NARAVNEGA IN UMETřJEGA KAMNA $ servis in trgovina GOJZDNIK traktofji.îkrapitnkS hlcfr. cewi, luidanîlc« gr«di d»t«rn« xn gnojevko izdelovanj« strojnih delov BaHlI/íCí^iiík&p. aïKi'Ije 111 ISIJ&IIH: Tel: 01 Tl03is0:/ia: 03 7103102 mih: fW 6S43Xe ĚfKiií: sítglilzdnilci^ffaiůijsjni T; Q3 / 30 Odd; INFO@DOM STREHA.Si: m: 031 600 d2Q WWW.DOM STREHA.Si: Prodaja glinenih kritin! DOM-STREHA trubarjeva 17 3230 Šentjur ^WALTHER JnOACHUBC^ CISAIONÍ^ VJA1AV1C- VQImMu ÍC-J -g • aCDtisk loiniaiDv do 100i7Q cm 1 rekismne in o/naÍBvBine tihle ■ siiotislí nalepk ra:rih olijiíí ■ nslefske ig ovto ■ [liqii:a([ii usk 'jtziLk. letakov, vabil .. SO TUĐI VASA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE? ROBNIH KniiCB33 3334 LnieobSavinjU E-mail; inťo^iubniÍLsi LESENA VHODNA IN NOTRANJA / J VRATA ZA VSAK DOM r ' ' m PokHate: 03/639 0$ 70 iUi obiščite www.rabnilt.n SPLOSNO GRADBENIŠTVO v1sĐt!e,n1zl!£ gradnje ' Izgradnja dwiri^C plof nikav -tlakovanje, strojni iztopi -oiganiiadja tivedbe stavtfjh projekotv konta kt; To ne mbt; 070716707;d aas.09ríď g m a i I. co m TftPt»Í£VÍ39, lOOOUUKJAHA POUČEVANJE dSatmíĚne karmirn Oce,rynthesaerja in (ature Prodaja harmonOt Pomitsi Ml 7*7 (Gt^rMlíwrí Glirs&mi iola MiimiTs.p.: umnu.tiúf-ticir.si anton selič s.p elektroinstaladje in trgovina ulica (I. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: infb@centersel1c.si d o m o f i n a t -lesarstvo OOHORNAL lvanROBACefls.p. UÍ. Bratov JantBmv 11a fiSM:041 75« MS telefoiVfiitOîTSi n e-patu: dDrnmetalko.si HÎJÏId^tillilUn nasegí strokovnjaka za strehe na gsm: 041 bl2 î3s. — I^MOSS&K 3XÙ3, NOVA CE|UCCV/C*1|« TWLi n/TM 4« Mt FK» «3/7*4 40 jU C«Mi ifcU/T» ÏOi. «i*!;»^» M« _ __c-auUi tnoifch.ailihgiloLftet Sr *■ i ik www.moskJi.sí STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE XA DOBRO SXREHOt Î '««"ÎS 4POZOR s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Nepreklicno naročam Novi tednil( za najmanj 6 mesecev BELO grozdje (rizling, šipon, pinot, rumeni muškat) ter modro frankinjo in žametno črnino prodam. Telefon (03) 5823-185 ali 031 805-808. 3529 MEŠANO belo grozdje, na Tinskem, prodamo. Telefon 041 879-868. 3534 GROZDJE, belo in rdeče, okolica Dramelj, prodam. Telefon 041 223-798. 3533 MEŠANO belo in rdeče vino ter mešano belo in rdeče grozdje prodam. Telefon (03) 5821-482, 031 768-175.43512 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BUKOVA drva, metrska ali razžagana, cepana, cena 55 EUR/m3, prodam. Informacije po telefonu 041 846-233. 3286 SILAŽNO koruzo, burske mladice in breje koze z rodovnikom, seno in slamo v kockah, prodam. Telefon 041 649-414. š 367 METRSKA bukova drva prodam. Telefon (03) 5736-365, 041 434-102. l 274 REZAN les, deske, letve, »štafle«, ostrešje, prodam. Možna dostava. Telefon 031 649-201. 3420 Sečnja in spravilo lesa, odkup lesa na panju. Plačilo takoj! Tel. 041 654 889, Timbles d.o.o., Lahov graben 5, 3273 Jurklošter Na svetu ni nič slabega. Vse se spreminja, vse je minljivo. Ko človek odide z ljubeznijo, je spomin nanj večen. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, dedka in pradedka FRANCA TURKA iz Žalca (19. 9. 1922 - 29. 8. 2011) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter izraženo pisno in ustno sožalje. Hvala vodstvu in osebju centra starejših Zimzelen Topolšica, Krajevni skupnosti Griže, ZŠAM Savinjske doline, KO ZB NOB Žalec, Medobčinskemu društvu invalidov Žalec, Društvu upokojencev Žalec, pogrebni službo Ropotar za opravljen obred, pevcem in gospodu Dušanu za izrečene besede slovesa. Vsi njegovi METRSKA drva, mešana ali bukev in domače slive, po naročilu naberem, prodam. Telefon 070 744-487. p NEŠKROPLJENA jabolka carjevič, jonatan, krivopecelj in tri teličke prodam. Telefon 070 233-194. š 384 BIKCA, starega 5 mesecev in rotacijsko kosilnico Sip 135 prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 661-358, po 14. uri. 3489 BARAKO, velikost 12 ^ 4 m, primerno za pomožni objekt, kraj Celje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 745634. 3427 CISTERNO za vino, nerjavečo, 300 in 430 l, skoraj novo ter kad, 400 in 800 l, prodam. Telefon 041 919-690. p TELIČKO simentalko, 130 kg in dva soda, 320 l, prodam. Telefon (03) 5774-709. š 380 LES, tesan, od stare hiše (ostrešje in stene) ugodno prodam. Možnost uporabe za brunarico. Cena ugodna, po dogovoru. Telefon 041 736-042. 3480 TRAKTOR Univerzal 453 dt, letnik 1997, novejša izvedba, zelo lepo ohranjen, nove gume in okrasni kozolec, dolžina 160, višina 120, prodam. Telefon 031 612-160. 3503 VEČ klafter suhih kostanjevih drv, cena 140 EUR, prodam. Telefon 040 223111. 3501 »KŠIRE« za par konjev in mlin za grozdje - pecljalnik prodam. Telefon 041 736248. 3504 STREŠNO opeko Kikinda 272, 2.200 kosov, staro 18 let, in 300 kosov nove, prodam. Telefon 031 490-822. 3497 40-letna simpatična ženska iz Šentjurja želi prijatelja. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647, agencija Alan. 3463 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold îastrologinjai 0906430 IŠČEM žensko za skupno življenje, staro približno 55 let. Telefon 051 869-174. 3509 SIMPATIČNA, 28-letna samska uslužbenka iz Celja želi prijatelja do 40 let. Resno. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 3524 ŽELIM spoznati resno, usmiljeno, lahko je sestra, ni pogoj, ki bi ljubila moškega, starega okoli 60 let. Na skrite številke ne odgovarjam. Telefon 051 363-576, 041 904-940. 3523 ZAPOSLITEV IŠČEM občasno delo ali pomoč pri delu: šivanje, likanje, pomoč v gospodinjstvu in podobna dela. Pokličite po telefonu 031 710-194. 3339 IŠČEM delo: pomoč starejšim osebam pri pripravi kurjave za zimo in ostalih delih. Telefon 070 288-150. 3471 VILE VALDEBEK PULA Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? Skupina _ Si želite mirnega preživljanja tretjega KZnJtaZ^ f f O življenjskega obdobja? Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas! Informacije: Anton Turk Telefon: 031 324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si IŠČEM delo: pomoč na domu. Telefon 041 873-600. 3527 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n FRIZERKI iz Celja oddamo delovno mesto za s. p. Frizerstvo Primož, Ljubljanska 14, Celje, telefon 041 790-590. 3432 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje, Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 3496 IZVAJAMO kompletna dela na kanalizacijskih sistemih, izgradnja dvorišč, strojni izkopi in prevozi ter ostala gradbena dela po dogovoru. Telefon 051 377900, GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 3478 Celje Poročili so se: Minka JOŠT iz Štor in Adolf VREČKO iz Šentjurja, Daniela LE-DNIK iz Hrastnika in Andreas KOLŠEK iz Štor, Tatjana PODPEČAN iz Žalca in Blaž RAMŠAK iz Braslovč, Irena KERNER iz Vojnika in Peter TOVORNIK iz Celja, Petra KLAJNŠEK iz Šentjurja in Uroš GORIČAN iz Vojnika. Šentjur pri Celju Poročili so se: Andreja GABER iz Draže vasi in Peter TOPLIČANEC iz Gorice pri Dobju, Jasna SELIČ iz Gorice pri Slivnici in Janko ŠOLAR iz Stare Loke. Mozirje Poročili so se: Maja KO-PUŠAR in Marko BREZNIK, oba iz Strmca, Jerneja MA-RINŠEK iz Topol in Klemen FILIPČ iz Horjula. Velenje Poročili so se: Romana MEVC in Emil SRABOČAN, oba iz Velenja, Melita HUDEJ iz Šoštanja in Matjaž JELEN iz Velenja. NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Umrla je upokojena sodelavka DANICA ŠUHEL Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je le tišina, ki močno boli. Eno leto na tvojem grobu sveče ti gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča. V SPOMIN FRANJU KALAMIZI iz Uniš pri Ponikvi (12. 6. 1944 - 11. 9. 2010) Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, prižigate sveče, prinašate cvetje in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Zelo te pogrešamo. Žalujoči: žena Fanika, sinova Bernard in Franjo z družinama, brat Ivo z družino, tašča Fanika in svak Toni z družino Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in teta PAVLA TRNOVSEK iz Šedine pri Dramljah (2. 1. 1925 - 28. 8. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter zanjo darovali sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za tako lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Žalujka. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni Celje Umrli so: Viktor VEBER iz Celja, 72 let, Miroslav TER-BOVC iz Celja, 68 let, Antonija TURNŠEK iz Šentjurja, 87 let, Marija KOVAČIČ iz Celja, wiiiiw.novilednik.coin ZAHVALA Ob izgubi naše zlate mame, ome, prastare mame, sestre in tete ALBIN MARIJ PODGORŠ K iz Levčeve ulice 10 v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter slovo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo celotnemu osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Celje za njihovo pomoč in župniku iz kapele v Don Boskovem centru za ganljiv obred. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ^ V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je zapustil JOŽE SELIČ (17. 3. 1929 - 8. 9. 2009) Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi Usoda kruta te zajela je in vzela tvoje mlado je srce. zahvaTa Ob boleči izgubi dragega sina in brata VINKA PAHOLETA (4. 5. 1967 - 17. 8. 2011) se iskreno zahvaljujeva sosedom za vso pomoč, hvala za svete maše, sveče ter izražena sožalja in tolažbo. Hvala gospodu župniku Petru za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz svetega Jakoba za lepo odpete žalostinke, Bernardi in Pavliju Zupancu za lepe besede ob odprtem grobu in trobentaču za odigrano Tišino. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: mama Valčka in brat Marjan Š 383 90 let, Janez KAJTNA iz Smi-hela, 64 let, Ciril RAVNAK iz Socke, 71 let, Karolina ŠMÍD iz Celja, 82 let, Antonija SEMPRIMOŽNIK iz Naza-rij, 87 let, Maksimiljan PO-TECIN iz Lesičnega, 71 let, Julijana LEBAN iz Celja, 82 let, Edvard OBLAK iz Laškega, 82 let, Amalija MLINA-RIČ iz Dobja, 90 let, Terezija KOŽUH iz Celja, 84 let, Vida ZUPANC iz Migojnic, 72 let, Hildegarda GORIČAN iz Polzele, 76 let, Franc KOVAČ iz Celja, 87 let, Alojz ZAKONJ-ŠEK iz Marija Reke, 77 let, Kristina OFENTAVŠEK iz iz Stražice, 78 let, Jožef ZAJC iz Laškega, 64 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Mirko GOBEC iz Rogaške Slatine, 86 let, Franc MIKŠE iz Rogaške Slatine, 80 let, Dušan ŠKVORC iz Kamnika, 56 let. Tvoje srce je dalo vse, kar je imelo. Vse, kar nam je ostalo, je spomin na trenutke, ki preživeli smo jih skupaj. Odšla si mirno in tiho zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice, prababice in sestre TEREZIJE KOŽUH roj. Brunšek s Proseniškega, nazadnje je stanovala v Brezovi 3, Šmartno v Rožni dolini (22. 9. 1927 - 26. 8. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v množičnem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči: sin Marjan z družino, sin Viktor z družino, hčerka Štefka z družino ter sin Emil z družino Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar dr^i nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Presunjeni sporočamo, da nas je nenadoma zapustila draga sodelavka MIRJAM BOŽIČ Pogrešali jo bomo. Ostala nam bo v lepem spominu. Sodelavci Doma starejših Šentjur Šentjur pri Celju Umrla je: Pavla TRNOVSEK iz Šedine, 86 let. Žalec Umrla sta: Evgenija KUMPŠE iz Ljubljane, 88 let, Amalija MERZELJ iz Grajske vasi, 82 let. Mozirje Umrla sta: Marija FEDRAN iz Prihove, 79 let, Frančiška REPENŠEK iz Nove Štifte, 75 let. Štiri leta na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 3. september, ko je pred štirimi leti prenehalo biti ljubljeno srce dragemu očetu, dediju in tastu RANCU RADOSIČU iz Slatine 16 b, Šmartno v Rožni dolini (1. 10. 1930 - 3. 9. 2007) Zelo močno te pogrešam, dragi oče, in vsak dan smo skupaj v mislih s teboj. Tvoja hčerka Erna z družino Velenje Umrli so: Frančišek PE-ČOVNIK iz Črne na Koroškem, 78 let, Jožef VASLE iz Velenja, 79 let, Stanislav FIDEJ iz Velenja, 57 let, Zofija KEŽMAN iz Celja, 78 let, Franc TURK iz Žalca, 89 let, Ivan JEGOVNIK iz Šoštanja, 86 let. POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK 051 649 780 www.primozic.si n p n KINO PLANET TUS Spored od 9. 9. do 12. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Zamenjava - komedija 12.20, 15.45, 18.15, 21.05, 23.35 Smrkci - animirana družinska komedija, 3D, sinh. 12.00, 13.40, 15.00, 16.00, 17.20, 18.20, 19.40 Smrkci - animirana družinska komedija, sinh. 11.00, 13.20, 15.40, 18.50 Kavboji in vesoljci - znanstveno fantastična akcija 21.20, 23.50 Huda učiteljica - komedija 11.30, 14.10, 16.20, 18.40, 21.00, 23.10 Brez povratka 5 - grozljivka, 3D 20.40, 21.50, 23.00 Brez povratka 5 - grozljivka 14.00, 16.30, 18.45, 21.10, 23.25 Oskrbnik - družinska komedija 12.10, 15.50, 18.00, 20.30, 22.40 Ta nora ljubezen - romantična komedija 12.50, 15.30, 18.10, 20.50, 23.20 LEGENDA: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota PETEK in NEDELJA 18.00 in 20.30 Ču do vi to - drama SOBOTA 20.00 Večer palestinskega dokumentarnega filma PETEK in NEDELJA 18.00 Transformerji 3 - ameriški ZF akcijski spektakel PETEK 18.00 Obuti maček - animirana pravljica 19.45 Harry Potter in svetinje smrti - 2. del - akcijska pustolovščina 20.15 Prvi maščevalec: Stotnik Amerika - akcijski film SOBOTA 18.00 Prvi maščevalec: Stotnik Amerika - akcijski film 18.30 Obuti maček - animirana pravljica 20.30 Harry Potter in svetinje smrti - 2. del - akcijska pustolovščina NEDELJA 10.30 Harry Potter in svetinje smrti - 2. del - akcijska pustolovščina 16.00 Obuti maček - animirana pravljica 17.45 Harry Potter in svetinje smrti - 2. del - akcijska pustolovščina 20.15 Prvi maščevalec: Stotnik Amerika - akcijski film PRIREDITVE PETEK, 9. 9. 15.00 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju 8. mednarodno kulturno srečanje upokojencev 16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 19.00 Jakijeva hiša - Galerija Nazarje Iz starejše zgodovine Nazarij in okolice domoznanski večer dr. Petra Weissa 19.15 Atrij in cerkev sv. Jožefa Celje Vesperae Josephinae Jožefovi večeri; nastopata ženski sekstet Komornega zbora Emanuel in organist Tone Potočnik 19.30 Glasbena šola Velenje Slavnostna akademija z orkestrom Slovenske filharmonije Ob 60-letnici Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega 19.45 eMCeplac Velenje_ Klubski večer 20.00 Galerija Plevnik - Kronkowska Celje_ Infantilni oder odprtje razstave del Tomaža Milača 20.00 gpital za pr'jatle Celje_ Dotikanje brezčasja večer s poezijo Maje Vidmar in Tanje Plevnik 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Od Celja do Žalca gala koncert 6. mednarodnega folklornega festivala 20.00 Hiša mladih Šmartno ob Paki Šmartno išče talent finalni večer in zaključek 5. poletnega festivala; glasbena gostja Aleksandra Cavnik 20.00 Dvorana Zdraviliškega doma Dobrna Zaključek glasbenega poletja 2011 operni pevci SNG Maribor Andreja Zakonjšek Krt, sopran; Irena Petkova, mezzosopran, Jaki Jurgec, bariton; Robert Mraček, klavir SOBOTA, 10. 9. 8.00 do 13.00 Cankarjeva ulica Velenje Art market in bolšji sejem 16.00 Pokrajinski muzej Celje Mali vojščaki rimske Celeie otroška delavnica 17.00 Dom krajanov Polje ob Sotli Predstavitev zbirke zgodb otroštva Mihe Macurja 17.00 Žička kartuzija 28. srečanje pevskih zborov mest z usnjarsko tradicijo koncert 16 zborov 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Praznovanje 130-letnice PGD Žalec slavnostna akademija 19.00 Titov trg Velenje_ Pihalni orkester Zarja Šoštanj poletni koncert 20.00 Center konjeniškega športa Celje Tuned Fish kulturni galop 20.00 Stari grad Celje_ M. Alujevič: Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica gledališka predstava v izvedbi Gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje 20.00 Celjski dom Celje_ Od Celja do Žalca gala koncert 6. mednarodnega folklornega festivala 21.00 eMCeplac Velenje_ Klubski večer NEDELJA, 11. 9. 15.00 Romarska cerkev Brinjeva gora Pri nas doma se vedno pelo je koncert dr^inskega petja 16.00 Kerčmarjeva domačija Petrovče 6. tradicionalna likovna razstava PONEDELJEK, 12. 9. 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin, Muzejski trg, Celje_ Uspešnost in duhovni razvoj predava Aristid Havliček Tili 20.00 Narodni dom Celje Besede miru RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10. Stari grad - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava fotografij Begunec.si Zakaj bežati iz raja, do 18. 9. Muzej novejše zgodovine Celje: Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 25. 9. Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: Kontinuiteta, razstava 13. umetnikov, do 11. 9. Osrednja knjižnica Celje: razstava 140 let gasilstva v Celju, do 1. 11. Kvartirna hiša - prostori TD Celje: Delo turističnega društva Celje skozi objektiv, do 16. 9. Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica Špitalska kapela Celje: razstava Sposojene slike Tanje Plevnik, do 17. 9. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava fotografij gpica fotografije; razstavljajo člani Fotokluba Zagreb, do 10. 9. Galerija Elektra Celje: Makro fotografija; razstava fotografij članov Fotografske sekcije Elektro Celje, do 20. 9. Savinov likovni salon Žalec: Nova fotografija - perspektive; razstavlja 5 avtorjev. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Srečka Žgajnerja in Nanija Po-ljanca, do 11. 9. Grad Podsreda: Ars vitraria, steklene mojstrovine Miriam Kosec in Francija Černelča, do 30. 9. Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9. Galerija Velenje: dokumentarna razstava o violinizmu na Slovenskem, do 10. 9. ZLATOROGOVA Transverzala »KOLESARSKI U7DnU Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka gmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. radiocelje Jfi^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz www.greinovhribe.si 10.9.2011 , Planinski dom Smohor Za vsakega udeleženca bo Pivovarna Laško podarila 1 eur za ohranjanje čiste gorske narave in vzdrževanih planinskih poti ter koč. Zlatorogovo transverzalo ponosa podpira Planinska zveza Slovenije DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si NOVI TEDNIK ZA RAIZITEDRILO 31 Nagradna križanka desni PRTTOK une v bosni ruska avtonomna republika, domovina tuwncev ameriška filmska igralka tyler SMU^^ center delavska zadruga v carski rusui mesto v severni belgiji erna muser zelo majhna suka ameriška filmska igralka (elizabeth) dan v tednu rešeto ovoj knjige goveji samec travnat svet na koncu njive zemeu-skipol ace mermoua učenjak udobno obuvalo 16 13 MUSU- jorge lorenzo manji stojei kalna voda iša iča nebesa jezero v tibetu POLniK šastri 15 steklasta S 22 12 žensko iblačilo blaga klemen lavric organizem živih bitu upoštevanje jezero ognje- porekla razstavni predmet žganje iz orehov sladkovodna riba 23 verdueva opera nalezui-va bolezen psov del molekule ruska zeuna juha z mesom tahirowč švicarski pra-kanton nemški pisateu (karli božie-potnik nemška igralka dagover vzdržnost asketov prestolnica ukrajine 19 nogometa levi pritok yukona na auash itau-janska letalska družba ansambel devenh pevcev peceu pri gobi danvrim-skem koledarju škot. politik (john uudski izraz za med nemški naravoslovec aorenz) kratek moški suknjič itau-janski igralec tognazzi divja mačka postrvi sorodna riba 14 21 11 10 msKi brduevec 20 pregovor čebeu podobna žuželka spodnji del posode 17 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za fitnes in aerobiko v Top fitu Celje 2. nagrada: darilni bon za storitve v Kozmetiki Alenke Marguč v Celju 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 15. septembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 69 Vodoravno: ASTOR, ETAŽA, DANEC, ELK, SLEME, ORIS, ARON, ŠAH, SKOTITEV, RADLA, TRKALO, UPRAVNIK, OTIS, MAKROBIOZA, NI, MAAS, EBRO, EBRO, ENORMNOST, INDOL, RAJKO, ERA, ELA, SMRKETA, NAT, ROSSELLINI, KM, NEESON, ANDERS, ANIO, GOSPA, SCAT, ITRIJ, KASA, KOBRA Geslo: Med nas so se vrnili Smrkci. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za fitnes in aerobiko v Top fitu Celje, prejme: Kaja Lubej, Pohorska 4, Celje. 2. nagrado, dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Tanja Lipovšek, Strensko 10, Rimske Toplice. Ona; Na izletu se boste prav fino zabavali, zato se ne odpovejte tej priložnosti. Naslednja ne bo prišla prav hitro. Na partnerja pa kar pozabite, saj si tudi on tu in tam privošči manjšo avanturo, ki pa le še utrdi vajin odnos. On; Upoštevali boste prijateljev nasvet in si tako postavili trdne temelje za uspeh na poslovnem področju. Težave bodo pozabljene, pa tudi finančne težave se bodo začele počasi postavljati na pravo mesto. TEHTWICA ^ Ona; Dobili boste odgovor na zastavljeno vprašanje, vendar pa ne bo ravno tak, kot ste morda pričakovali. Toda brez skrbi; vse skupaj bo še veliko bolje in lepše, kot ste lahko najbolj optimistično pričakovali. On; Pritiski na vas bodo počasi popuščali, tako da boste lahko po dolgem času ponovno malo svo-bodneje zadihali. Izkoristite prijeten vikend za sklepanje novih poznanstev, kjer imate vsaj dobre, če ne celo odlične možnosti. Ona; Preveč cenite mnenja drugih - to se vam utegne maščevati. Raje včasih mislite tudi s svojo glavo, ki je nimate samo za okras. Še dobro, da se razumete s svojim partnerjem in vsaj tu nimate kakšnih večjih težav. On; Na noben način ne boste privolili v kompromis, saj ste prepričani, da je vaša pot edina pravilna. In finančni učinki vaše ideje bodo to tudi obilno dokazali, zato nikar ne popuščajte, ampak vztrajajte. Ona; Nekaj v vas vas bo opozorilo na grožnjo, ki visi nad vašo glavo. Bodite previdni, drugače vam bo še pošteno žal. Glede zdravstvenega stanja pa si nikar ne delajte skrbi, saj se bo vse kaj hitro uredilo. On; Bodite trdni pri svojih odločitvah in nikar ne popuščajte zaradi pritiskov tistih, ki še sami ne vedo, kaj v resnici hočejo. Nekdo vas želi speljati na napačno pot, vendar pa se ne boste v nobenem trenutku pustili preslepiti. DVOJČICA M ■ S*™"® ^ Ona; Raje pustite skrbi doma in odidite v malo bolj veselo družbo. Ne skrbite za partnerja, saj tudi on ni angelček. Če se boste venomer držali le ene osebe, se vam lahko zgodi, da boste na koncu presneto razočarani. On; Nekatere stvari so se rahlo zapletle, pa ni, da bi se zaradi tega jezili. Vse lepo in slabo mine in potem je, kakor je bilo na začetku. Ostanejo le še spomini za dolge zimske noči, ki jim vsekakor ne boste pobegnili. Ona; Prizadeli boste svojega partnerja, vendar se mu boste že v naslednjem trenutku več kot prijetno oddolžili. Je že tako, da je življenje polno tako slabih kot tudi dobrih trenutkov. On; Spogledovali se boste s prijetno neznanko in si tako ustvarili kar dobro priložnost za prijetno avanturo, ki bi vam v tem trenutku prišla še kako prav. Seveda pa boste vi morali narediti odločilni korak. Ona; Jezili se boste, ker vam nagaja jekleni konjiček, ki vas bo zopet spravil ob kup denarja. Začnite razmišljati o zamenjavi. Na svojega partnerja ne pozabite, drugače vam bo pripravil neljubo presenečenje! On; S partnerko bosta končno sedla skupaj in razčistila nesoglasja, ki so v zadnjem času že pošteno načenjala vajin ljubezenski odnos. Vedite, da sta zaupanje in pogovor temelj za vajino prihodnost. KOZOROG jg^ Ona; Neprijetne zadeve ne boste mogli odlagati v nedogled, zato se raje čim prej spoprimite z njo. Ko pa bo nevihta mimo, pazite, da ne boste ponovili napake, ki vas je spravila v takšen položaj.On; Treba se bo sprijazniti z manjšim popuščanjem na poslovnem področju, kjer ste bili do sedaj vajeni le uspehov in doseganja svojih visokih ciljev. Še najbolje bi bilo, da bi si vzeli kakšen teden počitka. POMOČ: AVANTURISTKA-pustolovka, MINIATURA-zelo majhna slika, PRIMITIVIZEM-neizobraženost, nekulturnost, TUVA-domovina Tuvincev 3.-5. nagrado, bon za klasično pico v gostišču Hochkraut Tremerje, prejmejo: Lea Pinter, Vrba 26, Dobrna, Silva Selič, Dobje 27, Dobje pri Planini in Sara Zajc, Liboje 82, Petrovče. Ona; Ker imate trenutno več kot dovolj energije, se lahko mirne vesti lotite uresničevanja tudi malo bolj zahtevnih ciljev, ki ste jih do sedaj odlašali. Počutili se boste polni zanosa, kar vam bo dodobra povzdignilo samozavest. On; Zakaj se sedaj jezite na ostale - kar ste iskali, ste tudi dobili. Kdor se igra z ognjem, se na koncu ponavadi pošteno opeče! Ne bodite trmoglavi, ampak čim prej spremenite dosedanji način življenja. Lažje bo! DEVICA ^ Ona; Videli boste marsikaj zanimivega, doživeli marsikaj vznemirljivega, nazadnje pa si boste vendarle zaželeli, da bi bilo spet vse po starem. Vprašanje pa je, ali bo za to tudi vaš partner? On; Dobro bi bilo, če bi čim prej opustili stare, grde navade in se navzeli novih, zanimivejših in konec koncev tudi donosnih. Je že tako, da je sedaj čas hitrih premikov, ki ne dopuščajo niti trenutka nepazljivosti! VODNAR Ona; Ni vedno prav, da občudujete samo tisto, kar hvalijo vsi ljudje. Poskusite včasih razmisliti tudi s svojo glavo in pokazale se vam bodo možnosti, ki jih niste niti pričakovali. In to na vseh področjih! On; Ker vas nameravajo ponovno narediti za tarčo spleta okoliščin, bo najbolje, da se za nekaj časa izogibate družbe. Pojdite malo v naravo in kaj hitro si boste našli celo kopico somišljenikov. Vsekakor pa se boste prav prijetno zabavali. Ona; Nekdo v vaši bližini bi vam prav rad pomagal, vi pa kot da ne vidite ponujene pomoči. Vse boste poskušali rešiti sami, kar vam bo sicer nekaj časa dobro uspevalo, vendar pa pazite, da vam ne bo na koncu zmanjkalo moči. On; Iznenada se bo pojavil star prijatelj. Nikar mu ne pustite kar takoj oditi, v prihodnosti vam lahko še kako koristi tako v poslovnem smislu kot tudi v povsem zasebnih stvareh. In nikar se preveč ne obirajte. RUMENA STRAN Sejemski obiski SU, foto: SHERPA Celjski Mos ni samo obrtni sejem, temveč na njem sodelujejo tudi večja podjetja. Dokaz sta Zdravko Počivalšek iz Term Olimia in Izidor Krivec iz Celjskih mesnin, ki sta se po uradnem odprtju seveda odpravila še na »svoja štanta«. Ko tudi župan zaviha rokave No, vojniškemu županu Benu Podergajsu jih sicer ni bilo treba, saj je v poletni pripeki raje izbral majico brez rokavov _ Je pa pokazal, da se kar dobro spozna na »sekularje« in podobno priročno orodje, ki so ga potrebovali gasilci iz Vojnika in z Dobrne, ko so se lotili prekrivanja dotrajane strehe na domačiji v Arclinu. In z lastnim zgledom je dokazal, da se kot prvi mož občine ne znajde dobro samo v suknjiču in kravati. IS Foto: SS Še zadnji napotki za večjo varnost. Direktor PU Celje mag. Karol Turk in glavni kriminalist Jože Senica. Nova »uniforma«? Potem ko svetovalca za promet v Mestni občini Celje Iztoka Uranjeka ne vidimo več tako pogosto s čelado na glavi in v motoristični opremi, se ob pogledu na to fotografijo sprašujemo, ali se morda ne ogleduje po novi »uniformi«. Če prav pomislimo, glavni deli oblačil se itak ne bi spremenili - ostali bi škornji, tudi pri narodnih nošah se najde kanček usnja, pokrivalo pa bi vendarle bilo nekoliko mehkejše _ IS, foto: GrupA Z roko v roki za novo streho Idilična cerkvica sv. Rozalije nad Šentjurjem je letos dobila novo streho. Pred dnevi so jo tudi slovesno blagoslovili. Ob tej priložnosti pa sta si roki stisnila tudi šentjurski župan Marko Diaci in celjski škof Stanislav Lipovšek. Kako tudi ne, ko pa je k ogromnemu računu nekaj primaknila tudi občina. Domači župnik Vinko Čonč je bil sicer zelo hvaležen, a ker je »špaga še kar prekratka«, se je dobrotnikom še enkrat iz srca priporočil. »Rozika«, kot ji rečejo ljubkovalno, je danes priljubljeno sprehajališče Šentjurčanov, v začetku 17. stoletja, ko so jo zgradili, pa je predstavljala upanje pred smrtnim bičem kuge. Le malokdo pa ve, da je znamenita pesem Gustava Ipavca Iz stolpa sem mi zvon doni posvečena prav zvonu v najvišjemu šentjurskemu zvoniku na tej cerkvi. OST Mmm, k kako dobro! Pred kratkim so lahko tudi Celjani okušali bajramske dobrote, ki so jih pripravile gospodinje iz islamske skupnosti. Organizator dogodka je bil celjski Zavod Racio, zato je njegova direktorica mag. Tatjana Dolinšek priskočila na pomoč pri ponujanju poslastic. BJ Foto: GrupA www.novitedn^^^www.radiocelje.coin Kot nova gazela Predstavniki podjetja KLS Ljubno, na čelu z direktorjem Mirkom Straškom, so neustrašno korakali, skorajda tekli kot gazele, tudi po Logarski dolini. Nič čudnega, saj je KLS, lanska srebrna gazela, tudi letos med tremi kandidati za osvojitev naslova regijske gazele oziroma najboljšega hitro rastočega podjetja v Savinjsko-zasavski regiji. SU, foto: SHERPA