Ameriška Domovina
j	^ 1 :■ iv■:	'j,, '

=!
B

,v:
AMCRSCAN in spirit #OR€!GN IN LANGUAGE ONLY
NO. 15
SLOVSNIAM
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth,. Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
'5
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1979
LETO LXXXI — Vol. LXXXI
Vrhovni sodnih Ohia obsodil "prolikulluro'
Vrhovni državni sodnik Frank D. Celebrezze je v govoru v Akronu ostro obsodil aktiviste, ki jih je označil za ameriško “pro-tikulturo”.
AKRON, O. — Vrhovni sodnik države Ohio Frank D. Celebrezze je v govoru pred odvetniško zbornico govoril o aktivistih, ki da so nosilci ameriške “protikulture” ter trdo zavrnil njihova stališča. Tako je opozoril na njihov boj za prepoved smrtne kazni nad teroristi in na njihov molk k množičnim moritvam ljudi v komunističnih državah, ki se niso in se ne stri-najo s komunizmom.
Pokazal je na one, ki se ženejo proti ubijanju tjulnov in delfinov, pa molče k dnevnemu klanju telet, prašičkov in lovu rakov (lobsters). “To je zato, ker protikultura ljubi stejke in lobster j e, ne je pa mesa tjulnov in delfinov,” je ugotovil Celebrezze.	\
Posebno ostro je pi’ijel “proti-kulturo” zaradi spodkopavanja družine in upora proti porokam. Pritožil se je tudi nad o-pravičevanjem zločinov: “Oni pravijo, da je posiljevalec bolna žrtev nasilne družbe in da je bančni ropar žrtev svojega revnega okolja, da vzame le to nazaj, kar je bilo vzeto njegovim prednikom.”
Kljub svoji ostri kritiki raznih aktivističnih skupin je vrhovni državni sodnik končal: “Prepričan sem, da bo ostala v naši deželi vlada zakonov, ko bo protikultura že davno med izumrlimi vrstami.”
BREZPOSELNOST NA 5.8% jVoyi grobovi
Delavsko tajništvo je objavilo, da je bilo v januarju na novo zaposlenih 450,000 oseb, s čimer je skupno število zaposlenih doseglo 96.3% milijone, število brezposelnih pa se je znižalo na 5.8% od 5.9% v preteklem decembru.
WASHINGTON, D.C. — Pre- jelo v delovno razmerje velika tekli petek je delavsko tajništvo število novih delovnih moči, je objavilo, da se je število zapo- brezposelnost v bistvu ostala slenih v januarju povečalo za zadnjega pol leta na letni rav-450,000 na skupno 96.3 milijone, ni okoli 6%, med tem ko je bila kar pomeni novo rekordno šte- V letih 1965-1974 na letni ravni vilo, med tem ko se je odstotek okoli 4.6%. brezposelnih zmanjšal od 5.9 v 1 Zastopnik delavskega tajni-decembru 1978 na 5.8% v janu- štva je dejal, da so bili poviški arju. Sprememba je sorazmerno plač povprečno nezadostni za majhna, vendar kaže, da je bilo kritje porastlih stroškov življe-v januarju gospodarstvo še v nja za 9%v letu 1978, kupna moč polnem razmahu, četudi so za- je zato dejansko v letu 1978 čeli znaki o gibanju gospdarstva padla.
Od nad 3 milijone na novo zaposlenih v letu 1978 so imele večino ženske. Pretekli mesec je bilo skupno v delovni sili ZDA 43 milijonov žensk. Sredi leta 1978 je bila od vsakih dveh žensk, starih nad 16 let, ena zaposlena ali pa je iskala zaposlitev. V januaru 1979 je bilo zaposlenih blizu 2 milijona več žensk kot v januarju 1978.
že v decembru kazati navzdol.
Posebno je porastlo število zaposlenih žensk in črncev, zlasti najstnikov. Med črnimi je bilo brez posla 7.8% odraslih moških, 10% odraslih žensk in 32.7% črnih fantov in deklet, starih izpod 29 let. Med belimi je bilo brez posla le 4% odraslih moških.
Četudi je gospodarstvo spre-
Majhna prodttktfvnost Primanjkljaj v zunanji
trgovini 28.45 bilijonov
Dr. Saharov utrujen
MOSKVA, ZSSR. — Znani ruski jedrski fizik, “oče sovjetske vodikove bombe” dr. Andrej Saharov, Nobelov nagrajenec Za mir leta 1975, se je v svojem boju za človekove pravice v Sovjetski zvezi utrudil in postaja malodušen, ko vidi le malo uspeha.
Prijateljem na Zahodu je povedal, da ga je posebej prizadelo, ko so prijeli in obsodili njegove prijatelje in sodelavce v tem boju Jurija Orlova, Aleksandra Ginzburga in/ Anatola Sčaranskega.
Hudo ga boli, ker mu ne dostavljajo pošte iz Združenih držav, kjer živita v Bostonu njegov sin Aljoša in hčerka Tatjana, prvi star 23, druga 29 let.
Hanoi kopiči čete na meii z LR Kitajsko
WASHINGTON, D.C. — Po poročilih ameriških obveščevalnih virov kopiči Vietnam na meji z LR Kitajsko v zadnjih dneh svoje oborožene sile, ko je na nasprotni strani meje zbranih o-koli 106,000 pripadnikov kitajskih oboroženih sil.
Predsednik Carter je govoril s Tengom o položaju na meji Kitajske in Vietnama. Trdijo, da je Kitajca svaril pred uporabo sile proti Vietnamu.
VREME
Večinoma oblačno z 20% verjetnosti naletavanja snega ob naj višji temperaturi okoli 15 F (-9 C) in najnižji ponoči okoli 0 F (-18 C). Jutri nekaj toplejše z verketnostjo naletavanja sne-, ga.	' I
Lani je porastla za le 0.4%, najmanj od leta 1974.
WASHINGTON, D.C. — Ameriški delavec je bil dolga leta med n a j p r o duktivnejšimi na svetu, v dobri meri zaradi modernih strojev in organizacije produkcije. V zadnjih letih so Japonci, Nemci, švedje, Švicarji in še nekateri ZDA v tem pogledu ujeli ih delno celo prehiteli.
Če hočejo ZDA postati s svojimi industrijskimi izdelki na svetovnih trgih uspešnejše, morajo povečati produktivnost svojega delavstva. Na tem polju lani hi bilo veliko doseženega, saj
ZDA v zunanji
WASHINGTON, D.C. so imele v letu 1978 trgovini skupno 28.45 bilijonov dolarjev primanjkljaja, to se pravi, da so za toliko več v tujini kupile, kot so tja prodale. Navečji primanjkljaj je bil v trgovini z Japonsko — preko 11 bilijonov dolarjev.
Letošnji primanjkljaj je bil doslej največji, kar so jih ZDA kdaj imele. Nekateri so napovedovali celo večjega, zato na tečaje dolarja na tujih denarnih trgih ni imel večjega vpliva. Ti so v zadnjih dneh bili kar dosti trdni in povprečno za 9% višji
Frank Bartell
Na domu svoje hčere, 11186 Taylor Wells Road, Ohardon, Ohio, kjer je živel več let, je umrl 89 let stari Frank Bartell JBartelj), ki je živel preje na 1070 E. 69 St., vdovec po leta 1967 umrli, ženi Mary, roj. Deutschm.ann,1 oče Mary Blatnik, in pok. Franka, 3-krat stari oče.1 Pokojni je bil rojen v Mimi peči v Sloveniji; od koder je prišel, v ZDA leta-1913 in delal 27 let'
KHOMEINI GROZI VLADI BAKHTIARA Z "JIHAD0M"
Islamskega vodnika Khomeini j a so pričakle pri povratku domov po 14 letih izgnanstva ogromne množice, ki jim je govoril o vzpostavi “islamske republike", ko je označil vlado Bakhtiara, regentski svet in parlament za nezakonite in zahteval, da se umaknejo. Na tiskovni konferenci v soboto je vladi grozil z “jihadom”, islamsko sveto vojno, če ne bo sprejela njegovih zahtev.
Iz Clevelanda in okolice
19710
TEHERAN, Iran. — Ajatolah
do svoje upokojitve leta 1960 Khomeini je bil v svojih bese-pri Sheets Elevator Company, dah zelo oster tako prvi dan v Bil je član ADZ št. 1 in Maca- govorih in izjavah ob povratku, bees Carniola Tent No. 1288. pa tudi naslednji dan na tiskov-Fogrebe bo iz Želetovega po- ni konferenci, ko je vladi Bakh-
tiara, regentskemu svetu in parlamentu zagimzil, da bo proglasil proti njim in tem, ki jih podpirajo, islamsko sveto vojno — “jihad”. Ker ni objavil svoje islamske republike in njene vlade
grebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo.
Joseph P. Boyce
V 66. letu starosti je pretekli ne prvi ne naslednje dni po po-petek umrl v Lake County Me- vratku domov, sodijo, da se je morial West bolnici Joseph F. odločil za mirnejšo pot, za pri-Boyce, živeč v Wiilowicku, mož tisk, ki naj vodi do umika nje-Frances, rojene Haffner, oče govih nasprotnikov brez novega Roberta L., Patricka J., Josepha krvoprelitja.
J. in Michaela, očim Raymonda j Na ostre besede, svarila in L Kasunic in Richarda J. Kasu- grožnje ajatulaha Khomeinija je nic, 10-krat stari oče, brat Jean odgovoril enako ostro in trdo Fabian, Frances Zgonc, Alice predsednik vlade Bakhtiar. V Boyce in pokojnih Caroline Bu- razgovoru s sodelavcem franco-kcyic, Mary . Boyce, Franka skega lista je dejal, da bo pro-Boyce in Louisa Boyce. Po po- glasitvi islamske republike in klicu je bil klepar, zaposlen pri objavi njene vlade sledil trd na-Chase Brass and Copper Co., stop njegove “ustavne” vlade, nedavno-upolrojch. •-Pogreb bo Govoril je tudi o. prijetju vlade, iz Grdinovega pogrebnega zavo- ki bi jo objavil Khomeini, o prida, 17010 Lake Shore Blvd., ju- jetju in naglem postopku proti
je produktivnost ameriškega de- {“‘v preteklem oktobru, ko je !_____ __; ,, , bil dolar na tujem najmanj vre-
den.
Obsevanie prenehalo
MOSKVA, ZSSR. — Poslani-
lavca povprečno porastla le 0.4%, najmanj od leta 1974.
ZDA vodijo v produktivnosti! prepričljivo, le še v poljedelstvu, saj komaj 8% vsega prebivalstva na farmah pridela toliko, da pre- stvo ZDA je ugotovilo, da je ob-zivi vse ostalo prebivalstvo in sevanje gornjih delov poslopja
poslaništva s kratkovalovnimi žarki prenehalo, odkar je požar uničil gornja nadstropja poslopja nasproti zgradbi poslaništva kjer so bile po vsem sodeč naprave za obsevanje nameščene.
ostanejo še velike količine hrane za izvoz.
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranjuimo
AMERIŠKO DOMOVINO'
tri, v torek, v cerkev Marije Magdalene na Vine St. ob 10. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Kropljenje danes od 2-4 popoldne in od 7-9 zvečer.
Mary B. Marich V 81. letu starosti je preteklo soboto umrla v Euclid General bolnici Mary B. Marich, ki je zadnjih nekaj mesecev živela pri hčerki Mary Stragisher Euclidu, mati Mary Stragisher, Sophie Bambič, Anne Kovačič, Louise Forgus in Mika Marich ter pokojne Therese Telba, vdova po leta 1956 umrlemu možu Miku, 24-krat stara mati in 34-krat prastara mati in 3-krat pra-piastara mati. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogrebnega zavoda 'na 17010 Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Vida ob 10. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Kropljenje nocoj od 7-9 in jutri od 2-4 pop. in od 7-10 zvečer.
vsem onim, ki bi prijeli za orožje in poskušali začeti državljansko vojno.
Bakhtiar se zanaša na disciplino in podporo oboroženih sil, ki stojijo za enkrat za njim in o katerih upa, da bodo ostale na njegovi strani. Nekateri med tem niso popolnoma prepričani v trdnost podpore oboroženih sil ustavni vladi. Opozarjajo na njihovo mirno zadržanje ob času povratka Khomeinija, o straži, r katero so zavarovale leatlišče in na helikopter, ki so ga poslale Khomeiniju, ko je množica obdala avto, v katerem se je vozil, da ni mogel dalje do pokopališča, kjer so pokopane žrtve političnih nemirov v preteklih tednih in mesecih.
Oborožene sile so v stikih z okolico Khomeinija, ki bi jih rada pridobila za “islamsko republiko”. Trenutno ne kaže, da bo v tem uspela, velika večina poklicnih častnikov in podčast-
BO TAJVAN SPOSOBEN OHRANITI SVOJ POLOŽAJ BREZ VARSTVA ZDA!
ZDA so v času predsednika H. S. Trumana hotele omejiti svoje obveznosti v vzhodni Aziji in izjava tedanjega državnega tajnika Deana Ache-sona je napravila pri komunistih Severne Koreje, LR Kitajske in v Moskvi vtis, da ZDA ne bodo posegle vmes, če bi Severna Koreja zasedla Južno. Ko je do tega stvarno prišlo, je Truman naglo odredil preko Združenih narodov “policijsko akcijo” za rešitev Južne Koreje pred komunističnimi napadalci.
Tedaj so prišli v Washing-tonu tudi do spoznanja vrednosti Formoze — Tajvana, ki je ostal še pod nadzorom kitajske nacionalne vlade, ko se je morala pred zmagovitimi komunisti umakniti s kitajske celine. Formozo (Tajvan) so tedaj označili za “nepotopljivo letalosilko”, ki lahko u-
spešno nadzira rdečo Kitajsko. V okviru novega spoznanja vrednosti Tajvana je bila med ZDA in vlado nacionalne Kitajske sklenjena posebna vzajemna obrambna pogodba, ki je bila ponovno podaljšana.
ZDA so LR Kitajski precej jasno pokazale v času predsednika Eisenhower j a, da bodo pogodbo izpolnile, če bi se LR Kitajska odločila za napad na Tajvan ali na otoke, ki so ostali še pod njegovim nadzorom ob obali Kitajske. Otočji Kvemoj in Matsu sta postali opazovališči dogajanja na kitajski celini, vojaško u-trjeni in pripravljeni odbiti vsak morebitni napad s celine. Tako je ostalo do danes, razlika je le v tem, da so ZDA po pomiritvi z vlado LR Kitajske v Pekingu umaknile svoje uradno priznanje vladi na Tajvanu kot vladi Kitajske
ter s tem seveda razveljavile tudi vzajemno vojaško obrambno pogodbo s Tajvanom.
Vprašanje je, ali je vlada na Tajvanu dovolj močna in ima dovolj sredstev, da bo u-spešno prebila svojo uro pre-skušnje in se obdržala kot neodvisna kitajska država.
Washington je dolgo §tal na stališču dveh Kitajsk, komunistične in nacionalne, pa se končno odločil za LR Kitajsko, ko je videl, da .Peking ni voljan sprejeti ‘dveh Kitajsk: in mu je LR Kitajska postala v mednarodni politiki pomembnejša od Tajvana. Pri razgovorih s Pekingom je dosegel obljubo, da bo Peking iskal združitev Tajvana z LR Kitajsko ‘mirnim potom’. Javno se Peking ni maral odpovedati uporabi sile proti Tajvanu, če bi ta le zavračal vse poskuse mirnega zedinjenja s Kitajsko.
Ameriška javnost je na splošno sprejela potrebo po vzpostavi rednih odnosov z LR Kitajsko, toda je proti temu, da bi se to zgodilo na račun odnosov ZDA z nacionalno Kitajsko na Tajvanu. Pri povpraševanju o tenp ki sta ga izvedla New York Times-CBS News, se je 46% povpra-šanih izjavilo proti povezavi s Pekingom na škodo Tajvana in le 32% za tako povezavo tudi ob zapustitvi Tajvana. Ostalih 22% ni imelo jasnega mnenja.
Ali je obisk Teng Hsiao-pinga v tem pogledu mnenje ameriške javnosti kaj spremenil, za enkrat še ni znano. Za Ameriko in za svobodni svet je temeljno vprašanje: Ali je Tajvan sposoben preživeti kot svobodna nekomunistična Kitajska?
O tem pa več prihodnjič.
nikov, pa tudi navadnih vojakov, je še vedno vdana šahu in ustavni vladi.
Vlada Bakhtiara upa, da se bodo njeni nasprotniki začeli med seboj treti, ker njihovi cilji niso isti, in da ji bo to omogočilo postopno prevladati. Khome-inijeva stran računa med tem na postopno slabitev Bakhtiaro-ve vlade in njene podpore oboroženih sil. Doslej sta odstopila dva člana regentskega sveta od devetih in okoli 70 članov parlamenta od skupno 282. Če odstopi polovica regentskega sveta in polovica parlamenta, bo vlada Bakhtiara izgubila svojo ustavno osnovo in bo morala tudi sama odstopiti, sodijo v okolici Khomeinija.
| Rojstni dan—
j Poznani Frank Bubnič, Mohawk Avenue, je 4. januarja tl. praznoval 80-letnico rojstva. Zvestemu naročniku Ameriške Domovine iskreno čestitamo k temu lepemu življenjskemu jubileju in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let ob dobri ženi Mary, hčerki in njeni družini ter ob drugih sorodnikih in prijateljih!
Važna seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima važno seje to sredo ob pol dveh popoldne v društveni sobi svetovid-skega avditorija. Po seji zabava. Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo jutri, 6. februarja ob sedmih zvečer v Slovenskem: društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene! Sestanek—
Dramatsko društvo Lilija ima nocoj cb osmih svoj redni mesečni sestanek v Slovenskem domu na Holmes Avenue v običajnih prostorih.
Zadnje vesti
kakih 5 milj jugovzhodno od Tira sta bila mrtva dva Fid-žijan in nato še štirje Norvežani, ko so prišli napadenim Fidžijancem, enoti čet Združenih narodov v južnem Libanonu, na pomoč v helikopterju, pa je ta treščil na zemljo. Skupno so imele tako čete ZN C mrtvih in več ranjenih, palestinski gverilci pa 1 mrtvega in nekaj ranjenih.
Waihiiigfcffl rairi
moskovski strah o povezavi s Pekingom
Zastopnik državnega tajništva je izjavi!: “ZDA ne smatrajo tega, kar smo storili, za nanerjeno proti nobeni državi,”
WASHINGTON, D.C.—Skupine farmarjev s traktorji so privozile danes v glavno mesto in hočejo ostati tu tako dolgo, da bodo prepričale Kongres in Belo hišo o utemeljenosti svoje zahtevi po večji podpori farmarjem, katerih dohodek je bil lani prav zaradi povišane zvezne podpore veliko večji kot leta 1977.
TEHERAN. Iran.— Vlada Bakhtiara in islamsko gibanje Kho-meinja sta bila včeraj nekaj pomirljivejša, med njima naj bi prišlo do tajnih stikov. Vojaški guverner je podaljšal dovoljenje za mirne manifestacije in demonstracije, ker so v preteklih treh dneh te potekale v redu in miru. K h orne-nijev zastopnik je dejal včeraj, da je možno izvesti prehod od vlade Bakhtiara k novi vladi islamske republike mirnim potom v okviru ustave iz leta 1806.	j
S WASHINGTON, D.C. — Po-
NEW YORK, N.Y. — Povpraše- novne izjave podpredsednika vanje javnosti o razpoloženje vlade LR Kitajske Tenga Hsiao-te do LR Kitajske in do ZSSR pinga tekom obiska v ZDA, na-v' zadnjih dneh je pokazalo, per j ene proti Sovjetski zvezi, so da naj bi bili Amerikanci v vznemirile Moskvo v taki meri, razmerju 51%:32% prijazni do da je uradna poročevalska služ-LR Kitajske in v razmerju ba ZSSR Tass pozvala vlado 65%:24% neprijateljsko raz- ZDA, naj da svoje pojasnilo k položeni do Sovjetske zveze. Tengovim protisovjetskim izja-Odnos do LR Kitajske se je vam in pozivom, preobrnil tekom zadnjih treh Moskovsko nejevoljo je novelet, odnos do Sovjetske zveze čalo zaključno poročilo o razgo-je ostal v bistvu nespreme- vorih, v katerem je rečeno, da njen.	Fe bodo ZDA in LR Kitajska
uprle poskusom kake tretje sile
SEATTLE, Wash. Tekom vče- po “hegemoniji ali gospodstvu” rajšnjega sprejema kitajskega nad Azijo. S “hegemonijo” o-podpredsednika Teng Hsiao- značujejo v Pekingu napore Mo-pinga tu je sen. Henry Jacii- skve za širjenje njenega vpliva son, demokrat iz države Wash- pQ vseh delih sveta, ington, v pozdravnem govoru Zastopnik državnega tajni-dejal: “Prišli ste nas obiskat štva Hodding Carter je, ne da v kritičnem trenutku medna- bi omenil poziv Tassa, izjavil: rodne zgodovine, v katerem “Združene države ne smatrajo, delijo ZAD in LR Kitajska več da bi bilo to, kar so storile (v skupnih koristi...” Sen. H. zvezi z LR Kitajsko), naperjeno Jackson je nakazal kar narav- proti katerikoli državi.” nost, da nezaupanje do Mosk- Tudi zastopnik Bele hiše, ki ve veže ZDA in Kitajsko. se je razjgovarjal s poročevalci
po objavi Tassovega poziva, je
BEJRUT, Lib. Palestinski izjavii) da ne vidi, zakaj naj bi gverilci trdijo, da so začele vzpostava rednih odnosov med čete ZN streljati na nje in da ZDA in LR Kitajsko ter zbliža-so oni ie oagovorili” na to nje med njima škodovalo odno-streljanje. V spopadu pre- Som med ZDA in Sovjetsko zve-teklo soboto pri kraju Quana, zo ali zakasnilo dosego SALT II.
AMBR^A DOMOYMA, FEBRUARY 5, 1078
/tlfERIŠKA toOMOMim
WI GPk ml— MOi'V'l I -
mSfSZSSraa	—T-,
0117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher
■Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st two weeks in July
NAROČNINA;
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada In deželo izven Združenih držav;
$40.00 na letož $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months PHIL)AYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 15 Monday, Feb. 5, 1979
Samoupravljanje in gospodarska podjetja v Jugoslaviji
L
•«y
Zagrebški dopisnik uglednega nemškega lista Frankfurter Allgemeine Zeitung Viktor Meier je priobčil dne 11. januar ja nadaljevanje dopisa iz Zagreba od zgornjim naslovom in dodal še podnaslov: “Brezposelnost in pomanjkanje preskrbe pritiskata na deželo”. Takoj nato pa začne: “Če kdo tujih obiskovalcev Jugoslavije izgovori besedo “samoupravljanje”, se mu sobesedniki začno sme-jati.
Beseda je, zdi se, danes diskreditirana. Včasih pa ni bilo tako. Toda spričo tega, da velika podjetja komaj še kje morejo izplačevati svojim delavcem najnižje določeni zaslužek ; da o kakšni razdelitvi dobička skoraj nikjer ni govora; da se velike odločitve sklepajo le nekje “odzgoraj” tako zdaj kakor prej; spričo tega bi bilo težko terjati od občinstva, da bi to oficielno geslo o “samoupravljanju” jemalo resno.
Takole se je izrazil nekdo: Mi sedimo ure in ure pri sejah, pa komajda moremo odločiti kaj o nabavi kloset-papirja. Tako govore, malo pretirano seveda, toda v bistvu pravilno. Še v juniju lani je nekdo od merodajnih jugoslovanskih voditeljev rekel, da bodo delavci v podjetjih sami najbolj razumeli, kakšno korist jim prinaša “samoupravljanje”.
Zdi se, da so zdaj razumeli le to: “Če hočejo, da imajo sploh kakšno korist od samouprave — kako je treba komplicirane in komajda uresničljive predpise ‘okol prinašati’, ogniti se jim.”
Tako npr. Bakarič v svojem zadnjem poročilu na seji centralnega odbora KPJ, o kateri smo že poročali, ni mogel povedati kaj razveseljivega o delavskem vprašanju, pač pa je poudaril zaskrbljeno, “da se štrajki med delavci vse bolj množe”, največ zaradi odloka o razdelitvi osebnega dohodka, zaradi pripravljajočega se zakona o delavskem razmerju in zaradi stanovanjskega vprašanja. Tako pri glavnih zadevah samouprave Bakarič graja partijske in delavske organizacije v nodjetjih, ker “nova navodila ne izvršujejo dosledno”. Delavci so namreč pričakovali, da bodo nova navodila določala delu ustrezajočo plačo in da se bo povišal njihov materialni in socialni položaj.
Istočasno pa je tudi kritiziral preveč investicij, ki se vrše brez načrta, največ na kredit in to ne vedno z legalnimi sredstvi; največkrat je odobren samo kredit za začetek, potem delo zastane in zgradba leži nedokončana, zato pride do spora med delavskim kolektivom in vodstvom podjetja. “Treba je investicije prilagoditi realnim zmogljivostim”, pravi načrt za gospodarstvo SR Srbije za leto 1979.
Najslabše pa je odjeknilo mecFobčinsivom, da vlada na gospodarske probleme spet gleda kot “politične”. Bakarič opozarja funkcionarje: “Gospodarski problemi so globoki politični problemi. Gospodarka gibanja imajo vpliv na političen položaj v državi.” Da je Bakarič pred centralnim komitetom moral opozoriti na to, je znamenje, da je zopet treba ojačiti politično odvisnost. Gospodarstvo se. smatra pri jugoslovanskih oblasteh za “drugorazredno tehnično ooravilo”. Znano je, da Vukmano-vič-Tempo piše v svojih spominih, kako je moral iz političnih ozirov sprejeti vodstvo gospodarstva, čeprav se ni prav nič spoznal nanj. Po to ni bilo važno, važna je bila njegova “politična naloga” v gospodarstvu. In videti je, da se notreba po takem gledanju na gospodarstvo zopet obnavlja.
Danes se celo sumljivo zdi, ukvarjati se preveč z gospodarstvom, kajti tako se ustvarjajo razni gospodarski centri, ki vodijo na “stranpot in k birokratični mentaliteti”. Gospodarstvo in finance so priložnost za taka “odtujevanja”, ki vodijo v konkurenco s partijo. O slabem položaju jugoslovanskega bilančnega deficita se je celo v Bakaričevem poročilu malo omenjalo, kajti prvi problem je še vedno politični. Zato pa je govoril novi Titov namestnik Mikulič ure dolgo o tem. da nai traia visokim funkcionarjem delovni čas samo “eno leto”. Tu gre namreč za moč in oblast in zato je “vse drugo drugotnega pomena.
En tak problem je brezposelnost. Z domov vračujo cimi “gostaškimi delavci” iz Nemčije in drugod ie zdaj 1 Jugoslaviji 720,000 registriranih brezposelnih. To je — 12'r celokupnega delavskega prebivalstva. V južnih re publikah pa ta odstotek presega tudi 20G . So pa funkci m ar ji, ki menilo, da je treba te brezposelne — ker uživa jo državno podporo — postaviti pod “politično kontro lo”.
(Dalje sledi)
BESEDA IZ NARODA
Rojak piše o Floridi
FORT LAUDERDALE, Fla. —
Zopet sem z “boljšo polovico" za čez zimo v ‘državi sonca’, koi imenujejo Florido. Prezimujeva v Fort Lauderdale, kateri je o-krog 62 milj (100 km) od konca te naše najjužnejše države. Sicer je precej drugačna, kot so druge, po obliki izgleda kot kljuka in meri 400 milj od severa do juga in prav toliko od zahoda do vzhoda. Ni hribovita, zemlja je večji del peščena, ponekod precej močvirna. O Božiču je tukaj ,dan za več kot eno uro in četrt daljši kot na primer v Clevelandu.
F lorida ima milo in toplo podnebje, v New Smyrni in do Palm Beach-a imajo redke čase slano, južno od Palm Beach-a pa le na več let. Leta 1976 so v Miami in Fort Lauderdalu prvič videli padati snežinke.
Ko se z avtom pripeljemo čez Georgio v Florido, je vse ravno, povsod nizko drevje. Po nekaj urah vožnje smo med pomarančnimi nasadi, potem jih pa ni ne konca ne kraja. Sem in tja so nizki grički in kotanje med njimi. Oranževci so podobni jablanam in so v vrstah nasajeni. Ker potrebujejo veliko vode za lepo sadje, imajo oni na višji ravni napeljan vodovod, da jih v obliki dežnika namakajo, O-ranže in grenivke potrebujejo 300 dni sonca, to je 10-12 mesecev, od cveta do zorenja. Zato ob tem času vidimo obenem na drevju sad in lepo dišeči cvet. Ker jih je več vrst, so prve zrele že novembra, pozne pa do junija. Nekatera drevesa so čez 40 let stara.
Sadja kot sb češnje, jabolka in podobno, ni, tudi vinske trte ni videti. Seveda na trgu je, je pa drugo tropsko sadje, kot banane, a ne uspeva dobro, da bi bilo za trg.
Trava in drevje sta vedno zelena, grmičevje pa poleg tega še cvete. Listi so bolj veliki nn debeli, s časom spremene barvo, se začno sušiti in odpadejo.
Druge različne rastline so razne vrste palm, od majhnih, posajenih v lonce, do velikih dreves. Novi list požene iz sredine in je s časom potisnjen ob kraj, kjer se posuši in odpade. Ko to drevo prežagaš, vidiš, da nima letnih obročev in tako ne moreš ugotoviti starosti.
Po deželi v notranjščini je veliko pašnikov, kjer se živina pase noč in dan, ni pa senožeti in hlevov. Tudi veliko zelenjave se pridela, ker zraste večkrat na leto. Sedaj rastejo paradižniki, fižol, zelje in druga zelenjava ■ter sočivje.
Tako je ta kraj privlačen, vendar ne za vsakega. Ljudje tukaj so večji del priseljenci s severa. Veliko nas je v jeseni življenja in bivamo čez poletje na severu med svojimi dragimi, pozimi pa tukaj. Potem pride čas, ko to več ne gre in se jih več odloči ostati raj še tukaj kot na severu.
Hiše in domovi so navadno pritlični in podkleteni, pač pa so za par čevljev dvignjeni, ker pod površino je kmalu voda in večji del so postavljene na betonskih stebrih. Lesenih hiš tukaj ni, zgrajene so iz cementa, opeke, železa in aluminija.
Elektrika se uporablja poleg razsvetljave tudi za kurjavo in hlajenje. Nekateri imajo plin v jeklenkah, ki jih je treba seveda napolniti, ko je plin v njih porabljen.
V mestih so stolpnice, do 25 nadstropij visoke, večji del stanovanjske. Stanovanja oddajajo v najem ali pa v nakup (condominium). Seveda je veliko motelov in malih stanovanj, To je soba in kuhinja, ki si ju lahko najameš za dan, za teden, mesec ali za vso sezono.
Ako pa hočeš kupiti hišo ali
stanovanje, bodi previden, da dobiš svetovalca, kateri je v tem poslu doma.
Zimske obleke se tukaj ne rabi, ker. j e veliko sonca. Poleti je vroče, posebno v notranjščini. Temperatura je zelo stalna.
Cene so razmeroma zmerne, restavracije so vsakovrstne^— od McDonalda do Le Cordon Bleu, tudi trgovin je vseh vrst brez konca.
Največji dohodek prinašajo Floridi turisti in obiskovalci. Razen gradbenih podjetij je zelo malo industrije.
Naši rojaki so raztreseni po vsej južni polovici države; precej jih je na zahodni strani, ob Mehiškem zalivu, največ jih je pa na vzhodni strani ob atlantski obali.
V New Smyrna-Samsula imajo Slovenci že dolgo svoj Dom. Za okolico Miami-Fort Lauderdale ima SNPJ novo društvo, že nekaj let pa deluje tam tudi American Slovene Club z več kot 140 člani. V Fort Lauderdalu se v prijaznih prostorih družimo in se zabavamo vsako prvo nedeljo v mesecu. Vsi Slovenci so dobrodošli!
Za pojasnila lahko kličete rodoljubno Mrs. Tony (Christine) Kebe, 564-856.	,
Iz sončne Floride lepe pozdrave vsem bralcem!
Cyril Grilc
------o------
Pismo iz Avsiraišje
CANBERRA, Avstral. — Spoštovano uredništvo! Naročnini' za:AD mi poteče koncem januarja in vam tu prilagam ček ze nadaljnje leto in $2 v tiskovni sklad. Ameriško Domovino imamo radi in hhdo bi nam bilo, če bi list nekega dne izostal.
To je res edini dnevni list, ki prinaša novice, sporočila in druge zanimivosti v našem domačem jeziku. V Ameriški Domovini najdem novice od vsepovsod, napisane razumljivo ir jasno, posebno o dogajanjih nr političnem polju. Vsa čast vam’ Zelo nam ugajajo tudi potopisi kajti vsakdo doživlja svet in o-kolico po svoje. Zanimive so vesti iz Slovenije, poročila iz slovenskih naselbin po ZDA, Kanadi in drugod po svetu. .
Verjemite mi, da Ameriške Domovino vedno težko pričakujem, žalosten sem, ko tako ne redno prihaja. Enkrat pridejo po tri pošiljke skupaj, nato po dolgo nič. Treba je potrpežljive čakati.
Želimo vsem pri listu velike uspeha, veliko dobre volje pr' urejanju in izdajanju. Naj Boj' blagoslavlja vse pri tem zaslužnem delu in ohranja našo skupnost ter njeno glasilo Ameriške Domovino!
Z lepimi pozdravi!
Jakob Božič
fc	-----—o— ----
* Franja Brodarjeva Je »mrla
CLEVELAND, O. — Spozna) sem jo na domu njenega može Janeza Brodarja v> Hrastju pr; Kranju. Janeza Brodarja je v javno življenje postavil dr. Janez Ev. Krek, ki se je nekega dne pripeljah-na njegov dom in ga nagovoril, da je stopil na čelo kmečkega gibanja v vrstah pristašev Slovenske ljudske stranke. Brodar je predlogu sledil in na podlagi tega je postal državni poslanec in končno tudi senator. Ob nobenih političnih volitvah ni. propadel in je bil tudi do nasprotnikov dostojen. Brodar je organiziral kmete v Kmečki zvezi, ki, čeprav stanovska organizacija, je imela močan vpliv tudi na politične razmere v Sloveniji.
Brodar je bil v vsej svoji miselnosti pravi kmet. Ko je hodil po raznih shodih, zborovanjih
od zasedanja parlamenta ali senata v Beogradu domov, je prijel za vsako kmečko delo na večjem posestvu, ki je bilo njegova last. V tem se ni razlikoval prav nič od svojih sosedov.
Naj večja sodelavka in pomočnica mu je bila njegova žena Franja, doma v Škofji Loki. Imela je za seboj vso izobrazbo, kar so jo mogle dati uršulinke. Bila je ljubezniva ženska, kmetica, ki ni nikdar pokazala, da bi bila kaj več, kakor so druge kmečke žene. Kdor je prišel na obisk, ga je sprejela z njej značilnim prijaznim nasmehom in pozdravom, da je vsaka zadrega bila izključena. Ko moža ni bilo’ doma, kar se je razumljivo neštetokrat zgodilo, ni posestvo prav nič trpelo, tako uspešno je sama znala vsa kmečka dela voditi. Posebno skrb je posvečala prašičjereji, ki je v tako obsežnem številu menda ni bilo na celem Gorenjskem. Če so prišli obiski, je znala streči z vso ljubeznivostjo, pa jo je kar naenkrat v družbi zmanjkalo za nekaj časa. Ko se je zopet pojavila, smo vsi vedeli, da je bila po o-pravkih v prašičjem hlevu, pa se ji to ni poznalo ne na obleki in ne na obrazu, čedna in dostojna z ljubeznivim nasmeškom je bila vsa pristna gostiteljica, brez vsake zadrege, zanimajoča za ves razgovor, nikdar vsiljiva. Znala je molčati, če je ugotovila, da sodelovanje njej ni potrebno ali bi kvarila razmotri-vanja gostov v posebnih vprašanjih, je molčala ali se je odstranila skoraj neopazno.
Kot žena stanovskega in političnega javnega delavca se je morala včasih pojaviti v javnosti. Bila je predsednica Zveze kmečkih žena. Mnogokrat je nastopala z javnimi govori pred tisoči udeležencev (npr. na velikem kmečkem taboru na Brezjah na Gorenjskem, kjer je bil poleg drugih visokih političnih predstavnikov navzoč tudi kraljevi zastopnik), vabili so jo na zaključke gospodinjskih tečajev, nastopala je na njih tudi kot predavateljica. Nobenkrat nobene zadrege in prav nič sledu po kaki domišljavosti: vedno prava kmetica, zavedajoča se svojega poslanstva. Vem, za vsak nastop se je vedno skrbno pripravila in je tožila, da je to za njo precejšnje breme, ker se v ospredje ni nikdar silila.
Prišli so Nemci in zasedli vso Gorenjsko. Njenega moža in še mnogo drugih kmetov, duhovnikov in učiteljev so pozaprli. Ni bilo več nobenega voditelja. Ker je kmetijska organizacija bila na Gorenjskem močno razvita in vsa v rokah kmetov samih, Nemci, ki so za kmetijstvo bili želo občutljivi, niso poslali v Srbijo in na Hrvatsko ne Brodarja, ne Burgarja, ne Umnika in ne Novaka, temveč so jih spustili domov, da so preprečili veliko škodo, ki bi nje same zadela, če £0 hoteli preprečiti velik gospodarski polom.
Partizanstvu to ni šlo preveč v račun, zato so hoteli “ljudske škodljivce’’ iztrebiti. Tako je v hišo Brodarja partizanska edi-nica prignala Umnika iz Šenčurja, da bi njega z Brodarjem vred likvidirali. Po so Brodarja njegovi ljudje na polju obvestili o nevarnosti in se je skočivši preko sosedovega plota rešil, do-čim so Umnika, vpričo ge. Brodarjeve v hiši ustrelili. Po tem dogodku se je Brodar umaknil na Dunaj in je na posestvu ostala sama žena s svojimi sinovi.
Po zvezah, ki jih je že njen mož imel skrivno z Ljubljano, je zvedela za veliko življenjsko nevarnost za. Jožeta Burgarja, grozečo mu od partizanov, in ga je o tem obvestila, pa je Burgar odgovoril, da nobenemu na svetu ni nikoli škodoval in ne čuti potrebe za umik na Dunaj. Kmalu so prišli ponoči partizani' in ga odvedli v gozd, kjer je po vsem sodeč zaključil svoje življenje v velikih bolečinah, kakor so kazali znaki na njegovem; telesu, ko so ga po precejšnjem času našli. Ker so grožnje parti-
zanov postajale vedno hujše, se je tudi Brodarjeva ^preselila k možu na Dunaj.
Ko so se na Gorenjskem organizirali domobranci, se je Brodar z ženo vrnil na svoj dom.
Brodarjeva družina se je dne 5. maja priključila gorenjskim beguncem na Koroško, potem je živela v Lienzu in končno v Spittalu na Dravi. Leta 1950 sta se Brodarjeva preselila v Ameriko, kjer je bil on zaposlen kot pomivač posode v bolnici, žena pa kot hišna služkinja. Ko sta dobila pravico do pokojnine, sta sprejela predlog hčerk^, ki si je med tem postavila hišo v Spittalu in se odselila na Koroško, kjer sta se počutila bolj domača kot v Ameriki.
Kakor prej v času blagostanja in splošnega spoštovanja je Franja Brodar svoje težave begunstva jemala mirno in se ni nikdar izrazito pritoževala nad bridkostmi, ki so enako zadele tudi druge slovenske ljudi, ko so zapustili pred komunizmom svojo domovino. Kakor je prej jemala resnost življenja, tako je jemala tudi življenje vetrinjskega polja in taborišč kot enaka med enako preizkušanimi ljudmi. Tudi kot navadna uslužbenka v svoji žalosti, ko je izgubila kot domobranca dva svoja sinova, ni pretiravala in nikoli obtoževala nikogar, ki bi naj tolike narodne bolečine bil kriv. Kdor je Franjo Brodarjevo poznal, mora ob njeni smrti samo zaključiti, da je umrla močna, izobražena, pa vendar skromna slovenska žena in mati.
Naj ji bo Koroška zemlja res mirno počivališče!
J. O.
Ido Je prevzel italijanska begunska taborišča po njihovih kprainlivahf
STOCKTON, Calif. — S tern vprašanjem se niso bavili samo begunci, pač pa tudi ameriška zainteresirana javnost.
Takozvana begunska taborišča so bila nam nekoč začasen in zasilen dom. In še ta je bil le kup podrtije in zmešnjave. Toda, kadar si v sili in veliki potrebi, presojaš položaj, v katerega si zašel, preudarno in potr^ pežljivo.
Na mizi pred menoj leži kup potrdil in priporočilnih pisem iz preteklosti begunskega življenja in ta mi budi §pomine na tedanje razmere.
Če prostor, kateri vam je odrejen za stanovanje, nima okenskih šip, ker so njihov leseni o-kvirji v neuporabnem stanju, in se vam z nasprotne strani reže v obraz razbita vrata, katera so s koščkom rjave pločevine pritrjena na leseni okvir, potem ste si ustvarili pravilno sliko takega prostora. Če ni vode za pitje, še manj pa za umivanje rok in kopanje, da o kuh’inji sploh ne govorim, da so notranje stene stavbe umazane in počečkane in dajo videz, kot bi stal pred resnično podrtijo zunanjih sten hiš kakega revnega in zapuščenega predmestja, potem verujte, vam strah zleze prav do kosti. Na koncu še dodam popolnoma neuporabna stranišča in to vzdigne prisotnega z vprašanjem in istočasnim odgovorom; Storiti bo nekaj treba ...
Brez odlašanja smo pričeli s* čiščenjem, pa čeprav ni bilo prevelike volje in morale. Tako smo počasi urejevali in vsak nadaljnji dan je prinesel nekaj povic ter izboljšanja. Po nekako 6 mesecih je bil ta prostor novi dom, vsaj za tiste razmere zaželjen.
Po nekako preteku leta dni bivanja v tem prostoru so pričeli s prvimi selitvami preko morja v Argentino. Urejeno taborišče se je praznilo in izpraznilo. Vse,
Naj večje težkoče so bile radi pomanjkanja kreditov za izplačilo delavstva in nabavo potrebnega materiala za popravila.
Nihče ni razumel tega čudnega postopka in trošenja denarja. Šele po letih se nam je to vprašanje odprlo in razvozljali smo vsaj za nas takrat to čudno uganko.
Vsi ti urejeni prostori (taborišča) so bila predujem za povzročeno vojno škodo (vojna odškodnina) s strani ameriške vlade — italijanski vladi in sicer ministrstvu za gradnje.
K nadaljevanju tega sestavka bom napisal še par vrstic v pojasnilo ih presojo.
Mi, bivši begunci iz delavskih skupin, smo s popravili takih taborišč prištedili veliko denarja ameriškemu davčnemu sistemu in državljanom.
Da boste videli točnejšo sliko izdatkov, naj sledi primer:
Podpisani sem bil taboriščni medkrajevni nadzorni inženir neapolskega sreza (5 taborišč z nekako 18,000 prebivalci). Moja mesečna plača je znašala 30,000 lir ali nekako $46.
Pred mojim objavljenim odhodom v Ameriko so nastavili italijanskega inženirja z istimi delavskimi zahtevami in dolžnostmi z mesečno plačo 500,000 lir ali $770. Izmenjava takratne valute je znašala 650 lir za dolar. Če pomnožimo številko izplačanega denarja na stotine zaposlenim Italijanom po taboriščih v nasprotju z našimi plačami, potem je to težka vreča denarja iz ameriške davčne blagajne napram naplačilu beguncev.
Po dogovoru z ameriškimi o-blastmi s'o vsi zaposleni Italijani dobili po popolnem zaprtju taborišča ob izgubi svojega službenega mesta posebno izplačilo in sicer na podlagi dobe zaposlitve. Izplačila so bila s pravilno besedo povedana — bajna.
Maks Simončič
IZ NAŠIH VRST

Pickering, Ont. — Spoštovani! Ker tudi jaz zelo pogrešam četrto tedensko številko Ameriške Domovine, sem pripravljen dodati dosedanji naročnini $10, da bi jo le zopet dobival. Želim, da bi se tako odločili tudi vsi o-stali naročniki in bi nam nato obnovili četrto izdajo lista na teden.
J. K.
❖ -
Weston, Ont. — Spoštovano uredništvo! Hvala za sporočilo! Prilagam naročnino za celo leto in nekaj za pomoč listu. Z listom sem povsem zadovoljna, samp pošta je zelo zanikrna. Dogodi se, da dobim list s celomesečno zamudo.
Moti me, ker je preveč angleščine, saj te imamo drugod dovolj. 'Zelo mi je žal, da ste ukinili eno številko lista na teden. Imela bi ga rada- vsak dan!
Vas pozdravlja Vaša naročnica .
Ana Rapus
Euclid, O. — Spoštovano u-redništvo! Priloženo pošiljam polletno naročnino in mali prispevek v tiskovni sklad lista. Vsem v uredništvu najlepše pozdrave in veliko uspeha v novem letu!
Mary Debevec
Joliet, lil.
Cenjeni g. urednik! Priložen je ček za naročnino v tekočem letu. Kar je več, je v podporo^listu.
Upam, da ^ boste še naprej vztrajno vodili list kljub vsem kateri smo še ostali, so preselili j težavam z uspehom. Inflacija v drugo taborišče. Skoraj ista nas je prizadela vse. Škoda, da slika kot v prvem pred popra-;ste morali izhajanje lista omeji-vilom. Nikjer pravzaprav nismo ti na tri dni v tednu, ostali predolgo. Taka prešel j e- j Želim Vam in vsem Vašim sevanja so -se nadaljevala skoraj ^delavcem mnogo dobre volje in istočasno, ko je bil tak prostor ;uspeha, iskreno pozdravljeni! dokončno zopet urejen.	j	Mihael Jeretina
AMERIŠKA DOMOVXKSTfSlBra^f ®/ Sffiff ^
Mohorjeva družba vabi na počitniški tečaj
NEW YORK, N.Y. — Družba sv. Mohorja v Celovcu in Liga Slovenskih Amerikancev v New Yorku objavljata, da so priprave za letošnji dijaški počitniški tečaj v teku. Kakor lanski, bo tudi letošnji tečaj v Slomškovem dijaškem domu v Celovcu, ki ga upravlja Družba sv. Mohorja. Tečaj bo OD 24. JULIJA DO 23. AVGUSTA. Prijavijo se lahko slovenski dijaki in dijakinje, ki v letošnjem letu obiskujejo High School ali College.
Udeleženci bodo plačali samo dejanske stroške za polet in izdatke za polno oskrbo in program v Celovcu. Liga računa, da bo polet New York-Celovec-New York stal približno $450 (Cleveland dodatno $76, Chicago $105). Vsi stroški v Celovcu (stanovanje, hrana, vstopnice, kopanje na Vrbskem jezeru, ekskurzije itd.) bodo znesli $450. Cena iz Toronta bo v kan. $1.150. Dokončne cene bodo predvsem odvisne od kurza dolarja, ki je danes precej nižji, kot je bil lani. Splošne organzacijske stro-
nem Liga v New Yorku. Podrobni podatki bodo poslani vsem, ki se bodo prijavili, glavne informacije bodo tudi objavljene v Ameriški Domovini. Program tečaja bo sličen lanskemu, v načrtu pa so izboljšave v mnogih ozirih, ki so jih v glav nem predlagali starši in dijaki lanskega tečaja kakor tudi vodstvo v Celovcu.
Prijave sporočite takoj na sledeči posebni naslov za ta te-čaj:
LEAGUE S. A. P.O. BOX 604 F ARMINGDALE,
N.Y. 11735
Ker je število znižanih letalskih listkov in tudi postelj v Slomškovem domu omejeno, bo Liga prijavnice sprejela v istem vrstnem redu, kot bodo prispele na zgornji naslov. Opozarjamo, da so nekateri študentje lani plačali znatno več za letalske listke zaradi pozne prijave. Na svidenje v Celovcu!
Simon Kregar, L. Klauž,
ške bo tudi letos krila v glav- tajnik Lige koordinator tečaja
Prijavnica za počitniški tečaj v Celovcu 1979
League S. A.
P. O. Box 604 Farmingdale, N.Y. 11735
■ ■ ' /■
Ime dijaka(-inje): ........................... starost ....
Ime in naslov staršev:
Ulica ......:..................... Mesto
Država — Provinca ........................ Zip
Telefon — Area code ............—............I...
Spomini na škofa Maksimilijana Držečnika
. PARKERS PRAIRIE, Minn.
■— Spodaj nanizani spomini so spomini gimnazijca na svojega prefekta v mariborskem deškem semenišču, in spomini bogoslovca na svojega profesorja in pod-ravatelja v mariborskem bogoslovju. Kot duhovnik posvečen' med vojno v Ljubljani, in po-lem begunec, sem imel malo o-pravka z rajnim škofom, kako Pismo ali karto tu in tam. Ko sem ga zadnjič srečal v Rimu leta 1973 ob priložnosti posvetitve “Slovenika” me je vsaj enkrat zamešal in nagovoril z “g. Pečovnikom”. To se mi je tako zabavno zdelo, da ga nisem niti Popravil.
Dr. Držečnik je bil rojen leta 1963 v Ribnici na Pohorju. Prva ^va letnika bogoslovja je študi-ral v Mariboru, ostalo pa kot germanikar v Rimu, kjer je bil posvečen leta 1932 in se je vrnil domov z doktoratom iz filozofi-je in teologije. Najprej je služil kot kaplan v Celju, leta 1936 pa Je prišel za prefekta v mariborsko malo semenišče, istočasno Je začel poučevati v bogoslovju staro zavezo in hebrejščino, nasledil je dr. Jeharta, ki je šel v Pokoj na Pohorje. Leta 1938 se Je preselil iz malega semenišča v bogoslovje, kjer je postal pod-ravnatelj. Tik pred izbruhom vojne, ko je dr. Trstenjak odšel oa teološko fakulteto v Ljublja-no, je za njim postal profesor filozofije na novo ustanovljeni Mariborski visoki bogoslovni šoli.
V malem semenišču je bil dr. Držečnik moj prefekt v 7. in 8. razredu gimnazije. Bil je običaj, da smo semeniščani ob koncu leta šli kam na enodnevni izlet, vsaka učilnica zase s svojim prefektom. Dr. Držečnik nas je seveda takoj prvo leto peljal na rvjemu tako drago Pohorje. Kolikor se spominjam, smo imeli ftiašo pri Mariji v Puščavi, potem pa smo šli peš v hribe. Spo-
minjam se imena Remšnik, ali trg v stolnico, da smo tam de-
ni bil to potok? Na svoj dom nas ni peljal, šli pa smo mimo Jehartovega penzijona. V neki pohorski gostilni smo imeli kosilo. Med drugim sijajno gobovo Juho, da sem se- kor čudil, kako
se mora iz gob kaj takega narediti. V tisti gostilni so imeli tudi spominsko knjigo. Gospodinja nas je povabila, naj se podpišemo. In smo se, tudi naš prefekt. Kot kritični sedmošolec sem takoj opazil, kako preprosto se je Držečnik podpisal; nič “Dr.” ali “prefekt”, ali “profesor”, kar je vse bil, samo: Maksimilijan Držečnik in nič več, kot da bi bil eden izmed nas cepcev. Njegova ponižnost je na nas domišljave mladostnike zelo ugodno vplivala.
Vendar se mi je iz tistih časov ohranil v spominu vtis, če je dr. Držečnik dobil katerega od svojih varovancev na piko, mu tega ni kmalu pozabil. V deškem semenišču smo imeli večje učilnice, za 20 do 30 študentov, s pulti za dva dijaka. Tu smo štu* dirali in se pripravljali za šolo za drugi dan. Včasih prefekta ni bilo ali pa je odšel, tedaj je običajno nastal večji šum in dirin-daj. Ko se je dr- Držečnik enkrat nenadno vrnil, je zalotil študenta Maksa Planinca iz Trbovelj med temi poredneži. Hudo ga je oštel za to. Pa ne le to. Od tedaj naprej, kadarkoli je Držečnik stopil v učilnico, je vedno najprej pogledal, kaj Planinc dela. Planinc je seveda to kmalu opazil in je potem, kadar je bil dovolj razpoložen za to, '.ob Držečnikovem vstopu svoj pult namenoma premaknil, da je zaškripalo, čeprav j s bil v Držečnikovi odsotnosti ves čas popolnoma pri miru, zatopljen v pisanje sonetov gotovi Olgi, resnični ali namišljeni, kdo ve? Seveda ga je dr. Držečnik redno oštel na velik smeh pravih krivcev.
V bogoslovju, kjer je bil pod-ravnatelj od leta 1938, je bila navada, da smo ob gotovih dneh, sobotah, nedeljah, praznikih bogoslovci takoj po zajtrku, lepo oblečeni v talarje in koroke, v dvostopih korakali čez Glavni
zapuščali bogoslovje. Moral je Palica se mora po pravilih nosi- na oltar. Kot berem, ljudje v pohiteti, da si je nadel svoj ko- ti navpično ali vertikalno in v velikem številu obiskujejo nje-rok in je tako z nami odšel v obeh rokah. G. Držečnik, ki je gov grob, ki je tudi grob škofa
stolnico — brez zajtrka. Slišal študiral v Germaniku v Rimu, sem enkrat našega spirituala g. ni velikokrat stregel pri sloves-Antona Karota, ko mu očital: nih pontifikalnih mašah, kakor-
“Maks, veš, ti si vse preveč pobožen.”
Kot podravnatelj je v glavnem skrbel za hišno disciplino. V hišni avli je redno imel nagovore vsem bogoslovcem. Rad je govoril o duhovniškem značaju, kako naj duhovnik živi in se obnaša. Sam ni kadil. Pa nam je ob neki priložnosti govoril, kako neprimerno je za duhovnika kajenje. Rekel je: Ali si, gospodje, morete misliti Kristusa s cigareto v roki ali s pipo v ustih?” Duhovnik bi naj posnemal Kristusa tudi v tem. V našem letniku nas je bilo 21 bogoslovcev, pa je komaj kateri kadil. Radi mladčevske vzgoje. Zelo nas je bil vesel.
V našem času je bil običaj, da so nekatere bogoslovce posvetili eno leto pred končanimi študiji: klicali smo jih prezbite-re. Ti so med tednom hodili maševat raznim nunam, ali če je kak duhovnik zbolel, ob nedeljah so se vozili ven na fare pomagat župnikom ali jih nado-mestovat, sicer so pa živeli v aogoslovju in hodili na predavanja. Kadar so doma maševa-so jim bogoslovci pri maši stregli, za to uslugo so običajno prejedi od prezbiterov 10 dinarjev nagrade za ves teden. Za bogoslovsko družino je uradno maševal naš spiritual g. Anton Karo, medtem ko je g. Držečnik maševal zasebno, podobno kot prezbiteri. Tudi njemu so stregli bogoslovci in so tudi od njega pričakovali tedenskega “kovača”. Pa jim je prof. dr. Držečnik skesano razložil, da bi jim sicer rad kaj dal, da pa sam nič nima. Profesorska pla
žekoli, med mariborskimi bogoslovci se je med smehom v veliko zabavo od ust do ust širila govorica, da je dr. Držečnik ob neki taki slovesnosti, ko je prijazno nadomestoval nekega bogoslovca, ob slovesnem vhodu v stolnico z eno roko pograbil za škofovo palico v sredi in jo po dolgem, vodoravno nesel v cerkev na veliko radost vse navzoče duhovščine. Seveda ni izključeno, da si ni te dogodbe izmislila bujna domišljija kakega navihanega bogoslovca.
Kot bogoslovci smo se večkrat pogovarjali, kdo bo nasledil škofa Tomažiča. Razni gospodje so bili imenovani:	dr.
Osterc, ki je bil tedaj naš ravnatelj, kanonik dr. Mirt, profesor nove zaveze dr. Alekšič in še kdo. Splošno mnenje med nami pa je bilo, da bi bil dr. Držečnik še najboljši, da pa nima možnosti, ker rad pusti druge naprej.
Ko je dr. Držečnik leta 1946 postal Tomažičev pomožni škof. sva s Karlom Pečovnikoih živela pri Usmiljenih bratih na Kainbachu pri Gradcu. Ko sva slišala to veselo novico iz domovine, sva se s Karlom po cele ure samo o tem pogovarjala in se radovala. Ni nama prišlo na ipisel, da ne bova nikdar pod njegovo palico služila. Bila sva pa prepričana, da jo bo kot škof znal pravilno nositi: z obema rokama, navpično, naravnost naprej.
Ko je g. Okorn umrl pri .Sv. Štefanu pri St. Cloudu, sva s Karlom Pečovnikom šla na pogreb. Tam sva srečala tudi dr. Miho' Kreka. Med kosilom po
Slomška. Če bom kdaj zopet šel v domovino na obisk, bom gotovo obiskal tudi njegov grob. In ga bom vprašal, če me še pozna. 7i njemu lastnim nasmehom mi bo dejal: “Je lepo, da ste me prišli pogledat, g. Pečovnik.” Pa ga ne bom nič popravil.
Jože Vogrin
ZAČIMBE
ča za staro zavezo je še vedno Ipogrebu pri mizi sva ga s Kar-
jansko ali vsaj s svojo navzočnostjo pomagali pri službi božji.
šla dr. Jehartu na Pohorje, njegov edin dohodek je bila borna državna kaplanska plača. Od ljudi naročenih maš očividno ni imel, ker je svojim ministrantom povedal, da bo namesto denarne nagrade z veseljem ves teden za svojega ministranta maševal. Sploh se je že prej v malem semenišču govorilo, , da ga njegova mama s Pohorja podpira.
Čeprav je imel doktorat iz filozofije in teologije, mu je škof Tomažič poveril poučevanje stare zaveze in hebrejščine, čez nekaj let pa so ga presedlali na filozofijo. Ker je bil pokoren, ga je škof lahko premika! z enega predmeta na drugega. Prav lepo se je izpopolnil v hebrejščini. Prestavljali smo odlomke iz geneze in nekaj psalmov. Uporabljali smo neke stare semeni-ške, h e b r e j s ke, starozavezne knjige. Pri gotovem psalmu smo prišli do nekega glagola. Pa nas je vprašal, kakšen čas je to? V knjigi, ki,sem jo jaz rabil, je bilo nad tisto besedo s svinčnikom zapisano “aor”, sicer pa ni knjiga nič popisana. Tako sem na njegovo vprašanje neustrašeno odgovoril: aorist. On me pogleda, malo pomisli, pa pravi: “Prav imate, to je aorist, zelo dobro.” Seveda mu kot tipičen študent nisem povedal, da nisem imel pojma o hebrejskem aoristu in sem znal le slovensko brati.
Bil je tudi običaj v semenišču, da so za Božič in za Veliki teden bogoslovci pomagali pri cerkvenih obredih v stolnici. Zato nekateri bogoslovci, kakor je to pač vrstni red zahteval, niso mogli domov na počitnice, dokler niso opravili svoje službe v stolnici. Da bi vendar lahko šli takoj domov, je marsikateri bogoslovec naprosil kakega mestnega duhovnika, da ga je v stolnici nadomestoval. Profesor in podravnatelj dr. Držečnik se je v takem primeru vedno rad žrtvoval v prid bogoslovcev. Tako je ob neki taki priložnosti
Lovorov list dodajamo marl ni ranim mesnim jedem in omakam.
Majaron naj ne manjka v mesnih jedeh in omakah.
Melisa ima kiselkast okus; dodajamo jo omakam, solatam in surovi hrani.
Muškatni oreh rabimo kot začimbo pri omakah ter zelenjavnih in drugih juhah.
Rdeča in sladka paprika sta pri nas dobro znani; prilegata se v Duluthu, ko je bil tu na obi-l omakam; golažem, juham, sola-
Pri pripravljanju jedil imajo precejšen pomen tudi začimbe. Vedeti moramo predvsem, kakšne začimbe bodo dale jedem boljši okus in vonj. Zato ne bo odveč, če navedemo nekaj najbolj poznanih začimb in povemo, za kakšne jedi so posamezne orikladne.
Bazilika izboljša okus solati, iuham, mesnim jedem in ribam.
Cimet dodajamo pecivu (zlasti medenemu), kompotom in nekaterim mesnim omakam.
Drobnjak je ostra začimba, ki e primerna za namaze iz skute dra in presnega masia, za juhe ;olate in surovo hrano. Uporabimo ga svežega in drobno sese kljanega.
Janež dodajamo pecivu in kruhu.
Kapre se prilegajo omakam ir zlasti jajčnim ter mesnim jedem.
Koper dodajamo solatam, o makam, ribjim in jajčnim jedem, kumaram in surovi hrani
Krebuljico v majhnih količinah in svežo dodajamo solatam jajčnim jedem in surovi hrani.
Kumino uporabimo v številnil primerih (pri kruhu, pecivu, si ru, skuti, mesnih jedeh, svežen m kislem, zelju).
Luštrek, svež ali suh, izboljša
Sfi*5-


■••A
m
Uspeh “Tomosa” v Kopru
Koprska tovarna Tomos, ki zaposluje 2,800 delavcev, je u-spešno končala leto. Povečala je prodajo v letu 1978 za 13%, kar je sicer nekaj manj, kot so načrtovali. Izdelali pa so lansko leto 162,000 mopedov, avtomati-kov, izvenkrmilnih motorjev in drugih proizvodov, kar je za 31,000 enot več kot leta 1977.
Brestanica ni imela goriva
Kombinirana termoelektrarna z močjo 96 megavatov, ki so jo pred tremi leti zgradili v tem kraju, je v času suše izredno koristna. Toda v decembru, ko se je začelo pomanjkanje energije, več dni ni delala zaradi — pomanjkanja goriva.
lom vzela na sredo. Vprašal na- j okus omak in juh.
ni 1 d ri U /--i r-J Oiro i	" T	I* J. .1
ju je, odkod sva iz Slovenije Ko sva mu povedala, je začel zelo hvaliti delo škofa Držečnika v Mariboru. “On sijajno dela,” je rekel, “storite vse, kar morete, pa glejte, da vas ne za-pro, je naročil svoji duhovščini.”
V pogrebnem nagovoru ga je ljubljanski nadškof Pogačnik slavil zaradi njegove miline, pa tudi zaradi njegove doslednosti. Bil je ponižen in pokoren. Ni pa bil boječ. Sam nam je pravil
sku, kako je šel v/Belgrad in nad notranjega ministra, ko so mu oblasti zaprle nekaj njegovih duhovnikov in zahteval njihovo izpustitev; kako mu je tisti minister priznal, da je bil dr. Držečnik prvi katoliški škof, ki je z njim govoril. Očitno ga je nekdo “zatožil” v Vatikanu, sicer ga ne bi papež Janez v avdijenci nagovoril z:	“Vi ste
torej tisti rdeči škof, pa jaz popolnoma odobravam vaše ravnanje.” Nadškof je tudi priznal, da je bil škof Držečnik priljubljen med duhovniki in pri ljudeh kot malokateri hierarh. Res je bilo tako. Celo študenti smo ga radi imeli, četudi smo mu včasih nagajali ali se skušali na njegov račun zabavati. Ko se je po smrti nadškofa Vovka širila govorica, da bodo Držečnika premestili v Ljubljano, je eden njegovih duhovnikov rekel: Kaj pa je hudega naredil?” Zanimivo je, kako so kmetski ljudje nanj gledali- Na obisku v domovini sem sestro Kato na domu vprašal, če je bil škof Držečnik navzoč pri neki farni slovesnosti, kot mi je bilo sporočeno iz Gradca. “Držečnik,” pravi sestra, “ne, Držečnik ni bil, Držečnik je taka mamika, ta, ki je bil, pa je tako bistro gledal...” Mislila je na Grmiča. Škof Držečnik je bil res oče, ali če hočete, mamika svojim škofijanom,
tam in sirom.
Pehtran je začimba za solate in omake. Uporabljamo ga svežega; z njim izboljšamo okus sirovih nadevov. Lahko ga tudi sesekljamo in pomešamo s kisom, ki nam služi za solate in majoneze.	.
Peteršilj dodajamo jedem, ko so že skuhane, razen pri cmokih in mesnih jedačah. Drobno sesekljan izboljša okus juh, mesnih in jajčnih jedil, solat in cmokov, čim več je jedača slana, tem več peteršilja dodamo.
Popra ne uporabljajmo predeč. Prilega se mesnim jedem, Ot makam in zelenjavam.
Šetraj dodajamo stročnicam n različnim omakam. Služi nam ahko svež kakor tudi posušen.
Timian izboljša okus mesnih jedi in omak; prilega se zlasti dobasam.
Za urejeno okolje
Na Gorenjskem se je v prizadevanje za čistejše in bolj urejeno okolje letos vključilo kar 43 turističnih društev. Uspeh ni izostal, saj so marsikje precej napravili za boljšo urejenost krajev in pokrajine.
V Sloveniji so umrli:
15. januarja
V Šmiklavžu ob Dravi: Vilko Pipp;
v Lubljani: Franci Hert, Fran-, čiška Kunst, roj. Košir, Vinko Smolnikar, Marija Belihar, roj. Fajgelj;
na Vrhniki: Ana Japelj (Flan-drova mama);
v Novem mestu: Anica Bernard, roj. Ogoreutz;
v Bizoviku: Franc Lampič (Žabarjev ata);
v Grosupljem: Mirko Pervanje;
v Zagorju: Miha Urbanija;
v Strahcmeru: Marija Predalič, roj. Požar.
MALI OGLASI
Avtobusi za Poljsko
Tovarna avtomobilov in motorjev “Maribor” izdeluje avtobuse za poljsko podjetje “Pol-Mot” iz Varšave. Do konca lanskega leta so Poljakom izvozili 200 avtobusov, od tega 140 turističnih in 60 mestnih.
Drva naprodaj
Drva za kamin dostavljajo na dom po $45 za “rick”.
Kličite te! 481-3768 ________________ (15)
Za pomoč starejši ženi Iščejo žensko, da bi bila z 91 let staro ženo in ji pomagala pri hoji v četrtkih in petkih zjutraj od 7.30 do 1. popoldne. Prednost imajo slovensko govoreče, vendar to ni nujno. Za podrobnosti kličite Doris Klemenčič, te! 486-2415, ali Stana Majerja, te! 881-5027, po 1.30 pop.
— (15-17)
“železni silak”
Mariborska “Hidromontaža” je dobila iz uvoza poseben vlačilec z močjo 480 konjskih sil in je trenutno najmočnejši v Jugoslaviji. “Železni silak” lahko na ravnem potegne do 1610 ton težak tovor.
Čistilko iščejo
Čistilko po 3 ure vsaka dva tedna iščejo. Kličite 431-0628.
(x)
Polne mize dobrot
V treh učilnicah osnovne šole Globokem pri Brežicah so gospodinje razstavile pretekli mesec najrazličnejše dobrote, ki so bile v Sloveniji znane, pa so v zadnjih desetletjih prešle v pozabo. Pri pripravljanju je sodelovalo 80 gospodinj.
Zelo nazorna je bila primerjava med nekdanjimi in sedanjim zajtrkom. Na prvih mizah ončene latvice z mlekom in ru-
Cleaning Lady
Cleaning lady needed. Part time. 3 hours every 2 weeks. Call 431-0628
____________________________(x)
House for Sale E. 185 St. 6 room brick single. 3 bedrooms, finished 3rd, finished basement, central air conditioning and carpeted. Low 50’s. 535-0890.
(13-17)
Stanovanje oddajo
Trisobno stanovanje s kopalnico in garažo oddajo na Shawnee Avenue. Kličite 481-3576 od 4. do 8. zv.
(13-15)
no!
Vanilija je zelo priljubljena v|so vendarle pripravljali zdravo pecivu in različnih kremah. jin okusno ter dovolj bogato hra-
Zelena služi kot dodatek za dahe in omake.
Žafran rabimo kot dišavo pri >ocwu, a tudi pri mesnih juhah.
Žajbelj se prilega mesnim jeleni. perutnini, ribam, solatam n surovi hrani, Rabimo ga lahko svežega ali posušenega.
Žbice izboljšajo okus in vonj peciva, kompota, sladkih omak ter kuhanega vina.

----O-
444
Mar lahko pozabimo, kar
duhovnikom in vernikom, rad jih je vse imel, zanje je živel jnekoč ljubili?' in zanje je umr!	J
Iskreno pobožen, kot je bil, se je bil naprošen, da namesto neke- j Osebno sem prepričan, da po-dr. Držečnik ponovno predolgo ga lemenatarja pri slovesni ma- čiva v grobnici pod prezbiteri-zamudil v semeniški kapeli. Iz ši v stolnici nosi škofovo pali- jem mariborske . stolnice nov kapele je prihajal, ko smo mi co: baculum, kot smo to rekli., slovenski svetniški kandidat za
smo
ROUSSEAU
Kdor obvlada žensko, vodi tudi državo.
lahko
Stojno selo dobilo * pevski zbor
Tu je edini mešani pevski zbor v šmarski občini. Pred meseci se je združilo približno 40 fantov, deklet, žen in mož, ki jih druži ljubezen do lepega petja. Glasbeni vodja je učiteljica Darja Madžarec.
451-1230
(13-15)
Cleaning Lady
One day a week. Bratenahl.
menimi koruznimi žganci pa z T™ Lake Sh°re Bus visokim zmesnim kruhom, ma- ^ References required, slom, skuto ter medom, na koncu pa komaj opažen “pogrinjek” skodelico “turške” kave ter tlečo cigareto v pepelniku!? Potem pa sočni sirovi štruklji, najrazličnejše potice, pljučni štru-delj, ajdov kruh, zmesni kruh iz rži, pšenice in koruze, sušen sir s kumino, zabela iz surovega masla, kuhan sir z maslom, o-cvrto pecivo, flancati, nevestina pogača (“pogača” pravijo v Gio-aokem tudi darilu, ki ga prinesejo porodnici), jagenjček in veliko srce — preko sto dobrot, ki so bile — zbrane na enem mestu — prava paša za oči.
Naši predniki niso poznali tablic s kalorijami ter hranljivimi vrednostmi posameznih živil, pa
Cook
Two evenings a week. Family of 4. Bratenahl area. Preferred, that they own car. References required. 831-3170, ext. 271.
(13-15)
House for Sale
2 family house in Collinwood area, at 716 E, 157 St. $29,900. Call 249-8266
(13-15)
Lastnik prodaja
Enostancvanjsko hišo, 5 sob in kopalnica, modema kuhinja, 1 Mi garaže. Kličite 431-2785 po 6.30 zvečer.
(13-15)
For Rent
5 rooms down on Neff Rd. Call 48.1-3797
(13-15)
Kinoteka v Šmarju pri Jelšah
V Šmarju deluje kinoteka, ki je poleg ljubljanske edina v Sloveniji. Zato je gotovo nova kinodvorana s 340 sedeži, ki so jo
Oddajo 3 neopremljene sobe s kopalnico na E. 71 St. blizu St. Clair. Za odrasle. Garaža po želji. Kličite 361-0989.
(8-15)
Stanovanje v najeta Štirisobno stanovanje St. Clair m E. 63 St. oddaje-. Kličite 432-1323.
1	(x)
FrijalaFs Pharmacy
St. Clair /Ave. & E. 68 St. 361-4212 ■■■■■■■	AID FOR 40 O) PRESCRWTIONS
dobili Šmarčani, veliko prizna- IZDAJAMO JUDI ZDRAVILA ZA
H. DE BALZAC j nje za njihovo dejavnost.
RAČUN POMOČI DRŽAV& OHIO.
AMERIŠKA DOMOVINA FEBRUARY 5, 1979
iHiiiniinMinmmiMHiiiHniiiiiHHiimiiimiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiimMHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiimimiiiiiiiimiiiiiiiiniinniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiim
g
ANZLOVAR’S
ON ALL MERCHANDISE
SALE NOW IN PROGRESS
AND ENDS SATURDAY, FEBRUARY 17
We Give and Redeem Eagle Stamps
iniiimiiiiiimiiiiHimiiiMiiiiiiHiimii'ammminiiiMiiiimiiifiiimiiiiiiiiiiiliiiiiiimiinmiiuiim
BREZ DOMA
HEKTOR MALOT
Vprašal sem; ga, če smo še daleč od Littlehamptona. Odvrnil mi je, da imamo še dobri dve uri poti pred seboj, cia njegov brat odhaja v Francijo vsako soboto zjutraj in da se mu zdi,
da bo danes plima zelo zgodaj. Morali smo torej pohiteti. Bil je namreč petek.
Z Matijem sva se spravila zopet na voz pod plahto in konj, ki se je medtem odpočil, je urno
KOLEDAR
društvenih prireditev
•.2-5 *	■s;',.*	*6»
da gre gledat, če ni njegov brat že odplul in če se bova lahko brez nevarnosti vkrcala na njegovo ladjo.
Priznam, da se mi je čas, ko je bil Bob odsoten, zdel zelo dolg. Z Matijem sva molčala in poslušala, kako je morje v ne-veliki razdalji pljuskalo ob obrežje. Oba sva trepetala od vznemirjenja.
“Zebe me,” je dejal Matija tiho.
Je bilo to res? Z gotovostjo
l

FEBRUAR
18. — Slovenska šola
28. — Pevski zbor Korotan pri-
Sv. redi svoj pomladanski koncert
Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
v SND na St. Clair Avenue Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
24. — Dramatsko društvo LILI- 5. — Odbor za pomoč postavitve
JA priredi nagradno maškara- Slovenskega doma in kapele v
Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu.
do v Slovenskem domu ha Holmes Avenue.
24. — SKD Triglav v Milwau-
keeju, W;s., pripravi PUSTNO M- — SKD Triglav v Milwau
ZABAVO z večerjo in plesom v dvorani sv. Janeza v Greeh-fieldu.
MAREC
3.	— Pevska skupina “Fantje na vasi” iz Clevelanda priredi koncert v cerkvi sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu, Ontario.
4.	— Pevsko društvo Jadran
poda koncert ob 3.30 popoldne v SDD.
4. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi vsakoletno večerjo in zabavo v. Slovenskem domu.
keeju, Wis., pripravi MATERINSKI DAN v parku Triglav. Začetek ob dveh popoldne.
28. — SKD Triglav v Milwau-
keeju, Wis., pripravi Spominski dan v parku. Ob 11. dopoldne sv. maša, kateri sledi spominski program, nato kosilo.
27. — Društvo SPB, Cleveland, obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški Mariji, Providence Heights na Chardon Road, ob 11.30 dopoldne.
JUNIJ
10. — Glasbena matica priredi 17. — SKD Triglav v Milvvau-
večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Prireditev se začne ob 6. uri, večerja ob 7.30.
11. —Misijonska znamkarskai akcija pripravi kosilo v avdi-i toriju pri Sv. Vidu.
17.	— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Road.
18.	—
Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancake
keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom, i 17. — Društvo Tabor SPB, Cleveland, pripravi Spominsko proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom, legionarjem in vsem protiko munističnim borcem pri Spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski prostavi.
Društvo Najsvetejšega 30. Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont.
JULIJ
and sausages) v farni dvorani 1. _ y Lemontu praznovanje
sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne.
24. — Ohio Federacija K.S.K.J.
spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929.
društev prireja slavnostno 22. — Misijonska Zveza pripravi
MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava.
AVGUST
19. — ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre. SEPTEMBER
1. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio.
1C. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo postreglo z obedom V farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne.
23. — Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio. OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
7.	— SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples.
pravno vanj e 85. obletnice ustanovitve Ameriške Slovenske Katoliške Jednote — K.S.K.J. v avditoriju sv. Vida, Cleveland, Ohio. Začetek ob 7.30 zvečer.
25. — Dramatsko društvo Lilija
poda igro Kaplan Klemen, V Slovenskem domu na Holmes Avenue, katero je po svojem znanem romanu dramatiziral pokojni pisatelj Karel Mauser.
APRIL
21. — Tabor, DSPB Cleveland,
priredi svoj redni pomladanski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
21.	— Igralska skupina “Št&drež” 7. Goriškega nastopi v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
22.	— Slovenski ansambel “Lojze Hlede” s Goriškega gostuje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
Znova sva se spravila pod plahto, a zdaj ne več, da bi se skrila, pač pa ker naju je zeblo, kajti nekaj čaša že je vel oster veter. Če sem se z jezikom dotaknil ustnic, sem začutil slan okus. Bližali smo se morju. Kmalu smo zagledali nedaleč močno luč, ki je zdaj pa zdaj izginjala in se zopet prikazovala. Bil je svetilnik. Dospeli smo do cilja.
Bob je zaustavil konja in ga v počasnem koraku odvedel na
sem vedel samo to, da naju je!neko stransko pot. Čez nekaj
časa je skočil v voza in nama naročil, naj počakava tukaj in paziva na konja. Dejal nama je, Končno sva zaslišala v smeri, v kateri je izginil Bob. šum korakov. Gotovo se je vračal. Zdaj se bo odločila moja usoda.
Bob ni bil sam. Ko se nama je bolj približal, sva opazila, da ga nekdo spremlja. Bil je moški, oblečen v mornarski jopič, z volneno čepico na glavi.
“Moj brat je,” je dejal Bob. “Prav rad vaju sprejme na krov. Odvedel vaju bo s seboj. Zdaj pa se moramo ločiti, ker nima pomena, da bi kdo zvedel, da sem bil tukaj.”
Hotel sem se Bobu zahvaliti, on pa me ni pustil do besede. Stisnil mi je roko in dejal: “Nima pomena, da bi o tem govorili; Drug drugemu si moramo pomagati, kadar je treba. Nekoč se bomo še videli. Srečen sem, da sem mogel kaj storiti za svojega prijatelja Matijo.”
Šla sva za Bobovim bratom in kmalu smo dospeli v mestece, kjer je vladala popolna tišina. Šli smo skozi mesto in dospeli do obrežja, kjer nam je veter z morja planil v obraz.
Brez besed nama je Bobov
le piš vetra in pljuskanje valov ob njene boke. Polagoma pa.se začela oživljati. Na krovu so se zaslišali koraki. Odmevalo je u-darjanje. vrvi in verig, vreteno je škripalo, jambori so pokali, krmilo je zahreščalo. Nenadoma se je ladja nagnila na levo, nato se je začela zibati: odpluli smo. Bil sem rešen.
Ladja se je zibala vedno močneje, močni valovi so udarjali ob njene boke.
“Ubogi Matija,” sem dejal tovarišu in ga prijel za roko.
“Nič ne de,” mi je odvrnil; “samo da si rešen. Sicer pa sem bil prepričan, da bo tako. Ko smo bili še na vozu, sem gledal vrhove dreves, ki so se sklanjali v vetru in sem si dejal, da bomo na morju plesali. Nič ne de.”
V tem trenutku so se odprla vrata kabine. Poveljnik ladje je vstopil in nama dejal:
“Nobene nevarnosti ni več. Lahko prideta na krov, če želita.”
“Kako se človek počuti najmanj slabo na ladji?” je vprašal Matija.
“Če leži.”
“Hvala lepa, torej bom ležal.” Pri teh besedah se je stegnil po tleh.
“Eden izmed mornarjev vam bo prinesel vse, kar potrebujete,” je dejal kapitan.
“Hvala. Pra1^ bi pa bilo, če bi ne odlašal preveč,” je pristavil Matija.
“Že?”
“Že nekaj časa se mučim.” Hotel sem ostati pri njem, on pa me je poslal na krov z besedami:
“To nič ne de. Samo da si li rešen. Nikdar bi si ne mogel mi-
vsakokrat še bolj stresel mraz, ko je na travniku, ob katerem smo obstali, kaka krava udarila z nogo ob kamen, stekel po gladki cesti.
“Se kaj bojiš?” me je vprašal Matija.
“Da in ne. Zelo se bojim, da bi me zopet ujeli. Zdi se mi pa, da se to ne bo zgodilo. Toda ali ni v begu priznanje krivde? Ta misel me najbolj muči. Kako naj se opravičim?”
“Tudi na to sva mislila. Bob je bil mnenja, da je treba storiti vse, samo da ti ne bo treba priti pred poroto. Tako strašno je to, tudi če te potem oprostijo. Jaz sam nisem rekel ničesar, ker sem vedno mislil samo na to, da bi te odvedel v Francijo, in sem se bal, da bi me ta misel zavedla na napačno pot.”
“Prav si storil. Naj se zgodi, kar hoče, hvaležen vama bom do smrti.”
“Le miren bodi, nič se ti ne bo zgodilo. Ko je stražnik dospel na določen kraj, kjer bi te moral oddati, je nedvomno podal svoje poročilo. Preden se začne zasledovanje, bo prešlo precej časa, mi smo pa medtem pošteno dirjali. Tudi si nihče ne more misliti, da se bosta vkrcala v Lit-tlehamptonu.”
Če nas zasledovalci ne bodo dohiteli, je bilo zelo verjetno, da se bova vkrcala brez najmanjših težkoč. Vendar pa nisem bil tako trdno prepričan kakor Matija, da bo stražnik izgubljal mnogo časa, preden nas začne zasledovati. V tem je bila nevarnost in še zelo velika.
Konj je medtem pod spretnim Bobovim vodstvom jadrno dirjal po samotni cesti. Le kdaj pa kdaj smo srečali kak voz, dohitel pa nas ni nobeden. Vasi, skozi katere smo dirjali, so bile pokojne in le redkokje je bilo videti kako okno razsvetljeno. Samo psi so nas opazili, ko smo se peljali mimo hiš, in lajali za na- V Poldrugem desetletju se jelisu je zagotovljena bodočnost mi. Ko je ob nekem precej str- središče za raziskavo emigrant- in ob tem strokovno vodstvo.
’	’• Vsako drugo zbiranje arhivov,
bodisi da ga vrše posamezniki ali privatne ustanove, je bolj negotovo. Ko se zbiralci razidejo, zbirke pogosto razpadejo. Marsikdaj se je to že zgodilo. Pregosto se tudi zgodi, da si predstavljamo, da nekdo material zbira in zanj skrbi, zato nam ni treba nič napraviti. Pred nedavnim sam hotel doseči dokumente o prvih narodnih farah v St. Louisu v državi Missouri. Pri farah so mi trdili, da nimajo dokumentov, ker morajo biti na škofiji,, na škofiji šo mi odgovorili, da njihovo arhivsko
brat pokazal neko ladjo in takoj šiiti da je človek zadovoljen, da sva razumela, da je ta ladja ima morsko bolezen.” njegova. Nekaj minut pozneje j Ko sem prišel na krov, nisem sva bila na krovu. Odvedel naju 1 mogel ostati pokonci drugače, je v majhno kabino in naju pu- kakor da sem se krčevito opri-stil tukaj z besedami:	jemal vrvi. Kakor daleč je v te-
“Odplujemo šele čez dve uri. mini mogel segati pogled, ni bi-Do takrat ostanita tukaj in bo- lo videti drugega kakor belo pe-dita popolnoma mirna.”	no, po kateri je drsela ladjica,
Ko je odšel in zaklenil vrata nagnjena na stran, kakor da bi za seboj, se' mi je Matija vrgel se hotela prevrniti. A ni se pre-okrog vratu in me poljubil. Nič vrnila; le dvignila se je nekoli-več ni trepetal.	j ko in skakala preko valov, ko
Ko naju je poveljnik ladje pu- jo je gnal zahodni veter, stil sama, je ladja nekaj časa bi- j	(Dalje prihodnjič)
la popolnoma mirna. Slišal se je	------o------
Arhivsko gradivo v MinneapoHsu
mem klancu Bob ustavil konja, ske zgodovine v Minneapolisu,
da si nekoliko oddahne, sva z Matijem skočila na tla in pritisnila uho k zemlji., da bi slišala, če prihaja od kod kak sumljiv ropot. A niti Matija, ki je nenavadno dobro slišal, ni mogel zaznati nič sumljivega. Potovali smo skozi temo sredi popolne nočne tišine.
Minn., razvilo v veliko institucijo pod vodstvom prof. Rudolfa Vecolija, strokovnjaka za italijansko emigracijo. Tisoči knjig, časopisov, pisem, beležk, drobnih brošur, sejnih zapisnikov in uradnih dokumentov čakajo na raziskovalce. Arhivi so na razpolago za raziskovalno delo. Slovenski arhivi so med najobsežnejšimi, vendar ne dose-
gajo popolnosti finske in ukra-20. — Tabor, DSPB Cleveland, jjnske zbirke. Zbirka obsega priredi svoj jesenski družabni slovenske ameriške časopise in večer. Igrajo “Veseli Sloven- revije, nekaj uredniških rokopi-ci”*	sov in upravniškega materiala,
27. — Slovensko-ameriški pri- obsežno zbirko slovens kib j gradivo seže le od leta 1939 da-morski klub priredi večerjo s knjig, kopije farnih matičnih Ije.
plesom v Slovenskem narod- knjig nekaj slovenskih far in Za slovenske arhivske doku-nem domu na St. Clair Ave- privatne zbirke slovenskih lju- mente se brigajo ljudje, ki zna-nue. Igrajo “Veseli Slovenci”, di iz Amerike. Center je del u- Ijo slovensko in poznajo sloven-NOVEMBER	niverzitetne knjižnice ter ima s sko emigrantsko zgodovino. Di-
4. — Glasbena Matica poda svoj lem zagotovljeno bodočnost. Vo- rektor arhivov je Joseph Dwy-jesenski koncert v SND na St. dijo ga strokovnjaki, ki se peča- er, ki mu je posebno pri srcu Clair Ave. Začetek ob 3.30 j0 predvsem z emigrantskimi slovenski material, popoldne.	problemi ameriške zgodovine, j Pogosto se dogodi, da ljudje,
10. — Belokranjski klub priredi Slovenska zbirka še daleč ni tudi strokovnjaki, ne vedo, kaj svoje vsakoletno martinovanje popolna. Videti je, da je pred spada v arhive in kaj predstav-v Slovenskem narodnem do- nami še mnogo dela, da se zbi- Ija neko vrednost. Odgovor je mu na St. Clair Avenue. Igra- ranje pospeši in razprede. Glav- preprost: vse, kar priča o pri-jo “Veseli Slovenci”.	na prednost centra v Minneapo- sotnosti in delu emigrantov. Pi-
sma in zapiski, stari koledarji in razglednice, plačilne knjižice in stari časopisi, karte za vlak ali ladjo, obvestila in poročila organizacij, tiskane, razmnožene in rokopisne drobtine. Ne le papirji in knjige, ki so jih imeli v rokah ali so jih pisali “veljaki”. Enako pomembne so stvari, ki jih hranijo po domovih in podstrešjih delavci in u-pokojenci, žene in dekleta, kdorkoli. Arhivi vsakega darovalca ostanejo v centru pod njegovim imenom in se ni bati, da bi prišli v roke nepoklicanim. Slovenska društva, župnije, odbori, domovi in pevski zbori se radi znebijo “stare navlake”. Arhivski center v Minnesoti išče to “navlako” ter jo smatra za dragocenost.
Naj povem, česa v teh arhivih ni dovolj:
Dokumentarnega gradiva o Slovencih v Kansasu, bodisi rudarjev, bodisi farmarjev, O Slovencih v Kansas Cityju, Mi—
njihovi ameriški otroci ne bodo hranili papirjev, ki spominjajo na “staro domovino", ali časopise, ki jih ne razumejo, ter neurejene listke in lističe, ki navidez ne kažejo nobene vrednosti. Vrednost je v dokumentirani prisotnosti in dela slovenskih ljudi v Ameriki. Arhivi bodo ne le ohranjali tak material, ohranili bodo tudi ime darovalca. Spomin nanje bo živel dalje kot njihovo ime na nagrobnem spomeniku.
Če ste kje v bližini, ali če vas pot zanese v Minneapolis, obiščite ta arhivski center. Rade volje vas bodo sprejeli in vam pokazali zbirko. Bolj koristno bi seveda bilo, da prinesete s seboj “staro šaro” in jo izročite arhivom. Nadvse vam bodo hvaležni.
Zganimo se, predno bo prepozno. Zaman bo v bodoče tarnati, da nas nihče ne pozna in ne daje prave cene slovenskemu doprinosu v Ameriki. Ni tre-
souri ali v Omahi, Nebraska, ni biti znanstvenik ali razisko-dokumentov. Kaj se je zgodilo ;valec, vsakdo lahko prispeva k 3 slovenskimi rudarji v Lead- dokumentiranju naše prisotno-ville-u v koloradskih hribih? sti in uspehov. Kako koristno bi Ali sp jih novi odprti kopi v bilo imeti v arhivskih zbirkah Climaxu nedaleč od mesta od- gradivo slovenskih listov, ki so rinili, ali poživili? Kaj se je zgo- prenehali izhajati: seznami na-dilo s slovensko župnijo sv. Jo- ročnikov, dopisnikov, zastopni-žefa v Michiganu, ko sta se nikov, pisma in rokopisi uredni-združili dve župniji in sta se kov ju sodelavcev. Kam gredo cerkev in fara preimenovali v stari seznami društvenih čla-faro sv. Pavla? Kam so šli stari nov? Navadno v peč. “Novi e-cerkveni listi in obvestila? Ali migranti” tudi niso več tako no-bo treba le po pokopališčih iška- vi. Nekaj “novih” je v Ameriki ti pol zabrisana imena sloven- gg 30 let. Tudi njihovi papirji skih pionirjev ter z njimi doka- spadajo v arhive: stare listine, zovati, kje so slovenski ljudje taboriščne razmnoženine, navo-nekoč živeli? V starih koledar- dila za pot v Ameriko, potni lijih je marsikaj zabeleženo, a še jn začasna dovoljenja, vse to daleč ne vse. Dokumentov je j Spada v arhive, malo o Slovencih v Butte, Mon- j Ohranjajmo in zbirajmo, pre-tana, ali v Roslyn, Wash. Radi tekloSt vsakega človeka je vred-se ponašamo z živo prisotnostjo naj da ostane dokumentirana za naših ljudi v San Franciscu, bodoče raziskovalno delo. vendar arhivskega materiala ni Naslov centra je: v Minnesoti. Ali ga hranijo v San Franciscu? V Slovenskem domu? Pri slovenski fari? So se ga že znebili?
Mnogo dokumentov je v predalih in orumenelih zavitkih.
Ko stari emigrantje odmirajo,
Immigration History Research. Center 826 Berry Street St. Paul, Minnesota 55114 Telefon (612) 373-5581
Dr. J. V.
V BLAG SPOMIN
ob peti obletnici, odkar nas je zapustila nadvse ljubljena žena, mati in stara mati.
KRISTINA MEDVED
Umrla je 4. februarja 1974
Kako zelo jo vsi pogrešamo, smo pa z njo v duhu ir molitvi povezani. Z vso ponižnostjo Te prosimo o Bog, - da' njeni duši srečo, ki Si jo pripravil tistim, ki Te ljubijo.
O predraga, sprosi tudi nam milost pri Bogu, da se po končanem zemeljskem romanju pridružimo Tebi, da bomo tak< v skupni sreči dajali čast Bogu.
Tvoji žalujoči:
Mož Franc
sinovi: Frank, Albin, Miro, Janez hčere: Bernarda in Kristinca ter ostalo sorodstvo
Minneapolis, Minn., 5. feb. 1979.