IVAN HRIBSKI:

\/

SOLSKI UPRAVITELJ

19  2  7

ZALOŽILA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI

43183

Za obnovo

Univ. .o:eke '

podari) _

to JlJjL.  18 l£

OSoofTH*

TISK UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
ZANJO ODGOVARJA FRANCE ŠTRUKELJ

RAZPORED:

Stran

1. Upraviteljeva skrb in delo pred neposrednim pričetkom šol¬
skega leta.

2. Upraviteljevo delo in priprava zadnje tri dni pred vpisovanjem 13

3. Upraviteljevo delo in skrb glede na red in snago v šolskih

prostorih na dan pred rednim poukom. 21

4. Opravilnik za šolskega slugo. 22

5. Upraviteljeva skrb, da čim prej seznani nove učne osebe s

krajnimi činitelji. 24

6. Upraviteljeva skrb in priprava za uradna poročila na sre-

skega poglavarja in krajni šolski odbor . 25

7. Nekaj navodil o uradnem poslovanju s sreskim poglavarjem,

odnosno s šolskim oddelkom. 26

8. Kaj naj vpošlje upravitelj v I. polovici meseca septembra
sreskemu poglavarju, krajnemu šolskemu odboru in drugam 27

9. Priprave šolskega upravitelja za 1. redno mesečno konferenco 35

10. Upraviteljeva skrb in delo v 2. polovici meseca septembra 42

11. Delo in skrb učitelja upravitelja v mesecu oktobru ... 46

12. Skrb in delo šolskega upravitelja v mesecu novembru . . 62

13. Upraviteljeva skrb in delo meseca decembra . 74

14. Skrb in delo šolskega upravitelja meseca januarja ....  86

15. Skrb in delo šolskega upravitelja meseca februarja . . . 101

16. Upraviteljevo delo in skrb meseca marca.110

17. Upraviteljevo delo in skrb meseca aprila.121

18. Delo in skrb upravitelja meseca maja.131

19. Delo in skrb šolskega upravitelja meseca junija.142

20. Delo in skrb šolskega upravitelja meseca julija.168

21. Delo in skrb šolskega upravitelja meseca avgusta ....  171

22. Obdobno upraviteljevo poslovanje.173

23. Prosti dnevi in počitnice.176

24. Sklepna beseda.176




/


Uvod.

Splošno mnenje je, da so šolski upravitelji v prvi vrsti
odgovorni za vzgojne in učne uspehe v šoli ter tudi za splošno
narodno izobrazbo. To splošno mnenje je celo uzakonjeno
po temle besedilu: »Upravitelj šole vodi upravo vsega za*
voda in je v prvi vrsti odgovoren za natančno izvrševanje
zakonov in ukazov, naročil šolskih oblastev, šolskih nadzor*
nih organov ter za redno stanje šole«. Upravitelj mora biti
torej duša šole. Upravičena je sodba: slaba šola, slab upra*
vitelj! To sodbo je ustvarila izkušnja. Mogoče so tudi redke
izjeme, ki pa še splošne ljudske sodbe ne ovržejo. Urado*
vanje šolskega upravitelja postaja od dne do dne obsežnejše,
napornejše. Mnogostranske so njegove službene dolžnosti.
Glavna upraviteljeva dolžnost pa je, kar le na kratko ome*
n jam, gledati na to, da dzpiolnuje šola v vzgojnem in poučnem
oziru svojo nalogo, t. j. da ima od dne do dne lepše učne
in boljše vzgojne uspehe. Skrbeti mora, da zavlada v šolskem
delu smotrena vzajemnost — harmonija med vsemi člani
učiteljskega zbora, da tako postane šola zajednica. Poznati
mora zato dodobra cilje, ki naj jih doseže šola, uravnati
mora pota v dosego vzgojnih in učnih smotrov, skrbeti za
higijensko stanje šolskih prostorov, učencev in učiteljev.
Gledati in skrbeti mora dalje, da ima šola potrebna učila,
učne knjige in druge pripomočke. Upravitelj je dolžan med
drugim skrbeti tudi zato, da vlada med šolo in domom
medsebojna vzajemnost, pospešujoča mirno, složno in uspeš*
no prospevanje šolske in splošno narodne izobrazbe.

Za plodonosno upravljanje šole pa je velike važnosti
upraviteljev značaj, od katerega je zopet v prvi vrsti odvisno
razmerje do učiteljskega zbora, šolskih oblasti, do staršev
in raznih drugih krajevnih činiteljev. Upravitelj bodi zna*

6

čajen mož, kar se pravi: zmožen bodi samopremagovanja v
taki meri, da ne bo nihče videl v njem poveljnika, ampak
zgolj mirnega, spravljivega, nepristranskega, tovariškega
svetovalca in odličnega delavca na šoli. Upravitelj bodi mož
širokega obzorja, močne volje in velike, vztrajne delavnosti.
Nergači in škodoželjni malenkostni zasledovalci ne sodijo
na taka mesta. Žalibog, da pri izberi upraviteljev ne odlo*
čajo vselej pravi, čisti motivi! Mi pa zahtevajmo: Prvo in
glavno merilo bodi pri določanju upraviteljev njih šolsko
delo, ker le to bo dvignilo med narodom ugled in spoštovanje
do šole in učiteljskega stanu. Ti nazori so mi potisnili pero
v roke, da sem po svoji večletni upraviteljski službi sestavil
tole knjigo. Nič si ne domišljam, da sem s tem bogve kaj
napravil; sem pa prepričan, da bo v korist vsem upravite*
ljem, če ne za drugo, pa vsaj za merilo, po katerem bodo
lahko presojali svoje upraviteljsko poslovanje; zakaj le po
drugih delih moremo objektivno presojati svoje delo in se
na ta način izogniti precenjevanju ali podcenjevanju svo<
jega lastnega dela. Gotovo pa bo knjiga dobrodošla mlajšim
upraviteljem, zlasti začetnikom, a tudi starejšim utegne kos
ristiti in olajšati njih skrb za redno uradno poslovanje. Uči*
telji drugih narodnosti imajo že taka navodila za uradno
šolsko poslovanje, v katerih so vsi mogoči formularji šolskih
tiskovin izpolnjeni do podrobnosti po posameznih rubrikah.
Ker pa je vsak slovenski učiteljsupravitelj toliko inteligenc
ten, da zna, če le nekoliko pomisli, izpolnjevati tiskovine,
zato sem jaz to izpustil, pa tudi zato, ker se ti formularji
vedno menjavajo in izpreminjajo. Kar pa ni stalnega, ne
sodi v knjigo. Ne vidi pa se mi za upravitelja glavno izpob
njevanje tiskovin in reševanje uradnih aktov, dasi je to
prav potrebno, glavno je po mojem to, kar sem povedal v
konferenčnih zapisnikih: poglabljanje v vzajemno duševno
delo na šoli, ki mu bodi upravitelj prvič inicijator in voditelj
drugič pa tudi vesten in točen uradnik. Končno ne morem
zamolčati, da sem se lotil tega dela tudi zato, da bi poka*
zal vsem merodajnim činiteljem, koliko dela mora izvrševati
upravitelj tekom enega šolskega leta, da pa za to delo ne

7

prejema nobenega plačila! Žalostno, pa resnično! Ko bi ne
bili učitelji upravitelji idealisti, bi moralo zastati vse delo.
Le ljubezen do poklica, do splošne narodne izobrazbe, do
države in dinastije nas jači, da vpričo razmer ne postanemo
malodušni, kar bi bil velik greh nad šolo, narodom in dr*
žavo, česar pa nas Bog obvari!




4


1

Upraviteljeva skrb in delo pred neposrednim pričetkom

šolskega leta.

Vsaj 8 dni pred pričetkom šolskega leta mora šolski
upravitelj biti na svojem mestu, t. j. zadnji čas 24. avgusta,
ker je sedaj določen pričetek šolskega leta na dan 1. seps
tembra. Glej tozadevni odlok v Finkovi zbirki, 5. zvezek z
leta 1926. str. 134., št. 119.

Na osnovi omenjenega odloka bodo upraviteljstva brž*
kone dobivala še vsakoletne odloke velikega župana, intimi*
rane po sreskih poglavarjih, kakor se običajno godi leto za
letom od prevrata sem, dokler ne bomo dobili šolskega za*
kona. Ravnajmo se tedaj po odlokih, ki jih bomo prejemali,
in pripravimo vse potrebno za nemoten in reden pričetek
šolskega pouka. Za slučaj pa, da bi šolsko oblastvena navo*
dila izostala, tedaj pa se ravnajmo po ministrskem odloku,
ki ga imamo, kakor sem to 'zgoraj navedel. Ker mora vsaka
šola imeti te zbirke naredb in odredb, ne bom prepisoval
besedila, ki ga vsakdo lahko hitro najde. Vse priprave za
redni pouk se morajo končati vsaj do 5. septembra, tako da
moremo pričeti dne 6. septembra z rednim šolskim poukom.

Tedaj:

1. Sestavi razglas o pričetku šolskega leta, v katerem
določi dneve in ure vpisovanja, ga takoj javno razglasi in
o njem obvesti tudi učiteljstvo. Razglas objavi po predpisih
8 dni pred pričetkom šolskega leta, učiteljstvo pa obvesti
vsaj 3 dni pred pričetkom šol. leta.

2. Določi one učne osebe, ki jih pritegne k vpisovanju in
jih o tem pravočasno obvesti.

3. Zgovori se z veroučiteljem o vsem, kar je potrebno
za začetno službo božjo^ ki naj bo že tudi navedena v jav*
nem oznanilu.

10

4. Določi dan in dnevni red za otvoritveno kraino uči*
teljsko konferenco in obvesti člane učiteljske konference o
tem vsaj 3 dni prej.

5. Sestavi provizorne urnike, da jih takoj pri učiteljski
konferenci da v presojo in ureditev, ako ne bi ostali še
stari v veljavi, kar je na večrazrednih šolah skoraj povsod
izključeno.

6. Sestavi si vsaj v obrisih šolski red, ako ga šola še
nima, da ga pri konferenci učiteljstvo pretrese, sprejme in
potem po razredih objavi učencem ter nalepi v učilnicah.

7. Zbere in uredi za vsakega učitelja potrebne tiskovine,
učne knjige in vse pisarniške potrebščine, da jih že na dan
konference vroči učiteljstvu s potrebnimi navodili, kako
jih je voditi.

8. Zbere, uredi ter pripravi za vsakega učitelja lanske
uradne spise, ki bodo učiteljstvu podlaga pri pisanju novih.
Tako n. pr. podrobne načrte, kataloge, tednike (za oporo pri
začetnem ponavljanju) itd. itd.

9. Ob priliki vpisovanja zbere one učence, učenke, pevce,
ki bodo pri začetni sv. maši peli in tako poveličali službo
božjo in napravili čim slavnostnejši prvi šolski dan.

Ad 1. Kakšen bodi razglas? Približno takde:

Upraviteljstvo... razredne osnovne šole v..

Št.... dne 24. avgusta 192 ..

Razglas.

Podpisani upravitelj naznanja, da se bo pričelo šolsko
leto dne 1. septembra 192. z vpisovanjem učencev in učenk,
kolikor se še ni izvršilo že meseca maja ali ob sklepu lan«
skega šolskega leta. Vpisovanje bo v dneh 1. in 2. septembra,
vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne v pisarni (razredu ali
telovadnici) tukajšnje šole. Nanovo vstopivši učenci naj
pridejo v šolo v spremstvu staršev ali njih namestnikov. S
seboj naj prineso krstni list ali vsaj izpisek iz krstne knjige.
Lanski učenci pa naj prineso s seboj izkaze o šolskem na*

11

predku ali šolska naznanila. Vpisati se morajo v šolo tudi
vsi oni učenci, ki so se preselili med počitnicami v tukajšnji
okoliš in se še ne morejo izkazati z odpustnicami.

Dne 4. septembra bo šolska sv. maša. Ob 1 * 3 / 4  na 8 naj
se vsi učenci zbero v šolskem poslopju, od koder bodo šli v
spremstvu učiteljstva k službi božji.

Dne 5. septembra ob 8. (ali 9. po deželi) se prične redni
šolski pouk.

I. H.,

Žig. šolski upravitelj.

Dostavek: Približno tak razglas pošlji župnemu uradu s
prošnjo, da ga v nedeljo na prižnici prečita ljudem; enega
pošlji krajnemu šolskemu odboru, da ga vzame v vednost;
enega pa nabij v šolski veži ali na vežnih vratih. V večjih
krajih pa ga objaviš tudi v časopisih.

Obvestitev učiteljstva. (To stori po okrožnici), n. pr.:

Upraviteljstvo ... razredne osnovne šoli v (na) ...

Sh 1. Dne 27. avgusta 192 ..

Vsem članom tuk. učiteljskega zbora v
vednost in ravnanje!

1. Vpisovanje šolske mladine bo na tukajšnji šoli v dneh
1. in 2. septembra, vsakokrat od 9. do 12. dopoldne. Kot po«
močnike pri vpisovanju sem določil 'za 1. sept. nastopne to«
variše, tovarišice: I. M., P. Š., za 2. sept. pa: N. G., R. Z.

Navedene prosim, da se ob določenih dneh zglasijo že
ob 8. v pisarni šolskega upravitelja zaradi navodil o vpiso«
vanju in postopanju pri vpisovanju.

Dne 3. sept. 192.. bo otvoritvena konferenca, in sicer
ob 9. dopoldne.

Preberite priloženo vabilo in ga blagovolite podpisati.

Dne 4. sept. bo sv. maša. Šolska mladina se bo zbrala ob
3 A  na 8. v šolskem poslopju, kjer naj jo čaka učiteljstvo,
da na dano znamenje odide v spremstvu in nadzorstvu uči«

12

teljstva k službi božji. O vsem podrobnem in potrebnem se
bomo dogovorili pri otvoritveni konferenci.

Opomba: Uporabljajmo za vabila h konferenci zadevne
tiskovine, ker je včasih v okrožnicah tudi kaj take vsebine,
ki ni za druge. Vabilo h konferenci morajo prejeti tudi vero*
učitelji. V krajih, kjer imajo šolskega zdravnika, je povabiti
tudi njega, kadar so na dnevnem redu tudi zdravstvene
zadeve, tičoče se šolske mladine. Kako se izpolnjujejo ta
vabila, je razvidno na tiskovini sami. Voditelj gleda pred
vsem na pametno sestavo dnevnega reda.

N. pr. Takde se mi vidi umesten, ki je sicer dokaj ob*
širen, a ga je mogoče v 3 urah izvesti, ako je učiteljski zbor
discipliniran:

1. Formalnosti in čitanje med počitnicami došlih uradnih
spisov.

2. Objave šolskega upravitelja.

3. Razdelitev nanovo vstopivših učencev in učenk po
§§ 45, 46, 47, 48 in 49 š. in uč. r.

4. Končna določitev razredničarjev.

5. Razgovor o sestavljenem urniku.

6. Določitev posebnih poverjenikov.

7. Eventualna razprava o podrobnih učnih načrtih, ki jih
dobe posamezni razredničarji.

8. a) Razdelitev uradnih šolskih tiskovin in istočasna

navodila šolskega upravitelja, kako jih je voditi;
b) Razdelitev razrednih učnih knjig v uporabo uči*
teljstvu.

9. Samostojni predlogi, ki jih je vsaj nekaj ur pred
konferenco izročiti šolskemu upravitelju.

10. Raznoterosti.

Videli in prebrali:

I. I., N. N., P. P., etc.

Žig.

I. H.,

šolski upravitelj.

Vabilo k otvoritveni konferenci.

13

2 .

Upraviteljevo delo in priprave zadnje tri dni pred vpiso*

vanjem.

Spiše seznam vseh knjig, ki jih bodo rahili učenci v po*
sameznih razredih ter ga pritrdi na objavni deski v šolski
veži, da ga bodo .lahko čitali starši, ki bodo prihajali k vpiso*
vanju. Enak seznam lahko napravi za šolske in domače
zvezke, če jih učenci ne dobivajo v šoli. Pripravi in zbere
tiskovine, v katere se bodo vpisovali prijavljeni učenci. Ta*
kojšnjega vpisovanja novincev v matične liste ne svetujem,
ker bi to vpisovanje ne bilo tako snažno in čedno, kot se
spodobi za uradne tiskovine. Pripravlja se na otvoritveno
konferenco v vseh točkah dnevnega reda. Dne 1. sept. se
bodo oglasili pri njem v pisarni oni tovariši, tovarišice, ki
so določeni za vpisovanje. Opozori jih, kako je treba pošto*
pati pri vpisovanju, ter jim razdeli potrebne tiskovine. Pri
vpisovanju bodi tudi sam navzočen, da je takoj pri roki za
eventualna pojasnila ali nasvete staršem, učencem in učitelj*
stvu. Popoldne si napravi statistiko, koliko učencev je že
vpisanih za vsak posamezen razred.

Drugi dan, t. j. 2. sept., pridejo k vpisovanju druge učne
osebe. Uvede jih istotako v vpisovanje, kot je to storil prvi
dan, ter zopet vodi vpisovanje. Popoldne izpopolni statistiko
prejšnjega dne in uredi zapisnike za razredničarje posa*
meznih razredov. Sam ali pa učitelj pevovodja priredi ta
dan popoldne, če mogoče tudi dopoldne, pevsko vajo za
službo božjo.

Dne 3. sept. je ob 9. uri zjutraj otvoritvena konferenca
po že objavljenem dnevnem redu. Trajati sme konferenca
3 ure. V slučaju, da bi dopoldne ne končal z dnevnim redom,
konferenco lahko opoldne prekine in popoldne ob 3. uri
nadaljuje. Da se ne bo pri konferenci po nepotrebnem tratil
čas, se vestno pripravi nanjo«.

Priprava upravitelja'bodi razvidna iz zapisnika, ki ga za
otvoritveno konferenco vidiš tu spodaj:

14

Zapisnik

otvoritvene krajevne učiteljske konference v ....  dne 3. sep*

tembra 192..

Predseduje šolski upravitelj: I. H.

Navzočni podpisani:

Zapisnikarja: I. J., I. J. Dnevni red: (Glej vabilo in ga
prepiši tu.)

Opomba: Na večrazrednih šolah je dobro, da sta vselej
dva zapisnikarja, ker ga eden sestavi za domačo uporabo,
drugi pa napravi prepis za sreskega šolskega referenta. Za*
pisnikarji naj se vrstijo po abecednem redu:

K 1. toč. dnevnega reda: Predsednik I. H. otvori konfe*
renco ob 9. uri in imenuje za zapisnikarje I. J. in I. J. Po*
zdravi tovariško ves učiteljski zbor in želi, da ga prevzame
ljubezen do dela in do izročene mu mladine. Poudarja, da
rodi deloljubnost učne, ljubezen pa vzgojne uspehe. Vzpod*
buja na tovariško vzajemno harmonijo, ki dviga ugled stanu
in šole. Ta je učiteljskemu stanu potreben bolj ko vsakemu
drugemu. Nato predstavi novodošle tovariše J. L. in M. B.,
ki sta bila med počitnicami imenovana na zavod. Želi jima
veliko zadovoljstva na šoli in lepih uspehov pri težavnem
delu. Za tem preide k čitanju med počitnicami došlih uradnih
spisov, ki jih učiteljstvo vzame na znanje, kar potrdi z last*
noročnimi podpisi na dopisih samih. Prečitani in podpisani
so bili nastopni dopisi:

1.2...., 3_itd.

Opomba: Pri vsakem dopisu navedi urad, datum in opr.
številko ter kratko vsebino. N. pr.: Sresko pogl. Lj., 2. julija
1926. P. br. 2887 — napredovanje v položajni plači itd. itd.

K točki 2.: Objave šolskega upravitelja:

Upravitelj navede vsa popravila, ki jih je krajni šolski
odbor izvršil med počitnicami v šolskem poslopju ter prosi
vse učiteljstvo, naj pazi, da učenci ne bodo delali škode, ne
napravljali po nepotrebnem stroškov krajnemu šolskemu
odboru in s tem ne jemali učiteljstvu prepotrebnega ugleda.

15

K točki 3. Vpoštevaje §§ 45, 46, 47, 48 in 49 dok. šok
skega in učnega reda predlaga nastopno razdelitev vseh v
šolo vpisanih otrok:

1. a 20 dečkov + 18 deklic .38

1. b 21 „ + 17   38

2. a 24 „ +23 „  47

3. a 19 „ +17  36

3. b 20 „ +19  39

4. a 18 „ +19 „  37

5. r. 22 „ +18  40

6. r. 21 „ +17 „  38

7. r. 17 „ + 16 „  33

8-r. 15 „ +13 „  28

Skupaj: 197 dečkov + 177 deklic.374

Po veri je 373 rim. kat. in 1 protestant.

Po narodnosti so vsi Slovenci.

Glede protestanta I. I., učenca 1. razreda, sklene konfe*
renca, da pozove upravitelj starše, naj se izjavijo, kako bodo
preskrbeli za njegov verski pouk. To je potrebno v smislu
§ 49. dok. šol. in uč. r. V slučaju, da bi starši ne hoteli niče*
sar v tem pogledu ukreniti, se bo šolski upravitelj obrnil
na sreskega poglavarja, da bo on vse potrebno ukrenil. § 48.
dok. šol. in uč. r. ne pride za to šolo v poštev, ker nima šola
glede šolskega obiska nobenih olajšav.

K točki 4. V lanski zadnji konferenci smo se bili pogojno
že domenili, katere razrede naj bi letos ta ali oni imel. Upra*
vitelj pa je zaradi prihoda dveh novih učnih oseb prisiljen
na želje, ki sta mu jih sporočila nova tovariša, predlagati
nekoliko drugačno razporedbo. Ozirati se mu je dalje na
to, da bo razvrstil vse učiteljstvo po individualnih zmožno*
stih in sposobnostih in da bo tako čim plodonosnejše izrabil
ves duševni kapital, ki ga daje učiteljstvo šoli na razpolago.

Predlaga tedaj za 1. § I. J. in za l.b I. J.

Obe sta priznani elementarki. Tudi si takoj osvojita
mlada srca začetnikov. Za 2. r. predlaga tov. I. J. radi alter*

16

niranja. Vse učence in učenke že pozna in pa njeno rahlo
zdravje bi v 1. r. gotovo preveč trpelo. Za 3. a predlaga tov.

I. J. radi alterniranja, ki je umestno in priporočljivo, če ima
razred dobro učno osebo. Za 3. b predlaga I. J. Ta razred
je precej razposajen, zato ga mora dobiti krepka moška
osebnost, da ga bo čimprej disciplinirala. Za 4. r. se mu vidi
prav sposobna I. J. Iz tega razreda vstopijo učenci v srednje
šole, kjer od njih zahtevajo veliko samostojnosti. Tovarišica

J. J. pa je v tem pogledu izvrstna metodičarka. Za 5. r. pred*
laga tov. J. J. On je doslej poučeval več let na tej stopnji in
želi ostati vsaj še eno leto na njej, čemur upravitelj ne ugo*
varja, ker vidi, da je v učni snovi te stopnje dobro podko*
van. Za 6. r. določi J. J., za 7. raz. J. J., za 8. r. J. J., vsi
navedeni kažejo zanimanje za strokovno poučevanje, ki sicer
za osnovne šole ni priporočljivo, za našo pa je potrebno vsaj
v višjih razredih, ker gre vsako leto več učencev in učenk
delat izpite za sprejem v 2. ali 3. raz. meščanskih šol. Vsi
trije radi poučujejo strokovno in so si predmete razdelili
med seboj takole: J. J. bo poučeval učni jezik, zemljepis in
zgodovino; J. J. prirodopis, prirodoslovje in telovadbo; J. J.
aritmetiko, geometrijo in risanje. Petje prevzame v višjih
razredih J. J. Ženska ročna dela učit. žen. roč. del, deška
roč. dela J. J. Učiteljstvo se z razdelitvijo razredničarjev
zadovolji.

K točki 5.: Pri sestavi urnika pove šolski upravitelj, da je
moral upoštevati v prvi vrsti psihološke, pedagoške, didak*
tične in zdravstvene momente ter tudi krajevne šolske raz*
mere, v drugi vrsti pa je po mogočnosti uvaževal v lanski
konferenci izražene mu želje učiteljstva.

Ker je utrujenost otrok v nižjih razredih večja, zato se
predmeti v 1. in 2. raz. menjavajo vsake pol ure. Kjerkoli jc
mogoče, je razvrstil predmete tako, da sledijo težjim lažji.
Pri tem se je držal principov glede utrujenosti v nastopni
vrsti: 1. telovadba (ta najbolj utrudi), 2. računstvo, 3. verouk,
4. učni jezik, 5. kemija, fizika, prirodopis, 6. zemljepis, zgo*
dovina, 7. petje, 8. risanje, 9. pisanje. Za telovadbo potem*
takem ne more priti kak težji predmet pa tudi ne petje, ri*

17

sanje ali pisanje. Ti predmeti sodijo v zadnje dopoldanske
ali v prve popoldanske ure. Najtežji predmet je vstavil v
drugo ali tretjo uro dopoldne, odnosno popoldne. Pri tej
priliki je upravitelj opozoril tudi na to, da šolskih nalog ni
dobro pisati v zadnjih urah. Na urnikih pa naj si učitelji
razredničarji določijo tudi uro, v kateri bodo izposojevali
učencem knjige iz razredne knjižnice. Prebral je končno tudi
vsa zadevna določila izvršilnega predpisa k dok. šol. in uč.
redu, čl. 17. razdelil je vsakemu razredniku po 3 golice ur*
nikov, da jih na čisto in lepo prepiše; 2 golici bo odposlal
sreskemu šolskemu referentu v odobrenje, eno pa si obdrži
začasno razrednik za svojo uporabo, dokler jih sreski referent
ne bo vrnil in jo bo potem zamenjal razredničar z odobrenim
urnikom. Učitelj Z. se oglasi k besedi in vpraša upravitelja,
če bi se ne mogli sestaviti urniki tako, da bi učiteljstvo ne
imelo prav nič okenc! Upravitelj mu pojasni, da je to ne*
mogoče; tudi se mu vidijo okenca celo potrebna, ker tisti čas
učiteljstvo lahko izrabi za pripravo na pouk, popravo šolskih
ali domačih nalog itd.

K točki 6.: Določijo se ti*le posebni poverjeniki:

1. Za varuha učil: J. J., ker zna popravljati učila.

2. Za glavnega knjižničarja šolske knjižnice: J. J. (piša*
teljica).

3. Za knjižničarja učiteljske knjižnice J. J. in J. H., upra*
vitelj sam.

4. Za voditelja ubožne knjižnice J. J.

5. Za voditelja Pomladka J. J., J. J.

6. Za voditelja šolskega odra J. J.

7. Za pevovodjo ob državnih praznikih in drugih pri*
likah J. J.

8. Za poverjenico mladinskih listov J. J.

9. Za poverjenika Mladih junakov J. J.

10. Za glavnega šolskega vrtnarja upravitelj sam.

K točki 7.: Upravitelj razdeli lanske podrobne učne na*
črte, ki jih je med počitnicami pregledal in nekoliko po*
pravil oziraje se na to, da ne glejmo na obilico snovi, ampak
na kakovost. Vse kar je bilo v učnih načrtih brez izobra*

2

18

ževalne in pa praktične vrednosti, je črtal. Učiteljstvo se
s tem povečini zadovolji, le učitelj J. J. je zato, da bi se
podrobni učni načrti opustili. Svoje mnenje utemeljuje s tem,
da taki za vse leto vnaprej sestavljeni podrobni učni načrti
učitelja lahko zavedejo, da ne postopa pri pouku tako kot
zidarji, ki polagajo kos za kosom, plast za plastjo brez
vrzeli. Upravitelj pravi na to, da ima tovariš I. I.
o učnem načrtu nekoliko prav, opozori pa ga, da tudi
zidarji ne zidajo brez odobrenih načrtov. Tudi njim
se pripravi gradbeni materijah in ga ne Znašajo šele
sami skupaj. I. I. izjavi, da bo podrobni učni načrt upo*
števal, če ga bo sploh mogel. V slučaju pa, da ga ne bo
mogel spraviti v sklad z duševnim nivojem učencev, ki jih
bo letos dobil, tedaj si bo sestavljal učni načrt teden za
tednom, mesec za mesecem. Upravitelj ne ugovarja temu
po načelu: V Rim vodi mnogo cest.

K točki 8.: a) Po razdelitvi uradnih razrednih tiskovin
poda šolski upravitelj nastopna navodila: 1. dnevnik je zrcalo
učiteljevega dela. Pisati ga je vedno en dan prej. Za vsako
uro bodi v njem razvidna priprava. Samo naslovi obravnav
vanih predmetov še niso priprava. Snov, ki jo bo učitelj
obravnaval, bo metodično razporedil. Za obširnejše priprave
imej učiteljstvo posebne zvezke, v katere piše od časa do
časa tudi učne slike. Mlajšim učnim osebam zelo priporoča
pismene priprave. V dnevniku je beležiti tudi učila, ki se jih
bo učiteljstvo posluževalo pri pouku. Vanj lahko piše tudi
datum izposojevanja knjig iz razredne šolarske knjižnice.
2. Glede razrednic je nasvetoval, naj jih 14 dni razredni*
čarji še ne spišejo, ker še vedno lahko vstopi kdo v šolo
in skvari abecedni red. Po 14 dneh pa je učence vpisati po
abecednem redu. Želi, da rojstne date, bivališče ter imena
staršev, odnosno skrbnikov, navede učitelj tudi v razrednici.
To pa zato, da ne bo treba učiteljstvu iskati teh dat, ko bo
pisalo šolske zamude, kar se godi vsakih 14 dni. Zamude je
vsak dan vpisati in vsote vsak dan na zadnji strani zabeležiti,
a te tudi vsak mesec sešteti. Na zadnji strani v opombi je
vselej, kadar izkazuje kak dan veliko zamud, navesti tudi

19

vzrok za nenavadno število zamud. Pri tedniku opozori uči«
teljstvo na tiskane opombe, ki naj jih učiteljstvo uvažuje
ter se po njih ravna. Enako opozori pri matičnih listih na
vprašanja, ki so na zadnji strani, ki jih učiteljstvo prav po«
gosto prezre. Vsi razredničarji so dobili za matične liste
posebne mape pa tudi ročni katalog in nekoliko tiskanih
»obvestil za starše«, ki naj se jih v slučajih potrebe poslu«
žujejo. Pisanje uradnih tiskovin bodi kaligrafično.

b) Pri razdelitvi razrednih učnih knjig naroči upravitelj,
da si učiteljstvo knjige zavije, ker šele na to more zahtevati
od učencev, da jih tudi oni zavijejo.

K točki 9.: Učitelj I. I. je stavil predlog za posebno
nadzorstvo med odmori. Za pritličje in vsak hodnik naj bi
bil tedensko določen poseben nadzornik, ki bi istočasno
nadzoroval vse razrede: eden v pritličju, eden v prvem in
eden v 2. nadstropju. Upravitelj da ta predlog v razpravo.
Po živahni debati pa se z večino glasov odkloni. Glavni raz«
log: učenci ne smejo biti brez nadzorstva pa bi ob takem
nadzorstvu le bili, ker en sam nadzornik ne more biti isto«
časno v 3 ali še več razredih. Večina učiteljstva izrablja
odmor za to, da se pripravlja na prihodnjo uro pouka ali
pa uporablja odmore za to, da spoznava učence in njih živ«
ljenske razmere ter ne mara zapuščati razreda. V gorkih dneh
pa vodi med odmori učence ven na prosto, česar bi en sam
ne mogel. Ko upravitelj opozori še na § 74. dok. šol. in uč.
reda, umakne I. I. svoj predlog, ker uvidi, da je bolje, ako
nadzoruje vsak sam. Učiteljstvu nasvetuje upravitelj, kako
naj si sestavi šolski red, odnosno kako naj starega spre«
meni. Glavno načelo naj ga vodi, da vse prepovedi spremeni
v vzpodbude, ki vzgojno bolj učinkujejo kot prepovedi. Uči«
teljica I. I. predlaga, naj sesavi učiteljstvo šolski red s sode«
lovanjem učencev takoj prvi dan in sicer na ta način, da
opišejo vedenje vzornega učenca. Sprejeto soglasno.

K točki 10.: Upravitlj prečita imena onih učencev, ki so
se med počitnicami presejjli. Poroča dalje, da se je oče učenca
N. Z. oglasil pri njem s prošnjo, da bi dobil njegov sin J. Z.
predčasno odpustnico, ker bo star 15. novembra 14 let. Z

2 *

20

ozirom na to, da je učenec dovršil z dobrim uspehom 5. raz*
red ter si prisvojil najpotrebnejše znanje za življenje, dalje
z ozirom na to, da vladajo v hiši tega učenca žalostne soci*
alne razmere, in končno, da na šoli ni nikakršnih olajšav,
predlaga, da se učiteljski zbor izjavi za predčasno izdajo
odpustnice. Predlog soglasno sprejet. Učitelj I. I. vpraša
šol. upravitelja, ako mu je že kaj znanega o uvedbi nedelj*
skih šolskih maš, in kakšno stališče zavzema glede nad*
zorstva. Upravitelj prosi navzočnega g. veroučitelja, da se
o tem izjavi. Veroučitelj izjavi, da bodo tudi letos vsako
nedeljo ob 8. uri šol. sv. maše. Učit. I. I. hoče pojasnila,
ako bo primoran hoditi ob nedeljah nadzorovat mladino pri
šol. sv. maši. On je mnenja, da ga po ustavi ne more nihče
siliti k temu. Upravitelj odgovori, da za učitelja ne veljajo
samo ustavna določila, ampak tudi pedagoška načela, ki kaj
takega ne ovirajo in zahtevajo, da je učitelj povsod tam
zraven, kjer se zbira šol. mladina. Sklicuje se na običaje, ki
so v praksi na srednjih šolah, kjer tudi profesorji nadzoru*
jejo dijake pri službi božji. Po daljši debati se sklene, da
bo nadzorstvo prevzelo učiteljstvo in se vrstilo nedeljo za
nedeljo.

Pri začetni šolski sv. maši prevzame učiteljstvo v nad*
zorstvo one učence, ki jih je poučevalo lansko leto. Prvi
razred prevzame šolski upravitelj. Nova učitelja prevzameta
najvišji razred. Po šolski sv. maši pojde šolska mladina v
sprevodu nazaj v šolsko poslopje, kjer ji bomo povedali,
kdaj naj prihaja v šolo in v katere razredne sobe. Tu tudi
izve, kakšne knjige naj prinese s seboj, kje jih dobi, koliko
stanejo itd., enako o zvezkih. Preden bomo učence izpustili
iz šole domov, jih bomo še poučili o vedenju domov grede.
Kogarkoli srečajo na cesti, naj ga vljudno pozdravijo na kra*
jevni običajni način. Upravitelj spomni tudi učno osobje na
to, da je šesti september rojstni dan Njegovega Visočanstva
kraljeviča Petra, česar naj nobeden razrednik ne pozabi,
ampak se primerno pripravi, da bo izrabil ta dan za zbuja*
nje patriotskih in dinastičnih čuvstev zanj, ki bo nekoč naš
kralj po milosti božji in narodovi volji. Učiteljstvo ugotovi,

21

kateri učenci so najrevnejši, da bodo dobili potrebne učne
knjige iz ubožne šolarske knjižnice. Vse zadevne knjige pri*
pravi varuhinja I. I. Razredničarji jih dobe zjutraj 5. sep*
tembra ob %8. v sobi za učila, da jih morejo takoj prvi dan
razdeliti.

Razredničarke 1. r. opozori upravitelj, kako je postopati
z novinci, da jih že prvi dan pridobimo za šolo. Po pregovoru,
ki pravi, da gre prvo vino v les, trdi upravitelj, da so
prvi vtiski, ki jih otrok sprejme v šoli, usodepolni za vse
poznejše življenje — učencev, kar naj razredničarke 1. r.
uvažujejo in temu primerno postopajo.

Vse učiteljstvo opozori na izvenšolsko kulturno delova*
nje ter pravi, da bo ob koncu šolskega leta moral poročati
o vseh onih učiteljih, ki so se posvečali temu delu.

Ko upravitelj poda še nekaj navodil o začetnem pošto*
panju pri pouku in pa o ponavljanju, razdeli lanske tednike,
ključe, ročne kataloge, imenike učencev in vse potrebne reči
in zaključi ob 12. konferenco.

L H., t. č. predsednik. I. I. veroučitelj. J. J. zapisničarka.

Opomba: Po nekaterih šolah zahtevajo upravitelji, da
vsi drugi člani podpisujejo zapisnike po činovni razvrstitvi,
kar pa meji že na malenkostno pedantnost, dasi je pravilno.

3 .

Upraviteljevo delo in skrb glede na red in snago v šolskih
prostorih na dan pred rednim poukom.

Na dan pred rednim poukom pregleda upravitelj vse
učne sobe glede snage in reda. Karkoli bi še ne bilo v redu,
poskrbi, da šolski sluga dene v red. Učiteljstvo naj dobi takoj
prvi dan vse učne sobe v redu in pripravljene za neoviran
in nemoten pričetek šolskega dela. Najnižje klopi naj bodo
v prvem razredu razvrščene tako, da stoje spredaj najnižje
in višje zadaj. V drugem razredu naj bodo že nekoliko
višje, v tretjem razredu še višje itd. Vsak učenec dobi

22

svojo klop, ki odgovarja njegovi velikosti. Od podija naj
bodo odaljene 1 m, od stene pa vsaj pol metra. Najboljše
klopi so dvosedežne, da je učitelju mogoč dostop do vsakega
učenca. Ako bi jih bilo v kakšnem razredu premalo, poskrbi,
da jih bo dovolj. Koliko klopi naj ima vsaka učna soba, raza
vidi upravitelj po številu v vsak razred vpisanih učencev.
Črnilnike naj nalije šolski sluga s črnilom tudi dan popreje,
enako naj pripravi kredo, gobe, krpe, brisače.Vse pa naj dene
na določena mesta. Tudi prah naj zbriše raz vsak predmet
in prezrači naj temeljito vse sobe. Ako bi šolski sluga še ne
imel opravilnika, tedaj naj ga upravitelj sestavi, učiteljska
konferenca prerešeta, krajni šolski odbor pa odobri. V slu?
čaju, da bi se krajni šolski odbor ne strinjah 2  opravilnikom,
češ, da se od šolskega sluge preveč zahteva, tedaj naj odloči
sreski poglavar, ki mu je opravilnik predložiti v odobrenje.
Za zgled navedem opravilnik, kakršen je v veljavi na neki
šoli. Pomanjkljiv pa je v toliko, ker se sobe pometajo le
trikrat tedensko namesto dnevno. V tem kraju je namreč
šolski sluga sam in ne zmore dnevnega pometanja vseh 18
sob, kar je preveč za enega samega šol. slugo, a dveh krajni
šolski odbor ne more vzdržavati.

4 .

Opravilnik za šolskega slugo.

1 .

Vsak dan mora šolski sluga priti pravočasno v šolo in
biti navzočen v šolskem poslopju med časom pouka ter sme
zapustiti šolsko poslopje šele tedaj, ko je dovršil njemu po*
verjeno delo.

2 .

V njegovo področje spadajo nastopna dela:

1. Pravočasno odpiranje in zapiranje šolskih duri ob
pričetku pouka in po končanem pouku.

23

2. Paziti mora, da med šolskim poukom ne prihajajo v
šolo nepoklicane osebe.

3. Nadzorstvo otrok pri dohajanju v šolo.

4. Zračenje šolskih prostorov.

5. Nadziranje otrok med odmori, da kdo izmed njih kaj
ne poškoduje; zlasti mora paziti na snago v straniščih.

6. Raznašati opomine in uradne spise šolskega upravite*
lja in krajnega šolskega odbora, kakor tudi izvrševati vsa
druga naročila.

3.

Snaženje šolskih prostorov:

1. Šolsko pisarno, sobo za učila, stopnice, hodnike po*
mete vsak dan; kake smeti, nastlan papir itd. pobira sproti.

2. Po vseh razredih pobriše prah vsako jutro s klopi,
katedrov in polic pri oknih, šolske sobe pa vsak teden 3 krat
temeljito pomete po končanem pouku. Šolska okna umije
vselej, kadar so zaprašena. O počitnicah, to je o Božiču,
Vel. noči in v avgustu temeljito osnaži vse poslopje, vse
sobe, hodnike, stopnice mora poribati in namazati tla s praš*
nim oljem. Strnišča osnaži vsak dan in umije z vodo. Vse
šolske sobe in tudi stranišča po končanem pouku prezrači.

3. Naliva in pripravlja črnilo ter snaži črnilnike in plju*
valnike.

4. Snaži in spravlja šolska učila, zastavo in orodje.

5. Prižiga in ugaša luči, kadar bi bil pouk v temnem
dnevnem času.

6. Oskrbuje kurjavo in vsa opravila, ki so v zvezi s tem.

7. Zvoni pravočasno za začetek pouka, vsako uro in
uravnava ure.

8. Podpira učne osebe pri nezgodah šolskih otrok.

9. Nadzoruje delo pri dovažanju šolskih drv in premoga.

10. Opravi sam mala popravila: vdelovanje šip in male
pritrditve.

11. Ako so v šoli zaposleni delavci, nadzoruje njih delo
in pazi na vse.

24

4.

1. Oskrbuje telovadišče t. j. gleda na snago in red. Telo*
vadni prostor posipa s peskom; kadar se pojavi plevel, ga
takoj opleve.

2. Tudi prostor pred šolskim poslopjem mora biti še po=
sebno vedno snažen zato odstranjuje takoj vsakršne odpadke.

3. Dela na šolskem vrtu, v kolikor se vrt obdeluje v
učne namene. Oskrbuje in izrigola drevesnico, opleve pota in
skrbi, da so v redu. Ob veliki suši zaliva in pomaga šolskemu
upravitelju zatirati drevesni mrčes.

Krajni šolski odbor.

Na.dne 2. oktobra 1919.

I. H., šol. upravitelj. J. J., predsednik.

J. G., t. č. šol. sluga.

5 .

Upraviteljeva skrb, da čimprej seznani nove učne osebe s
krajevnimi činitelji.

To sicer ni upraviteljeva službena dolžnost pač pa je to
zahteva takta in bomtona. In če kdo v kraju, tedaj mora biti
učiteljstvo v prvi vrsti taktno, a na čelu vsem šolski upra*
vitelj. Povabi naj na šolo novodošle tovariše in jih na obi*
čajen način predstavi predsedniku krajnega šolskega odbora,
župniku in županu, v krajih, kjer so uradi, kakor glavarstvo,
sodišče, davčni urad, tudi uradnikom vseh teh uradov, prh
čenši pri glavah t. j. načelnikih. Tako nastopajo olikani
ljudje, tako moramo nastopati tudi mi, ki naj širimo omiko
med narodom. Nikdar pa naj ne vodi upravitelj učiteljstva
po gostilniških družbah! Tem družbam naj ga odteguje, ker
so nevarne stanovskemu in osebnemu ugledu. Zaradi njih je
že marsikaterega učitelja bolela glava in trpel njegov ugled.
Hujše so pa še posledice v šoli, ki se pokažejo na slabih
učnih in vzgojnih uspehih, za katere ni odgovoren samo
učitelj, ampak tudi upravitelj. Imejmo to vedno pred očmi.

25

6 .

Upraviteljeva skrb in priprava za uradna poročila na sre=
skega poglavarja in krajni šolski odbor.

To je razvidno iz nastopne okrožne objave, ki jo pošlje
šolski upravitelj dne 5. IX. vsem razredničarjem. Glasi se
n. pr. takole:

Št. 2. Dne 5. IX. 192...

Vsem razredničarjem v vednost in ravnanje!

1. Do jutri, t. j. 6. t. m., ugotovite, prosim, po vseh
razredih končno število doslej vpisanih učencev in učenk
ter mi to napišite tu spodaj v okrožnici.

2. Posebej napišite imena onih učencev, ki še nimajo
varuhov.

3. Do 10. sept. zjutraj sporočite varuhinji učil, katera
učila želite, da se nabavijo tekom šolskega leta. Varuhinja
učil pa naj mi blagovoli sestaviti skupni seznam še vseh
potrebnih učil. Ugotovite tudi, kateri revni učenci še nimajo
potrebnih učnih knjig. Navedite naslove teh knjig, ki jih
učenci še nimajo in poleg naslova napišite tudi število po*
trebnih knjig. Istotako ugotovite in poročajte, koliko zvezkov
potrebujete.

4. Če kak učenec ne prihaja še v šolo, poizvedujte po
vzroku izostanka. Po končanem pouku dne 8. sept. mi spo«
ročite imena teh učencev, ki so vpisani v šolo, a šole še ne
obiskujejo.

5. V ostalem se ravnajte po konferenčnih sklepih otvo*
ritvene konference.

Videli in prebrali:

Žig.

I. H., upravitelj.

26

7 .

Nekaj navodil o uradnem postopanju s sreskim poglavarjem,
odnosno s šolskim oddelkom.

1. Vsak dopis, ki ga upravitelj prejme od sreskega po«
glavarja, prebere natančno. Ta ali oni upravitelj manj uva«
žuje dopise, ki so naslovljeni vsem šolskim upraviteljstvom,
jih površno pregleda in položi k spisom. Morda pa so ne«
kateri dopisi le važni in jih je le potrebno prečitati pozorno.
Prej smo dobivali takozvane normalije in smo jih morali
shranjevati celo v posebni zbirki. To se nekaj let sem opušča.
Bržkone zato, ker še ni sedaj dosti stalnega, ampak se vrsti
sprememba za spremembo. Kakor rečeno, preberi vsak do«
pis pazljivo, da ne boš opuščal poročil, ki bi jih moral od«
poslati ali pa zato, da boš vedel vse, kar moraš kot upra«
vitelj šole vedeti.

2. Upravitelj naj poroča na šolska oblastva pravočasno,
da ne dela šolskim uradom neprilik. Vesten upravitelj ne
bo čakal na mučne urgence ali pogone.

3. Večkrat so dopisi tako splošni, da nima upravitelj
kaj poročati v pozitivnem smislu, zato pa naj pošlje nega«
tivno poročilo. Vzemimo slučaj, n. pr.: Ob zaključku leta
poročaš o prirastku ali odpadku učil. Mogoče, da ni nika«
kršne izpremembe v tem pogledu, zato ne poročaš. Posledica
je, da šolski nadzornik ne ve, ali je upravitelj na to poro«
čilo pozabil, ali sploh ni izpremembe. Vsesti se mora in
urgirati upravitelja. To je nepotrebna potrata časa!

4. O vsaki zadevi naj piše upravitelj posebno poročilo,
ker ne gre, da bi upravitelj o dveh, treh ali več različnih
zadevah poročal na eni in isti vlogi. Dogajajo se slučaji, da
mora sreski poglavar upraviteljevo poročilo poslati višji
oblasti kot prilogo in bi moral zato tako upraviteljevo vlogo
raztrgati, kar vendar ne gre.

5. Na vsakem poročilu, ki ga je provzročil kak odlok
sreskega poglavarja, se sklicuj nanj. To storiš, ako napišeš
na levi strani pod opravilno številko predmet is kratkimi na«

27

povednimi besedami in dostaviš še: Na P. br. 1192, z dne...
To je številko odloka in datum, na katerega odgovarjaš.

6. Pazi vedno, v koliko izvodih je vlagati poročila, da
tudi s tem ne oviraš rednega poslovanja.

7. Poročila, za katera so določene tiskovine, piši na ti*
»kovine, a s tiskovino odpošlji spremni dopis. Spiši ga, če
je kratek na pol poli in sicer in ekstenzo, to je na celi spred*
nji strani pole in n e le na polovici po dolgem preganjene
pole. Malo pod vrhom napiši naslov šole, na desni datum,
na levi opravilno številko. Na levi strani, nekoliko piod opra*
vilno številko, napiši z napovednimi besedami vsebino spisa,
in če odgovarjaš na kak uradni odlok, napiši še številko
dotičnega odloka in pa njega datum.

8. Za vsak dopis, ki ga odpošlješ, si napravi prej kon*
cept ter ga shrani med uradnimi dopisi, ki jih zbiraš za
vsako šolsko leto v posebni mapi.

9. Preden dopis odpošlješ, ga vpiši v svojem opravilnem
zapisniku pod zaporedno tekočo številko.

10. Dobro in priporočljivo je, da vodiš in sproti pišeš
tudi indeks, ki ti omogoča hitro uradovanje.

8.

Kaj naj vpošlje upravitelj v I. polovici septembra sreskemu
poglavarju in kraj. šol. odboru ter drugam;

1. Dne 1. septembra izplača mesečne prejemke članom
učiteljskega zbora in odpošlje plačilni list s podpisi učitelj*
stva računovodstvu delegacije ministrstva financ.

2. Dne 5. sept. odpošlje sreskemu poglavarju seznam
onih učiteljev in učiteljic, ki jim dospejo med 1. IX. in 1. X.
povišice osnovne plače v izplačilo. Glej odlok velikega žu*
pana od dne 11. II. 1927, P. br. 461/1. Ako ne pride nihče
v poštev, poročaj negativno.

Po okrožnici opozori vse učiteljstvo, da naj pravočasno
vlaga prošnje za povišice, položajne plače, t. j. vsaj 2 meseca
pred dospelostjo, ker bi bilo sicer učiteljstvo lahko občutno
oškodovano. Izplačila nakazujejo od dneva podpisanega de*

28

kreta in ne od dneva dospelosti. Za te vrste prošenj naj upo«
rablja učiteljstvo tiskovino, ki se dobi v Učit. tiskarni. Pro«
šnje v dvojniku, 1 prošnja (5 Din) s prilogami (2 Din) kol*
kovana. Vsa zadevna navodila najdeš v »Ročnem katalogu«.

3. Dne 7. IX. odpošlje izkaz razredov in vzporednie z
natančnim številom otrok po posameznih razredih in vzpo«
rodnicah z navedbo razredničarjev. Glej § 50 dok. šol. in
uč. reda. Uporabi tiskovino po obrazcu 16 b. Glej vzorce
k štev. 3.

4. Dne 7. IX. odpošlje tudi seznam otrok brez varuhov
in uporabi tiskovino obrazec 11 b. Glej vzorec k št. 4.

5. Dne 7. IX. (še boljše že 6. IX.) odpošlje sreskemu po«
glavarju prepis zapisnika otvoritvene konference, ki je bila
3. IX. Glej vzorce k tej številki 5.

6. Dne 8. IX. odpošlje kraj. šol. odboru seznam učencev,
ki še niso bili sprejeti v šolo, dasi so še šolodolžni. Glej
vzorce k tej številki.

7. Dne 8. IX. odpošlje kraj. šol. odboru, ako bi ne bil
tega napravil že v počitnicah, izkaz potrebščin za proračun
(učila, samoučila, knjižnici, vrt itd.).

8. Dne 10. IX. odpošlje sreskemu poglavarju v dvojniku
urnik vsakdanje in ponavljalne šole v odobrenje, eventualno
poroča, da ostanejo še stari v veljavi. Glej vzorce k št. 8.

9. Dne 12. IX. odpošlje sreskemu poglavarju seznam
otrok, ki še niso sprejeti v šolo, t. j. potem, ko je že kraj.
šol. odbor starše pozval in zahteval, da jih \ 3 dneh po pre«
jemu opomina odpošljejo v šolo, a temu niso ustregli. Glej
vzorce k št. 9.

10. Dne 12. IX. spiše vabilo in sestavi dnevni red za
1. redno mesečno konferenco, ki naj bo 15. IX. po končanem
šol. pouku. Glej vzorce k tej štev. 10.

11. Dne 14. IX. odpošlje sreskemu šolskemu nadzorniku
seznam o številu otrok v najvišjih razredih in oddelkih vsak«
danje šole. Učence ponavljalne šole je šteti v najvišji razred.
Izkaz obsegaj te«le razpredelke: učna šola, število učencev in
učenk, na mešanih šolah ločeno po spolu v posameznih naj«
višjih razredih (oddelkih). To je napraviti v zmislu odloka

29

velikega župana ljublj. oblasti od dne 25. avgusta 1926, P.
br. 5747/2. zaradi vložnih knjižic poštne hranilnice, ki jih
bodo dobivali odslej najrevnejši in najpridnejši učenci v
iznosu po 100 Din v zmislu tozadevnega pravilnika — glej
O. N. br. 4.612 od 23. julija 1926.

12. Dne 15. IX. vodi 1. redno učit. konferenco, kakor
je razvidno iz zadevnega zapisnika. Glej stran 36.

Vzorci.

Za poročilo pod št. 3 vzame šol. upravitelj tiskovino
obrazec 16 b, jo natančno izpolni po podatkih, ki jih že sam
ima in po podatkih, ki mu jih je učiteljstvo navedlo v okrož*
niči, ki je krožila 1 dan prej, t. j. dne 6. IX.

V opomnji napiše imena razredničarjev za posamezne
razrede. Izpolnjeno tiskovino žigosa, datira in podpiše. En
izvod obdrži doma, enega odpošlje s posebnim spremnim
dopisom sreskemu poglavarju, odnosno sreskemu šolskemu
oddelku.

Vzorec k štev. 3.

Upraviteljstvo ... razredne osnovne šole na .

Št. ... dne 7. sept 192 ...

Izkaz o številu razredov in vzporednic in veroizpoved
danju otrok, ki hodijo v to osnovno šolo po stanju z dne
6. sept. 192... § 50. dok. šol. in uč. reda.

Sreskemu poglavarju
šolski oddelek

v .

Pošiljam zgoraj označeni izkaz, iz katerega je razvidna
razvrstitev šoloobiskujočih otrok po razredih in vzporedni*
cah ter njih veroizpovedanje. V opombi pa je razvidna raz*
poreditev razredničarjey.

Priloga: izkaz.

Žig.

J. H., upravitelj.

30

Dost. Ako bi bilo v kakšnem razredu veliko število
otrok, opozori na to v spremnem dopisu in stavi, ko je prej
zaslišal učiteljsko konferenco, primerne predloge, morda o
otvoritvi novih vzporednic. V tem slučaju predloži tudi za«
pisnik učiteljske konference. Sploh je dobro, da zapisnik
otvoritvene konference vpošlje istočasno z zgoraj navedenim
izkazom, toda pod posebno opravilno številko in s posebnim
spremnim dopisom, v katerem lahko opozori, kar se mu
vidi vredno Opozoriti sreskega poglavarja, odnosno sre«
skega šolskega referenta. Tako na primer v tem spremnem
dopisu opozori na učenca, ki je drugega veroizpovedanja ter
navede kako mu mislijo starši preskrbeti verski pouk, ali
tega mogoče sploh ne mislijo. V zadnjem slučaju prosi za
odločitev sreskega poglavarja.

Za poročilo pod št. 4. vzame upravitelj istotako tisk o s
vino, obrazec 11 b, jo izpolni ter na enak način odpošlje s
posebnim spremnim dopisom.

Vzorec k štev. 4.

Upraviteljstvo ... razredne osnovne šole v .

Št.... dne 6. sept. 192 ...

Zaznamek otrok, ki jim je po zakonu
postaviti varuha § 40 dok. š. i. uč. r.

Sreskemu poglavarju,
šolski oddelek

v .

pošiljam zgoraj navedeni zaznamek s prošnjo, da ga
naslov odpošlje pristojnemu varstvenemu sodišču v nadaljnje
poslovanje.

Priloga: Zaznamek otrok. J. H., upravitelj.

Žig.

Dne 6. ali 7. sept. odpošlje, ake je bila otvoritvena kon«
ferenca dne 3. septembra, prepis zapisnika otvoritvene kon«

31

ference. V spremnem dopisu opozori na morebitna neso*
glasja v konferenci in prosi za odločitev. N. pr.:

Vzorec k št. 5.

Upraviteljstvo ... razredne osnovne šole v.

Št. ... dne 6. sept. 192 ...

Prepis zapisnika
otvoritvene konference.

Sreskemu poglavarju,
šolski oddelek

v .

pošiljam v pregibu prepis zapisnika otvoritvene konfe*
renče s poročilom, da se učiteljstvo ni moglo zediniti v
točkah x. y. Nekateri hočejo imeti pouk vse leto samo do*
poldne, drugi pa se temu branijo. Zaradi pomanjkanja sob
se mora namreč pouk vršiti za dva razreda v eni in isti sobi,
zato je taka uvedba neobhodno potrebna. Podpisani predlaga,
naj naslov potrdi ureditev pouka tako, da se menjava t. j., da
imajo ti razredi pouk trikrat dopoldne, trikrat pa popoldne,
kar je najpravičnejše. Tako bi imeli vsi razredi tudi dopol*
danski pouk, ki se splošno smatra za boljšega kot popob
danski.

Prosim čim prejšnje odločitve v tem pogledu. Tudi
urniki so v tem zmislu sestavljeni; predložim jih 10. sept t. 1.
v odobrenje.

Priloga: Prepis zapisnika. J. H., upravitelj.

Žig.

Dne 8. sept. 192.. pozove upravitelj učitelje razredni*
čarje, da mu napišejo v dvojniku na zaznamek zamud one
učence, ki se še niso zglasili v šoli.

Zaznamek zamud upravitelj žigosa, datira in podpiše ter
ga po šolskem slugi odpošlje predsedniku krajnega šolskega
odbora, v mestu mestnemu šolskemu svetu, s približno ta*
kimle spremnim dopisom:

32

Vzorec k štev. 6.

Upraviteljstvo ... razredne osnovne šole v ...

Št- dne 8. sept. 192.

Seznam učencev, ki še niso

sprejeti v tukaj. šolo.

Krajnemu šolskemu odboru

v.

Pošiljam v pregibu zgoraj navedeni seznam šoloobveznih
otrok, ki se doslej še niso javili v šolo, niti niso zakonito
oproščeni hoje v šolo. (§§ 19 in 20 zakona z dne 29. aprila
1873, dež. zak. št. 21.)

Krajni šolski odbor prosim, da njih starše po § 22 ome«
njenega zakona in v zmislu uredbe z dne 2. V. 1927, O. N.
br. 28.038 opomni na njih dolžnost. Krajni šolski odbor naj
uporabi za opomin tiskovino obrazec 8 b, ter naj zahteva od
staršev potrdilo na vročilnem listu, da so opomin prejeli. S
seznamom naj jim pošlje tudi vročilni list. Po treh dneh naj
krajni šolski odbor skliče tudi sejo, da bomo stavili kazen?
ske predloge za one starše, ki bi otrok še ne vposlali v šolo,
a tudi izostankov ne opravičili. Po seji odpošljemo zaznamke
teh otrok s sklepi krajnega šolskega odbora sreskemu pogla?
varju s posebnim spremnim dopisom v nadaljnje p oslova?
nje. To pa le tedaj, ako bi sklepe krajnega šolskega odbora
ne uvaževale prizadete stranke ali predsednik (župan) sam.

Priloga seznam v dvojniku.

Žig. I. H., upravitelj.

Dostavek: Priznam, da učitelji niso dolžni sami pisati
opominov, vendar iz vneme do rednega obiska skoraj po?
vsod to prostovoljno delajo, zlasti po kmečkih občinah. Upra?
vitelj ali učitelj razrednik spiše opomine, predsednik pa jih
podpiše in odpošlje strankam. Tako najprej dosežemo uspeh.
In zato nam je! Po treh dneh bodo upravitelji že vedeli.

33

kakšne uspehe so opomini rodili. Starše, ki bi otroka v treh
dneh po prejemu opomina še ne poslali v šolo, naznani šok
ski upravitelj sreskemu poglavarju potem, ko je krajni šolski
odbor v svoji seji stavil predloge, ker sicer lahko ostanejo
ti otroci doma še en ali celo dva meseca, ne da hi se star«
šem kaj zgodilo, ako bi upravitelji šele čakali na redno me«
sečno obravnavo zamud.

Vzorec take prijave k št. 9.

Upraviteljstvo.razredne osnovne šole na.

Št- dne 12. sept. 192..

Seznam otrok, ki še niso

sprejeti v šolo.

Sreskemu poglavarju,
šol. oddelek

v.

pošiljam v pregibu zgoraj navedeni seznam še ne v šolo
sprejetih otrok. Starši so bili dne 9. sept. 192.. opominjani,
kakor priča priloženi vročilni list. Ker pa jih še doslej niso
vpisali in ne opravičili, so postali kaznivi in prosim, da jih
sresko poglavarstvo v zmislu zadevnih zakonitih določil in
predlogov krajnega šolskega odbora kaznuje in tako prisili,
da bodo čimprej poslali v šolo svoje šolodolžne otroke.

Prilogi: Seznam v dvojniku in vročilni list.

Žig. I. H., upravitelj.

Dne 9. sept. 192.. zbere na lepo spisane urnike vseh
razredničarjev, jih uredi po razredih, datira, žigosa in pod«
piše ter odpošlje s posebnim spremnim dopisom sreskemu
poglavarju, odnosno šolskemu referentu. Ako se mu vidi
potrebno, napravi tudi prepis zapisnika otvoritvene konfe«
renče z vsebino onega dela zapisnika, ki zadeva urnike. Skli«
cuje pa se lahko tudi na že poslani prepis zapisnika otvo«
ritvene konference.

3

34

Vzorec k št. 8.

Upraviteljstvo_razredne osnovne šole na.

Št.: ... dne 9. sept. 192..

Urniki za šol.
leto 27/28.

Sreskemu poglavarju,
šol. oddelek

v.

pošiljam v dvojniku urnike za vse razrede in vzpored«
niče (oddelke) tukajšnje šole v odobrenje. V boljše umevanje
urnikov, ki so sestavljeni po predpisanem številu ur za vsak
razred in vsak predmet, prilagam v prepisu še izvleček za*
pisnika otvoritvene konference, iz katerega je razvidna ute*
meljitev tako sestavljenih urnikov.

Prilogi: ... urnikov (v dvojniku) in izvleček iz zapis«
nika ali prepis otvoritvene konference.

I. H., upravitelj.

Žig.

V začetku septembra sestavi upravitelj tudi izkaz o
potrebščinah za proračun krajnega šolskega odbora, prepis
pa pošlje sreskemu poglavarju. Pod postavko, kakršno na«
vaja Finkova zbirka, 4. zvezek, št. 84., str. 135 kot minimalno,
ne gre. Vedno zahteva vse te postavke in jih dobro utemelji.
Dne 9. sept. odpošlje prepis tega izkaza sreskemu poglavarju,
odnosno sreskemu šolskemu referentu s prošnjo, naj predvi«
dene vsote vstavi v proračun krajnega šolskega odbora za
slučaj, da bi tega ne storil krajni šolski odbor sam.

35

9 .

Priprave šolskega upravitelja na 1. redno mesečno
konferenco.

Te priprave so razvidne iz nastopnega dnevnega reda,
ki ga spiše upravitelj 12. sept. na zadevno tiskano vabilo in
ga še ta dan da v podpis vsem članom krajne učiteljske kon=
ference, ako je dan konference določil na 15. sept. Opomba:
Konferenca bodi še le po končanem pouku in ne med učnim
časom!

Odslej nadalje bom vse nebistveno opuščal in -navajal
samo bistveno.

Vzorec k štev. 10.

Dnevni red 1. redne mesečne krajne učiteljske konfet
renče, ki bo dne 15. septembra v konferenčni sobi (ali x
razredu) tukajšnje šole.

1. Čitanje zapisnika otvoritvene krajne učiteljske kon*
ference;

2. Poročilo upravitelja o izvršenih sklepih otvoritvene
konference;

3. upraviteljevo poročilo, na kaj bo posebno gledal pri
hospitacijah;

4. poročila posameznih funkcionarjev;

5. razprava o stalnih točkah konference, t. j. o § 216.
dok. šol. in uč. reda (o varstvu in skrbstvu mladine) ter o
protialkoholnem delovanju šole;

6. obravnava samostojnih predlogov članov konfrence;

7. raznoterosti.

Videli in prebrali: J. H., upravitelj.

Žig.

Dne 15. sept. se zbere vse učiteljstvo ob določeni uri na
določenem kraju. Potek konference in upraviteljeva priprava
je razvidna iz spodaj navedenega zapisnika. Evo ga:

3 *

36

Vzorec k štev. 5.

Zapisnik

1. redne krajne mesečne učiteljske konference z dne 15. sept.
192.., ki je bila v konferenčni sobi tukajšnje šole ob 4. uri
f* popoldne.

Dnevni red:

(Naveden spredaj, prepiši ga tu sem.)

Predsednik J. H. otvori konferenco, pozdravi navzočne,
navede opravičeno odsotne člane konference kakor J. J. ter
preide na dnevni red.

K točki 1.: Zapisnik otvoritvene konference prebere za*
pisnikar I. I. Upravitelj vpraša, alko ima kdo kaj pripomniti
k zapisniku. Ker se nihče ne oglasi, konstatira, da je za*
pisnik odobren.

K točki 2.: Upravitelj poroča o izvršenih sklepih otvo*
ritvene konference, kar vzame učiteljstvo na znanje.

K točki 3.: Upravitelj navede zakonita določila iz dok.
šol. in uč. reda in izvršilnega predpisa k dok. šol. in uč.
redu ter iz oblastvenih odredb, glej Finkove zbirke, po ka*
terih je dolžan hospitirati. Šolo smatra za zajednico. Šolska
zajednica pa naj bi imela vzajemno in smotreno vodstvo:
pedagoško, didaktično in metodično. To pa moremo doseči
samo po medsebojnem izmenjavanju misli in načel. Upra*
vitelji morajo poznati smotre in pota na šoli uslužbenega
učiteljstva in narobe učiteljstvo smeri in težnje upraviteljev.
Nato pove upravitelj, da smatra dobro vzgojo izročene nam
mladine za vrhovni smoter, pouk pa le za sredstvo v dosego
tega smotra. S tega vidika bo opazoval in presojal pri hospi*
tacijah delo učiteljstva. Navedel nam je tudi nastopne kon*
kretne točke, po katerih si bo beležil svoja opazovanja glede
na vzgojo:

1. red v učni sobi, na katedru, v miznicah in omarah;

2. disciplina med poukom in odmorih;

3. vedenje učencev v šoli in izven šole;

37

4. zunanjost učencev in njih telesna snaga;

5. v kakšnem stanju imajo učenci svoje učne knjige,
zvezke in druga samoučila ter kako ravnajo z njimi;

6. kako se uporablja razredna šolska knjižnica v vzgojne
svrhe.

7. kakšna je šolska higijena in telesna vzgoja.

Glede pouka pa nam je povedal, da bo presojal delo
učiteljstva:

1. po pedagoško didaktičnih in metodičnih načelih in
postopkih pri obravnavanih predmetih;

2. po uspehih ob ponavljanju že obravnavane učne tva=
rine ter o uspehih v pregledanih spisih in risarskih izdelkih;

3. po izberi tem, vsebini, popravi in zunanji obliki;

Končno navede vse uradne spise razredničarjev, ki si

jih bo ob hospitacijah ogledal, če bo pač utegnil, sicer pa
mu jih bo učiteljstvo izročalo na vpogled tudi izven hospb
tacij, ako bi jih želel.

Gcde na vzgojno delo učiteljstva je podal nastopna
konkretna navodila:

Učilnica bodi vzor snage in reda, bodi svetišče otrokom
in učitelju. Učiteljeva redoljubnost naj kaže nežni šolski
mladini vzvišenost kraja, red in delo, ki morata biti v učib
niči. Šolska mladina naj vidi v učitelju posnemanja vreden
zgled. Naj opazuje, da ni učitelju nič male n*
kostno, nego da hoče imeti tudi v zunanjem
redu vse v lepi skladnosti in harmoniji.  Vsaka
tudi najmanjša površnost je greh in madež na vzgojitelju.
Učitelj, ki se zaveda svojega vzvišenega vzgojnega poklica,
ne bo trpel niti za trenutek takega z njegovo pedagoško
dušo neskladnega občutka. Učitelj»pedagog bo storil vse, kar
plemeniti nežno otrokovo dušo. Ne bo puščal praznih, ne
golih sten šolske učilnice, temveč bo gledal in delal na to,
da jih primerno okrasi in tako uredi učilnico v prijazen
dom, ki bo otrokom morda xelo ljubši, prijetnejši in bolj
zdrav nego jim je dom v domači hiši. Pravilna je premisa
za učitelja: pokaži mi le učilnico, da te morem oceniti kot
vzgojitelja. V večjo jasnost navede še tede želje:

38

1. Na katedru, pregrajenem s papirjem, ne imej uči*
teljstvo nepotrebne navlake; kvečjemu lepo cvetico in pa
samo to, kar neobhodno potrebuje pri pouku. Vse pa bodi
snažno in zavito, učne knjige in uradni spisi. Na mizni plošči
ne sme biti prahu, enako ne drugod!

2. Red in snaga bodi tudi v miznicah in v omarah! Vsaka
reč na svojem mestu.

3. Šolska deska bodi vedno snažna, učence pa naučite,
da jo bodo znali brisati. Brišejo naj desko vedno od leve proti
desni. Gobo naj pred uporabo i po uporabi ožmo.

4. Gob ne puščajte v vodi, da bi gnile, ampak jih imejte
obešene na vrvci ob šolski deski ali pa ob umivalniku, kjer
je pač bolj prilično.

5. Kredo imejte v posebni škatlici. Ne pišite s kredo po
mokri desiki, ker se nasrka vlage in se tudi pokvari.

6. Pazite, da bodo stojala šolskih desk vedno dobro
pritrjena na steno. Ako kje ne bi bila, me takoj obvestite,
da jih velim pritrditi in tako preprečim mogoče nesreče.

7. V kakšnem skritem kotu imejte zabojček ali koš za
smeti in druge odpadke. Enako bodi kje v kotu tudi plju*
valnik.

8. Vse, karkoli pritrdite na stene, bodi somerno. Pazite
pri tem, da ne pokvarite sten. Na sprednjo steno za kateder
sodi umik, koledar in sedežni red učencev; tiskovine za
opazovanje toplote, ceniki, vozni redi itd. naj vise na takem
kraju, ki je učencem lahko dostopen, ne pa okrog katedra.
Toplomer in barometer naj bosta na takem mestu, kjer ne
bo nevarnosti, da ju učenci lahko pokvarijo.

9. Meterski trakovi naj bodo tako pritrjeni, da bodo
vidni in mere lahko umljive.

10. Klopi naj ne bodo oddaljene od podija več kot 1 m,
pa zopet ne tako blizu, da bi moral učenec, ki sedi pred
katedrom, nagibati glavo nazaj, ako bi hotel videti učitelja,
ki sede včasih za kateder. Od okenskih sten naj bodo od*
daljene klopi vsaj pol metra; prehodi med klopmi naj bodo
široki tudi po pol metra, oddaljenost klopi od stene nasproti
oknom pa vsaj 60 cm. Za klopmi je lahko večji prazen pro*

39

štor. Kratkovidni otroci naj sede v prvih klopeh. Sedeži naj
odgovarjajo velikosti učencev tako, da bo v kolenu upognjena
noga tvorila kot 90 stopinj.

11. V klopnih predalih ne trpi nikakršne navlake.

12. Črnilniki naj bodo pokriti; ako nimajo več pokrov«
čkov, naj jih učenci napravijo sami.

13. Okrog peči naj se učenci ne gnetejo. Tudi naj ne
sedi noben učenec preblizu peči; najmanjša razdalja od peči
do učenčevega sedeža bodi vsaj 80 cm.

14. Zavese uporabljajte, kadarkoli sije solnce na šolske
klopi.

15. Prahu ne trpite na nobenem predmetu v razredu.
Poleg šolskega sluge ga lahko odstranjujejo reditelji, ki smejo
z vami že pred % na 8 v šolo.

16. Prezračevanje.  Zgornja okna naj bodo odprta
tudi med poukom v gorkem letnem času, ako morda ne moti
pouka ropot s ceste. Med odmori odprite še spodnja okna in
vrata, da potegne prepih ves pokvarjeni zrak ven. Umevno,
da učenci ta čas ne smejo biti na prepihu, vodite jih na
hodnik ali v daljšem odmoru na dvorišče. Kdaj je zračiti?
a) že pred poukom, b) po pouku, c) med odmori, č) po sna«
ženju; v zimskem času: a) po kurjavi, b) v odmorih, c) po
pouku in snaženju. Koliko časa trajaj prezračevanje? a) v
gorkejšem času po 5 minut, b) v zimskem času po 1—2 mi«
nuti. Ventilacije naj bodo v poletnem času odprte zgoraj
in spodaj zaprte, v zimskem času pa obratno.

Uporaba stranišč.  Navajajte učence, da opravijo
telesne potrebe že doma ali vsaj pred poukom ter v odmorih.
Bolehnim dovoljujte na stran tudi med poukom. Vadite jih
na red in snago tudi v tem pogledu. Pokrovov naj ne puščajo
na tleh, stranišča naj za seboj zapirajo. Opozorite jih na
uporabo papirja. Na snago v straniščih obračajte potrebno
pažnjo. Poučite jih, da na straniščih ne bodo jedli, ker je
to nezdravo in neestetsko. Ce jih te grde navade odvadimo,
ne bo po straniščih vse polno obgrizkov in drugih jedilnih
odpadkov. Sploh pa glejte na to, da se učenci ne bodo dolgo

40

mudili na straniščih ali si celo krajšali čas z nespodobnimi
napisi po stenah.

Voda.  Opozorite jih, da je nezdravo piti vodo iz pipe.
Zato so pripravljene posodice, ki naj se prej nekoliko
sperejo.

Snaga na hodnikih.  Papirčkov po hodnikih ne
trpite. Poberejo naj jih učenci in zmečejo v zato postavljene
koške.

Snaga okrog šolskega poslopja.  Dogajajo
se slučaji, da iz nekaterih razredov mečejo nesnago skozi
okno na dvorišče ali še celo na cesto! Prav pa je, da nam*
reč tudi tu gledajo učenci na snago in jo pomagajo odstra*
njevati.

Snažnost otrok.  Glejmo, da bodo vsi učenci in
učenke vedno snažni in umiti, zato jih preglejte večkrat od
glave do pete: lase, obraz, ušesa, zobe, vrat, roke, nohte,
noge (če so bosi) in tudi obuvalo, ne sme biti blatno in ne*
osnaženo. Navajajte jih tudi, da si bodo blato odrgnili že v
veži in pred razredom raz podplate.

Šolske knjige in zvezki.  Vse učne knjige in
zvezke naj imajo učenci zavite. Peresnike, peresa, svinčnike,
radirke, cunjice itd. naj imajo v škatlicah, ne pa med knji*
gami. Noben učenec ne sme imeti počečkanih knjig in zvez*
kov. Tudi »oslovskih ušes« ne trpite.

Mnogim so vsa ta navodila gotovo odveč, vendar so se
mi zdela potrebna iz izkušnje, ki jo imam v tem pogledu.

Splošne novejše smernice glede pouka pa bom povedal
v prihodnji konferenci. Pripravite pa se nanje tudi sami,
ker se bomo odločili iza one, ki jih bo večina spoznala za
najboljše.

K točki 4.: Knjižničarka učiteljske knjižnice J. J. poroča,
da je šola prejela nastopne liste in knjige (jih navede vse)
ter opozarja zlasti na važne članke, kakor.

Knjižničarka šolarske knjižnice navede nove knjige za
šolarsko knjižnico. Pove vsebino knjig in predlaga, da se
knjige odstopijo razredni knjižnici 6. razreda. Soglasno
sprejeto.

41

Varuhinja učil J. J. prosi, da vpisuje učiteljstvo učila,
ki jih bo rabilo pri pouku v nalašč za to- pripravljeni zvezek
in 1 dan pred uporabo, ker jih sicer ne more pripraviti pra*
vočasno. Po uporabi jih zopet vrnite nji, da jih zabeleži.
Upravitelj pa opozarja, da je učila skrbno varovati. Vodite*
ljica Podmladka R. K. J. J. razloži poslovanje Podmladka.
Poverjenica mladinskih listov J. J. pobere zaznamke naroč*
nikov in naročnino zanje. Na »Vrtec« in »Angeljček« se je
naročilo 25 učencev, na »Zvonček« 30.

Poverjenica za »Mladega junaka« pobere seznam naroč*
nikov in naročnino zanj. Naročnikov »Mladega junaka« je
že doslej 100.

K točki 5.: Učenec G. F. ima doma jako slabe zglede in
je njegova nravnost po materi pijanki ogrožena. Odteguje ga
pouku in navaja na beračenje. Konferenca soglasno sklene
prositi skrbstveno in varstveno sodišče, da ga odtegne ma*
teri in izroči v boljšo vzgojo. Glede protialkoholnega delo*
vanja se ugotovi, da se doslej še ni nič posebnega ukrenilo,
kakor le to, da se je 100 učencev pridobilo za naročnike
»Mladega junaka«.

K točki 6.: Samostojni predlog učitelja J. J., naj se prire*
jajo roditeljski sestanki na šoli, je bil soglasno sprejet.

K točki 7.: Upravitelj prosi, naj vse učiteljstvo v slučaju
obolelosti vpošlje pravočasno v šolo ključe od miznice in pa
dnevnik. Učiteljica J. J. prosi pojasnila, kako bi zamujanje
pouka takoj v začetku šolskega leta odpravili? Upravitelj ji
nasvetuje: prvič zanimiv pouk, drugič opozoritev staršev,
tretjič dosledno izvedeno zaporno kazen. Ker se nihče več
ne oglasi k besedi, zaključi predsednik ob 6. uri zvečer
konferenco.

J. H., t. č. predsednik. J. J., zapisnikarja.

Podpis veroučitelja.

Podpisi ostalih članov in članic konference.

42

10 .

Upraviteljeva skrb in delo v drugi polovici meseca septembra.

1. Zamude. 16. sept. zbere zamude iz vseh razredov ter
jih vroči do 18. sept. krajnemu šolskemu odboru v nadaljnje
postopanje. Kakor pa sem že enkrat omenil, bo najhitrejše
in najsigurneje dosegel redni šolski pouk, ako sam prevzame
delo, ki bi ga imel vršiti krajni šolski odbor. Pomaga mu pa
lahko tudi učiteljstvo. Po nekaterih šolah imajo uvedene
posebne opominjevalne liste, ki jih piše in pošilja učitelj«
stvo staršem. To je prav dobro, ker pride učiteljstvo samo
v ožji stik s starši ter jih spozna in lahko s potrpežljivim
in taktnim občevanjem ugodno vpliva nanje. »Lepa beseda
— lepo mesto najde,« pravi pregovor. Po tem naj se ravnajo
vzgojitelji, pa bodo gotovo dosegli zadovoljiv šolski obisk.
V zaznamkih zamud je tokrat posebno podčrtati one učence,
ki bi se do 15. septembra sploh ne bili še javili. V slučaju,
da še niso bili naznanjeni na način, kakor sem ga že spredaj
priporočal, je te zamudnike javiti takoj na sreskega pogla«
varja, odnosno na šolski oddelek pri sreskem poglavarju,
sicer pa se lahko še počaka do konca meseca, ker sreski
poglavarji najrajši rešavajo šolske zamude mesečno. Tako
tudi krajni šolski odbori. Mi upravitelji pa jih rešujemo pol«
mesečno in vestno, ker bi površnost le škodovala šolski
mladini, koristila pa ne bi nikomur. Na manjrazrednih šolah
pišejo razredničarji zamude na tiste zamudne pole, ki jih
upravitelj odpošlje dalje. Na večrazrednih šolah pa je to
nemogoče, zato dobi vsak razredničar posebno zamudno
polo, ki jo vsakega 16. v mesecu in pa vsakega 2. prihod«
njega meseca spisano vroči upravitelju šole ali pa v to po«
verjeni učni osebi, ki še isti dan spiše s pol razredničarjev
na 2 zamudnih polah zamude vseh razredov, upravitelj pa
jih odpošlje krajnemu šolskemu odboru do vsakega 3. dne
v mesecu v nadaljnje poslovanje.

Evidenca šolodolžnih  otr  ok. V delavskih in
sploh večjih krajih je dobro opozoriti učence na to, da ja«

43

vijo vsakega učenca, ki se priseli v občino, pa se ne zglasi
v šolo. V mestih in predmestjih pa naj obveščajo ravnatelj*
stva srednjih in meščanskih šol takoj v začetku šolskega
leta vsa prejšnja osnovna šolska upraviteljstva, če bi se ne
bil vpisal kak dijak nanovo v njih zavod, ki ga je lansko leto
obiskoval, tekočega leta pa se še ni vpisal, dasi še ni star
14 let.

2. Šolska spoved.  Z veroučiteljem se upravitelj
dogovori glede šolske spovedi. Vzajemno določita dneve,
kar sporoči upravitelj sreskemu poglavarju, odnosno sre*
skemu šolskemu nadzorniku pravočasno. Glej Finkovo
zbirko, 5. zvezek, str. 216!

Dneve spovedi in sv. obhajila naznani razredničarjem
po okrožnici ter istočasno odredi po okrožnici tudi nad*
zorstvo, ki je obvezno za učitelje iste veroizpovedi, koje
so učenci.

3. Pazi ta mesec na učence, da ne bodo zahajali po
tujih vrtovih klatit sadja. Po okrožnici daje učiteljstvu pri*
merna navodila za zadevni pouk. Mladina naj bo poučena:
prvič, da je kraja sadja nedopustna, drugič, da se s klate*
njem sadno drevje kvari. Če jih sadje mika, naj prosijo zanj.

4. Glede kmetijsko prirodoznanskega pouka v mesecu
septembru glej »Sadjarja in vrtnarja« z leta 1926, str. 124.
Sk. članek: »Kaj bomo delali v septembru.«

5. Napravi si načrt za hospitacije in prične ž njimi, da
čimprej spravi vse učno delo na šoli v enotno postopanje
ter da si nabere gradiva za hospitacijsko poročilo za 2. redno
konferenco. Vsako hospitacijo si zabeleži v posebnem zvezku.
Način vidi v Fdnkovi zbirki, 2. zvezek, str. 26 in V. zve*
zek, štev. 53, str. 77 in 78.

6. V šolsko kroniko vpiše: a) začetek šole, datum in
način, kako se je pričel pouk, koliko učencev je bilo sprejetih,
katere učne osebe so nanovo začele poučevati na šoli itd.;
b) rojstni dan Nj. Visočanstva prestolonaslednika Petra in
kako se je ta praznoval; c) če je bila v tem času šolska
spoved, jo tudi vpiše; č) vse eventualne s šolo zvezane
važne dogodke, kakor bolezni otrok, učiteljstva itd.

44

Opomba: Za dopuste učiteljstva imej zopet poseben
zvezek, v katerega beleži sproti vse dopuste učiteljstva s
točnimi dati od ... do ... in kdo jih je dovolil (dopust z
navedbo odloka). Odsotnost učiteljstva javlja sproti sre*
skemu referentu. V poročilih navede vselej tudi način o
nadomeščanju odsotnih. To tiskovino, dobiš tudi v Učiteljski
tiskarni.

7. Proti koncu meseca dobi šolski upravitelj plačilne
liste računovodstva za mesečne prejemke učiteljstva. Na*
pravi si njih prepis ali pa jih piše v nalašč zato pripravljeni
zvezek. To je sedaj tem bolj potrebno, ker v mnogih krajih
upravitelji jamčijo in odtegujejo obroke za razne dolgove
(nabava blaga po manufakturnih trgovinah) in pa društveno
članarino. Vse to bodi razvidno v teh prepisih.

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

45

46

11 .

Delo in skrb učitelja upravitelja v mesecu oktobru.

1. Dne 2. oktobra vrne po izplačilu mesečnih prejemkov
učiteljstva plačilni list računovodstvu delegacije ministra
stva financ.

2. Dne 3. oktobra (ali že 2. okt.) odpošlje zaznamek
zamud krajnemu šolskemu odboru v nadaljnje poslovanje.

3. Dne 3. oktobra pošlje sreskemu poglavarju seznam
(ali pa negativno poročilo) učiteljev, ki jim dospe med 1. okt.
in 1. nov. povišica osnovne plače v izplačilo.

4. Dne 7. oktobra odpošlje po krajnem šolskem odboru
obravnavane zamude v rešitev sreskemu poglavarju.

5. Dne 8. oktobra naprosi župni urad, da oznani na ne*
dcljo pred 15. oktobrom pričetek ponavljalne šole ter ukrene
vse potrebno tako glede urnika in učnih oseb, ki bodo po*
učevale učence in učenke ponavljalne šole. Učitelju, ki bo
poučeval dečke, preskrbi podrobni učni načrt in enako uči*
teljici, ki bo poučevala deklice. Z veroučiteljem se dogovori
glede poučevanja verouka.

6. Dne 10. oktobra odpošlje sreskemu poglavarju se*
znam gluhonemih in slepih otrok.

7. Dne 12. oktobra sestavi dnevni red za drugo redno
mesečno konferenco in ga sporoči še ta dan v vednost in
podpis vsem članom konference, ki naj bi se vršila dne
15. oktobra po končanem popoldanskem pouku. Dnevni red
glej spodaj v zapisniku.

8. Od 12.—15. oktobra pridno hospitira in se pripravlja
na konferenčni referat.

9. 15. oktobra konfereca po spodaj označenem dnev*
nem redu.

10. Dne 17. oktobra opozori učitelje razredničarje, da
spišejo ter mu oddajo zaznamke zamud.

11. Dne 17. oktobra odpošlje zaznamek zamud krajnemu
šolskemu odboru v nadaljnje poslovanje.

47

12. Dne 18. oktobra vpošlje prepis zapisnika 2. redne
konference sreskemu poglavarju, odnosno šolskemu refe*
rentu.

Zapisnik

2. redne mesečne učiteljske konference na . z dne

15. okt. 192.. ob 4. uri popoldne.

Predseduje: I. H., šolski upravitelj.

Navzočni podpisani.

Opravičeno odsotni: I. I., I. I.

Zapisnikarja: I. I., I. I.

Dnevni red:

1. Čitanje in odobritev zapisnika 1. redne konference.

2. Poročilo šolskega upravitelja o izvršenih sklepih
zadnje konference.

3. Objave uradnih dopisov.

4. Novodobne smernice pouka. Poroča šol. upravitelj.

5. Hospitacijsko poročilo šolskega upravitelja.

6. Poročila posameznih poverjenikov.

7. Obravnava samostojnih predlogov.

8. Stalni točki § 216. dok. šol. in uč. reda ter protialko*
holno delovanje.

9. Raznoterosti.

K točki 1.: Zapisnikarica I. I. prečita zapisnik zadnje
redne konference, ki ga vzame učiteljstvo na znanje in
podpiše.

K točki 2.: Upravitelj naznani, da so se vsi sklepi zadnje
konference izvršili.

K toč. 3.: Objavijo se nastopni uradni dopisi: 1. Sreskega
poglavarja z dne 21. sept. 1926. P. br. 3781. otvoritev novih
razredov na osnovnih šolah. 2. Sresko poglavarstvo z dne
22. sept. 1926, P. br. 3872 — državni uslužbenci in njih
ponašanje v službi. Pri objavi tega dopisa se oglasi k besedi
J. J. s predlogom, da se o njem razpravlja Upravitelj da
predlog na glasovanje. Predlog sprejet. Med razpravo pa
hočejo nekateri člani konference kritizirati ta odlok, češ, da
je nečasten za učiteljstvo, zato upravitelj ukine to razpravo,

48

sklicujoč se na § 146, dok. šol. in uč. reda- (Svetujem pa,
da nesoglasja izostanejo  iz zapisnika in naj se zato med
konferenco izravnajo. Op. pisca.)

K toč. 4. Šolski upravitelj poda nastopni referat:

Že stara, še bolj pa nova nemška in druga metodika
zametava in obsoja golo besedičenje in se naslanja na čutna
izkustva. To naj je temelj tudi pri nas in na tem temelju
predelujmo vso učno snov, ki je predpisana. Tu pa ne smemo
jemati v poštev samo vidnih in slušnih izkustev, ampak
izkustva vseh čutov, tedaj tudi okusa, vonja, tipa in miši*
čevja. Iz fizijologije nam je znano, da so vsi človeški organi
prepleteni z živci, ki vodijo kakor vemo, od periferije v
centralno možgansko snov, kjer reagirajo na zunaj čutne
dražljaje po postopnem razporedu: občut, zaznava, nazor,
predstava, pojm, sod, sklep. Jasno pa nam je lahko, da vsak
nov predmet tem bolj spoznamo, ako ga ne le vidimo, tem*
več tudi slišimo njegov zvok, otipljemo, če možno še okus
simo in ovonjamo, kar je v prav mnogih slučajih stvar*
nega pouka mogoče. Včasih se dogodi, da človeka, četudi
mo ga že spoznali na videz, ne spoznamo prej, dokler ne
čujemo še njegovega glasu. Večkrat ne ločimo na videz
vina od kisa, dokler ga ne okusimo. Marsikakšno blago
(raševino ali sukno) ne razločimo prej, dokler ga nismo
otipali itd. Pomanjkljiv je tedaj metodični pouk, ki se na*
slanja samo na visualnost in akustičnost in to že iz nave*
denih ozirov, a še bolj pa iz nastopnih dejstev: Ljudje in
tako tudi naši učenci se dele na visualne, akustične, moto*
rične in mešane tipe. K mešanim tipom spadajo oni ljudje,
pri katerih se ne more ugotoviti nadvladje enega izmed na*
vedenih tipov. Pouk moramo torej uravnati tako, da bodo
prišli učenci vseh tipov pri prisvajanju podavane jim učne
snovi na svoj račun. Ako bi tedaj jemali pri pouku samo
akustične tipe v poštev, to je, če bi poučevali samo mono*
loško (z govorjenjem) tedaj bi bili prikrajšanj učenci visual*
nega tipa in obratno. Poučevati pa moramo tako, da pridejo
do svojih pravic vsi tipi in to se najsigurneje zgodi ako
uravnamo pouk tako, da omogočimo apercepcijo tipom vseh

49

vrst. In to je tedaj eden izmed glavnih vzrokov, da se
uvaja v šole rokotvorjenje, pri katerem najsigurneje pridejo
do upoštevanja vsi različni tipi. V tem tedaj tiči glavni
povod in vzrok po zahtevah delovne šole. Prišla pa mu je
na sled eksperimentalna didaktika. Ni tedaj namen delov*
nega pouka izučiti koga za rokodelca, namen rokotvornega
pouka je, obogatiti učenčevo dušo po čutnih izkustvih, v
kolikor mogoče jasne in pravilne predstave, nazore, pojme,
sode in sklepe. Učitelj, ki se v ta problem zamisli in poglobi,
ta ne bo poučeval monologično, duhomorno, ampak psiho*
loško, budeč speče otroške duševne sile, izrabljajoč pri tem
v poštev prihajajoča čutila, ustvarjajoč z njimi potrebna
izkustva.

Konkretno povedano: v prvem razredu ne bo učitelj
takoj prve dni pričel s poukom v čitanju, pisanju in raču*
nanju, ampak bo najprej preiskal učenčevo duševno obzorje,
množino predstav, vrzeli zamašil in najprej položil temelj
vsemu poznejšemu pouku. Najprej bo napravil učence spo*
sobne za pouk. To se pa ne doseže samo po vidnem in
slušnem čutu, ampak tudi po manuelnosti. Preden more pri*
četi učitelj s poučevanjem v čitanju, pisanju in računanju,
bi se moral prepričati, si li predstavljajo 6 letni otroci pra*
vilno različne prostorne razsežnosti (dolgo, kratko, visoko,
nizko, pokončno, poševno, debelo, tanko, dolgo, oglato,
okroglo itd.), dalje bi moral učence uvesti v pojmovanje
barv in njih nians; glede slušnosti bi moral vedeti, če že
ločijo pojme: glasno, tiho, tolči, razbijati; enako glede vonja:
diši, smrdi; glede okusa: sladko, kislo, grenko; glede občutne
zavesti: mrzlo, gorko; glede tipnega čuta: trdo, hrapavo,
gladko, okroglo, oglato, zobčasto, itd. Učenci, ki takih pred*
stav ne bi imeli, niso še sposobni za pouk. Treba bi jim
bilo take predstave vzbuditi z zadevnimi učili. Z domnevo,
da že razpolagajo učenci začetniki z vsemi takimi zazna*
vami in predstavami, veliko 'grešimo tudi na naših šolah.

V višjih razredih se je učiteljem lažje vglobiti v duševno
obzorje, ker vedo, kaj so se učili v nižjih razredih in jim je
v to treba le snov iz prejšnjih let ponoviti. Iz tega vzroka

4

50

sem vam tudi priporočal, da prvi teden ponavljate snov
prejšnjega leta. Naslanjajte pa še tudi nadalje pouk na po*
navijanje, ker tudi s tega vidika pride do veljave znani
latinski rek: »Repetitio est mater studiorum,« »Ponavljanje
je mati študij.«

Prvo načelo novodobne didaktike se naslanja na izku=
stva, drugo pa na opazovanja, ki naj zopet vodijo do iz*
kustev. V to svrho si mora učitelj nabaviti opazovalni ma>
terijal zlasti za nazorni prirodopisni in fizikalni pouk. Za
nazorni pouk naj si nabavi platno, sukno, svilo, lepenko-,
papir raznih vrst, gumi, steklo itd., in sicer po toliko kosov,
kolikor ima učencev v razredu. To pa je potrebno zato, da se
bodo na teh objektih nazorno učili spoznavati različne las L
nosti, kakor: elastično, krhko, trdno itd. Tak pouk ne bo
slonel na verbalizmu, ampak na neposrednih čutnih izku«
stvih. Po nekod imajo opazovalne omare, pri nas si pa mo«
ramo pomagati na kak drug primeren način. Navajati pa je
učence, da bodo tudi izven šole opazovali. To dosežemo z
opazovalnimi nalogami, pri katerih si delajo učenci pismene
beležke v beležnice, kar je zelo umestno pri trajnem opa=
zovanju v spoznavanju prirode in njenih pojavov. Take be«
ležke bi n. pr. bile ob sejanju, kaljenju cvetju, zorenju
različnih rastlin; ob razvoju živali, kakor ribic, žab in drugih.

Ponekod imajo v razredih terarije in akvarije, a nam
pa vse to nudi bližnja okolica, ki jo moramo le proučiti in
spoznati ter se na pouk tudi iz tega vidika pripravljati. Mi
nismo med zidovjem v mestu, smo v okolici, koje narava
in življenje v nji nudita množino objektov za izkustva, ki
jih učenci doživljajo lahko neposredno po navodilih učiteljs
stva. Le tedaj skrbimo posredno zanje, če eksperimentiramo
v šoli, kar je za fizikalni pouk že dolgo let v veljavi in
praksi. Doslej je fizikalne poizkuse delal učitelj sam, učenci
pa so pasivno opazovali. Sedanja delavna šola, kakor bi pač
morala biti, stremi za tem, da eksperimentirajo tudi učenci
sami, in to ne samo v fizikalnem pouku, ampak tudi v vseh
drugih slučajih, v katerih si je količkaj mogoče nabrati iz«
kustev po lastni samodelavnosti. Naj omenim pri tem ra«

51

čunski pouk v 1. razredu. Mnogo let se je učitelj posluževal
v računskem pouku le znanega ruskega računala, ki je z njim
poočitoval numerične začetne pojme računarstva. To po*
očitovanje pa je bilo le pasivno, aktivno kvečjemu le za
onega učenca, ki je bil pozvan k računalu, da je sam pre«
mikal kroglice in reševal dane mu naloge. In vendar, kako
enostavno in lahko je pritegniti prav pri računstvu v prvem
razredu vse učence, da aktivno delujejo. Fižol, kamenčki in
zlasti klinčki, ki jih vsak učenec lahko prinese s seboj, pri«
tegnejo vse učence k aktivni samotvornosti. Pa se vendar
še danes dobe učitelji in učiteljice, ki se drže že toliko«
krat obsojene stare računske metode, ki s svojo pasivnostjo
mori po aktivnosti hrepenečo otroško dušo. Tiste stenske
abecedne table za pouk v čitanju še sedaj prekomerno mu«
čijo učence, da si jih tako enostavni aparat s posameznimi
črkami s 100% uspehom lahko nadomestijo. Zakaj pri upo«
rabi tega učila ni samo posamezen učenec aktiven, temveč
vsi. Tu zopet poudarjamo, kolike važnosti je, da si je učitelj
v svesti, da nima v razredu samo vidnih tipov, ki jim morda
zadostujejo za apercepcijo same slike, ampak tudi druge
tipe, ki jih mora vpoštevati in prilagoditi pouku tako, da
bodo imeli korist od njega vsi. To se pa more zgoditi le z
rokotvorjenjem, s katerim se bude otrokove duševne sile. V
spoznanju dolžin naj si napravi vsak učenec svojo mersko
palico ali meterski trak, s katerim meri predmete; za tehta«
nje uteže in tehtnico; za kupovanje in prodajanje si izre«
žejo denar itd. Na ta način vodimo življenje v šolo.

Koliko aktivne duševne delavnosti lahko uvedete pri
pouku v kemiji in fiziki s prav preprostimi sredstvi brez
vseh dragih pripomočkov. Naj navedem nekatera: pluta,
kovinski koščki, žica, pločevinasti trakovi, steklene cevke,
poizkusne steklenice, izrabljene medicinske steklenice, umi«
valne sklede, vodne posodice, stari stekleni črnilniki, ki jih
lahko priredimo v gorilnike,- sten, volneni odpadki itd....
Vse to vam učenci lahko prineso s seboj v šolo zastonj.
Neverjetno koliko vsakovrstnih poizkusov lahko napravijo
učenci sami že v šoli. Velike važnosti pa je tudi, da iste po«

4*

52

izkuse lahko delajo sami tudi doma. Za zgled navajam: v
razredu hočemo obravnavati izvor toplote. Poizkusi učen>
cev po primeru delavne šole. 1. Otiranje rok, se segrejejo.
2. Skozi pluto vstalknemo pletilno iglo in jo drgnemo; igla
se segreje. 3. Leseno palčico drgnemo skozi obroček, luk«
njico, ki jo imamo na črevljih; se tako segreje, da začne
tleti. 4. Novec drgnemo ob ravnilo, pa postane tako gorak,
da ga ne moremo več držati. 5. Žebelj zabijemo, pa se se«
greje. 6. Z noževo 'klino klešemo ob kremenjaku iskre.
7. Zažgemo papir, oblance; vse zgori in pri tem se razvije to*
plota, ostane nam pepel. S takimi poizkusi, ki jih učenci sami
izvajajo, pridejo do spoznanja, kako nastaja toplota, ozi«
roma o izvorih toplote. Človeška duša je taka, da reagira
aktivno na zunanje vtiske, t. j. hoče ustvarjati, oblikovati.
Od tod imamo tedaj umetnike vseh mogočih vrst: pisatelje,
slikarje, kiparje, skladatelje itd. Človeška duša ne sprejema
zgolj pasivno, kakor plošča »in camera« — ampak postane
aktivna ob sprejemu in po sprejemu. Tu tedaj tiči vzrok
in povod po delavnem načinu novodobnega delovno«meto«
dičnega poučavanja, v katerega naj se učiteljstvo vedno bolj
uglablja tudi na naši šoli. Kupil sem v ta namen za šolo tri
knjige, ki jih je spisal Franz Veigl z naslovom »Bildung durch
Sclbsttun«. Vsem priporočam, da jih preštudirate. Dobite jih
pri meni v pisarni.

K točki 5.: Hospitacijsko poročilo šolskega upravitelja:

1. Vzgoja.

Izvzemši eno učno osebo sem našel sicer povsod zado«
voljiv red in snago. Na nekaterih miznicah in omarah pa
bi si želel manj navlake in večjega reda. Med poukom sem
bil z disciplino skoraj povsod zadovoljen, le med odmori je
zlasti v dveh razredih precej rahla. Ako ta ali oni ne more
sam vzdrževati discipline, mu naj pomagajo iz kolegijalnosti
tovariši iz sosednih razredov. Dotičnik, ki pa je v tem po«
gledu potreben podpore, ne sme odklanjati talke tovariške so«
pomoči. Ni namreč vsakemu dano, da bi z lahkoto obvlado«
val učence. Glede vedenja učencev vas prosim, da jih nava«

53

jate, naj vas vsekdar, kadar pridejo k šolski deski, pozdravijo
s poklonom, enako, ko odhajajo v klop. Za vsako uslugo, ki
jo prejmejo od vas ali koga drugega, naj se zahvalijo. Kakor
hitro prestopijo šolski prag, naj ne vpijejo po stopnicah in
hodnikih, še manj v razrednih sobah. Popoldanski učenci ne*
katerih razredov, ko namreč pridrve na hodnik v 1. nad*
stropje, vpijejo, se drsajo, zlasti kadar čakajo, da se razredi
izpraznijo. To nikakor ni pravilno. Neugoden vtisk morajo
iz šole odnesti zaradi tega one stranke, ki učence vodijo
osebno do razreda. K popoldanskemu pouku prihajajo splo*
šno prehitro tako učenci 1. in 2. razreda in tudi iz onih raz*
redov, ki imajo telovadbo ali ročna dela v popoldanskih
urah. Pred šolo razgrajajo, motijo pouk in pasante po tro*
toarju pred šolskim poslopjem. Ukreniti moramo nekaj, da
tudi ta nedostatek odpravimo. Prvič prosim vse učiteljstvo,
da učence v tem pogledu pouči, drugič, da izvaja posledice,
ako bi pouk ne izdal. Glede zunanjosti in telesne snage bi
si dovolil tele opazke: Splošno so deklice snažnejše nego
dečki. Če je tu in tam kak učenec raztrgan, ga na primeren
način opozorite, da bo prosil doma, naj mu zakrpajo raz*
trgan del obleke. Če dobite umazance, jih pošljite k vodo*
vodu, da se umijejo. Preglejte jim večkrat roke, ušesa, vrat;
opozorite jih na razmršene lase itd. Klic po higijeni, ki sedaj
odmeva splošno vsepovsod, ne sme mimo šol. Najbolj ža*
lastno pa je, ako gredo učenci iz šole bolj zamazani, kakor
pa so prišli v šolo. To se v nekem razredu večkrat dogaja!
Učne knjige naj imajo učenci večinoma zavite. Ako opazite
tega ali onega, ida jih nima še ali da jim nima več zavitih,
tedaj vztrajajte toliko časa na tem, da jih bo zavil. Večkrat
preglejte knjige, če niso morda že kaj počečkane. Opozarjam
vas, da obračate posebno pažnjo zlasti na to, da ne bo imel
kateri izmed učencev zamazane slike Nj. Vel. kralja Alek*
sandra. Kako ravnajo učenci s knjigami iz šolske knjižnice,
morate biti tudi pozorni.

Odkrito tudi povem, da me pregled o izp oso j e vanju
knjig vsaj v 3 raizredih, v katerih sem se o zadevi infor*
miral, ni zadovoljil. V nekem razredu so prebrale učenke,

54

t. j. v teku 5 in pol meseca le po 2 in pol knjigi, v nekem
drugem razredu pa 3! To je očividno premalo. Izposojilnih
dni so imeli doslej le 6. Ugodnejše je poročilo o nekem dru*
gem razredu, v katerem so prebrale učenke doslej povprečno
že po 5 knjig.

Knjižnica je velevažno vzgojno sredstvo, zato vas pro*
sim, da ji posvetite po vseh razredih posebno pažnjo in
trud. Na urnikih vpišite, ako tega še nimate, kdaj izposo*
jujete knjige, torej dan in uro izposojevanja in vračanja
knjig in to takoj! Knjižničarko pa prosim, da v kratkem
času sestavi seznam knjig, ki naj jih šola nabavi za knjižnico.

2. Pouk:

Pedagoške, didaktične in metodične ugotovitve ob ho*
spitiranju v posameznih predmetih. V prvih razredih sem
poizkusil s psihološkimi eksperimenti, s katerimi naj bi ugo*
tovil, v koliko so učenci že zmožni v shvačanju posameznih
učnih slik v številnem obsegu do 5. To je bil prvi vzrok,
drugi in glavni namen pa je bil ta, da bi ugotovil, kakšne
učne slike si učenci lažje vtisnejo v spomin. V enem razredu
se mi poizkus ni posrečil. (Rezultate 3 razredov je pokazal
šol. upravitelj učiteljstvu na šolski deski.) S takimi poizkusi
se ugotovi, kakšne učne slike so lažje shvatljive ter kateri
učenci še nimajo jasnih predstav. Učitelju pa se odpirajo oči
v novo še vedno premalo mu znano duševno otroško obzorje
tako v celoti in pri posameznikih.

Ker mislim prilično še nadaljevati s podobnimi ekspe*
rimenti, bom skušal v prihodnje enkrat sestaviti daljše po*
ročilo o tem, za danes pa razredne učiteljice vabim, naj se
oglasijo pri meni v pisarni. Povedal jim bom imena posa*
meznih učencev, ki še nimajo jasnih predstav o posameznih
številih — v obsegu do 5.

V 1. in še tudi v 2. razredu polagamo temelje vsemu
nadaljnjemu napredku, zato moramo graditi na trdni, t. j.
jasni podlagi v številnem obsegu od 1 do 100. Ob tej pri*
liki si dovolim opozoriti razredničarje 1. in 2. razreda zlasti
na tole: Dobil sem vtisk pri hospitiranju v nekem 3. razredu,
da ne polaga 1. in 2. razred, dovolj pažnje na tiste vaje v

55

računici 1. del, str. 18., 28., 42., 48. in v 2. delu 12. in 81. in še
na več straneh, ki jih je pisatelj računice pustil v črnem
odtisku ter nad njim dostavil tole besedilo: »Za ponavljanje
do mehanične spretnosti med poznejšim poukom«. Ako
učenci teh vaj ne obvladajo sigurno, tedaj je računski pouk
v višjih razredih zelo otežkočen, kar sem opazil že v 3. in
še tudi v 4. razredu, kjer učenci ne znajo prištevanja in od*
števanja preko desetice pri množenju, merjenju in deljenju,
kjer niso sigurni v poštevanki. Razredničarji 1. in 2. razreda
nosite veliko odgovornost za uspehe v višjih razredih.

V nekem drugem razredu se vadijo v prištevanju takole:
35 + 13; 30 + 10 = 40, 5 + 3 = 8, 40 + 8 = 48. Vadili pa naj
bi: 35 + 10 = 45 + 3 = 48. Sicer bi lahko mislil, da se ne
vadijo v tem postopanju. Enak postopek priporočam za od*
števanje 48 — 13; računajo naj 48 — 10 = 38 — 3 = 35.

Naloge naj sestavljajo tudi učenci sami. Vzete naj bodo
vse naloge iz praktičnega dejanskega življenja. Tržne cene,
kjer jih še nimate, čimprej sestavite in razobesite na vid*
nem mestu v razredu. Malo truda, pa veliko uspeha.

Pri čitanju sem v nekem 2. razredu poslušal staro in uko*
reninjcno navado učitelja, da čita besedo, ki jo učenec ali
učenka ni čitala pravilno, sam ali veli besedo prečitati dru*
gim učencem, kar je sicer boljše, pa vendar še nepravilno.
V največ slučajih slabega čitanja je vzrok še ne dovolj raz*
viti vidni čut. S tem, da sami prečitamo besedo ali pa, da
jo pustimo čitati drugemu učencu, na kar rečemo, naj jo
čita sedaj oni, ki je ni znal prej, nismo prišli še do smotra,
četudi jo je sedaj pravilno izgovoril, prisvojivši si jo slušno,
ne pa vidno. Gladko čitanje v 2. razredu zelo pospešuje in
olajša predhodna, temeljita, nazorna obravnava onega beril*
nega sestavka, ki ga hočemo v jezikovni uri izrabiti za vajo v
čitanju. Če se pri tem naslanjamo na besedilo berilnega se*
stavka, nas to tem sigurneje privede do smotra, t. j. do čim*
prejšnje in lažje asimilacije vseh besednih slik v dotičnem
borilnem sestavku in po asimilaciji do gladkega čitanja. Psi*
hologija eksperimentalne pedagogike je dognala, da čitamo
odrasli celotne besedne slike, ne pa zlogoma ali celo glasko*

56

vaje. Isto je ugotovljeno za mladino, in zato imajo v Nemčiji
in drugod že nove abecednike, ki so sestavljeni po metodi
besednih slik. Globlje se v to ne bom spuščal, hotel sem s tem
cenj. tovariše opozoriti na to z željo, da bi se ta ali oni,
ki mu morda čas dopušča, nekoliko bolj poglobil v to zanis
mivo poglavje.

Pisanje. Glede pisanja naj omenim le to, da sem mimo?
grede zapazil, da učenci v 1. razredu pišejo kaj zadovoljivo,
le črtica čez črko »t«, ki jo delajo učenci v poševni legi, je
dokaz, da učitelj ne gleda dovolj strogo in dosledno na pra*
vilno držanje peresnika. Enak dokaz so krive poteze levega
loka pri črki »d«, namreč take (mesto take t. Navada, »ko
boš spisal, pojdeš domov«, naj se opusti; zakaj učenca pre*
magajo izkušnjave, da hitro in zelo grdo piše. Vsi učenci naj
istočasno pišejo. Tudi v urah pisanja ne smemo podleči
komoditeti.

Glede memoriranja želim, da bi se tudi učiteljstvo samo
vadilo v memoriranju ter istotako naučilo na pamet pesmi,
ki naj se jih nauče učenci. Ako učitelj ne zna pesmi na pas
met, ne more pokazati zglednega prednašanja.

Še nekaj hib ne smem zamolčati:

1. Ne polagajte učencem odgovorov na jezik! Vadite se
v isamopremagovanju! Učenci naj se uče misliti! Orjite na
globoko, če hočete kaj žeti!

2. Govorite pravilno! Še vedno dobim tovariša, ki ne
pazi na vprašalne zaimke: s »koga« vpraša po neživih stvas
reh ali rečeh, ali pa: »Koga si rekel«, s »kom« bomo merili?
itd., itd.

3. Razredni uradni spisi:

a) Podrobni učninačrt  imajo vsi, izvzemši en raz*
red. Dotičnega razredničarja, ki še nima podrobnega načrta,
prosim, da si ga sestavi ali vsaj prepiše od vzporednega razs
reda, in to čim prej! Drugi, ki imajo še stare podrobne učne
načrte, naj jih primerjajo z onimi, ki imajo nove, ter naj jih
uravnavajo po novem učnem načrtu. V vzporednicah istega
razreda naj se obravnava ista snov, če le mogoče vzporedno.
V nekaterih podrobnih učnih načrtih ni snovi, ki jo uče

57

posebne učne osebe. Te posebne ali strokovne učne osebe
naj imajo tudi podrobni učni načrt za svojo stroko, razred*
ničarji naj si ga pa za svoje razrede prepišejo. Tako manjka
v mnogih razredih v podrobnih učnih načrtih telovadna snov,
ker telovadbe ne poučujejo sami razredničarji.

Podrobni učni načrti pa naj ne bodo v miznicah samo
zaradi lepšega, saj so za to tu, da se učitelj kolikor pač more
tudi dejansko ravna po njih. V prihodnje jih bom primerjal
z obdelano snovjo po tednikih, da bom videl, če jih uvažu*
jete ali morebiti pozabljate nanje.

Dnevnike  sem našel, izvzemši enega razreda, spisane
za vse ure. Večina je uvaževala mojo, na zadnji konferenci iz*
raženo željo, da bodi v dnevniku označena poleg navedene
tvarine tudi učna pot, le par jih je, ki nočejo razumeti tega.
Ponavljam še enkrat: Iz dnevnika naj odseva učiteljska pri*
prava za vsako dnevno uro. Kjerkoli je možno označi: 1. pri*
pravo, 2. razpravo, 3. uporabo. Po teh vidikih spisan dnevnik
mi je priča, da se je učitelj res pripravil in koncentriral na
pouk.

Tednik.  Tudi glede pisanja tednika moram zopet
ponoviti v zadnji konferenci izraženo željo; pišite ga tako,
kakor vam napoveduje že tekst sam v posameznih rubrikah.
Za predmete, ki so med tednom odpadli, pišite vzroke. V
prav malo slučajih sem našel označeno snov, n. pr. za ustni
miselni izraz. Ne morem si misliti, da bi mi minevali tedni,
v katerih bi se učenci ne vadili v prostem pripovedovanju.
Prav za prav bi ne smel miniti niti dan, ura, kaj šele teden
brez prostega pripovedovanja.

Razrednice  izkazujejo skoraj po vseh razredih prav
dober šolski obisk. Koncem vsakega meseca naj prav vsi
razredniki sumirajo zamude, v opombi pa naj pišejo vzroke,
zakaj je na primer v kakšnem mesecu ali dnevu bilo več
zamud. V neki razrednici sem našel 3, 5, 7 neopravičenih za*
mud v polmesečju in vendar razredničar ni naznanil učencev,
dasi se mora zakonito naznaniti vsaka neopravičena zamuda.

Katalogi in matični listi.  Vedno, kadar se
preseli kak učenec iz tukajšnjega šolskega okoliša, navedite

58

to v razrednicah, v katalogih in pa v matičnem listu, ki ga
pa itak tudi izročite meni, ko učenca nimate več v razredu.
Izročajte mi pa poleg izkaza o napredku tudi vse pismene
in risarske izdelke, da jih odpošljem tja, kamor se je uče*
nec preselil. Če ima učenec izposojene šolske knjige, naj jih
vrne, preden odide. Posebnih preparacij v teh razredih nisem
videl, s čemer pa še ne trdim, da jih nekateri sploh nimajo.
Drugič jih imejte v katedru, ker nočem, da bi prezrl kaj
hvalevrednega te ali one učne osebe.

Razredne knjige  učiteljev so bile izvzemši v 3
razredih povsod zavite. Ako ta ali oni še nima razrednih knjig
zavitih, naj se zglasi pri meni, da mu preskrbim ovojni
papir.

K točki 6. a) Varuhinja učil I. I. poroča, da je šola do*
bila naslednja učila:...

b) Knjižničarka učiteljske knjižnice navede knjige in
revije, ki so se nabavile za učiteljsko knjižnico in opozori
na aktualne članke in razprave.

c) Knjižničarka navede nastopne nove knjige ... in pred*
laga njih oddajo po nastopnih razredih.... O uporabi šolar*
ske knjižnice se razvije daljša debata in končno se učitelj*
sivo glede uporabe in uprave knjižnice zedini, kakor sledi:

Šolska knjižnica, kakor ves drugi šolski inventar bodi
pod upravo in nadzorstvom šolskega upravitelja. Šolska kom
ferenca izvoli v vsakoletni začetni konferenci še enega po*
sobnega glavnega knjižničarja za šolarsko knjižnico in enega
za učiteljsko. Vsak razredničar bodi istočasno knjižničar v
svojem razredu. Glavni knjižničar šoiarske knjižnice vodi
glavni splošni knjižnični katalog po navodilih šolskega upra*
vitelja, razredni knjižničarji (razredničarji) pa vodijo svoje
razredne knjižnične kataloge in izposojilne liste za vsakega
učenca posebej.

Glede nabave knjig za šolarsko. kakor tudi za učitelj*
sko knjižnico stavljajo predloge v učit. konferencah upravi*
telj glavni knjižničar in razredni knjižničar in vse ostalo
učiteljstvo. Knjige nabavlja šolski upravitelj v okviru pro*

59

računjenega zneska, ki jc bil sprejet v šolskem proračunu
kraj. šol. odbora. Preden se knjige oddajo razrednim knjiž*
ničarjem, prebereta knjigo šolski upravitelj in glavni knjiž*
ničar ter poročata o vsebini učiteljstvu v lokalni učiteljski
konferenci, ki odloči, za kateri razred, odnosno za katero
stopnjo je knjiga primerna. Razredni knjižničarji vzamejo
knjigo potem, ko jo je glavni knjižničar vpisal v glavni
knjižni katalog, jo preberejo, vpišejo v svoj razredni kata*
log, zavijejo, uvrste v oddelek, v katerega sodi. Razredni
knjižničarji naj imajo knjižnico razdeljeno tako, da bodo po*
vestne knjige skupaj, pesmi posebej, dramatični spisi sku*
paj, zemljepisne vsebine skupaj, zgodovinske skupaj, priro*
dopisne zopet skupaj itd. — Stvar razrednih knjižničarjev
pa je, da knjižnico izrabljajo smotreno pri etičnem in stvar*
nem pouku.

Knjige dramatične vsebine naj se naročajo vsaj v toli*
kih izvodih, po kolikor oseb nastopa v drami, da se s tem
omogoči skupno čitanje v vlogah.

Kdaj se knjige izposojajo in vračajo, bodi na vsakem
urniku določena ura. Knjige se izposojajo m vračajo na
vsakih 14 dni. Enkrat se izposodi samo po ena knjiga. Pred
božičnimi ali velikonočnimi počitnicami lahko več. Kako
naj se knjige čitajo, je učence naučiti. Čitajo naj jih po*
časi in glasno, najbolje v krogu družine. Če kaj ne razu*
mejo, naj vprašajo starše ali učitelje. Priporočati jim je,
da imajo pri čitanju knjig beležnice, v katere si beležijo na*
slove prečitanih knjig in lepa rekla. Razredničarji naj več*
krat zahtevajo, da učenci prosto pripovedujejo in pišejo o
tem, kar so čitali v knjigah iz šolske knjižnice. Domačemu
čtivu naj učitelji posvečajo potrebno pažnjo. Poleg šolarske
knjižnice naj bi imela vsaka šola tudi knjižnico za odrasle,
ki naj bi jo upravljal en član učiteljskega zbora.

č) Voditeljica Podmladka Rdečega Križa poda poročilo o
številu organiziranih Podmladkarjev po razredih itd.

d) Poverjenica mladinskih listov poroča o številu naroč*
nikov na »Vrtec« — »Zvonček« — »Angelček«.

60

e) Poverjenica »Mladega junaka« agitira za ta list in
priporoča, naj razredničarji dajejo v tem pogledu primerne
boljše naloge uredništvu »Mladega junaka« v objavo.

K točki 7.: Učitelj I. I. predlaga, naj šola nabavi knjigo
za rokotvorni pouk in pa nekaj najvažnejšega orodja. Spre*
jeto soglasno.

K točki 8.: K § 216. dok. šol. in učnega reda ni bilo pred*
logov; glede alkoholnega vprašanja glej točko 5. e.

K točki 9.: 1. Izvoli se odsek 3 članov, ki sestavijo do
prihodnje konference program, kako bi se najslovesnejše
praznoval praznik ujedinjenja.

2. Učiteljstvo se dogovori, kako naj se okrasijo za Vse
svete grobovi vojnih žrtev. Konec.

I. H., predsednik. I. I., katehet. I. I., zapisnikar.

Drugi podpisi.

13. Dne 24. oktobra opozori učiteljstvo na okraševanje
vojaških grobov o Vseh svetih. To stori lahko osebno ali po
okrožnici. —

14. Dne 30. oktobra pošlji okrožnico z naznanilom, da
sta dneva -— Vsi sveti in Vernih duš dan pouka prosta.
Učence opozori po okrožnici na spodobno obnašanje na po»
kopališčih, učiteljstvo pa prosi, naj mu dne 30. oktobra da
vse uradne spise na vpogled in v podpis.

15. Dne 31. oktobra si napravi prepis plačilnega lista za
izplačevanje mesečnine 1. novembra. Šolski vrt in delo v
njem opravlja po članku »Kaj bomo delali meseca oktobra«
— glej »Sadjarja in vrtnarja«, str. 139, letnik XIII. iz leta
1926,—

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

61

62

12 .

Skrb in delo šol. upravitelja v mesecu novembru.

1. Dne 2. novembra zbere zamude za drugo polovico
oktobra in jih pošlje kraj. šol. odboru v nadaljnje poslovanje.

2. Dne 2. novembra vrne računovodstvu delegacije mini*
strstva financ plačilni list za mesec november.

3. Dne 5. novembra odpošlje sreskemu poglavarju se*
znam (ali negativno poročilo) učiteljstva, ki mu dospe med

1. novembrom in 1. decembrom povišica osnovne plače v
izplačilo.

4. Dne 7. novembra odpošlje sreskemu poglavarju za*
mude za mesec oktober v končno rešitev.

5. Dne 11. novembra sestavi dnevni red za 3. redno
učiteljsko konferenco, n. pr.:

1. Objave uradnih dopisov.

2. Objave šolskega upravitelja: a) hospitacijsko poro«
čilo, b) tekoče zadeve.

3. Predavanje tovarišice I. I. o največji metodični uči«
teljski napaki.

4. Poročila posameznih poverjenikov.

5. Stalni točki: § 216. dok. šol. in učnega reda in alko«
holno vprašanje.

6. Sestava vzporeda za praznovanje 1. decembra.

7. Samostojni predlogi.

8. Raznoterosti.

6. Dne 12. novembra vpošlje vsem članom konference
v znanje in podpis vabilo za tretjo redno učiteljsko kon«
ferenco, ki bo 15. novembra.

7. Dne 15. novembra vodi ob določenem času konfe«
renco.

8. Dne 17. novembra zbere zamude za prvo polovico
novembra in jih odpošlje kraj. šol. odboru v nadaljnje ura«
dovanje.

9. Dne 18. novembra odpošlje sreskemu poglavarju, od«
nosno šolskemu oddelku prepis zapisnika 3. redne konfe«
renče.

63

Zapisnik

tretje redne mesečne čiteijske konference, ki je bila na

.dne 15. novembra ob 4. uri popoldne po nastopnem

dnevnem redu (dnevni red prepiši, kakor je zgoraj naveden).

K točki L: Predsednik konference I. H. otvori konferenco
in objavi nastopne uradne dopise:...

K točki 2. a) Hospitacijsko poročilo šolskega upravitelja
se je glasilo:

1. Vzgoja.  Glede vzgoje moram ugotoviti, da se vsaj
večina hospitiranih učiteljev v polni meri zaveda te naše
prve in glavne dolžnosti. Prah po predmetih v razredu, smeti
pod klopmi, madeži v zvezkih itd. pa so priče, da ne pazijo
na to stran vzgojnega pouka še vsi. Pričakujem, da se po*
vzpno še ti, da v bodoče ne bom prisiljen več opozarjati na
to. Iz nekega razreda sem si ogledal tudi domače zvezke.
Večina učencev ima tudi domače zvezke zavite, kar je prav.
Naloge tovariš pregleduje in vidira. Tudi domače naloge
naj nam služijo za vzgojo k snažnosti, vestnosti, točnosti
in delavnosti. Vsako slabo ali malomarno spisano ali izvr*
Seno in slabo ocenjeno nalogo, naj starši dobe na vpogled
in v podpis. Popisane zvezke je hraniti v šoli do konca šob
skega leta, ida lahko dobi nadzornik ob inšpekciji vpogled
vanje. V nov zvezek sme učenec pisati le tedaj, ako je prčjš*
njega docela popisal. Opozarjam vas tudi na razpis bivšega
višjega šolskega sveta z dne 8. IV. 1923, št. 2785, po katerem
je treba uravnati nalaganje domačih nalog.

2. Pouk.  Brez priprave nisem dobil nobene učne osebe.
Vse so bile na predmet pripravljene ali vsaj orientirane.
Tudi z učili so bile preskrbljene. Disciplina je bila pač taka,
kakršna je bila učiteljeva priprava. Čim bolj je bil ta ali
oni poglobljen v snov, tem boljša je bila tudi disciplina. V
nekem razredu je učitelj dve uri zaporedoma obravnaval
eno in isto snov, kar sme biti le redka in utemeljena izjema.
— Vprašanja v mnogih slupajih niso bila določna, temveč
preveč splošna. Tudi bi se v prav mnogih slučajih lahko z
večjim uspehom nadomestila s pozivi, kakor: pripoveduj o
tem, kar si videl pri poizkusu, S takimi pozivi učenca bolj

64

prisilimo, da se duševno koncentrira, kakor pa, če s posa;
meznimi vprašanji motamo iz njega abstrakcije za posamezna
dejanja in učinke. Stavljanje takih pozivov, nalog, mesto
vprašanj ni uspešneje samo pri fizikalnem pouku, temveč
pri vseh predmetih. Zelo velika metodična napaka je tudi
ta, če učenci v razredu že kar naprej vedo, kateri bodo kli=
cani in kateri ne bodo prišli v poštev. Vsi učenci morajo
priti na vrsto. O predmetih, katere sem hospitiral, navedem
samo kratke opombe. Da bodo učenci čimprej zmožni ločiti
glavne in odvisne stavke, vam priporočam po knjigi Fr. Vei;
gel »Bildung durch Selbsttun« nastopni postopek. Spisu naj;
dejo učenci naslov. N. pr. Očetova nedeljska skrb. Nato
poiščejo primeren glavni stavek. Recimo: Oče skrbi, da gre
otrok v nedeljo v cerkev, da ne umaže obleke, da o pravem
času pride domov itd. Oče vpraša, če ni otrok zamudil sv.
maše, če je v cerkvi molil, če si je zapomnil pridigo itd.
Odvisne stavke napišejo učenci sami. Oče pazi, če otrok
govori resnico, ako se ne laže itd.

To so zelo zanimive pravopisne vaje, ki jih uvedimo
na šoli. Za pravopisje pa moramo takoj uvesti posebne
zvezke, ki bodo služili samo za pravopisje.

O zemljepisju za danes samo tole: Po delovnem pouku
še‘najlažje privedete učence v umevanje zemljevida. V to je
potrebno izdelovanje načrtov (ipričeti je s šolsko sobo, šol;
skim posLopjem, šolskim okolišem) modelov, reliefov (načrte
izrežemo), risanje zemljevidnih skic (zemljevidov, plastično
upodabljanje z mivko, glino etc.) Pri zemljepisnem pouku
nam s pridom služijo tudi razglednice, v prvi vrsti one, ki
jih prinesejo učenci sami v šolo. Kulturne in gospodarske
geografije ne zanemarjajte! Vzročne odnošaje uvažujte, prav
tako krajevne zgodovinske dogodke. Prav s pridom se kon;
centrirata zemljepisni pouk tudi z računskimi vajami. Vedno
pa postopajte tako, da budite ljubezen do domovine.

Fizikalni pouk.  V razredu, v katerem sem ta pred;
met poslušal, je učiteljica eksperimentirala. Navajajte pa
učence, da bodo tudi sami v šoli in doma izvajali eksperi;
mente.

65

Zgodovinski pouk. Budite v vsaki uri nacionalna
in patriotska čustva. Kadarkoli je mogoče, prehajajte v preš
teklost po sedanjih razmerah. Na kulturni razvoj naroda po*
lagajte posebno pozornost. Brez zemljevida tudi zgodovine
ne poučujte!

V nekem razredu so pisali doslej samo dve šolski nalogi,
kar je očividno premalo, zlasti na srednji stopnji. Redovanje
nalog z + in — ne poznamo. Madežev naj učitelj ne dela pri
korekturah, ker bi sicer ne mogel zahtevati od učencev snaž«
nih nalog. Učitelj naj ne vpleta učencem neumljivih izrazov
v naloge. Nobene še tako slabe naloge ne prečrtajte, ampak
označite pomote. Poprava bodi temeljita. Pod spis sodi da*
tum in učencev podpis.

3. Uradni spisi.  V razredih, v katerih sem od zadnje
konference hospitiral, sem našel uradne spise v prav lepem
redu z izjemo enega samega razreda. Pisava kaže, da učitelj
ni kaligraf. Ko bi se nekoliko bolj potrudil, hi sigurno do«
segel vsaj nekoliko čednejšo obliko v pisanju, kar mu pri«
poročam. Novih učnih načrtov še nima vse učiteljstvo. Opo«
zarjam, da je nabava teh načrtov uradno ukazana. Ne vem,
kako je mogoče poučevati po novih smernicah brez zadev«
nega kažipota. V nekaterih razredih sem našel poleg dnev«
nika še posebne preparacije — dokaz globje priprave. Učne
knjige sem našel zavite pri vseh doslej hospitiranih razred«
ničarjih, kar je prav. Za risalnico naj si spiše učitelj risanja
urnik in ga v njej obesi; enako učiteljica telovadbe v telo«
vadnici. Šolski obisk je prav zadovoljiv po vseh hospitiranih
razredih.

b) Tekoče zadeve. Prva slika.  Ura je odbila
sedem. Nekatere učne osebe že prihajajo v šolo. Gredo v
razred, kjer odlože svojo vrhnjo obleko, hite v sobo za
učila, vzamejo učila ter gredo nazaj v razred in uravnavajo
priprave za nemoten začetek puka. Ura je %  na 8. Šolski
sluga odpira vrata, mladina se vsuje v šolsko poslopje in raz«
deli po razrednih sobah. Ko vstopi v razred, spoštljivo po«
zdravi učitelja ali učiteljico, gre mirno na svoje prostore ter
se prične pripravljati na pouk, ker vidi, da njih vzgojitelj

5

66

ali vzgojiteljica isto dela. Zgledi vlečejo! Učitelj ve, da ima
ta neštetokrat rabljeni rek svoje korenine v nagonu posne«
manja, zato uravnavaj svoje delo in vedenje tako, da je
vredno posnemanja. Ko je učitelj ali učiteljica gotova s svojo
pripravo, stopi med učence, jih opozarja na to in ono ter se
s tem in onim kaj potrebnega porazgovori. Ko zazvoni, vsta«
nejo, odmolijo in pouk se prične z zbranim duhom. Te
slike mi kažejo vzgojitelje«učitelje.

Druga slika:  Vi  na 8 je odbila ura. Po cesti hite
učenci, med njimi tudi ta ali oni učitelj ali učiteljica. V šolsko
poslopje prisopiha že upehan. Ubere jo v razred, ali naravnost
v sobo za učila. Učenci so sami. V razred vstopajo ne da bi
si prej osnažili črevljev, še celo odkrijejo se ne vsi pred raz*
redom. Vstopivši v razred ne pozdravijo. Knjige zmečkajo
pod klop, po razredu se prične lov, dviga se prah, čuje se
vpitje. Pred razredom pa lahko stoji oče ali mati ter čaka na
učitelja ali učiteljico, ker ga še ni v razredu. Če sta obdaro«
vana z vzgojnimi zmožnostmi, napravita si svojo sodbo, ki
gotovo ni laskava za učitelja«vzgojitelja. Zazvoni 8. Učitelj
ali učiteljica pride od nekod. Začne se razgovor, ki bi bil
lahko že prej končan. Šolsko zvonenje učenci preslišijo, ne
umirijo se. Učitelju je mučno, mudi se mu — v razred, po«
govor z očetom ali z materjo ga vznemirja, razburja ga vpitje
otrok. Tak vstopi v razred in preden zbere svoje misli za
pouk, gre dokaj dragocenega časa v izgubo. Take slike nam
pričajo, da ni vsak vzgojitelj, če tudi nosi naslov učitelj.

K točki 3.: Tovarišica I. I. je prečitala nastopni referat:

Vprašanja v osnovni šoli so večkrat največja metodična

napaka.

Ta tema nas uvaja takoj v učno obliko, preko katere
nikakor ne moremo, ako naj odgovorim dani mi nalogi. Ka«
kor pa je nam vsem znano, imamo bistveno le trojno učno
obliko: akromatično, erotematično in dialogično. Te tri učne
oblike so še dandanes trojni način učiteljevega občevanja z
učenci. V koliko se pa ta ali ona učna oblika uporablja pri

67

pouku, je največ odvisno od učitelja samega in delno tudi od
predmeta. Učitelj, ki veliko sam govori in ga učenci samo po*
slušajo, poučuje akromatično ali monologično. Ta način pouka
je bil udomačen v preteklosti celo v osnovni šoli in je še
dandanes v navadi v višjih šolah. Popolnoma se ga še ni
znebila srednja šola, da celo še osnovna šola ne, zakaj vselej
res ni mogoče vzbuditi pozitivne vede v učencih zgolj po
vprašanjih. V zemljepisju, zgodovini in prirodoznanstvu je
mnogokrat težko izvabiti iz učencev neznana jim dejstva in
zakone; enako v verouku resnice. Splošno pa je ta pouk od*
pravljen in na njegovo mesto je stopil erotematični način.
Učenec osnovne šole težko ohrani dalj časa pozornost in za
to ni prav, da bi učitelj govoril dolgo in s tem ubijal pazlji*
vost učenca; prekinjati mora pogosto in se obračati do
učencev z vprašanji, da se s tem prepriča o umevanju in paz*
ljivosti učencev. To vprašujoče poučevanje, ki ga imenujejo
tudi katehetsko ali heuristično, se je pri nas tako udomačilo,
da je postalo ekstremno. Imenujejo ga celo rakrano današnje
metode. Pedagog Gaudig celo trdi, da je ta razpasena učna
oblika: das fragwiirdigste Mittel der Geistesbildung und der
argste Feind der Selbsttatigkeit. Karstadt opisuje vprašanja
kot sugestijo, ki zavaja učence, da ne odgovarjajo tako, ka*
kor mislijo v resnici; mislijo zelo plitvo in pri nekaterih vpra*
šanjih celo nič. Gotovo pa je to, da moremo tu iti le do gos
tove meje; zakaj res je, da samo golo izpraševanje ne vzbuja
samostojnega mišljenja; večkrat ga celo ovira. V Nemčiji so
že prišli do tega spoznanja. Že leta 1908. je pruski naučni
miniser izdal naredbo, ki se obrača proti zlorabi te vpraša*
joče učne oblike. Ta odredba se glasi: Učna pot se vije pre*
več v obliki vprašanj in odgovorov. Samostojnosti in samo*
dejnim uspehom otrok, samodejnim povzetkom obravnavane
tvarine, računanju, merjenju, samodejnemu napisovanju,
spisju itd. je povečati večjo pažnjo. Večkrat so vprašanja
takšna, ki zahtevajo kakšno.malo dopolnilo, celo kako samo«
umevnost in kot taka so seveda jako oddaljena od vzbuja*
nja duševne produktivnosti. Tudi so večkrat vprašanja, zlasti
nepripravljenega učitelja, prelahka, da ne vzbujajo zanima*

5 *

68

nja, ne provzročajo globlje miselnosti, ne razsodnosti; pre*
težka vprašanja pa so neplodna, pravi Dinter, ker jemljejo
učencem pogum in jih duševno zmedejo, vendar imajo pred
prelahkimi to prednost, da vsaj v najprebrisanejših glavi*
cah bude pozornost. Vprašanja naj bodo tedaj primerna
otroški zmožnosti, zastavljena tako, da bodo vzbujala zani*
manje in dvigala miselnost, skratka obujala duševno produk*
tivnost. Sprožijo naj tok misli, kakor zahteva didaktika. V
ta namen pa morajo biti jasna, sestavljena iz znanih besedi,
kratka logično pravilna, počasi in s preciznim poudarkom
izgovorjena, določena in enotna, da je mogoč nanj en sam in
ne več odgovorov. Na taka vprašanja mora otrok misliti, in
če ne misli, tedaj reproducira, apercepuje, odgovarja: množi
svoj duševni zaklad. To je sicer nekaj. Vemo pa, da je za*
hteva po reprodukciji zastarela. Iti moramo dalje ter urediti
pouk tako, da bomo stremili po samodejnosti, po produkciji,
v kar nam služijo lahko vsi predmeti osnovne šole. Dosegli
pa bomo ta smoter le tedaj, ako se bomo izogibali vprašanj,
pri katerih otroci samo ugibljejo in nič ali vsaj prav malo
mislijo, na katere odgovarjajo samo z da ali ne. Ne rečem,
da niso taka vprašanja v nekaterih slučajih, kakor pri slabo
nadarjenih ali boječih začetnikih včasih celo opravičljiva.
Ogibati pa se nam je dalje tudi vprašanj, v katerih je odgo*
vor že podan, kar se prav pogosto greši pri obravnavi beril*
nih sestavkov, kakor tudi v drugih predmetih. Zanič so tudi
hlastajoča učiteljeva vprašanja, ki učencem ne dovolijo niti
toliko časa, da bi dobro premislili preden morejo odgovoriti.
Tako učiteljevo postopanje učence samo meša in bega. Orne*
jimo vprašujočo obliko pouka, postavimo ji meje: do tu in ne
dalje. Najboljše pa bi bilo, da bi jo nagnali iz osnovne šole,
kakor so nagnali stare risanke s pikami in mrežami in kakor
potiskajo ven iz šole staro spisje po vprašanjih. Če tedaj
ne čez prag, pa vsaj v kot, iz katerega naj se oglašajo le
vprašanja po vzrokih, posledicah in učinkih, sredstvih in
namenih; ta bodo ohranila še svoj pomen. Na mesto vpra*
šanj pa naj stopi pozivna učna oblika ki veliko bolj uspo*
soblja učenca k samodejnosti, bodisi pri ponavljanju ali

69

pri obravnavi nove učne tvarine, o kateri naj nekateri učenci
samostojno pripovedujejo, slikajo, opisujejo, drugi poprav«
ljajo, spopolnjujejo, pripovedujejo obširneje, končno pa uči«
telj uredi zadevo, kakor je prav.

Pa pridem k posameznim predmetom.

V nazornem nauku bodi med učiteljem in učencem raz«
mer j e kakor v družini. Kakor pozna mati vse otrokove misli
in želje, se z njim veseli, z njim žalosti, tako. ravnaj tudi
učitelj. Pouk bodi vesel razgovor učitelja in učencev. Učenci
naj stavijo vprašanja, učenci naj odgovarjajo. V to so po vsej
pravici opravičeni. Motiti bi jih ne smela učiteljeva gosto«
besednost, ki jim jemlje večkrat duševni polet in ovira du«
ševni razmah, ker stavi nanje previsoke zahteve kulturnega
izražanja. Ne spodtikajmo se nad preprosto govorico v na«
rečju; pustimo jim veselje, da prosto razvežejo svoje gibljive
jezičke; vzgajajmo že najmlajše za prost, svoboden razgovor
brez vsakih formuliranih stavkov. Kadar zastane pogovor,
tedaj prihiti učitelj na pomoč. Namesto vprašanj lahko upo«
rahljamo vzpodbudne besede, kretnjo ali mimiko.

V jezikovnem pouku  zasledujemo veliko preveč
metodo. Individualnost učenca in osebnost učiteljeva pa je
še vedno v ozadju. V šolarju vidimo zgolj učenca ne pa
otroka. To trditev nam potrjujejo mnogovrstne učne slike,
v katerih je polno brezpomembnih vprašanj, n. pr. »Pridni in
leni učenec,« pesmica, koje vsebina je razblinjena z vpra«
šanji, kakor: Kakšen je pridni učenec, ker v šoli pazi na
vsako besedo gospoda učitelja, ker se doma pridno pri«
pravlja, ker v šoli dobro odgovarja, ker lepo piše naloge,
ker je pripraven za vsako delo itd. Dosegli bi več s pozivom:
Povej mi kaj o pridnem učencu! Zlasti omejujmo vprašanja
pri obravnavi berilnih sestavkov etične in lirične vsebine,
kakor tudi pri rekih in pregovorih, da ne izgube vsega
učinkujočega čara.

V slovnici  bodi kolikor mogoče malo vprašanj, ker
so potrata časa, več pa jezikovnih vaj.

V računskem  pouku s prepogostim vprašanjem
ubijemo v učencu samostojno mišljenje v taki meri, da učenec

70

brez učiteljeve pomoči ni v stanu reševati najenostavnejših
nalog. Pustimo učenca, ne motimo ga z vprašanji, sam naj
najde rešitev naloge. Primer: Trgovec kupi blaga za 240 Din
in ga proda za 310 Din. Slede vprašanja: Koliko je imel
dobička; katero število moraš odšteti, ali je dražje prodal
kot je kupil itd. Vse to je potrata časa in omejevanje samo*
stojnega duševnega dela.

Ista načela veljajo za geometrijski pouk.

V zgodovinskem pouku ne stavi vprašanj po posameznih
junaških dejanjih in lastnostih različnih zgodovinskih oseb*
nosti, ampak pozovi učence, da pripovedujejo samostojno,
opisujejo, naštevajo vse to, o čemer so se učili.

V zemljepisju  ne izvabljaj iz učencev z vprašanji
malenkostnih podrobnosti, podajajo naj ti zaokrožene slike
o pokrajini, državi, skupini gorovja, vodovja.

Pri prirodopisju  učenci pripovedujejo, opisujejo
kolikor mogoče samostojno prirodopisne objekte, le biološke
zakone razvija učitelj s pomočjo primernih vprašanj. Pri
ponavljanju pa stopijo tudi ta vprašanja v ozadje.

V f i z i k a 1 n e'm pouku naj učitelj zbudi učencu to*
likšno zanimanje, da stavi sam sebi vprašanja na prirodo
in jih tudi sam skuša rešiti. V dosego tega smotra je neob*
hodno potrebna temeljita učiteljeva priprava. Neizogibna pa
so vprašanja po vzrokih in posledicah, kakor smo že omenili
v uvodu.

Vselej in povsod pa uredimo pouk tako, da sili učenec
k duševni produkciji. Izpraševanje za rede naj se v osnovni
šoli kolikor mogoče omeji, če že ne popolnoma odpravi.
Dolžnost učitelja pa je, da se poglobi v zmožnosti posamez*
nega učenca tako, da ga vsak čas lahko z mirno vestjo reduje.

Vsikdar pa naj bodo vprašanja taka, da odpiramo z
njimi otroško dušo in srce, v katero sejmo kleno zrnje ple*
menitih čuvstev in želja.

K točki 4.: Varuhinja učil I. I. navede učila, ki jih je
šolski upravitelj nabavil za šolo, kakor-

71

Knjižničarka učiteljske knjižnice poroča, da je upravitelj
kupil knjigo, ki jo je tovariš J. J. predlagal v zadnji kon*
ferenci za rokotvorni pouk.

Knjižničarka J. J. poroča o vsebini novih, za šolarosko
knjižnico naročenih knjig. Po njenem nasvetu se knjige do«
delijo nastopnim razredom: 3., 4., 6. Poverjenica šolskega
odra poroča o nabrani vsoti za napravo lastnega šolskega
odra. ; j 1 1, . j

Poverjenica Podmladka poroča, da vabi tukajšnje Pod*
mladkarje sosednja šola k prireditvi, ki jo bodo imeli na dan
ujedinjenja popoldne ob 3. uri. Sklene se, da se tukajšnji
Podmladkarji udeleže prireditve pod vodstvom učiteljice J.

Poverjenica za mladinske liste priporoča, da se šola
naroči tudi na nov list »Mentor« in ga priporoča za višje
razrede, kar se sprejme soglasno.

Poverjenica »Mladega junaka« prebere nekaj nalog, ki
naj bi se odposlale »Mlademu junaku« v objavo. Sprejeto
soglasno.

K točki 5.: Odpadeta, ker ni bilo zadevnega gradiva za
razpravo.

K točki 6.: Konferenca sprejme nastopni program, ki ga
je sestavil v zadnji konferenci izvoljeni odsek. Ta je:

1. Ob %8 se zbero učenci v šolskem poslopju, odkoder
gredo v spremstvu učiteljstva k službi božji.

2. Pri službi božji bodo učenci peli nastopne pesmi-

Petje in orglanje prevzame upravitelj šole.

3. Po službi božji se vrnejo učenci v sprevodu nazaj v
šolsko telovadnico k slavnosti, ki bo potekala po nastopnem
redu: a) slavnostni govor šolskega upravitelja, b) deklamacije
učencev in učenk iz vsakega razreda po 1 deklamacija, c) petje
domoljubnih pesmi, poje šolski pevski zbor pod vodstvom
učitelja J. J., č) igra »Ujedinjenje«, igrajo učenci 6. razreda,
d) petje »Bože pravde«, »Lepa naša domovina«. Poje vsa šola.

K točki 7.: Učiteljica ž. -r. del I. I. predlaga, naj bi se na
šoli uvedli šivalni tečaji za šoli odrasla dekleta. Upravitelj
podpira predlog in obljubi, da bo stopil v dogovor s krajnim
šolskim odborom, ki naj dovoli uporabo lokala, šivalnega

72

stroja in pa luči. S predlogom soglašajo tudi ostali člani
učiteljskega zbora.

K točki 8.: Upravitelj sproži misel za prireditev božičnice
revni šolski mladini ter vpraša učiteljski zbor, da li bi bil
voljan pomagati pri prireditvi in nabiranju darov, zlasti, če
bi prevzele tovarišice brezplačno in prostovoljno izdelavo
oblek za deklice. Učiteljstvo se izjavi, da bo radevoljno
sodelovalo pri tej humani akciji. Upravitelj pove še, da bo
za božičnico zainteresiral še krajni šolski odbor in pa občino
ter zaključi konferenco.

I. H., tč. predsednik. I. I., katehet. I. I., zapisnikar.

Podpisi drugih članov.

10. V času od 18. do konca meseca novembra skrbi in
dela, da se izvedejo konferenčni sklepi ter po mogočnosti
pridno hospitira.

11. Dne 30. novembra opozori po okrožnici vse učitelj«
stvo, naj naroči učencem udeležbo pri praznovanju 1. de«
cembra ter jih opomni na spodobno obnašanje.

12. Koncem novembra pripravi vse potrebno za izpla«
čevanje mesečnin 1. decembra.

13. V kroniko (v zvezek; vpiše vse važnejše dogodke,
novembra meseca, ki so vredni zabeležbe v kroniki. Dela
na šolskem vrtu vodi po navodilu, ki ga ima v »S. in v.« na
strani 156, letnik XIII.

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

73

74

13 .

Upraviteljeva skrb in delo meseca decembra.

1. Dne 1. decembra praznik Ujedinjenja po že spredaj
objavljenem vzporedu in izplačevanje mesečnin.

2. Poročilo na sresko poglavarstvo, kako se je prazno«
valo Ujedinjenje.

3. Dne 2. ali vsaj 3. decembra odpošlje krajnemu šol«
skemu odboru zaznamek zamud za drugo polovico meseca
novembra v nadaljnje poslovanje.

4. Po okrožnici povabi učitelje razredničarje, da mu
napišejo, ako se to že ni prej zgodilo, imena revnih učencev,
ki naj bi bili obdarovani za božičnico.

5. Dne 5. decembra vpošlje sreskemu poglavarju imena
onih učnih oseb, ki jim dospo povišice osnovne plače v
izplačilo med 1. in 31. decembrom, ali pa negativno poroča.

6. Dne 7. decembra sestavi dnevni red za 4. redno kon«
ferenco, ki naj bo ta mesec prej kot navadno, ker se tudi
pouk konča radi božičnih praznikov prej. Vabilo z dnevnim
redom vpošlje že 7. decembra članom konference v vednost
in podpis.

7. Dne 10. decembra po končanem pouku vodi konfe«
renco po nastopnem dnevnem redu:

1. Objave uradnih dopisov.

2. Hospitacijsko poročilo šolskega upravitelja.

3. Razgovor o hospitacijskem nastopu učitelja J. J.

4. Poročila poverjenikov.

5. Razprava o slavnostnem praznovanju rojstnega dne
Nj. Veličanstva kralja Aleksandra dne 17. decembra.

6. Določevanje revnih učencev za obdarovanje pri bo«
žičnici.

7. Volitev odbora za prireditev božičnice.

8. Stalni točki (§ 216 dok. šol. in uč. reda), alkoholno
vprašanje.

9. Samostojni predlogi.

10. Raznoterosti.

75

Zapisnik

4. redne krajne učiteljske konference, ki je bila na.

dne 10. decembra popoldne ob 4. uri.

Po običajnih uvodnih besedah in določitvi zapisnikarjev
preide predsednik I. H. k posameznim točkam dnevnega
reda.

K toč. 1. Zapisnikar prečita uradne dopise, kakor sledi:

.Vse dopise vzame učiteljstvo na znanje, kar potrdi

s svojim podpisom na spisih.

K toč. 2. Šolski upravitelj poda nastopno hospitacijsko
poročilo:

1. Vzgoja.  Opažam, da postaja med učiteljstvom za«
nimanje za vzgojno stran vedno intenzivneje, kar moram
pohvalno omenjati. Zlasti na vedenje učencev izven šole
moramo sedaj na zimo obračati posebno pažnjo. Mladino
je poučiti na različne zimske nevarnosti, ki jih nudi zimski
čas. Drsanje po potokih naj mladina opusti. S prepovedmi
pa ne bomo mnogo dosegli v tem pogledu, več pa s primernim
poukom, kako so drse nevarne, da si kdo ne zlomi noge ali
roke na njih. Opozarjajte dalje tudi na nevarnost drsanja
na zamrznjenih vodah. Seznanite jih, kako naj se varujejo
zimskega prehlada, ozeblin itd. Dalje nam nudi zimski čas
prav lepo priložnost, da gojimo v mladini čut ljubezni do
ubogih, zmrzujočih ptičkov. Pri deških ročnih delih naj na«
pravijo učenci male ptičje hišice«krmilnice, ki naj jih po«
stavijo po vrtovih okrog domačih hiš. Take hišice«krmilnice
moramo postaviti tudi okrog šole. V te naj vsak dan prineso
kaj zrnja učenci sami. Kjer je mogoče, imejmo tudi na oknih
take hišice krmilnice. Kakor sem se prepričal, je učiteljica
J. J. že na vse to mislia in obravnavala v razredu. Prosim
pa, da storite to tudi vsi drugi. V tem času obravnavajte
tudi tej smeri primerne berilne sestavke.

2. Pouk.  Od zadnje konference sem hospitiral v prvih
in drugih razredih in morem podati nastopne pedagoške,
didaktične in metodične ugotovitve: Neka učiteljica je vadila
učence v pisanju črke »o« na posebne vadbene liste. Pisali

76

so v taktu. Videl sem, da se tovarišica zaveda, da je treba
v prvem razredu gledati na to, da pišejo učenci velike oblike,
od katerih prehajajo polagoma v normalno velikost. Korek*
turo izvršuje na šolski deski po posameznih učenkah, kar
je pravilno, ker jih s tem pritegne k sodelovanju in vztraj*
nemu opazovanju. Pravilnemu držanju peresnika posveča
potrebno pozornost. Na pravilno sedenje pri pisanju tudi
gleda, vendar sem opazil pri nekaterih prekrižane noge, česar
ne smemo trpeti. Tudi se ne smejo učenci naslanjati na prša!
Pri obravnavi je bilo videti, da se je učiteljica četudi je šele
prvič v elementarnem razredu, že vživela v miselni krog teh
učenk prvenk; bila je jako živahna in vneta, kar je kaj lepa
lastnost za učiteljico sploh, zlasti pa za elementarko. Pri po*
navijanju iz računstva moram ugotoviti, da poučuje ta pred*
met jako nazorno in praktično, konkretno. Abstrakcije slede
takorekoč same po sebi. Uspeh prav zadovoljiv. Glede na*
zornega pouka moram ugotoviti, da posveča pripovedoval*
nemu in opisovalnemu pouku potrebno pozornost. Vadi jih
tudi v prostem pripovedovanju, kar je prav, četudi še v
narečju, ki bo prešlo polagoma v književni jezik.

Ogledal sem si tudi početnice in številnice in se pre*
pričal o veliki pridnosti učiteljice, ki jo kažejo že sedaj
pismeni, kakor tudi risalni izdelki. Prporočam, naj pišejo
črke in številke sprva čez 3 praznine, potem čez 2 in na zadnje
čez 1, t. j. normalno. Le številke 6, 7, 9, čez dve praznini.

Pohvalno moram tudi omeniti, da učiteljica vadi učence
v izrezovanju in nalepljanju, s čimer uvažuje delovni prin*
cip in rokotvornost. ki je takorekoč most, preko katerega
moremo šele k nadaljnemu razrednemu delu.

Pri drugi tovarišici sem si zabeležil to*le:

Pripovedovali so o kralju Aleksandru in kraljici Mariji.
Pripovedujejo prav glasno, skoraj preglasno; enako učite*
ljica. Učenci prehajajo že v monotonost, česar se ogibljimo.
Uspeh pripovedovanja je dokaj zadovoljiv. Predno so prešli
k računstvu, so nekoliko telovadili, kar je prav umestno.'Pri
suvanju z rokami so šteli: 1—2, 1—2, 1—2; priporočam 1 — 2,
1—3, 1—4, 1—5 itd. S tem se učenci vadijo v štetju. Reševali

77

so naloge v številnem obsegu do 5. Učiteljica je stavila
učencem le takozvane uporabne račune, ki so jih računali s
pomočjo prstov vsi učenci in so tako sodelovali vsi, kar je
prav. Pripročam v to svrho menjaje tudi uporabo klinčkov,
kroglic, deščic itd., ker ostane na ta način pouk vedno za?
nimiv. Poseben poudarek je polagati na veznika i n in
manj.  Stavili pa naj bi naloge tudi učenci sami. Dva jabolka
in dva jabolka, pa ni pravilno! Na pravilno govorjenje naj
učiteljstvo pazi!

V splošnem so odgovarjali dečki zadovoljivo.

Pismeni izdelki:  Veseli me, da se učenci vadijo
v ilustriranju. Pravilno je, da uporabljajo barvnike, kajti
ilustriranje s samim svinčnikom je za to stopnjo pretežavna
abstrakcija. Priporočam tudi izrezljavanje, nalepljanje in mo«
deliranje. Sploh naj pride delavni princip bolj v uvaževanje
pri vseh predmetih. V početnicah naj učiteljica le nadaljuje,
kakor je začela z napisovanjem vzornih potez in črk. Pišejo
naj vsako črko sprva prav veliko in nato naj prehajajo v
manjše oblike. Isto velja za pisavo številk. Vsako vajo pa naj
učiteljica tudi pregleda in popravi, da čimpreje spozna du*
ševne zmožnosti vseh učencev, kar je za smotreno vzgojno
in psihološko delo neobhodno potrebno. Tudi ni to pri
malem številu otrok tako težavno, je pa radi individualnega
postopanja z učenci neobhodno potrebno.

Pri tretji učiteljici moram navesti to*le:

Ob mojem prihodu v neki 2. razred so vadili prosto pri*
povedovanje berilnega sestavka »Vžigalice«. Gospodična
gleda na to, da učenci samostojno pripovedujejo, kar odo*
bravam. Kadar pa se učenec ustavi in ne ve več dalje, naj
mu pomaga kak drug učenec, in šele v zadnji vrsti naj pride
na pomoč učiteljica. Na ta način pritegnete vse učence k
sodelovanju. Po pripovedovanju so čitali, ir> moram ugoto*
viti dokaj zadovoljiv uspeh v splošnem. Tudi je prav, da
gleda gospodična na to, da čitajo po besedah in stavkih. Na
pravilni poudarek posameznih besed in zmiselno čitanje
stavkov pa je gledati tudi na najnižji stopnji. Branje pred*
logov je vezati v naslednjo besedo. Ker je berilni sestavek

78

»Vžigalice« poln dejanj, zato ®o učenci ta dejanja tudi pri*
kazovali, kar je zelo poživilo pouk in zanimanje učencev.
Na ta način se zelo razvija fantazija učencev in daje s tem
oporo spominu. Pri ponovitvi memoriranja sem se prepričal,
da gleda učiteljica, da nastopajo učenci kjerkoli morejo tudi
v vlogah, kar učence jako zanima ter jih naravnost sili na
prirodno prednašanje. Pri ponovitvi pesmic, ki jih tudi pojo,
uhajajo učenci tudi v petje, ker jim doni melodija po ušesih,
zato težje vzdrže naravni ton prednašanja. Potrebno je, da
pesmi ne pojejo prej, dokler ne znajo besedila pesmi popol«
noma sigurno na pamet.

»Bože pravde« pridno vadi, kar je prav.

Tudi opisovalni in pripovedovalni nazorni nauk goji
učiteljica. Prednost naj bi dala pripovedovalnemu. Ponovili
so o miški, kar so se naučili glede opisa in mišjega življenja.
Polagati je pri tem veliko važnost na način življenja in pri
tem že na tej stopnji uvaževati biološke zakone. Miš naj bi
bili opazovali natančno v prirodi. Slika naj bi služila samo
reprodukciji in utrjevanju. Pripovedovalnemu nazornemu
nauku dajem celo prednost pred opisovalnim zato, ker bolj
vpliva na voljo in čuvstvo in je bolj prikladen za vajo v
samostojnem pripovedovanju. Uspehe v nazornem nauku
moram označiti kot prav zadovoljive. Dosiavljam pa, naj
učenci ne hodijo redno pripovedovat pred šolske klopi. Čas
moramo namreč izrabiti kolikor mogoče obrestovano.

Računstvo  : Ponavljali so račune v številnem obsegu
do 20 prav zadovoljivo. Učenci so navajeni, da stvorijo
sami naloge in zlasti uporabne naloge jako odgovarjajo du«
ševni stopnji teh otrok. Seznanjajo pa naj se tudi že v tem
razredu s takozvanim »Handelndes Rechnen«. — To je: eni
kupujejo, drugi prodajajo ter pri tem menjavajo denar.
Tržne cene vsaj nekaterih predmetov bi naj Bile že tudi
tem učencem znane.

Glede spisovnih izdelkov ugotavljam, da so doslej pisali
3 šolske naloge, ki so pregledane, popravljene in redovane.
Snov je vzeta iz nazornega in jezikovnega pouka, kar je
prav. Vidim, da se pridno goji napisovanje na način, ki od«

79

govarja tej duševni stopnji otrok. Številnice vsebujejo tudi
3 šolske naloge z golimi števili. Pričakujem, da bodo pozneje
pisali šolske naloge tudi z imenovanimi števili ter reševali
tudi uporabne naloge. Lepopisnice kažejo, da učiteljica piše
tudi vzorne črke v začetku vrste, kar le kaže njeno zanimanje
tudi za ta predmet. Prostolaktnih vaj nisem opazil, pa sem
uverjen, da jih tudi vadi. Risarski izdelki so prav čedni.
Upam, da tudi ilustrirajo ali vsaj bodo, če že niso. Končno
priporočam, naj učiteljica — kjerkoli in kadarkoli more —
naslovni pouk na delovni princip: modeliranje, izrezovanje itd.

Pri četrti moram navesti to*le: Obravnavala je: Vaja v
čitanju in pripovedovanju 66. berilnega sestavka.

Iz pripovedovanja in prikazovanja učenk posnemam, da
se jezikovni pouk goji v tem razredu jako zanimivo in du*
ševni stopnji teh učenk prav prikladno; pripovedovanje be*
rilnih sestavkov, povestic, pesmic itd. dramatizira učiteljica
v vloge, kar učenke silno veseli in zanima. Čitanje je besedno
in stavkovno. Na poudarek polaga učiteljica potrebno po*
zornost. Vse učenke so pri čitanju pridno sledile in pazile.
V slovniškem pouku sem opazil, da razvija slovniško snov
na prav zanimivih konkretnih zglednih stavkih. Uvaževanja
vredno je tudi to, da posveča glaskovanju vso potrebno
pažnjo, kar je v 2. razredu še vedno potrebno.

Pri ponovitvi  računstva sem opazil, da pridno vadi
poštevanko, kar je hvalevredno. Kaj zanimivo rešujejo
uporabne naloge. Kupujejo in prodajajo ter menjavajo de*
nar, kar jih jako zanima in je posnemanja vredno. Tudi se
pri tem nauče intenzivneje misliti in sklepati. Kakor pri na*
zornem nauku, tako je tudi pri računstvu učiteljica na pravi
poti. Spisovnic sem si mogel ogledati le 5, ker ima druge
doma v popravi. Ugotavljam pa že na teh petih, da odgo*
varjajo po vsebini, popravi in obliki. Na risarskih listih sem
opazil, da izrablja ta del pouka v koncentracijo, kar je
pravilno.

3. Uradni spisi.  Vse uradne knjige so imele hospi*
tirane učiteljice v prav lepem redu, enako vse učne knjige,
ki so tudi zavite. V dnevnikih bi želel nekoliko več razpo*

80

redbe v metodičnem smislu, t. j. za vsako uro bodi razvidna
metodična pot, izvirajoča iz znanega metodičnega trializma:
priprava, razprava in uporaba (Anschauen, Denken, An«
wenden). Le pri obnovah bi lahko taka razporedba izostala,
dasi je tudi za ponavljanje velike važnosti priprava, ne le
samo z ozirom na snov, ampak tudi glede načina in pa
učencev, ki jih mora imeti učitelj v evidenci, t. j. vedeti
mora za vse, kateri še niso trdni v že obravnavani tvarini.
Prav nič napačnega ni, ako jih celo napiše v dnevnik, da
tako na nobenega ne pozabi.

K točki 3.: Upravitelj pozove učitelja I. I., da navede
svoje pogreške pri nastopu. I. I. prizna, da je bil nekoliko
nervozen, zaradi česar so se mu pripetile nekatere jezikovne
pogreške, zlasti v izgovorjavi trdega 1. Obtoži se dalje, da ni
pravočasno poskrbel za potrebna učila, ki so pri obravnavi
pisma tudi potrebna, kakor dopisnice, pisemski papir in za«
vitek, znamke. Upravitelj izrazi svoje zadovoljstvo nad to«
variševim odkritosrčnim priznanjem in vpraša, če ve kdo
drugi k nastopu še kaj navesti. Oglasi se tovariš J. J., ki
pohvali tovariša J. J., ker si je znal zaradi pomanjkanja učil
pomagati s kredo na šolski deski. Zdi pa se mu, da je
tovariš J. J. stavil na učence previsoke zahteve. V obliki
pisma naj bi sporočili učenci svojim prijateljem zadnjo po«
vodenj. Snov je bila aktualna, vendar je J. J. preveč zahteval
od 11 letnih otrok, da bi jo opisali splošno  tako, kakor
jo je občutilo ljudstvo. Opisali bi naj jo le tako, kakor so
jo sami doživeli in občutili. Tovarišica J. J. ni bila zado«
voljna z metodičnim postopanjem. J. J. bi naj bil po njenem
mnenju čisto enostavno privedel učence do tega, da imej
vsako pismo nagovor, uvod, vsebino in sklep. Dosegel bi
bil to, ako bi učence opozoril na srečanje dveh znancev ali
prijateljev, ki se najprej pozdravita, uvedeta v pogovor, ga
nadaljujeta in predno gresta narazen tudi pogovor primerno
skleneta ter se poslovita. J. J. izjavi, da ona ne bi zahtevala,
da bi vsi pisali le prijatelju. Prijateljem in znancem naj bi
pisali le oni, ki v resnici imajo svoje prijatelje, drugim bi
pa dovolila, da bi pisali sorodnikom, kakor stricem, tetam,

81

botrom itd. Spisje bodi individualno in ne šablonsko. Upra*
vitelj se zahvali vsem, ki so kritično ocenili nastop tovariša
J. J., ter izrazi željo, da bi pisanje pisem gojili po vseh
višjih razredih čim bolj intenzivno, ker je ta del spisja naj*
važnejši za življenje. Večina takozvanih prostih nalog se da
spraviti v pisemsko obliko. Zakaj ne bi n. pr. v pisemski
obliki pisali prijateljem, znancem, sorodnikom dogodke iz
počitniškega ali prazniškega življenja, šolske slavnosti, maj*
niške izlete itd. Pisati le po eno ali dve pismi na leto je
veliko premalo. Uravnajmd tudi ta del pouka kar moč
praktično.

K točki 4.: Poverjenica za mladinske liste prosi razred*
ničarje, da naj povabijo učence za novoi leto na naročanje
»Vrtca«, »Angelčka« in »Zvončka«.

Knjižničarka za šolarsko knjižnico priporoča naročitev
Kosijeve »Zabavne knjižice«, kar konferenca soglasno
sprejme.

Knjižničarja učiteljske knjižnice opozarja na važnejše
članke v »Slov. Učit.« in »Popotniku« ter predlaga nastopne
knjige v nakup.

Poverjenica Podmladka stavi predlog, da vsak razredni
odbor zbere po nekaj denarja za nakup obleke najrevnejšim
učencem na šoli, ki naj se jim vročijo kot božična darila.
Soglasno sprejeto.

Varuhinja učil navede nastopna učila, ki jih je nabavil
kraj. šol. odbor.

K točki 5.: Za slavnostno praznovanje rojstnega dne Nj.
Veličanstva kralja se sestavi nastopni vzpored:

1. Ob 8. slavnostna maša.

2. Po sv. maši skupna proslava v šolski telovadnici:
a) govor šolskega upravitelja; b) deklamacije učencev (iz
vsakega razreda po en učenec); c) petje šolskega pevskega
zbora.

3. Sklepni govor učenca najvišjega razreda.

4. Petje »Bože pravde« in »Lepa naša domovina« (poje
vsa šola).

G

82

K točki 6.: Določijo se za obdarovanje pri šolski božič*

niči nastopni učenci . Pri določevanju so bili mero*

dajni nastopni vidiki: a) popolne sirote (brez očeta in ma*
tere), b) polsirote (brez očeta ali brez matere), c) drugi
reveži.

K točki 7.: V odbor za prireditev božičnice so bili izvo*
Ijeni: I. I„ I. I., I. I.

K točki 8.: Konferenca sklene, da naznani mater učenca
G. P. po sreskem poglavarju na skrbstveno sodišče, ker ga
vodi po gostilnah in ga tako celcr odteguje rednemu šolskemu
obisku. Glede protialkoholnega vprašanja opozarja upravi*
telj, da je učence po vseh razredih opozoriti na to, da na
sv. večer, ko po vseh hišah čujejo in čakajo na polnočno
sv. mašo in si preganjajo spanec s čajem, v katerega vlivajo
žganje ali rum, ne bodo pili. Pijejo naj čaj brez alkoholnih
primesi.

K točki 9.: I. I. stavi predlog, da naj se določijo za po*
govor s starši gotove ure, ob katerih bodo posamezniki na
razpolago staršem, o čemer naj se jih obvesti. Sprejeto
soglasno.

K točki 10.: Upravitelj pove, da se je neka mati pritožila,
ker učenke njeno hčerko zmerjajo radi odstriženih las z
»neprimernim priimkom«. Ime pa ji je baje dal eden izmed
učiteljev. Dotičnik se oglasi in pove vzrok, zakaj je to na*
redil. Upravitelj uvidi, da je deklica zaslužila neko kazen,
ne smatra pa take kazni za vzgojno, zato pričakuje, da bo
sam učitelj preprečil še nadaljne zmerjanje. Ker se nihče
več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik konferenco, želeč
vsemu učiteljskemu zboru srečne božične praznike in bla*
goslova polno novo leto.

Podpisi.

Dostavek:  Po »Sadjarju in vrtnarju« vodi in urav*
nava dela na šolskem vrtu. Glej strani 171 in 172, letnik XIII.
— članek »Kaj bomo delali v decembru«.

8. Dne 13. decembra odpošlje prepis zapisnika 4. redne
konference sreskemu šolskemu referentu.

83

9. Dne 15. ali 16. decembra zbere zamude ter jih od*
pošlje krajnemu šolskemu odboru v nadaljnje poslovanje.

10. Dne 16. decembra opozori učiteljstvo po okrožnici,
da naj učence povabi k slavnostnemu praznovanju rojstnega
dne Nj. Veličanstva kralja. Udeležba je obvezna tudi za
vse učiteljstvo. K udeležbi povabi tudi člane krajnega šol*
skega odbora in občinski odbor ter druge korporacije v
kraju.

11. Dne 17. decembra vodi vso slavnost po dnevnem
redu, ki ga je sestavilo učiteljstvo na svoji zadnji redni me*
sečni konferenci.

12. Zadnje dni pred Božičem skrbi, da se redno vršijo
priprave za božičnico.

13. Dne 22. decembra pošlje po razredih okrožnico na*
stopne vsebine:

Vsem članom učiteljskega zbora!

Jutri, t. j. dne 23. decembra, se prično po končanem po*
uku božične počitnice, ki trajajo do vštetega 2. januarja.
Gospodje tovariši in gospe tovarišice naj blagovolijo opozo*
riti učence, naj se v počitnicah lepo obnašajo v cerkvi, doma
in na potu. Iz šolarske knjižnice jim izposodite primerne
knjige. Preglejte, ako imajo učenci čitanke in vse druge
knjige zavite, če ne, naj to storijo med počitnicami. Opozo*

rite in povabite jih k božičnici, ki bo dne.K udeležbi

božičnice povabite tudi starše.

Vsem članom učiteljskega zbora vesele praznike in
srečno novo leto.

Videli: J. J., J. J., J. J. itd. I. H., upravitelj

14. Dne 23. decembra povabi učitelje razredničarje, da
mu črez počitnice dado v pregled vse pismene in risarske
izdelke ter pred odhodom na počitnice izroče tudi ključe
od katedrov in omar.

15. Dne 23. decembra poskrbi, da se bodo šolski pro*
stori med božičnimi počitnicami temeljito nsnažili in, če
potreba, izvedle tudi kake poprave.

*6

84

16. Dne 31. decembra pošlje sreskemu poglavarju poro*
čilo, katera učila so se nabavila iz zadevne postavke v pro*
računu krajnega šolskega odbora.

17. Dne 31. decembra prepiše (ali vpiše v posebno knji*
go) plačilne liste za izplačilo januarskih mesečnin.

18. Dne 31. decembra vpiše še vse važnejše dogodke
meseca decembra v zvezek za kroniko. N. pr. praznovanje
1. in 17. decembra, božičnico, nadzorovanje itd. itd.

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

85

86

Za pripravo na pouk in vodstvo del na šol. vrtu — glej
»Sadjarja in vrtnarja«, stran 188, letnik XIII.

1. Dne 1. januarja izplačevanje mesečninc.

2. Dne 3. januarja odpošlje krajnemu šolskemu odboru
zaznamek zamud za 2. polovico decembra.

3. Dne 5. januarja vpošlje sreskemu poglavarju izkaz
onih učnih oseb, ki jim dospejo povišice osnovne plače med

1. januarjem in 1. februarjem v izplačilo (ali negativno po*
ročilo, če takih učnih oseb ni). Uporabi razpredelnico v
dvojniku.

4. Dne 8. januarja odpošlje zamude za prvo in drugo
polovico decembra sreskemu poglavarju v nadaljnje uradno
poslovanje, t. j. potem, ko je krajni šolski odbor že sklepal
o njih.

5. Dne 8. januarja obvesti po okrožnici vse učiteljstvo in
učence, da bo dne 9. januarja rojstni dan Nj. Veličanstva
kraljice Marije, na kar naj razredničarji opozorijo učence.

6. Dne 12. januarja sestavi vabilo za peto redno konfe*
renco in ga da v podpis vsem članom učiteljske konference,
konferenca pa naj bo 15. januarja popoldne po končanem
pouku.

7. Dne 15. januarja vodi ob določeni uri 5. redno kom
ferenco po nastopnem dnevnem redu:

1. Objava dospelih uradnih spisov.

2. Objave šolskega upravitelja: a) hospitacijska poro*
čila, b) poročila o pregledanih šolskih nalogah.

3. Stalni točki konference: a) § 216 dok. šol. in uč. reda,
b) protialkoholno vprašanje.

4. Poročila poverjenikov.

5. Samostojni predlogi.

6. Raznoterosti.

87

Zapisnik

5. redne učiteljske konference na-, ki je bila dne 15. ja*

nuarja 192..

Predsednik I. H. otvori konferenco, imenuje za zapisni*
karja I. I., ugotovi opravičeno odsotne: I. I. in I. I., ne*
opravičeno odsoten: I. I.

K toč. 1. dnevnega reda objavi nastopne uradne do*
piše: .

K toč. 2. a) poda upravitelj nastopno hospitacijsko po*
ročilo:

1. Z ozirom na vzgojno stran:  Hvale vredna
se mu vidi velika skrb nekaterih učnih oseb na šoli za lepo
obnašanje in zgledno disciplino učencev, ki je tudi v od*
morih ne zanemarjajo in tako skrbe za zbranost duha, ki
je pri pouku največjega pomena. Med odmori naj učitelj
dovoli deci večjo prostost, ki pa ne sme zaiti preko do*
pustne meje. Glejmo vsi na to, da se bodo učenci zavedali
vzvišenosti prostorov, ki so namenjeni vzgoji in pouku in
se vedli s potrebno spoštljivostjo med odmori, ob prihodu
v šolo in odhodu iz nje.

2. V šolsko poslopje smejo učenci prihajati le tedaj,
kadar imajo pouk in to pravočasno, t. j. ne prepozno, pa
tudi ne prezgodaj! Da bi učenci prihajali v šolsko poslopje
brez vednosti razrednega učitelja in upravitelja v pouka pro*
stem času, tega ne smemo trpeti. Na moralno vzgojo mo*
ramo biti še prav posebno pozorni. Na straniščih sem pre*
skrbel kljuke, da bodo mogli zapirati učenci vrata za seboj.
S posebnim taktom pa naj ta ali drugi, zlasti med odmori,
pogleda tja, da se prepreči na tem kraju shajanje večjih
trum. Za snago po razredih skrbijo poleg učiteljstva tudi
posebni reditelji. Istotako smo vsi skupaj dolžni skrbeti za
snago in red po stopnicah fn hodnikih. Vsak ponedeljek ob
10. naj pridejo učenci reditelji v pisarno, kjer bodo dobili
tudi od moje strani navodila. Oprema nekaterih učnih sob
s cveticami in slikami je posnemanja vredna. Z malo po*

88

žrtvovalnostjo gojimo in dvigamo na ta način estetski čut
mladine.

2. Z ozirom na pouk:  V razredih, v katerih sem
od zadnje konference hospitiral, ugotavljam, da so bile učne
osebe več ali manj pripravljene na obravnavano' snov, le
ena se mi ni zdela dovolj poglobljena v obravnavani jeziš
kovni učni snovi. Pri utrjevanju že obdelane snovi naj učenci
samostojno pripovedujejo, kar in kolikor znajo. Vrzeli naj
po končanem samostojnem pripovedovanju izpolnijo ostali
učenci in šele nazadnje, če je potrebno, pride učitelj na vrsto
s primernimi namigljaji, ako je morda treba še kje na kaj
opozoriti. Ako bomo v tem pogledu dosledni, tedaj bodo
naši učenci aktivni, sicer pa le pasivni, kar je za nič. Aktiv*
nost, zlasti pa opazovanje jako povečamo, če učenci na šob
sko desko in v svoje zvezke rišejo tudi predmete, ki smo
jih bodisi že v kateremkoli predmetu obravnavali. V nekem
razredu sem to opazil v prirodopisni uri in moram samo
odobravati. »Der Bleistift fiihrt das Auge«, pravi nemški psi*
holog. Glede prostega pripovedovanja raznih berilnih se*
stavkov si dovolim za danes le to opazko, naj bodo med pri*
povedovanjem knjige učenk in učitelja zaprte. Na nižji in
srednji stopnji je dobro daljše berilne sestavke analizirati
po odstavkih v kratke stavke ali samo v napovedne besede,
ki služijo učencem kot opora za pripovedovanje, eventualno
za napisotvanje. V nekaterih višjih razredih sem bil navzočen
tudi pri pisanju. Splošno postopate pravilno, t. j. črko raz*
stavite v elemente, učenci jo napišejo na tablo, pogovorijo
se o pogreškah, vadijo pisati po mizi, v zraku, pišejo v taktu,
in v veliki obliki, kar je vse prav. Da se zadosti delavnemu
principu, priporočam, naj v 1. razredu črke tudi zgnetejo,
izrežejo, sestavijo s klinčki, rišejo itd. Glaskovanje pridno
vadite. To je potrebno tudi v 2. razredu, ob potrebi celo na
višji stopnji; enako razlagovanje, po šolskih nalogah je nam*
reč razvidno, da se dobe učenci tudi v višjih razredih, ki ne
znajo deliti besed. V nekem razredu neprijetno dirne človeka
monotoni šolski ton pri čitanju in memoriranju. Pogoj za
lepo prednašanje je, da učenec snov dobro zna. V nekem

89

razredu še vedno izgovarjajo črko 1 tako učiteljica in učenke.
Stereotipni »potem, potem« je ena učenka ponovila 12 krat.
Gdč. učiteljica pa ima uho že tako pokvarjeno, da ne čuti
več tega nelepega izražanja. Tudi ni pazila na nepravilno
naglašanje besed. Učenka je izgovarjala mesa — mesto mesa.
Ustna poprava v nekaterih razredih silno moti disciplino in
jemlje mnogo dragocenega časa. Poslužujte se korekturnih
znamenj že v nižjih razredih. Učenci naj se jih priuče. Govo*
riti, da stoji beseda pod narekovaji, ni slovensko, ampak:
med narekovaji. V pripravi naj bo vselej označen smoter,
ki ga je imel avtor pri pesnitvi te ali one pesmi, tega ali
onega borilnega sestavka. Obravnavati berilne sestavke brez
vsakega smotra, kaže nepripravljenost učiteljevo. Spoznava*
nje spola samostalnikov po pomenu bodi glavno pravilo in
ne le z besedico: tisti, tista, tisto. Na ponavljanje obravna*
vane tvarine po nekaterih razredih polagate premalo važ*
nosti. Obravnavana snov se mora utrjevati do trajne asoci*
acije. Kadar učitelj čita, naj čita tako počasi, da morejo
učenci zajemati besedne slike. Učitelj pa naj s čitanjem ne
pričenja toliko časa, dokler učenci nimajo odprte prave
strani. »Not glej« — ni pravilno! Takih napak naj ne dela
učitelj. Pri nareku bodi že v dnevniku označen smoter. Dalje
naj učitelj ne narekuje stavkov po dvakrat, trikrat ali štiri*
krat. Če učenec ve, da bo učitelj ponavljal stavek, tedaj
gotovo ne bo dovolj paizil, ko učitelj pove stavek prvič.
Mislil si bo, — saj ga bo še ponavljal. Vsekako pa naj ne
narekuje prehitro.

V več razredih sem bil navzoč pri računstvu.

V nižjih razredih ponavljajte pred vsako računsko uro
po nekaj minut naštevanko in mere, pa nekoliko prištevanja
in odštevanja na pamet. Zapisati v dnevnik: »Pismeno od*
števanje.« — je premalo. Vpiti na učence pri reševanju ra*
čunskih nalog je neumestno, ker to učenca le zbega. Zapo*
stavljati učenca, češ, da je .lenuh, ne gre. Eksperimentalna
pedagogika je dognala, da je lenoba neke vrste patalogična
bolezen. Osnovne geometrične pojme pojasnjujte najprej na
predmetih in nato šele grafično. Like naj učenci sami izde*

90

lujejo. S tem zadostimo znani zahtevi po delovnem prineipu,
ki ga zahtevajo moderni pedagogi, znanstveniki. Kolikor
mogoče naj učenci sami merijo. Tudi si mere lahko napravijo
sami. Vsa geometrična pravila podajte učencem le anali«
tično — induktivno. Takozvanega tekmovalnega računanja
ne opuščajte.

V dveh razredih sem prisostvoval prirodoslovju.

Tudi pri prirodoslovju  naj gleda učitelj, da pri«

vede učence do samostojnega opazovanja in govorjenja.
Izvleči iz njih vse le po vprašalno razvijajoči metodi, je
premalo. Tudi naj se prirodoslovni zakoni združijo z življen«
skim pomenom. Bodite tudi v tem predmetu kar mogoče
praktični.

V nekem razredu sem bil navzočen pri zgodovini.

Učencev ni učiti samo kdaj je bila tu in tam vojna ali

bitka. Zakaj je bila vojna sploh ter zakaj ravno na tem kraju
in ne drugje, naj učenci spoznavajo sami na podlagi zemlje«
vida. Kavzalnost je’ velike važnosti za formalno izobrazbo.
Letnice in kraji dogodkov niso glavna. Zgodovina posegaj v
življenje vsakokratne dobe. Pri strokovnem poučevanju bodi
učitelj slovenščine z učiteljem zgodovine vedno v stiku, da
ve, kdaj more že obravnavati zgodovinske berilne sestavke.
Dokler zgodovinskega dogodka niso še obravnavali v zgodo«
vinski uri, toliko časa ne more s pridom obravnavati učitelj
slovenščine, zgodovinske pesmi ali povesti.

V nekem razredu sem opazoval risanje.

Temeljite in splošne priprave nisem opazil. Priporočal bi
gosp. učiteljici naj se seznani z zadevnimi predpisi in pa z
novodobnimi zahtevami.

Tudi pri pisanju sem bil v nekem razredu. Videl sem
prepokončno pisavo ter opazil, da se učna oseba na nare«
kovanje in druge tehnične zahteve premalo ozira.

Tudi ženska ročna dela sem si ogledal v nekem razredu.
Prepričal sem se, da kažejo učenke do tega predmeta veliko
veselje. In kjer je veselje, tam je uspeh.

3. Z ozirom na uradne spise poda nastopne opazke in
navodila:

91

Dnevnik naj vsebuje v nekaterih razredih nekoliko
več, kot samo naslove obravnavane snovi. S kratkimi napo*
vednimi besedami označite učno postopanje. Tako n. pr. ni
dovolj, ako se za jezikovno uro napiše: Čitanje: »Kako
je babica kurila peč.« Tu sodi še označba a) stvarna
razlaga, b) besedna razlaga, c) vaja v mehaničnem ali estet*
skem čitanju. Pri pisanju posamezne črke naj bodo zraven
tudi njene sestavine. Glede onih predmetov, ki se poučujejo
strokovno, se mi vidi umestno, da se razrednik zadovoljuje
s tem, da vpišejo obravnavano snov strokovni učitelji tudi
v njegov dnevnik. To se more zgoditi pa le med odmori
in je zato potrebno, da prihajajo v razred toliko prej. S tem
se namreč razredničarjem olajša spisovanje tednika.

Tednik.  Prosim, da se glede pisanja tednika ravnate
po navodilih, ki so natisnjena v njem. Ustni in pismeni mi*
selni izraz je ločiti z a) in b). Slovnico in pravopis ločite n. pr.
slovnica ...,  pravopis ...,  V rubriki čitanje in memoriranje
označite: Čitanje ...,  Memoriranje ... Domače naloge ozna*
čite konkretno. Zapisati: Kakor prošli teden, ne priporočam.
S katehetom se dogovorite glede vpisovanja verouka. Vse
učne osebe, ki poučujejo v razredu, napišite na naslovno
stran, kjer še tega niste storili; enako v katalogih in pa na
matičnih ovojnih listih. Pravopisnih pomot se zlasti v urad*
nih spisih ogibajte! Vsi uradni spisi naj bodo tudi zaviti in
opremljeni s pivnikom.

Razrednice  : V razrednicah vodite točno poslovanje
zamud. Prečital vam bom za vse mesece nazaj zamude, da si
zabeležite opomine in svarila. V bodoče pa prosim, da to na*
vedete tudi v ižkazih zamud. Pa še nekaj! Zamude oddajte
tovarišici J. J. pravočasno, ona pa zopet pravočasno meni.
Najprej moramo vse storiti mi sami, da se renitentnost
otrok ne bo razpasla, kakor se je že pričela v nekaterih
slučajih.

K točki 2 b) poda upravitelj nastopno kritiko o pre*
gledanih pismenih izdelkih:

L e p o p'i\s n i c e: Po večini razredov se lepopisje

prav pridno vadi. Kesterjeve vaje uvažuje skoro vse učitelj*

92

stvo. Po nekaterih razredih so uspehi v lepopisnicah prav
zadovoljivi z ozirom na pisavo in snago. V razredih, v ka«
terih najdem lepo pisavo, snažne zvezke, enotne in slične
poteze in oblike, po vsej pravici sodim na veliko vestnost,
skrbnost in pripravo dotične učne osebe. Pohvalno moram
omenjati, da nekatere učiteljice nižjih razredov napisujejo
učencem in učenkam vzorne črke, druge zopet popravljajo
posamezne črke in poteze in to od ure do ure sproti. Tu in
tam pišejo veliko v taktu. V nekaterih razredih pišejo črke
najprej v prav veliki obliki, nato v manjši in nazadnje v
normalni, kar je pravilno in posnemanja vredno, ker se pri
tem vadi roka. Vse lepopisne vaje sa skoraj po vseh razredih
tudi redovane. Nekaj nedostatkov: V enem razredu pišejo
malo preveč pokoncu. Pri taki pisavi niso mogoče pravilne
senčne, lasovite ter tudi ne ločne poteze. V par razredih se
opaža že na lepopisnih vajah, da učenci ne drže pravilno
peresnika, da nimajo pravilno pred seboj položenih zvezkov
in da tudi pravilno ne sede. Senčne črte 60°—65°, lega zvezka
25°—30°. Dalje se v nekaterih razredih jemljejo najprej vse
male črke in nato velike, kar pa ni pravilno. Obravnava črk
bodi genetična in mešana. V nekem razredu so bile lepopis«
niče redovane in pregledane samo enkrat! To moram grajati!
V nekem drugem razredu pa je bilo za prvo četrtletje pre«
malo vaj, dasi je za dotični razred predpisano pisanje po eno
uro tedensko, kar je očividno premalo! V nekem raz«
redu, v katerem pa vlada sicer lepa disciplina, kažejo lepo«
pisnice po nekoliko madežih, da v uri pisanja disciplina ne«
koliko odneha, kar bi lahko dalo povod sodbi, da učna oseba
temu predmetu ne posveča enake pozornosti kot pa drugim
predmetom. Pričakujem, da v 2. pollletju ne bom imel več
prilike navajati takih in enakih nedostatkov. Med semestral«
nimi počitnicami si bom ogledal risarske izdelke in kolikor
mi bo dopuščal čas, bom pa še te dni prisostvoval tudi temu
pouku.

Številnice  v veliki večini izkazujejo po 4 šolske
naloge, ki so pregledane, popravljene, redovane. V nekaj raz«
redih v tem pogledu ni bilo vse v redu, česar nc morem trpeti

93

v prihodnje. Kolikor nalog je predpisanih, toliko naj se jih
piše. Lahko tudi več, le manj ne. To vam bodi pravilo. V
1. in 2. razredu naj pišejo le velike številke; lahko čez dve
vrsti. Nekateri učitelji gledajo tudi pri računskih nalogah na
lepo obliko. Črte pod danimi nalogami delajo učenci z rav«
nilom, kar obliko olepša. Prav tako! Tekst pri uporabnih
nalogah je po vseh razredih kar največ mogoče okrajšan; v
odgovorih pa naj ostane popoln. Naloge naj bi bile vzete
za vse razrede iz resničnega življenja; tu in tam se učitelji
drže preveč računice.

Spisovnice:  Po vseh razredih se je spisalo doslej v
prvem polletju nad 100 šolskih nalog. Povprečno je šola
zadostila predpisanemu številu šolskih nalog. Nekaj razredov
jih je pisalo sicer manj kakor pa je predpisanih, bili pa so
zato bolj pridni drugi, ki so pisali po eno ali dve več. Na*
loge so pregledane, popravljene, redovane. V nalogah neka«
terih razredov bi želel vestnejše poprave in to slovniške,
pravopisne in stilistične. Skoraj vse spisovne naloge so do«
slej v pripovedni obliki. Večinoma so teme izvor pouka;
nekatere tudi popolnoma proste. Samostojnih (individualnih),
t. j. po učencu samem določenih, doslej nisem našel. Te
vrste spisovnih nalog, kakršne sem videl, so res najlažje,
a polagoma moramo učence privesti tudi do samostojnih
opisov, primerjatev ter jih usposobiti, da bodo znali pisati
vsaj navadna pisma in opravilne sestavke. Doslej sem le
v osmih razredih našel pisma kot šolske naloge. Opisujejo
naj vedno le to, kar so v resnici videli in doživeli. Tudi naj
ne opisujejo splošnih imen občih pojmov, kakor jesen, vol,
peška itd. V opisih naj ne bo šablone, to je golo naštevanje
poedinih delov ali lastnosti, temveč diha naj v njih živ«
ljenje. Primerjave so sicer najtežje in nai se vadijo le v
višjih razredih. Treba pa je zanje priprave, in dokler niso
učenci vešči v opisovanju, toliko časa niso na mestu primer«
jave. Med šolskimi nalogami Sem našel eno slovniško, ki pa
ne sodi med spisovne naloge. Več opravilnih spisnih nalog
ali vaj si želim, ker te zahteva življenje. Pišite večkrat v
obliki pisma kratka naznanila, opravičila, potrdila, račune

94

itd. Splošno doslej pogrešam v spisovnih nalogah uporabo
rekel. Le nekaj sem jih zasledil v nalogah višjih razredov.
Prosim posvetite jim več pozornosti. V vsakem berilnem
sestavku jih lahko najdete nekaj, ki naj se jih učenci nauče
na pamet. Dr. Bezjak priporoča celo posebne zvezke, v ka*
tere naj bi učenci pisali rekla in se jih učili na pamet. Kaj ni
lepa primera, ki sem jo vzel iz naloge neke učenke »Jesen*
ski gozd«, »Gozd je v jeseni podoben starcu, ki umira«.

Pravopisnice:  Pravopisne vaje v posebnih šolskih
zvezkih sem našel samo pri dveh učiteljih. Številne pomote
po spisovnih nalogah naravnost kriče po pravopisnih vajah.
Uvedite jih tudi drugi. Temelj pravopisju pa polagajte v
nižjih razredih, kjer naj se učenci vadijo pridno v elemen*
tiranju — glaskovanju in napisovanju. Glaskovanje naj se
nadaljuje do 4. razreda, ker podpira dojemanje pravilnih
besednih slik. Tudi prepisovanje priporočajo za vajo v pravo*
pisju. Prepisovali naj bi s šolske table. Učitelj naj bi vzorno
napisal primeren sestavek na šolsko tablo, učenci ga prepi*
šejo. Naredili bomo poizkus, kedaj napravijo učenci več
pomot, če prepisujejo tiskanico ali pisanico. Trdijo namreč,
da napravijo pri prepisovanju pisanice učenci 45% manj
pomot kakor pri prepisovanju tiskanice. Dalje glejte pri
vsakem pisanju, da učenci ne pišejo črko za črko, ampak
zdržema besedo. Tudi jih naučite, da pik na i, j, črtico na t
in strešico nad š, č, ž — stavijo že po spisani besedi. Pre*
pisovanje na pamet tudi gojite. Napišejo naj vam večkrat
to, kar so se naučili na izust. Za poizkuse pravopisnega
znanja naj vam služijo diktati. Predno pa se odločite za
diktat, naj vsakdo ve, kaj hoče doseči z njim. Snov jemljite
iz jezikovnega ali tudi realističnega pouka. Vse besede pa
morajo biti učencem znane.

K točki 3.: Učitelj I. I. poroča, da se je njegov učenec
J. J. postavljal in bahal v šoli, češ, danes pa sem šele ob
3 zjutraj prišel domov, ker sem bil na predpustni veselici.
Predlaga, naj šol. upravitelj pozove starše na odgovor in
poučilo. Upravitelj obljubi to. Ker pa so bili nekateri mnenja,
da bo upraviteljevo povabilo brezuspešno, zato se še sklene,

95

da se očeta naznani po sreskem poglavarstvu tudi skrbstven
nemu in varstvenemu sodišču.

K točki 4.: Poverjenica učiteljica I. I. poroča o prejemu
knjig S. Š. M. in opozarja učiteljstvo na zanimive in poučne
razprave v teh knjigah.

Poročil drugih poverjenikov ni bilo na tej konferenci.

K točki 5.: Tovariš I. I. predlaga, naj učiteljstvo ustanovi
za podpiranje siromašnih otrok posebno društvo. Potreba
takega društva je vidna v vsakem razredu, ker ni razreda,
kjer bi ne bilo po nekaj usmiljenja vrednih ubožcev. Pred*
log upravitelj krepko podpira in kaže na velik moralni ugled,
ki bi ga bilo deležno učiteljstvo pri tej akciji. Učitelj I. I. se
ne strinja s predlogom, ker bi rodilo tako društvo tudi veliko
nevoščljivosti med učenci in starši, češ, za tega in onega so
poskrbeli, za našega pa ne. Upravitelj prizna, da se utegne
res javljati kaj takega pri slabih ljudeh, kar pa nas ne sme
motiti. Res je, da dobi nasprotnike še tako pametna in dobra
stvar — vendar na to se mi ne smemo ozirati, ampak delajmo
dobro, kjerkoli in kadarkoli moremo. Predlog sprejet. V pri*
pravljalni odbor se izvolijo: I. I., I. I., in I. I.

K točki 6.: Upravitelj poroča, da prosi oče učenca A. K.
za predčasno odpustnico, ker vlada v družini pomanjkanje
in ne more preživljati in opravljati 8 otrok. Deček bi šel
služit. Z ozirom na to, da je deček dovršil 5. razred (sedaj je
v 6. r.) stavi razrednik I. I. predlog, da naj upravitelj prošnjo
priporoči v ugodno rešitev. Sprejeto soglasno.

Končno opozori upravitelj, da bo v kratkem sklical iz*
redno konferenco v svrho redovanja vedenja, pridnosti in
zunanje oblike, o čemer naj se učiteljstvo samo med seboj
razgovarja, in če bi kje ne bilo soglasja, naj stavi predmetno
nesoglasje v odločitev na prihodnji konferenci. Nato zaključi
predsednik konferenco.

I. H., predsednik I. I., veroučitelj I. I., zapisnikarica.

Drugi člani konference:

I. I.

I. I.

I. I.

96

9. Dne 17. januarja odpošlje zaznamek zamud krajnemu
šolskemu odboru v nadaljnje poslovanje.

10. Dne 18. januarja odpošlje prepis zapisnika sreskemu
poglavarju, odnosno sreskemu šolskemu referentu.

11. Dne 21. januarja sestavi dnevni red za izredno uči«
teljsko konferenco, ki naj bo 24. januarja.

Dnevni red prve izredne konference.

1. Objava uradnih dopisov.

2. Poročilo razredničarjev o obdelani učni tvarini pri«
merjaje z učnim načrtom.

3. Navodila šolskega upravitelja o pisanju šolskih izka«
zov o napredku in matičnih listov, dalje o redovanju vede«
nja, pridnosti ter o zunanji obliki pismenih izdelkov.

4. Raznoterosti.

Zapisnik

1. izredne učiteljske konference na V....,  ki je bila dne 24.
januarja 192..

Predsednik I. H. otvori konferenco, imenuje zapisnikarje
I. I. in I. I. ter preide na dnevni red:

K točki 1.: Prebere odlok sreskega poglavarja z dne

.P. br.ki odreja sklep prvega polletja na 29. ja«

nuarja 192 ....  in semestralne počitnice do. 3. februarja 192 ..

K točki 2.: Razredničarji poročajo o vzeti snovi iz posa«
meznih predmetov primerjaje obdelano snov s snovjo učnega
načrta. Oni razredničarji, ki niso obravnavali predpisane
snovi, navedejo tudi vzroke, kakor bolezni učencev, slab šol«
ski material, slab šolski obisk itd. Upravitelj vzame vse to
na znanje ter izrazi upanje, da bo učiteljstvo s podvojeno
vnemo nadomestilo vse zamujeno v 2. polletju, zlasti v me«
secih februarju, marcu in še aprilu, ko psihofizična energija
učencev še ne pojema; zakaj dognano je, da v poznejših me«
secih duševna energija učencev upada od tedna do tedna in
v zadnjih dveh mesecih ne bo več mogoče obravnavati nove
snovi, temveč ponavljati in utrjevati že med letom obdelano
gradivo.

97

K točki 3.: Upravitelj poudarja, naj se vse učiteljstvo
potrudi, da spiše matične liste in zlasti izkaze o šolskem na*
predku kaligrafično. 'Vsaka površnost v tem pogledu je
graje vredna. Vse, kar pride iz učiteljskih rok, bodi vzorno!
Tudi podpisi učnih oseb na matičnih listih in izkazih ter
šolskih naznanilih naj bodo vzorni in lahko čitljivi. Dalje
poda nekaj pojasnil na stavljena vprašanja, kakor glede na*
lepljanja kolkov, napisov o prosti taksi itd. Glede redovanja
vedenja opozarja, da je dolžno z zmislu § 88. dok. šol. in
učnega reda pri tem sodelovati vse učiteljstvo, zato prosi, da
čitajo razredničarji imena učencev in stavijo istočasno pred*
loge. Kdor bi se s predlaganimi redi razredničarjev ne stri*
njal, naj stavi svoj veto, da bo po tem po zaslišanju vzro*
kov odločila konferenca primeren red. Glede reda »vzorno«
je treba biti prav tako previden kot z redom »neprimerno«.
V obeh slučajih se lahko pretirava.

Na to je učiteljstvo stavilo predloge od prvega razreda
navzgor. Pri predlogih razredničarke 5.b r. je pri predlaganih
»vzorno« ugovarjal učitelj I. I., češ, da ga učenke ne po*
zdravljajo spodobno, ker preveč klecajo. I. I*ju se to vidi
hinavščina, ne pa odkritosrčna vljudnost in je proti temu,
da bi hinavsko obnašanje kvalifikovali z »vzorno«. Učiteljice
mu odgovarjajo ter se sklicujejo, da je ta način dekliškega
pozdravljanja uveden tudi v mestnih dekliških in samostan*
skih šolah, o katerih je splošno znano, koliko važnost pola*
gajo na lepo obnašanje. I. I. se ne da prepričati, da bi tako
pozdravljanje zaslužilo red »vzorno«. Upravitelj opozori
zbor, da nima sedaj odločati o tem, je li primerno klecanje
kot pozdrav ali ne, ampak odločiti moramo o redu vedenja
za vsako posamezno učenko, zato prosi razredničarko, naj
stavi za vsako posamezno učenko predlog in učiteljstvo naj
glasuje o stavljenih predlogih. O primernosti in neprimer*
nosti takega pozdravljanja bodemo pa razpravljali v prihod*
nji redni konferenci, v kateri.bomo uvedli enotno pozdrav*
ljanje za vso šolo. Glede redovanja pridnosti opozori upra*
vitelj, da o tem redu odločajo v prvi vrsti učne osebe, ki so
v posameznih razredih zaposlene ih konferenca bo odločala

7

98

le v slučajih nesoglasja. Opozarja dalje, da se je ozirati pri
določitvi reda v pridnosti na učenčevo individualnost ter
da ni pravilno redovati pridnost po redih v posameznih pred«
metih. Učenec lahko dobi dober red v pridnosti, četudi ima
v posameznih predmetih slabe rede in obratno marsikateri
zasluži v pridnosti slab red, dasi ima v predmetih morda
celo prav dobre rede. Individualnost učenčevo je pri tem
predvsem upoštevati. Za tem pojasnilom pride redovanje.
Pri učenki I. S. se pojavi nesoglasje. Razredničarka 1.1. pred«
laga zanjo red prav dobro, čemur ugovarja I. I., češ, da je
zanikarna, ker nima barv pri risanju. Razredničarka žago«
varja učenko, češ, da temu ni ona kriva, pač pa domača rev«
ščina. Upravitelj da predlog razredničarke na glasovanje, ki
ga učiteljstvo proti enemu glasu sprejme. Po kvalifikaciji
vedenja pride na vrsto še redovanje zunanje oblike pri učnih
in risarskih izdelkih. Red iz zunanje oblike dobe šele učenci
od tretjega šolskega leta navzgor. Učitelj I. I. se oglasi, da
je on proti temu redovanju, češ, da moderni šolniki hočejo
čuvati individualno posebnost otrok, ki se najbolj kaže v
pisanju, po katerem se v prvi vrsti reduje zunanja oblika.
Upravitelj ga zavrne, da za nas še ni merodajno mišljenje,
te ali one moderne zahteve, ki se danes rodi, jutri pa že
umrje. Za nas je merodajna odredba šolske oblasti, ki od«
loča, da moramo zunanjo obliko redovati. Učitelj I. I. pa je
mnenja, da je v tem vprašanju biti zelo težko pravičen, ker
ima vsak učitelj svojo sodbo. Nekateri učenci pišejo bolj
pokončno, drugi bolj poševno. Težko se je tedaj odločiti,
kateremu učencu bi dali boljši red v takih slučajih. Po nje«
govem mnenju bržkone onemu, ki piše poševno, da si je
pokončna pisava bolj zdrava z ozirom na oči. Upravitelj mu
odgovori, da ni izključeno, da dobi učenec s pokončno pisavo
prav dober red v zunanji obliki, ker ne redujemo pisave, ki
jo itak reduje učitelj razrednik, mi bomo redovali zunanjo
obliko sploh, ki jo kažejo pismeni izdelki. Pri tem nam je
gledati predvsem na snažnost in ličnost zunanje oblike. Pred
vsem pa na to, da niso pismeni izdelki polni madežev in ne«
marnih prečrtavanj itd. Učitelj I. I. izpove, da so tudi madeži

99

lahko nekaj karakterističnega, da izražajo neko učenčevo last*
nost, kar da moramo upoštevati. Upravitelj ga zavrne, da je
pač tudi karakteristika lahko dobra in slaba in zato učence
redujemo tudi v vseh drugih predmetih in jih s tem karakte*
r i-znamo.

K točki 4.: 0.

I. H., predsednik. I. I., katehet. I. I., zapisnikar.

Ostalo učiteljstvo.

12. Dne 17. januarja odpošlje prepis izredne konference
sreskemu poglavarju, odnosno sreskemu šolskemu referentu.

13. Dne 27., 28. in eventualno še 30. januarja pregleduje,
ako soglašajo data v šolskih izkazih z onimi v matičnih listih
ter podpisuje matične liste in izkaze 1. razreda eventualno
tudi še šolska naznanila za razrede, v katerih še nimajo
izkazov in matičnih listov.

Na dan končanega polletja opozori učence po okrožnici,
naj izkaze varujejo, naj jih dajo v podpis očetom, če teh
nimajo, pa materam, ako pa nimajo staršev, varuhom. Po
končanih semestralnih počitnicah naj jih zopet snažne vr*
nejo razredničarjem. Istočasno opozori učiteljstvo, kdaj bo
izplačeval dne 1. februarja mesečne prejemke.

Dne 31. januarja spiše v zvezke za kronologične žabe*
ležke vse, kar se mu vidi vredno, da se zabeleži v kroniko,
tako n. pr. kdaj se je prvo polletje končalo in s kakšnim
splošnim uspehom.

14. Dne 31. januarja si prepiše tudi plačilne liste za me*
sec februar.

Kaj naj se uči in dela na šol. vrtu meseca februarja —
glej »Sadj. in vrt.« letnik XIII., str. 10.

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

7 *

100

101

15 .

Skrb in delo učitelja upravitelja meseca februarja.

1. Dne 2. februarja odpošlje računovodstvu delegacije
ministrstva financ po vseh učnih osebah podpisani plačilni
list, na katerem so svojeročno potrdile prejem plače za
mesec februar.

2. Dne 3. februarja odpošlje krajnemu šolskemu odboru
zaznamek zamud za drugo polovico januarja v nadaljnje
uradno poslovanje.

3. Dne 5. februarja vpošlje sreskemu poglavarju seznam
(ali negativno poročilo) učiteljstva, ki mu dospe med 1. febru*
arjem in 1. marcem povišica osnovne plače v izplačilo.

4. Dne 8. februarja odpošlje po krajnem šolskem odboru
rešene zamude sreskemu poglavarju v nadaljnje poslovanje.

5. Dne 10. februarja odpošlje, ako ima na šoli organi*
ziran Podmladek R. K., polletno poročilo glavnemu odboru
v Beogradu.

6. Dne 12. februarja spiše vabilo in sestavi dnevni red
za 6. redno mesečno konferenco, ki jo skliče za dan 15. febru*
arja popoldne ob 4.

7. Dne 15. februarja vodi ob določeni uri 6. redno me*
sečno konferenco po nastopnem dnevnem redu:

1. Objava uradnih dopisov.

2. Objave šolskega upravitelja: a) hospitacijsko poro*
čilo, b) tekoče zadeve.

3. Stalni točki, t. j. § 216. dok. šol. in uč. reda in proti*
alkoholno vprašanje.

4. Poročilo poverjenikov.

5. Referat: Katero pedagoško knjigo sem že letošnje
šolsko leto prečital. Referenta določi žreb, ko pri*
demo do te točke.

6. Samostojni predlogi.

7. Raznoterosti.

102

Zapisnik

6. redne učiteljske konference, ki je bila na. razredni

osnovni šoli po zgoraj navedenem dnevnem redu.

Predsednik I. H. otvori konferenco in imenuje za zapis*
nikarja I. I., ugotovi opravičeno odsotne in preide k dnev*
nem redu:

K točki 1.: Prebere nastopne uradne dopise:

a) .

b) .

c) .

K točki 2.: Poda nastopno hospitacijsko poročilo:

1. Vzgoja.

1. Ugotavljam, da sem našel v razredu učitelja X v
splošnem prav zadovoljiv re^; enako na mizi, v miznici in
omari. Disciplina je med poukom in tudi med odmori prav
povoljna. Vedenje učencev je zadovoljivo. Zunanjost učen*
cev v splošnem pa še dokaj zadovoljiva, le posameznim bo
treba z ozirom na njih telesno snago posvetiti nekoliko več
pažnje: na umazana ušesa, neočiščene nohte itd. S šolskimi
knjigami so razen dveh vsi preskrbljeni in imajo tudi knjige
zavite, kar je prav. Tudi druga samoučila imajo. Šolarsko
knjižnico uporabljajo in pričakujem, da bodo to vzgojno
sredstvo pridno uporabljali skozi vse leto.

Dalje ugotavljam, da sem našel tudi v razredu učiteljice
X prav lep red, tako glede reda in snage v sobi, kakor tudi
na mizi, v miznici in omari. Glede discipline med poukom
moram priznati, da je prav povoljna, da sledijo pouku vse
učenke ter da vlada med učiteljico in učenkami prav ljubez*
niva harmonija, kar je velikega vzgojnega pomena. Tudi me
veseli, da tovarišica goji v razredni sobi cvetice, kar gotovo
blagodejno vpliva na čuvstvo učenk. Disciplina v odmorih je
prav lepa. Na lepo vedenje učenk v šoli in izven šole polaga
tovarišica potrebno pažnjo. Zunanjost učenk in njih telesna
snaga je kaj zadovoljiva. Šolske knjige imajo razen 2 vse
učenke in tudi lepo zavite. S samoučili so prav dobro pre*

103

skrbljeni. Izposojanje šolarske knjižnice je prav redno ter
pričakujem, da bo tovarišica to eminentno vzgojno sredstvo
izrabljala vse leto s kar največjim uspehom.

2. Pouk.

Glede obravnave učne tvarine »Val. Vodnik« čitanje,
besedna in stvarna razlaga — ugotavljam nastopno:

Učiteljev nastop je bil siguren. Učenci čitajo dokaj
gladko in primerno glasno. Nekateri uhajajo v pevajočo mo=
notonost. Ta berilni sestavek so čitali zato, ker so obravs
navali Vodnika v zgodovinski uri. To mi je dokaz, da gleda
tovariš na koncentracijo pouka, kar je pravilno. Pri čitanju
samem omenjam še to, da naj nikar učitelj ne čita posamez*
nih besed, ampak pusti učenca, da pride sam na pravo. Visu*
elni čut razvije se le na ta način, da učenec sam pazi na be*
sede in stavke, ker le tem potom si utisne v spomin optična
znamenja za vsako posamezno besedo, zlog in glas. Orne*
njam, da sta dva učenca že obravnavano zgodovinsko snov
ponovila dokaj samostojno in upam, da so zmožni tudi drugi
učenci obnavljati samostojno že obravnavano tvarino. Želel
bi, da bi pri ponavljanju bodisi zgodovinske ali kake druge
učne tvarine ne stavil učitelj vprašanj, ampak le naloge,
vzpodbude in napotke ter tako pritegnil učence k samostoj*
nemu pripovedovanju. Pri čitanju samem naj pazi učitelj,
da bodo učenci naglašali posamezne besede kakor tudi
stavke.

Pri ponovitvi zemljepisne tvarine sem se uveril, da g.
tovariš polaga na nazornost tega pouka veliko važnost in da
ga naslanja na zemljevid, s katerim so razen štirih učencev
preskrbljeni vsi ostali. *

Glede spisovnih nalog ugotavljam, da so doslej že
pisali 7 šolskih nalog in 17 pravopisnih vaj. Naloge kakor
tudi pravopisne vaje so pregledane in redovane. Vsebina
odgovarja in je deloma vegana na realni pouk, deloma pa
prosta. Številnice izkazujejo po 5 šolskih nalog in večje šte*
vilo vaj. Risarski izdelki so dokaj ugodni. Zunanja oblika
pismenih izdelkov je prav ugodna.

104

Iz nastopa učiteljice pa povzamem, da se smotreno pri?
pravlja na pouk, vsled česar sigurno nastopa in izrablja učni
čas zelo ekonomično. Pri obravnavi posameznih predmetov
upošteva psihološke zakone, se ozira na praktične potrebe
življenja, koncentrira pouk. Ob mojem prihodu v razred so
učenke memorirale. Prednašanje učenk je jasno, dovolj raz?
ločno, glasno in čuvstveno. Ponovile so 179. berilni sestavek.
»Barometer«. Isto, kar sem izjavil o memoriranju, velja tudi
za čitanje. Glede čitanja omenjam samo to, da je gledati na
naravno naglašanje besed in stavkov. Ponovilo o barometru
kaže, da obravnavajo fizikalne teme nazorno in da se s tem
učiteljica ogiblje verbalizmu. Prirodopisje obravnava na
osnovi slik, vendar priporočam kolikor mogoče veliko (5pa?
zovanja v prirodi, zlasti, ker nima šola dovolj nagačenih
prirodopisnih živalskih učil. Pač pa bi slike zelo priporočal
pri ponavljanju in utrjevanju že obravnavane tvarine. Slike
naj služijo v prvi vrsti le za reprodukcijo. Glede obnove
zgodovinske snovi ugodno ugotavljam, da gleda tovarišica
na stamostojno pripovedovanje. Pri ponavljanju zemljepisne
snovi so učenke prav dobro odgovarjale. Škoda, da šola ne
razpolaga z večjim številom žemljevidov.

Računstvo:  Uvidel sem, da polaga gdč. učiteljica
praktični strani tega pouka potrebno važnost ter da navaja
učenke na samostojno reševanje praktičnih uporabnih nalog.
Razpredelnico tržnih cen priporočam. Ugotovitve o pregle?
danih spisovnih, pismenih in risarskih izdelkih glede izbire,
vsebine, poprave in zunanje oblike odgovarjajo v vsakem
oziru in kažejo veliko vestnost učiteljice. Tudi zunanja
oblika pismenih izdelkov je prav lična.

3. Uradni spisi.

Podrobni učni načrt imata in se ravnata po njem kolikor
je pač mogoče. Dnevnik vodita jako pregledno in smotreno
in ga pišeta vzorno. Tednik vodita povsem pravilno v zmislu
navodil, ki se nahajajo v njem. Razrednici sta povsem v redu
in izkazujeta zadovoljiv šolski obisk. Matični listi so vzorno

105

spisani. Prav pohvalno omenjam, da imata obe učni osebi
tudi posebne preparacije za posamezne predmete. Učne
knjige imata lepo zavite.

b) Tekoče zadeve. G. upravitelj opozarja učiteljstvo na
to, da nekateri učitelji dovoljujejo učencem vsak čas poha«
janje na stranišče, za kar naj se vendar izrabijo v prvi vrsti
odmori. Le učenci, ki se javijo s kakšno boleznijo, in ki se
jim to že na obrazu pozna, naj bi imeli to dovoljenje. Tudi
v tem pogledu se morajo navaditi učenci na red, na srednji
in na višji stopnji. Dalje opozarja voditelj tudi na to, da
naj učenci kupujejo zvezke in druge šolske potrebščine pred
poukom ali po pouku, nikakor pa ne gre, da bi med poukom
tekali po trgovinah. Upravitelj opozori učiteljstvo na naleze
ljivo bolezen, ki se je pojavila med učenci ter prečita toza«
devne določbe, ki vežejo tudi učiteljstvo, da sodeluje v zati«
ranju in omejitvi. Prebere tudi »Pravilnik za zatiranje nalez«
ljivih bolezni po šolah«. Glej Finkovo zbirko naredb in od«
redb z leta 1923, št. 13, str. 21. Upravitelj je opozoril tudi
na bolniško knjigo,  ki bo odslej v zbornici učitelj«
stvu na razpolago, da bo dnevno beležilo imena vseh obo«
lelih otrok. Upravitelj pa bo vsak dan knjigo pregledal in
sproti sporočal sreskemu poglavarju imena in bivališče na
nalezljivi bolezni obolelih učencev.

V zadevi malih nezgod na šoli, tako na primer si je bila
učenka X zadrla kvačko v prst, se razvije živahna debata,
v kateri upravitelj poudarja, da v takih slučajih tovarišice ne
smejo zgubiti glave. Naj previdno izderejo kvačko, rano
izpercjo v razkuževalni raztopini, jo z jodovo tinkturo na«
mažejo in obvežejo potem, ko so nanjo položili košček gaze,
ki mora biti tako velika, da rano popolnoma pokrije. Gaza
mora biti čista in se je sme prejeti samo na konceh. Na
gazo položi košček vate in obveži z obvezo. Vse to se dobi
v šolski lekarni, ki jo ima upravitelj v svoji pisarni. Isto
priporoča, če se kdo zbode s peresom.

K točki 3.: Učenka X. je brez zimske suknjiče in tudi
črevlje ima raztrgane. Učiteljstvo sklene, da bo potrkalo pri
premožnejših ljudeh če bi se dobila kje kakšna suknjiča in

106

morda tudi črevlji. Če se to ne posreči, bodo pa Podmlad«
karji zbrali potrebno vsoto, da se bo deklica rešila mraza
in prehlada. Glede protialkoholnega vprašanja priporoča
učitelj I. I., naj učiteljstvo izrablja za ta pouk vsak slučaj
smrti, o katerem bodo časopisi poročali, da je kdo zmrznil
radi pijanosti. Nekaj takih slučajev je že to zimo bilo in
on jih je s pridom izrabil v svojem razredu.

Poročila drugih poverjenikov odpadejo.

K točki 4.: Poverjenica šolarske knjižnice poroča, da je
dobila od šolskega upravitelja vezane knjige: »Vrtec«,
»Zvonček« in »Angelček«, ker je bila šola lansko leto naro«
čena nanje in jih je bil dal šolski upravitelj že januarja v
vezavo, tako da se sedaj že lahko izposojujejo učencem.

Poverjenica učiteljske knjižnice pa poroča, da je dobila
vezane knjige »Popotnik« in »Slovenski Učitelj«, »Zdravje«,
»Sadjar«, »Prerod«, »Čas«, »Kmetovalec«, »Dom in svet« »Ja«
dranisko stražo«, »Zvon«, knjige S. Š. M., Mohorjeve in Vod«
nikove družbe itd., kar vzame učiteljstvo na znanje.

Poverjenica za učila navede učila, ki so prirastla po prid«

nosti učitelja X., ki jih je sam izgotovil, kakor. Poro«

čila drugih poverjenikov odpadejo.

K točki 5.: Žreb določi za referenta učitelja I. I. On
izjavi, da letošnje šolsko leto še ni prečital nobene nove
pedagoške knjige in je tudi ne bo, ker itak misli v kratkem
v pokoj. Žrebali smo drugič in izžrebali tovariša I. I. On je
prečital več knjig in je o vsaki podal kratko poročilo. Daljše
poročilo pa je podal o knjigah Franc Weigl: »Bildung durch
Selbsttun« ter o Turičevi »Škola rada«. Iz debate, ki je sle«
dila temu, se je videlo, da se vsi zanimajo za pedogoško,
didaktično in metodično literaturo ter tudi domačo učiteljsko
knjižnico pridno uporabljajo-. Upravitelj izrazi svoje po«
sebno zadovoljstvo med živahno in zanimivo razpravo, ugo«
tovi pa, da se zlasti starejše učiteljstvo drži le nemških av«
torjev, a uvaževati moramo tudi dela naših južnih bratov
Srbov in Hrvatov, njih pedagoška literatura tudi ni majhna.
Tovariš predavatelj nas je danes opozoril na to pot, ker
nas je seznanil s Turičevo »Školo rada«. Pojdimo še drugi za

107

njim. I. I. pa je končno predlagala, da bi si učiteljstvo osno*
valo svojo pedagoško čitalnico poleg knjižnice, ki jo že
imamo. Vsak naj bi mesečno prispeval po 3—4 Din in naro*
čimo si lahko za ta denar »Učitelja«, ki izhaja v Beogradu,
»Napredak«, ki izhaja v Zagrebu, »Padagogische Warte«, ki
izhaja na Dunaju, »Schulreform«, »Slov. Učitelja« in »Popot*
nika« pa imamo že na šoli. Tako bomo korakali v duhu časa
in ostali na višini v vseh pedagoških, didaktičnih in meto*
dičnih vprašanjih. Sprejeto soglasno. Za poverjenico peda*
goške čitalnice se tudi soglasno izvoli predlagateljico I. I.

K točki 6.: Radi dela na šolskem vrtu, ki bodi učilo, pred*
laga tovariš I. I., da se razdeli šolski vrt v toliko oddelkov,
kolikor razredov ima šola in vsaka učna oseba naj dotični
del vrta obdelava in za pouk uravnava po svojem načrtu in
potrebi. Predlog da upravitelj v razpravo. V razpravi pa se
pokaže, da je tak predlog z ozirom na vrtne razmere, kakor
tudi z ozirom na vrtnarske zmožnosti večine učiteljic in uči*
teljev neizvedljiv, zato bo še nadalje upravljal šolski vrt
upravitelj sam in on sam bo tudi poučeval o sadjarstvu in
vrtnarstvu, pritegnivši k temu delu pouka še one učitelje in
učiteljice, ki kažejo za to važno panogo zmožnosti in veselje.

K točlki 7.: Učiteljica I. I. želi, naj upravitelj poskrbi, da
se bodo šolske sobe bolj kurile, češ, da jo zebe v razredu.
Upravitelj jo opozori, da nje občut ni merodajen za toplino
v razredu pač pa to, ako učenke zebe. Prepričal se bode o
tem odslej vsak dan in če bo našel, da toplomer ne kaže
15° R, bo poskrbel, da se bo še kurilo v peči, sicer pa ne.
Opozori pa jo, da ne gre imeti v zimskem času po V« ure
odprtih oken, kakor se to dogaja v njenem razredu. I. I.
izjavi, da ne more prenašati premogovega smradu in je zato
primorana večkrat po Vi  ure prezračevati. Upravitelj jo opo*
zori, da naj nikar ne izpostavlja učenk v nevarnost prehla*
jenja in zaključi konferenco.

I. H., t. č. predsednik. I. I., katehet. I. I. zapisnikarica.

Podpisi drugih članov konference.

108

8. Do 18. februarja odpošlje seznamek zamud za 1. polo*
vico februarja krajnemu šolskemu odboru v nadaljne pošlo*
vanje.

9. Dne 18. februarja odpošlje prepis zapisnika zadnje 6.
redne konference sreskemu poglavarju, odnosno sreskemu
šolskemu nadzorniku.

10. V svojem prostem času pridno hospitira.

11. Dne 28. februarja prepiše plačilni list za mesec marec.

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

109

110

16 .

Upraviteljevo delo in skrb meseca marca.

Za delo in pouk na šol. vrtu v mesecu marcu se pripravi
po »Sadj. in vrt.« stran 26, letnik XIII.

1. Dne 1. marca izplača učiteljstvu po končanem pouku
mesečnine.

2. Dne 2. marca odpošlje računovodstvu delegacije mi*
nistrstva financ plačilni list.

3. Dne 3. marca odpošlje krajnemu šolskemu odboru za*
znamek zamud ali negativno poročilo za drugo polovico fe*
bruarja.

4. Dne 5. marca odpošlje sreskemu poglavarju seznam
(ali negativno poročilo) učiteljstva, ki mu dospe med 1. mar*
cem in 1. aprilom povišica osnovne plače v izplačilo.

5. Dne 7. ali 8. marca odpošlje po krajnem šolskem od*
boru že obravnavane zamude sreskemu poglavarju v nadalj*
nje poslovanje.

6. Prilično se dogovorita s katehetom, kdaj naj bi se
vršila obvezna velikonočna spoved. Dneve spovedi in svetega
obhajila naznani sreskemu poglavarju po okrožnici pa vsemu
učiteljstvu. V okrožnici bodi tudi razviden način nadzorstva.

7. Z razredničarji se dogovori, kako in kdaj se bodo
učenci učili in udeleževali praktičnega pouka na šolskem
vrtu. To lahko odredi tudi po okrožni objavi, ki jo pošlje
razredničarjem v vednost in podpis.

8. Ob svojem prostem času pridno hospitira tudi v po*
navljalni šoli in sestavlja dnevni red za mesečno konferenco.

9. Dne 12. marca spiše vabilo in sestavi dnevni red za
7. redno mesečno konferenco in ga pošlje razredničarjem v
podpis.

10. Dne 15. marca vodi ob določenem času 7. redno
konferenco prilično po nastopnem redu:

1. Objave uradnih spisov.

2. Hospitacijsko poročilo šolskega upravitelja.

111

3. Razprava o tem, kako prilagodimo pouk časovni
izpremembi. (Na razpravo naj se pripravi učitelj*
stvo. Referenta bo določil žreb.)

4. Poročila poverjenikov.

Stalni točki konference: § 216 dok. šol. učnega reda in
protialkoholno vprašanje.

6. Samostojni predlogi.

7. Raznoterosti.

Zapisnik

7. redne učit. konference, ki je bila dne 15. marca 192..

na.po nastopnem dnevnem redu: (glej zgoraj!)

Po običajnih formalnostih otvori predsednik I. H. kon*
ferenco, imenuje za zapisnikarja učitelja J. J., pozdravi g.
J. P., krajnega šolskega zdravnika, ki se je prvič udeležil
krajne učiteljske konference, ugotavlja, da so vsi člani kon*
ference navzočni in preide na dnevni red:

K točki 1.: Prebere nastopne uradne dopise:.Vse

dopise dobi učiteljstvo v podpis, s čimer potrdi, da mu je
vsebina znana.

K točki 2.: Upravitelj poda nastopno hospitacijsko po*
ročilo:

1. Vzgoja.

Po nekaterih razredih sem našel precej smeti pod klopmi,
kar je graje vredno. Za smeti imate vendar v vsakem raz*
redu koš. V enem izmed hospitiranih razredov je bilo na
policah ob oknih toliko prahu, da bi bil lahko s prstom
pisal po njem, kar ni ne estetsko, ne higijenično in kaže,
da imajo učenci v tem razredu različne športne in boksar*
ske vaje. Opozarjam, da bi to obnašanje utegnilo imeti za
dotičnega razredničarja slabe posledice. Slike po stenah
so isto tako bile polne prahu in vrhu tega še poševno obe*
šene, kar kaže, da nima učitelj smisla za red. V črnilnikih,
ki bi naj bili pokriti, je več blata kot črnila in zato se ni
čuditi, če so tudi knjige in zvezki polni madežev. Šolska deska

112

je taka kot bi bila prevlečena z malto. V omari se učenci
lahko nazorno učijo, kakšen je nered. Celo šolske klopi niso
v vrsti in redu. Opozarjam ob tej priliki dotičnega tovariša,
da mu koncem leta nikakor ne bom mogel dati v vestnosti
najboljšega reda, ako še enkrat dobim v njegovem razredu
take nedostatke. V vseh drugih razredih sem našel zadovo*
ljiv, v nekaterih pa prav vzoren red. Oglejte si n. pr. razred
tovarišice J. J. in posnemajte jo!

2. Pouk.

Pri prostem pripovedovanju učencev nikar ne posezajte
sami preveč vmes. Vi le pazite in vodite! Popravljajo naj le
učenci sami! In kdaj? Potem, ko neha učenec. Odvadite
tudi učence, da ne bodo ponavljali besed. Če to pustimo,
potem jih vzgajamo za jecljavce. Naučimo jih, da vedno
prej pomislijo, preden izgovore stavek. Prišepetovanja dru¬
gih ne trpimo pod nobenim pogojem! Dviganja rok na
srednji in višji stopnji ne dopuščajmo! — Preden vadite
učence v pripovedovanju, jim morate tudi vi nuditi primere
zglednega pripovedovanja! Gledaliških manir pa v šoli ne
trpimo, vsaj pretiranih ne! Kadar pripoveduje učitelj, ne
sme biti prav nič navezan na knjigo. Ta bodi pred njim
zaprta in ne odprta! Govorite pravilno! Ne recite: s čem,
ampak s čim! Tudi na pravilen naglas obračajte pozornost!
V učiteljski knjižnici imate Pleteršnikov slovar, v katerem
je naglas naznačen. Kadar niste v tem oziru sigurni, se
zatecite vanj!

Prisostvoval sem tudi v nekaterih razredih čitanju, ozU
roma obravnavi beril. Kardinalno učiteljsko napako sem za*
sledil, 'kakor pri pripovedovanju, tako tudi tu, da namreč
učitelj sili s popravami na vsak način v ospredje. Samotvor*
nosti učencev na tak način ne gojimo! Pri mehaničnem
čitanju ponavljajte na nižji in srednji stopnji odstavek za
odstavkom, in šele, ko čitajo vsi učenci dotični odstavek
gladko in pravilno, pojdite dalje! Monotonost zatrite v kali!
Dalje opozarjam, da ni pravilno: čitaj naprej, ampak: čitaj

113

dalje! Razvado, da hodi učitelj med čitanjem po razredu
sem in tja, opustite! To je umestno samo včasih in mora biti
kakšen povod za to. Učitelj obvladaj učence s podija!

Glede memoriranja naj omenim to le. Memorirajo naj
učenci tudi prozaične berilne sestavke in ne samo poetične.
Vsikdar pa le to, kar je v resnici lepo in vredno memorb
ranja. Preden pa se vadijo v memoriranju, jim mora biti
vsebina čisto jasna. Memorirano snov lahko izrabite tudi za
spisje; s tem pouk koncentrirate. Preden učenci pišejo v
spisni nalogi povest, basen, opis itd., naj se nauče kaj po*
dobnega na pamet. Tudi opravilni spisi niso izključeni v ta
namen. Lahko se na pamet nauče vzorno pismo, po katerem
potem sami sestavijo slično pismo. Saj imate v šolskih beri*
lih tudi take vzorce! — Kako naj se uče na pamet, na to je
potrebno opozoriti učence. Vadijo se odstavek za odstavkom,
ne stavek za stavkom, kitico ;za kitico, ne stih za stihom.
Tedaj po logičnih enotah! — Vse pa, kar so se učili kdaj na
pamet, ponavljajte večkrat. Tako si bodo nabrali velik be?
sedni zaklad in pa pridobili bodo tudi na čuvstvih in enako
na lepi obliki izražanja. V nekem razredu sem bil navzočen
pri obravnavi berila, kjer se ni povsem držala dotična učna
oseba pravil za razpravo berilnih sestavkov, zato naj na*
vedem in prosim, da si zabeležite nastopni način za obravs
navo berilnih sestavkov, ki pa ne sme postati duha moreča
šablona:

1. a) Priprava naj vzbudi zanimanje in spravi učence v
pravo razpoloženje. Kratko!

b) Koncem priprave povejte napoved smotra. Kratko!

2. Pojdite po nastopnih točkah:

a) Učitelj pripoveduje berilo (ozir. deklamuje);

b) na to ga vzorno čita ali deklamira;

c) potem ga čitajo učgnci;

č) za čitanjem pride razlaganje neznanih in nejasnih
besed in izrazov, rekel in podob, stvari in okoliščin
ter drugih razmer;

8

114

d) nazadnje je vglabljanje v vsebino berila in raz*
členba, analiza;

e) vaja v vzornem čitanju; le včasih!

3. Druženje: Družijo naj že znane predstave z novo
nastalimi. Apercepcija pridi do veljave!

4. Povzetek ali jedro: Razvijemo glavno misel, resnico
ali nravstven nauk za življenje ter ji damo pravilno in lepo
obliko. Ta je dvojna: a) etiška in b) jezikovna.

5. Uporaba in vaja:

a) O etiški bi na kratko zahteval vzgojo srca in
značaja.

b) O jezikovni:

a) samostojno pripovedovanje in spretnost v izra*
žanju,

b) pravilno in lepo čitanje,

c) vaja v lepem predavanju in deklamovanju,
č) uporaba za spisje,

d) izkoriščanje berila v slovniškem zmislu. —

Kadar se lotite tega, da berilo izkoriščate v slovniškem

zmislu, se pripravite, da ne boste prišli v zagate! Tako sem
bil navzoč pri obravnavi berila v slovniškem zmislu, kjer
sta učenec in učitelj nekaj popolnoma napačnega trdila. Sicer
pa priporočam, da študirate dr. Bezjakovo knjigo »Posebno
ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli.«

Prisostvoval sem tudi v nekem razredu, ko so pisali 11.
šolsko nalogo. Učenci so bili skrbno pripravljeni na nalogo
z naslovom »Moje cvetice«. Naslov je preobširen za nižjo
stopnjo. Tak način priprave metodiki in naši nadzorniki
obsojajo. To niso namreč pravi prosti spisi, ampak le pre*
piši na lepo. Kako se pripravijo učenci na prosto spisje, glej
dr. Bezjakovo že prej navedeno knjigo stran 266. itd.

Kaj je šolska vaja in kaj je šolska naloga? To morate
ločiti! — Nalog, ki presegajo učenčevo obzorje, ne dajajte!
Tudi takih nalog ne, ki so v življenju nemogoče! Tako so
učenci dobili za domačo nalogo, naj napišejo z rimskmi šte*
vilkami med drugimi števili tudi število 72.203! To je ne*
zmisel!

115

Po tem poročilu otvori predsednik o spisju in šolskih
nalogah debato, ki so se je udeležili tovariši J. J., J. J., J. J.,
J. J., J. J., J. J., J. I. in vodja. Končni sklep v tem oziru
je bil, da bomo gojili prosto spisje že takoj od početka, od
prvega razreda dalje ter pisali šolske naloge takoj na čisto v
šolske zvezke. V nižjih razredih moramo seveda temo najprej
dodobra obdelati in nato šele pisati o obdelani snovi nalogo.
Naloga pa se sme nanašati tudi na vprašanja, ki jih da učitelj
kot nit, oziroma pomoč za izvedbo misli v nalogi. — Poprava
naj je stavkovna. Pri slabih nalogah celotna. V višjih raz*
redih pa pride v poštev tudi narobna korektura, zlasti kar
se tiče napak v napisovanju besed in podobno. Dobro je,
če se napake tudi napišejo na tablo, ki jih potem učenci
sami popravljajo in si jih zabeležijo v zadevne beležnice.

3. Uradni spisi.

Vkljub mnogokratnim navodilom še vedno ne vodijo
vsi tovariši in tovarišice dnevnika tako, da bi odgovarjal
namenu, za katerega je uveden. Služijo naj vam ti*le zgledi,
ki sem si jih prepisal iz  dnevnika vestne učiteljice:

Stran 93., 45. berilni sestavek: »Slovenska govorica«.

1. Uvod.

2. a) Čitanje.

b) Besedna in stvarna razlaga.

c) Vglabljanje v vsebino im razčlenba:

1. Kako jo pesnik ljubi.

2. Kdaj jo ljubi.

3. Kako naj ga Bog kaznuje, če bi jo kdaj zatajil.

4. Slovenska govorica mu je naj dražja.

č) Prosto pripovedovanje.

3. Uporaba. (Pismeno v prozi.)

Taka razporedba kaže, da se je tovarišica v resnici pri*
pravila. Gol napis obravnava..45. berilnega sestavka »Sloven*
ska govorica« pa ne kaže še priprave.

Za računstvo je imela v dnevniku takšen napis: Odšte*
vanje (subtrahiranje):

8 *

116

a) Ustna priprava,

b) pismeno odštevanje. Pojmi: zmanjševanec ali mi*
nuend, odštevanec ali subtrahend, razlika ali di*
ferenca,

c) izdelovanje nalog.

Za prirodopisni pouk:

Miš in glodavci.

1. Bivališče — zakaj?

2. Truplo — okretno
noge —

skače, pleza,
oprijemlje.

rep — dolg
barva — siva
sluh, občutljive brčice.

Učilo 1 : nagačena miš.
To je vpisano v opombi.

3. Hrana:

zobovje: glodači, nič očnjakov, kočnjaki (nepopolno
zobovje).

4. Škoda.

5. Sovražniki.

6. Sorodniki.

Splošni pregled glodavcev.

Primer za prirodoslovje: Težnost.

1. Slučaji iz vsakdanjega življenja.

2. Kaj je težnost.

3. Poizkusi.

4. Vertikalna smer.

5. Svinčnica, popis, uporaba.

6. Horizontalna smer.

7. Grebljica, popis, uporaba.

Na sličen način se pripravlja ta učiteljica tudi za vse
ostale predmete, kar kaže, da snpv vsebinsko analizira, se
duševno koncentrira, zato pa žanje tudi lepe uspehe ob
svojih nastopih ter ima prav zaradi vestne, koncentrirane

117

priprave tudi prav lepo disciplino v svojem razredu. Pri*
poročam, da na isti način že v dnevniku dokumentirate
svoje priprave tudi vsi drugi.

K točki 3.: Žreb je določil za referenta tovariša I. I. Re*
feriral je tako, kakor si je zamislil, da prilagodi pouk čas
sovni izpremembi v svojem razredu. Kadarkoli bo mogel,
bo vodil učence na opazovanje razvijajoče se prirode in bo
nazorni in prirodopisni pouk gojil pod milim nebom. V
razredni sobi pa bo obravnaval v jezikovnih urah le tako
učno snov, ki je v skladu s pomladanskim časom in to ustno,
kakor tudi pismeno. Navede več pesmic, berilnih sestavkov
iz nazornega in stvarnega pouka, ki jih ima v svoji čitanki,
katere namerava zaporedno obravnavati. Tudi v računstvu bo
uvaževal in upošteval življenje ljudstva ter reševal take ras
čunske naloge, s katerimi se na spomlad mora baviti ljudstvo
ob nakupovanju semen, poljskega orodja, pomladanskih
oblek itd. V prirodopisju bo obravnaval prst, obdelavanje
zemlje, snaženje sadnega drevja, požlahtnjevanje, razlagal bo
o koristi ptic itd. Ves teoretični in praktični pomladanski
pouk pa bo koncentriral v spisju, risanju in petju. Tudi
telovadil ne bo več v telovadnici, ampak zunaj na prostem.
O referatu se razvije debata, iz katere posnamemo, da je istih
nazorov vse ostalo učiteljstvo, le zato je večina, da bi bilo
koristnejše, ako izrabljamo v označene namene šolski vrt, ki
je bolj pri rokah, kakor pa da bi hoditi ven na polje, ker
bi s tem izgubili dokaj dragocenega časa in se tudi učenci
preveč raztresejo. Upravitelj pa končno še dostavi, da se
morajo učitelji za ta pouk v prirodi temeljito pripraviti in
si vse prej na licu mesta ogledati, ker bi bil sicer idealno
zamišljen načrt brez večje duševne pridobitve. Opozarja
dalje, da so učitelji ob takih ekskurzijah posebno dolžni
paziti na vzorno disciplino, ker bi sicer večje število otrok
napravljalo lahko znatno škodo po travnikih in na polju, kar
bi vzbujalo pri posestnikih nevoljo in mržnjo proti takim
izletom in šoli sploh.

K točki 4.: Poverjenica učil I. I. navede, da se zbirka
učil pomnožila za 22 slik, ki predstavljajo jabolka, hruške,

118

češnje, češplje in druge plodove sadnega drevja. Upravitelj
bo vse te slike obesil po hodnikih, da vzbujajo med učenci
zanimanje za to panogo kmetijstva, a učiteljstvu bodo tako
na vidnem mestu na razpolago za pouk.

Poverjenica šolarske knjižnice navede nekaj novih knjig,

kakor.in predlaga razdelitev po razredih. Pri tej priliki

pozove upravitelj vse učiteljstvo, naj posveti nekoliko po*
zornosti domačemu čtivu šolske mladine. V nekem razredu
je razredničarka konfiscirala »Sanjske bukve«, ki jih je
učenka prinesla v šolo in razlagala učenkam sanje.

Svoja mesečna poročila podajo tudi drugi poverjeniki.
J. J. poroča.itd. itd.

K točki 5.: Poročil in predlogov za § 216. dok. šol. in uč.
reda ni bilo. Glede protialkoholnega delovanja pa poroča
poverjenica »Mladega junaka«, da v nekaterih višjih razre*
dih ni naročnikov nanj, kar ni dobro znamenje. Razredničar
J. J. pa graja »Mladega junaka«, češ, da ima premalo snovi,
ki bi bila primerna učencem višjih razredov. Prosi poverjen
nico, da opozori na ta nedostatek uredništvo »Mladega ju*
naka«. Sklicuje pa se, da imajo učenci v višjih razredih zato
več izvodov »Zvončka« in »Vrtca«.

K točki 6.: Učitelj I. I. predlaga, naj šola priredi celo*
dnevni nedeljski vrtnarski tečaj, na katerem naj učiteljstvo
pouči šoli odraslo moško mladino o raznovrstnih načinih
cepljenja in precepljevanja sadnega drevja, kar je bilo so*
glasno sprejeto.

K točki 7.: Upravitelj naroči učiteljstvu, naj po vseh raz*
redih seznani učence o zakonu za varstvo ptičev in za po*
končavanje škodljivih mrčesov. Glej dež. zak. št. 20 in 21.
Prečita tudi odredbe Izvršilnega predpisa k dok. šol. in uč.
redu, str. 41, 42, 43.

Učiteljica J. J. vpraša, če se bo šolska mladina korpo*
rativno udeležila velikonočne procesije. Upravitelj pritrdi
in prosi za prostovoljno nadzorstvo. Oglasijo se J. J., J. J.,
J. J. Upravitelj pozove razredničarje najvišjih razredov, da
stavijo predloge v zmislu zadevnega »Pravilnika poštne hra*
nilnice« čl. 6., 7. in 8., kateri učenci in učenke bi prišli v

119

poštev za obdarovanje s hranilničnimi knjižicami po 100 Din.
Razredničarka X predlaga A. B. in M. J. Predlog je bil po
članih konference sprejet.

Ker se nihče več ne javi k besedi, zaključi konferenco.

J. H., t. č. predsednik. J. J., t. č. zapisnikar.

Podpisi drugih članov konference.

11. Dne 16. marca zbere zamude za 1. polovico meseca in
jih odpošlje krajnemu šolskemu odboru v nadaljnje pošlo*
vanje.

12. Dne 18. marca odpošlje sreskemu poglavarju ali sre*
skemu referentu (nadzorniku) prepis zapisnika zadnje redne
konference.

13. Kadar mu čas dopušča, pridno hospitira in sproti
rešuje uradne tekoče zadeve.

14. Dne 31. marca prepiše plačilni list in vse pripravi za
redno mesečno izplačilo mesečnin 1. aprila.

15. Koncem meseca marca vpiše v zvezek za šolsko kro*
niko, ako to ne dela sproti, vse važnejše dogodke meseca
marca. Pripravi se na pouk in delo na šolskem vrtu za
mesec april po »Sadj. in vrt.« stran 42, 43, letnik XIII.

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

120

121

17 .

Upraviteljevo delo in skrb meseca aprila.

1. Dne 2. aprila odpošlje računovodstvu delegacije mini«
strstva financ plačilni list potrjen in podpisan — za mesec
april.

2. Dne 3. aprila odpošlje krajnemu šolskemu odboru za*
znamek zamud za 2. polovico meseca marca.

3. Po okrožnici opozori učence na udeležbo pri veliko*
nočni procesiji in na dostojno obnašanje pri obhodu. Prav*
tako jih opozori na velikonočne počitnice, ki trajajo od
vštete velikonočne srede do vštetega torka po veliki noči.

4. Učiteljstvo naprosi po okrožnici, da mu črez veliko*
nočne počitnice predloži v pregled pismene in risarske
izdelke.

5. Dne 5. aprila poroča sreskemu poglavarju, komu iz*
med učiteljskega zbora zapade v izplačilo med 1. aprilom
in 1. majem povišica osnovne plače v izplačilo.

6. Dne 8. aprila odpošlje sreskemu poglavarju po kraj*
nem šolskem odboru že obravnavane zamude in pa seznam
učencev, ki naj bi dobili koncem šolskega leta poštnohranil*
nične knjižice.

7. Meseca aprila pridno hospitira tudi v ponavljalni in
vsakdanji šoli.

8. Dne 12. aprila sestavi vabilo in dnevni red za 8. redno
mesečno konferenco, ki naj bo dne 15. aprila popoldne po
končanem pouku, n. pr.:

1. Objava uradnih dopisov.

2. Poročilo šolskega upravitelja: a) o hospitacijah,
b) o tekočih zadevah.

3. Razprave: a) kako ohranimo tudi v pomladanskem
času dober šolski obisk, b) o majniškem izletu in o
izletih sploh, c) o sklepu ponavljalne šole in o re*
dovanju učencev te šole.

4. Poročila poverjenikov.

5. Stalni točki: § 216. dok. šol. in uč. reda ter proti*
alkoholno vprašanje.

122

6. Samostojni predlogi.

7. Slučajnosti.

9. Dne 15. aprila vodi upravitelj ob določeni uri 8. redno
mesečno konferenco, na kateri se sestavi n. pr. tak zapisnik:

Zapisnik

8. redne mesečne učiteljske konference na.. ki je bila

dne 15. aprila popoldne ob 4 po nastopnem dnevnem redu:

Prepiši ga tu sem, kakor je naveden spredaj.

Predseduje: I. H., šolski upravitelj.

Navzočni podpisani:

Opravičeno odsotni: I. I.

Zapisnikar: J. J.

K točki 1.: Upravitelj čita nastopne uradne dopise:

a) Dopis sreskega poglavarja v ...,  P. br.zadevajoč...

b) Dopis ministrstva prosvete od dne 26. marca 1927.
br. 20.609.

K točki 2. a) Upravitelj poda nastopno hospitacijsko
poročilo:

Potrkam in vstopim v najvišji razred na šoli. Učenci in
učenke urno in tiho vstanejo ter čakajo, dokler jim ne dam
znamenja, naj sedejo. Kakor so bili tiho in mirno vstali,
tako so sedli mirno in tiho. Znamenje prav lepe discipline.
Tovarišica je stala na vogalu šolskega podija. Imela je preš
gled čez vse učence in ni zakrivala šolske deske. Pokliče
učenko k šolski deski. Prihod učenke k tabli in odhod v
klop je bil miren, dostojen; enako učenca. Takoj vidim, da
dosledno vadi učence v lepem vedenju. Ogledam si uradne
spise. Vsi so prav lepo spisani in nisem našel v njih mas
dežev, nikakršnega črtanja in popravljanja. Prav lep dokaz
vestnosti in zbranosti duha. Ozrem se po razredu. Vse je na
svojem mestu, vse v redu in harmoniji. Poslušam jezikovni
pouk. Obravnavanj o koren, osnovo, obrazilo, 1. nedoločnis
ška osnova in obrazilo, 2. sedanjiška osnova in obrazilo. —
Pravila izvajajo učenci iz zgledov, ki jih napišejo na šolsko

123

desko. Temu sledi vaja v iskanju korena, osnove in obrazil.
Ko piše učenka na šolsko desko, pišejo drugi v vadbene
zvezke. Sodelujejo tedaj vsi. Odgovori učencev niso ša*
blonski; odgovarjajo pestro. Vidim, da se v pouku slovnice
ne opira na suhoparna slovniška pravila in na zglede, nani*
zane v slovnici, temveč na čtivo in živo govorico. Prav. Kaže
pa tak postopek veliko inteligenco učne osebe. Zanimajo me
šolske naloge. Odprem omaro. V nji vidim vzoren red. Ogle*
dam si naslove šolskih nalog. Pisali so: Iz dnevnika mojih
počitnic, Listje pada, Kako sem izvedela, kdo je Miklavž,
Poezija svete noči; dalje Gjurovo spoznanje, Največja do*
brota je voda itd.

Že ti naslovi sami so mi dokaz, da poučuje psihološko
ter da uvažuje koncentracijo pouka. Nekaj nalog prečitam.
Vsebina in slog sta kaj individualna. Naloge niso
umerjene po enem kopitu; slikovite so. Primere, kakor: sre*
brni potoček, svečana tihota, mrak nas ovije v temni plašč,
žarno solnce, žametne glave so se klanjale po njivi (deteljo
ima v mislih), večni prerok vremena, Krim itd., kažejo,
da učiteljica v jezikovnih urah pridno posega v bogato za*
kladnico slovenskega jezika. Vse naloge so vestno pregle*
dane, enako poprave. V popravah z doslednostjo zatira na*
pačno rabo glagolov in zahteva, da stoje glagoli na najodlič*
nejšem mestu v stavkih in ne na koncu. Na pravilno rabo
časov polaga veliko pažnjo. Učenci namreč najrajše govore
in pišejo v sedanjem času, redkokdaj uporabljajo pravilno
pretekli ali prihodnji čas, še manj pa predpretekli; izjemoma
se poslužujejo sedanjika in sedanjika s prihodnjikovim po*
menom. Pri popravah ne popravljajo teh napak samo ustno,
ampak jih zapisujejo tudi v posebne zvezke in navajajo
vzroke, zakaj rabijo zdaj ta, zakaj oni čas. Tudi trpne oblike
ne mara. Stavke kakor: se vidi, se govori, se pripravlja, se
je obravnavalo, se je vprašalo, se je rešilo itd., preganja do*
sledno. Trpno obliko dovoljuje samo tedaj, če je resnično
potrebna, n. pr.: deček se brani. Stavka pa: vsedla sem se,
mrak se je vlegel, jo naravnost vznemirjata. Pa je res boljše:
sedla sem, mrak je legel. Glede pravilne rabe namenilnika

124

morajo pojmiti učenci, da je v zvezi redno le z nedovršnimi
glagoli, n. pr.: grem pobirat, a ne: grem pobrat. Glede glas
golov, ki so setavljeni s predlogi: v in u, s, z in »iz« si
pomaga na ta način, da seznani učence s pojmovanjem teh
predlogov. Predlog »v« pomeni v zvezi z glagolom večkratno
pomikanje v notranjost, n. pr. vlivati v skledo, v vrč itd.
Nasprotno znači predlog »iz« pomikanje iz notranjosti, n. pr.:
izlijem iz sklede, iz vrča itd. Glagol zlijem, ki je sestavljen s
predlogom »z« pa pomeni da zlijem več tekočin v skledo,
n. pr. vodo in kis. Glagoli sestavljeni s predlogom »u«, znaš
čijo enkratno dejanje ali odstranitev, n. pr. umrje, ujame,
udušiš, itd. V pravilno pojmovanje glagolov izjokati in zjos
kati se, uvede učence s stavki: Odleglo mi je, ker sem se
izjokala. Zjokala sem se, ker sem čula pretresljive vesti.
Germanizme: Začelo se je mračiti, nehala sem delati, zdaj ni
čas za sejati — pretvarja: Mračilo se je, končala sem delo,
zdaj ni čas setve itd. Sploh je pri njih kopičenje nedoločnis
kov v stavkih v veliki nemilosti Glede sestavljenih pridevs
nikov morajo vedeti učenci, da jih pišemo skupaj takrat,
kadar lahko vtaknemo med nje veznilk »in«. Ako tega ne mos
remo, tedaj jih pišemo skupaj in ne narazen, n. pr.: snežni in
beli kristali, temni in zeleni borovci; pač pa snežnobeli kri*
stali temnozeleni borovci, ker ne govorimo snežno in beli
kristali, temno in zeleni borovci. Stavkov, kakor: Z veseljem
sem korakal, z žalostjo sem se poslavljal, tudi ne dopušča
in zahteva, da pišejo: Vesel sem korakal, žalosten sem se
poslovil itd. Števnik par smejo staviti samo pred samostab
niki, ki ga resnično zahtevajo, n. pr. par nogavic, par konj
itd., ne pa par dni. par mesecev; pravilno le nekaj dni, nekaj
mesecev. Nedoločni števnik »ves« naša govorica premalo
pozna. Nadomešča ga njegov pobratim »cel«, kar je pa naj*
večkrat nepravilno. Tako n. pr. pišejo in govrijo: Cel teden
sem težko delal; pravilno: ves teden; ne cela  vas je pogo*
rela, ampak vsa vas. (Levec, Slov. pravopis, str. 128.)

V narečju odklanja »a« pri glagolih v tretji množinski
osebi in v tožilniku pri ženskih samostalnikih; kakor njen

125

profesor na učiteljišču, tako se i ona pošali s stavkom: »Že
greja pa fana neseja«.

V slovniškem pouku tudi ne prezira izjem in jim po?
sveča potrebno pozornost. Tako sem opazil, da vedo
učenci za razliko izjem v sklanjatvi samostalnika parkelj.
Goveji parkelj sklanjajo: parkelj, parklja; Miklavževega
spremljevalca pa: parkelj, parkelj n a. Sploh veže slovniški in
spisni pouk zelo tesno, ker je prepričana, da je pogoj dobrih
spisnih nalog: 1. temeljito znanje slovniških pravil in tudi
izjem posameznih pravil, 2. bogat besedni zaklad. Leda je
zopet združen kar najtesneje s slovenskim jezikovnim po*
ukom, saj morajo učenci tvoriti iz besednih debel nove be*
sede, iz glagolskih debel razne določne in nedoločne glagol*
ske oblike, ki so važne za kratko, jedrnato, a obenem polno
izražanje.

Dolga je bila ta hospitacija, a zelo poučna zame. Ko sem
odhajal iz razreda, se nisem mogel iznebiti misli, kaj bi vse
učenci znali, če bi jih vodile same take učiteljice od prvega
razreda do osmega šolskega leta. Škoda, da ni tako ....!

b) Tekoče zadeve: Upravitelj obvesti učiteljstvo, kate*
rim učencem je v zmislu § 65. dok. šol. in uč. reda dovolil
po nekaj dni izostanka, ki naj jih razredničarji označijo v
razrednicah kot opravičene. Opozori pa vse razredničarje,
da sme on dati dovoljenje za največ 6 dni v letu, v polletju
pa 3. Razredničarji sami pa le 1 dan. Učencem, ki so takšne
ugodnosti med letom že imeli, ne more dovoliti nobenega
izostanka več, zato mu takih učencev ne pošiljajte več v
pisarno s prošnjo za dopust. Učiteljstvo ponovno opozarja
na veliko škodo, ki jo delajo učenci in učenke s tem, da pri*
naša j o v šolo velike šope cvetja in cvetic. Tak vandalizem
graja in prosi učiteljstvo, da ga prepreči in ne goji.

K točki 3.: Pri tej točki se razvije prav živahna debata, ki
je pokazala, koliko važnosti polaga učiteljstvo na reden šolski
pouk. Učitelj J. J. je predlagal,-naj vse učiteljstvo enotno in
strogo postopa po zadevnih predpisih in ostro prijemlje ono
učiteljstvo, ki ne smatra n. pr. za potrebno, da bi vsako ne*
opravičeno zamudo naznanilo. On trdi, da taki tovariši oma*

126

lovažujejo svoje delo in si s tem dajejo prav slabo izpri«
čevalo. J. J. graja postopanje krajnega šolskega odbora, ki
ne stavi kazenskih predlogov, četudi je on izkazal že po«
novno učenca z večjim številom neopravičenih zamud. Uči«
telj J. J. pa obžaluje, da niti sresko poglavarstvo nima pra«
vega zmisla za reden šolski obisk, ker po njegovem mnenju
tudi na sreskem poglavarstvu ne postopajo dovolj energično.
Navede slučaj iz svojega razreda, da je trajalo skoraj leto
dni preden je prisilil zanikarne starše, da so končno le pri«
čeli pošiljati otroka v šolo. Da tak otrok izgubi potem veselje
do pouka, ker mu ne more več slediti, je umevno. Učiteljica
J. J. predlaga, naj se skliče vsako leto ob začetku šolskega
leta roditeljski sestanek, na katerem naj bi starše poučili
zlasti o važnosti rednega šolskega obiskovanja. Učiteljica
J. J. pa je mnenja, da taki roditeljski sestanki ne koristijo
mnogo. K sestankom pridejo navadno le taki, ki že itak
skrbijo za reden šolski obisk, ne da bi jih bilo treba k temu
še navajati, zanikarneži pa se ne zmenijo za take sestanke.
Na predlog učitelja J. J. sklene konferenca tale postopek:
Za vsak neopravičen dan ali pa uro pošlje razrednik staršem
opominjevalni list. Ako bi to nič ne zaleglo, vsako neopra«
vičeno zamudo naznani in naprosi upravitelja, da bo gledal
na redno, točno in pravilno obravnavanje zamud pri krajnem
šolskem odboru. V slučaju, da bi tu ne našel pravega ume«
vanja, naj opozori sresko poglavarstvo, da to, kar opusti
krajni šolski odbor, zanesljivo izvede sresko poglavarstvo.
Upravitelj temu predlogu ne ugovarja, da predlog na glaso«
vanje, ki je bil sprejet soglasno. Dostavi pa upravitelj še
tole svoje mnenje. Prepričan, da šolske zamudne globe ne
pomagajo mnogo, pač pa velika vnema učiteljstva samega za
uspešno in smotreno učno in vzgojno delo in opustitev vsa«
kršne telesne kazni, prijateljsko razmerje med učiteljem in
učenci ter zanimanje vzbujajoči pouk.

b) Glede majniškega izleta ugotovi debata, da želi vse
učiteljstvo iti na izlet na tak dan, da bo drugi dan pouka
prost in to zaradi tega, da se bodo učenci lahko odpočili. Za
skupni izletni kraj se učiteljstvo ne more zediniti, zato kon«

127

ferenca sklene, da gre vsak razredničar na izlet, kamor sam
hoče. Upravitelj pove kakšne formalnosti so tu potrebne za
znižano vožno ceno pri takih izletih. Dalje opozarja upravi*
telj vse učiteljstvo na veliko odgovornost voditeljev izleta,
da se kakemu učencu ne pripeti nezgoda. Take nevarnosti
so povsod: na cesti, na železnici, po hribih, na jezerih itd.
Učenci ne smejo imeti s seboj alkoholnih pijač; enako ne
učitelji. Tudi kaditi je učiteljem prepovedano v navzočnosti
učencev. Posebno poudarja, da naj učiteljstvo pouči učence,
da ne bodo delali po polju in gozdovih škode. Predmestni in
mestni učenci so takega pouka še posebno potrebni. O šol*
skih poučnih izletih pa prebere upravitelj določila »Izvršil*
nega predpisa« k dokončnem šol. in uč. redu, str. 43. in 44.

c) Sklep ponavljalne šole se določi na zadnji četrtek
meseca aprila. Določijo se redi za odpustnice, na podlagi
redov zadnjih 3 šolskih let. Učitelj ponavljalne šole predlaga,
naj bi se zaključila ponavljalna šola slavnostno. S predlogom
se strinjajo tudi drugi člani konference ter se določi nastopni
vzpored: 1. ob 8. uri zahvalna služba božja; 2. po sv. maši
govor šolskega upravitelja; 3. petje narodne in državne
himne; 4. razdelitev šolskih naznanil (izkazov), pismenih in
drugih izdelkov. Odpustnice s spominskimi listi razdeli upra*
vitelj sam. Učitelj J. J. priporoča upravitelju, naj bi v slav*
nostnem govoru iz šole izstopivše učence opozarjal na na*
daljnje izvenšolsko izobraževanje, ki se jim nudi v izobra*
ževalnih društvih, s čimer se tudi upravitelj strinja.

K točki 4.: Posamezni poverjeniki podajo svoja poročila.
Poverjenica za učila se pritoži, da je dobila iz 5. razreda
vrnjen pokvarjen zemljevid. Na zahtevo'upravitelja razjasni
razredničar 5. razreda, kako je do tega prišlo. Konferenca
soglasno sklene, da zemljevid popravijo oni učenci, ki so
ga pokvarili.

Poverjenica šolarske knjižpice poroča o novih zvezkih
šolarske knjižnice in predlaga, naj se knjižice oddajo 4. raz*
redu, ker odgovarjajo tej starostni stopnji. Sprejeto so*
glasno, itd., itd.

128

K točki 5.: Glede skrbstva in varstva otrok ni bilo pred;
logov. Glede alkoholnega vprašanja pa opozori upravitelj
na dopis velikega župana od dne 7. VIII. 1926. V. br. 5865.,
da je tekom meseca aprila poročati na sresko poglavarstvo,
kaj je šola v tem pogledu dobrega storila. Razredničarje
naprosi, naj mu sestavijo zadevna poročila, po katerih bo
sam sestavil pregledno poročilo za vso šolo.

K točki 6.: Učitelj I. I. predlaga z ozirom na grdo deško
razvado razdiranja ptičjih gnezd, da priredi šola čimprej
igro »Štefko in Matko«. Po podani vsebini si učiteljstvo
osvoji ta predlog. Predlagatelju samemu pa prepusti izbira
igralcev za posamezne vloge. Igro je spisal nadučitelj V.
Mikuž ter jo objavil v »Angelčku«....

K točki 7.: Glede nabiranja in pokončavanja rjavega
hrošča se sklene po daljšem posvetovanju tole: županstvo
se naprosi, naj plačuje za liter nabranih hroščev po 1 Din.
V ugodnem vremenu bodo šli dečki pod vodstvom razred;
ničarja v zgodnjih jutranjih urah ponje. Do 8. ure se bodo
vrnili in tako še o pravem času prišli v šolo. Pouk naj se
tiste dni prej konča, kakor običajno, ker ne more nihče
zahtevati, da bi bili otroci brez jedi od 5. zjutraj do 13.
popoldne.

Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik
konferenco.

I. H., tč. predsednik konference. I. I., tč. zapisnikar.

Podpisi drugih članov konference.

10. Dne 16. aprila zbere zamude za prvo polovico aprila
in jih odpošlje krajnemu šolskemu odboru v nadaljnje po;
slovanje, ako sam ne posluje z njimi.

11. Dne 18. aprila odpošlje sreskemu poglavarju prepis
zapisnika zadnje redne učiteljske konference.

12. V prostem času pridno hospitira. To je sedaj tem;
bolj potrebno, ker gre z učenjem polagoma navzdol in je
treba zato držati vajeti bolj napete. Nastopajo pa tudi druge
ovire v pouku, kakor slabši šolski obisk zaradi paše in polj;

129

skega dela po kmetih, v predmestju in mestu pa zaradi
prekomernega športnega pojavljanja in pohajkovanja.

13. Ako ni razpravljal v učiteljski konferenci, odredi po
okrožnici način o zatiranju rjavega hrošča, sklicujoč se na
zadevno uradno okrožnico sreskega poglavarja.

14. Kocem meseca pripravi vse potrebno za redno izpla*
čevanje mesečnin 1. maja.

15. V kronološki zvezek si zabeleži vse, kar se mu vidi
vredno in potrebno za kroniko, zlasti sklep ponavljalne šole
in vse, kar je v zvezi s to šolo. Dalje uredi zadevno sta*
tistiko in če vodi še matično knjigo, vpiše vanjo izdaje
odpustnic učencem in učenkam ponavljalne šole.

16. Po »Sadj. in vrt.« se pripravi za pouk in dela na šob
skem vrtu. Glej letnik XIII. z leta 1926, str. 60, 61.

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

9

130

131

1. Dne 1. maja izplača mesečnine učiteljstvu.

2. Dne 2. maja odpošlje računovodstvu delegacije mi*
nistrstva financ potrjen in podpisan plačilni list za mesec
maj.

3. Dne 3. maja odpošlje zaznamek zamud krajnemu
šolskemu odboru za drugo polovico aprila v nadaljnje ura*
do vanje.

4. Dne 4. maja naznani sreskemu poglavarju dan maj*
niškega izleta.

5. Po okrožnici opozori učence po vseh razredih na
dostojno obnašanje pri šmarniških pobožnostih v cerkvi.

6. Dne 5. maja pošlje sreskemu poglavarju seznam uči*
teljstva, ki mu zapadejo povišice osnovne plače med 1. ma<
jem in 1. junijem v izplačilo.

7. Pravočasno misli na to, kaj mu je pripraviti ta mesec
za običajno stavljenje koz. Po okrožnici opozori učence, da
bodo prišli k cepljenju koz z umitimi rokami.

8. Dne 8. maja odpošlje sreskemu poglavarju po kraj*
nem šolskem odboru že obravnavane zamude v nadaljnje
poslovanje.

9. Kadar mu čas dopušča, pridno hospitira po vseh
razredih.

10. Dne 12. maja (ako ne že prej) sestavi dnevni red za
9. redno mesečno konferenco ter ga da članom konference v
podpis.

Dnevni red majniške konference bi naj bil na primer
takle:

1. Objave uradnih dopisov.

2. Plospitacijska poročila šolskega upravitelja.

3. Razprava o počitniški koloniji za tukajšnjo bo*
lehno šolsko mladino;*

4. Poročila poverjenikov.

5. Stalni točki § 216. dok. šol. in uč. reda in proti*
alkoholno vprašanje.

9 '

132

6. Eventualna poročila o izkustvih na majniškem
izletu.

7. Kritika igre »Štefko in Matko«.

8. Razgovor in predlogi o prireditvi zdravstvenega
dne.

9. Nekaj misli šolskega upravitelja o slavnostnem
zaključku šol. leta.

10. Samostojni predlogi.

11. Raznoterosti.

11. Dne 15. maja vodi upravitelj ob določenem času
9. redno mesečno učiteljsko konferenco po zgoraj navedenem
dnevnem redu.

Zapisnik

o 9. redni mesečni učiteljski konferenci na., ki je bila

dne 15. maja. Dnevni red:

(Glej zgoraj navedeni dnevni red in ga prepiši tu sem.)

Predsednik I. H. otvori konferenco, imenuje za zapisni*
karja I. I., ugotovi, kdo je opravičeno odsoten ter preide k
dnevnemu redu.

K točki 1.: Prebere nastopne uradne dopise:

1.

2.itd. Dopise da učiteljstvu v podpis.

K točki 2. poda nastopno poročilo: Po hospitacijah, ki
sem jih imel od zadnje konference v telovadnih, pevskih in
risarskih urah opozarjam na tole:

Telovadba:  Kakor pouk v ostalih predmetih, tako
naj se tudi pouk v telovadnici ali na telovadišču točno pri*
čenja ali končava. Učitelji naj se vestno pripravljajo nanj
in postopajo smotreno tudi pri pouku telovadbe. Prvi bodi
v telovadnici vedno učitelj, ker tu je še največ nevarnosti,
da se zgodi kaka nesreča. Da se kaj takega prepreči, naj
prihajajo učenci v telovadnico ali >na telovadišče vedno
urejeni v dvostopu. V obuvalu ne smejo v telovadnico. Od*
lože naj obuvala v predtclovadnici, a če takega prostora
telovadnica nima, v razredu. Enako naj odlože vso odvišno

133

gornjo obleko. V telovadnici bodi prva vaja nastop v red, raz*
vrščen po velikosti učencev. Učitelj imej vedno pregled čez
vse učence. Vadite: 1. redovne in proste vaje, 2. vaje s pali?
cami, 3. korakanje, tek in počepkanje, 4. otroške igre, 5.
orodno telovadbo, 6. vaje v korakanju, 7. teorijo o plavaš
nju. Praktično v vodi. Redovne vaje gojite v toliko, v koli?
kor so potrebne za urejene nastope k prostim vajam. Proste
vaje naj ne trajajo predolgo, ker sicer dolgočasijo učence.
Kakor povsod, tako tudi tu sprememba oživlja. Pri orodni
telovadbi v istem času ne bodi več kot 10 učencev v eni
skupini. Pri izvajanju orodnih vaj naj bosta vedno dva
predtelovadca pripravljena, da preprečita morebitne nesreče.
Vaje v korakanju, tekanju in skakljanju obnavljajte v vsaki
telovadni uri. Pri tem je gledati na lahkotno, elastično in
pokočno držanje telesa. Iger ne jemljite samo prilično, am;
pak smotreno, ker so velike važnosti za telo in gibčnost
duha. Korakanje pod milim nebom gojite po pol in tudi po
eno uro in to pozimi in poleti. Nemški pregovor pravi:
»Der Weg zur Gesundheit ist der Fussweg«. Med kora*
kanjem naj tudi poleti pojo primerne koračnice. Največjega
zdravstvenega pomena in najuspešnejša harmonična telesna
nega je pa plavanje, ki ga šola še zanemarja, dasi je tudi
velike praktične vrednosti. Plavanje sodi tudi k telovadbi in
naj učitelji tudi na naši šoli mislijo na uvedbo tega pouka.
Pri plavanju delajte tudi poskusne vaje, kako je reševati
utopljence. Iz vsega, kar sem tu le v odlomkih navedel, pa
uvidite lahko, da je potrebna za pouk telovadbe smotrena in
vestna priprava, ker sicer ni pri telovadbi discipline in ne
uspehov v telesnem in duševnem razvoju. Najbolj smešno
pa je, če kdo poučuje telovadbo s knjigo v roki, kakor sem
naletel v eni izmed hospitacij.

Glede petja  omenjam v splošnem tole:

Kakor naj bi učiteljstvu služili vsi predmeti v dosego
višjih etičnih smotrov, tako še"prav posebno petje. Vsaka
pesem vsebuje že po svojem besedilu nekaj etičnega, ver?
skega ali domovinskega. Petje je eno izmed najboljših sred?
štev za zbujanje blagih čuvstev. Pouk v petju pa je tudi

134

uvaževanja vreden v materialnem zmislu. Tekom šolskega
leta naj bi si učenci prisvojili primerno število narodnih in
cerkvenih pesmi za življenje in ne samo za šolo! Žalibog, da
temu ni tako. Pri hospitacijah sem se prepričal, da tega
pouka ne gojite po vseh razredih s tako vnemo, kakršno
zasluži. Po nekaterih državah pa gojijo ta predmet že v
ljudski šoli v tolikšnem obsegu, da že 9—10 letni otroci
pojejo a vista z lahkoto in razumom, kakor čitajo berilne
sestavke. Pri nas pa izstopajo učenci iz šole brez poznanja
not! Po več šolah pojejo še vedno enoglasno, le tu in tam
na kakšnih višje organiziranih šolah se povspno do dvo«
glasnega ali celo troglasnega petja in to navadno le tedaj,
ako ima šola za ta predmet navdušenega učitelja. Tudi na
naši šoli je tako. V razredih, ki imajo vnetega učitelja za
petje, se čuje lepo ubrano petje, po drugih razredih pa je
petje podobno vpitju. Vzrok tiči v tem, ker se učiteljstvo
na pouk petja premalo pripravlja. O tem so mi priča že
dnevniki sami, ki v njih doslej še nisem našel metodično
začrtane poti za ure petja. Navadno stoji v zadnji dnevni
uri, kakor je že to pač po urniku določeno: petje Majnikova
— drugega pa nič. Izvzemši nekaterih vadi večina razredov po
več ur eno in isto pesem — melodijo. Pojo zgolj po posluhu,
kakor kosi in škorci: brez misli in čuvstva, mehanično. In
tako gre od prvega razreda navzgor skoraj po vseh raz*
redih. In kakšna izgovorjava vlada po nekaterih razredih!
Prav vleči moraš na ušesa, če hočeš kaj razumeti. Dalje,
kakšna pestrost vlada v izbiri pesmi, ki jih vadite po raz«
redih! Niti v 2 vzporednicah ne pojo istih pesmi. Ko pa pri«
dejo učenci v višje razrede iz več vzporednic skupaj, ne
moreš ž njimi ponoviti ene pesmi. Enako niso v stanu vsi
učenci ene in iste šole peti skupno eno in isto pesem, če
kdaj gredo kam skupaj. Ni čuda! Nekateri učitelji so vadili
petje po Žirovnikovih pesmaricah, drugi po Druzoviču, tretji
po Preglju itd. Ta pestrost mora nehati, kar se bo zgodilo
s tem, da določimo za vsak razred na šoli iste pesmi, ki jih
potem ob ugodnih prilikah pridno ponavljamo. Ako bi
vsako leto naučili peti učence le po 5 pesmi, bi jih pri šest«

135

letnem šolskem obisku znali ob izstopu iz šole 30, tako pa
morda še ene, vsaj po besedilu, ne znajo. Poznam učence,
ki se niso naučili v vseh šestih letih niti »Bože pravde«.
Prvo kitico morda še znajo, druge pa že ne več. Enako je z
narodnimi himnami. Je to sicer žalostno, a žalibog resnično!
Takoj moramo kreniti na pravo pot poboljšanja. Najprvo
moramo določiti pesmi za posamezne razrede, potem pa se
seznaniti s pravilnim poučevanjem petja. Pa tudi obseg naj«
potrebnejše teorije, ki naj se seznanijo učenci že v osnovni
šoli ž njo, nam je določiti. Enako določimo razrede, v kate«
rih naj se vadijo že dvoglasnega in troglasnega petja. Na
higijeno pri pevskem pouku tudi ne smemo pozabiti. —
Končno pa naj še omenim, da se na šoli veliko preveč
poje samo v zboru, kar ni pravilno. Vadite peti tudi — solo!
(posameznike). Pohvalno pa moram izvzeti iz te splošne kri«
tike tovariša petja, ki ga ti očitki ne zadenejo. Druge pa
prosim, da ga posnemate in spravite petje na isto višino,
ki jo dosega on.

O risanju  moram po izkušnjah ob priliki hospitacij
omeniti tole: Risbe učencev kažejo po nekaterih razredih, da
učitelji pozabljajo na glavni smoter, ki ga ima risarski pouk,
t. j. estetska izobrazba učencev. Pri tem je prvi pogoj, na«
učiti učence gledanja. »Gledanje napravi misleca in umet«
nika«, je rekel že Goethe. Samo golo gledanje pa seveda ne
zadostuje, za njim mora priti tudi umevanje oblik in barv.
Oblike pa upodabljamo le z roko, zato moramo ročno spret«
nost gojiti, ker sicer ne bomo dosegli zadovoljivih uspehov
v risarskem pouku. Spretnosti pa ne moremo doseči s samim
risanjem, ampak z vzem ostalim rokotvornim poukom, prav
posebno pa še z modeliranjem, ki je izvrstno sredstvo za
gojitev oblikarstva. Vkljub mnogostranskim pojavom novih
risarskih metod sem vendar še dobil učitelja na šoli, ki se
še ni poglobil v nove zahteve in se drži stare šablonske
metode: risanje po predlogah." Tudi to se dogaja, da uči«
telj nariše predmet na šolsko desko in učenci ga kopirajo,
kar je enako obsodbe vredno, kakor če bi spisovno ali
računsko šolsko nalogo napisal učitelj na šolsko tablo, a

136

učenci bi jo zgolj prepisali. Tako postopanje ni niti repro*
duktivno, še manj pa produktivno. V nekem nižjem razredu
sem prišel tudi na to, da je učiteljica napravila učenkam
obris gobe na liste s svinčnikom, na kar so učenke obrise
prevlekle z barvniki. Tako postopanje je vredno dvakratne
obsodbe, zakaj, naj mikli vsak sam. Tudi se po nekaterih
razredih preveč poslužujejo ravnil in šestil. Risarskega orodja
se poslužujemo le pri konstruktivnem risanju, sicer pa gojite
prostoročno risanje po vseh razredih. V nekaterih razredih
opažam, da so učitelji v zadregi pri izbiri predmetov, ki naj
bi jih risali, dasi imajo učni načrt, ki jim kaže pot iz za*
drege. Tudi knjigo Novakovo »Risanje« imajo v knjižnici,
treba je le seči po nji in si zadevno snov primerno poraz*
deliti na vse šolslko leto. Izgovor, kakor: Nisem risar, ne
drži in ne opravičuje nepripravljenosti učiteljeve. Nerisarji
smo dolžni pripravljati se tembolj. Pa tudi izgovor: Z No*
vakom se ne strinjam, ne drži za tistega, ki ne more poka*
zati kaj boljšega. Prav pohvalno pa moram omeniti tovariša
I. I., ki izrablja risanje v koncentracijo pouka, t. j. da v vseh
predmetih, kadar se mu nudi prilika, veliko rišejo, tako zlasti
v prirodopisjuj prirodoslovju ter ilustrirajo tudi dejanja
različnih berilnih sestavkov. V nekem mešanem razredu pa
učiteljica individualizira risarski pouk, t. j. dečki rišejo ne*
kaj, kar odgovarja deški psihi, deklice pa kaj takega, kar
bolj odgovarja dekliški duševnosti. Velika potrata časa in
duševna morija pa se mi vidi, ako kak predmet rišejo pre*
dolgo, kakor se je to zgodilo v nekem razredu, ko so
risali šolsko desko in njeno ogrodje 10 ur! Da se kaj takega
ne bo dogodilo več na šoli, za to prosim, da se tudi za ta
predmet vestno pripravljate in bodi ta priprava razvidna že
• v dnevniku, v katerem označite z napovednimi besedami ves
zaporedni postopek v risarski uri. Učiteljica I. I. risarski
pouk zelo izrablja pri geometrijskem pouku, kar je naravno
in pravilno, a še boljše je za geometrijski pouk, ako učenci
geometrijske like najprej izrezljavajo iz lepenke ter geo*
metrijska telesa izdelavajo. Tako veliko pridobijo na ume*
vanju geometrije in istočasno izdelajo geometrijska telesa, ki

137

jih potem uporabljajo pri poučevanju perspektivičnega risa«
nja. Končno naj omenim še to, kar je sicer obsebi umevno,
po lastni skušnji pa se mi vidi le potrebno omeniti, da naj
učitelji risarske priprave učencev, preden začno z delom,
pregledajo in nedostatke odpravijo ne pa šele med risanjem.

K točki 3.: Razprava o počitniški koloniji za tukajšnjo
bolehno šolsko mladino. I. I. poverjenica Podmladka sproži
z ozirom na okrožnico glavnega Podmladkovega odbora to
vprašanje in priporoča, da bi tudi naša šola priredila tako
kolonijo v kakšnem zdravem kraju na Gorenjskem. Šolski
upravitelj vpraša, kdo izmed učiteljstva je pripravljen pre«
vzeti vodstvo in nadzorstvo kolonije. Oglasi se tovarišica I.
I., toda le pod pogojem, ako se ji preskrbi primeren hono«
rar; enakih misli so nekatere druge tovarišice. Upravitelj je
proti takemu naziranju in je mnenja, da samski tovariši
ali tovarišice lahko prevzamejo vodstvo in nadzorstvo brez
vsakega honorarja, ker niso navezani na skupno družinsko
gospodinjstvo in je zanje vse eno, če plačajo hrano' doma ali
pa v kakšnem tujem kraju. Tovariš I. I. pa predlaga, da
prej poizvemo preden se odločimo za kolonijo, kateri otroci
bi se udeležili kolonije, po koliko bi bili starši voljni prispe«
vati; dalje naj upravitelj vpraša krajni šolski odbor, če bi
tudi on kaj prispeval in razredni blagajničarji naj poročajo,
koliko bi se dobilo v ta namen iz razrednih blagajnic. Pred«
log podpira tudi I. I., ki nasvetuje še nabiranje podpor pri
domačih, premožnejših slojih. Upravitelj prosi nekatere, ki
naj bi potrkali za tako podporo pri znanih domačih meče«
nih. Ko se naprošeni odzovejo, da upravitelj predloge na
glasovanje, ki jih člani sprejmejo soglasno.

K točki 4.: Varuhinja učil I. I. opozarja, naj vrnejo Taz«
redničarji učila, ki jih več ne bodo letos rabili v razredu.
Ona jih bo pregledala in dala v popravilo, ako so kaj
pokvarjena.

Knjižničarka učiteljske knjižnice poroča o novi knjigi,
ki si jo je nabavila šola, namreč »Die Arztin im Hause«.
Knjiga vsebuje toliko dragocenega gradiva, da jo bo vsak

138

učitelj pri pripravah na zdravstveni pouk s pridom upo*
rahljal.

Knjižničarka šolarske knjižnice poroča o nastopnih

novih knjigah.Po njenih predlogih se knjige odkažejo

5. in 6. razredu. Knjižničarka pa tudi prosi, naj vsi razredni
knjižničarji knjige vrnejo do 15. junija in sestavijo za svoje
razrede statistiko: število otrok v razredu, koliko knjig je
dobil razred in koliko jih je prečita! med letom. Vse
knjige naj vrnejo zavite.

Voditelj šolskega odra priporoča Ribičevo igro »Trije
bratje«, ki naj se priredi za Vidov dan.

Pevovodja šolskega zbora navede pesmi, ki jih bo pel
šolski pevski zbor ob koncu šolskega leta.

Poverjenica mladinskih listov opozarja razredničarje,
naj pazijo na to, da bodo naročniki »Zvončka«, »Vrtca« in
»Angelčka« poravnali naročnino pred sklepom šolskega leta,
v kolikor je še niso.

Poverjenica »Mladega junaka«, prosi razredničarje, naj
opozore »Mlade junake« na zadnjo številko »Mladega ju*
naka«, ker še niso vsi prišli po njo.

Šolski vrtnar opozarja na pouk in dela v šolskem vrtu.

K točki 5.: K § 216. dok. šol. in uč. reda predlaga tova*
rišica I. I., naj upravitelj kaj ukrene, da bo učenec F. P.
dobil srajco. Upravitelj odgovori, da drugega ne moT^e kot
to, da zbero člani Podmladka primerno vsoto 40 Din, s
katero vsoto bo kupil blago. Učiteljico ženskih ročnih del
pa naprosi, da bodo učenke pod njenim vodstvom sešile
srajco. Sprejeto. Učitelj I. I. predlaga, naj pozove upravitelj
očeta od učenca' B. iz 3. razreda na odgovor, ker je bil uče*
nec prvega maja pijan in je bil v gostilni celo preko pol*
noči. Soglasno sprejeto.

K točki 6.: Razredničarji navedejo težave na izletih, ki
so jih doživeli ter se vsi izjavijo, da v bodoče bolnih otrok
ni jemati seboj na celodnevne izlete. Vsekdar pa je dobro
imeti seboj lekarniška sredstva.

K točki 7.: Igra »Štefko in Matko« je dobro uspela in
napravila na vse učence ugoden vtisk. Poleg moralnega do*

139

bička je tudi materialni, ker je šola dobila na vstopnini
157 Din. Ugajala je tudi odraslim. Učitelj I. I. pa pri tej
priliki ugotovi, da so bili učenci, ki so se pripravljali za
nastop za ostali pouk malo dovzetni, zato je mnenja, da sta
2 do 3 igre na leto popolnoma dovolj. Učitelj I. I. tudi
povdarja duševno raztresenost vseh učencev, ki se učijo iger
in je proti temu, da se dovoljuje šolski mladini sodelovanje
pri različnih društvenih prireditvah. Upravitelj opozarja,
naj opozorijo razredničarji učence po vseh razredih, da jim
ni dovoljeno nastopati pri društvenih prireditvah, ako ni*
majo zadevnega dovolila šole, oziroma šolske oblasti.

K točki 8.: Sklenejo se predavanja v šoli za šolsko mla*
dino na dan 24. maja, zvečer pa splošna predavanja o higi*
jeni, za kar se naprosi okrajnega zdravnika.

K točki 9.: Upravitelj navdušuje učiteljstvo, naj priredi
ob koncu šolskega leta šolsko razstavo. Sprejeto soglasno.

K točki 10.: Učitelj I. I. predlaga, naj si ogleda šola vsa
večja domača podjetja, kakor tvornico za milo, opekarne,
itd. Sprejeto.

K točki 11.: Upravitelj pojasnjuje zaradi konkretnega po*
voda, kako naj učiteljstvo občuje s starši, kadar se pri*
dejo pritoževati za to in ono. Vidi se mu netaktno, ako
učitelj nažene očeta ali mater z lažnivcem ali lažnivko. Uči*
telj naj se obvlada, četudi izusti neomikan človek kaj žalji*
vega zanj. Ako ,oče ali mati ne bi govorila resnice, tedaj
jima reci, da sta v zmoti in ne, da sta lažnivca. Samopre*
magovanje je tudi za u5itelje*vzgojitelje nujno potrebno.

Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik
konferenco.

I. H., tč. predsednik. I. I., katehet. I. I., zapisnikarica.

Ostali podpisi:

12. Dne 16. maja zbere zamude za 1. polovico meseca
maja ter jih vroči krajnemu šolskemu odboru v nadaljnje
poslovanje.

140

13. ,Dne 18. maja odpošlje prepis zapisnika zadnje redne
učiteljske konference in gleda, da izvrši sklepe konference,
v kolikor jih še ni izvršil že 16. in 17. maja.

14. Tudi še vedno hospitira po razredih in obrača še
posebno pozornost na tiste učence, o katerih ve, da jih
hočejo starši poslati v srednje šole. Z učitelji razredničarki
se posvetuje o teh učencih v tem zmislu, v katere šole bi
jim bilo svetovati vstop. Učence, ki kažejo veselje in talent
za jezike, je napotiti v gimnazijo, one, ki kažejo talent za
realne predmete, v realke, druge v meščanske šole.

15. Koncem maja pripravi vse potrebno za redno izpla*
čevanje mesečnin učiteljstva 1. junija.

16. Ako ni sproti zabeleževal vseh važnejših šolo zade*
vajočih dogodkov, stori to koncem meseca maja, n. pr. zdrav*
stvene dneve, raznovrstne prireditve, spominske dneve (de*
klaracija), majniške izlete, stavljenje koz itd.

17. Pazi, da pravočasno po okrožnici opozori učiteljstvo
in učence na binkoštne praznike, ki so včasih že v mesecu
maju, včasih pa v juniju.

18. Za pouk in dela na šolskem vrtu v mesecu juniju se
pripravi po »Sadjarju in vrtnarju«, letnik XIII., str. 77 in 78.

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

141

142

1. Dne 1. junija izplača mesečne prejemke učiteljstvu.

2. Dne 2. junija, če ne že L, odpošlje plačilni list raču«
novodstvu delegacije ministrstva financ.

3. Dne 3. junija odpošlje krajnemu šolskemu odboru
zaznamek zamud za drugo polovico maja v nadaljnje po«
slovanje.

4. Po okrožnici obvesti učiteljstvo in učence o binkoštnih
počitnicah, t. j., ,da je binkoštni torek pouka prost. V krajih,
kjer so srednje šole, že tudi binkoštna sobota.

5. Dne 5. junija odpošlje sreskemu poglavarju izkaz onih
učnih oseb, ki jim dospo povišice osnovne plače med 1. ju«
nijem in 1. julijem v izplačilo. V slučaju, da takih učnih
oseb ni, poroča negativno.

6. Ta mesec se začne mladina kopati na prostem. Učitelj«
stvo opozori na to in daj mu potrebna navodila glede ne«
varnosti pri kopanju in glede nravnosti.

7. Dne 8. junija, če ne že prej, odpošlje po krajnem
šolskem odboru že obravnavane zamude sreskemu pogla«
varju v nadaljnje poslovanje.

8. Ako je šola praznovala dan R. K., poroča sreskemu
poglavarju in se drži navodil, ki jih je dobil v zadevnem od«
loku sreskega poglavarja.

9. S katehetom se pravočasno dogovori o spovednih in
obhajilnih dneh ter te pravočasno naznani sreskemu pogla«
varju, odnosno sreskemu šolskemu referentu. Glej Finkovo
zbirko 5. zvezek, št. 205, str. 216!

10. Pazi na dan sv. Rešnjega telesa in ukreni vse po«
trebno, t. j. obvesti učiteljstvo in učence, kdaj se naj zbero
v šolskem poslopju, odkoder pojdejo v spremstvu učitelj«
stva k sv. maši in na to v sprevod. Na obnašanje učencev
v sprevodu tako glede potresanja cvetic pred kapelicami,
kakor tudi na .splošno vedenje opozori vse učiteljstvo. Tri
dečke najvišjega razreda naj določi razredničar za zasta«
vonoše.

143

11. Kadarkoli utegne, hospitira tudi zadnji mesec in
vestno pazi na uspehe, ker po njih bo moral koncem meseca
pravično oceniti delo učiteljstva v tekočem šolskem letu.

12. Dne 12. junija sestavi dnevni red za 10. redno uči*
teljsko konferenco, ki naj bo 15. junija po končanem popol*
danskem pouku. Vabilo z dnevnim redom odpošlje še isti
dan vsem članom učiteljske konference v vednost in podpis.

Dnevni red 10. učiteljske konference, n. pr.:

1. Čitanje zapisnika izadnje konference.

2. Objave uradnih dopisov.

3. Poročila šolskega upravitelja: a) hospitacijska,

b) tekoča.

4. Stalni točki konference: § 216. dok. šol. in uč. reda
ter protialkoholno delovanje.

5. Poročila razredničarjev in drugih učiteljev o obde*
lani učni snovi primerjaje jo s podrobnim učnim
načrtom. V slučaju, da bi v kakšnem razredu ne ob*
delali predpisane učne tvarine, je primanjkljaj
stvarno utemeljiti.

6. Poročila poverjenikov.

7. Določitev načina, lokalov in časa za šolsko razstavo.

8. Samostojni predlogi.

9. Raznoterosti.

13. Dne 15. junija po končanem popoldanskem pouku
vodi upravitelj učiteljsko konferenco po zgoraj navedenem
dnevnem redu, pri kateri sestavi n. pr. zapisnik takode:

Zapisnik

10. redne učiteljske konference, ki je bila dne 15. VI. 192..
po nastopnem dnevnem redu: (Prepiši zgoraj navedeni

dnevni red!)

Predsednik I. H. otvori konferenco, imenuje za zapisni*
karja J. J., ugotovi opravičeno odsotne ter preide na dnevni
red.

144

K točki 1.: Zapisnikar prečita zapisnik zadnje učiteljske
konference, ki ga učiteljstvo odobruje, vzame na znanje in
podpiše. t

K točki 2.: Predsednik prečita nastopne uradne dopise ...
Posamezne dopise da učiteljstvu v podpis.

K točki 3.: Šolski upravitelj poroča: Zadnje hospitacije
tekočega šolskega leta uporabljam za sestavo letne bilance
o vzgojnih in učnih uspehih v posameznih razredih. V neka*
terih razredih vzgojni del bilance ni posebno ugoden, zakaj
vedenje učencev in njih disciplina tako v šoli kakor tudi iz*
ven šole kaže precejšnji primanjkljaj. Iskati pa mi ni treba
primanjkljaja nikjer drugod, nego v razredničarjih dotičnih
razredov. Ravno tako je le zasluga razredničarjev, da so
učenci v večini razredov tekom šolskega leta veliko prido«
bili tudi v vzgojnem pogledu. Ti učitelji so se zavedali, da
morajo biti v prvi vrsti sami živ zgled dobro vzgojenega
človeka, ki je zmožen samopremagovanja. Zavedali so se,
da samo dosledno ravnanje in izvrševanje šolskega reda, ki
so ga podali učencem v začetku šolskega leta, more roditi
vzgojne uspehe. Niso se varali. Pa posegli so v tem pogledu
tudi globlje. Učence so vzljubili,  prepričani, da jim njih
ljubezen odpre otroška srca na stežaj. V odprta otroška
srca pa ni težko sejati klenih zrn plemenitosti in poštenosti,
ljubezni do reda in snage. Tudi se niso držali šablon, ampak
so vse vzgojne napotke prilagojevali duševnim stopnjam
učencev, jemali v poštev njih posebno nrav (individualnost),
celo za vsak posamezen slučaj so zbirali učinkujoča vzgojna
sredstva in dosegli so na ta način vzorno disciplino in ve«
denje. Res, da to ni lahko,- ker je to umetnost, ki naj nas
loči od navadnega rokodelstva, za katero ni potrebna peda«
goška znanost. Za dokaz slabe razredne vzgoje so mi učenci
pretepači, ki so se pojavili samo v tistih razredih, kjer so
imeli učitelje le po imenu ne pa po bistvu, ki so imeli učitelje
rokodelce in ne učiteljev pedagogov. Pedagogi nimajo pošto«
pačev! Ti se tudi zavedajo, da za vzgojevanje ne zadošča
samo nekaj znanja, s čimer se shaja za silo le pri pouče«
vanju, temveč zavedajo se, da je za vzgojo potrebno tudi

145

nekaj biti, nekaj veljati v šoli in tudi izven nje. Spoštovanje,
avtoriteta je vzgojiteljem potrebna, ki pa si jo učitelji pri«
dobe samo ob zglednem življenju, to je, če dejansko tako
žive, kakor v šoli uče. Žalibog v tem pogledu po skušnjah
lahko prenesem svetopisemski rek tudi na učitelje sploh:
Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih.

Glejmo, da bo na šolah vsako leto več izvoljenih — kot
pa samo poklicanih. Glede učnih uspehov, s katerimi sem
sicer v splošnem prav zadovoljen, moram vendar omeniti
nekaj primanjkljajev pasivnega značaja. Ves nazorni nauk
tiči še preveč v verbalizmu. V pretežni večini ga naslanjamo
še na slike. Cvetoče drevo opazujemo spomladi na sliki v
šolski sobi, pozimi naslikanega sneženega moža, ko vendar
imamo cvetoče drevo mogoče le nekaj korakov od šole, po«
zimi pa sneg pred šolskimi durmi. In zakaj smo tako ne«
kretni? Ne pomislimo, da otroška duša veliko bolj teži po
gibanju, dejanju, kakor pa po mrtvem opazovanju v šolski
sobi. Učenci naj napravijo snežnega moža pred šolo ali za
šolo sami, črešnjo naj gredo* gledat v prirodo, slike pa upo«
rahljajmo le za pomoč pri reprodukciji, ponavljanju. Roko«
tvor  en  j e, t. j. delovni princip, bolj uveljavljajmo v na«
zornem nauku, zato modelirajmo, izrezavajmo, preprosto ob«
delujmo enostavne lesene reči, pa bomo imeli v končni letni
bilanci aktiva brez pasiv.

Glede jezikovnega pouka.  Branje in pisanje
v prvem razredu še vedno poučujemo po starih šablonah.
Delovni princip zahteva, da posamezne črke učenci še prej
oblikujejo s polaganjem klinčkov, fižolov, niti, dalje izdelu«
jejo z ilovico, s plastilino preden jih pišejo. Tako si sigurno
bolj in prej zapomnijo učenci optična znamenja za posamezne
črke. Tovarišice, ki so se oprijele delovnega principa, so
veliko več dosegle kot one, ki vozijo po starih, izvoženih
kolotečinah. Jako uispešen je bil pouk v priučenju tiskanice
z uporabljanjem stavnic, ki so sestavljene iz navadnih uži«
galičnih škatlic. Pri tem pouku so bili vsi učenci aktivni in
to je rodilo lepe uspehe. V višjih razredih so se vadili čitanja
različnih rokopisov, kar je za življenje tudi praktične vred«

10

146

nosti. Najprej so zamenjavali zvezke v razredu samem, po*
tem pa so preskrbele nekatere tovarišice različne uradne
akte ter jih dajale v čitanje učencem in učenkam. V nekem
razredu sem opazil, da je učitelj vadil učence v iskanju
različnih besed v besednjaku, kar je tudi prav; enako je ta
učitelj uril učence v iskanju različnih tvrdk, v naslovnih
knjigah. Tudi to je potrebno za življenje. Tudi v umevanju
čitanja občinskih map in črtežev je ta učitelj uvedel učence
svojega razreda, kar jim bo v poznejšem življenju prav
prišlo. Vozne rede umevajo po vseh višjih razredih. Pametno
je to. Tudi sem opazil pri hospitaciji v nekem razredu, da
so učenci pripovedovali o tem, kar so čitali doma. S tem so
se vadili v prosti obnovi prečitane knjige, kar je velike
važnosti za duševno zbranost, za prosto, logično pripovedo*
vanje in govorjenje. V nekem razredu imajo vsi učenci
»Mladega junaka« in ga skupno čitajo v uri čitanja. Čitanje
v vlogah so tudi vadili v nekaterih razredih, kar je zelo dvig*
nilo pazljivost in znimanje učencev. Po nekaterih razredih so
učenci navajeni, da učitelja vedno izprašujejo, ako česa ne
razumejo. Hvalevredno je bilo prizadevanje nekaterih uči*
teljev, da so različne berilne sestavke brez nadležnega mo*
raliziranja uporabljali v vzgojne svrhe, za vzbujanje pleme*
nitih čuvstev in želja. To so plusi v bilanci, a velik minus
nosijo na svoji vesti oni tovariši in tovarišice, ki so jim bile
ure čitanja ure oddiha in odmora, v katerih pa niso oživljali
učenčevega duha, ampak ga naravnost zatirali. To je neod*
pustljiv pedagoški greh in to tem bolj. ker vsak greh, tako
tudi ta, rodi slabe posledice. Takim učiteljem so tudi ure
pisanja, ure odmorov in zato se ni čuditi, če je pisanje šol*
skih nalog v teh razredih ob koncu šolskega leta veliko slabše
kot pa je bilo v začetku. Taki učitelji so zajedalci v učitelj*
skem poklicu. Na večrazrednicah životarijo samo ob uspehih
drugih. Žalostno — pa žalibog resnično! Glede samostojnega
prostega miselnega izražanja so še tudi minusi v naši končni
letni šolski bilanci. Krivda leži v tem oziru na preveliki zgo*
vornosti učiteljstva, ki z neprestanimi vprašanji zavira prosta
pripovedovanja. S tem pa učenčevo duševnost veliko bolj

147

ovira v zbranosti in aktivni produktivnosti, nego pospešuje.
Podlaga prostemu spisju so prosta pripovedovanja učencev.
Eden izmed glavnih pogreškov prostega spisja na višji stop«
nji pa je ta, da ne vadimo dovolj temeljito prostega po«
slovnega spisja, ki ga učenci v življenju tako zelo potrebu«
jejo. Za življenje je veliko večje praktične vrednsti, da zna
učenec prosto sestavljati n. pr.: potrdila, pobotnice itd. —
kot še tako lep opis jutranje ali večerne zarje.

V računskem pouku  štejem med aktiva to, da
se zlasti v 1. in 2. razredu upošteva delovni princip, t. j. da
imajo učenci učila, ki so si jih naredili sami po navodilih
učiteljic. Omenjam le klinčke, merske trakove, papirnat de«
nar, kroglice itd. Med aktiva štejem tudi takozvano stvarno
računanje v nižjih in višjih razredih. Razveseljivo' je to, da je
učiteljstvo prišlo do spoznanja, da uvaja učence v abstrakcije
po konkretnih, stvarnih računih, poslužujoč se pri tem raz«
ličnih cenikov, poštnih tarif, voznih redov, anons itd. Med
aktiva spadajo tudi gospodarski in gospodinjski računi, vzeti
iz krajevnih življenskih prilik, ki upoštevajo pri tem vse sta«
nove: kmetovalce, obrtnike, delavce in tudi uradnike. Mno«
gim jc računica le metodični kažipot, računsko gradivo pa si
prikrojujejo po krajevnih življenskih potrebah in to na ta
način, da učenci sami poizvedujejo po cenah in tudi sami
sestavljajo naloge v najrazličnejših kombinacijah. Tudi ra«
čuni, ki sem jih našel v nekaterih razredih iz alkoholnega
poglavja, sodijo med aktiva. Prav je tudi, da so sc učili naj«
enostavnejšega knjigovodstva v višjih razredih ter da so te«
densko, mesečno in letno zaključevali blagajniške knjige.

Med pasiva v računstvu pa štejem to, da po nekaterih raz«
redih prehitevajo in ne vadijo dovolj posameznih računskih
operacij. Vaje so ravno v računstvu izredne važnosti. Tu in
tam preveč računajo z golimi števili. Pri reševanju uporabnih
nalog so pa potem učenci prav neokretni. Nekaj učiteljev gre
učencem preveč na roke in ne pusti učencev, da bi samo«
stojno reševali uporabne naloge. V nekaterih razredih so
vedno na vrsti le eni in isti učenci, drugi pa postanejo zbog
tega brezbrižni. Slaba disciplina je velika ovira, kakor v

10 *

148

vseh drugih predmetih tako tudi pri računstvu. Eden ali dva
premalo vadita računanje na pamet in sega njun postopek
že v golo mehaničnost, ki nikjer ni tako neumestna kot
prav pri računstvu.

V zemljepisnem  pouku je za nekatere razrede
bilanca prav aktivna, pasivna pa v onih, v katerih učitelji
niso dovolj skrbeli, da bi zemljepisno snov podali na nazo«
ren in zanimiv način. Oni razredničarji, ki so se pri tem
pouku posluževali delovnega principa, to je, da so se s po«
-močjo mivke, gline, lepenke in drugih takih predmetov vzbu«
jali v učencih jasne predstave o tlorisih, načrtih, zemljevidih,
se ponašajo z velikimi umskimi uspehi. Veliko pa so jim v
tem predmetu pripomogli do uspehov dobro pripravljeni iz«
leti, na katerih so si učenci na licu mesta beležili geografska
znamenja in delali skice o koščkih pokrajine, ki so jo imeli
okrog sebe. Prav veliko veselje so nekateri razredi imeli s pe«
ščenim upodabljanjem opazujoče pokrajine. Ko so to delali,
je bilo v njih izredno veliko življenja, dokaz njih velikega
duševnega aktivnega delovanja. Istotako so zelo duševno
živeli in rastli v umevanju pri upodabljanju pokrajin raz
zemljevid v mivki, ki so jo sami nabrali in prinesli v razred.
Aktiva morejo pokazati v zemljepisnem pouku tudi oni raz«
redničarji, ki so veliko risali in se vsaj na ta način poslu«
ževali delovnega principa, ki ga zahteva glavno Pestallozzi«
jevo načelo: Poučuj nazorno:! V utrjevanju zemljepisne snovi
so se vsi razredničarji posluževali koncentracije, kar je
zopet dvigalo aktivne postavke v tem predmetu. Prav je bilo,
da ni učiteljstvo v tem predmetu polagalo posebne važnosti
na imena in številke, več pa na terenske, gospodarske in
kulturne odnošaje in na njih medsebojno vzročnost. Ves
zemljepisni pouk je izhajal iz domovine in se vršil v odnosu
na domovino ter tako osredotočal čuvstvovanje in mišljenje
predvsem le na domovino, kar moram hvalevredno omenjati.
Za pasivni del te zemljepisne bilance pa moram ugotoviti
le to, da se zvezdoslovje, ki bi moralo sloneti na opazovanju
ni naslanjalo nanj. Tudi se zvezdoslovju od nekaterih to«
varišev ni posvečalo dovolj važnosti, dasi bi ne smelo biti

140

učenca, ki bi izstopil iz šole brez pravilnega umevanja o
časovnih in luninih izpremembah, luninih in solnčnih mrkih
ter zvezdnih utrinkih.

Bilanca zgodovinskega pouka je aktivna le v onih raz*
redih, v katerih ima učiteljstvo jasne smotre tega predmeta
in se je nanj vestno pripravljalo. Opazil sem, da so se ne*
kateri učitelji zavedali, da ni smoter zgodovinskemu pouku
vtepati učencem v glavo neko množino gole zgodovinske
snovi, temveč, da je uvaževati tudi njeno> etično stran. Ne
mrtvo naštevanje zgodovinskih, političnih dogodkov, oseb*
nosti in letnic, ampak bolj poudarjanje kulturnega razvoja
in gospodarskega napredka. Da ima v zgodovinskem pouku
svoje korenine in mladike domovinska in državljanska vzgo*
ja, tega so se mnogi zavedali in so temu primerno izbirali
in obravnavali zgodovinsko snov v zaokroženih zgodovin*
skih slikah in biografijah po dobro pripravljenih metodičnih
enotah. Opirali so se pri pouku na raznovrstna učila, kakor
na stare predmete, slike, zemljevide in zgodovinske sporne*
nike, kar je pouk poživljalo in spomin utrjevalo. Pasivna pa
je bilanca tega pouka le v onih razredih, kjer ni imelo uči*
teljstvo pred seboj jasnega smotra, dalje pri vseh onih učnih
osebah, ki so se premalo pripravljale na zgodovinski pouk
in niso zato mogle podavati zgodovinske snovi na nazoren,
učencem umljiv način ter so etično stran zgodovinskega po*
uka popolnoma prezirale, dasi nam zgodovinska snov nudi
toliko zgledov vseh mogočih človeških vrlin, ki prevzamejo
dušo in srce učencev, okrepe njih voljo, ako so le podana v
primerni obliki. Pasivna je bila bilanca z ozirom na podano
jim snov tudi v vseh onih razredih, v katerih so premalo
ponavljali že obdelano tvarino in pa v onih, kjer učitelji niso
uvaževali koncentracije pouka. Skoraj brezploden pa je bil
zgodovinski pouk v 2 razredih, ker se je podajal na papa*
gajski način, t. j. da je učitelj stavek za stavkom podajal
in so učenci istočasno stavek za stavkom odgovarjali. Tak
način pouka ne pusti nobene kali ne v umu ne v srcu. Pri
zgodovinskih dogodkih so potrebne tudi le nekatere važne
letnice in je v precej razredih dokaj primanjkljaja v tem

150

pogledu. Potrebno pa je, da se skuša na kak primeren način
pomnenje letnic učencem olajšati. Če tedaj primerjam aktiva
in pasiva v zgodovinskem pouku naše šole, tedaj dobim
ravnovesje. Za drugo leto pa pričakujem večji presežek v
aktivih.

Bilanca prirodopisnega pouka.  V vseh onih
razredih, v katerih je ta pouk slonel na verbalizmu, knjigah
in posameznih berilnih sestavkih, moram z žalostjo ugotoviti
le pasiva. Aktiva izkazujejo le oni razredi, v katerih se je
pouk naslanjal na lastna opazovanja učencev, dalje na njih
doživljaje in izkustva, kakor tudi na razredna opazovanja
v šolski sobi, na izletih, na zbrane prirodopisne zbirke, akva*
rije in terarije, šolski vrt in dalje v vseh razredih, v katerih
je učitelj uvaževal biologijo ter utrjeval prirodopisno* snov
po principih delovnega pouka, t. j. da so karakteristične
oblike prirodopisnih objektov skicirali ali celo modelirali v
ilovici, zavedajoč se, da je trenutek upodabljanja več vreden
kot ure samega gledanja. Dalje v razredih, v katerih učencem
niso neznana vprašanja: zakaj, čemu, so učni uspehi tudi v
prirodopisnem pouku visoko aktivni. V nekaterih razredih
se je po prirodopisnem pouku tudi gojilo in utrjevalo versko
čuvstvovanje in budil estetski čut, kar oboje je velike vzgojne
važnosti. Učiteljem, katerih uspehi so v prirodopisnem po*
uku pasivni, priporočam, da se seznanijo s Schmeilovimi na*
zori ter da ne pozabijo na Komenskega izrek: »Ljudi je treba
učiti modrosti, v kolikor se to da izvajati, ne iz knjige,
ampak iz neba, zemlje, hrastov in bukev.«

Glede bilance prirodoslovnega  pouka ugotav*
ljam to*le: Bilanca je ugodna v vseh razredih, v katerih so
poučevali učitelji, prepričani, da rodijo uspehe v tem pouku
le fizikalni poizkusi, ki pa jih ne izvajajo samo učitelji, am*
pak tudi učenci sami. Nekateri učitelji so šli še dalje, pa so
navajali učence, da so tudi sami izdelovali raznovrstne fizi*
kalne aparate in so tako ti učitelji dejansko pokazali pravo
umevanje o najnovejši didaktični zahtevi delavnega didak*
tičnega metodičnega načela.

151

V risarskem pouku izkazuje bilanca aktiva le pri
učiteljih, ki poznajo najnovejše risarske metode, t. j., da se
drže nastopnega postopka: a) v najnižjih razredih rišejo po
spominu, b) na srednji stopnji preidejo v risanje po naravi,
c) na najvišji stopnji pa se vadijo v konstruktivnem risanju.

Na najnižjih stopnjah slikajo, na srednjih stopnjah bar*
vajo, na najvišjih skicirajo.

Pri učiteljih, ki se v najnovejše risarske metode, sloneče
na psihologiji, ne morejo ali nočejo poglobiti, izkazuje bilanca
pasiva. Še vedno se dobijo učitelji, ki se poslužujejo risanja
po risarskih predlogah (kopiranja), kar je slabo, ker ne
vzbuja produktivnih duševnih sil.

Odobravati pa moram težnje onih učiteljev, ki risarski
pouk usmerjajo tudi v praktično stran, t. j., da ga prvič iz*
rabljajo kadarkoli se jim nudi prilika za koncentracijo osta*
lega razrednega pouka ter tudi za praktično pošolsko živ*
ljenje. Pravilno je tudi postopanje onega učitelja, ki upo*
števa zmožnosti posameznih učencev in risarski pouk indi*
vidualizira.

Petje.  Aktiva izkazujejo razredi, v katerih so se va*
dili pred vsem za šolo primernih narodnih pesmi. Naravno
je, da so učitelji pevci dosegli boljše uspehe kot učitelji ne*
pevci. Tem zadnjim prav zelo priporočam, da se poglobijo
v pravilno metodično postopanje. V nekaterih razredih
niso gledali na to, da bi v petju vadili tudi posamezne učence,
ampak so vadili petje le v zboru, kar štejem med pasiva.

Kakor nastopajo v vseh predmetih posamezniki, da nam
pokažejo, kaj znajo, tako naj nastopajo posamezniki tudi pri
petju. Potrebno je tudi v petju individualiziranje, t. j. za
dečke pesmi, ki so njim primerne, za deklice pesmi, ki bolj
odgovarjajo dekliški nravi. Med aktiva štejem tudi to, da
so se seznanjali učenci z najpotrebnejšimi teoretskimi pev*
skimi pripomočki in pa to,"da je učiteljski zbor določil
pesmi, ki naj se temeljito naučijo v posameznih razredih,
da jih tako ponesejo s seboj v življenje. Da se pri tem
izboru ni pozabilo na nekaj lepih cerkvenih pesmi, moram

152

l

staviti tudi med aktiva. Posebni šolski pevski zbor, zbran
iz najboljšh pevcev in pevk pa je visoka aktivna postavka
letošnje naše šolske vzgojne bilance.

Glede telovadbe  smo v bilanci pasivni v toliko, v
kolikor smo premalo izvajali telovadbo na prostem in se
preveč držali šolske telovadnice in telovadnega orodja. Ven
iz telovadnice, naj nam bo načelo v bodoče.

Dekliška ročna dela  izkazujejo le aktiva po
zaslugi praktičnih učiteljic ženskih ročnih del. Za najlepšo
aktivno postavko v tem predmetu pa smatram krpanje raz*
trganega perila.

Deška ročna dela  so še pasivna. Vzroki ležijo
v pomanjkanju predpogojev, t. j., da še nimamo delavnice
in ne potrebnega orodja.

Naša šolska bilanca izkazuje, kakor ste slišali, aktiva
pa tudi pasiva. Sama aktiva pa bomo imeli še*le tedaj, ko
se bo naše šolsko teoretično delo krilo s prakso v življenju.
Tedaj še*le bodo utihnile tožbe, da šola dejansko ne ustreza
potrebam življenja. To naj ima vsakdo izmed vas pred očmi
ob vzgojnem in poučnem prizadevanju.

b) 1. Upravitelj opozori razredničarje 5. in višjih raz*
redov, da opozorijo one učence, ki še niso stari 14 let pa
želijo njih starši, da bi dobili njih otroci predčasno odpust*
nico, kar je po trgih in mestih z 8 letno vsakdanjo šolsko
obveznostjo mogoče, da pridejo to javit upravitelju starši
sami. Na podlagi vzrokov, ki jih bodo starši sami navedli,
bo učiteljska konferenca na to sklepala in stavila predloge.
Enako glede odhodnic.

2. Upravitelj pozove učiteljstvo, naj vloži še pred po*
čitnicami prošnje za povišice položajne plače, ker med po*
čitnicami ne bo vedno doma in tudi učiteljstvo samo se
med počitnicami razkropi na vse strani pa kaj rado marsikaj
pozabi v svojo lastno škodo.

K točki 4.: K § 216. dok. šol. in uč. reda poroča učitelj
J. J., da varuh učenke I. J. ovira šolsko vzgojo, ker učenke

153

primerno ne oblači in jo tudi ne pošilja v šolo. Vsi zadevni
opomini so od strani šole bili brezuspešni, zato predlaga:
Upravitelj šole naj zaprosi varstveno in skrbstveno sodišče,
da tej učenki postavi drugega varuha. Predlog soglasno
sprejet.

Za protialkoholno delovanje priporoča šolski upravitelj,
naj učiteljstvo preštudira v počitnicah novi Mrkunov! knjigi:
1. Alkoholno vprašanje, 2. Dinamit in antidinamit, da bo
za ta del vzgoje in pouka pripravljeno drugo šolsko leto*.

K točki 5.: Vsi učitelji podajo svoja poročila ter oni, ki
niso obdelali vse predpisane učne tvarine, navedejo stvarno
utemeljene razloge, kakor bolezni učencev, nereden šolski
obisk v zimskem času, poljska dela. Večini pa ne ugaja
najnovejši učni načrt, ki zahteva v nekaterih za življenje
najvažnejših predmetih preveč gradiva, za druge pa odloča
premalo ur.

K točki 6.: Varuh učil I. I. navede učila, ki so bila zadnji
čas nabavljena in omenja, da so tekom šolskega leta nabav*
ljena učila stala 5215 Din, popravila pa 785 Din. Proraču*
njena postavka 6000 Din, je s tem izčrpana. Vsa učila so za*
beležena v zadevnem inventarju. Poda dalje pregledni se*
znam, kako so se učila uporabljala v posameznih razredih.
Za nazorni pouk je bilo izposojenih 561, za prirodoipisni pouk
712, za fizikalni 685, za zemljepisni 1024, za zgodovinski 514,
za računski 273, za ostale predmete 153. Skupaj vseh izpo*
sojil: 3922. Šolski upravitelj se zahvali učiteljstvu za pridno
uporabljanje učil in varuhu učil za vestno in točno urejevanje
zbirke učil.

J. J., varuhinja šolske knjižnice poroča, da so vsi raz*
redničarji vrnili izposojene jim knjige ter navede statistiko
za posamezne razrede. Povprečno je imel vsak razred od 3.
navzgor po 30 knjig. Na vsakega učenca odpade po 7 pre*
čitanih knjig, tako da je bilo V'tekočem letu pri 615 učencih
izposojenih 4315 knjig. Med letom se je ftabavilo samo 30
novih knjig, ki so stale 800 Din, a 1200 Din pa se je letos
izdalo za vezavo 104 knjig, ki še niso bile vezane. V prora*

154

čunu je bilo za šolsko knjižnico 2000 Din in je s tem tudi ta
postavka izčrpana. Šolski upravitelj se zahvali glavni knjižni*
čarki, kakor tudi razrednim knjižničarjem za prav pridno
uporabljanje šolarske knjižnice, ki je izredne vzgojne
važnosti.

Upravitelj .sam poroča o prirastku učiteljske knjižnice,
ki znaša 25 knjig prirastka. Pohvalno omenja, da si je učitelj*
stvo v tekočem šolskem letu izposodilo 104 knjige iz uči*
teljske knjižnice. Ne zdi pa se mu prav, da se okrajne knjiž*
niče učiteljstvo premalo poslužuje, ker si je iz nje izposodil
le 1 učitelj 4 knjige, a vsi drugi nobene. Opozarja učiteljstvo,
da je okrajna učiteljska knjižnica vsem na razpolago.

Voditeljica ubožne knjižnice poroča, da je bilo nanovo
nabavljenih 172 knjig, izposojil pa je bilo 618. Za nove ubo*
žne knjige je bila proračunjena vsota 4000 Din, izrabilo pa
se je le 3200 Din. Ostanek 800 Din se bo upošteval pri se*
stavi proračuna za drugo šolsko leto. Konferenca sklene, naj
se krajnemu šolskemu odboru, ki tako lepo in požrtvovalno
skrbi za revne učence, izreče zahvala učiteljskega zbora.

Voditeljica Podmladka Rdečega Križa J. J. poda daljše
poročilo za vsak posamezni razred, po katerem sumira delo
vse šole. Iz tega končno ugotovi tode: Podmladkarji so imeli
dve večji prireditvi, Podmladkarice so napravile 18 oblek za
revne učence, zbrali zavoj daril in jih poslali sosednji šoli.
Iz razrednih blagajnic so prispevali Podmladkarji ubožnim
učencem za majniški izlet. Centralnemu odboru v Beograd
je bilo odposlanih 716 Din, ostali denar je v domači blagajni.
Vsak razred je imel tudi Glasnik P. R. K.

Voditelj šolskega odra J. J. poroča, da je šola priredila
2 igri. Dobiček se bo uporabil za definitivno zgradbo šol*
skega odra, ker je sedanji le za silo. Pove dalje, da je uči*
teljstvo samo pri mesečnih prispevkih doslej nabralo 1800
Din v ta namen, za kar izreče šolski upravitelj vsem članom
učiteljskega zbora iskreno zahvalo. Požrtvovalnost učitelj*
stva bo sporočil tudi krajnemu šolskemu odboru, da ga s
tem pridobi, da bo tudi sam kaj prispeval v ta namen.

155

J. J. poverjenica mladinskih listov pove, da je imela 62
naročnikov na mladinske liste: »Zvonček«, »Vrtec«, »An*
gelček«.

J. J. poverjenica »Mladega junaka« pa pove, da je izpe*
čala vsak mesec po 100 »Mladih junakov« ter pri tem na*
pravila dobička za 398 Din, ki jih odstopa za šolarsko knjiž*
nico. Tudi njej izreče upravitelj toplo zahvalo.

Po končanih poročilih posameznih poverjenikov se upra*
vitelj spomni še obeh pevovodij deškega in dekliškega pev*
skega zbora, ki sta krasno nastopala ob prireditvah in obema
pevovodjema J. J. in J. J. izreče priznanje in iskreno zahvalo,
čemur se z odobrenjem pridruži tudi drugo učiteljstvo.

K točki 7.: Pri tej točki se razvije daljša debata, iz katere
se je videlo, da bi nekateri radi razstavili le najboljša dela,
za kar se jim zdi šolska telovadnica dovolj velika. Upravitelj
je proti temu. On zagovarja, da moramo pokazati delo takšno,
kakršno je in ne kazati šole v lepši luči kot pa zasluži v res*
niči. Ugovore nekaterih izpodbije sproti in končno pristane
večina učiteljskega zbora na to, da naj razstavi vsak razred*
ničar v svojem razredu in sicer vse, kar se more razstaviti.
Za razstavo se določita 28.—29. junij. Ob tej priliki se bo
pobirala po soglasnem sklepu učiteljskega zbora tudi pro*
stovoljna vstopnina za šolsko knjižnico.

K točki 8.: Veroučitelj I. I. predlaga, naj bi se praznik
šolske mladine, t. j. god sv. Alojzija, čim slavnostnejše pra*
znoval. Učiteljstvo se strinjaš tem. Določi se nastopni način:
Dne 21. junija se zbere vsa šolska mladina v svojih raz*
redih, odkoder odide z zastavo pod vodstvom učiteljstva v
cerkev k službi božji. Pesem sv. Alojzija poje med službo
božjo vsa šola. V cerkvi bo imel veroučitelj govor o sv. Aloj*
ziju. Po službi božji pa bodo v šolski telovadnici na čast sv.
Alojziju izbrane deklamacije po kratkem nagovoru šolskega
upravitelja. Sprejeto soglasno. “

K točki 9.: Šolski upravitelj opozarja, naj učiteljstvo te
zadnje dni pouka izrablja v ponavljanje in utrjevnje med
letom obravnavane snovi ter za vestno, objektivno redovanje.

156

Na predlog učiteljice J. J. se sestavi še seznam zanikarnih
staršev.

Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsed*
nik konferenco in naznani, da bo sklical v kratkem še eno,
t. j. izredno, sklepno konferenco.

I. H., t. č. upravitelj. J. J., t. č. zapisnikar.

P. J. J., veroučitelj.

Ostali podpisi:

14. Dne 17. ali pa že 16. junija odpošlje krajnemu šob
skemu odboru zaznamek zamud za 1. polovico junija v nas
daljnje poslovanje.

15. Dne 18. junija odpošlje prepis zapisnika 10., t.- j.
zadnje redne učiteljske konference.

16. Dne 19. junija sestavi vabilo in dnevni red za izredno
sklepno učiteljsko konferenco, ki naj bi bila nekaj dni pred
sklepom šolskega leta. N. pr.:

1. Objave uradnih dopisov.

2. Objave šolskega upravitelja.

3. Redovanje vedenja, pridnosti in zunanje oblike pis=
menih izdelkov.

4. Sklepanje o premeščanju otrok iz razreda v drugi
razred in v razredih iz oddelka v drugi oddelek.

5. Sklepanje o redovanju učencev, ki dobijo koncem
šolskega leta odpustnico.

6. Posvetovanje in sklepanje o onih učencih, ki naj
dobijo odhodnico.

7. Poročila razredničarjev in ostalih učiteljev o preš
skrbi stvarnih potrebščin za drugo šolsko leto ter
o popravilih, ki naj se izvedejo med počitnicami v
šolskem poslopju.

8. Odkazovanje razredov, oziroma učnih predmetov
za prihodnje šolsko leto po šolskem upravitelju

157

posameznim učnim osebam po njih poprejšnji
zaslišbi.

9. Navodila šolskega upravitelja o zaključitvi in točni
izpolnitvi razrednih uradnih tiskovin.

10. Razprava in definitivna določitev o načinu slav*
nostne zaključitve šolskega leta in o prireditvi
dneva za narodno prosvečivanje.

11. Raznoterosti.

17. Dne 20. junija sestavi in odpošlje sreskemu pogla*
varju izkaz o šolskem vrtu in drevesnici (obrazec 120).

18. Dne 22. junija vodi ob določeni uri zadnjo izredno
sklepno konferenco po zgoraj navedenem dnevnem redu.
Potek konference glej v spodaj navedenem zapisniku.

Zapisnik

3. izredne, t. j. sklepne učiteljske konference, ki je bila dne

22. VI. 192.. na. po nastopnem dnevnem redu: (pre*

piši zgornji dnevni red!)

Predsednik I. H. otvori konferenco, ugotovi navzočnost
vseh članov, imenuje za zapisnikarja I. I. ter prečita zapis*
nik 10. redne učiteljske konference, ki ga vse učiteljstvo
odobri in podpiše. Nato preide k prvi točki dnevnega reda
ter objavi nastopne uradne dopise: 1..., 2..., 3... itd. —

K točki 2. a). Šolski upravitelj poroča, da nekateri raz*
redničarji še niso izterjali denarnih zneskov za knjige, iz*
gubljene iz šolarske knjižnice. Pozove jih, da to storijo še
pred zaključkom šolskega leta, da bo mogoče nabaviti nove
izvode.

b) V 5. razredu še niso plačali ubite šipe, kar naj plača
ves razred, ker nočejo izdati storilca.

c) Opozarja na natančno in točno izpolnitev vseh raz*
rednih uradnih spisov in poda v ta namen potrebna navodila.

č) V dneh 25., 26. in 27. junija naj mu učiteljstvo pred*
loži matične liste in izkaze v pregled in podpis, da bo mo*
gel še pravočasno opozoriti na eventualne pomote ali nedo*
statke.

158

denje na dvorazrednih in večrazrednih šolah učiteljska kon«
ferenca, ter pozove razredničarje, naj stavijo zadevne pred«

loge. Slabe rede v vedenju soi dobili nastopni učenci:.

V katalogih in matičnih listih se navedejo vzroki  slabih
ocen iz vedenja. Po končanem ocenjevanju vedenja preidemo
na ocenjevanje pridnosti. Te rede določijo učne osebe, ki
so bile zaposlene v posameznih razredih. Ker se pri učencih
I. J., B. B. niso zedinile, je odločila rede konferenca po pred«
logih razredničarjev. Na to je bilo na vrsti ocenjevanje zu«
nanje oblike pismenih izdelkov. Ker se učne osebe, ki so
se v pjih predmetih pisale pismene naloge, niso v enem slu«
čaju mogle zediniti, je odločila ocene učiteljska konferenca
potem, ko so si ogledali člani konference prinesene pismene
izdelke učencev.

K točki 4.: Šolski upravitelj pred razpravo in sklepanjem
te točke prečita § 92. dok. šol. in uč. reda in odredbo) v Fin«
kovi zbirki 5. zvezek, štev. 124., 137., 153., na kar uvede uči«
teljstvo v razpravo in stavljenje predlogov. Na predlog uči«
telja I. I. se sklene z večino glasov: Učenci, ki imajo po en
nezadosten red v jezikovnem pouku, računstvu ali v reali«
jah — ponavljajo razred. Oni učenci, ki imajo po en neza«
dosten red v risanju, petju ali v pisanju, prestopijo v višji
razred. Učenci z dvema nezadostnima redoma, bodisi žc v
kateremkoli predmetu tudi zaostanejo in ponavljajo.

K točki 5.: Upravitelj opozori učiteljstvo na določila
§§ 95, 96 in 97 dok. šol. in uč. reda ter na pojasnila izvr«
silnega predpisa k dokončnemu šolskemu učnemu redu, nakar
razredničarji navedejo učence, ki so že spolnili ali pa bodo
spolnili tekom počitnic 14. leto starosti in ki že dbvladajo
znanje 5. šolskega leta. Rede predlagajo na osnovi redov
zadnjih treh šolskih let in člani konference sklepajo o njih.
Sklepe učiteljske konference so razredniki zabeležili v raz«
rednih katalogih in matičnih listih.

Upravitelj pa navede imena onih učencev, kojih starši
so se oglasili s prošnjo, da bi njih otroci, četudi niso še iz«
polnili 14. leta starosti, dobili predčasno odpustnico. Za
vsak posamezni slučaj navede vzroke staršev ter vpraša za

159

K točki 3.: Šolski upravitelj opozori učiteljski zbor na
§ 88. dok. šol. in uč. reda, po katerem določa rede za ve*
mnenje učiteljstvo. Po razgovoru in po pojasnilih da vsak
posamezni slučaj na glasovanje. Sklepi konference se žabe;
ležijo v zaznamku, obrazec 63 b) in za vse učence, ki jim
je konferenca ugodila, se določijo še redi, ki pa se vpišejo
v kataloge ali matične liste le s svinčnikom, ker še ni gotovo,
da bo na vse konferenčne sklepe pristal tudi sreski poglavar,
odnosno sreski šolski referent. Upravitelj naprosi one raz«
redničarje, ki v njih razredih doibe učenci odpustnice, naj
odpustnice čimprej spišejo ter mu jih pravočasno vročijo v
pregled, podpis in v vročitev izstopivšim učencem. Učiteljica
I. I. predlaga, naj dobijo iz šole izstopivši učenci z odpustni;
cami tudi spominske liste. Predlog soglasno sprejet. Upra;
vitelj prosi, naj se učitelji razredničarji iposlove od učencev,
ki stopajo iz šole s primernim nagovorom. Seveda se bo
upravitelj tudi sam poslovil od njih ter jim tudi navedel in
priporočal poklice, v katere naj se gredo pripravljat sedaj,
ko zapustijo šolo.

Op. Kjer imajo na šolah še šolsko matico, zabeleži šol.
upravitelj izdajo odpustnic tudi v šolski matici z navedbo
datuma.

K točki 6.: Pred razpravo te točke prečita upravitelj § 100.
dok. šol. in uč. reda. Učitelj I. I. predlaga za učenca I. F.
izdajo odhodnice. K besedi se oglasi učitelj I. I., ki je mnenja,
da učenec 5. razreda večrazredne šole nikakor ne more
dobiti odhodnice, ampak odpustnico. Trditev učitelja raz;
redničarja, da učenec že 2 leti ponavlja razred in da se mu
naj iz tega vzroka izda oidhodnica, ne more držati, ker smemo
odhodnice izdati le učencem, če kaže njih telesno in duševno
stanje, da se po sodbi učiteljske konference ne more več
pričakovati uspehov od njih. Učenci, ki pridejo v 5. razred,
nikakor niso duševno zaostali, ker sicer bi ne bili prišli do
5. razreda. Učitelj razrftdnik se sklicuje, da učenec v 2 letih
ponavljanja ni prav nič napredoval, da nima predpisanega
znanja za odpustnico ter da ga tudi v 3. ponavljajočem šol;
■shem letu ne b;o pridobil in da je škoda časa, ki bi ga zastonj

160

trošil še dalje v šoli. Učiteljica I. I. predlaga, naj se zahteva
od staršev predložitev zdravniškega spričevala in po zdrav«
niški sodbi naj se potem postopa. V slučaju, da bo zdrav«
niško spričevalo na strani učitelja razredničarja, tedaj naj
dobi učenec I. F. odhodnico, v slučaju, da bo na strani uči«
telja I. I. pa naj se ga obdrži še v šoli. Upravitelj navede
slučaje, da so dobili odpustnice že tudi učenci 4. razreda,
zato je proti temu, da bi učenec 5. razreda dobil odhodnico
in ne da zato predlogov na glasovanje, temveč bo to raz«
lično naziranje sporočil sreskemu poglavarju, da izda točno
načelno odločbo v tem pogledu, s čimer se učiteljstvo za«
dovolji. Za učenca I. J., ki že 4. leto ponavlja 3. razred, pa
soglasno sklene učiteljska konferenca, da mu izda odhod«
nico. Za odhodnico se določita reda. Na vprašanje razred«
ničarja, če bo tudi učenec z odhodnico prejel spominski list,
odgovori upravitelj z da.

K točki 7.: Razredničarji izroče šolskemu upravitelju
pismene zaznamke o stvarnih potrebščinah, ki bi jih bilo
med počitnicami preskrbeti za drugo šolsko leto in enako o
vseh popravilih, ki naj se po razredih izvedejo med počit«
nicami.

K točki 8. Šolski upravitelj pove, za katere razrede so
se odločili posamezniki v prihodnjem šolskem letu in na«
vede na to razvrstitev razrednikov, kakor si jih sam želi.
Svojo odločitev tudi utemelji prvič s pedagoških ozirov, dru«
gič po stvarnih šolskih potrebah in tretjič z uvaževanjem po«
sebnih osebnih potreb in želja. Za 1. razred je določil I. I.,
za 2. razred je določil I. I., za 3. razred I. I. itd. itd., vsem
novo določenim razredničarjem toplo priporoča, da si že med
počitnicami napravijo na osnovi učnega načrta podrobne
učne načrte ter se po počitnicah že pripravljeni vrnejo zo«
pet na šolo. (Op. Na večrazrednih šolah pa je zelo težko že
ob koncu šolskega leta napraviti razporedbo razredničarjev,
ker so med počitnicami kaj rade izpTemembe v učiteljskem
zboru.)

K točki 9.: Na točno izpolnitev vseh rubrik v uradnih
razrednih spisih opozarja upravitelj in želi, da napiše vsak

161

razrednik na zadnji strani v razrednice, tednike in kataloge
tole besedilo:

»Sklenjeno dne 27. junija 192. pod tem besedilom se
podpišeta razrednik in upravitelj. Dalje opozarja, naj bodo
na naslovni strani kataloga in tednika podpisani vsi učitelji,
ki so med letom poučevali v razredu, t. j. poleg razredni?
čarja in verouoitelja še vsi drugi, ki so morda učili kak pred?
met v razredu, k razrednim matičnim listom pa naj se priloži
pol pole papirja z imeni vseh učiteljev, ki so med letom učili
v razredu.

K točki 10.: Sestavi se nastopni dnevni razpored:

1. Na Vidov dan ob %  na 8 se zbero vsi učenci v šol?
skem poslopju, odkoder odidejo pod nadzorstvom vsega uči?
teljstva k slovesni službi božji, pri kateri pojo na koru učenci
ali učenke.

2. Po službi božji »Te Deum«. Zahvalno pesem poje vsa
šolska mladina in ne sarm* učenci na koru. Po končanih mo?
litvah »Te Deuma« zapojo vsi učenci »Bože pravde«.

3. Po vsem tem se vrnejo učenci v sprevodu zopet
v šolo, in sicer v šolsko telovadnico, ki bodi ta dan slavnostno
okrašena. V telovadnici nastopi najprej šolski upravitelj s
primernim nagovorom za njim pa nastopajo učenci, ki dekla?
mujejo domoljubne pesmi ali pa govore. Med deklamacijami
in govori zapojo učenci različne pesmi. Vsa slavnost se za?
ključi s petjem: »Lepa naša domovina« in »Bože pravde«. K
slavnosti se povabijo: občinski odbor, krajni šolski odbor in
zastopniki krajevnih uradov, korporacij in društev. Po kon?
čani slavnosti odide vsa šolska mladina v svoje razrede, kjer
se jim razdele izkazi in spričevala ter podajo še zadnja na*
vodila za obnašanje med šolskimi počitnicami. Po poslovilu
učencev od učiteljstva in učiteljstva od učencev odidejo
učenci na svoje domove. Isti dan popoldne pa bodi na
šolskem odru za Vidov dan primerna igra, govori in petje.
K udeležbi se povabijo starši in že šoli odrasla mladina. Do*
hodek se porabi za narodno prosvečivanje.

K točki 11.: 1. Dne 27. junija po končanem pouku po?
berejo vsi razredničarki učencem izposojene ubožne knjige

n

162

ter jih vrnejo poverjenici, da jih uredi v omari po razredih
in predmetih.

2. Vsi razredničarji naj poberejo iz razredov slike in
druga učila ter naj jih vročijo varuhu učil, ki jih zopet uredi
in zloži na določena mesta, a pokvarjena zbere za oddajo
v popravo.

3. Upravitelju je vročiti knjige, ki jih je imelo učitelj*
stvo izposojene iz učiteljske knjižnice.

4. Dne 28. junija po končani dopoldanski slavnosti naj
učiteljstvo izroči upravitelju vse uradne spise, da jih pre*
gleda in podpiše.

5. Istočasno naj mu izroči vse učiteljstvo ključe od ka*
tedrov in omar ter pove svoje počitniške naslove.

6. Vsi učitelji naj mu z vročitvijo uradnih spisov oddajo
na pol poli imena učencev, ki bodo vstopili prihodnje šolsko
leto v višji razred.

7. Vsi razredničarji naj sestavijo seznam šoloobiskujočih
učencev iz posmeznih vasi, ker ta seznam upravitelj potre*
huje za sestavo statistike. V ta namen bo krožila okrožnica
z rubrikami, potrebnimi za statistiko, ki naj jih učiteljstvo
vestno izpolni.

8. Zvezke boste razdelili učencem po končani razstavi.

Učitelj J. J. želi pojasnila, ali bodo v rabi drugo šolsko

leto iste šolske knjige kot letos. Upravitelj mu odgovori, da
uvedbo šolskih knjig določa sreska učiteljska konferenca, in
ker letos ni ničesar ukrenila novega, zato ostanejo knjige
iste. Učiteljica J. J. hoče pojasnila, da bomo li drugo leto
imeli iste zvezke kot letos. Upravitelj vpraša, če kdo v tem
pogledu nasvetuje kakšne izpremembe. Nihče ne želi tega,
zato tudi v tem pogledu ne bo izprememb. Učiteljica J. J.
vpraša, kdaj naj se učiteljstvo vrne s počitnic. Upravitelj
izrazi željo, da naj se vse učiteljstvo vrne na svoje domove
vsaj do 27. avgusta ter se zglasi v šoli, kjer bo dobilo po*
trebna pojasnila in navodila za pričetek šolskega dela pri*
hodnjega šolskega leta. Ker se nihče več ne oglasi k besedi,
se upravitelj zahvali vsemu učiteljskemu zboru za prav
vestno in uspešno, složno, vzgojno in poučno delovanje v

163

letošnjem šolskem letu in želi vsem članom učiteljskega zbora
vesele in srečne počitnice. Preden predsednik zaključi kom
ferenco, se oglasi še k besedi tov. J. J., ki se v imenu vsega
učiteljskega zbora zahvali upravitelju za njegovo tovariško
naklonjenost in podporo, ki jo je upravitelj izkazoval vsem
članom učiteljskega zbora, nakar zaključi upravitelj kom
ferenco.

I. H., tč. predsednik. I. I., katehet. I. I., zapisnikar.

Podpisi ostalih članov:

19. Zadnje šolske dni upravitelj vestno premišljeno pre«
soja uspehe in delo posameznih učnih oseb ter piše zanje
službene ocene.

20. Dne 25. junija odpošlje sreskemu poglavarju prepis
zapisnika zadnje, t. j. sklepne učiteljske konference.

21. Dne 30. junija odpošlje sreskemu poglavarju seznam
otrok za prestop v ponavljalno šolo. (Obrazec 62 b.)

22. Dne 30. junija odpošlje sreskemu poglavarju seznam
otrok za predčasni izstop iz šole. (Obrazec 63 b.) To le po
mestih in trgih.

23. Dne 30. junija uredi vse potrebno za izplačevanje
nameščenim za 1. julij.

24. Dne 30. junija odpošlje sreskemu poglavarju ocenjen
valne pole in službene popise učnih oseb.

Ker službeno opisovanje učnih oseb ni tako lahko, zato
navedem nekaj zgledov.

Zgled prav dobre službene ocene:

Ime učne osebe: Anica Pridnikovičeva.

Službena lastnost: stalna učiteljica brez stalnega učnega
mesta.

Šola, na kateri učna oseba šlužbuje: osemrazredna osnov«
na šola na.

Šolsko leto 1926/27.

n*

164

Službeni popis glede:

1. Zmožnosti: Odlične v teoretičnem in praktičnem po*
gledu.

2. Metoda: Prav dobra. Poučevanje njeno je prav na»
zorno in zanimivo ter prosto nepotrebnega balasta. Sloni le
na otroški psihologiji in logični razčlembi učne snovi.

3. Marljivost, točnost in vestnost: Izredno marljiva,
točna in vestna. Njeni uradni spisi v vzornem redu. Pismeni
izdelki učencev natančno pregledani in popravljeni.

4. Uporabnost: Prav dobra zlasti še, ker vzdržuje odlično
disciplino in doseza v vseh predmetih odlične učne ter v
splošnem tudi prav lepe vzgojne uspehe.

5. Vedenje: V šoli in izven šole brezhibnoi.

Opomba: Njena vestnost in deloljubnost v šoli, kakor
tudi izven šole — služi za zgled ostalemu učiteljstvu. Pridno
tudi študira pedagoška didaktična dela. Šolska oblast naj ji
izreče pohvalo in priznanje.

Na.. dne 30. VI. 1927.

Žig. I. H., upravitelj.

Zgled dobre ocene.

Ime učne osebe: J. Dobričina.

Službena lastnost: stalni učitelj s stalnim učnim mestom.

Ime šole: petrazredna osnovna šola na Hribu.

Šolsko leto: 1926/27.

Službeni popis glede:

1. Zmožnosti: Teoretične zmožnosti prav dobre, praks
tične pa se ne krijejo s teoretičnimi.

2. Metoda: Le dobra, ker postopa premalo induktivno in
veliko preveč docira.

3. Marljivost, točnost in vestnost: je v splošnem vesten,
marljiv in dokaj točen.

165

4. Uporabnost: Še zadovoljiva.

5. Vedenje: Popolnoma pravilno v šoli in izven šole.

Opomba: Predsednik izobraževalnega društva v .

Na.dne 30. VI. 1927.

Žig. I. H., upravitelj.

Zgled nezadostne ocene:

Ime učne osebe: Jakob Nemanič.

Službena lastnost: stalni učitelj s stalnim učnim mestom.

Ime šole: 6 razredna osnovna šola v Zalesju.

Šolsko leto: 1926/27.

Službeni popis glede:

1. Zmožnosti: Teoretične pomanjkljive, praktične nes
zadostne.

2. Metoda: Metoda njegova sloni na samem golem ver?
balizmu in ne vzbuja prav nikakršnega zanimanja, ker ni
psihologična.

3. Marljivost, točnost in vestnost: Nezadovoljiv! Dela
učencev ne pregleduje vestno, uradne spise vodi površno.

4. Uporabnost: Z ozirom na prve 3 točke je tudi discb
plina v njegovem razredu slaba, kakor je splošno nepovoljna
njegova uporabnost v vzgojnem in učnem oiziru.

5. Vedenje: V šoli moti harmonijo med učiteljskim zbo»
rom, zunaj šole pa se tudi ne obnaša prav zgledna.

Opomba: Želeti je, da se ga pozove na odgovor.

Na.. dne 30. VI. 1927.

Žig. I. H., upravitelj.

Kdor ne zna karakteristično sestaviti službenih opisov,
tak upravitelj lahko vpiše tudi same številke, ki pa po
mojem mnenju ne nudijo tako objektivne slike kot jo lahko
podamo v opisih. Natančnejša navodila glede službenega
ocenjevanja poišči v Finkovih zbirkah, ki jih mora itak
imeti vsaka šola. Službene popise vloži v ocenjevalno polo

166

vsakega posameznega učitelja in jih odpošlje sreskemu po*
glavarju dne 30. junija. Pri tej priliki lahko stavi posebno
predloge za pohvale in priznanja najvestnejšim in najbolj*
šim učiteljem na šoli. To lahko stori v opombi službenega
popisa ali, kar je še boljše, na posebni poli, ki jo priloži
spremnemu dopisu. V zmislu odloka velikega župana ljub*
ljanske oblasti z dne 2. XII. 1926, P. br. 9428 in ministrstva
prosvete, O. N. br. 37.445 poroča o učiteljih in učiteljicah, ki
so delali tudi izven šole. Vpisovanje novincev, v kolikor ga
še ni izvedel že meseca maja, izvede še koncem junija. Za
dela na šolskem vrtu v mesecu juliju se pripravlja po »Sad.
in vrt.«, letnik XIII., str. 92.

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

167

168

20 .

Delo in skrb šolskega upravitelja meseca julija.

1. Dne 1. julija izplača učiteljstvu mesečne prejemke.

2. Ako še ni odposlal zamud krajnemu šolskemu odboru
za 2. polovico meseca junija, stori to čimprej.

3. Dne 2. julija odpošlje računovodstvu delegacije mini*
sterstva financ v Ljubljani podpisane plačilne liste.

4. Krajnemu šolskemu odboru predloži pravočasno se*
znam vseh popravil v šolskem poslopju, ki naj jih izvede med
šolskimi počitnicami. Ako bi se krajni šolski odbor ne zmenil
kmalu za upraviteljevo vlogo, tedaj prosi za pomoč sreskega
poglavarja.

5. Dne 5. julija pošlje sreskemu poglavarju seznam uči*
teljstva, ki mu zapadejo poviške osnovne plače med 1. ju*
lijem in 1. avgustom.

6. Ako mu je kdo izmed učiteljstva predložil prošnjo za
povišico položajne plače, jo pravočasno odpošlje sreskemu
poglavarju v nadaljnje poslovanje.

7. Vsaj do 8. julija poskrbi, da dobi od krajnega šol*
skega odbora vrnjene in že obravnavane zamude ter jih od*
pošlje sreskemu poglavarju v nadaljnje poslovanje.

8. Pokvarjena učila da v popravilo.

9. Istotako pregleda šolsko knjižnico in izloči iz nje spo*
razumno s krajnim šolskim odborom vse nerabne knjige.

10. Nevezane knjige zbere ter jih da v vezavo; enako
uradne šolske tiskovine, n. pr. kataloge, kolikor jih še ima
na šoli.

11. Spiše šolsko kroniko po navodilih, ki so v knjigi in
po svojih beležkah, ki si jih je delal med šolskim letom ter
sestavi statistiko za kroniko, ako tega že prej ni naredil s
sodelovanjem učiteljstva. Statistično rubriko izpolni tudi v
šolski matriki, ako jo še vodi, kar delajo še mnogi šolski upra*
vitelji, ker se boje, da bi se jim matični listi izgubili, matična
knjiga pa se jim izgubiti ne more.

12. Vse uradne dopise uredi in spiše indeks zanje, ako
ga ni pisal sproti. Uradne akte vloži v arhiv.

169

13. Do 10. julija odpošlje sreskemu poglavarju tudi izkaz
otrok v posameznih razredih in vzporednicah za prihodnje
šolsko leto na podlagi že vpisanih novincev in napredka že
šolo obiskujočih učencev. Okrožnica velikega župana z dne
8. maja 1926.—909 (1).

14. Dne 10. julija odpošlje (če že ne prej) sreskemu
poglavarju izkaz o dopustih učiteljstva v minulem šolskem
letu.

15. Dne 10. julija ali že prej odpošlje sreskemu pogla*
varju izkaz o »Mladih junakih«. Glej Finkovo zbirko, zve*
zek L, 2., 4.!

16. Do 10. junija, če že ne prej, odpošlje izkaz o pri*
rastku in odpadku učil. Uporabi tiskovino!

17. Na šolah z urejenimi razredi in s stalnim učiteljstvom
lahko že ta mesec odpošlje v odobritev sreskemu poglavarju
odn. nadzorniku novi urnik, ki ga je po zaslišanju učiteljstva
že preden je odšlo na počitnice, sestavil in uredil za pri*
hodnje šolsko leto ali pa poroča, da ostane urnih v bodočem
šolskem letu neizpremenjen. To pa je mogoče le na manj
organiziranih šolah. Na večrazrednicah pa je to težko, ker
so skoraj vsako leto kakšne izpremembe med počitnicami,
ki provzročajo, da se mora urnik sestavljati še*le v začetku
šolskega leta.

18. Dne 31. julija pripravi vse potrebno za izplačevanje
učiteljskih mesečnih prejemkov.

19. Meseca julija sestavi tudi statistiko, kakršno zahteva
min. prosvete O. N. br. 868 z dne 26. V. 1927, odlok velikega
župana ljub. oblasti od dne 24. VI. 1927. — Za dela na šol.
vrtu se pripravi po »Sad. in vrt.«, letnik XIII., str. 108 in 109.

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

170

171

21 .

Delo in skrb upravitelja meseca avgusta.

1. Dne 1. avgusta izplačuje učiteljstvu mesečnine.

2. Dne 2. avgusta odpošlje računovodstvu delegacije mi*
nistrstva financ potrjene in podpisane plačilne liste.

3. Pravočasno naroči potrebne šolske tiskovine za pri*
hodnje šolsko leto.

4. Pravočasnoi se dogovori s krajnim šolskim odborom o
naročitvi ubožnih knjig za revne učence, ako se mu to vidi
potrebno z ozirom na že obstoječo zalogo šolskih ubožnih
knjig.

5. Ako bi ne bilo šolsko poslopje še temeljito osnaženo
podvzame vse potrebne korake, da se to izvede še pravo*
časno.

6. V svojem prostem času se pripravlja na smotreno vod*
stvo šole v prihodnjem šolskem letu.

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

172





*

■

173

22 .

Obdobno upraviteljevo poslovanje, t. j. od slučaja do slučaja.

Tudi to delo ni majhno, ako hoče imeti upravitelj točen
red. Čim večrazredna pa je šola, tem obsežnejše je tudi upra*
viteljevo uradno poslovanje od slučaja do slučaja. Pazi naj,
da ne pozabi zlasti na ta naznanila:

1. Majniške in druge celodnevne izlete naj naznani sre*
skemu poglavarju vsaj 3 dni prej, t. j. 3 dni pred izletom
bodi naznanilo že v rokah sreskega poglavarja, odnosno sre*
skega šolskega referenta. Upoštevaj ob tem odlok velikega
župana ljubljanske oblasti. P. br. 4360/27 od 15. VI. 1927, ki
se tiče podaljšanja počitnic!

2. Verske vaje (spoved in sv. obhajilo) naznani pravo*
časno, da bo o njih obveščen šolski nadzornik tudi 3 dni
prej. Ob določitvi teh dni upoštevaj odlok pod 1.

3. Obolenja in druge zadržke učnih oseb.

4. Odsotnost šolskega upravitelja ob velikih počitnicah
z naslovom bivališča, če traja odsotnost nad 8 dni.

5. Poročila o šolskih prireditvah: a) prošnje za dovo*
Ijenje vsaj 14 dni prej; b) poročilo o prireditvi in predložitev
računa.

6. Selitvena poročila šolskim upraviteljem, v kojih okoliš
se je učenec preselil. Priložijo se: prepis matičnega lista, iz*
kaz o napredku in pismeni ter risarski izdelki.

7. Prirastek ali smrt, polnoletnost ali konec študij družin*
skih članov.

8. Vsako izpremembo. v uslužbenskem listu s prepisom
dokumentov v trojniku. (Dekreti, napredovanje, rodbinske
listine itd.)

9. Odsostvovanja do 3 dpi, dovoljena pio upravitelju.

10. Poročilo o učnih osebah, ki so na dopustu. Osem dni
pred potekom dopusta je poročati, če bo učna oseba nasto*
pila, oziroma je predložiti prošnjo za podaljšanje dopusta.

174

11. Pri učiteljskih premestitvah je poslati vse listine do
tične učne osebe neposredno novemu šolskemu upravi
teljstvu.

12. Vse uradne dopise rešuj sproti!

(Prostor za morebitne izpremembe in izpopolnitve.)

175



176

23 .

Prosti dnevi in počitnice.

1. Dne 2. novembra Vernih duš dan.

2. Dne 1. decembra praznik Ujedinjenja.

3. Dne 17. decembra rojstni dan Nj. Vel. kralja.

4. Od dne 24. decembra do vštetega 2. januarja — bo*
žične počitnice.

5. Od zadnje sobote v januarju do vštetega sledečega
torka, če ni drugačne odredbe, so semestralne počitnice.

6. Od velike srede do vštetega torka po Veliki noči —
velikonočne počitnice.

7. Torek po Binkoštih (tam kjer so srednje šole — tudi
sobota pred Binkošti).

8. Dne 21. junija sv. Alojzij.

9. Dne 28. junija Vidovdan.

10. Dne 28. junija sklep šolskega pouka — počitnice za
učence do 31. avgusta.

Opomba: Učitelje pa lahko zaposlimo tudi med počit*
nicami za kakšno nujno in neodložljivo delo.

24 .

Sklepna beseda.

Tovariši upravitelji! Vrnimo šolo zidpet šoli! V to smo
mi prvi poklicani. Širna javnost se ne zaveda, koliko škode
trpi šolska vzgoja, ako se učiteljstvo odteguje pravemu,
globljemu šolskemu delu, za katero nosimo mi upravitelji
v prvi vrsti odgovornost pred oblastjo in javnostjo. Končen*
trirajmo vse svoje izobraževalno, gospodarsko in drugo delo
v šolskem poslopju, t. j. na najbolj neutralnih tleh. V šoli
prirejajmo predavanja, v šoli vodimo pevske zbore, različne
nadaljevalne tečaje itd. itd. K temu našemu delu pa pova*
bimo in pritegnimo vse brez razlike političnega mišljenja in
glejmo le na to, da se uveljavimo med narodom kot pravi
ljudski učitelji, v katere naj imajo vsi občani brez razlike

177

političnega mišljenja zaupanje. Zaupanje pa rodi spošto«
vanje, avtoriteto, ki je za naše poklicno delo bolj potrebna
kot vsakemu drugemu stanu. Nikakor pa ne smemo poza«
biti na svojo lastno poklicno izobrazbo, posebno mi upravi«
telji ne. Čim večji učiteljski zbor vodimo, tem bolj smo
dolžni prizadevati si, da svoje pedagoško, didaktično in me«
todično znanje spopolnujemo ter tako kažemo zglede vsem
tovarišem in tovarišicam, ki jih moramo za delo v šoli ogre«
vati in navduševati, tu in tam učiti, odvajati od zmot ter
kazati pravo pot. Mnogi upravitelji se naslanjajo le na od«
redbe in ukaze, kar je sicer komodno pa malo uspešno.
Uvažujmo Senekov nauk: Dolga je pot po predpisih —
kratka in učinkovita pa je po zgledih. Splošno naše geslo
bodi: Vse za šolo in s šolo za narod!

Hribski.

12


178









179

Viri ali moji mentorji:

»Slovenski Učitelj«, »Popotnik«.

Adolf Rude: »Schulpraxis, 2. neizpremenjena izdaja.

« « »Methodik des gesamten Volksschulunter«

richts«. 14. izdaja.

Johann Joseph Wolff und Loonhard Habrich: Der Volks*
schulunterricht I. zvezek.

Turič: Škola rada.

Friedrich Polack: Brosamen, 4 zvezki.

12 *

K

COBISS 5J042^00

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000438238