1'oštiiina plačana v gotovini Cena 1.50 din ^^^^L ^^^B ^^^^^^^^^^^^^L ^^^K ^^L ^^^^^^^l^ ^^^^1^^^^ ^^^^^^^B ^^L Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša ^^^^^^l^^l ^^^^^^^^B^^^A^^^F ^^^L ^^^^^^^H ^^^^^^B^H ^^B^^^H ^^^^ mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na ^^^^^^fe^^^H <^^^^^^^^H ^^^I^^Bt ^^^^^ ^^^^^^^H ^^^^^^^^1 ^^^^^^^r ^^^^^ ^om P° raznaSa'c'n 5#50 din, za inozemstvo ^^^^^^^^^H ^^H ^^H ^^^^^^^ ^^V^^L ^^H ^^^1 ^^H H^| ^^B^^^K ^^V^^^ 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmoyerjcva ^^^^^^^^^H, ^^^^^^^^H ^^^^^f'^^^^^^^L ^^^L^^^B ^^^^^^^^H l^^^^^^v i^^^^^^L u^ca 5tev* '' Pr^lifJG' desno ; uprava : levo // ^^^H^^^^H ^^^^^^^H ^^^7 ^^I^^^^L ^^^^^^^B ^^^^^^^H'^^^^^^V ^^^^^^^L Telefon štev. 65 // Račun pri poštnem ^^^H^^^^H ^^^^^^^V ^^f^^^V^^^^^ ^^^^^^^r ^^^^^^^F ^i^^B^^^^^ čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 lefo XXI. ___________ Cef/e« pelcfc 21. jifftfa 1939_________________________Žfev. 30. Suženiski znalaii »Koroški Slovenec«, glasilo slovenskc manjšine v Nemčiji, je objavil naslednji zanimivi in aktualni uvodnik: V stari fevdalni dobi podeželsko ljud- stvo ni bilo svobodno. Zemlja ni bila njegova brezpogojna lastnina in je zato ni smelo odprodajati in ne zamenjavati, osebno in stvarno pravico ljudstva je razsojala (graščinska, zemljiška gospoda, gospoda je dovoljevala dedovanja,, pri- vpljevala v ženitve ter urejevala prise- ljevanja in odseljevanja. Kmet tedaj ni bil neoviran gospodar svojega dela, ne- hanja in življenja. Koder je vladala nad ljudstvom krivična, nasilna in za brige svojih podložnikov ne meneča se gospos- ka, je bilo podeželsko življenje zelo hu- do breme. Ko je postajalo to breme ne- znosno, ga je skušal vzravnani del kmet- fckega ljudstva odvreči s silo, po pone- srečenih poizkusih osvoboditve je mrko nosil odrejeno težko kazen, čakal je in končno pričakal čas, ki mu je priznal dostojanstvo njegove osebe in njegovega stanu. Z dnem socialne in gospodarske svobode je tisoč let speče kmetijstvo nastopilo svojo pot v razmah in gospo- darski procvit. Ni še minilo stoletje od- tlej in kmet je prvi, najvažnejši in naj- potrebnejši stan v narodu in državi. Dobä grajskih valptov, »flegarjev« in zemljiške gosposke je pozabljena. O njej govori samo še zgodovina. A še so vidni mnogi preostanki starega mišlje- nja in naziranja. V mnogem z dežele še živi suženjska nrav, marsikdo se še ni priboril do onega svobodnega pogleda, ki daje njegovi osebi in lijegovemu sta- nu ravnopravrlost z drugimi osebami iin j drugimi stanovi. Se je dokaj suženjstva ' v kmečkemu človeku, suženjstva, iki ni v i nikakem skladu z danes človeku in j stanu vobče priznanim dostojanstvom. Tudi v slovenskem človeku je dokaj preostalega suženjstva. Cešče mu je ipri- j rojena nenavadna nesamostojnost v mišljenju. V velikih vprasanjih nima svojega naziranja ali si ga ne upa izra- ziti. Boječe pričakuje, kaj mu bo pove- dal drugi, takoj si tuje mnenje psvoji in ga, kor je brez lastnih predsodkov, le slabo prebavi. Zato se tako težko izkop- lje iz neukosti in nerazsodnosti. Priro- jeno je mnogim iz nasih vrst nekako klečeplazenje pred tujcem. Najsi tujca prinese ta ali oni veter, v očeh nekaterih bo takoj vzrastel v gospoda, da bo sam strmel ob toliki nesamostojnosti okolice. Suženjskim dušam je lastno, da se ne- prestano sramujejo sebe, svojega stanu in svoje okolice in povzdigujejo v nebe- sa drugo' osebo, drug stan in drugo, tujo okolico. Manjka jim zdravi ponos, in ne vedo, da ima še berač svojo cast. Tako sužcnjstvo se le prečešče obda s prefri- gano hinavščino in preračunano priliz- njenostjo, da končno preostane samo še znaeaj pasje duše. Od tako hlinjene za- vesti rnanjvrednosti se s studom obra- čata še cigan in berač. Naš svet ljubi junake, ljubi borce! Le predobro Čuti, da se za suženjskim zna- čajem skriva navadna sebičnost. Suženj je prosjak v pravem pomenu besede, ker prosi z vsako besedo in vsako kret- njo samo milosti in dobrote In mu je ves njegov svet samo v dvojem: jaz suženj, — ti gospodar! Jaz sprejemam — ti daješ! Naš svet itrka na dolžnosti, ki jih jj ima vsak človek, vsak stan in vsak na- t rod. Tudi najmanjšemu človeku na sve- tu je odkazano njegovo mesto v narodni družini, nihče se ni rodil izven družine, stanu in naroda. Suženjstvo je samo še pravica, žalostna pravica zadnjih koloni- zatorjev afriškega jn ameriškega konti- nenta, v ostalem svetu pa je proglašeno dostojanstvo poedine osebe, cast sleher- nega stanu in vrednota tudi najmanj- šega naroda. Nikomu na svetu ,ni zabra- njeno, da bi ne branil svoje osebne ča- sti, nobenemu stanu ni predpisano, da se ne sme potegovati za ,svoj ugled, in nobenemu narodu se ne odreka pravica do narodne borbenosti. Jedro stoletne človečanske kulture je v tem, da vzbuja vsaka borba ,za dostojanstvo osebe, sta- Savinia »Krasnä si, bistra hei planin, brhka v prirodni si Jepoti.« Ce bi imeli »savinjskega slavčka«, bi glede bistrosti, čistoče in lepote danes o Savinji lahko ravno tako zapel, kakor je pred desetletji »goriški slavček« o Soči. Bistra sedaj je naša hči planin, brhka v prirodni je lepoti, ko nje prozor- nih globočin, nobena industrija več ne moti. Pa jo gledaš lahko v jutranjih, opoldanskih ali večernih urah, vedno je enaka Savinja, ne >nosi več premogov- nega prahu in raztopljene gline iz za- bukovškega in sosednih rudnikov, ne anilinskih barv in drugih strupenih pri- mesi iz tovarne Mautner v St. Pavlu pri Preboldu, ne ogabnih rjavih pen z živalskimi dlakami iz usnjarne Wosch- nagg v Soštanju. Na mah odlično funkcionirajo čistilne naprave pri vseh teh industrijah. Nepoučeni bi vprašal: Zakaj pa prej ni bilo tako? Odgovor je tak, kakor sem ga v mojih člankih že navedel. Oblast je čistilne naprave predpisala, industri- ja jih je točno po predpisih izvršila — { ni jih pa vzdrževala. Zato smo imeli Savinjo tako, kakršna je bila — brozga. Iz tega lahko sklepamo, da je ob do- bri volji mogoče vzporedno z industrijo ohraniti tudi naše vode čiste ter za zdravje ljudi in živali neškodljive. Tako lepa je pa Savinja le do izliva Voglajne. V Voglajni in njenih pritokih še vedno ni miru. Pod izlivom Voglajne je Savinja od časa do časa še vedno umazana. Nedavno — datum je na raa- gistratu točno zabeležen — so po Ko- p.rivnici za rudarsko solo plavale zopet mrtve ribe. Tekstilna tovarna iw bar- varna Metka se bo morala požuriti in naj ne gleda na 6-mesecni rok, ki ji je dan za napravo novih čistilnih naprav, marveč naj te naprave čimprej dogotovi. Tovarna Westen bo tudi še morala iz- popolniti svoje čistilne naprave, ker tu in tarn, kakor očividci trdijo, še ni vse v redu. Upajmo, da bedo industrijska pod- jetja, ki so v mestnem okolišu, svoje čistifne naprave uredila, jih stalno či- stila in vzdrževala, tako da bomo potem lahko vso našo Savinjo zopet imenovali »bistro hči planin«. A. Zorko. Liubezenska žaloigra v Lipovcu pri Üubeini Celje, 21. julija. Davi se je raznesla po Celju in oko- lici vest o pretresljivi ljubezenski trage- I diji, ki se je odigrala v prvih jutranjih urah v Lipovcu pri Ljubečni. ! Sele 20 let stari posestnikov sin Ivan | Vrečko iz Lipovca je imel že nekaj časa j ljubezensko razrnerie s čedno 17-lctno I šiviljsko vajenko Hedviko Novakovo iz I Arclina pri Vojniku, ki se je učila pri šivilji gdč. Aškerčevi v Celju. Vrečko, ki je bil že nekaj dni nekam raztresen, se je odpeljal vceraj s kolesom proti Vojniku. Okrog 22. se je vrnil domov, j kmalu pa se je zopet odpeljal s kolesom od tloma in se očividno kmalu nato se- stal s svojo izvoljenko. Okrog treh zju- traj sta se Vrečko in Novakova pripe- ljala s svojima kolesoma v Lipovec. Na J travniku blizu Vrečkove domačije sta j prislonila kolesi k drevesu. Iz doslej ne- I pojasnjenega vzroka je izvlekel Vrečko j samokres in oddal na Novakovo dva strela. Ena krogla je zadela Novakovo v glavo, druga pa v levo roko in se za- rila v prsi tik pod sreem. Nato si je j nastavn Vrecko samokres na desno sen- • ce in sprožil. Krogla mu je prebila sence I In izstopila pri levem sencu. Kljub težki poškodbi je Vrečko še izmil svoji izvo- Ijenki rane in odšel nato kakih 30Q ko- rakov daleč od hiše ter sedel pod ja- blano. ] Ko je šel Vrečkov sosed okrog štirih j ; Ljutraj na delo, je našel Novakovo ne- 1 I zavestno na travniku, kmalu nato pa še Vrečka pod jablano. Ko je zagledal Vre- čka, ga je vprašal, kaj dela pod jablano. Vrečko, ki je bil ves zmeden, pa mu je odgovoril, naj se odstrani, sicer bo še njega ustrelil. Takoj so obvestili celjske reševalce. Se preden pa je prispel reše- i valni avtomobil iz Celja, je Novakova izdihnila. Vrečka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Vrečko in Novakova sta zäpustila več ) poslovilnih pisem. V enem pismu spo- ročata željo, da bi jo položili v skupen grob. Davi je prispela v Lipovec airadna komisija, ki je ugotovila dejanski stan in odredila prevoz trupla Novakove v nirtvašnico na pokopališče v Vojniku, . kjer bodo truplo obducirali. Politika Eden manj K upokojitvi generalnega direktorja Poštne hranilnice dr. Milorada Nedelj- koviča piše zagrebška »Ekonomska po- litika« : Veliki »prijatelj« Hrvatov in upošte- vani »strokovnjak« v kreditni politiki, generalni direktor Poštne hranilnice g. dr. Milorad Nedeljkovic je končno od- stranjen (upokojen). Odhod hrvatožera s tega mesta bo gotovo ugodno vplival in odjeknil v hryatskem gospodarstvu, ki mu je ta tiran zadal težke udarce in nenadomesüjive izgubc. Tudi med tu- l kajšnjim uradništvom Poštne hranilnice se opaža veliko zadovoljstvo in radost zaradi upokojitve tega diktatorja, ki je bil strah in trepet zlasti za uradnike nu in naroda le občudovanje in ne več prezira! Sodobno človeštvo čisla junaš- | tvo borbe za dostojanstvo in prezira su- ženjstvo kot najnižjo ,človeško lastnost. Beseda o suženjskih značajih med na- mi bodi poziv, da odstranimo zadnje sledi nekdanjih fevdainih prilik, ki so teptale poedinega človeka v prah in pro- glašale pravico grajske gospode in nje- nih valptov za edino veljavn-o. Gradov, gospode in valptov ni več in naj torej tudi ne bo nikjer več suženjstva! Hrvate in ki je smatral Poštno hranil- nico za svojo privatno last. Opera „Libuša" v Pragi prepovedana Po nalogu nemških oblasti so morali v Narodnem divadlu v Pragi črtati z repertoarja Smetanovo slavno zgodovin- sko opero »Llbušo« zaradi njenega zad- njega dejanja, v katerem kliče Libuša: »Ceški narod ne bo izginil in ne bo ni- koli umrl, marveč bo preživel vse slabe čase!« Poleg Libuše ne prihaja po nem- škoni nalogu več v poštev za repertoar Smetanova »Moja domovina«, Dvofako- va simfonija »Iz Novega sveta« in »Slo- vanski plesi«, izmed slavnih dram pa Medekov »Polkovnik Svec«, Capkova drama »R. U. R«, Subertov »Kmečki upor« in še nekatere druge. Ukrep proti nearijski heerki Johanna Straussa Po porocilih dunajskih listov je du- najska meßtna uprava prevzela vso umetniško in osebno zapuščino slavnega Johanna Strauasa v svojo last. Gre za zaključek kampanje, ki jo je vodil Strei- cherjev antisemitski list »Der Stürmer« proti nearijskim naslednikom Johanna Straussa. Straussova tretja žena je bila namreč po poreklu Zidovka. Iz tega za- kona živi še hčerka, ki ima že 64 let in je doslej uživala vse pravice nasled- PROIZVA J A^U s1IOH"Z A Q B. E B _______________i___________________........... stva. Sedaj je morala odstopiti mestu Dunaju pravico kasiranja milijonskih tantijem ter izročiti tudi več violin, ro- kopisov in partitur. Spomin iz Stoiadinoviiave dobe V Subotici so zaradi protidržavnega delovanja zaprli madžarsko čitalnico^ ki je razvijala veliko aktivnost z izdatno pomočjo vidnih pristašev dr. Milana Stojadinoviča. Bivši komisar je tej čital- nici celo poklonil klavir, ki bi ga bilo moralo dobiti hrvatsko pevsko društvo »Neven«. X 60-letnico iir. Vlatliraira Mačka, predsednika HSS in voditelja hrvatske- ga narodnega pokreta, so v nedeljo pro- I slavili v vseh hrvatskih krajih in tudi v I Beogradu na zelo slovesen način. Vprav triumfalno je počastil 60-letnico hrvat- j skega voditelja Zagreb. Ta dan je hrvat•• ski narod mogočno manifestiral svojo enodušnost, slogo in discipliniranost ter nezlomljivo voljo aa dokonČno zadovo- Ijivo ureditev odnošajev med Srbi, Hrva- ti in Slovenci v skupni državi. Toplim i željam bratov Hrvatov ob 60-letnici dr. Mačka smo se pridružili v nedeljo tudi mi z iskrenim spoštovanjem do pravega narodnega voditelja. X Odstop staroste češkega sokolstva. Dosedanji starosta COS dr. Bukovsky je podal ostavko. Za njegovega nasled- nika je bil izvoljen Josip Truhlar, za na- mestnika staroste pa dr. Keller. Domače vests — Nj. Vis. knez namestnik Pavle in ! kneginja Olga sta prispela v ponedeljek popoldne v London kot gosta angleške kraljevske dvojice. Angleški tisk poseča bivanju visokih gostov v Londonu veliko I pozornost. ! — Na Mariborski tetlen! Trgovcem in obrtnikom kupčijo, kulturnim delav- cem pouk, veseljakom zabavo, prijate- ljem vina najboljšo kapljico in sploh vsem nudi vse letošnji VIII. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta s svojimi ve- likimi gospodarskimi in kulturnimi raz- stavami, sportnimi, gledaliskimi, kon- certnimi, zabavnimi in drugimi pirredit- vami, zlasti pa s svojim grandioznim festivalom slovenskih narodnih običajev v soboto 5. in v nedeljo 6. avgusta. — Ravnatelj Josip Zeichen f. V svo- jem rojstnem kraju St. Jakobu v Rožu je umrl v sredo v starosti 65 let upoko- jeni ravnatelj Mohorjeve družbe v Ce- lju g. Josip Zeichen. Mohorjevi družbi in njeni tiskarni je ravnateljeval dolgo vrsto let. Pod njegovim ravnateljeva- njem se je preselilo podjetje iz Celovca \ Prevalje in nato v Celje. Pokojni je bil odločno naroden in blag mož ter skromen duhovnik, ki ni nikoli silil v ospredje. Danes dopoldne so ga položili v St. Jakobu v Rožu k zadnjemu po- čitku. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin! — Tujskoprometna zvoza »Putnik« v Mariboru prosi vsa tujsko prometna društva, slovenska planinska društva, hotelske uprave in ostale interesente, Stran 2 »NOVA DOBA« 21. VII. 1939 Stev. 30. da bi poslali nemudoma večjo količino prospcktov na naslov: PUTNIK, Zagreb, Zrinjski trg 20, ker je vsled izrednega povpraševanja vsa zaloga prospektov že pošla. Posebno povprašujejo po prospek- tih manjših cenenih letovišč. — Velike konjske dirke na Krškcm polju. Po poročilih, ki jih dobivamo iz Krškega, bodo letošnje konjske dirke, ki bodo v nedeljo 6. avgusta, sodeč po prijavah, prekašale vse dosedanje. Dirk se bodo udeležili poleg priznanih dir- kačev iz ljutomerskega, brežiškega, šent- jernejskega in krškega okraja tudi dir- kači iz Karlovca, Zagreba in celo iz Beograda. Ce bo lepo vreme, se obeta, da bo prišlo ta dan na Krško polje zo- pet na tisoče in tisoče prebivalstva iz bližnje in daljne okolice. Saj so konjske dirke na Krškem polju s tradicionalno kmečko veselico res nekaj, kar želi vi- deti staro in mlado. Jahalno in dirkalno društvo v Krškem je prejelo doslej že nad 60 prijav priznanih najboljših dir- kačev v državi. Rok za prijave bo pote- kel 2. avgusta. — Zahvala. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob zaključku 50. glavne skupščine, ki je bila 2. ju- lija v Ljutomeru, zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je tako lepo uspela. Za- hvaljuje se predvsem podružnici v Lju- tomeru, ki je pripravila vse potrebno in poskrbela za tako prisrčen sprejem na kolodvoru. Nadalje se zahvaljujemo vsem meščanom, ki so okrasili hiše in kakor koli pomagali, da je skupščina potekla v tako slavnostnem razpolože- nju. Mnogoštevilnim zastopnikom po- družnic, predstavnikom oblasti in drugih društev, ki so s svojo navzočnostjo po- častili skupščino, se še prav posebno zahvaljujemo. Zahvala velja tudi onim, ki so pismeno ali brzojavno pozdravili skupščino. Za nesebično delo v minulem letu se vsem našim sodelavcem in po- družnicam zahvaljujemo in jih prosimo, da še nadalje vztrajajo pri svojem ne- sebičnem delu ter pridobivajo novih so- delavcev in prijateljev. — Vodstvo Dru- zbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani — Nezadostno delovanje hormonov podprete s pravilno Solea-nego. Aktivne sestavine Solea-kreme pomladijo in osvežijo kožo. SOLEA krema za boljšo! prehrano kože. — Dunajska vremenska napoved za soboto 22. t. m.: Menjaje oblačno in jasno, od časa do Časa soparno, ojačeno nagnjenje k nevihtam. Ce/i e/n oko/f ca c »Slnibol slovenske ženo« spada na Oljsko razstavo! Maloštevilni priredite- Iji »Celjske razstave« (ne zamenjajte te prireditve s pravo Obrtno razstavo, ki bo prihodnje leto v Celju v velikem ob- segu!) nameravajo organizirati tudi raz- stavo »Slovenskega lika« v dvorani Mestne hranilnice. Pravi organizator te likovne razstave bo menda Celjsko kul- turno društvo, ki mu predseduje isti go- spod, kakor »Celjski razstavi«. Svoja dela nameravajo razstaviti France Kralj, Sušmelj in Golob. Dobro bi bilo, če bi France Kralj razstavil ob tej pri- liki svoj spomenik »Simbol slovenske žene«, ki je izzval v Ljubljani tako bur- jo in ki so mu neko noč neznani storilci odbili nos, pozneje pa mu nadeli katran- sko obleko. Ta znameniti črni spomenik bi si Celje lahko za »Celjsko razstavo« izposodilo od Ljubljane, dokler se tarn narod ne bo umiril, ker bo spomenik v Celju pod zaščito Celjskega kulturnega društva najbrž bolj na varnem. Celjsko kulturno društvo bo gotovo napelo vse svoje dragocene sile, da spravi ta spo- menik in njegovo sodobno črnino na raz- stavo v Celje. S tern bo najbolje opra- vičilo podporo v znesku 1.000 din, ki mu jo je dovolil celjski mestni svet za — kulturno udejstvovanje na »Celjski raz- stavi« ... c Novo upanje. Zadnje case so v Ce- lju nekateri neverni Tomaži začeli že resno dvomiti, da bi se äe letos začela graditi nova, tako potrebna justična pa- lača v Celju. yfcwftM «f.i* iww aw f«i*w 4* g* tft/•<•¦ ¦ . ¦¦•-:•¦ ^Oo* H =» y s&y •',-•¦- ". 'V ¦ ¦&•?. •^vrv4.., ''•* c Celjski pekovski pomočnild v borbi I za svoje pravicc. Konec junija je pote- kla kolektivna pogodba med pekovskimi mojstri in pekovskimi pomočniki v Ce- lju. Pekovski pomočniki zahtevajo sedaj sklenitev nove kolektivne pogodbe, ki bo vsebovala tudi zvišanje sedanjih izredno nizkih mezd. Pekovski mojstri pa so zavzeli odklonilno stališče. Za četrtek popoldne je mestno poglavarstvo sklica- lo konferenco zaradi kolektivne pogodbe, povabilu pa so se odzvali samo pekovski pomočniki. Zato je bila sklicana za da- nes dopoldne nova konferenca. Pekovski mojstri pa zopet niso prišli, marveč so poslali samo obrtnega tajnika g. Strel- nigga, ki je prečital zapisnik zadnje seje Združenja pekovskih mojstrov v Celju, na kateri je bilo sklenjcno, da pekovski mojstri odklanjajo pogajanja s pomoc- niki. Na konferenci, ki jo je vodil ma- gistratni komisar g. Koren, je podal za- stopnik Delavske zbornice izjavo, v ka- teri odločno obsoja početje pekovskih mojstrov. Za danes ob 18. je bila skli- cana se ena konferenca, na katero so bili mojstri zopet povabljeni. Ce bi ta konferenca ne imela uspeha, bodo pekov- ski pomočniki prisiljeni stopiti v stavko. Javnost spremlja borbo pekovskih po- močnikov za njihove pravice z iskrenimi simpatijami. c Gaberje in Sp. 11 ml in ja v oblakih prahu. Ze več let se stalno ponavljajo pritožbe zaradi izredno slabega stanja državne ceste v Gaberju in na Sp. Hudi- nji in zaradi neznosnega prahu, ki se ob lepem vremenu skoraj neprestano dviga s ceste ter ogroža zdravje vozni- kov, pešcev in stanovalcev v hišah ob cesti, obenem pa polni stanovanja. Skropljenje ne zaleže mnogo. Edino sredstvo, da bi odpravili neznosne obla- ke prahu, bi bilo tlakovanje te izredno prometne ceste. Ker pa je to tudi po- glavje zase, čujemo, da se bavi indu- strijec g. Westen z mislijo, da bi dal na lastne stroške tlakovati državno cesto od železniškega prelaza v Gaberju do svoje vile. pri sosedni stari Karlinovi hiši, ki bo štrlela v cesto. Tu bo treba storiti vse, da bo ta grdi nedostatek izginil in da bo mogoče razširiti izredno prometno državno cesto tudi v njenem najožjem delu. c 25-letnico mature so obhajali v so- boto v Celju maturanti celjske gimna- zije iz 1. 1914. Proslave, ki je bila v soboto zvečer v hotelu »Evropi«, so se udeležili naslednji gg.: Jurij Brandies, obrtni tajnik v Gradcu, Fran Brečko, | sodnik okrožnega sodišča v Celju, dr. i Lojze Brenčič, zobozdravnik v Ljubljani, dr. Edvard Bučar, odvetnik v Mariboru, dr. Ernest Gorišek, načelnik upravnega oddelka SUZOR-ja v Zagrebu, dr. Franc Haas, meščanskošolski učitelj v Gradcu, Janko Hočevar, kapetan I. razr. v Nego- tinu, dr. Alfred Juhart, prokurist v Celju, Janko Kač, novinar in pisatelj v Ljubljani, prof. dr. Jurij Kantz, privatni docent na univerzi v Gradcu, dr. Valter Karbeutz, deželnosodni ravnatelj na Du- naju, Josip Koželj, živinozdravnik v Celju, dr. Josip Ludvik, zbozdravnik na Jesenicah, dr. Günther Palten (Pra- schak), prokurist v Linzu, dr. Martin Pavlič, načelnik v finančnem ministrstvu v Beogradu, Ferdo Prohaški, župnik v St. Vidu nad Valdekom, Alojz Qualitzer, župnik v Wiesu, Vinko Rojnik, carinski kontrolor v Beogradu, Ivan Rzecziczky (Schossig), železniški inspektor v Celov- cu, dr. Rihard Seipel, lekarnar na Du- naju, Anton Vrečko, železniški kontrolor v Celju in Ivan Waidenburg (Koneczny), višji pisarniški svetnik na Dunaju. V nedeljo so priredili udeleženci proslave izlet v krasno Logarsko dolino. Zvečer so se ob slovesu v Celju dogovorili, da se bodo čez pet let zopet sestali v Celju. c Nekaj ugotovitev. Prejeli smo: »Slo- venec« je objavil 14. t. m. podlistek pod naslovom »50-letnica prve slovenske re- gul. hranilnice na Stajerskem.« Treba je to objavo nekoliko dopolniti oziroma po- praviti. Ukazi ministra dr. Pražaka so iz leta 1882. Od tedaj so se v zemljiških knjigah izvrševali vpisi samo v sloven- Obi ši ite ^^ CELJSKO RAZSTAVO OD 29. JULUA DO 6. AVGUSTA V CELJSKI MESTNI LJUDSKI SOLI Sodeluje trgovina, obrt, industrija, umetnost, filatelija, itd.? ki razkazuje svoje blago v okusni razstavni opremi Posebnost: novi celjski regulacijski ndčrt Ofvoritev v soboto 29. iulija 1939 ob 10. dopoldne V nedeljo 30. julija 1939 ob 10. dopoldne in ob 5 popoldne koncert Trboveliskih slavikov Velik zabavni park! Igra vojaška godba [ Pofovična voxnina na ieleznicah I c Palaca Pokojninskega zavoda na Krekovi costi je ze dograjena v surovem stanju. Veljala bo 3 in pol milijona di- narjev. Dolga je 48 m in ima tri nad- stropja. S cestne strani ima dvoje stop- nišč. Spodaj bodo kleti in dve pralnici, v pritličju bo 8 trgovskih lokalov, v vsakem nadstropju pa troje dvosobnih stanovanj s kopalnicami, sobami za služkinje in ostalimi pritiklinami, eno trisobno stanovanje in eno enosobno sta- novanje za samca s sobo, predsobo in kopalnico. Na podstrešju bo stanovanje za hišnika, po dvoje pralnic in likalnic ter sušilnica. Fasada bo v pritličju ob- Iožena s podpeškim marmorjem, v nad- stropjih pa bo iz kromobetona. Za stav- bo, ki je bila v surovem stanju zgra- jena v treh mesecih, so porabili 261.900 kg cementa, 23.000 kg betonskega žele- za, 361.000 zidakov, 1.247 kubičnih me- trov gramoza, 375 kubičnih metrov pe- ska, 1.056 stotov lomljenca in 33.355 kg živega apna. Palača bo popolnoma do- končana do konca novembra. Načrti za palačo so delo g. ing. arch. Vladimira Subica iz Ljubljane, statične račune pa je izdelal g. ing. Stanko Dimnik iz Ljubljane. Zidarska, težaška in železo- betonska dela je prevzel stavbenik g. Konrad Gologranc, tesarska tesarski mojster g. Vinko Kukovec, kleparska g. | Fran jo Dolžan, ključavničarska g. An- ton Rebek, mizarska g. Franjo Vehovar, steklarska g. Franjo Strupi, instalacijo vodovoda g. Avgust Stok, krovska dela j pa tvrdka Split. Z zgraditvijo te palace I se bo Krekova cesta ob novem poslopju j nekoliko razširila, zato pa bo prišel še bolj do izraza ozki in nevarni ovinek skem jeziku, ako je bila prošnja sloven- ska; ne morda poleg nemškega jezika. Južnoštajerska hranilnica ni izgubila mnogo denarja zaradi podpisovanja voj- nih posojil. Teh je le malo podpisala. le kar je ravno morala vsled pritiska nad- rejene nadzorne oblasti, ki bi bila sicer dala zavodu nepokornost zelo čutiti. Predsednik je bil ponovno klican na okrajno glavarstvo, a upravni odbor se je krepko branil. Majhna izguba ni mog- ia pozneje povzročiti nikakega pretres- ljaja. Gosp. Miha Vošnjak, ki je bil med ustanovitelji, je že dolgo pred 1. 1916. odložil predsedništvo in je bil dr. Juro Hrašovec od leta 1894. dalje predsednik upravnega odbora do leta 1928., še po- prej pa že clan upravnega odbora. Umrli odvetnik dr. Josip Vrečko je bil med ustanovitelji zavoda, odbornik 39 let in podpredsednik preko 30 let. c Usj>el telovadni nastop Sokolskega društva Celja I. Mlado in agilno Sokol- sko društvo Celje I je prlredilo v nede- ljo popoldne javen telovadni nastop na letnem telovadišču pri Sokolskem domu v Gaberju. Nastopu je kljub hudi vro- čini prisostvovalo mnogo gledalcev, ki so z zanimanjem sledili sporedu in spre- jeli vsako točko z živahnimi aplavzi. Najprej so prikorakali ob zvokih celjske železničarske godbe vsi oddelki na telo- vadišče. Ob pozdravu državni zastavi je godba zaigrala državno himno. Sledile so proste vaje ženske dece in skladnejše proste vaje moške dece. Učinkovita je bila orodna telovadba moškega in žen- skoga naraščaja; pozornost je vzbudila zlasti telovadba naraščajnikov na drogu. Proste vaje ženskega naraščaja in nato Kino METROPOL Celie Od 21. do 23. julija TARANTELA Največja kreacija gloriozne karicre slavne pevke — Razkošna opereta v okviru span- skega čara — Očarljiva glasba — V glavni vlogi >slavček zvočnega film a« Jeanette MacDonald s svojim novim partnerjem JAffan Jonesom | P o z o r / Zaradi izredne dolžine filma predstave danes in jutri samo ob 16. in 20.30, v nedeljo ob 16., 18.30 in 21. proste vaje moškega naraščaja so bile izvedene točno in skladno. Meddruštve- na vzorna vrsta je s telovadbo na brad- lji in drogu vprav zadivila gledalce. Sle- dile so skladno in učinkbvito izvajane proste vaje članic in proste vaje članov. Uspeli nastop je bil zaključen s pozdra- vom državni zastavi in petjem himne »Hej Slovani« ter Pesmi sokolskih legij ob spremljevanju godbe. Sokolsko dru- štvo Celje I ter njegovi vaditelji in va- diteljice zaslužijo za smotrno in uspešno delo vso pohvalo. c Razširjcnjc in tlakovanje Vodniko- ve ulice. Izredno prometno Vodnikovo ulico nameravajo razširiti in tlakovati. Zgradili bodo granitno cestišče na be- tonski podlagi. Vozišče bi bilo med Kra- lja Petra cesto in Strossmayerjevo ulico široko 6 m, od Strossmayerjeve ulice dalje 5 m, širina hodnikov za pešce na obeh straneh ulice pa bi znašala 1.50 do 2 m. Stroški so proračunani na 626.077 din; od tega odpade 418.332 din na cestišče, ostanek pa na hodnike. K stroškom za cestišče bi prispevali po eno tretjino banska upraya, jSreski cest- ni odbor in mestna občina, k stroškom za hodnike pa hišni posestniki v tej ulici 182.745 din. Občina bi poleg tega na svoje stroške uredila kanalizacijo, ki bi stala 101.179 din, hi hodnik ob mešcan- ski šoli, kar bi stalo okroglo 25.000 din. Da bo mogla razširiti Vodnikovo ulico, bo občina kupila od g. Gradta del njego- ve hiše in vrta v izmeri 200 m2 za 200 tiaoč din. Kupnino mora položiti do 1. decembra t. 1. Gosp. Gradt bo moral po- rušiti del svoje hiše in umakniti ogra- jo pri svojem vrtu ,na lastne stroške, smel bo pa zato zgraditi na svoji hiši še drugo nadstropje. Mestni svet je skle- nil, da se naj razpiše zaradi ureditve ulice gradbena komisija, h kateri bodo povabljeni vsi interesenti. Najprej bo občina kanalizirala Vodnikovo ulico, po- tem pa bodo zgradili cestiŠče in to za- enkrat samo od Kralja Petra ceste do Mestnega gledališča, ker vprašanje re- gulacije ostalega dela ulice na Vrazo- vem trgu še ni rešeno. Denar za tlako- vanje Vodnikove ulice je le dclno zago- tovljen. c Namestite zapornice na železni»l«im prelazu v Medlogu! Mestna občina se je obrnila na železniško direkcijo z zahte- vo, da železniška uprava namesti zapor- nice na proslulem železniškem prelazu na državni cesti v Medlogu. Ce ne bo uspeha, bo občina intervenirala pri pro- metnem ministrstvu. c Hodnik za pešce ob državni cesti v Gaberju bo začela mestna občina v krat- kem modernizirati. Za ta že davno po- trebna dela ima na razpolago 100.000 din c Plan in ski dom pod Tovstom. Na predzadnji seji mestnega sveta je m. s. g Holobar intcrpeliral župana zaradi planinskega doma pod Tovstom, ki ga je zgradila občina pred štirimi leti v stiro- vera stanju in po imenovanju sedanjega mestnega sveta ustavila delo. Na zadnji seji mestnega sveta je župan izjavil, da bo v kratkem sklicana seja odbora za planinski dom, ki naj reši zadevo. c Za uvedbo zhnskega voznega reda na železniski progi Celje—Rogatec na- mesto sedanjega neprikladnega polet- nega voznega reda se zavzema sresko načelstvo v Smarju pri. Jelšah. Mestna občina bo podprla zadevno akcijo. c Otvoritev KomenskeRa ulic«' za vo- zovni promet. Občina bo odprla Komen- i vSkega ulico za vozovni promet in bo za- radi tega zgradila polstabilen most čez Koprivnico. Proračun za ta most znasa 65.512 din. c Staro strutfo Voglajne za cink&rno bo zasula cinkarna na lastne stroške. c Nadaljevanj« regulacije Koprivnioe. Za zaposlitev brezposelnih v poletnih mesecih je meatni svet določil popravilo Štev. 30. »NOVA DOBA« 21. VII. 1939 Stnui 3 že regulirane struge Koprivnice in na- daljevanje regulacije Koprivnice od biv- še mestne meje na Sp. Dobrovi do West- no vega posestva. c Vprašanjo novega sportnega prosto- ra Lii telovadišča SK Celja in Sokolskega društva Celja-matice, ki imata sedaj svoj prostor na Glaziji, kjcr namerava- jo graditi justično palačo, želi mestna občina rešiti tako, da bi dala obema dru- štvoma na razpolago prostor med Tkal- sko ulico, tovarno »Metko«, železniško progo in Vehovarjevo tovarno. Mestni svet je pooblastil finančni, gospodarski. gradbeni in pravni odbor, da uredijo zadevo proti naknadni odobritvi mest- nega sveta. e Obračun za Delavski dorn na Vrazo- vem trgu izkazuje 2,916.000 din stroš- kov. Ta visoka vsota znatno presega prvotni proračun. c Zanimiva razdelitev občinskih pod- por društvom. II. celjskemu kulturnemu lednu, ki je letos zelo krepko afirrairal kulturnost Celja, je odobril mestni svet; podporo samo v znesku 1.000 din. V le- tošnjem mestnem proračunu je bila ])redvidena podpora v zne3ku 3.000 din, 1a so jo na proračunski seji popolnoma črtali. Celjskcmu kulturnemu društvu, ki je bilo pred nekaj ineseci ustanov- ljeno na svojevrsten način in doslcj še ni stopilo pred javnosL je mestni svet prav tako odobril 1.000 din podpore. Podpora v istem znesku je odobrena za lctošnji kongres Kristusa kralja v Ljub- ljani. Mestni svet je dovolil Legiji ko- roških borcev 1.000 din, Muzejskemu društvu v Celju za nabavo omare za arhiv 1.500 din, Prirodoslovnemu dru- štvu v Ljubljana, Zvezi bojevnikov v Ljubljani in Prosvetnemu1 druš- tvu v Mozlju pa po 300 din podpore ter odklonil več prošenj za izredno podpor ro,. med njimi prošnje krajevne proti- tuberkulozn-e lige in javne mestne knjiž- nice v Celju, Celjskega šahovskega klu- ba in Akademskega pevskega zbora v Ljubljani. Vsak petek pečene morske ribe, v ne- deljo prašiček na ražnju, ocvrti piščanct, dobra domača vina in pivo v »GOZDNI RESTAVRACIJI« V CELJU. Cene nizke Priporoča se gostilničar. c Popravilo ceste. Občina bo dala po- praviti cesto, ki vodi od državne ceste Celje—Laško v Zg. Košnico. Proračun znaša 10.575 din. c Vincencijeva konfcrenca je prosila občino, da bi ji prepustila še nekaj pro- storov v bivši mestni ubožnici na Slom- škovem trgu. Mestni svet je prošnjo odklonil, ker potrebuje te prostore za üekatcre mestne reveže, ki imajo tarn skromno stanovanje. c Bilanca mestnega avtobusnega pod- jotja za 1. 1939-39 izkazuje 1,787.340.78 aktive in ravno toliko paslv, račun izgu- be in dobička pa 1,481.044.25 dohodkov in ravno toliko izdatkov. Preseneča dej- stvo, da se pri računu izgube in dobieka dohodki in izdatki ujemajo do pare. Mestno avtobusno podjetje v Celju slavi ta mesec desetletnico svojega udejstvo- vanja. c Vprašanje podaljšanja Samostanske ulice. Mestni svet je spremenil regula- cijski načrt za podaljšanje Samostanske ulice do Vodnikove ulice. Sedaj je pred- videna pod poslopjem, ki ga namerava zgraditi OUZD v Vodnikovi ulici, 8 m široka in 4 m visoka pasaža. Gosp. Dol- žan naj bi v zvezi s podaljšanjem Samo- stanske ulice odstopil del svoje hiše Za kresijo, ifna pa vknjiženo servitutno pravico, po kateri bi smeli graditi kako poslopje le 6 m od njegove hiše in bi to poslopje ne smelo biti višje od hiše g. Dolžana. Občina namerava urediti zadc- vo tako, da bi dala g. Dolžanu drugo zemljišče v zameno za odstopljeni del hiše. c Otvoritav ženske obrtne sole v Celju je mestni svet odložil, češ da so zadcvni slroški previsoki. c Prcnos Kostilniske koncesije. Msstni «vet jc potrdil krajevno pot.rebo fflede prenosa go3tilniške koncesije g. Fiiip- čiča v Gledališkl ulici na g. Franca Stolfo. c Cisti donos letošnjega protJtuberkr- loznoga tedna v obmoeju krajevne pro- tituberkulozne lige v Celju znaša 42.058 din 75 par, a se bo še zvišal, ker v neka- terih krajih še niso zaključili obraču- ^ov. K lepemu uspehu je poleg šolske ^ladine, vodstev sol, g03pa in gospodi- čen, zdravnikov, obrtnikov, trgovcev in industrijeev ter nekaterih društev v znatni meri pripomoglo tudi delavstvo. c O kemijski vojni bo predaval g. prof. Stanko Modic iz Maribora v eetrtek 27. t. m. ob 20. v mestnem gasilskem do- mu v Celju. Predavanje bo združeno s praktičnim predvajanjem termitnih bomb. c Ouebne vesti s celjske post«. Na novo je nastavljen za pripravnika matu- rant Henrik Gros s Krke. Upokojena je višja kontrolorka Lcopoldina Friedlo- va. Premcščeni so s pošte Celje priparv- nik Jože Hočevar v Soštanj ter dnevni- čarja služitelja Ivan Rojc v Tržič in Anton Salamun v Ormož. V Celje so premeščeni: dnevničarka zvaničnica Iva- na Okornova iz Soštanja ter služitelja Alojz Rom iz Tržiča in Martin Rom iz Ormoža. ¦KT^ *""» wHBr ^g» ^STä ^^^^^^^M m m tnl Ab / / M AH ^Br i^m ^S^^H č"Tra};iena smrt pismonoše. V četrtek se je obesil v Gotovljah pri Zalcu 38- letni, pri pošti v Zalcu nameščeni pismo- noša Jožko Vranjek. Pokojni je kazal v zadnjem času znake hudih duaevnih bo- jev in je izvršil obupno dejanje v težki duševni depresiji. c CeniJi za industrijski plin. Celjska mestna plinarna je, sledeč vzgledu ve- likih plinarn, glede na razvoj tukajšnje industrije in obrti uvedla nov cenik za industrijski plin, ki je po odobrenju mestnega sveta že stopil v veljavo. Ce- nik je prav tako, kakor dosedanji sploš- ni cenik, osnovan na skupinski podlagi, tako da pada cena z rastočo porabo vse- nm porabljenemu plinu, merjenemu na posameznem plinomeru. Stopnje novega cenika so sledeče: pri rnesečni porabi 0—250 m:! cena po splošnem ceniku, 251 —500 nr 2-75 din, 501—750 m:! 2.50 din, 751—1000 m:l 2.25 din, preko 1000 m:l 2 din za mn. Posebno veliki privatni konzumenti, ki porabijo letno nad 12.000 m:i plina, bodo v dogovoru s plinarno uživali popuste, ki jim bodo znižali ceno do 1.50 din za m:i. Isti cenik velja tudi za kurjavo (ogrevanje prostorov) s pli- nom, pri čemer pa mora biti seveda po- rabljeni plin merjen s posebnim plino- merom. c »Agitator« z dof^imi prsti. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo v torek 24- letnega rudarja Fridcrika Fajdigo z Dola pri Hrastniku zaradi propagande za priključitev dela naše države k neki drugi državi po čl. 3. zakona o zasčiti države na 5 meseccv strogega zapora in na izgubo castnih pravic za dobo 2 let. Državni tožilec se je pritožil zaradi pre- nizke kazni. Fajdiga je delal več let kot rudar v Ncmčiji, končno pa je bil v Gradcu zaradi tatvine obsojen na 6 mesecev zapora. Po prestani kazni so ga izgnali iz Nemčije. Prišel je v Hra3tnik in dobil zaposlitev v tamkajš- nji steklarni. Tudi tam je izvršil ncko tatvino. Ko so ga orožniki aretirali in odvedli vklenjenega v Laško, se je na kolodvoru v Laškem žaljivo izrazil o naši državi in se pritožil, da pri nas ni svobode, pri tern pa je pokazal na svoji vklenjeni roki. V Hrastniku je Fajdiga tudi pripovedoval, da je prišel v našo državo vohunit. c Arctswija, dveh ncvarnih vlomilcex. Pred dnevi je celjski policijski stražnik > Alojz Gajšek aretiral na Babnem vlo- ¦ milca Viktorja Avžnerja, ki je pri za- ! sliševanju priznal, da je izvršil 15 vlo- mov in tatvin v celjski okolici in v te- harski oljčini. Celjski orožniki pa so v sredo aretirali 27-letnega delavca Frant1- ca Mesariča iz Hrastovca pri Poljčanah, ki je priznal, da je izvršil deset vlomov v Ločah, Sp. Lažah, Laporju, na Recici pri Rogatcu, na Sp. Hudinji in Lopati pri Celju, v Vojniku, Arji vasi in Mali Pi- rešici. Zaradi suma udeležbe pri vlomih zasleduje orožništvo še Josipa Pecovnika iz Št. Janža na Vinski gori, Alojza Gre- benska iz St. Ilja pri Velenju, Antona Golcmana iz Dravograda, Roka Novaka iz Makol, Franca Zajca iz Starega trga pri Slovenjgradcu in cigana Stefana Hudorovica z Dolenjskega. Franc Mesa- ric, ki je bil takrat, ko so ga orožniki prijeli, vinjen, se je v vinjenosti zago- voril. Te njegove besede so vzbudiie v orožnikih sum, da je Mesarič v zvezi z dvojnim roparskim umorom v Medlo- gu, čigar žrtvi sta postala gostilnicar Anton- Ocvirk in njegova žena Rozalija. c Holandski turisti na Koiošici. Jutri f- bo prispela na Xorosico skupina 13 tu- j ristov iz Haaga. Prcnočevali bodo v Koc- ! bekovem domu, v nedeljo pa bodo na- ! pravili turo preko Ojstrice v Logarsko j dolino, kjer bodo nameščeni v Aleksan- ; drovem domu. Tudi v Holandiji je že razširjen glas o lepoti Savinjskih planin, le škoda, da tc planine slovenski doma- čini tako malo poznajo in tako poredko obiskujejo. Prihodnja skupina Holand- cev je javljena za sredo meseca avgusta. i c V Logarski dolini je letos izredno ' mnogo gostov-letoviščarjev. In še priha- ] go novi, samo težko je zanje najti pro- SLor v prenapolnjenih hotelih in penzi- i jah. Najvec goatov je iz srbohrvatskih pokrajin, odkoder jih je pregnalo pekoče ', solnce v blagodejno, osvežujočo zračno I kopel naših Savinjskih planin. Planinci j pa letos silno lenarijo. Visinske posto- j janke, na primer Koroaica, imajo izred- ( no malo posetnikov, käkor da bi ne biio i nikogar, ki bi znal ceniti krasoto naših visokih gora. c Plezahii in reše\°alni tečiij bo prire- dilo ministrstvo za telesno vzgojo naro- da v Kamniških planinah v Času od 25. avgusta do 4. septembra. Za udeležence teeaja bo oskrba brezplačna, prcdvidoma v Ceški koči. Interesenti, člani Sloven- skega planinskega društva, naj predlo- žijo potrebne osebne listine in prošnje za sprejem v tečaj najpozneje do 4. avgu- sta pri Savinjski podružnici SPD v Ce- lju, kjer so jim na razpolago tudi vsa podrobna pojasnila. Planince vabimo, naj nikar ne zamudijo ugodne prilike! Naznmnilo! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem pre- selif svojo tapetniško delavnico na Kralja Petra cesto 22. Priporoča se RdfRO RedtiSk c Velik gozdni požar prl Lučah. V če- trtek okrog 22. je nastal v škofijskih gozdovih v Podvolovleku pri Lucah po- žar, ki se je zaradi vetra hitro širil in l*malu objel velik kompleks borovega gozda. Požar je bil viden po vsej Savinj- ski dolini in tudi v Celju. Uvedena je bila obsežna akcija, da bi požar omejili. Danes je v gozdu še vedno gorelo. Sko- da je zelo velika. Vzrok požara še ni znan. c Svečanost koroških borcev na Ljub- nem. Krajevna organizacija Legije ko- roških borcev v Celju poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo proslave 20-letnice O3vobodilnih bojev na Koroškem, ki bo v nedeljo 30. t. m. na Ljubnem v gornji Savinjski dolini. Proslavo bo priredila gornjegrajska kra- jevna organizacija LKB. Ta dan bo vo- zil po prihodu osebnega vlaka, ki pri- haja ob 7.33 zjutraj iz Ljubljane v Ce- lje, poseben avtobus iz Celja na Ljubno Prijaviti se je treba čimprej pri tajniku ' Antonu Muleju, Celje, Dečkov trg 3. I c Zutev Hinrti. Na Dobrovi pri Celju je umria 14. t. m. 47-letna posestnica Ma- i ija Kodelova. V celjski bolnici so umrli: v soboto 41-letna posestnikova žena Ne- y.a. Seligova iz Podčetrtka in 10-letna posestnikova hčerka Slavica Kraljeva s Polzele, v torek v starosti 57 let želez- niški uradriik v p. g. Mirko Kupljen iz Celja, sin pokojnega celjskega notarja g. Antona Kupljena in značajen naroden mož, v sredo 77-letni dninar Janez No- vak iz St. Petra v Savinjski dolini, v eetrtek pa 63-letni trgovec g. Franc Lebie iz Celja in 49-letni trgovec g. An- ton Krašovc iz Marijagradca pri Laškem Predno se odpeljete na dopuwt, si ne pozabitc preskrbeti Vašemu okusu pri- mernega ctiva, pisemskega papirja, al- bumov za foto posnetke, nalivuih per«ks itd. pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celjo, Kralja Petra cesta 7. BB32flM.<.'MBMHflBBMMEBBMBBBMBBB5BBBBfflBHi Pogreb g. Lebiča bo v nedeljo ob 17. na mestnem pokopališču, pogreb g. Kra- sovea pa v porrcdeljek popoidne istotam. Pokojnim bodi ohranjen blag spo-min, svojeem naše iskreno sožalje! c Nova trgovina. Trgovino z mešanim blagom je odprla ga. Zofija Zurmanova v lastni hiši Pred grofijo štev. 4. c i>elovni trg. Pii celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 258 brezposelnih (199 moških in 59 žcnsk) nasproti 193 (147 moškim in 46 ženskam) dne 10. t. in. Dclo dobi 33 delavcev pri regulaciji Savin je. '4 hlapci, po 1 krojaški, pekov- ski in kovaški pomočiiik ter šofer, 11 služkinj, 3 kuharice, 2 gospodinji ter po 1 sobarica in kmečka de-kla. c Damsko uro so našli v nedeljo zvö- čer pri kapucinsk1"-1^ ^¦"'•tu. Lastnica jo dobi Za kresijo c Gasü-ski čv/ii v ClJ,ui je poklonil tr- govec g. I. Jelknz v Celju 100 din na- mesto venca na grob g. Josipa Zeichna, upokojenega ravnatelja Mohorjeve druž- be v Celju, 100 din pa je daroval za mestne reveže. č Zdravniško dežurno službo za članc OUZD bo imel v nedeljo 23. t. m. zdrav- nik g. dr. Josip Cerin v Preäernovi ulici. c Noeno lekarniško siužbo ima od 22. do 28. t. m. lekarna »Pri orlu«. c GasJlska četa Celje. Od 23. ' ??. t. m. ima službo II. vod. Iz obiinstwa Celie in celiski trg (Nekoliko popravka in nckoliko pojasnila) V eni zadnjih številk »Nove do be« je bil opisan »strahoten« prizor s celjske- ga trga, ki zahteva nekoliko pojasnila, da se ne bo godila mestu krivica, ko ni bila točno navedena tarifa, ki je predpisana na celjskem trgu. Opisano je bilo, da pride tržni organ na trgu pobirat stojnino. 2ena ob košu piščan- cev se brani plačati, ker še ni nič pro- dala in ker se ji zdi zahtevani znesek velik. Beseda da besedo, organ pojasnju- je, da je treba plaČati, zraven stoječi mestni gospe pa se zaradi tega razbur- jata in hočeta, da gre organ takoj po stražnika. Poanta tcga prizora sta bili mestni gospe, ki nimata drugega oprav- ka, kakor izdati zaslužek svojega moža, a se vendar zgražata, če se kmečka že- na, ki je priuesla piščance v Celje na trg, brani plačati in 3i hoče prištediti kak dinar. (Bodi omenjeno, da tudi kmečki ljudje ob takih prilikah kaj radi želijo ne popolnoma neupravičeno me- ščanom zopet kako dobo pomanjkanja!) V tem je bilo torej težišče dopisa, nika- kor pa ne v tem, koliko je morala žena plačati za te piščance, torej niti v vsoti, ki se pri takem prizoru kaj lahko tudi napačno doume in ni niti tako bistvena. V dopisu je bilo rečeno, da mora plačati žena za piščance 10% stojnine, v resnici pa je tarifa le pol dinarja za kljun. V toliko je treba torej tisti dopis stvari in tržni tarifi na ljubo popraviti, česar pa še vedno ne storimo s popolno gotovost- jo, ker je tržna tarifa v splošnem nedo- stopna, in res ne prevzemamo jamstva, da jo pravilno razumemo; vemo le, kar nam kažejo dnevni prizori na trgu. Ugo- tavljamo, da se tržnim organom ni oči- tala nikaka nepravilnost, marveč celo ljubeznivost, da se spuste v pojasnjc- vanje napram ženici, medtem ko občin- stvo (to sta tisti gosposki dami) že hoče po stražnika. Cast takim uvidevnim or- ganom, ki imajo tudi sicer dokaj nepri- jetno službo! Ti torej niso užaljeni. Ali sta užaljeni obe dami in nameravata storiti svoje, nam tudi ni znano. Ostane torej edino še tržna tarifa, ki terja za- doščenje, ker je bila napačno podana. Zgoraj smo jo torej popravili, hoteli bi jo pa šc pojasniti: Res jc, da zahteva tržna tarifa pol ¦ dinarja za kljun in tega v prejšnjem dopi3u nisnio vedeli. Kako pa naj tudi ¦mo, da je enaka tarifa za brezperne- ga oguljenca, ki stane morda 5 din, in pa za pitanega piščanca. ki stane — po tržnem poročilu iz Maribora — 30 din! Priznamo, da t<^>;n '^^- ni«nio vodeli fttrna 4 »NOVA DOBA« 21. VII. 1939 Stev. 30. Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o, z. v teiju pomaga čuvati naše meje in našo narodno posest. Ustanovitelji: Sokolske župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mcsto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokol-rnatica: Celje, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljani. in z nami še menda marsikdo ne, kajti prave logike v tcm najbrž ni. Pa saj v Celju tudi tako dragih piščancev ni! Ta- rifa torej ni prepuščena prosti presoji tržnega organa, kar bi bilo pravičnejše z ozirom na vrednost, kakor je pri so- lati, češnjah i. dr. (upamo, da zopet ni- smo v zmoti), marveč je vsa njegova presoja v tem, koliko je piščancev. Na prvi pogled je to enostavno: v resnici so pa težave v tem, da imajo ljudje na trgu — ostanimo pri piščancih —¦ lastnc in kupljene, za trg in za gostilne naroče- ne piščance. So torej take ženske, ki nakupujejo piščance, plačajo še obrtni davek, plačajo voznino v mesto vsaj za sebe, hodijo in prenašajo svoj koš cele dneve, zato da zaslužijo pri komadu morda dva dinarja, več pač le v naj- redkejših primerih. Razumeti je torej treba, da se branijo plačati še pol dinar- ja tržnine in si pomagajo, kakor pač ve- do: najprej pač z jezikom ... Po tolikih dajatvah se jim pa še zgodi, da svojega blaga ne morejo oddati niti za lastno ceno! To se lahko zgodi tudi onim, ki so prevzeli prodajo za sosede iz domače vasi, zato da bi se jim izplačalo voziti blago na trg, kajti nimajo mnogokje istočasno koša godnih piščancev ... Do- ma jim ne bodo verjeli, če jih dajo pre- poceni, pa tudi njim samim ne gre po- tem račun. Kaj scdaj? Priznamo, da ne vemo, ali v tem primeru tržna tarifa vrača stojnino, vsaj videli še nismo, da bi kdaj kaj vračali. Zato se taki ljudje napotijo s košem po hišah in gostilnah, prodajajo, kakor pač morejo... in se vrnejo z istim košem na trg drugo ju- tro, ako le niso mogli spraviti blaga v denar. Prenočišča tudi niso zastonj in končno tudi ne morejo živeti ljudje le ob seboj prinešenem fižolu ... Drugo jutro je treba zopet plačati tržnino; naprej izjavljamo, da ne izključujemo možnosti, da so ljudje v tem primeru oproščeni stojnine za drugi dan, čeprav nam tak primer ni znan. Tako vidimo križe in težave, ki jih imajo ljudje, oe pridejo na trg, da bi zaslužili kak dinar. Preden ga zaslužijo, daj enkrat, daj dvakrat, trikrat... in morda še sploh ne prodaš. In sedaj vihajo gospe še svo- je nosove nad sreenim kmetom, ki mu ni treba piščancev kupovati, ker jih ima doma in si jih ne sme privoščiti, ker nima soli, nima obleke, nima denarja za vse mogoče dajatve ... In to pouda- riti, te stroške upoštevati je želel prej- šnji dopis. (Mimogrede povedano, bi bilo pravično, če že kmečki ljudje pla- čajo v mestu kak delež od tega, kar prodajo, da bi mesto povrnilo deželi de- lež od denarja, ki ga pustijo ljudje z dežele v mestu.) Tako, mislimo, je tarifa za piščance na celjskem trgu ugotovljena. Torej le »po pol dinarja za kljun«, kar hočemo in moramo popraviti, da ne bo kaj na- pak. Menimo pa, da bi bilo dobro, če bi bila tarifa primerno nabita, da bi se mogli tudi ljudje z dežele kar na trgu prepričati, koliko morajo odrajtati, in bi bilo tako prihranjeno presenečenje. Si- cer pa bi bilo to poueno tudi za me- ščane, da bi vedeli, koliko morajo ljudje plačati že za pravico, da smejo na trg prinesti živež meščanom. Tudi naše po- mote bi potem najbrž ne bilo. —s— Spoštuite driavno zastavo! Potnikom, ki so se vozili v ponede- Ijek 17. t. m. z jutranjim vlakom mimo Laškega, se je nudil naslednji prizor: Na sportnem prostoru v neposredni bli- žini tovarne Lava so bili pogorišču slični ostanki šotorov in raznih naprav za ve- selico, ki je bila tarn prejšnji dan ali pravilnejše prejšnjo noč. Na sredi tega prostora se je na mogočnem drogu vila državna zastava, pod zastavo pa je na stolu in ograji na pol sedel, na pol ležal in spal možak, ki je bil očividno žrlev nočhe veselice. Ta prizor je opazovalo nešteto potnikov. Vtis, ki ga napravi taka slika, pač ne more biti nam v cast, še manj pa prirediteljem. Ako že mora nad veseličnim prostorom vihrati držav- na zastava, potem jo brezpogojno od- stranite pravočasno, da ne bo delala družbe takim žalostnim ostankom pri- reditev. —j— iGlas z Ostroinegaj Z Ostrožnega pri Celju smo prejeli: V naši vasi, ki je oddaljena aarno 2 km od središča mesta, smo bili do ne- davnega še kolikor toliko zadovoljni in to vse dotlej, dokler ni zaradi poprav- ljene ceste tudi pri nas prodrl promet s težkimi tovornimi avtomobili. Obenem so si izbrali to cesto za poskusne vožnje razni soferji in njihovi učenci. Tako se je promet na tej cesti zelo povečal. Ker pa je cesta na nekaterih mestih preoz- ka, je prišlo že večkrat do resnih ne- zgod. Tako je cesta na ovhiku pri hiši gdč. Rezike Golobove široka komaj do- bre štiri metre, če ne upoštevamo kupov gramoza, ki ležijo od časa do časa ob robu ceste. Pri tej hiši je še na nesrečo na eni strani ceste vrtna ograja, na dru- gi strani pa en meter globok, s kame- njem obzidan jarek. Tu se je zgodilo že mnogo nesreč. Tako se je zgodila na tem mestu pred kratkim nesreča, ker se to- vorni avtomobil g. Kedla iz Gaberja in vozilo graščaka g. Miillerja nista mogla drug drugemu izogniti. V omenjeni kamniti jarek se je prevrnil voz z ljud- mi in konjema vred. Po srečnem na- ključju pa so ljudje zleteli na vrt onkraj jarka, tako da nesreča ni imela hujših posledic. Da se preprečijo nove nesreče, je nujno potrebno, da bi ta jarek kana- lizirali odnosno pokrili s cementno plo- ščo. Tako bi zavarovali ljudi in blago, obenem pa bi lahko razširili preozko cesto za eel meter. Prosimo pristojne činitelje, da bi v interesu javne varnosti poskrbeli za ne- obhodno potrebno ureditev te zadeve. Got podantvo — Gospodarska inodrost je nedvomno. da moramo letos uvoziti iz tujine in drago plačati 1000 vagonov sladkorja, istočasno ko naš kartel sladkornih to- varn omejuje pridelovanje sladkorne re- pe s tako nizkimi cenami, da je za 1 kg sladkorja potrebno samo za 1.70 din sladkorne repe. Zato pa imajo naše slad- korne tovarne 30 do 50% dividende za vloženi delniški kapital. Za pšenico je ' ¦ določila ceno, ki je še enkrat višja, nego je cena na svetovnem trgu. Mi v Sloveniji, ki kupujemo pšenico in moko, podpiramo tako pokrajine, ki žive v mnogo večjem blagostanju. Povrh vi- sokih nakupnih cen plačujemo še drag dovoz. Pa je prav in dobro tako. — Novi kartell v Jugoslav iji. Ob kon- cu leta 1938. je bilo v Jugoslaviji regi- striranih 86 kartelov. Letos se je pri- javilo že 10 novih kartelov. Tako je pri- javljen tudi četrti kartel nafte v Jugo- slaviji. V tem kartelu so tvrdke Aquila d. d., Tecnico industriale v Trstu, Jugo- slavensko Shell d. d. v Zagrebu in Jugo- slavensko Standard Oil Comp. d. d. v Zagrebu. — Delavske mezde v drugih državah. - Industrijskemu delavcu ostane po na- bavi najnujnejših življenjskih potreb- ščin še za druge potrebe: na Danskem 32, v Južni Afriki 29.8, v Novi Zelandiji 29, v Združenih državah 26, v Svici 26 in v Bolgariji 17 odstotkov mezde. lofrofsfwo Tekme za kraSiev mei Tekmovala bo tudi vrsta Sokolskega društva Celja - niatice V soboto 22. in nedeljo 23. t. m. bodo v Zagrebu petič tekme za srebrni meč, ki ga je leta 1925. poklonil jugosloven- skemu sokolstvu blagopokojni kralj Aleksander I. Meč je stalno prehodno darilo za zmagovalno vrsto v telovad- nem desetohoju višjega oddelka članov. Ime zmagovalne vrste se vreže vsako- krat v rezilo meča. Letošnje tekmovanje bo po udeležbi najštevilnejše, ker se bodo poleg slovenskih vrst udeležile tudi številne ediwice iz Zagreba, Beograda, Osijeka, Subotice, Sarajeva in Nove^u Sada. Celje je bilo doslej zastopano samo na tekmah leta 1930. Letos pa bodo člani Sokolskega društva Celja-matice ponov- no nastopili s svojo vrsto, ki se že dolge mesoee pripravlja za to važno tekmova- r.je. Vrsto tvorijo sledeči bratje: Cater, Gala, Grilec, Kordigel, Lesjak, Stavbe in Stavbej. Omenjeni bratje so skoraj ves svoj prosti čas uporabili za vztrajno vcžbanje in pripravo za važno tekmova- nje, ki jih čaka 22. in 23. t. m. v Za- grebu. Piepričani smo, da bodo bratje iz Sokolskega društva Celja - matice, za- vedajoč se važnosti izida tekem, pokazali vse svoje sposobnosti in častno zastopali celjsko sokolstvo. Bratje! Zelimo vam popoln uspeh v Zagrebu! fporf * Izključitev hrvatskih nogomctnih klubov iz nogomotnega saveza in «acio- nalne lige. Jugoslovenski nogometni sa- >vez v Beogradu je izključil Gradjanske- \ ga, Haška, Concordijo, Hajdulca, varaž- dinsko Slavijo, osiješko Slavijo, Saška in Bačko iz savcza, češ da se niso hoteli pokoriti saveznim pravilom. Zaradi tega bo igralo v nacionalni ligi sedaj samo 10 klubov. Hrvatski sportni klubi so üstanovili samostojno sportno zvezo, Hrvatsko sportno slogo, ki je zahtevala ustanovitev dveh li-g in sicer zapadne in vzhodne, kar pa je Beograd odklonil. Predstavniki Hrvatske yportne sloge so prepričani, da je njihova samostojna liga najboljše jamstvo za sportni napredek hrvatskih klubov in najmočncjša proti- vUy: proti beograjskemu hegemonizmu. Kakšno stališče bo zavzel v tej važni zadevi Ljubljanski nogometni podsavez, še ni znano. >: Katastrofalon poraz BSK. Po lepih uspehih v tekmovanju za srednjeevrop- ski pokal je doživel naš državni prvak BSK v soboto v Budimpešti katastrofa- len poraz. Podlegel je Ujpestu z 1:7 (1:1) in je s tem izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. ,. * Tekmovanje za državno tcniško pr- vciistvo za moštva bo v nedeljo 23. t. m. v Celju med SK Celjem in Atlotiki. Tek- movanje, ki bo gotovo zelo zanirnivo, se bo pričelo ob 8. zjutraj na igriščih SK Celja v mestnem parku. * Zvezdna kolesarska dirka v Celje. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 23. t. m. zjutraj 17. • zvezdno kolesaisko dirko v Celje na pro- gah Zagreb — Celje, Ljubljana — Ce- lje, Maribor — Celje, Slovenjgradec — Celje in Celje — St. Peter — Celje. Za progo Zagreb — Celje bo start v Za- grebu ob 6. zjutraj, cilj pred gostilno Belaj na Polulah pri Celju okrog, 9.30 za progo Ljubljana — Celje start v Ljubljani ob 6. pri km 1 na Tyrsevi ce- sti, cilj pred Glazijo v Celju okrog 8.20, za progo Maribor — Celje start v Mari- boru pri vodovodu ob 6., cilj v Celju na Mariborski cesti pred gostilno Svetel | okrog 8., za progo Slovenjgradec — Ce- lje start v Slovenjgradcu ob 6.30, cilj pred Glazijo v Celju okrog 8., za progo Celje — St. Peter — Celje start in cilj pred Glazijo v Celju, start ob 6.30, | cilj okrog 7,15. Obenem bo medklubska dirka damske skupine na progi Celje — Petrovče — Celje; start bo ob 10. do- poldne pred Glazijo vXtelju, cilj istotam. Za vsako progo so določene tri spomin- ske kolajne za prva tri mesta. Na pro- gah, kjer bodo startali prvorazredni vo- zači ločeno od juniorjev, bo prejela na- grado vsaka skupina posebej. Na pro- gah, kjer bo prispelo na cilj manj kakor 5 dirkačev, bo prejel nagrado samo prvak. Za damsko skupino so določena tri darila. * Kolesarska dirka na Stari grail. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil ob priliki zvezdne dirke v nede- ljo 23. t. m. medklubsko gorsko dirko na Stari grad v Celju. Proga je dolga 2 km. Start bo ob 14.30 in to samo ob lepem vrcmenu. Prvak bo prejel pokal celjskega župana, ostali najboljši dir- kači pa praktična darila. Prijave je treba nasloviti najkasneje do sobote 22. t. m. na Klub slovenskih kolesarjev v Celju. * Motoeiklistična ocenjevalna vožnja. Celjska sekcija Motokluba »Hermesa« je priredila v nedeljo dopoldne ocenjevalno vožnjo motociklov na 66 km dolgi progi Celje — Soštanj — Braslovče — Celje. Start in cilj je bil pred kolodvorom, kjer se je nabralo ob odhodu in prihodu mo- tociklistov mnogo gledalcev. Določene so bile tri kategorije motociklistov in sicer do 250, do 350 in 500 ccm. Povprečna brzina kategorije 500 ccm je znašala 45 km, kategorije do 350 ccm 40 km in kategorije do 250 ccm 35 km. Startalo je 18 vozačev iz Celja, Ljubljana in Ma- ribora, na cilj pa jih je prispelo 16. Pro- ga je bila dobra. Kontroli sta bili v Soštanju in Braslovčah. Z najmanjšim številom kazenskih točk in sicer z 1 je privozil na cilj na Ziindappu 500 ccm Adolf Toplak, elan celjske sokcije Mo- tokluba »Hermesa«. Z dvema' kazenske- ma točkama so privozili na cilj Dobravc in Oblišar iz Celja ter Grudnik iz Ljub- ljp.ne, s 3 kazenskimi točkami pa Bož- nik, Orel, Brišček in Franc Veber iz Celja. Zmagovalec Adolf Toplak je pre- jel pokal, darilo celjskega župana, Ostali najboljši vozači so prejeli lepa praktična darila. Ceflael m $&wmi- (tani v Zagrebu Zagreb, v juliju. Precejšnje število nas je, raznih po- klicev, nazorov itd., raztresenih po tem za naše razmere velikem, bogatem go- spodarskem, političnem in kulturnem središču gostoljubnih bratov Hrvatov. V Zagrebu je sedaj dvoje aM troje slovenskih društev, med katerimi je po številu članstva in delovanju najmbč- nejše dru^tvo »Narodni dom«, ki mu predseduje agilni, za slovenski živelj v Zagrebu in za ožjo domovino vsestrah- sko zaslužni javni in kulturni delavec univ. prof. g. dr. Boris Zarnik. 2al pa ima to društvo glede na število Slo- vencev v Zagrebu še vedno premalo članov. Rojakov iz Celja in celjskega okoliša nas je v Zagrebu mnogo, tako da se po- gosto med seboj niti ne poznamo ali pa dostikrat po naključju izvemo, da smo prebivalci istega mesta in ožji rojaki. Da bi se bližje seznanili, navezali stalne stike in gojili družabnost, ki naj bi bila v korist skupnosti in poedincem, pred- lagam, da bi ae osnovala v okviru dru- štva .^Narodni dom« sekcija ožjih roja- kov »Celjanov in Savinjčanov v Zagre- bu«. Sestajali bi se enkrat ali dvakrat na mesec ali morda celo tedensko (re- cimo vsak četrtek ali petek med 19.30 in 20.) v prostorih »Narodnega doma« v Berislavičevi ulici. Cilj in namen tega krožka bi bil v glavnem: 1. Medsebojno spoznavanje in gojitev družabnosti. 2. Medsebojno podpiranje | z nasveti inpo možnosti tudi materialno. 3. Organiziranje skupnih izletov, prido- , bivanje letoviščarjev in izletnikov za na- šc kraje s pomočjo osebnih stikov, da- janje turističnih informacij itd. 4. Go- jitev naše savinjske gostoljubnosti in družabnosti. 5. Sirjenje našega lista »Nova doba« kot edinega lista Celjske kotline. 6. Skrb za rojake, ki prihajajo na novo v Zagreb v službe ali zaradi študija. Take in slične organizacije imajo bratje Hrvati v Zagrebu v velikem šte- vilu, n. pr. društvo Ličanov, Sremcev, Sokcev itd. Eno največjih takih društev je »Društvo Hrvatskih Zagoraca«. Bratje Srbi imajo n. pr. v Beogradu udruženje Užičana, Južno-Srbijanaca, Krajinaca, Nišlija itd. Cim več nas bo, tem lepše in udob- nejše bo. Tako se n. pr. vsako soboto ali nedeljo gotovo kdo pelje v našo ožjo domovino in lahko napravi ob tej priliki svojemu rojaku kako uslugo, prinese domače novice itd. Zato, »Celjani in Savinjčani v Zagrebu«, zbližajmo in združimo se, pripravimo se za sedaj vsaj idejno, da se bomo mogli jeseni, ko se bomo vrnili z dopustov, sestati in usta- noviti. Bodirno prvi med prvimi! Predloge in vse ostalo posljite na na- slov: Rudko Fajgelj, Zagreb, Prerado- viceva 42-111 ali pa Celje, Obrežna c. 5. OPOZORILO1 Podpisana A. Lapornik opozarjam, da ni- sem plačnica dolgov, ki bi jih napravila rr.oja hči Amalija Lapornik. ft Celje, 20. julija 1939. A. LAPORNIK U Celju ali celjski okolici bi prevzel dobro uvedeno trgovino ali lokal na prometnem mestu. Ponudbe na upravo lista pod »50.000 din«. Stev. 30. »NOVA DOBA« 21. VII. 1939 Stran 5 Iz naših kraiev Smarie pri Jelšah Gostilniearjem v šmarsko-rogaško- koziantkem okraiu Smarje, 21. julija. Tudi za šmarski srez se je ustanovilo letos 25. junija toli potrebno tujsko prometno društvo, saj je ravno ta srez, kakor v marsičem drugem, tako tudi glede tujskega prometa na najslabšem v dravski banovini. Ce bo novo društvo moglo zbrati vse krajevne in zgodovin- ske zanimivosti, ki so v tolikem številu raztresene po srezu, če bo moglo na nje opozoriti tujce in jih privabiti v te kra- je, potem je doseglo svoj namen v polni meri. Ne more pa za ves srez skrbeti samo kak odbor, treba je, da odboru po- magajo poverjeniki po posameznih kra- jih. In kdo ve več in je bolj poklican . podpirati tujski promet, kakor ravno gostilničar, pa naj ima skromno krčmo ob cesti all luksuzni hotel v trgu ali mestu? Zato je dolžnost vseh gostilni- čarjev, da pristopijo k novemu društvu, mu prispevajo 10 din vpisnine in 10 din letne članarine ter tako postanejo člani. Hkrati pa se naj vsi gostilničarji celot- nega okraja zavedajo, da podpirajo svoj okraj, svojo občino in same sebe, če gredo društvu z nasvetom in dejanjem na pomoč, kajti le z delavnimi člani more društvo dosezati svoje namene. Na ustanovnem občnem zboru tega društva so bile iznešene tudi nerazve- seljive pritožbe ravno na gostilničarje tega sreza. Z ozirom na to, da je srez siromašen, so tudi gostinski obrati siro- j mašni; ker ni tujcev, tudi za nje ni po- skrbljeno. Tako ne bo nikoli drugače! j Ravno ker ni tujcev, jih je treba pri- vabiti. In če jih bo privabila propagan- da, potem jih ne smejo zopet odbijati slabe gostilne. Vsak gostilničar mora pač skrbeti za snago v svojem obratu, mora skrbeti, da pijani elementi tujcev ne nadlegujejo, mora imeti s čim po- streči: povsod skoraj dobiš kako kislico, čeprav ni okraja, ki bi imel tako dobro pitno vino, ko ravno šmarski okraj; do- bis ga v zidanicah, zakaj pač tudi ne v gostilnah ? Razumljivo je, da gostilničar brez ledenice ne more v poletju imeti na razpolago klobas, ako nima doma posu- šenih, za katere se gostje kar pipljejo; ima pa lahko vsaj sir, ki se ne pokvari tako riaglo. Tujec se bo tudi z njim zadovoljil in bo vesel bolj, kakor pa s samim vinom in še brez peciva. Res, tu- di pecivo je velika sramota v okraju: Svojčas so se peki trudili, da so delali lepo in döbro pecivo, sedaj so pa postali večinoma tako malomarni, da bi bilo dobro, če bi se za to pobrigala tudi oblast. Clovek tako pecivo vzame nerad že v roke, kaj šele v usta! Dobri gostil- ničarji pa bodo skrbeli za domač kruh, ki gre še posebno v slast! d Praznik kmeekega dela. Kmečka mladina, organizirana v Društvu kmet- skih fantov in deklet, bo priredilo v ncdeljo 23. t. m. v Dramljah velik praz- nik kmečkega dela. Ob 14. bo pred sta- ro šolo zbirališče koscev, grabljic, tekmovalk, žanjic, voz itd. Ob 15. bo i odhod na tekmovališče, kjer bodo go- i vori zastopnikov Zveze kmetskih fantov in deklet in okrožij. Nato se bo pričela tekma žanjic, po tekmi pa bo velika' kmečka veselica. Ker je ta dan tudi na- ša farna »lepa nedelja«, Vam kličemo: Iz vseh vasi v Dramlje vsi, kmečka slo- ga naj živi! Brasfovče Braslovško pismo Braslovče, 21. julija. Citatelji »Nove dobe« v Braslovčah in I •okolici se že upravičeno jezijo na tukaj- | šnje dopisnike, ker že v nekaj ätevilkah ni bilo nobenih vesti iz našega okoliša. Kaj hočemo ? V braslovški občini se pač ničesar novega in zanimivega ne zgodi. Občinski odbor je izvršil vse svoje ob- ljube, dane ob priliki volitev. Občinske ceste so v redu, edino goapod na go- spodarski podlagi jih menda želi še ne- kaj popraviti, če že ni pozabil. Ubožni dorn je dovršen. Prve stranke so se že vselile. Manjka še hišnika, da bo delal red in mir. Ker je občini zmanj- kalo denarja, bo priredila v ncdeljo 23. t. m. veliko tombolo. Davkoplačevalci smo lahko zadovoljni, ker bo občina za- naprej krila primanjkljaj s prirejanjem tombol in veselic. Zdaj, ko se bliža hmeljsko obiranje, se že javljajo posamezni preroki za hmeljske cene. Ker so izgledi letos ne- koliko boljši in je pričakovati boljše cene hmelja, hočejo nekateri priložnost- ni hmeljarji in hmeljski strokovnjaki izrabiti to v svoj prid. V nedeljo smo pri predavanju v šoli med drugimi slišali, da neki gospod že ve za cene hmelja, pa tega noče povedati. Upamo, da nam bo oni gospod, ki smo ga videli že več- krat v Braslovčah (posebno nam je v spominu iz časa volilne borbe, ko je dal. I iz ljubezni do Braslovčanov s svojim avtomobilom voziti utrujene volilce na volišče), pravočasno povedal cene hme- lja, da ga ne bomo prehitro ali prepozno prodali. Hmeljarji pridno škropijo hmelj. Ne- kateri še oklevajo, ali bi ali ne. Svetu- jemo vsem, da tu nikakor ne oklevajo. Brez škropljenja ne boste imeli zele- nega hmelja. Vsejunaskega zleta v Sofiji se je ude- ležilo sedem tukajšnjih Sokolov in So- kolic. Vsi so vrnili veseli in zadovoljni, da so tudi sodelovali pri delu za zbliža- nje južnih Slovanov. Tudi zleta jadran- skih žup na Sušaku se je udeležilo deset pripadnikov tukajšnjega Sokola. Kopalna sezona je na višku. Kopališče pri savinjskem jezu v Malih Braslovčah je vsak dan polno kopalcev, domačih in tujih. Letoviščarjev je pa v Braslov- čah malo. Cudno se nam zdi, da v tako I lepem kraju ni mogoče najti stalnih le- toviščarjev. Tržani bodo morali na kak način privabiti tujce, da bodo tudi Bra- slovče zaslovele, kakor zaslužijo po svojem položaju in bližini lepe Savinje. Poročila sta se g. Albin Omladič, znani napredni in sokolski delavec, in gdč. Mila Zilnikova iz znane napredne rodbine od Sv. Jurija ob Taboru. Obilo sreče! Zopet je ena gostilna manj v Braslov- čah. Gosp. Milan Krašovic je opustil znano Brišnikovo gostilno, ki jo je imel zadnja leta v najemu g. Cilenšek. Gospo- da Cilenška bomo kot gostilničarja in mesarja pogrešali, ker je res vzorno vo- dil gostilniško in mesarsko obrt. Na Gomilskem so pričeli kopati te- melje za novi Sokolski dom. Upamo, da bo nova sokolska trdnjava še letos pod streho. Liubno lj Velika proslava koroških borcev bo v nedeljo 30. t. m. v letoviščnem trgu Ljubnem ob Savinji. Ljubno je da- lo lepo število dobrovoljcev, ki so v letih 1918. in 1919. odhiteli na našo severno mejo in na Koroško. Proslavo bo prire- dila krajevna organizaeija Legije ko- roških borcev v Gornjem gradu po na- slednjem sporedu: ob ¦'/'»10. sprejem go- stov na mostu na Ljubnem, ob 10. maša za padle in umrle tovariše, po službi božji velik manifestaeijski zbor na For- štu, po zboru odkritje spominske plo- šče na Brunetovi hiši. Opoldne skupni obedi v raznih gostilnah. Ob 14. pricetek velike narodne veselice na Forštu. So- delovali bodo domači pevci in godbeno društvo Ljubno z godbeniki v gorenj- skih narodnih nošah. Cisti dobiček pro- slave je namenjen najrevncjšim članom. Na to patriotično proslavo vabimo vse naše narodno obeinstvo, posebej iz naše slovenske domovine. Kdor še ni videl naše lepe zgornje Savinjske doline, ima priliko, da priredi ta dan izlet na Ljubno in tako obenem podpre naše bivše sever- ne borce. Ugodne zveze z avtobusi proti Celju in proti Ljubljani omogočajo vsa- komur, da pride z malimi stroški na Ljubno. Kdor si želi zagotoviti obed, naj to prijavi do 26. t. m. krajevni organi- zaeiji LKB Gornji grad. Na proslavo va- bijo okusno izdelani lepaki z vojakom, ki ima čelado na glavi in gleda proti voj- vodskemu prestolu. Na čeladi je vejica slovenske lipe, ovita s trobojnico in na njej celjski grb, kar pomeni, da so se baš Celjani in okoličani v velikem šte- vilu udeležili osvobojevalnih bojev na severni meji. ' tlovenigradec s Alkohol je terjal človeško življenje. V nedeljo se je zbralo v gostilni Miha- ela Prednika na Brdah več oseb, med njimi Franc Pušnik in Franc Cretnik. Okrog 18. je prišel v gostilno tudi dela- te Franc Slemaršck z Brd v družbi Jurija Smona in Albina Mencingerja z Dobro ve. Ko je stopil Albin Mencinger v vežo, je odprl svoj nož in začel kričati na družbo, ki je bila zbrana v gostilni. To je Cretnika in Pušnika tako razbu- rilo, da sta pograbila vsak svoj nož in napadla Mencingerja ter mu zadala več težkih ran. Mencinger je kljub tež- kim poškodbam odšel še kakih 50 kora- kov daleč od hiše v sadonosnik, potem pa se je zgrudil in je na mestu izdihnil. Medtem je dobil tudi Jurij Smon z no- žem težko poškodbo pod kolenom. Smo- na so takoj odpeljali v slovenjegraško bolnico, Cretnika in Pušnika pa so are- tirali in izročili sodišču. s Sokolsko društvo v Slovenjgradcu bo priredilo v soboto 5. avgusta družab- ni večer, ki je namenjen medsebojnem spoznavanju članstva. Udeležba je za vse članstvo obvezna. s Nogometna tekma. V nedeljo 16. t. m. je gostovalo v našem mestu moštvo SK Celja iz Celja in igralo prijateljsko tekmo s SK Mislinjo. Celjani so zasluže- no zmagali s 4:0. Zelimo, da bi klub poskrbel še za več takih tekem v Slo- venjgradcu. s SK Mislinja obvešča vse klube, da je prevzel tajniške posle g. Drago Bradač, uradnik javne bolnice v Slovenjgradcu. Vsa pošta za SK Mislinjo naj se odslej naslavlja na tajnika g. Bradača. Laško Proslava 70-letnice gasilske čete v Laškem Laško, 21. julija. V soboto 14. in nedeljo 15. t. m. je obhajala prostovoljna gasilska četa v Laškem svojo 70-letnico. Za to proslavo je vladalo precejšnje zanimanje. Ze v soboto so s his zaplapolale trobojke, ga- silci pa so razpeli po mostu in preko ulic vrvice z zastavicami in cvetjem. Po- poldne, po prihodu vlakov, so gasilci na pokopališču počastili spomin umrlih to- varišcv. Zvečer je Laško zažarelo od pla- menic, ki »o jih prižgali na Sokolskem domu, na mostu in tudi na Gostilničar- ski pivovarni. Bengalični ogenj na Sta- rem gradu in neštete rakete, ki so jih tamkaj spuščali v zrak, ter velik kres pri cerkvi sv. Mihaela so dali jubilejni gasilski prireditvi tudi zunanji izraz. Ob tem času se je vila skozi mesto velika povorka gasilcev z Mestno godbo na če- lu. Kumicama ge. Elsbacherjevi in ge. Osolinovi so ob tej priliki priredili pod- oknico. Sledila je slavnostna seja v ho- telu »Savinji«, ki so se je poleg številnih funkcionarjev domačega društva udele- žili vrhovni inspektor našega gasilstva in predsednik vseslovanske gasilske zve- ze g. dr. Pintar, predsednik ljubljanske Gasilske zajednice g. dr. Kodre in ga- silski inspektor g. ing. Dolenc. V nedeljo zjutraj je Mestna godba yia- igrala budnico na Starem gradu. Gasilci so se zbrali pri jutranjih vlakih, kjer so sprejemali goste. Iz Celja se je pri- peljala vojaška godba 39. pešpolka. Do- poldne so se gasilci udeležili maše v tukajšnji župni cerkvi sv. Martina, na- kar so odšli pred gasilski dom, kjer je bila blagoslovitev novega gasilskega av- tomobila ob navzoenosti pokrovitelja prireditve ministra g. Snoja. Po blago- slovitvi so gasilci v povorki, ki je štela okrog 200 mož in naraščajnikov, odkora- kali ob spremljevanju obeh godb na ve- selični prostor. Popoldne je bil javen telovadni nastop gasilskih članov in naraščajnikov, po ka- terem se je razvila prosta zabava. Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije je ob tej priliki odlikovala g. Rudolfa Klepeja z zvezdo III. stopnje, Gasilska zajednica dravske banovine pa je odli- kovala najstarejšega laškega gasilca g. Mihaela Krajnca ter gg. Josipa Krajnca, Jakoba Ferčnika, Viljema Vidalija, Fran- ca Peternela, Ernesta Matka, Antona Topoleta in Frana Vaupotiča. j 70-letni jubilej gasilske čete v Laškem je odhitel mimo nas. Vršil se je sredi razrvanih prilik, ko psihoza, ki so jo ustvarili nezavedni in povečini priseljeni elementi, ne dopušča iskrenega sožitja med domačim prebivalstvom. Se vedno padajo sence dogodkov minulih let na tc humanitarno institueijo v Laškem in kvarijo iskrenemu, poštenemu in zna- čajnemu prebivalstvu naravno razpolo- ženje, ki naj bi prišlo do izraza ravno ob takih svečanih prilikah, kakor je bil nekdaj pri nas običaj. Laškim gasil- cem želimo pri bodočem delu uspehe, s katerimi bodo vsi zadovoljni, predvsem pa želimo, da bi proslavili 75-letnico v znosnejši in lepši atmosferi. Resnica o razvoju laškega gasilstva Laško, 21. julija. Mariborski »Večernik« z dne 14. t. m. je priobčil iz Laškega članek »Gasilski jubilej v Laškem«, v katerem na kratko opisuje zgodovinski razvoj gasilske čete v Laškem. Dejanski razvoj je povsem drugačen, nego ga pa podpisani —ig opisuje. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1869. Njegovi ustanovitelji so: Ivan Povše, po rodu iz Mokronoga, gostilničar in hišni posestnik v Laškem, Konstantin Trapp, dimnikarski mojster in hišni posestnik, Weber, oče poznejšega župana Webrav Laškem, hišni posestnik in gostilničar v Laškem, Jože Drolc, gostilničar in hišni posestnik v Laškem, oče rudniškega ravnatelja iz Hrastnika in Marijana Drolčeva, gostilničarka v Laškem. Ti so več let imeli gasilske instruktorje iz Ce- lovca in z Dunaja. Tibar je bil velik me- cen laških gasilcev, ni pa bil nikdar predsednik, ker predsednikov takrat sploh še ni bilo. Drugi mecen gasilcev je bil tržaški veleposestnik Czerny. Ti- bar je umrl v popolni revščini in je bil pokopan na občinske stroške. Nato je bil vodja gasilcev Adolf Weber, gostilni- čar, hišni posestnik, usnjar in 25 let župan v Laškem. Bil je prvi gasilski po- veljnik in sicer približno 20 let. Za njim je prevzel vodstvo Pavel Bast, gostilni- čar, hišni posestnik in usnjar v Laškem. Poveljnik gasilcev je bil okrog 10 let. Za njim je prevzel vodstvo Jurij Bene- dek, dimnikar in hišni posestnik v La- škem, ki je vodil društvo okoli 5 let. Temu je sledil Maks Košir, kovaški moj- ster in hišni posestnik v Laškem, ki je bil vodja do prevrata. Po prevratu je nastopil kot prvi na- čelnik laške gasilske čete Blaž Zupanc, brivski mojster v Laškem, kot poveljnik Adolf Majcen, ključavničarski mojster v Laškem, kot podpoveljnik pa Konrad Kvartič, krojaški mojster v Laškem. Pod njihovim vodstvom je društvo pra- znovalo 50-letnico. Nato je prevzel vod- stvo kot predsednik in načelnik Adolf Majcen, poveljstvo pa je imel Jakob Ferčnik, davčni nameščenec v Laškem. Funkcijo predsednika je prevzel nato dr. Fran Roš, odvetnik v Laškem, funk- cijo načclnika pa Josip Sipek, ključavni- čarski mojster v Laškem. Sedanji pred- sednik je g. Franjo Gerkman, prokurist v Laškem, poveljnik pa Franc Peternel, k^ojaški mojster v Laškem. Kronika laških gasilcev v maribor- &kem »Večerniku« je tako skromna, da omenja samo 4 osebe in njih zasluge. Mnenja pa smo, da bi se moral ob takem jubileju, kakor je 70-letnica, mariborski »Večernik« s sedanjimi voditelji gasil- stva v Laškem pač spomniti vseh za- služnih oseb od ustanovitve pa do danes. Dopisnik —ig omenja neke izključitve članov iz društva, ničesar pa ne omenja o osebah, ki jih je sedanji odbor izklju- čil. Baš te t osebe je sedan je vod- stvo ob priliki volitev sedanjega pred- sednika sprejelo z obema rokama v svo- jo sredino, ker so nujno potrebovali gla- sovc, da bi vrgli takratnega predsednika dr. Roša. Po tem junaštvu pa so te osebe zopet izključili! Zanimivo pri tem je, da je nekaj teh oseb izključil odbor pod predsedovanjem dr. Roša, a so pri- šle zopet prav pri izvolitvi sedanjega predsednika. Priporočamo »Večerniku«, da objektivnejše objavlja svoja poročila, saj imajo neomenjene osebe mogoče še vee zaslug za razvoj gasilske čete v La- škem. 1 Dohodki, ki so jih nekdaj drugim očitali... V Laškem imamo neko druži- no, ki so ji razmere ustvarile sijajen po- ložaj brez najmanjšega truda in kvalifi- kacije. Tako sc je glavar povzpel do vec vrst čednih dohodkov, dočim je soprogi zagotovil mesečno nagrado 200 din, so- rodnici 600 din na mesec in' povrh še Stran 6_____________________________________»NOVA DOBA« 21. VII. 1939 stev 30 ZVEZNA TISKARNA V CELJÜ izvršuje vsa tiskarska del a po zmernih cenah služkinji čeden pavšal s koristjo glavar- ja samega. Leta 1936. pa je bil ta gla- var najbolj proti dvojnim zaslužkarjem, ker je njemu in njegovim takrat življe- nje teklo v precej skromnih razmerah in so še stali na spodnjem klinu dru- žabne lestvice, kamor se bo morda še treba povrniti, četudi z grenkimi spo- mini. . . 1 Odlioniki. »Slovenski dom« je priob- čil poročilo o pogrebu tragično premi- nulega bivšega konceptnega praktikanta na sreskem načelstvu v Laškem g. Brez- nikarja, ki se ga je udeležilo tudi več Laščanov. »Slovenski dom« pravi: »Pri pogrebu smo videli gg. Ivana Deželaka, Hrastelja, Kodriča in druge odličnike.« Tako nam je »Slovenski dom« slednjič le povedal, kdo so naši odličniki. Zelo škoda je, da ni naštel še drugih odlični- kov, ker jih še več pogrešamo. No, za- enkrat smo zadovoljni z naštetimi. 1 Olepševanje našega mesta. V zadnji številki »Nove dobe« ste poroeali, kako se naše mesto olepšuje z novimi zgrad- bami odnosno kako renovirajo stare laške hiše, in ste med drugim navedli tudi renoviranje hiše v ulici na Tabor. Zelo dvomimo, da bi ta prezidava res služila namenu olepšanja našega mesta. Dočim je stara stavba imela nekako sli- ko s svojimi lesenimi stopnicami ia hod- nikom, je prenovljena popolrioma zgre- šena. Fronta na ulico ima na sredi 1 okno, na eni strani tega okna je slepo okno, na drugi strani pa zopet ni nobe- nega okna. Stavbeniku, ki je to delo iz- vršil,, se nc čudimo toliko, kakor občin- skemu gradbenemu odseku, #ki bi pri izdajanju stavbnih dovoljenj moral ven- dar "imeti oči in smisla za stvar, preden dovoli take adaptacije. Posledice koma- | sacije občin se kažejo pač vedno in p'ov- sod in dokler ta krivica ne bo odprav- ljena, bomo doživljali še enake primere. — Tako sliko imamo tudi na dvorišču naše graščine. Tarn je javno stranišče, za katerega plačuje občina menda neka- ko priznalnino. Ceprav ni stranišče na najbolj javnem prostoru, vendar izpol- njuje svoj namen, zlasti še, ker je bilo napravljeno v času, ko nekateri niso hoteli uvideti potreb našega mesta. Se- danje stranišče pa je v takem stanju, da ne samo kazi grašČinsko dvorišče, marveč okužujc tudi vso okolico. Vrata so razbita, da odpadajo posamezni deli, notranjost je neočiščena, vodovod v enem delu stranišča je pokvarjen itd. Oočina je bila po naših informacijah že ponovno opozorjena na javno stranišče in je obljubila, da bodo stranišče po- pravili. Toda kadar gre za izdatke za naše mesto, imajo novi gospodarji men- da zamašena ušesa. Kadar moramo pla- čevati doklade, nas pa najdejo. 1 Izkoriščanje na vasi. V okolici La- škega je neka kmečka posestnica proda- la svoje posestvo za 50.000 din. Na po- sredovanje javnega organa je morala . dati nekaj tisočakov za maše. Neko ne- deljo so se zbrali pri omenjeni posest- nici katoliški možje, ki so ji svetovali, v kakšne »dobre« namene naj prodajni kapital obrne. Eden izmed njih si je iz- posodil pri njej 5000 din za nakup volov, 500 din je vrnil, ostalih 4.500 din pa naj bi žrtvovala in sicer 2.000 din za pogreb, in ostalo za maše. To so zahtevali kljub temu, da je že v sodni pogodbi pri pro- daji njenega posestva predvidena vsota 1.000 din za njen pogreb. Ona je tak manever gladko odklonila. Kupec ji dol- guje še danes 28.000 din, poleg tega pa še gornjih 4.500 din, skupno 32.500 din. ^enjeni kupec je agilen katoliški mož. Dvomimo pa, da so takšni posli v duhu katoliških verskih načel... 1 Nekaj sličic iz našega mesta. Kon> statiramo: da je moral najstarejši gasi- lec v Laškem, ki je že 49 let član, v so- boto 15. t. m., na predvečer gasilske 70-letnice, oddati svojo uniformo neke- mu mlademu članu, sam pa je moral priti na gasilsko slavje v civilni obleki: da je bil na dan slavja požar, za kate- rega so iskali krivce med bivšimi ga- silci, ki pa so dokazali svoj alibi; da »plavi« brivec zopet brije prijatclje »No- ve dobe« in »Delavske politike« in da je precej živahno in veselo ob polemiki, ki se razvija brez odgovorov in strahu; da je naša notica glede čiščenja ulic doseg- la 100-odstoten uspeh in da je poleg drugih ulic potrebno rednega čiščenja tudi Masarykovo nabrežje; da so neka- teri gostje na nekih vrtovih »zelo solid- no« postreženi; da pridejo pri kaki za- puščini v poštev tudi kaki katoliški di- plomirani slovenoborski filozofi; da ni- ma nekdanji junak dneva »Slovenski dom« nikakega poguma več .za kak od- govor na obširna poročila in vprašanja, ki J smo mu jih stavili. 1 Požar. Ko so bili naši gasilci pre- teklo nedeljo zvečer ob priliki svoje ju- bilejne slavnosti v najboljšem razpolo- ženju na veseličnem prostoru, jc pričel okrog 22. goreti senik sreskega desin- fektorja g. Poteka pod Starim gradom. Mogočni plameni so razsvetljevali okoli- co tja do veseličnega prostora. Gasilci so planili iz šotorov in hiteli na kraj poža- ra, seveda pa niso mogli dosti pomagati, ker je bil ogenj medtem že opravil svojc delo. Sum, da je zažgal, je padel na nekega moškega, o katerem mislijo, da se je hotel maščevati zaradi izključitve iz gasilske čete. : 1 »Tajnosti rdečega morja« je naslov velikega filmskega dela, ki ga hn pred- vajal kino Laško v soboto 22. in nede- ljo 23. t. m. V tern filmu- igra glavno vlogo svetovni igralec Harry Baur. V lepo vsebino so vpletene napete borbe z gusarji. Film bo gotovo privabil vße filmsko občinstvo v kino. Predstave bo- do v soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17. in 20.30. Tednik! VSE CENJ. DOPISNIKE prosimo, da bi nam pošiljali dopise vsak teden že do sredo, nujnejge pa do čo- trtka dopoldnc. V petek zjutra.j spreje^ mamo samo najnujuejise kratke dopise. Uredništvo. Casopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe" Cenj. občinstvu se priporocq tvrdka Anton Lečnik zaloga up, xlata, srebrnine, optika itd. Celie, Glavni trg IzkuSen optik na razpolago! Iščem sostanovalko Vprašati Kralja Petra c. 33/11, levo, od 13. do 14. Kpamatično harmoniko Hohner 120 basov, z registrom, ugodno proda Sa- jovic, Celje, Kovinarska 2. DRAŽBENI OKLIC Na prostovoljni javni dražbi se bo na proš- njo dedičev umrlega Tratnika Ignaca iz Voj- nika - okolice št. % prodala M $redo 9. avg. 1939 ob 9. dop. v pisarni dr. Stojana Ivana, javnega notarja v Celju, hiša št. 96 v Vojniku - okolici s pri- padajočim zemljiščem štev. 324 kat. obč. Škofja vas. Izklicna cena din 15.4001-, vadij din 20001-. Polovico kupnine bo treba položiti takoj, drugo polovico v 30 dneh po dražbi. Morebitna vknjižena bremena ostanejo ne- dotaknjena. Celje, 18. julija 1939. Or. ITOiAN IVAN, notar kotsod.komisar. Moško in damsko kolo in hrastovo pisalno mizo, vse dobro ohra- njeno, prodam. Naslov v upravi lista. W Oglašuite "VI OBNOVITEV KOŽE se bo kljub son- , cur velru in vodi normalno izvrši- ¦' \a. če jo bo pod- pi^la So I ea- •^^Tv. krerna, k! jo bo Rimske toplice Vas vabijo flu lclcl. Na preurejeni hladni razgledni gostilniški terasi boste po zmerni ccni dobro postreženi z raznimi delikatesami, vinom, pivom.kavo, mlekom itd. Priporoča se .Karl Loibner, gostilna-trgovina, Rimske topllce Pl etenine trpežne nogavioe kopalne obleke vseh vrst po meri v pletilnici Pongračič, Celje, Slomškov trg 1 Tapetniftki vajenec se sprejme. R. Rednak, Celje, Kralja Pctia c. 22. OTVOR1TEV PODRUŽNICE MESNICE ICenj. občinstvu vljudno sporočam, da bom -, . otvorif v nedeljo 23. t. m. v stari zna- ffipOfOCa S6 ni mesnici pri Skobernetu v Cef/u, t#il##«•*»' MiTlftll 1X1 J~ Krefcova c. 5. p o d r u ž n i c o. Na W ******* n%*firff Ci zalogi bom ime! vedno sveže volovsko, tele- Ifl e S ct F a čje in svinjsko meso ter prekajeno meso. C L L J L ^^ Savin j$ka posoiiinica v ŽaHu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem raöunu ter jih obrestuje najugodnoje HMELJARJI! Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodul Raöun PoStne hranllnloe St. 10.994 Brzojavi: „Posojilnioa" T«lefon št. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob deluvnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah do 9. do 1 Franfo^Dolžan - Celje ?! .V^t kleparStVO, VOdOVOdne inStalBClje Prevzema m « zgora] navedene stroke spadaiofr dela In ¦treiovodne naprave popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidno Celjskaposojilnicad d u Celju 1 JB NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAVOD V CELJU fse hranilne ^loge, vložene pri CELJSKI POSOJIMICI P. P. V CELJÜ so yarno nalozene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domaČ denarni zavod, donaSa koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu | kgpY,ehR,nkh v celjski posojilnici d. d. v Celju -Narodni dom I CENTRÄLA: CELJE, NÄRODN1 DOM PODRU2NICI: MÄRIBOR, SOSTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Ratio Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju