Pošfcnma ptočana v gotovini Oena \Ab dfc ^^^^^^^^^^^^^^1 ^^^^H. .^^^^H ^^^^^^^^r ^^^^l^^^^L ^^^^^^^^^^^h ^^^^^L_^^^^^H ^^^^L^^^^^P ^H^L^^^^L Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina zrtata mesečno po poSti 5 din, v Celju 2 dostavo »a dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjc-va uljca štev. 1, pritličje, dcsno; uprava: levb // Telefon štev. 65 / / RaCun pri poštnetu Cekovnctn zavodu v Ljubljana Stev. 10.666 leto XXII. Celie, petek 1. marea 1940 Štev. 10. Bogdaa Pošenjak: Utua nekdai in sedai Med vsemi trerai baltskimi država- mi je v svetovni zgodovini in tudi v povojni evropski politiki igrala najvid- nejžo vlogo Lilva. Sirši javnosti splöh ?L**% da je litvans^a država v za- ceiKu 15. stoletja za vlade Vytauta veiiKega segala od Baltskega do One- ga morja, na scveru pa do Novgoro- da. Krvne vezi med polisko in litvan- »ko vladarsko rodbino pa so 1. 1569. po lublinaki pogodbi združile obe drža- vi v personalno unijo, slično poznejši avstro-ogrski personalni uniii. S to personalno unijo pa sc je pričela ra- pidna propast nekdaj tako mogočne litvanske države in vse tri delitvc Polj- ske so prizadele tudi litvanski narod. Tretja delitev Poljske 1. 1795. jc kon- čno tudi vzela svobodo litvanskcniu narodu in nekdaj mogočna država je postala mala provinca ogromnega ru- skega carstva. Sele svetovna vojna je tudi Litvi in njeni sestri Latviji prhiesla svobodo. Toda dočim se je lahko Latvija po pri- boriti neodvisnosti mirno posvetila aotranji izgraditvi svoje države, se je morala Litva vsa leta boriti z velikimi ^nanjepolitičnlrni težavami. Obenem z «stanovitvijo države se je že pojavilo ^ko zvano klajpedsko (memel3ko) vprašanje. Clen 99. versajske mirovne POgodbe je namreč začasno dodclil vse klajpedako ozemlje s pristaniščem Klaj»pedo (Memel) Franciji kot man- datarni državi in to kljub dejstvu, da je sam »tiger« Clemenceau na «govor nernäkega delcgata proti odcepitvi te- ga ozeralia od Vzhodne Prusije dejal: »Klajpedska pokrajina je bila vedno . litvansk», večina prebivalstva je lit- vanskega porekla in govori litvanski jezik. Samo dejstvo, da je mesto Klaj- peda večlnoma nemško, pa nikakor ne opraviöujje priključitve te pokrajine Nenieiji.« Ker pa ni mogla mlada drža- va rešiti tega vprašanja na diplomat- skem področju, so iregularne litvanske čete 1. 1923. kratkomalo zasedle vse to ozemlje in tako postavile velesile pred dovräeno dejstvo. S tern nenadnim či- nom pa je prišla litvanska vlada v ve- lika nasprotstva z Nemčijo in vsa po- vojna leta je klajpedsko vprašanje vedno znova razburjalo že itak napeto evropsko ozračje in neprestano ogro- žalo mir na Baltiku. Drugo, za litvanski narod še važnej- ae mednarodno vpražanje je bilo viln- sko vprašanjc. Tri dni po sklenitvi mirovne pogodbe a Poljsko, ki je do- delila Vilno z zaledjem litvanski drža- vi, jc namrcc poljski general Zeligov- ski zasedel Vilno — starodavno litvan- sko prestolnico. Ta nepričakovani uda- ree je globoko zadel litvarioki narod in to tembolj, ker mu je ta udarec priza- dejal narod, s katerim je bil vsa po- slednja leta tesno povezan v eni drža- vi. Ta zasedba Vilne je razburila sve- tovno javnost in vilnsko vprašanje je bilo poslej na dnevnem redu na vseh »vetovnth forumih ter je viselo kot Damoklejev meč nad mironi na Balti- ku. Litva je prekinila vse diplomatske in trgovske veze s Polj&ko, celo želcz- nice in ceate so bile med obema drža- ' vaaia naprte in nekdanji zaveznlci 3ta | skoraj 20 let živeli v nekakem simbo- j li^nem vojnem stanju. Sele danes, po lanskih usodnih dogodkih lahko doce- i la razrumemo dalekovidnost Lloyda ] Georgea, ki je dejal: »Poljaki so na- j pravili z zasedbo Vilne najvcčjo beda- j stočo!« in besede italijanskega politi- i ka Nikole Turchija: »Doklcr ne bo re- gen vilnski problem, bo obstojalo so- vražtvo litvans&ega naroda naprain j poljßkemu, sovraštvo, ki je obžalova- nja vredno in tako škodljivo za oba naroda.€ Kajti poljteko-litvanaki kon- flikt zaradi Vilne ni samo prekinil zvez med tema dvema narodoma, ampak je tudi onemogočil idejo Baltske antante, kateri naj bi poleg Litve in Poljske pripadale še Pinßka, Latvija in Eston- «ka in ki bi naj predßtavljala nekalf Voini cilii Chamberlainov In ffffferfev govor — Potovange Rooieveflo- vega odposlanca po Evropi ~ Sovletska ofenziva na Fin- skem ¦— Obrambni ziti na Blitnjem vzhodu - Nova manl- festaciia za iugoslovensko-bolgarsko braistvo Angleški ministrski predsednik Cham- berlain je imel v soboto govor o angles- kih in francoskih vojnih ciljih. Poudaril je, da mora bit! neodvisnost Poljakov in Cehoslovakov obnovijena in da mora biti ncmšlia nadvlada na svetn strta. Anglija in Francija, ki »ta najtcsncje zvezani, nočeta unicenja nobencga naroda, tem> vcč se borita za to, da boilo mail narodi v Evropi živeli odslej v varnosti in da I bodo prenehaJe stalno grožnjo z napadi ! na njihovo neodvisnost in unii^njom. Na \ koncu je Chamberlain poudaril: »Ooda rešena, j sc bomo borili z vs» duso in z vso močjo.« ; Nekaj ur pozneje je govoril v Monako- ' vcm nemški kanc^üar Hitler ob dvajset- ! letnici ustanovitve neraške narodno socia- ' Hstične »tränke. Naglašal jc, da potre- ' buje Nemčija svoj življenjski prostor ?n j zahteva vrnitcv kolonij. Dejal jc, da je \ Srednja Evropa nemški življenjski pro- I stcr, t!a je Nemčija vojaško kos vsako- \ mur, da bo držala do kraja % Kusijo in ! da se bo borila do končne zmagc. Na krovu italijanskega parnilia »Rex« je prispel v nedeljo iz Združenih držav v Neapel j poaebni odi>oslanec predsednilta Združenih držav Siimner Welles, ki ima nalogo proučiti položaj v Evropi in na podlagi informacij pri viadah evropskih velesü ugotoviti, ali obstoji kakršna koli možnost za anieriško mirovno posredova- nje. V Kimu se je sestal z Mussolinijem in grofoni Cianom ter z veleposlaniki Anglije, Francije in Ncmčije. V sredo zvečer je prispel v Curih. V četrtek do- pohine je obi ska! švicarske^a zvcxnega. prcdscdnil^a, popoldne pa so je odpcjjal v j Berlin, kjer bo konferiral s kancelarjcm j HitJerjem m nemškim zunanjim mini- strom. Nato bo obLskal London, Pariz in morda še drnge e\nropske prestolnice. Na jnžnein in severnem finskem boji- šeu so prošle sovjetskc četc v ofenzivo. Na ob<*h f rontah so so morale f inske cete unKikniti pred »ovjetsko premočjo. Po- sebno siloviti so sovjetski sunk! proti mestu Viborg«, ki so ga sovjetski topovi In bombniki dacela ra/xle,jali. Tuja poinoč siccr prihaja na Fin^ko, totla ne v dovolj velikehi obsegu. Poročajo, da bi bila Nemčija pripravljena posredovati med Sovjetsko Kusijo in Finsko zaradi skle- nitve mini. Ixglcdi na uspeh pa zaenkrat ni90 veliki. Tureija bo skupno z za\ ezniško arma- do z močnimi utrdbami zavarovala vse predele med Odrinom in Egiptom ter po vsem vzhodnem SreBoys town« (Deško niesto). Film nam kažff življenje v deškem mestu, ki ga je s po- močjo dobrotnikov in samih dečkov zgradil o. Flanagan, da je v njem vzgA- jal z najbolj primernimi metodami mla- de decke in iz njih napravil vredne Cla- ne človeške družbe. Vidimo, kako se iz malih začetkov razvija zavod v veliko ustanovo, v kateri je našlo področje svo- jega udejstvovanja na tisoče dečkov. Tudi največje Žrtve ne preplašijo ne- umomega o. Flanagana, da vzgaja dec- ke popolnoma neprisiljeno in jim da po- polno svobodo, ki jo pa modro vodi nje- gova roka. Vpletena je v film človeška tragedija, ki se srečno konča in privede do pameti tudi najbolj razuzdanega deö- ka. Film nam kažs veliko realiatično umetnost, ki gre za svojo moralno idejo neprisiljeno in napohijena z zdravim hu- morjem, brez vsakega umetničenja. S tem je doseženo najvee, kar lahko da filmska umetnost, da namreč z realistic- nim podajaujem živijenja aeje v duše vi- soke moraine vrednote. Koliko tiaočev mladine bi zašlo na kriva pota, da jih ne reši o. Flanagan in pripelje zopet na pravo pot. O. Flanagan je našel odlič- nega igralca v osebi Spencerja Tracyja, ki mu stoji dostojno na strani deček- upornik, ki navaezadnje postane pogla- var zavoda; igra ga Mickey Rooncy. De- lo ima še to prednost, da je dejansko povzeto po življenju, saj obstoji tak za- vod v severnoameriških Združenih drža- vah, v državi Nebraski. Film je proizvod Metro-Goldwyn. Glavni igralec Spencer Za pomlad tSospodje: Lepo obleko, pomladanski plaSč, lepo in fino perilo po meri Dame: Za pomladanske kostume, plašče, voltiene obleke, svilo za obleko in perilo Gospodiine: Razen lepega biaga za obleke in perilo, vse, kar potre- liujetc za bnlo, si lahko nabavite še po ugoduih cenah v manutakturni in modnf trgovini Franc Dchovicnik - Cefie ki ima še veliko blaga po starih nizkih cenah na zalogi Tracy je dobil tudi prvo nagrado Ame- riškc akademije za filmsko umetnost ravno zaradi te vloge. c Glas iz občinstva. Ko smo spremili delavnega g. Kubišto na okol. pokopa- liSco, je ž njim vred zaspalo tudi Celjsko goubeno društvo. Muzikalni Celjani 40 si prizadevali več let, da bi nam vojaška pblast dala vojaško godbo. Pa snio jo kojijno tudi dobili! Prav pridno igra po'- leti v mestnem parku in še drugod Ce- Ijanom zastonj. Le eno je čudno: ko imajc razna društva svoje prireditve in plese, pa te, tako željno pričakovane godbe ne( vidimo! (Op. ur.: fa zaneslji- vega vira smo zaznali, da bo igrala to soboto na »Planinskem. scjmu« v Celju vojažka godba. Tako je prav!) c Pri občudovanju Aškcrceve maze in ob zvokih pesnikovih based, da »v kočah, ne v palačah še vsekdar človeko- liubi so se porodilk so si uČenci 3. in \. razreda drž. deške meačanslce Sole v Celju pritrgali pri malici in se spomnili pesnikovih sorodnikov ter poklonill :a obnovitev Aškerčeve domačije SO din. c Uspel iiastop Piliho\ih gojencev v radiu. Harmouikarji iz sole g. Rudolfa Piliha, državnega prvaka na kromatiČni harmoniki, so nastopili v nedeljo oto 13.02 v ljubljanskem radu ter izvajali lep in peater spored, ki p trajal aikoraj poldrugo uro. Kot solisti so nastopili gojenci Zeljko Dobovišek in TonČek Hof- baiier iz Celja, Rudolf Hrovat iz Zalca in Rudi Smidt iz Brežic. Vsi štirje ßo pokazali močno nadarjenoat, dobro Solo in lepo tehnično znanje ter so nudili pri- jctcn glaaben užitek. c Uradni dan Zbornic« za TOI *» Ce- ljc in celjski okraj bo v torek 5. t. ra. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi uliei. c Bibiči naj dvignejo ribolovnice za i. 1940. pri mestnem poglavarstvu odnos- r.o pri sreskem načelatvu. c Za äolskega upravitclja v Vojniku je imenovan g. Mlaker, doslej üolski u- pravitelj v Zavrču. c Dija^ki kuliinji v Celju so darov-ali v počastitev spomina pokojnega vladne- ga svetnika g. Emilijana Lileka v Celju njegovl bivši učenci: mag. phann. ga. Zora Volovškova v Mozirju, odvetnlk g. dr. Ervin Mejak v Gornjem gradu, od- vetnik g. Mirko Hočevar v Celju in že- lezn. uradnik g. Martin Novak v Ljub- ljani po 100 din, odvetnika gg. dr. Ivan Belle in dr. Jože Juhart v Celju ja 20O din. Poaojilnica na Dolu pri Hrastciiku je poslala Dijaški kuhinji v Celju -<:50 din kot dar ob 25-letnici predsednikovsi- nja šoJskega ravnatelja g. Antona (iuu- sa. c Zetev SHirti. V Aakerčevi ulici 8 je umrl 23. februarja v starosti 75 let trgo- vec in bivši posestnik g. Franc Karbeubs. Na Ložnici pri Celju je umrl v torek 58- letni železničar v p. Ivan Mirnik. V are- do je umrl na Mariborski cesti 17 v 52. letu starosti g. Anton Florič, gostil- ničar v Sokolskem domu v Gaberju in posestnik, zvest član Sokolskega društva Celja I ter soustanovitelj, dolgoletni od- bornik in častni poveljnik gasilske čete v Gaberju. Istega dne je umrl v Laäkem v 43. letu starosti gostilničar g. Joaip Podergajs. Pokojnega so prepeljali iz Laškega v Celje in ga položili danes 11a mostnem pokopaližču k zadnjemu počit- ku. V Cretu je umrl v ponedeljek 25-letni tiskarski pomožni delavec Ferdo Kosar. Na Ostrožnem je umrla v sredo vrtnar- jeva hčerkica Veronika Tomažičeva. V celjski bolnici je umrl v soboto 59-letni natakar Jakob Starkl iz Celja, v nedeljo pa je umrla 68-letna delavčeva žena Frančiška Lančičeva iz Zagrada pri Ce- lju. Pokojnim bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Celjska tovarna slada, last g, Josipa Kirbiša, je pričela izdelovati učinkovito sredstvo proti kašlju, hripi in hripavo- sti: Medicinal S lad in. Opozarjamo na današnji oglae, Stra» 4. »NOVA DOBA« 1. Ill 1940 ftfev, 10. c Tujski promet in mnrljivost. V me- . seeu februarju je obiskalo Celje 1044 tujcev (916 J ugoslovenov in 128 inozem- ccv) nasproti 842 v letošnjem januarju in 952 v lanskem februarju. V proteklem mesecu je umrlo v Celju 47 oseb in sicer 24 v me8tu in 23" v javni bolnici. c Povišanjc cen v brivskih in fri/erskih salonih. Celjski brivci in frizerji so za- radi naraščajoee draginje sklenili s 1. marcern zvišati svoj minimalni cenik Mi- nimalni cenik je sedaj sledee: britje 4— J3 din, striženje 6—7 din, rnasaža obraza 1 din, česanje 1—2 din, umivanje glave 6—8 din, ondulacija las 6—8 din, susenje las 3 din, britje glave 7—8 din, izvlače- nje brk 2 din, vodna ondulacija 7 din, masaža glave od 3 din navzgor. Upamo, da bodo mojstri po povišanju cen sedaj povi&ali tudi place svojemu osebju. Siike za legitimacije najhitreje, točno in dobro izvršuje Foto Pelikan Celje - Razlagova nlica ; c Sprememba posenti. Vilo g. inž. Iva Krulca v Zavodni je kupil.notar g. dr. Ivan Stojan v Celju. c Zdravilišče Radio-Therma v Laškem bo zaradi večjih adaptacij od 15. t. m. dp 1. maja zaprto in bo ta eas vsako zdravljenje izkljuČeno. c Lovsko dru&tvo v Celju bo imelo v ;icdeljo 10. t. m. qb 10. dopoldne v re- ßtavracijskih prqstorih Celjskega doma Kvoj redni letni občni zbor z dnevnim reaom, ki je določen v pravilih. c Občui zbor društva »Sočo« y Celju. Dbčni zbor društva »Soče« v Celju bo v smislu § 19. društvenih pravil v nede- ljo 1,0. t. m. ob 15. v salonu Narodnega donxa z pbičajnim dnevnhn redom. V primeru. nesklepčnosti bo občui zbor pol Aire kasneje in bo aklepal ob vtjakem steviiu članov. K obilni udeležbi vabi odbor. c Oboni zbor Savinjske podružnicc vSPI) v Celju bo v torek 12. t. m. s pri- qetkom ob 20. v čitalniški dvorani Na- rodnega doma v Celju. Vabimp članstvo k številni udeležbi! •¦— Odbor. OGLASE IN NAROCNINO sprejema uprava »Nove dobe« v Stross- mayerjevi ulici 1, pritličje, levo, uredni- atvo pa je v pritlicju desno. Toliko v vednost, da ne bo nepotrcbnih zaraenjav. uredništvo in aprava. c Obeni zbor Kola jugoslovenskih se- »tcr v Celju bo v četrtek 14. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. V primeru nezadostne udeležbe bo obč- ni zbor pol ure kasneje ob vsakcm äte- vilu navzočih. c Sreski odbor Udružcnja vojnih inva- Udov v Celju bo priredil invalidsko tom- bolo v nedeljo 2. junija, v primeru sla- bega vremena pa prvo prihodnjo lepo ne- deljo in prosi vsa. humanitarna društva v Celju in okolici, da bi ta dan opustila vsako alično prireditev. a Zdravniško dežurno službo za člano OlJZI) bo imel v nedeljo 3. t. m. zdrav- nik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. Dežurni zdravnik nudi poinoč samo v neodložljivih primerih, kadar je pri- Htivjni zdravnik OUZD odsoten. Iz občinstva Na naslov mestne oocine Tako škandaloznih razmer na trgih in ulicah, kakor v letošnji zimi, v Celju pač še nismo imeli. Ko je zapadel aneg, je dala mestna občina za silo oči- stiti nekatere zasnežene ulice, na raznih irgih in ulicah pa so pustili kupe snega, ker je baje zmanjkaio denarja za ociva- žanje. Posledice občuti prebivalstvo se- ilaj, ko se je začel zaradi toplejšega vremena sneg taliti. Trgi in ulice, s ka- terih niso spravili snega, so postale za- radi blatne brozge, ki se pretaka po jijih, skoraj neprehodne. V tcm pred- njae'ijo Dečkov trg, Kocenova ulica in ulica Pred grofijo. Ljudje si pri hoji po tej brozgi kvarijo obutev in obleko, ogroženo pa je tudi njihovo zdravje. Da ;;e manjka ostrih kritik na račun mest- ne občine, je docela razumljivo. Posebno lope so razmere v Kocenovi ulici, po kateri vozijo stevilni tovorni in osebni avtomobili in vozovi. Ker niso spravili anega s te ulice, uporabljajo vozila kar hodnik za peace in sicer v odseku med Braunsovo tovarno in ¦poslopjem Zdru- ženja trgovcev za mesto Celje. Tako so vozila že močno poškodovala hodnik za pešce ob poslopju Združenja trgovcev in tudi poslopje samo. Kje so cestni pred- pisi in kdo bo poravnal škodo? Ali smo zares v hribovfiki občini ali pa v toliko hvalisanem Velikem Celju?! Ze toliko »opevani« hodnik za pešce ob Mariborski cesti je zlasti v odseku med rudarsko solo in Jarmerjevo vilo podnevi v obupnem stanju. Hodnik pla- va v blatni brozgi, ki dosega višek na križišču Mariborske ceste in Aškerčeve ulice. Ali bi bilo združeno zares s tako velikimi stroški, če bi dala občina v pre- sledkih ta izredno močno frekventirani hodnik i>rimerno posuti s peslcom ? Z za- trdili, da bodo ta hodnik tlakovali, pre- bivalstva ni mogoče potolažiti, zato po- kažite dobro voljo takoj in ugodite ute- meljenim zahtevam davkoplačevalcev. —»fc_ t l Sokolstvo Sokolski iubileini zlet 29. In 30. iuniia 1940 v CeJ/u Starejši bratje, v telovadnico /bor! Kdo izmed vas se ne apominja trenut- ka, ko je prvič vstopil v sokolsko telo- vadnico, bodisi kot majhen deček, bo- disi kot «araščajnik ali žele, ko je bil že za člana dorasel? Nekaterih sc je prvo uro lotilo vznemirjenje, ali bodo mogli slediti svojiin vaditeljem in doha- jati brate, ki so že dalje časa marljivo telovadili. Drugili se je lotilo plaho pri- raerjanje, ali so po svoji srčui yrednosti enaki svojmi bratom. Toda že po prvi telovadni uri je objelo vsakega iS'to ob- čutje enakosti in brataLva, oboutje do- mačnosti, ki veje edino po sokolskih te- lovadnicah, äolah sokolskega bratstva. Priäei je čas javnega nastopa, ko ste prvie nastopili, enakovredni z drugimi in ponoani, da ste s svojim delom pri- ßpevali k uspehu svojega društva. V de- lu za skupnost ste prevzelL soodgovor- nost in neopazno spoznali večjo vred- nost v sebi samih. Po vsaki telovadbi ste se vračali veseli na svoj dom, da ste si utrjevali mišice, krepili zdravje in ob- enem izvrševali narodno delo, saj je bi- la vaša zahteva, da ostanete zdrav člen naroda. Dobro ste spoznali Tyrsev naulc, da morajo narodi napredovati, ako so njihovi sinovi telesno, duševno in nrav- stveno zdravi, in da sta največja nesre- ča za narode mehkužnoat in lenoba. O letošnji proslavi petdesetletnice Sokolskega društva Celja-matice si bo marsikateri brat, ki je že davno dopolnil ono leto, ki bi ga še obvezovalo na redni obisk telnvadbe, spomnil veselih ur v te- lovadnici, apomnil se bo javnih «aato- pov, spomnil domačih izletov v okolico, ki so mu kot mladeniču nudili neäteto lepih doživetij. Mnogo bo med varai tu- di bratov, ki so se na pokrajinskih in vsesokolskih zletih navduševali za zma- go sokolsike idejc in se v takem razpo- loženju vračali na svoje domove. Lepo število vas je äe, ki ste izboče- nih prsi in dvignjenih glav korakali na odkazana mesta, ne meneč se za narod- ne nasprotnike, ki so bili pripravljeni, da vas napadejo. Ko ste odhajali izpred telovadnice, je v vaših vrstah odmeva- lo: »Sovražnikov se ne bojte, njih šte- vila ne glejte!« Vsak tak nastop je na- še vrste še bolj povezal in slehernega naäega pripadnika navdal s že večjo ve- ro, da mora pravica zmagati. Letošnja 50-letnica Sokolskega dru- atva Celja-matice, 50-letnica Sokola v Zagorju ob Savi, 30-letnica celjske so- kolske župe in 30-lctnica otvoritve So- kolskega doma v Gaberju vam prožijo kopico spominov na naše prednike in na dela naših jubilantov. Bratje, kako se boste oddolžili tem svetlim spominom? Oddolžili se boste tako, da boste vsak torek in petek od 18.30 do 19.30 zbrani v telovadnici v Sokolskem domu v Ga- berju. Tarn bo vaš skrbni vaditelj pri- čel prihodnji teden vaditi pi-oste vaje za letošnji jubilejni nastop v Celju. Prišli boste vsi, ki ste nekoč telovadili, da do- kažete mlajšim bratom vpliv telovadbe, ki ohranjuje poedinca svežega in čilega do pozne starosti. Pa tudi napram sa- mim sebi boste izvršili svojo dolžnost. Tudi ne bo odvcč, Če boste vprašali v mislih, koliko je bratov in sester, ki bi neskončno radi sodelovali, pa ne more- jo k nam. Ostali so nemi glasniki, ka- ko je treba ceniti in čuvati svobodo. Bratje, niti štirje meseci se ne bodo vrstili, ko bo treba nasemu slavljencu pred večtisočglavo množico pokazati plodove svojega dela. Naj bi ne bilo ni- kogar, ki bi 29. in 30. junija ne prispe- val svojega deleža k skupnim ciljom, k skupnim nalogam. Zato, starcjši bratje, v telovadnico zbor! Zdravo! Prosvetar Sokol. drustva Cclja - maiico. tokoltko društuo Celie- matica Debatni večer Tretji debatni večer prosvetncga od- bora Sokolskega društva Celja-matice, ki je bil v sredo 21. februarja zvečer v mali dvorani Narodnega doma, je pote- kel v razgovoru o Tyrsevem olanku »Nasa naloga, emer in ciljc O vsebini članka, ki je nekak sokolski evangelij, studenec, iz katerega črpamo in bomo črpali neprecenljive nauke našega ne- smrtnega ucitelja, je reseriral brat dr. Farkaž. Poudaril je važnost spoznava- nja pravih Tyrsevih smernic in njih iz- vajanja v življenju na način, ki je za se- dan jo dobo najbolj primeren. K debati so se javili župni starešina br. Smertnik, br. Vinko Blasko, br. Cer- gol in br. Fric. ßr. Smertnik nam je orisal Tyrsevo filozofsko delo, važnost sokolstva za vse slovanske narode in težave predvojnega Sokola. Br. Blaako je poudaril, da bi naj sokolstvo še bolj prodrlo na deželo in med druge delovne stanove našega naroda in da bi bilo tu treba kreniti na nova pota. S tremi Tyrsevimi osnovni- mi naceli »Poedinec nie, celota vse, stal- na borba med narodi, zato jačanje na- rodov, stalno nezadovoljstvo in težnja k boljšemu« se je bavil br. Cergol in na- kazal pot, kako bi jih uaše sokolstvo boljse in pravilneje dojelo in uresničilo. Po kratkih besedah br. Frica je br. dr. Farkaš naglasil bistvo pravega sokol- skega bratstva in zaključil lepo uspeli in dobro obiskani večer. Brato in sestre, ki debatnih večerov doslcj še niso posečali, prosimo, da se našim pozivom v bodoče odzovejo, kajti ti večeri so namenjeni prav vsemu član- stvu, ki naj iz njih črpa nove sile in po- biide za naše težko delo. x Iz župnega načelništv». V nedeljo je polagalo 72 bratov, ki bodo prosili za skrajšanje kadrskega roka, izpit, ki so ga vsi napravili. Izpitna komisija je bi- la pomnožena, tako da ji je uspelo opra- viti ves poael že preteklo nedeljo in ne bo treba vabiti bratov ponovno v Celje. Pri izpitu ße je opazilo, da so bili bratje iz društev, ki imajo strelske odseke, mnogo bolje pripravljeni. V nedeljo 3. t. m. ob 8. zjutraj se bo priČel v Sokol. domu v Gaberju delovni zbor za Clane, ki bo trajal ves dan. Bratje naj prine- sejo s seboj telovadno obleko in copate. x Dramski odsek SokoLskega društva Cel,ja-matice vabi brate in sestre, ki imajo voljo in veselje do gledališkega odra, da pridejo v ponedeljek 4. t. m. ob 20. v pisarno matičnega druStva v mestni osnovni soli na sestanek. Tarn se bomo pogovorili o uprizoritvi gledaliske igre v okviru društvene jubilejne pro- slave. Ta sestanek bi obenem služil pro- rfvetnemu odboru za razmotrivanje, ali ne bi kazalo po jubilejnih aneh prirediti društveni dramski tečaj. Med brati In sestrami, zlasti mlajäimi, so sile, ki bi se lahko odlično uveljavile, a niso imele prilike. Torej bratje in sestre, pridite na razgovor. Zdravo! x Smučarski izlet Sokolskega društva Celja-matice. V nedeljo 18. februarja smo se smučarji in smučarke našega društva zbrali pred celjskim kolodvo- rom od koder smo ob 13.30 krenili na griček Sv. Ane nad Teharjem. Stevilčno nas je prekaSal naraščaj. Ko smo do- f.peli k Sv. Ani, smo tarn našli tudi bra- te in sestre iz društva Store-Teharje. Smučali smo deloma v zabavo in deloma, da se izvežbamo. Telovadba v zimski r.aravi, ki je trajala dve uri in pol, se je pri povratku v Celje vsem poznala. Ve- drih obrazov in veselo razpoloženi smo piišli na svoj dom in odložili smuöke; marsikdo si je na tihem očital in obža- loval, da ni letoSnje ugodne zime še bolj izkoristil. ŠIB1TE »NOVO DOBO«! Jakob Draksler t Dol pri Hrastniku, 1. marca. V soboto 24. februarja so polozüi k večnemu počitku g. Jakoba Drakslerja, gostilničarja in posestnika na Dolu. V grob je legel mož, ki si je za Dol pri- dobil nevenljivih zaslug. Pokojni Jakob Draksler je bil doma z Dola. V mladosti se je izučil trgovine. Kot trgovski po- močnik je sei nekoliko v svet, 1. 1912. pa je na Dolu odprl svojo trgovino. Med vojno je bil mobiliziran, vendar pa je vojno vihro areeno prestal. Vrnil se je domov in je Ae nekaj ("fisa vodil trgo- vino. ICmalu je posLai župan bivše dolsjke občine. V tem avojstvu je storil mnogo za napredek svojega kraja. Za njegove- ga županovanja je zrasla na Dolu mo- numentalna zgradba najrodne äole ki-a- ljice Marije, ki je ena najiepših pode- želskih šolskih zgradb. Dol, Kai in Mar- no so dobili vodovod, domače gasilsko društvo pa je po njegovem prizadcvanju dobilo svojo 3treho — prejšnjo Solo, ici 3o jo preuredili v lep gasilski dom. Ve- üko pozornost je posvetil tutli wbolj- žanju občinskih cest. Pozneje se je po- svetil še Električni zadrugi, katere upravni clan je bil ves čas. Bil je tudi član Sokolskega društva, Jadranske straže in sadjarsko podruž- nice, gasilslca ceta ga je pa itak ätela med svoje dobrotnike, Draksler je foil zadnji župan dolske občine. Ko sta se Dol in Hrastnik spojila v eno občino, se je umaknil iz javnega življenja in se ])osvetil gostilnialci obrti, ki jo je vqdil do svoje prerane amrti. Kot mož velikih iskuäenj je rad pomagal z nasveti ved- "no in vsakomur, ki je pri njem iakal pornoci. Zato gu bo marsikdo pogreaal. Jakobu Drakslerju bodi ohranjen ča- sten spomin, svojeem naäe iskreno so- žalje! Sail Veliki uspehi Celjskega šahovskega kluba V sredo zvečer je imel Celjski äahov- ski klub svoj 20. redni letni obönl zbor, ki je imel obenem jubilejni značaj. Občni zbor je otvoril predsednik g. dr. Cerin ob udeležbi lepega ätevila članov. V svojem poročilu je poudaril važnost in pomen tega občnega zbora- Zahvalil se je članom za izkazano aa- upanje. Prosil pa je navzoče, da bi ga letos pri volitvah oprostili, ker je s svojim poklienim poslom zelo obreme- njen. Iz izčrpnih poročil tajnika g. Faj- sa in blagajnika g. Kocmurja je bilo razvidno, da je bilo preteklo poslovno leto eno najboljžih med dosedanjimi. To dokazuje tudi dejstvo, da je klub do- segel svoj največji uspeh in postal pr- vak Slovenije. Ta naslov je zastopal častno, kar dokazujejo rezultati. Odi- gral je 10 tekem, od katerih ni nobenc izgubil, in je dosegel skupni rezultat 59 K: 28 34 ali 67.5%. Gosp. Graser je lepo orisal zgodovino kluba od ustanovitve in med med dru- gim poudaril, da je klub leta 1921. pri- redil prvi nacionalni amaterski turnir in da je bila ob tej priliki tudi ustanov- Ijena Jugoslovenska šahovska zveza. Na predlog revizorjev je prejel odbor1 razrešnico. Nato je bil izvoljen nasled- nji odbor: predsednik Josip Graser, pod- predsednik inž. Srečko Sajovic, I. tajnik Mirko Fajs, II. tajnik Emil Rupar, bla- gajnik Tine Kocmur, knjižničar Joaip Schneider, gospodar Ivau Vozlič, odbor- nik inž. Iskren Pipuš. Revizorja sta dr. Cerin in VI. Diehl. Letos bo klub ponovno priredil nacio- nalni amaterski turnir in to v okviru proslave svoje dvajsetletnicc. Predsed- nik g. Gräser je pozval odbor in vse članstvo na delo, da bo ta prireditev kakor tudi vse novo poslovno leto ;;a- ključeno s popolnün uspehom. Glavni tiurnir CGljskega Sahovskega kluba V petek je bi)o odigrano 12. kolo glav- nega turniria. Rezultati so naslednji: Graser :Rupar 1:0, Tavčar: Schneider 1:0, Cernelč:inž. Sajovic 0:1, Fajs: Diehl 0:1, dr. Cerin :Csörgö remis, Ci- jan:PeŠič remis. RezuRati prekinjenih partij: dr. Ce- rin :Fajs remis, inž. Sajovic :Tavčar 1:0. Stanje po 12. kolu: Cijan 8H-, Fajs in Graöer 7 (1), Pe3ic 7, inž. Sajovic in Diehl 6x., Cernelč G (1), dr. Cerin 5, Hiev. 10. »NOVA DOBA« 1. m. 1940 Stran 5. Sohneider 4J4 (1), Rupar 4J4, Tavčar 2 <3), Csörgö 2, Rajhman 1 (3), inž. Marjanovič 0. Francoska obramba Beli: Rupar — Crni: Cernelč 3. e4, e6; 2. d4, d5; 3. e:d, e:d; 4. Sf3, Lg4; 5. Le2, SeG; 6. Le3, Dd7; 7. e4, Lf3; 8. Lf3:, d:c; 9. a4, 0—0—0; 10. Lc6:, Dc6:; 11. 0—0, Ld6; 12. Sd2, O>4; 13. Sf8, f6; 14. De2, a6; 15. Tfcl, b5- 1«. a:b, a:b; 17. Dc2, Se7; 18. Ta7, KdV; 19. Lf4, Ld6; 20. Ld6:, Kd6; 21. Sd2, Ta8; 22. Se4+, Kd7; 23. Sc5 + , Kc8; 24. Ta8: + , Da.8:; 25. b3, c:b; 26. Pb3:, Dc6; 27. Da3, Sd5?; 28. Dh3-r, Kd8; 29. Se6+. Crni se vda. Damski gambit Beli: VI. Diehl — Crni: inž. Marjanovič 1. d4, e6; 2. c4,d5; 3. Sf3, c5; 4. Sc3, Sf6; 5. Lg5, Le7; 6. e3, Da5; 7. Dc2, c:d, 8. e:d, Sc6; 9. a3, d:c; 10. Lc4:, Sd4:; 11. Sd4:, Dg5:; 12. 0—0, a6; 13. Tadl, b5; 14. Se4, Se4:, 15. Lb5:!, a:b; 16. Dc6 + , Kf8; 17. Da8:, Sd6; 18. Sf5, Se8; 19. Se7:, De7:; 20. Dc8:F g6; 21. Td7, Df6; 22. Td8, De7; 23. Tfdl, Kg7; 24. Tld7, Df6; 25. TeS:, Db2:; 26. Tdl, Te8:; 27. De8:. Crni se vda. ki je zmagal v dveh prvenstvenih tek- mah s šahovsko sekcijo'SK Krškega z 11:5. Brzoturnir CŠK. Celjski šahovski klub prixedi drevi svoj redni mesečni brzo- turnir. Turnirja se bo udeležil tudi mojster g. Furlani. Opozarjamo vse gg. igralce, da se udeležijo turnirja. Sport " Podttavczno prvenstvo v alpaki kom- binaciji. V nedeljo je bilo pri ceijski koči nad Celjem tekmovanje v alpski kornbinaciji za prvenstvo Mariborskega 2imkosportnega podsaveza. Tekmovanje j> organiziral zimskosportni odsek SPD v Celju. Dolžina proge za smuk je jna- šala 2 km, višinska razlika 300 m, dol- žina proge za slalom pa 500 m, višinska razlika 125 m. Startalo je 25 tekmoval- cev iz Celja in Maribora. Rezultati so naslednji: 1 Jaka Breznik (SPD Cclje) 194.5 (podsavezni prvak); Frider. Dvor- Sak (SPD Celje) 191.6; 3. Franc Krajnc (SPD Celje) 188.4; 4. Friderik Skoberne (Smučarski klub Celje) 184; 5. Božo Gajšek (SPD Maribor) 182.4; 6. Franc Cop (SPD Maribor) 175.3; 7. Danimir Uršič (SPD Celje) 169.9; 8. Ernest Pleä- nik (Zelezničar Maribor) 144.1. * SK Celjo se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k unpohu IV. Celjakega karnevala. * Snežne razmere na plan in ah so za smučanje zelo ugodiie. Pri Mozirski koči na Gclteh je 90 cm snega srenca. Ju- tranja temperatura znaša —1 do —4 stopinje. Vreme milo, solnčno. Proti po- mladi je na planinah smuka najprijet- nejša, ker ni več hudega mraza, dnevi so daljši, solnce toplejše, dasi ostane ozračje zmerno hladno. Pri Celjski koči je 30 cm osrenjenega snega. Jutranja temperatura nekaj pod ničlo. Smuka äe vedno ugodna. Iz nasih kraiev Šmarie pri Jelšah folrofflre tntuSke tekme Snaarje pri Jel.sah, 1. marca. Nu&e aokolsko društvo je priredilo ˇ nedeljo 25. februarja aad vse pricako- ˇanje uspele smuSke tekme. Ob krasnem solnčnem vrcmenu, ki je povzrooilo, da je bil na aolnenih legah sneg že precej južen, je komisija, sestoječa iz br. Rna- piča tcr s. Klečeve in Godnlkove, kmalu po 14. pustila prvega tekmovalca na progo. Tekmovalo je 33 udeležencev v 4 ka- tegorijah. Med tekmovalci je bilo 26 društvenih članov, ostali so startali kot gostje. Na Logarjevem travniku, kjer je bil start in.. cllj, se je nabrala velika cinožica gledalcev, ki je z velikim zani- manjcm sledila tekmam, saj so bile te tekme poleg letošnjih orožniških tekem prve društvene smuäke tekme v Smarju. VeKko ätevilo gledalcev in te- kmovalcev je pričalo, da pridobiva ta le-pi sport v Smarju vedno več prijate- Ijev. Ncmala je tudi zasluga smuäkega tečaja, ki ga je priredilo društvo pod Todstvom br. S. Zorka in čigar zaklju- Lek je bila nedeljska tekma. Organiza- cija je bila dobra, saj je bilo treba le- pega števila bratov in sester, ki ßo so- delovali. Na progi je bilo mnogo kon- trol. Za VC3 trud trud, ki so ga vložili bratje in sestre in naši društveni prija- telji v te tekme, jim bodi izrečena pri- sj'cna zahvala. Ne smemo pozablti naših «iarljlvih ge. Jenčičeve in sester Stupi- ^eve in Smehove, ki so pripravile vsa- «e«nu teikmovalcu ob prihodu na cilj ^ «aj in prlgrizek. *<~hn:čni rezultati so bili flledeči: io VT lm Br^ez, 2. KudaSov, 3. Va- bovišek S7tUECa' 5' V' Smeh' 6- R- DO" Doyiäek 7. Fr.' Skaza, 8. E. Smeh. Na- »«»Jj ö. Mavpin, 2. J. Mavrin, 3. A. Zaversk;,'4 P Vnic^f r n a ! * , a C-4-- i * i vaUnt» 5. S. Andrensek, 6. Stiplovssk, 7 p pa f .v -^, . „ . v .. * l ' ^btanc. Clani II. kategorja: 1. j. Ogrizek, 2. T Skoriak ¦3. MGodnikl A. Hraäovec," 5.* V. Ci- 8. S. Kosi. Najboljsi öaa ^^f^j progi je dosegel br. M. SterniSa,ki je Btartal lzven konkurence. Clani I i{a_ togorja: 1. J. Bevka, 2. Erik Nunčič 3. Tonček Rekel, 4. S. C'glenecki, 5. v.' ßerlot, 6 Franc Jenčič, 7. M. Božnik' ki se mu je pa kak:h 300 m pred eiljem «lömila smucka, tako da je prispel peš na cilj. lzven konkurence: S. Zorko (najboljši čas dneva) in Hubert Jenčič (tretji najboljši čas dneva). Viäeh 33 tokmovalcev je prispelo brez poakodb na cilj. äj Sokolski oder. Naš Sokol je pripra- vil uprizoritev zelo zabavne igre »Za- drega nad zadrego«. Vloge so v rokah naših starih znancev, ki jamčijo za do- ber uspeh igre. Predstavi bosta v petek 1. t. m. ob 20. in v nedeljo 3. t. m. ob 15. v telovadnici. Pridite vsi, ki se ho- čete od srea nasmejati! Teharie t Umrl je na Teharju zasebni uradnik v p. g. Mato Butia. Pokojni je bil od- ločno naroden mož, zvest clan in pod- pornik teharskih druätev ter dobrotnik revežev. Zapustil je soprogo go. Minko in hčerko Almo. Bodi mu ohranjen lep spomin, spoštovani rodbini naše iskreno sožal je! t Za uboge äolske otroke na Teharju je daroval zasebni uradnik in gostilnicar g. Marijan Lavrič na Teharju 100 din v počastltev spomina pokojnegä g. Mata Butie. Zafec ž Krajcvna or^aiiizacija Jadransko straže v Zalcu bo imela redni letni obeni zbor v nedeljo 3. t. m. ob 14. v risal- nici drž. meščanske sole. Pred občnim zborom bo predaval prOsSvetni referent g. Viktor Pirnat iz Ljubljane o temi »Naša vojna in trgovska mornarica«. K zanimivemu predavanju so vabljeni člani in nečlani. ž rianinsko rajaiije Sokolskc^a drus- tva v Zalcu, določeno za soboto 2. t. m., je zaradi tehnienih ovir odpovedano. ž Zvocni kino Zalec. V soboto 2. in nedeljo .3. t. m.: »Pastir Rostja«. Vele- zanimiv ruski film, poln huinorja in za- bave. V glavnih vlogah Leonid Utjesov in L. P. Orlova. Zabukovca z »Spaiiska muha« v Zabukovci. Dramski odsek prostovoljne gasllske če- te uprizori v nedeljo 3. t. m. ob 16. ko- medijo v 3 deianjih »Spanska muha«. v režiji g. Franceta Kojnika, znanega prosvetnega delavca iz Stör. S to prire- dltvijo otvarja dramski odssk nov gle- dališki oder v rudniški kantini. Kome- V ečkrai je že prepozno, nikoli pa ni prezgodaj, da se začne s pravilno nego zob. -rnlll T^i iic^ pröti žq.bHemü kämn u dija »Spanska muha« je polna komičnih zapletljajev in zdravega humorja ter zabava še tako razvajeno občinstvo. Dramski ansambel se bo potrudil, da bo nudil s »Spansko muho« res užitek. Naj ne bo nikogar, ki bi si te igre ne ogledal. Odsek ima na repertoarju še nekaj zelo lepih del. Iv. Peter v Sav. dos. št Požar. V torek okrog 13. se je vnelo župnijsko gospodarsko poslopje v St. Pe- tru v Savinjski dolini. Ogenj je uničil vse poslopje ter mnogo žita, sena in sla- me. Iz hlevov se je posrečilo rešiti živi- no. Tudi nekaj žita so spravili na varno. Gasilcem iz St. Petra in St. Pavla se je posrečilo preprečiti, da bi se bil požar razširil na sosedna poslopja. Šmartno ob Paki šm Divjaštvo. »Slovenski gospodar«, list ljudstvu v pouk in zabavo, je ob- javil 14. februarja dopis iz Smartnega ob Paki, v katerem skuša znani dopisnik odgovarjati na naše navedbe o nečcd- nih namerah nekaterih »slovenskih fan- tov«. Odgovor predstavlja izbruh so- vraštva in surovosti, kar se menda do- pisniku najbolj prilega. Zato bi bilo Sko- da časa in prostora, če bi na dopise s tako vsebino odgovarjali. Pač pa hoče- mo v ilustracijo ra'zmer navesti značilen primer: V nedeljo 25. t. m. okrog 19. sta domača fanta Franc Podgoršek in Franc Mandelc na banovinski cesti na Rečici ob Paki napadla krojača Ferdi- nanda Breclja iz Mozirja zaradi tega, ker je bil Brecelj gost v gostilni star- šev onega go3poda, ki ga je bil dopis- nik »Slovenskega gospodar ja« v svojem dopisu tako grdo opsoval. Radovedni srao, ali se bo dopisnik »Slovenskega gospodarja« pobrigal za zadevo in po- skrbel za osebno varnost tujcev v naši občini. šm Ne zastrupljajte mladine! V zad- njem času so prišli izvestni ljudje v naši občlni do zaključka, da spada tudi šolska mladina v območje politike. Ta- ko se je pred kratkim zgodilo, da so Solski otroci javno kritizirali učiteljevo redovanje, češ da so zato slabše oce- njeni, ker niso člani Sokola, ne pa zato, ker ne obvladajo predpisane učne snovi. Očividno je, da so bili ti otroci od ne- koga nahujskani. Večkrat se čuje, češ da sole niso kos svoiim nalogam. Toda kako naj učiteljevo delo rodi zaželene uspehe, če izvestni ljudje ovirajo napore učitelja, da bi vcepil otrokom voljo do dela in zdravo narodno samozavest, in zastrupljajo otrokovo dušo z mržnjo in srdom! Kam nas bo dovcdlo, če razni samozvanci, ki sicer tako radi govorijo o narodnem blagru, ne bodo uvideli žkodljivost svojega početja? Uboi in smrtna nesreca Celje, 1. marca. Dne 23. februarja je neznanec pri ne- kem posestniku v Soštanju napadel 56- letnega dninarja Albina Zažija iz Pre- valj in ga zabodel z nožem v trebuh. Smrtno nevarno poškodovanega Zažija ao prcpeljali v celjsko bolnlco, kjer je v četrtek podlegel poškodbam. V Osretlku pri Vranskem se je v po- nedeljek poncsrečila 49-letna žena voj- nega invalida Ana Reberšakova. Ko je stala pri močno zakurjenem štedilniku, se ii je vnela obleka. Reberšakova je dobila težke opekline po glavi in ro- kah. Prepeljal; so jo v celjsko bolnico, kjer je v četrtek izdihnila. Laško 1 Matijev sejem, ki je bil preteklo so- boto, je bil prav slabo obiskan, saj eo prignali komaj okrog 150 glav živine. Na sejmu ni bilo prav nobene klavne živine in je bila kupčija izredno slaba. Plemenski voli so imeli ceno do 6 din, krave od 3 do 4 din, telice 5 din. Cena je ostala torej, kakor se vidi, trdna. Sejem je pokazal, da je naš okraj, kar se tiče živine, prazen. Izvoz je bil v zad- njih meseeih pač prevelik, kmetje so v djenarnih stiskah, plačevati so morali davke, nakupovati si potrebščine, oble- ko in živila ter je vse sililo k prodaji, posebno še, ker je mikala razmeroma ugodna cena. Ako se zamislimo nazaj v prejšnje case, ko je bilo Laško glede ži- vinoreje na izredno visoki stopnji, upra- vičeno pričakujemo, da bodo pokliene oblasti storile vse, da se to stanje zo- pet vzpostavi. Neodpustljlv greh bi bil, če bi se tako važno vprašanje zanema- rilo. Tu ne sme prihajati v poštev no- beno strankarstvo in le skupno delo bo dovedlo do skupnega eilja. Kdor hoče nasemu kmetu dobro, se bo temu klicu odzval. ; 1 Krščaniiko podjetje. V nekem tultaj- šnjem mdustrijskein podjetju zahtevajo od vsakega mlajšega uslužbenca, da se izkaže z listkom g. kaplana, da je včla- njen pri fantovskem odseku ali dekliš- kem krožku. Poturica je hujši od Turka. 1 Težka nesroča. V ponedeljek 26. fe- \ bruarja zvečer se je vračal težak tovor- • ni avtomobil avtoprevoznika Igričnlka iz Celja proti Laškemu. Blizu Plazni- kove gostilne v Debrem je ležal v sne- gu ob cesti 35-letni delavec Bevc Av- gust. V trenutku, ko je tovorni avto- mobil privozil mimo, je stegnil vinjeni Bevc levo nogo pr.oti cesti, tako da je šlo zadnje kolo avtomobila cez nogo in mu jo zlomilo v gležnju. Bevc je nesrečo sam zakrivil, ker šofer ni mogel predvi- deti, da bo Bevc v poslednjem trenutku porinil nogo pod kolcsa. Gosp. Igričnik je dal Bevca prepeljati v celjsko bolnico. 1 Kino Laško bo predvajal v petek 1. t. m. in v soboto 2. t. m. ob 20.30 ter v nedeljo 3. t. m. ob 16.30 in 20.30 velefilm o lovu in doživljajih v malajski džungli »Beli tiger«. Dokumentarni filna o življenju v džungli, kakršen še ni biJ posnet in kakränega si ljudska domir šljija ne more predstavljati. Dva tedni- ka. Popaj. Hrastnik h Volitve v dclavsko ustanove. V ne- deljo 25. februarja so bile volitve dele- gatov za glavno skupščino krajovne bratovske skladnice v Hrastniku, ki ima 852 polnopravnih članov - delavcev, med katerimi je 746 volilnih upravičencev. Izvoliti je bilo treba 45 delegatov, Vlo- žcne so bile tri liste. Lista Narodno strokovne zveze je dobila 17, lista Zve- ze rudarjev Jugoslavijo (socialisti) prav tako 17, lista Jugoslovanske strokovne zveze (krščanski socialci) pa 11 man- datov. Narodno strokovna zveza ni ime- la do sedaj v odboru bratovske sklad- nice nobenega zastopstva. — V nedeljo 3. marca bodo volitve obratnih zaupni- kov za rudniška obrata Hrastnik - Oj- stro. Tudi za te volitve so vložene tri liste. h Lesitimaclje za vstop v hrantniSko cerkov. Iz Hrastnika nam pišejo: Pri nas v Hrastniku so pred kratkim uvedli poseben postopek zaradi kontrole, kako se šolska mladina udeležuje službe bož- ' je ob nedeljah in praznikih. Vsak solar ima posebno izkaznico, ki mu jo ob vstopu v cerkev odvzamejo, žigosaio in | nato vrnejo. Hrastniško občinstvo je Tokmovanjo /a pi*venstvo Slovenskc gahovske zveze» Celjaki šahovski klub bo igral v nedeljo 3. t. m. v hotelu ,>Evro- pi« v Celju prvenstveno tekmo s šahov- skim klubom \z Soštanja. Sahovski klub Gaberjc je igral preteklo nedeljo v Celju prvenstveno tekmo s sahovskim klubom iz Trbovelj in zmagal s 4 y.: 3j^. Prva tekrna med obema kluboma, ki je bila v nedeljo 18. februarja v Trfoovljah, so je končala neodločeno 4:4. ßahovski klub Gaber je je torej zanagal 3 skupnim rezultatom &14 :7lA in bo igral v nedeljo 3. t. ra. semifinalno tefamo s Sahovskim klubom Radečami, Stran 6. »NOVA DOB A« 1. HI. 1940 Stev. 1«. mnenja, da bi naj uvedli vstopnino za vsakogar, ki poseea cerkvena opra- vila. Vstopnice bi morda izdajali netak- sirane, kakor so bile lani one za kino »Union-Logar«. Uspeh bi bil gotovo lep in bi si cerkev lahko nabavila razne etvari. Tako se pa hrastniški trgovci in obrtniki ter ostali imovitejäi sloji pri- tožujejo, da so raorali n. pr. za zvonik, največ prispevati. h Duhovne vaje. Med tukajšnjim ženstvom so se pojavila vabila k duhov- nim vajam, ki jih bo vodil neki pater iz Ljubljana, cigar govori so lani vsem ugajali. Kdaj pridejo na vrsto še n;- darji, delavci iz ostalih industrij, trgov- ci, obrtniki itd., pa vabilo ne omcnja. h Odbor za pobijanje draginje. Svoj čas smo čitali v časopisju, da se je v občini Hrastnik - Dol osnoval odbor za pobijanje draginje. Javnost še do danes ni slišala, ali je ta odbor že stopil v akcijo, ali posluje in nadzira cene od- nosno ali sploh ne obatoji več, čeprav se že pojavljajo primeri nedopustnega navijanja cen. Dos pri Hrattniku o Smrt kost V soboto 24. februarja sta legla k zadnjemu počitku gg. Jakob Draksler in Mntija Pust, oba gostilni- čarja, znana daleč okoli. Oba sta že nekaj časa bolehala, v noči od 21. na 22. pa sta v presledku nekaj ur drug za drugim podlegla. Pogreb, ki je bil v soboto dopoldne je dokazal, kako sta bila oba moža priljubljena, saj so prišli njuni prijatelji od blizu in dalcč, da ju spreraijo na njuni zadnji poti. Skupnega pogreba se je udeležilo tudi mnogo ga- eilcev z osmimi prapori, da se poslovi- jo od svojih dveh tovarišev. Sprevod z obema pokojnikoma se je pomikal mimo cerkve, kjer so se izvršile molitve, na- kar so pevci zapeli »Clovek, glej ...«. Odtod je krenil »prevod do Gasilskega doma, kjer je motorka, katere kum je bil g. Draksler, monotono drdrala v zadnje slovo. Pred domom se je v gan- ljivih besedah poslovil od obeh pokoj- nikov društveni tajnik g. Holeček, ki je orisal delo obeh v gasilski organizaciji in v dobrobit bližnjemu. Na pokopališču so se pevci poslovili od obeh z žalo- stinko »Vigred se povrne«, nakar so za- čele padati grude na krsti mož, za ka- terima žalujejo svojci in dolga vrsta prijateljev. Naj počivata v mini, svoj- cem naše iskreno sožalje! Krško kr Novi knjigi. Iz nekega vira smo izvedeli, da bosta baje v kratkem easu izšli dve knjigi: 1. Zakaj sem nabiral podpise pri naprednjakih za odvzeto ba- novinsko in OUZD siuzbo? 2. Soodgo- vornost pri poneverbah in diktatorjeva zaaeita. — Slišali smo, da izdajatelj menda razpolaga z zanimivimi podatiki in dokazi, tako da bosta knjigi gotovo privlaeni ne samo za uradnika, temveč tudi za delavca, kmeta in obrtnika. kr Kaj pravite? V Krškem pravijo, da imamo »dozdevnega voditelja«. Go- vori se, da je bil svoj čas kot visoko- äolec član buršovske družbe, socialistič- nega mižljenja in brezverec. Kdor želi o »voclitelju« in njegovi bivši družbi kaj več podatkov, naj vpraša nekatere nje- gove bivše kolege. Izvedel bo gotovo še marsikaj zanimivega in za katoliške razmere poučnega. Ali nismo lahko srecni, če imamo v svoji sredi splošno spoštovanega in priljubljenega bivšega člana buršovske družbe ? Kaj pravite ? kr Sokolsko prosvetno delo. Prvi dramatski tečaj prosvetnega odbora celjske sokolske župe, ki je bil v Krškem 2., 3. in 4. t. m., je zelo lepo uspel. Iz raznih oddaljenih krajev celjske so- kols-ke župe je bilo 22 udeležencev te~ čaja, kar je znak, da je bilo zanimanje za prvi dramatski tečaj prav povoljno. Predavatelji so v tern kratkem easu po- dali zanimivo snov izčrpno in poljudno. Več časa je 'bilo posvečenega šminka- nju, tako da so imeli tečajniki pri- liko seznaniti se tudi s praktično stran jo dxamatskega dela. Zanimanje članov te- čaja je bilo veliko. Zato so tudi preda- vatelji s požrtvovalnostjo in veseljem izvrševali svojo nalogo. Ne smemo pre- zroti dejstva, da so bili vsi predavatelji iz Krškega. Podčrtati moramo tudi vzor- no oskrbo kuhinje, ki so jo izvedle po- žrtvovame članice. Družabna stran te- čajnikov je bila resnično dobra, prav tako tudi vsa organizacija. Lepi dnevi so na žalost prehitro minili. Clani so so vrnili na svoje domove polni volje in navdušenja za dramatsko delo v svojih sokolskih edinicah. Najbo'jsG in zanesljivo sredstvo proti kašlju, hripi in hripavosti je Medicinal-Sladin Doza 1 kg 30 din franko. Priporoča se Jos.Kirbiš,Celje Odda se takoj velikapraznasoba z uporabo kopalnlce. Celje, Kralja Petra c. 29/111, lcvo. Otroški voziček rabljen, moderen, dobro ohranjen, ugodno naproda). -- Celje, Cankarjeva 4/II, levo. V vili Rozaliji se odda s 1. aprilom 3-sobno stanovanje s kopalnico. -— K i r b i S, Celje. Sfanovan$§ko tiišo ali manjSo vilo v neposredni bližini mesta kupim. Cena 120.000- 150 000 din. Ponudbe na upravo lista pod >Gotovina«. Štirisobno stano anje s pritiklinami iščem v ecntru mcsla. Po- nudbe pod »Snažno« na upravo ^ove dobe«. Enosobno stanovsnje z vsenii prhiklinarni in predsobo odd am s 1. aprilora. - Ponudbe na upravo lista pod »Mima stranka«. NAGROBNI VF.NC1 IN VEMČNI TRAKOVI Z NAPISOM PO NAROCD U A. Mislej-eelje ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b i t e p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 Trgovino z meš. blagoin oddnm v najem pod ugoüniini pogoji na bližnji periseriji Celja. Nasiov v upravi lista. 4-sobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami iSčem. Po možnosii tudi gaiažo. Ponudbe na upravo lista pod »Solnčno«. SIRITE »NOVO DOBO«! POMLADANSKi DUNAJSKIVELESEIEM s e v r 8 i 10. — 16. MARCA 1940 TEHNIČNI VELESEJEM DO 17. MARCA Poljedelski stroji, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski polfabrikati, »h i$a m o d ei, niodnn indusuija umetnostna obrt i. t.d Vse informacije se debijo pri častncm »astopniku za banovino Hrvatsko in dravsko banovino : ). KULHANEK, ZAGREB, IL1CA 9- TELEFON 2 %L0 7 in pri generalnem zastopulku za kraljevlno Jugoslav! jo; H. PFANNENSTILL, BEOORAD II., Brankova 8 Tel. 30881 Obiskovalci Dunajskega vclcscjma dobijo posebr»e popustc na žcleznicah kraljevinc lugoslavije in nemfikih drž. železnicah Stavbne parcele na Teharju se prodajo. Naslov v upravi lista. 2-letna ovčarja z rodovnikom, izvrstni živali, pro- dam. Naslov v upravi lista. . V Celju iščem 3 4 sobno stfanovaunje s kopalnico s 1. junijem aii pa s 1. julijera. Ponudbe pod »Točen plačnik* na upravo lista. Ra z p i s u j e m o oskrbnijjtvo Mozirske koče na Qoltph. Ponudbo do 10. marca na naslov: Slovensko planinsko dru- • Stvo, podružnica Celje. Mednarodnj založni zavod iSCe za CeMe >n v vseh mestih dravske banovlne, bu- novJae Hrvatske, drinsKe in diuiavske banovine dobro nvedene ZASTOPNIKE(CE) odnosno potnlkofce) za oblskovanje stratik (industrija, trg vlns itd.) Mo2uost visokegn zaslužka. Penudbe na Publicltas d. d., Zagreb, llic.i 9, pod Stev. 55.185. UMETNEOČI /dehijcmo točrio po naravi y.'a na§c pciciente. F. Ad. Müller sinovi, Wiesbaden. V Zagreb«: Univcrzitetna cčesna klinika od 11. do 13. marca 1940. Bukova drva cepljena, popolnoma suha, prvovrslna, kakor tudi različen smreftov. borov. osace> snov B