' to »ta»1** jKARXÏm PROSVETA III «pravniški prostori: M67 8. Lawndole Aï». g^tto SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE K JSiïJTSZ 'L^^ILT^S^ Chicago, III., petek, 21. septembra (SepTžlh Off Im of Publication» | 2667 South LawadaU Ayo. T.Upkoao, Rockwoll 4004 ssbsbl! 1934. *** mShi ti »» « P—M» ptoThU4 for ta «ootioa 1104. Aot of Ott. «, ifcomentaiji ropariev" P Iljič Uljanov-Lenln l^tih ruske sovjetske imel navado, daje Li- f enostavno krstil zr Mističnih roparjev ment je jasno označil J w ga imeli takratni ▲ Uge. Li«a * bila kgpitaliatičnih držav, ki |frt»ni«rale samo »radi * uničijo sovjetsko Rusije bil prvi in glavni na-v očeh vseh pravover-ikov. je drugače. je USSR (Unija socialističnih republik) Lige narodov s pravico , sedeža v svetu Lige , kot velesila! ^^^ i je še vedno sovjetska .¡¿ka. Vsaj tako se ime-„¿e kdo v Rusiji podvo-Ttem na glas, ga bo Stalin opreti kot social-izdajalca. ij ge je torej spremenilo v jih desetih letih? Ali se je ,narodov? Prav nič po svo-kovenantu. Po svojih pra-in ciljih je Liga še danes kir je bila takrat, ko jo je i nazval "ligo imperialistič-leparjev". Liga je še danes, drfav in državic in to zve-inirajo Velika Britanija, ija in Italija. Japonska je to je vse. Kaj je torej ifflo bolj še v i Ako Rusijo v še j tako osovraženo in zani-"bando kapitalističnih »J t raimere! Nove medna-rumere, nove ekonomske filitične razmere, ki preob-^ejo ivet in katere so globo-Kfle tudi v sovjetsko Ru-- brez ozira na to, kaj uči p in kaj hočejo boljševiki njim leninizmom! ifi narodov je grozil razlilo sta Japonska in Nemči-fokazali roge Ligi, sta An-lin Francija ostali osamlje-Sovjet* ograža japonski minem in začutili so, da jim »ei dobro ibiti samemu", ■cija je tudi začutila novo nost v fašistični Nemčiji s "Belim Hitlerjem na čelu. no mlati ekonomska kri-o po kapitalističnih deželi «ovjetski republiki, j« vzrok, da so "prokleti i in antfleáki imperkili-*Mi "hudičeve boljševike" Eojno druščino in boljše-n«*li Ligo in "imperia-. roparje" v njej, ki jim ÍM0 služijo kot dobri zavez- •*<>»<>, kar jo Litvinov pove-Mfcfitom Lige v Ženevi po Jfcju aovjetov v Ligo, je na-■ "Na, bla". Sovjeti niso ^ujro zato, da bodo v njej m svetovni mir—in Li-J «Prejela sovjetov zato, ker ■«ur in hoče mir z Rusijo £sMn drugim. ■"J» j»1 stopita v Ligo naro-da Nf čim bolj okoristi Francija, Anglija ter J* ' »'» privlekle Rusijo v M to Klor i le zato, da se '"'JI «koristijo z Rusijo na ^ "Hčin, če bo le mo- j« to dobro. Sovjetom sk'^'l'^e|>rav jih je lÜÍ "r4m'—igrajo kar-fjnalisti pri eni mizi. na-7 1111 "kibicajo" izza hrbU rj.^j delali. Ce znajo dobro igrati, bodo lah. l ' priigrali za ruske y f>* društvo en>k 'ki dvigne člo-t *hr. na vi Ajo stopnjo 7Z¿ ,n i'i"iw*Unja vseh. ni. ' ^wtatw aretiranih j»* n» Dunaju 20 _ Dunajska Ij/^'^J aretirala 87 M k»nr 'k*1*» da '»rgani-' organizad-" /lasi. da so ko- t*k T!*ut vH.iko v*oto dete ',,rmirali centralni FEIERACIJA BO RAZPRAVLJALA 0 FAŠIZMU Na njeni konvenciji bodo referi rail o tem izrodku kapitalizma Green, Charney Vladek in an gleškl delavski vodja W. M. Citrine ——— t Washington. — Da se vodilni krogi Ameriške delavske federacije zavedajo nevarnosti faAi zma, so pokazali a tem, da bo prihodnja konvencija federacije v San Franciscu posvetila eno sejo razpravi o tem izrodku kapitalizma. V ta namen je William Green povabil na konvencijo Walterja M. Citrina, predsednika strokovne delavske internacionale in Britskega delavskega kongresa, ki bo poleg Greena in Charneya Vladeka iz New Torka glavni referent o tem vprašanju. Ci trine je sprejel vabilo in se pričakuje, da bo delegatom dal sliko o delavskih težavah v Evropi. Vladek bo govoril v imenu antifašističnega komiteja židovskih strokovnih unij, ki so pridružene federaciji in imajo 600,000 članov. Ta od/bor zbira večji Sklad za boj proti nacizmu in fašizmu. International Ladies' Garment Workers unija je na zadnji konvenciji sklenila zbrati $50,000 za podpiranje antifašističnega gibanja v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Od te vsote bodo zbrali $25,000 v New Yorku. Bolje pflačani člani po odredbi unije prispevajo po dolarju, delavci z nižjo plačo pa po 50 centov. Lansko leto je konvencija federacije gledala le na fašizem v Evropi in ga obsodila. Izrekla se je za bojkoti ran je nemškega blaga vSled razpusta strokovnih unij in preganjanja nemškega delavstva, predvsem voditeljev. Za ameriško delavstvo postaja to vprašanje bolj realno, ker fašizem, čeprav v ameriški formi, dviga glavo tudi na domačih tleh. Zatiranje tekstilne stavke je čisto f asi stično. Ideja za u-stanovitev koncentracijskih taborišč za stavkarje na jugu je importirana iz nacijrike Nemčije. Je tudi več drugih znakov, ki pokazujejo, da se 4ežela pomiče v tipično ameriški fašizem, katerega glavni in edini cilj povsod je zatiranje delavcev. Prihodnja konvencija federacije bo torej stala veliko bliže fašizmu kot je lanska. Delavstvo lahko najbolj pripravi za boj proti fašizmu, Če stori potrebne korake za organiziranje samo- Italija poslala protest v Belgrad proti kritikam v listih Mussolini zahteva, da napadi ▼ jugoslovanskih listih morajo prenehati Rim, 30. sept.—Uradno se naznanja, da je italijanska vlada včeraj poslala močan protest v Belgrad proti "strupeni" kampanji, ki jo vodi Časopisje v Jugoslaviji proti Italiji zadnja dva meseca, odkar je bil potlačen nacijski puč v Avstriji. Tukajšnji fašistični krogi so mnenja, da^p^di na Italijo v jugo-slovar4ko*ri tisku imajo sankcijo jugoslovanske vlade, ki bi rada preprečila sporazum med Francijo in Italijo. Belgrad, 20. sept.—Jugoslovanska vlada bo najbrž odgovorila na protest Italije s proti-protestom zoper razne provoka-cije s strani Italije. Neki višji vladni uradnik je sinoči dejal zastopniku Associated Pressa, da je bil nedavni obisk italijanskega generala Balba v Dalma- 101 T, outhortaod oa Jaas 14, ltli. SubM'i laiton $6.00 Jaüi_ STEV.—NUMBER 188 KIAVSKI owot Stavkarji nočejo kloniti pod to tožil OPOR- oboroženo pestjo baronov NO DRUŽBO Stvar je pa odvisna od justične-ga depart menta, ki rad ne pro-sekutira openšaparjev Wa*hington. — o-slitl treh delavcev, kar je bMo kršenje ustmenrga dogovora; j*»xneje J« odslovila tudi tovarniškega zastopnika, nakar Je sedem delavcev Is protesta pustilo delo. ZdsJ ga mora vrniti vsem enajstim. Zalega )e predrla materno lupino. (Narisal Jerger.) r«e»«w< Morller redarjev Ixtftfhil služb« Denver, Colo. — Lewla N. Srherf, kl Jr poveljeval napadu na rudarje pri premogovniku Columbia in v Walsenliurgu, kjer Je bilo leta 1927 ubitih skupne osem «tavfcarjev, Je bil te dni oli državno aluibo radi korupcije Ohtošen Je, da Je kot državni likerskl nadzornik zahteval $100 od n*k* ženke za licenco, ki «tan« W>ïï PROSVETA THF KfUOHTBOTIENT BLASIU» « I.ABTWIWA SLOVBN NABOONB rodpobnk jbbnlrtb bf t*. .1 .»4 r.Mt-k^ MIImmI B*»«0» f7 »« M «•• M.H «• » ^ M»tf« H* __ <.,«vi ckicMo, ...a »r tj «M.triM M >**' O«* v« éunoooru. íU4u*/i«l •• »• V7|/AJ<> y Adtrrti*"'( r»l»« on C •rnvU will «mM U NmIO« M UIT-M B*. M«, kar Ima ■tik S I »ROB V ET A A»».. MBWBBB or THK V*llKBATBP Domač drobiž Obiski ru/htave Chicago. — Cikaško razstavo in urad SNPJ ho obiskali: John M o vem in Ana Movern, Duluth, Minn.; Una Suppi, Denver, Colo.; Martin Venilnik, Mary Wohlford, Mulberry, Kan». Adamih na stavkovni hI rail New York. — Pri založniški družbi Macauluy Company je izbruhnila Btavka, ko je bilo onem delavcev odslovljenlh zaradi u-nljsklh aktivnonti. Takoj se je čez 40 pisateljev, urednikov, kritikov in časnikarjev ponudilo stavkarjem v piketno pomoč. Med temi, ki piketirajo tiskar-no in knjigoveznico omenjene družbe, je tudi pinatelj Louis A-damič. Pisatelj Adamič je 20. t. m. priredil tudi "literarno čajanko" v prid stavkarjem. Konvencija SDZ zaključena Girard, O.— Osma redna konvencija Slovenske dobrodelne zveze je bila zaključena v Bredo. Trajala je devet dni in Izvršila precej Isprememb v tej organizaciji. Odbor je ostal večinoma Htari. Prihodnja konvencija bo v Clevelandu čez štiri leta. Nov grob Cleveland. — V bolnišnici je umrla Mary Miklavž. Nov grob v Klarem kraju Cleveland. — Frank Penko je prejel vest, da je v Parkah pri St. Petru na Notranjskem umrl njegov oče Jakob Penko, po domače Jožinčlč, ntar 76 let. V A-meriki zapušča alna In dve hčeri. Omoviiznaselbin Zanimive hikfti ki ranili krajev Inkunkcija proti stavki razkatili delavce Sklicali ao velik protestni *hod kljub Kodnljaki prepovedi Paaaaie, N. J. — vaj-set tisoč barvilskih delavcev, čila-nov Pederation of Kilk Dyers & Kinishers of America, ki čakajo poziva na simatično stavko m tekstilnimi delavci, je silno razkačenih radi injunkcije, s katero je neki openšaparski sodnik pr«|>ov«dal vsako stavko in sploh vsako inigajovarjanje o stavki. Na delt» prihajajo polni ogorčenja. Prav ta injunkcija se bo mo-g«HV izkazal» za butnerang in izzvala delavce na stavko, je mnenje predsednika unije Geor-ga Haldazinija. Ce pride do to-ga. bo Ntavka tudi protest proti sodnijrtki pr<*|Mivedi. Svoje ogorCenjo nad sodnikovo «liktalino *o pokasali na velikem protestnem shodu, ki je bil aklican kljub temu, da ga in-junkcija prepoveduj«. Navdušeno ho pritrjevali govornikom, ki ao trvnčirali prepove! in sodnika Dokler je ni izdal, ao bili dolavci razdeljeni glede simpa-lične ntavke, češ, da jim to za-branjuje kolektivna pogodba. Injunkclja je pa vat* barvilce raz-dra>ila. Rasne veati U Bridgeport» Brldgeport, zopet se je uresničil na* lokalni rek, ki prfcvi, da kadar hočemo dežja, naj soc. klub št. 11 priredi piknik. Tako se je uresničilo tudi v nedeljo dne 16. septembra. Vse smo imeli pripravljeno, pa nam je det pokvaril z*avo. Kljub temu imo se Zbrali in bolj pooio odšli na prostor, na katerem se je zbrala vesela družba, med njimi tudi Peter Kokoto-vich in Božo Stojanovieh, ki se nahajata tukaj za par t«*lnov po opravkih pri delu. Oba sta nam povedala precej dobrih stvari v vzpodbujajoč»! besedah, prvi v angleščini in drugi v srbščini. Navzoči so bili eek» zadovoljni. Na vse zadnje bi se že skoro res piknik vršil, ako ne bi bili že prej vseh naročil odpovedali. Vseeno smo se dobro zabavali kot aomlftljeniki in delavci. Skoda, ker nas morata omenjena sodruga kmalu zapustiti, kajti med nami sta si pridobila mnogo prijateljev. Istega dne dopoldne je članovo soc. kluba št. 11 sklenilo, da priredi plesno veselico dne IS. oktobra v društveni dvorani na Boydsvilkh- Imeli bomo zopet govorniku; ker bo baš pred volitvami. Vstopnina bo samo lOc za osebo. Ker nam je zadnjič slabo vreme zelo škodovalo, bomo Ali sedaj pa pod streho, pa magarl če cekini padajo! Uljud-no se vabijo vsi somišljeniki in prijatelji, da nas obiščejo v so-tttto večer 13. oktobra. Cisti dobiček gre za kampanjo in Pro-letarca. To bo obenem tudi kampanjski »hod. Kot sta poročala dva somišljenika iz Triadelphije, W. Va., bodo tudi tam v kratkem ustanovili soc. klub. Ive tako naprej! Cim več nas bo, tem prej bomo prišli do cilja. Podajmo se vsi na delo, da bomo izvršili zaključke prošlega zbora JSZ! Delavske razmere se tukaj še niso nič izboljšale. Rovi obratujejo še vedno le po eden in dva dni v tednu. Nekatere bližnje jeklarne so že delj časa zaprte, druge so pa obrat omejile. Zima je pred vratmi in marsikateri rudar bo moral ostati na mrzlem, ker ne more kupiti kar producira — premog. Zato je dolžnost delavstva, da se pridruži soc. stranki, ki se bori za odpravo mizerlje. Delavci rojaki, pridružite se klubu št. 11, ki zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu dopoldne v društveni dvorani! Joneph 8noy, 13. I nljnki /uNlopnikl proti uglnAa nju Merrlanm S«.. Francisco. — Glanrfo cen-, iJ(vM 0)M.hno «^vanja, ki j I ral ne unije, The LaW Clarion,1 Bkntj ^blčno in umazano Obzor laže In zavija Mllwaukee, Wia. — Da stori svojo dolžnost kot laatnlk in u-rudnik buržvaznega časopina, ki zastopa interese vladajočega razreda, se je mr. Staut ponovno poslužil svoje star«, navadne taktike — laži in obrekovanja. Stojimo pred volitvami, zato je S. storil potrebne korake za pridobitev velikih oglaaov od stra ni kapltalist*alh kandidatov ter priobčil kar d\Q podla napada na Hoeiallate, oziroma oaebe, katere propagirajo socialistične ideje. lz|H>dkopatl ugled In zaupanje, katerega gotove oseb« vživajo med mislečim delavstvom in tako škodovati stranki ali organi zaciji, to je stara Stautova igra zahrbtnosti in nlzkotnoatl. V koliko je v skladu z resnico in dejstvi, ga ne briga; glavno je, da si aa nekaj časa reši avoj borni obstanek, da se vzdrži na po-vriju. |>nedvsem je potrebno odgovoriti na trditev, prlobfeno med druirimi lažmi v št. 287 Obzora, da lse ga hoče uničiti, sledeče: Kot socialisti se borimo proti vKkemudelavstvu nasprotnemu časopisu, ne samo proti (Huoru, to je naša dolžnost, tako zahtevajo socialistična načela. Socialist« ne briga Stautova oseba« briga pa nas njegov d^avakim I in terenom Škodljivi čanopK bri-¡ga nas njegovo baš tak » Akod- vfe- ga umetnika Peruika in urednika ProJ«tarča grozil, da bo priobčil vsebino Hoovrove kampanjske knjige, "katero je izdala Vestnik Publishing Co.", ako ne preneham z napadi na Obzor v Prosveti in Prolctarcu. V koliko je ta grožnja učinkovala, ae je razvidelo še tisti teden in tudi kasneje, v obeh imenovanih časopisih. Dotična kampanjska brošura V službi kampanjskega odbora republikanske stranke j« ta- kratni aklerman 2. warda Hig- glavnega poštnega urada toetav- gins izdal v raznih jezikih posebno kampanjsko brošuro, za katero je pobiral tudi oglase pri vseh večjih podjetjih in trgovinah. Pokojni Ivan Kaker, lastnik znane slovenske tiskarne, je tiskal za Higginsa poleg drugih kampanjskih tiskovin v hrvatskem, srbskem, italijanskem in madžarskem jeziku tudi dotično brošuro, katero je tudi on prevedel v slovenščino, kakor tudi v hrvatsko narečje. Ker pa Kaker ni imel linotipa (črkostavski stroj), je izročilo to delo Vestnik Publishing Co., kjer so bile tiskane tudi platnice. V isti tiskarni se je stavila na llnotlp tudi hrvatska v«sebina brošure, medtem ko se zaradi pomanjkanja črk ni moglo prevzeti dela za druge jezike. Brošure so bile potem tiskane na Kakerjevem stroju in v tej tiskarni so oetale, ne da bi bik kdaj razširjen« med našim narodom, ne v Milwaukee In ne po drugih krajih držav« Wisconsin. Da ta brošura ni bir la nikdar razposlana ali razdana po naselbini, lahko pričajo vsi naseljenci, ki so takrat živeli v tej naeelbini, ker brošure nI dobil nlkdo v roke. Pokojni Kaker j« izjavil, da ni prevzel dela za razširjenje in ga tudi ne bo vršil, Higgins sam pa se tudi hi brigal za to delo; ko je kolektal za oglase, je bilo njegovo delo končano. Kot takratni lastnik Vestnika in tiskarne sem torej izvršil samo to "nepošteno delo", da pem prevzel naročilo, kakor sera,prevzel naročila za tiskanje ra^tyih drugih osebnih tiskovin za raae kandidate. Ce bi takega de)a ne prevzel, bi ne preprečil izdajanja dotičnih tiskovin, ker ta tiskarna pač ni bila edina slovenska tiskarna v Ameriki. Urednik Obzora skuša napraviti vtis, da je bilo od moje strani izvršeno kako plačano propa-gandistično delo za Hoovra, zato piše v dotičnem napadu: Veatnik Publishing Co. Ily Martin M. Hiftginu, Alderman 2nd Ward, Milwaukee, Wis., July 14, 1028. Da je izdajatelj brošure s tem označenjem imena izdajatelja in tiskarne zadostil samo postavi, ki zahteva tako označenje, tega seveda 8. ne pove. Mrk S. si misli, kot običajno: "Vrtimo kup blata, nekaj se že prime", ker pač pozna tiato peščico svojih privržencev, ki mu še sledijo. Mr. S. pa ne more trditi, da bi v svojem listu Vestniku propagiral aa kapitalistične stran- --- 1 1 : trditi, do čaoopis nI KM naj bodo prosti davkov na strani délavske, Jeftvitno povišanje davkov ni ke. Ne more bil dosloflno to je aooialističfte stranke ter ta načela tudi stalno propagiral In zagovarjal Ker tega-aa mora trditi, se je poslužil tega podlega sredstva, ki mu pač ne dela posebne časti, ker je zahrbtno in podlo. fitevilo naročnikov Končno trdi &., da je Obzor pošeetorij število svojih naročal- večje dohodke, darUa in zapuščine; ustanovitev centralne državne rezervne banke, ki naj bo popolno last države; mestom in naselbinam* ki laatujejo električno napravo, noj ae dovoli, da oddajajo razsvetljavo sosednim naselbinam; sprejetje Nite *a Minnesoto s pravico reguliranja delovnega Čana in plače ter kov odkar obstoj L To pomeni, i ^ad^íevanjam potrebnih ljud* da ima Obzor danes o k mg 6,000 naročnikov. Ker pa ljubim resnico, ho&em dati uradniku priliko, da dokaAe to svojo, trditev. Ze pred par leti mu je bil jpd te strani dan nasvet, naj priobči od Ijen affidavit of aubserlptkm« katerega mu na zahtevo drage volje izstavijo. Tako bo dokazal, v;koliko je njegova trditev resna In to brez vsakega truda, je bila stavljena mr. Stautu to zahteva, je lepo molčal, zato upam, da se bo sedaj oglasil s i dokazom. Da pa bo bolj na-čen, mu svetujem, naj pri-obči dokaz iz števila odposlanih Uftov v tednu, ko ne izide glasilo ffps. ^ončno naj bo še omenjeno, dO» so ae vsem lastnikom časopisov za časa Hoovrove kampanje odpirala številna pota za dosego lepih vsot denarja. Kdor je ho« ii\ prodati svoje prepričanje, lastnik ali urednik časopisov, ki je hotel izdati interese delavstva iñ se udinjati kapitalističnim strankam, je imel pač tisočkrat e prilike, kakor ao se nudile i tiskanju male brofturice, kjer i bilo plačano pač samo delo z navadnimi 20 odstotki dobička. Podpisani je danes baš tako revén kot je bil poprej kot lastnik Vestnika in dela pri težkem de-lu v usnjarni. Ko bi bil malo bolj-Ši "biznisman" in znal prodati svoje prepričanje, kot to trdi mr. S., bi bil njegov položaj danes drugačen. 1 Šlce* je pa logično za lastnika buržvaznega Obzora, da priobčile baš pred važnimi volitvami take napade na socialistične ide-jfc in njene zagovornike, obenem pa dopise v prid kapitalističnega kandidata, ki se je tako lepo odlikoval ter pošiljal oborožene sile proti stavkujočim delavcem in farmarjem. S tem protidelav-sklm činom je S. ponovno dokazal, da ao mu delavski interesi deveta briga, zato je pač potrebne1, da spoznajo to tudi dotičnl, ki ta časopis še podpirajo. Frank Novak, 16. Platforma P. L. v Minnesoti Duluth, Mmn. — Pred par te dhi sem obljubil, da bom pisal o platformi Farmer4Labor stran ke v Minnesoti. Ker imam malo več časa, bom skušal podati jav-nosti zadevni program s komentarjem o kandidatih na listi P. L, 'Platforma sama na sebi, kot bila sprejeta na konvenciji, vključuje točke, ki so delno so-ctOlistične, namreč: 1 'Država naj prevzame neaktiv-rtti'"tovarne in jih obratuje z brez-p6selnimi delavci, produkt pa se fkadeli med delavci teh tovarn; f>okialjšanjc moratorija za nadaljnji dve leti; domovi delavcev m male farme do vrednosti je bilo po delegatih na M cev proti bolezni in poškodbam; materinsko zavarovanje in za-dbstna starostna pokojnina. Zgornje se lahko vzakoni brez kakih amendmentov k ustavi in če se zakonodaja izreče za to z večino, lahko postane veljavno. - iN a splošno glasovanje naj se da sledeče: Država naj zgradi lastne elektrarne in naj prodaja električno silo ia razsvetljavo naselbinam in posameznikom. Farmer-Labor stranka priporoča zvefcbi vladi sledeče: Vladno lastništvo i* operacijo trans-.portacije in- komunikacij, klavnic, rudnikov in tovarn, ki so ključ glavnih industrij. Nacionalizacijo bančnega sistema; de-, nami in kreditni monopol naj i-ma izključno vlada« Zgornje je glavni program Farmer-Labor party. Je še por važnih točk, ki nimajo socialističnega smisla. Ko je program izšel zgodaj spomladi, je dvignil veliko prahu v nazadnjaških vrstah, republikanci, in demokra ti so zakričali "komunizem", komunisti pa obratno. Deluje se za poraz farmar-laboritov na vseh koncih in krajih, propaganda je v teku za "United Minnesota Voters", da se bodo združili za enega kandidata najsibo republikanec ali demokrat, samo, da se "reši državo iz rok socialistov in komunistov". Publika čita . kapitalistično godljo dnevno in pričakuje se, da bo reakcija zmagala, Če m delavstvo ne bo zavzelo pri je senskih volitvah in naatopilo složno. Komunisti imajo seveda svojo listo, kar naj se upošteva proti kapitalističnim naziranjem, ki kriče, da je P. L. komunistič- Eselpistl so tudi na dolu za svojo listo in do danes se še ne ve, če bodo šli v kampanjo. Nekateri P. L. kandidatje so pokazali, kakor še vselej, da jim ni za to, kaj narekuje platforma, oni so samo za svoje s tolče in platforma jim je deveta briga. Socialisti so lahievali od njih, da povedo javno svoje stališče glede P. L« platforme in rezultat je bil, da bo tudi nekaj socialistov kandidiralo nasproti oportunlstom v F. L. Med njimi je senator Shipetead. Za druge kandidate se še sedaj ne ve. Bom pa poročal pravočasno in dal Imena vseh kandidatov. Kritika glede tega od dopisnikov iz drugih držav je dobrodošla! Jefcn Kobi, 206. ni vrat je v navzočnosti slovcruke- Tekstilna stavka: r.netda nlrajntr v kannapolisa. N. C. Poročilo z oMeka Mulberry, Kana, —Pred. par tedni sem obiskala več slovenskih družin,v Detroltu, Mich., in okolici. Bila sem na obisku pri P. in L. Strukel, V. Arkovich in pri Larzetovih. Iskrena zahvala vsem skupaj za izkazano naklonjenost in lepe spomine. Razkazal i so mi mesto in njega zanimivosti, okoliške farme, ki so res lepe. Videla sem v se polno raanega sadja in lepe vrtove. Naaaj grede sem a« ustavila v Springfieldu, III., pri Močniko-vih, Zolttijevih, Ovčevih in B. Strukljevih. Iskrena zahvala vsem za prijaznost. Upam, da nas tudi vi obiščete. Iskren pozdrav vsem! J eh ana Stroke!. Poročilo z "Jatrovega" Cleveland, O. — Dolžnost me veže, da se zahvalim ženskemu klubu, odseku Slovensk« delavska dvorane na Prince ave., ker so tako pridno delal« ln priredil« piknik z lepim uspehom. Boljše bi bilo. č« bi povabile tudi vs« možičk«, pa bi bfl uspeh večji. Večkrat opazim, da se nekateri radi pohvalijo, da delajo za SDD, v resnici pa bi lahko mnogo v«č storili. TVeba j« več «kupnega dela za našo skupno stvar, pa bo več napredka Pred kratkim b« je vriii* ur ničarska 8eja mT «jmk in oikrbnik ' Ce bo ta ¿ZT *** . V PnneK "««»tat, bo pokazal, č upamo pg, ^ ^ " * oneVn!^ '^J mao poravnali mv veznoati glede AmeriAk, zinskega koledarja za k da to store vsaj do 6. Sedaj bo ž« dve leti, odi jo dotične knjige in j* da dolg poravnajo. Pri, da se temu opominu v««, ki «te v tem pritad fckoj. Toliko za dane trovega." Anten Železni! Za breqxiselnoHino p 8t. Lools, Mo.-.N, konferenci trinaistrh p društev in delavskih or je bila pred nekaj dnu ta resolucija o brezpone zavarovanju in poslani stoj no mesto v Wa Resolucija podpira predlogo, ki bo prišla j gres in ki je znana poc Workers Unemploymi Social Insurance BiH 7698. Podpisane orj se zavezujejo, da bodi z ostalimi delavci in i organizacijami deloval kojšnje sprejetje te pr uveljavljenje njenil Obenem se zahteva od i didatov, ki kandidirajo kongres, da zavzema stališče o tej predlogi jiml volile i. Resoluciji pisala društva št. 160 in 167 HBZ, 107 in 6' društvo KSKJ, društ hrvatsko prosvetno "Primorec" in delavj "Karl Marks," "Bo "Napredak" in "Roža burg." Konferenca a vse ostale jugoslovanal zacije in društva, da h ter se pridružijo tej pošljejo svoje zastopnil na zborovanja v borbi; navedenega namena. F. Yakir, M. Šarar, Priprava za drag vajai koagri Na govorniški listi je U Bridges, voditelj sün Franciecu New York. — Več t se bo udeležilo drugem sa Ameriške lige proti fašizmu. Glavni urad roča, da bodo na tem 1 ki se vriši v Chicagu i dni septembra, zantop države, ki niso bile r< rane na prvem kongre. leto v New Yorku, ka je udeležilo nad dva ti Pred kongresom b» pili promlnentni govor dežele in iz Evrope. M bo Harry Bridges, vod, pristaniških delavcev Franciscu. Kongres bc ril tudi bivši nemški ju nister Kiurt Rosenfeld,' žal pred naciji. Poleg teh dveh in di vornfkov so na govorn Dr. Harry F. Wand, P ten liberailec in predscc bivši caristični general telj Victor Yakhonto Browder, Ujnik kom stranke; Roger Bald* merican Civil Libert« Waldo McNutt od Rod tain YMCA in profeao Morss Lovett od Lige strijsko demokracijo^ V čigavih rokah je»* Washington. — V** razdelitev bogastva ritete" meče študij Brol nt it uta, ki j« M * d|" c v novi knjigi- Brookmi tute se p*ča s temeljno •ko raziskavo o \T»"hM' tribucije bogastva m J z odrom na <*onomw d#Prsvkar objsvlj«^ tazuje.daceloK.1^ lo 21^ družin v *šrt ki prosperileti Nj» hodil bo v «sključnern PUblikan.ke P^P^ šali manj ko tisni a«« Na drugi ftnn.^2 na öe^t.ns enega ^ 120.000 tmflt * bllžno toliko^ j; kakor *r »mfr,W okrog 4H WH»)«»» dnu pirsnwde a septembka. Yesti iz Jugoslavije ss=—=i/ ji' ll»l dela bat1gn0l 'pri nast ^dhtjajo v tujtoo. ^ denar čez je francoska gradbe- ki razpolaga z mno-.j Mnogo milijonov priložil« tudi Jugo-t^orda največ dobička 'leU žanje prav v Jug* j povsod na jugu, kjer se Ep. naj bodo železnici, osuševanje barja Jv^povsod dela Ba-gkoraj pri vseh licita-ndbenega in prometnega -v» imatfa Batignol. To [druiba, o kateri je bivši ji minister Stanič v par-, pred nekaj meseci trdil, ,prometnem ministrstvu državno blagajno za _jjone. Stanič je trdil, protipravno sklepal pro-finister pogodbe z Bati-Inda bi z domačimi podili ista dela z mnogo stroški. Obenem bi ostal denar doma in pod-bi bili domači delavci in a industrija. Takrat je ük špektakel v skupščini, rkdin predsednik je moral it nastopiti z govorom ter pral, da je nemogoča golili da je bila sestavljena i komisija, ki naj pre-liadevu. linija je bila sestavljena, K «o meseci, rezultatov iv ne poznamo, prometni t je ostal na svojem se-jgnol dela dalje, Bati-tu, dela tam, dela po- éia pri izsuševanju pan-barja? Batignol! Za Nnu plačali že nad 240 milili. Delo bo končano spo-H in vse skupaj bo stalo S00 milijonov! radi savski most med m in Zemunom? Bati-115 milijonov. padi progo med Beogra- [b Paníevom? Batignol! kov. Pfradi progo Beograd-Res-Í Batignol! Za 45 milijonov. fi »radi progo Priština-Batignol! 200 milijonov, p radi še vse druge nove Enove tire v Srbiji? Vse J 1300 milijonov dinar tono plačali Batignolu »v i treh letih! Je to f ranco-F®ba in Francija spričo f tega lahko prijateljsko Mifo,slavijo. pj*plač, to ostane denarja * kolikor jo pač domačih ^ Kar pa gre za P material in kar je do- milijoni pa gredo v W>: Torej nas lahko Fran-Fv« "svoje zaveznike." N' k« je Stanič v skupijo hudo h številkami na-JlJJtoPt»«^« ministra Ra-Mrat je « številka-P^val, koliko milijonov P "J1 država s temi pogod-l| Batiffnolom. Ta zadeva r *hko |K)tlačena. Toda J«* organizacija jugo-P »«« nirjev in stavbe-kJ°Kla 1 a prometnemu, Fju ministru in vladne-P^'iiku sjH>menico r- « bi njeni člani izvrši''*1« za 30% ceneje! le Ji|MhTt|a) Ta spomenica je seveda obležala in celo listi je niso vai objavili. Ljubljansko "Jutro" poroča v svoji številki od 30. avgusta o mnogih delih Batignola z nekakim občudovanjem in hvalo, kako ugodne pogoje nam stavi vselej Batignol, najugodneje od vseh tujih podjetij. Zaradi tega lažje prebolevamo dejstvo, da v Jugoslaviji nimamo svojih podjetij, ki bi jim morali in mogli1 izročati taka dela. tT zgbraj omenjeni spomenici seveda "Jutro" niti besede ne črpa ter lepo mirno zapiše, da nimamo svojih takih podjetij, da bi dobiček teh javnih del ostal doma, ne pa odhajal v inozemstvo. In zdaj bi bilo treba odgovoriti tudi na vprašanje: kako pa je sploh mogoče, da sme Batignol odnaiati težke milijone dobička v inozemstvo, ko je vendar izvoz denarja strogo prepovedan. Mi bi na to vprašanje že vedeli odgovor, toda ne vedo ga tisti mnogi naši državljani, ne tujci, ki imajo v tujini n. pr. kakega svojega sorodnika ali pa sina in hčer na tujih šolah, pa jim ne morejo poslati niti 100 Din podpore, ne d» bi se prej trudili mesece in mesece, da s protekcijo dosežejo dovoljenje. Saj še 10 Din ne smeš poslati v pismu iz države. Saj moramo prav zato oddajati na pošto vsa priporočena pisma za inozemstvo odprta, da lahko poštni uradnik pregleda, ali ni v pismu kaj denarja. Tu pa ti tuje podjetje izvaža mirne duše milijone dobička. In še nekaj I Pred nedavnim se je hvalil "Slovenec," da je slovenski misijonar Kerec odnesel skoraj 500.000 Din za zamor-čke ali za koga že v kolonijah. Prišel je, priredil nekaj predavanj in slovenski klerikalni svet je daroval in Kerec je nabral pol milijona. In ga je tudi lepo mirno odnesel v darilo tujini. Nikdar več se ta denar ne bo vrnil v državo. Kako je to oblast dovolila T' In pribijmo ob tej priliki Se nekaj: če bi slovenskim klerikalnim mogotcem (kajti ti ho zbrali teh 500.000 Din, kmetje in delavci jih niso mogli!) dejal, naj dajo za stradajoče slovenske rudarske otroke, kaj mislite, da bi bilo mogoče zbrati pol milijona? Po dinarjih bi dajali .. . Zraven pa govorili, da so oni edini pravi Slovenci in prelivali bi cele škafe črnila o slovenstvu in dajali tisočake za za-morčke, za zasužnjevanje za-morčkov. Letošnja letina bo od zadnjih desetih najslabša, tako pravijo poročila, ki prihajajo iz vseh glavarstev na bansko upravo. Mnoge nevihte, povodnji in toča so uničili ponekod pomladanske po druggMI poletne posevke do 100%. Skupne škode bo imela dravska banovina samo zaradi teh elementarnih nezgod okrog 50 milijonov! Prizadeti neposredno so najbolj naši kmetje. Cene poljedelskim produktom so tako nizke, da Izkupiček zanje vrže komaj za davke, ki pa so ga po večini kmetje dolžni, marsikdo za dve leti. Pasivne pokrajine so 4e tako in tako vsako leto navezane na podporo oblasti, letos pa so jim nevihte še tisto bore malo posevkov uničile. Obenem pa doznavamo, da se EtftSXlI4 bodo davki celo zvišali v Sloveniji, kakor je to zahtevalo nadzorstvo, ki je pregledalo obdavčenje slovenskih kmetov. Otrok utonil v jami.—Na Ko-sišah v kamniški občini je posestniku Francetu Jagodicu utonil dveletni otrok Janko. Posestnik je lani izkopal na vrtu nad meter globoko jamo aa napajanje živine in otroku je te večkrat prepovedoval, da ne sme k jami. Toda otrok gre po navadi najrajši tja, kamor ne sme. Ko je bil brez nadzorstva, je otrok šel k jami ter padel vanjo. Ko so ga starši pogrešili, so ga našli v jami že utopljenega. K umoru Firbaeove na cesti med Cvetkovci in Goriinico moramo še poročati, da je orožni-, štvo aretiralo moža pokojne Fir-basove, Jožefa Firbasa. Kakor smo poročali, se je peljala Fir-basova s svakinjo na vozu domov z veselice, mož pa s* je peljal za njima na koleBU. Nenadoma se je Firbasu—kakor trdi—po nesreči sprožil revolver in krogla je zadela Firbaao-vo naravnoit v glavo ter se je mrtva zgrudila. Firbas je izpovedal, da je ustrelil po nesreči: imel je revolver v roki, s kolesom je zadel ob velik kamen in zaradi tega sunka se je revolver sprožil. Priče so videle, kako je Firbas bil tik voza, ko je počil strel in kako je revolver potem odvrgel na njivo ter stopil ženi kakor na pomoč. Vašča-ni pa pripominjajo, da Firbaso-va ni hotela na veselico in da jo je mož prisilil ter peljal sam na kolesu. Sosede pravijo tudi, da je Firbasova večkrat tožila, da jo hoče mož ubiti, da jo bo ustrelil. Zaradi tega je bil Firbas aretiran. Kljub protislovjem, v katera se zapleta, vztraja pri trditvi, da gre za nesrečen slučaj. Vendar ima sodišče že mnogo skoraj dokazov, da je Firbas namenoma ustrelil svojo ženo. Vlomilci ae branijo z revolver jem.—2e dalj časa so ljubljanski policisti skušali iztakniti skupino vlomilcev, ki je vlamlja-la v razna stanovanja ter kradla, kar ji je pač prišlo pod roke: de nar, zlatnino, obleke in celo knjige za kratek čas. VJamljaU so bolj na periferiji, v Kožni dolini, za Bežigradom itd. Univ. profesorju in svetovnemu šahovskemu mojstru dr. Milanu Vidmar ju so vdrli v vilo pod Rožnikom ter odnesli precej stvari. Zdaj so policisti le zajeli 9 članov te družine, a našli jih niso sami. Sredi avgusta že so policisti zalotili sumljive ljudi v rožniškem gozdu, a so jim takrat vsi ušli. Kmalu potem pa so isti ljudje napadli ob Rožniku nekega hlapca, češ, da Jih je ta izdal. Po tem napadu so poMeisti preiskali Rožnik ter pri Koaezah res naleteli na del te družbe. Ravno ho ti kuhali kosilo. Med njimi sta bili tudi dve ženski, znani ljubljanski prostitutki. Kuhali ho si koeilo, ko so jih zajeli policisti. Med njimi sta bila dva Bosanca, Husein Rosič in Djemal Okanovič, ki sta se aretaciji uprla z revolverjem. Husein je začel bežati in streljati. Eden od stražnikov je potegnil revol ver, ga nameril za bežeči m vlomilcem, zraven stoječa prosti tutka pa Je tedaj udarila poHci sta po roki, rešila s tem vlomil ca pajdaša, a dobila je sama kroglo v život. Ostali so bili aretirani, tako tudi obe ženski" in ti so izdali še druge, tako da je v zaporu že devet članov vlomilske družbe. Našli pa so njih skrivališču tudi mnogo nakradenega plena. BatMabaattki žapaa razbila Mtsfflao stavka V gnezdu jeklarskega t rust a nI dovoljeno stavkati niti svilniai delavcem BethWwm, Pa. — (FP) — "Tukaj ne more go vor k i aa stavko niti Kristus", je v jeklarski stavki pred 16 leti rekel župan. Stično "demokracijo" je lansko leto pokazal delavski tajnici Frances Perkinsovi tudi sedanji župan Robert Weifle, ki ji je prepovedal govoriti jeklarskim delavcem—shod je končno imela v poštnem porfopju. Prav /tako je zdaj povedal tudi Juliji Resniak, organiaatori-ci Amalgamated Clothing Workers unije, ko ga je prižla vprašat za mestno dovoljenje za javno kolekto za stavkarje v svilnih delavnicah. "Tukaj ni nobene stavke", jo Je zavrnil. s tem je povedal veliko. o stavki svilnih delavcev namreč ne mara nič slišati in jo skuša zadušiti na vse najine. Pri Vsaki tovarni je dovolil le po dva piketa, na vsak par piketov je pa poslal devet policajev. "Jaz hočem protektiratl svil-ne delavce pred stavkarji (ske-be seveda). Ce boš poskušala s takim "stuntom", boš šla za zamrežena okna. Nobena 'kiMja' mi ne bo pravila, kako naj u-pravljam mesto." Svilni delavci imajo v tem mestu biblijskega imena prav toliko svobode kakor jeklarski. Dva voditelja stavke je policija ugrabila in jih držala "incommunicado" poldrugi dan. Službo je izgubil tudi župnik South Presbyterian Church, ker je bm aktiven za stavkarje in v ligi brezposelnih delavcev, "ki bi ne hoteli delati, čeprav bi bilo delo na razpolago," se glasi bbtožnica proti njerrru. "Odkar je on prevzel faro, so padli njeni dohodki za 86%," pravi farni odbor. In župnik, Paul Cotton, je moral iti. v Bethlehemu ni mesta za liberalnega Kristusovega namestnika. PoboJniki ubili dva rudarja Birmingham, Ala. — v bližini tega mesta so oboroženi po-bojnikl Porter Coal Mining Co. ubili dva zamorska rudarja, ko so streljali na pohod tri tisoč rudarjev, ki so korakali na ru-darski shod. _ RAD BI IZVKDBL Johna Maček, doma iz vasi Grenih pri Igu. Prosim ako bo te vrstice čital, da se priglasi meni, ki sem tudi doma iz vasi Grenih pri Igu, na naslov: Tony Branzel, Box 102, Channing, Mich. —(Adv.) 1 jStoanka Rinite» Podporni Jednoii, U.......... i.ap»fc MM laba^ IT. MM «90T v dhAavi lUlMte IM749 K Law »dal« At», Chicago, 11L Tal. Rackwah 4904 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI ODBKKi VTNCKNT CAINKAR, predeedntk... .2067 a. Uwndala Ava.. Chica*), III rKJLk Vn)ÄR» tajnik...,.....20Ö7 S. Uwndala Ava., ühloago, III LAWRENCBG&ADtSHEK, taj.bol.odd.20A7 S. Uwndala Ava., Ohk-ega, III JOHN VOOMCftl, fl. blagajnik......2057 S. Uwndala Ava., Chieago, lil HUP GODINA, upravitelj glaalla... .2047 8. Uwndala Ava. Chicago, III JOHN KOLEK, uradnik glaaila«......... 8. UwndaW Ava., Chicago, 1Ü ODBORNIKI: FEA NX SOMRAK, prvi pedpredaadaik.......VIM K. 74th St.. Cleveland, a JOHN K. LOKA K JR., drugi podpredaednik.. 1198 E. 170th SU Cleveland, O. GOSPODARSKI ODSEK i MATH PETROVICH, prodeednlk«..........Bl»6 K. 140th St., Cleveland, ii«i«a vitli Um liirra» Offl»« ikiiU b» irtmal m talUm C*n»a*lMUMM tar IM M»aei >r>«M«ei itaiM U »«mill to tatae. AS nalNuM •! ■«>» »aS toni mm nmmiIm Mcm «Ml bmmUm skn Om atafe taMTli AmM tat «aSfMMS unta --Urr^Ci... «rKta^taiü!***1 mtm ** * umtmW be ( («»lítate WMWitai Um «wk «P IS« «■«Mil«« taaN ikiiM m «SSnmM to htu. «MInm« «( IIM HMN «P » clmrvm, cmmlttm ot na živce ali pa draži sosede, privzdigni ga in.ga podloži s klobučcvino ali pa z lj-nolejem. Hopot ublažiš tudi s tem, da vse škripajoče in ropotajoče dele namuieš z oljem.', Nekaterim povzroča zelo neprijetne občutke v ušesih in vlu* vi Škripanje koles pri otroškem vozičku. Tudi tukaj se da pomagati na zelo preprost' način. Kolesa namašeš v tečajih in *lo je odpravljeno. «.,. Kože v" vazah zalivaj s svežo vodo, obenem pa jim odščipni košček stebla. Ce poleg t «ga stebla še dobro umiješ, da odpadejo gnile nitke, storiš dobro rožam in sebi. Kote ne bodo na prej gnile, stanovanju pa bcido dalje v okras. Ne striži steblovja pri cvetju nikoli s škarjami! S tem stisneš celice, in podvežei dovodna cevke za vodo. Stebla roži vedno le z nožem. Za čiščenje mastnega posodja je priporočljiv amoniakov prah. t.udi zu umivanje rok je ta prašek zelo koristen. Mrčesu in mišim je amoniak zopern, zato ta prah odganja te živali. Ce so gumasti deli kakšnega predmeta otrdeli, jih zopet napraviš elastične s tem, da jih namočiš v raztopini iz enega dela amoniaka in dveh delov vode. Porcelan najboljše ohranlft, če ne polugaš krožnika na krožnik, ampak med vsak kos |x>rcelanu plast tenke«» pivnika. Hm rad po cigarah pruženeš, č« streše* na lopatico malo kavl-nega sesedka. vrhu njega pa iki-Miš košček žarečega oglja. Oglje pusti nekaj trenutkov v zakajeni solil. Najboljša voda sa zalivanje rož v loncih Je tista, kjer se nekaj časa močijo jajčje lupine. Lupine potom primešaj zemlji za rože, kur dajo livrstno gnojilo. Ali ate naročeni na dnevnik •Prosveto'? Podpirajte svoj listi Tu je sedaj... dobra novica za one, ki rabijo GORKOTO NA PEČ! S PLINOM-KURJENI GORKOTO KROŽNI GRELCI—PEČI stane samo n na mesec 0 Ako rabite gorkoto na peč in ste se naveličali nositi umazan premog, Mejati pepel, tedaj imamo za vas pruporicijo, ki vas u) zanimala. f>a lahko vtijete udobnosti čiste in zelo ekonomični' pli-nove gorkote na vašem domu, vsm ml aedaj nudimo krasno sutomatično itor-ko t o-k rož no grelno |x?č za samo $1 takoj plsčatl In $1.00 na mesee. HI Jo takorekoč najamete kot za poskušnjo za dotn» prvega leta. Ta gorkoto-krožni grelec kroži vlažen, zdrav gorak zrak—skozi ne le v eno, ampak v vse sol>e. Harmonfzira perfskt» no z najfinajšo opravo v barvi. Lahko ae instalira v katerokoli aobo In ne le, da poveča krasoto, temveč preekrbi tudi več udobnosti in čUUičr. Nh, U» ni navadna peč, To je samolastno vaebujoč gork^itni ri8tkm, kateri |»ridr k vsm z že vrejenlm toplomerom, kateri vam pomag* držati temjieraturo v aobi tako, kakor si jo aami Želite, Radikalne t znižano«!i v cenah- «edaj c!ane msnj kot |>olovlco !e|fa kar Je stal pred nekaj leti- plinov o gorkoto so napravili praktičnim za vaak dom Pokličite ga* kompanijo še l»anfjf<-w a Bas h mioo c ,a» Heating IHrOlort THC PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY 1U$ tief mpph" a*» »• 9k»*» #m h imppM h eax riMK tafcM VM a «4IMPANV (Pt> MmiifrxN IUINOIH (ty Jf waa tKMN IfNI'f ai) «.Ata ANI) «LkP INir f.PlMPANV gR Milic, t akciji * Creemillu. ft. C. kjer je bil eden «lavkar ualrelj«.. Poljubil jo je, legel kraj nje in čakal, da ai bo opomogla in da bo »pet hodila. — Viš, je povzela, ni bilo prav, da ai «podaj tako vpil, ker res niaem več mogla. Na odkopu vam ni tako vroče, ampak če bi vedel, kako nem ae na progi cvrla. 1 ' — Seveda, ji je odgovoril Chaval, pod drevjem bi bilo bolje ... Hudo je moralo biti v rovu, vem, uboga sirotka! Ganilo jo je to priznanje, zato se je ojunačila. — O, malo «labo sem bila razpoložena. Zraven pa je bil danea ie tako strupen zrak . . . Ampak boš takoj videl, če serti rej Kadar je treba delati, takrat je treba delatTFJel? Raj-ša bi poginila, kakor pa pustila delo. Nastala je tišina. Z eno roko jo je drfcal o-krog pasu in si jo prižemal na prsa, da bi se ji slabost ne povrnila. Ona pa, čeprav je Čutila, da je pri moči in bi se lahko vrnila na delo, se je predajala sladkostim. — Samo to bi rada, je nadaljevala prav tiho, da bi bil bolj dober . . . Človek je tako vesel, če «a ima kdo vsaj malo rad. Tiho je zajokala. — Saj te imam vendar rad, je vzkliknil, zato sem te pa vzel k aebi. A ona ni odgovorila, samo odkimala je. Večkrat jemljejo moški ženske samo zato, da jih imajo, za njihovo srečo se pa ne zmenijo. Vroče solze so jo oblivale in vsa obupana je bila zdaj ko je pomislila, kako lepo bi živela, če bj dobila drugega fanta, ki bi jo zmerom tako objemal okrog pasu. Drugega? In v silnem ga-notju se ji je pojavila motna slika tistega dru-Koga. A zdaj je vsega konec in edina njena želja je še bila, da bi živela s tem do konca, samo če ne bi več tako grdo ravnal ž njo. — Tak, vsaj včasi se potrudi, da boš takšen, kakršen si zdaj. Ihtenje ji je vzelo besedo, on pa jo je spet objel. ' t — Ti si neumna 1 . . . Nu, saj ti prisežem, da bom dober. Saj nisem nič slabil nego drugi, pojdi no t Pogledala ga je in se mu začela smejati. Nič več ni jokala. Morda ima prav, saj človek nikjer ne najde srečnih žensk. Četudi sicer ni verjela njegovi prisegi, je bila vendar srečna, ko je bil ljubezniv. Moj Bog, č« bi bilo zmerom tako! Oba sta ae «pet objela, in ko sta se tako dolgo prižemala, so ju koraki dvignili na noge. Trije tovariši, ki so ju videli iti mimo, so prihajali, da bi izvedeli, kaj se je zgodilo. Odšli so skupaj. Ura je bila blizu desetih, sedli so v hladen kot, da bi južinali, preden se pojdejo spet potit v odkop. Toda takoj, ko so pojedli dvojni kos kruha In srknili požirek kave Iz čutare, jih je razburil hrup v oddaljenih rovih. Kaj je? Da ni morda spet kaka nesreča I Vstali so In tekli. Vsak trenotek so sre-čavali kopače, vlačnike in vozače, a nihče ni vedel, kaj je, pač pa so vsi kričali, da se je morala primeriti huda nesreča. Sčasoma je bil ves rudnik na nogah, pobesnele sence so vrele iz rovov, svetilke so plesale in se izgubljale v temo. Kje je bilo? Cemu ne povedo? Zdajci je tekel mimo neki paznik in kričal: — Vrvi režejo! Vrvi režejo! Nastala je zmeda. Pričel se je divji beg po temnih rovih. Ljudje so bili ob glavo. Zakaj režejo vrvi? Kdo jih reže, ko so vsi ljudje v jami? To se je zdelo strahotno. Zdaj ju zadonel glas drugega paznika in se izgubil: — Montsoujski režejo vrvi. Vsi ven! Chaval je takoj razumel, brž je ustavil Katarino. Ko Je pomislil, kaj se bo zgodilo, če pojde ven in če bo srečal montsoujske, so mu omrtvl-le noge. Torej je vendar prišla ta drhal, (iVje mislil, da ao jo dobili orožniki v pest! Sprva mu je prišlo na misel, da bi se vrnil in šel ven skozi Gaston-Msrie; a ta rudnik ni obratoval. Klel je, se obotavljal, tajil strah in ponavljal, da je nespametno tako teči. Menda jih vendar ne bodo kar tako pustili dol. Spet «e je razlegel paznikov glas in se bližal. — Vsi ven! Po le«tvah! Po lestvah! Tovariši »o potegnili tudi» Chavala s aeboj. Gonil je Katarino in ji očital, da ne teče dovolj hitro. Mar hoče, da bi sama ostala v jami in poginila od gladu? Kajti ti montsoujski nabojniki bi utegnili razbiti lestve, še preden bi bili vsi zunaj. Ta grozna domislica je spravila vse ob pamet, in zdaj se je začela po rovih samo še divja gonja, blazna dirka, češ, kdo bo prvi, da prehiti druge. Ljudje ao kričali, da so lestve razbite in da ne more nihče ven. Ko so se jeli osupli v tropah usipatl v nakladaliiče, je nastala prava zagata: vsi so se zagnali proti šah-tu, gnetli «o «e okrog ozkih vrat, ki so vodile k jašku z lestvami. Samo star konjar, ki je s pametjo od vedel konje v hlev, jih je gledal z brezbrižnim prezirom, ker je bil vajen, da je noči In noči prebijal v jami, ter je dobro vedel, da ga bodo vsekako spravili odtod. — Strela božja! plezaj pred mano! je dejal Chaval Katarini. Te bom vsaj ujel, če bo* padla. Zbegana in zasopla od tega teka tri kilometre daleč, pri katerem jo je vnovič oblival znoj, se je predala, ne da bi kaj razumela, vrtincu te množice. Chaval jo je vlekel za roko, da bi ji jo bH akoro zlomil, tožila je in solze so jd oblile: že je pozabil na prisego, nikoli ne bo srečna. — Tak hitije rjovel. Preveč se ga je bala. Če bi plezala pred njim, bi neprestano kričal nanjo. Zato je vztrajala, a tok tovarišev ju je odrinil h kraju. Voda, ki je pronicala tfcozi šaht, je padala v težkih kapljah, a tla v nakladališču so se stresala od teptanja nad greznico, globoko deset metrov. Prav tu v Jean-iBartu se je pred dvema letoma zgodila strahovita nesreča; utrgala ae je vrv in koš je strmoglavil v to greznico, da sta dva moža v njej utonila. Vsi so mislili, kako bi bili pokončani, če bi se udrle lestve'. «> — Prekleti kramp Atorasti! je kričal Chaval, kar pogini, se te bom vsaj odkrižal. Začel je plezati, ona pa za njim. Iz globine sta bili do površja sto dve lestvi po kakih sedem metrov dolgi, vsaka je stala na ozkem počlvalšlču, ki je bil tako širok kakor jašek in je imel četverokotno luknjo, ,akozi katero se je človek komaj prerinil z ragveni. Bil je kakor ozek dimnik, visok sedem «te metrov med steno šalita in pregrado predela »a izvažanje premoga, vlažen jaiek, črn in brezkončen, kjer so se vrstile lestve skoro navpik v enakomernih razdaljah od horizonta do horizonta. Močan moški je potreboval pet in dvajset minut, da je preplezal ta orjaški steber. Sicer pa je služil ta izhod le v primeru nesreče. Katarina je sprva strumno plezala. Bose noge so bile vajene ostrih tal po rovih, zato je niso bolele na štirioglatih prečkah, ki so bile okovane z železnimi laticami, da se niso obrabile. Od prevažanja utrjene roke so se krepko oprijemale lestvin, ki so bile zanjo predebele. In celo raztresla se je, pozabila je na svojo žalost pri tem nepričakovanem plezanju, v tej dolgi kači ljudi, ki hitijo in se vzpenjajo po trije na eni lestvi, tako da bo prvi že zunaj, ko «e bo rep vlekel še nad greznico. A kje «o šele bili, prvi so komaj dosegli tretjino Šahta. Nihče nI več govoril, le noge so zamolklo drsale, svetilke pa so se kakor potujoče zvezde vrstile od «podaj navzgor v zmerom daljši črti. (Dalj« prihodnji*.I Mali Mroi iz Arktika tako Je tu di te dni, ko poročajo časniki o novih junaških dejanjih ruskih polarnih raziskovalcev. Drugače se f>n o Eskimih le malo piše in Ae manj govori. Mi« Tamkaj na daljnem severu, v večnem snegu In ledu, živi mali narod Eskimov. Kdo ga |>ozna? Učenjaki in raziskovalci, ki se edini upajo v straAni mraz teh zapuščenih pokrajin. Nam navadnim smrtnikom je že eskimsko ime skoraj tuje. toliko manj |>a poznamo šege in navade tega skrivnostnega ljudstva. Toda vselej, kadar se vrne kateri raziskovalec iz polarnih krajev, o-živl tudi naše zanimanje za Eski- TuT^VAI,llM lH> n;AitN;1 ru-|fc"pleje kakor zunij' Uj nemore skih Celjuskincev »mU« i« »n- .... . - .. laski In ni Greenlandiji, toda vsega skupaj jih je komaj 22,-000. Postave so srednje velike, polt jim je rumenkasta, lase i-majo pa črne. Vsi govore isti jezik, le po narečjih se nekoliko razlikujejo. Eskimi so izrazit nomadski harod in se preživljajo z lovom. Prebivajo v majhnih hišicah, ki ai jih silno hitro postavijo iz grud snega. Ko je htiica zgrajena. jo polijejo z vodo,, ki se pri priči itpremenl v led—in hišica Je gotova. Res, da ni velika ne udobna, toda v njej je vendarle zanimalo, če izpregovorimo par beited o njih. Kako žive ti nesrečni ljudje v večnem snegu in ledu, v kakšnih hišah prebivajo, s čim se hranijo? Kakšno je njihovo ljubezensko življenje, kako si služIjo denar, če gs vob-če imajo? Eskimi prebivajo na vi»*»kem severu, kjer vidiš, kakor daleč seže oko. samo sn«»u tn led Naseljeni so na najsevernejših o-balah Kanade In Sibirije, na A- vanjo ledeni veter. In tudi pred ¡¿nežnim metežem je zavarovana. Kadar v okolici njihovega prebivališča zmanjka divjadi, se takoj preselijo v drug kraj in si ftgrsde novo hišico. Za takšno siimo, da bo zato tudi naše bral-'preseljevanje ni treba nikakih ce zanimalo, če m»re»ovorim©l*po*ebnih priprav, aaksj tisto malo lovskega orodja in hišne oprave, ki jo ti ljudje premorejo. kaj hitro naloAe na majhne sani. ki jih vlečejo psi. najzve-s tej Si spremljevalci severnega Človeka. V krajih, kjer prebivajo Ks-kimi, je lieseda udobn<»t neznan pojem. Življenje je ailno težavno in polno vsakdanjih nevšečnosti. Kadar so ljudje lačni, se odpravijo na lov. Ce ničesar ne nalove, morajo ostati lačni. Takšno je njihovo življenje. Neprestano morajo biti na delu, neprestano se morajo boriti .za obstanek, neprestano «o v življen-ski nevarnosti. Zato morajo biti Eskimi zdravi, nikoli ne smejo obnemoči, zakaj to bi zanje pomenilo kakor zapisati se smrti. Zato ao Eskimi tudi z malim zadovoljni; ve« njihov problem je v tem, kako ne bodo nasitili in toplo oblekli. Njihovo življenje je težko in trdo, in takšna je tudi i^jlhova vzgoja. Ko otrok nekoliko zra-se, je prvo, kar z njim napravijo, da mu vzamejo blažind na ležišču. Otrok mora tedaj la snežene hišice v mraz In vihar in si poiskati nove blaaine. To se pravi, ubiti mora divjad, jo deti ii kože in si iz nje napraviti novo blazino, novo oblačilo, "Tako se Eskimo že v nsjzgodnji mladosti navadi zaupanja vaae in spozna vso resnost življenja. Toda naj bo njihovo življenje še tako naporno, Eskimi nikdar ne sa puste svojih krajev, ali pa le za malo čaaa. Denar Eskimu nič ne ppme-ni. Zato ga tudi ne potnbuje. Kaj bi a njim v večnem snejli 1n ledu? Zato Eskimo tudi nikoli ni žalosten. "Dokler nisem prišel v juž- nejše kraje," pripoveduje neki Eakimo, "niaem nikoli vjdpl toliko resnih obrazov kakor pri fras. V Ar kliku je mraz, dostikrat «mo lačni, toda žalostne nas vendarle skoraj nikdar ne vidite." * Življenje je tam na severu zelo preprosto. Kadar je Eskimo lačen, odide na lov na tulenja, mroža ali aevernega jelena in ae ne vrne prej, dokler česa ne u-jame. In ko si uteši glad ia si is kože napravi obleko, je zadovoljen. Ali bi verjeli, da Eskimi ne znajo plavati?» Saj so vendar zmeraj v nevarnosti, da ne utonejo, boste rekli. A kje naj bi se naučili? Voda na daljnem severu je mrzla ko led in tudi E-skima ne mika vanjo, čeprav je mraza vajen. Zato se Eskimi preden sedejo v kajake, s katerimi se odpravljajo na lov, oblečejo v kože neke severne živali, ki ima to lastnost, da je v njeni dlaki vse polno zračnih mehurčkov. V takšni obleki jim ni mogoče utoniti. Kdo je prišel na to misel, ne vemo. Severni človek §t je pač vžil v razmere in si pomaga, kakor ve in zna. Nič manj zanimivo ni poglavje o ženski. Razen skrbi za "hišo In otroke mora Eskimka opravljati tudi druge posle, ki so nam popolnoma neznani in težko razumljivi. Preden Eskimka seši-je obleko iz kote, mora kožo o-mehčati in izgraditi. Ali veste, s Čim to napravijo? Z zobmi in Ustnim nebom. Prav tako mora dolgo držati med zobmi vroče ali mrzle koee mesa, da dobe za u-živanje primerno temperaturo. Sele nato jih razdeli članom družine. Zato ni čudno, da je tridesetletna Eskimka popolnoma škrbasta. A tudi brez zob s zna pomagati, zakaj v teku let ■e ji ustno nebo tako utrdi, da ji odtehta zobe. A vzlic temu nima eskimska Sena nikakih pravic. Mož je za njo vse. Toda zgodi se, da se Eskimo vrne po dolgih tednih z napornega lova domov in izve da mu je žena umrla. Takrat mu prijatelj posodi svojo ženo, da ga tolaži v njegovi bolesti. Tud vsak belec, ki pride imed Eski me, ima za bivanje med njim pravico ižbratl ai toliko žena kolikor si mu jih srce poželi. Tako izkazuje Eskimo svojo gostoljubnost. Eskimi so mirni in vase za prti ljudje, he redko so žalostni a še redkeje vesefli. Njihova godba je čisto svojevrstna, skladu z njihovim mirnim in zaprtim značajem. Kadar plešejo svoje starodavne plese, jih spremljajo s pesmimi in z nekakšnim bobnom. Enolična in melanholična je ta spremljava — kako naj bi tudi bila drugačna pri ljudeh, ki žive v večnem boju s prirodo? Mi belci pač težko razumemo te severnjake. Evo vam zanimi vega primera. V Kanadi je neki Eskimo ubil svojega tovariša in mu ukradel ženo. Prišla je poli cija, prišel sodnik, pa so Eski ma obsodili na deset let ječe Drugi dan so se oglasili pri sod niku stari Eskimi in mu jeli razlagati, da ni prav, ko jim je od peljal morilca. "Mi smo prav tako dobri ka kor on," so dokazovali sodnttcu "Ali ne bi rajši nas poslali tja, kamor ste spravili njega, vsaj za leto dni, namestu da njemu dajete deaet let hrane in vsega, kar mu je treba?*' In sodnik ni znal ničeaar odgovoriti. Zakaj prav tako, kakor mi težko razumemo ta narodič, tudi oni ne morejo nas razumeti. de par besed o eskimski ljubezni. Mladi Eskimo in mlada Eskimka ne izražata drug drugemu ljubezni « poljubi, temveč s dotikom ali bolje, z drgnjenjem «vojih nosov. Drugače je pa mladina povsod na «vetu enaka. ilaati glede ljubezni. Ljudje, ki so mnogo živeli med Eskimi in proučevali njihovo življenje, pravijo, da eskimska mladina spoštljivo goji prastari običaj drgnjenja nosov in ds ima a tem prav takšno veselje kakor naša mladei s poljubljanjem. E-skimom se kajpada tek način itražanja ljubezni adi še mnogo popolnejši od našega Vidite, tako je pri Eskimih na daljnem severu, v večnem snegu in ledu, kjer se mora človek neprestano boriti a pri rodnimi silami, kjer imajo dolge in temne zimske noči in kjer vlsda neusmiljena zima. razstava: Opice v paviljonu Franka Bučka n ELEKTRIČNI MO1 ■ n-' Suha človeika' koža je skoraj vedno električna Vratar nekega velikega londonskega hotela, Ernest Cham-berlain, je tako nabit z elektriko, da skačejo iskre iz koncev njegovih prstov, čim jih približa kakšnemu kovinskemu predmetu. To zmožnost ima mož šele kakšnih pet let. Preden je postal vratar, je bil uslu&ben kot radiotelegrafist,' kjer je imel mnogo opravka z električnimi iskrami, ne da bi mogel kdo slutiti kakšno zvezo med tem njegovim delom in navedenim električnim fenomenom. Najmočneje je opaž jav1 pri njem v z#odn njih urah. Kadar odp vratca avtomobilov, i njegovih prstov iskre Do večera pa se njq izčrpa in ne daje ve isker. Chamberlaina je pi Frederick Hopkins, angleški fizik. Elektri pravi ta učenjak, je si mislimo. Pri večini pa je električni naboj ko majhen, da se »&n dajo tega. Suha človei sploh skoraj vedno Ljudje s posebno suhi kor Chamberlain, pa posebno velik naboj. TISKARNA S.N.F SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice in shode, vizitnia knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, 1 slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziki VODSTVO TISKARNE APELIRA NA C S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROft V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daj« vodstvo tiskarn« Cone smerne, unijako delo prve Trsta Pišite po informscije ns naslov: S.N.P.J. PRINTE 2657-69 SO. LAWNDALE AVENVI Telefon Rockwell 4 ............................................m čl * *> ..................................-........ ft čm*r> * «> ..................................................................^ - • (t čreS*' " Nesle..................:............ i**-" " Nev naročnik..............'..........»Ur ^ <