Po Starina plačana.
Štev. 14.
V l/ubliavtl, dne S.aorHa 1925.
Posamezna Štev. Din V Leto VIII.
Upravniitvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta S6, Telefon 72
Spokoritev radičevcev in sramota
klerikalcev
Radičevci so v Narodni skupščini kapitulirali. Po šestih letih zmot in strašnih zablod, ki so se zajedle med stotisoČere množice hrvatskega in tudi že slovenskega ljudstva, oznanjajo zdaj svojo spokoritev in spoznanje onega, kar tvori granitno podlago naše države: kralj, edšnstvo in ustava.
Kako bodo radičevci provedli to spoznanje med svoje množice, katerih zaupanje so si pridobili s čisto demagogijo, je njihova stvar. Prav tako tudi ne maramo ugibati, kako bodo slovenski radičevci sprejeli radičevslco idejo jugoslovenstva. Presojamo le radičev-sko izjavo kot gotovo dejstvo in pa notranjepolitične dpgodke, ki bodo tej izjavi nujno morali slediti.	-
Opozicijski blok je Izgubil zmisel svojega obstoja. Po izpreobrnitvi radičevcev so ostali klerikalci še edini separatisti. Zato so oni tudi biii najbolj udarjeni z izjavo Pavleta Radiča, in dr. Korošec je javno zajavkal ter napovedal, da se bodo klerikalci odslej sami borili za avtonomijo. No. sami ravno ne; tudi bolgarski hajduki se še borijo za avtonomijo Macedonije. Makedonstvujušči torej ostanejo zavezniška tolažba naših klerikalnih tigrov. Drugi jih v naši drŽavi nihče ne mara. Sam Pavle Radič je v svojem govoru ostro napadel klerikalno hinavščino, dočim sta ministra Pribičevič in dr. Žerjav malo prej do golega razkrinkala propalost, zlobo in zavrat-nost klerikalne stranke.	i
Klerikalnim tigrom je v Beogradu za vekomaj odklenkalo. Žalostno je za slovensko ljudstvo, ki je v skupščino poslalo kar 20 brezpomembnih poslancev. Škoda, ki jo ti-grovska sramota in nesposobnost povzročata našemu ljudstvu, bo rasla še nadalje. A še bi bilo dobro, ako bi naši tigri — četudi v opoziciji — namesto prazne avtonomistične gonje skušali vsaj s trezno in razsodno besedo zastopati slovenske interese. Dobra beseda lepo mesto najde. Klerikalni tigri tega ne marajo, temveč raje z divjim rjovenjem, pretepanjem in psovanjem zapravljajo ves naš ugled.
Naša svarila pred volitvami, naj slovensko ljudstvo ne nasede več klerikalnemu ob-ljubkarstvu, so ostale le malo upoštevana. Od samostojnih demokratov sta pri nas bila izvoljena le dva poslanca.. Čudežev dva ne moreta delati in če bi jih tudi, bi jima jih zmanjševali klerikalni tigri, ki naravnost divjaško nastopajo proti vsemu, za kar se zavzameta naša dva požrtvovalna moža.
Klerikalna politika, ki po nastopih posa-neznih tigrov kaže že pravcate znake blaznosti, je na robu propada. Čim radičevski voditelji tudi med seljaške množice zanesejo nove spokorne ideje, čim se prekvasi ves srbohrvatski rod z zavestjo večnega bratstva, bo naša Jugoslavija začela roditi neprecenljive zlate sadove. Tedaj tudi mi Slovenci ne bomo dopustili, da bi postali edina suha veja na državnem drevesu, ter bomo otrebili črno klerikalno mahovje.
Grehi in zlo separatistične politike
celo dolgovi bivše davidovičevsko-klerikalne vlade, ki je skrajno nespretno gospodarila, a ni prav nič skrbela za Dospešenje izenačenja davkov. Slovenski volilci, ki so oddali glasove klerikalcem i" iim Domogli do tega, da jih je sedaj 20 v Narodni skupščini, slovenska demokrata pa sta samo dva, so sami krivi, da nimajo zadostnega zastopanja lastnih koristi v skupščini. Klerikalci ne veljajo nič in jih nihče ne posluša, pa če bi jih bilo še več v skupščini. Z vsemi silami sta se morala samo demokrata dr. Žerjav iu dr. Pivko prizadevati, da bi ostalo glede davkov pri starem, toda dosegla sta le to, da ni prišlo še do hujšega. Ko bi imeli Slovenci vsaj deset detno-i krafskih poslancev, bi danes dosegli vse in j ne'samo nekaj. Da je boljše nekaj kakor nič, je seveda tudi jasno./
Z uzakonjenjem proračunskih dvanajsti« za štiri.mesece so davčna bremena le začasno povečana. Načrt za izenačenje davkov bo kmalu dogotovljcn in bo odpravil davčne krivice.
Skrajni čas je že za to. Da se to doslej šc ni zgodilo, so krivi, kakor srno že rekli, oni
Preko šest let se državniki, ki bi radi čim prej uredili našo državo in jo privedli v normalne razmere, že bore s separatističnimi, avtonoinističnimi in federalističnimi elementi, ki zavlačujejo s svojimi bedastimi zahtevami in opletanji resno delo okrog ureditve države in okrog upostavitve našega gospodarstva. Koliko časa se je s tem izgubilo in koliko nas je vse to stalo denarja brez vsake koristi za ljudstvo.
Ko bi bile pri nas vse stranke pametne in razsodne, bi naše gospodarstvo bilo že lahko vzgled vsem sosednim državam, ker Jugoslavija je po prirodi izredno bogata. Vrednost dinarja bi bila mnogo večja, a zato bi bile cene nižje in. kar je glavno, davčna bremera bi bila manjša. Za grehe ljudi, ki so motili državno iti gospodarsko ureditev, mora danes trpeti ljudstvo, ki nosi posledice teh grehov v obliki velikih davkov. :
Vsi vemo, da so bili klerikalci krivi že ogroninih davčnih povišanj, in to brez utemeljene potrebe. Ako so se danes nekateri davki "'ivcčali, izvira to od tega, ker se mo-, rajo nastali doleovi poravnati. Med temi so!
If»ro6siaa: Četrtletno Din 7-50, polletno Din IS-celoletno Din 30'—,
poslanci, ki so prešli preko vsega tega ter neprestano navijali svojo separatistično lajno. Ta borba z rušilci naše mlade države nam jo kradla zlati čas ter zavlačevala rešitev potrebnih vprašanj. Vsa bremena, ki nas zadevajo, so zlo separatistične politike. Komur je razum jasen, mora brez nadaljnjega tc» uvideti. Sedaj vidimo, kaj Slovencem koristi to, da so izročili zagovarjanje svojih koristi klerikalni večini. Klerikalcem je v Jugoslaviji za vedno odklenkalo. Kdor še vedno noče, da pride naša država čimprej do končne ureditve vseh vprašanj in do popolnega izenačenja v vseh pogledih, ta bo še v prihodnje volil brezpomembno klerikalno stranko ter tako še dalje onemogočal sebi boljše in lepše življenje.
Resnica
o A^ro-Merkurjii
Klevete klerikalnega poslanca Smodejla proti ministru dr. Žerjavu.
V verifikacijski debati Narodne skupščine Je klerikani poslanec Smodej na nesramen način napadel ministra dr. Žerjava zaradi konkurza zadruge Agro-Merkurja ter mu očital, da si je na nepravilen način izposloval pomiloščenje zaradi obsodbe.
Na ta nesramen napad je pretekli teden odgovoril v «Jutru» tudi bivši minister dr. Kramer, ki ugotavlja v svoji izjavi, da se je preiskava pred vojno propadle zadruge Agro-Merkurja vodila pred avstrijskimi sodišči proti dr. Žerjavu zato z vso ostrostjo, ker je bil voditelj borbe za osvoboditev slovenskega gospodarstva od nem-škega vpliva, kar izrecno poudarja poročilo ljubljanskega državnega pravdništva višjemu državnemu pravdništvu v Gradcu. Dr. Žerjavu je državno pravdništvo očitalo, da vodi odločno narodno politiko in da je osnoval Agro-Merkurja, da bi oškodoval nemško veletrgovino.
Sicer pa je državno pravdništvo izjavilo, da sc drugače ris more očitati dr. Žerjava nič nečastnega. Vodstvo Agro-Merkurja je bilo leta 1914. obsojeno zaradi konkurza, med drugimi tudi dr. Žerjav, dasi sc je žc od leta 1910. trudil za sanacijo Agro-Merkurja.
Razen dr. Žerjava so bili vsi člani vodstva pomiloščeni, samo dr. Žerjav ni bil, ki so ga med vojno vlačili tudi po ječah kot veleizdajalca in nepriiatelja Avstrije. Ko se je rešil , ječ, so ga težko bolnega vtaknili v vojaško suknjo, iz katere ga je rešil neki češki zdravnik.
Da bi ga zopet ne zaprli, jo mati dr. Žerjava vložila jeseni leta 1917. prošnjo za pomiloščenje. Takrat je bil dr. Žerjav če tajnik Jugoslovanskega kluba, na Dunaju, kjer je bii duša vsega našega narodnega gibanja. Za njegovo pomiloščenje sc je takrat zavzel na najvišjih mestih tudi dr. Korošec, ki je sedaj dovolil poslancu Srno-deju, da jc na nesramen način napadel dr. Žerjava zaradi iste zadeve, zaradi katere se je zanj svoječasno sam zavzemal.
devo dr. Žerjava. Sporazumno s podpredsednikom dr. Korošcem je izvedel do konca, kar je bilo pričeto leta 1917. Poročal je o zadevi ministrskemu svetu ter predložil tedanjemu regentu prestolonasledniku Aleksandru ukaz o pomilostitvi dr. Žerjava v podpis. Regent je upošteval upravičene razloge in ukaz podpisal.
Bivši minister dr. Kramer odločno zavrača klerikalne klevete, da jc dr. Žerjav zaradi afere Agro-Merkurja prišel ob dobro iine in da je z njegovo pomočjo iztihotapii pomiloščenje. Gosp. dr. Kramer ugotavlja, da je napadel dr. Žerjava človek, ki je ravno tako prepričan o njegovi popolni moraličnl nedotakljivosti, v prisotnosti dr. Korošca, ki je v letih 1917., 1918. in 1919. vse storil za dr. Zerjavovo pomiloščenje. Končno vprašuje: «Ce ta dva moža (namreč poslanca Smodej in dr. Korošec), ki sta voditelja tako zvane katoliške stranke in predstavitelja slovenske duhovščine, tako ravnata, kaj naj pričakujemo od morale in poštenosti cele SLS?»
Za nas je stvar jasna. Poročali smo o zadevi obširneje, da tudi naši čitatelji spoznajo vso podlost klerikalnih voditeljev. Sodbo o njih si lahko vsakdo napravi sam.
Politični pregled
V minulem političnem tednu imamo zaznamovati nekatere velevažne dogodke. V ospredju zanimanja je
popolna izpreobrnitev radlčevcev.
ki jo je v Narodni skupščini povzročil govor Pavleta Radiča, nečaka zaprtega Štefana Radiča. Pavle Radič je namreč minuli petek kot predsednik kluba radičevskih poslancev podal v Narodni skupščini dolgo izjavo, da se
radičevci odrekajo republikanstvo. da priznavajo monarhijo In dinastijo Karagjorgjevičev ter narodno edinstvo in da sprejemajo vidov* dansko ustavo.
S to izjavo so radičevci pokopali vse svoje dosedanje protidržavno rovarstvo in sc postavili na prava jugoslovenska tla, kjer bi pač bili morali stati že pred šestimi leti. Izjava je delovala kakor strela z jasnega; najhuje so z njo prizadeti naši klerikalci, ker sedaj ostanejo eni še edini ljudski sleparji ter barantači z avtonomijo. Radičevci so na poti
D VINA J 1.14. ==============«=»™
popolne spokoritve, le z dejanji še morajo dokazati svoje besede in
preporod naše edinstvene jugoslovenske države bo dovršen.
V tem zmislu je tudi Narodna skupščina skle-nila, da se mandati Štefana Radiča in njegovih zaprtih tovarišev, ki so hrvatsko ljudstvo hoteli boljševizirati, razveljavijo, nadalje, da se mandati starih radičevskih poslancev proučijo po posebnem odboru, brezpogojno pa so potrjeni mandati novih radičevskih poslancev. Izpreobrnitev radičevcev, ki so končno le uvideli, da z glavo ne morejo skozi zid, je
sijajen uspeh odločne politike narodnega in državnega edinstva.
ki jo od prvih dni uedinjenja neomajno zastopata Svetozar Pribičevič in naš voditelj dr. Žerjav. Naša država zdaj stopa novim dnem nasproti in bo z lahkoto pregazila klerikalce, ki so odslej še edini separastisti ter v Narodni skupščini najbolj osovražena skupina.
Po končani verifikaciji je Narodna skupščina takoj v soboto začela z rednim delom in vzela v pretres
proračunske dvanajstine za mesece april maj, jjunlj in julij.	i
Dvanajstine, ki so sicer vrlo pereča stvar, toda nujno potrebne, so bile po burnih debatah sprejete dne 1. aprila ob treh zjutraj. S tem je glavna točka urejena in Narodna skupščina je zaradi velikonočnih praznikov odgodena do 25. aprila, nakar orideta na vrsto stanovanski in tiskovni zakon. Še te dni pa se izvrši
rekonstrukcija vlade, v kateri sc bodo zamenjali posamezni resorti in ni izključeno, da dr. Žerjav sprejme ministrstvo za železnice, ki mu ga je Pašič 5e ponudil. Samostojni demokrati moremo biti z razvojem razmer v naši državi prav zadovoljni. Obžalovati pa moramo neprestano, da je slovensko ljudstvo tudi pr' zadnjih volitvah raje nasedlo klerikalnim tigrom in jim vnovič dalo zaupanje za brezplodno rjovenje in zdražbo. dočim sama dva samostojna demokrata (dr. Žerjav in dr. Pivko) tudi pri največjem prizadevanju ne moreta v popolni meri ščititi slovenskih interesov.
• —........." -■ Stran 2. *=
Avstrijska oblastva so kljub dr. Koroščevemu posredovanja zavlačevala pomiloščenje, ker je bil idr, 'Žerjav naroden človek. Predvsem se mu je očitalo, da vzdržuje zveze z Jugoslovenskim odborom in dr. Trumbičem v Švici, kar mu pa niso mogli dokazati. Kljub spletkarjenju nemških na-cionalcev pri sodiščih je končno avstrijsko ministrstvo za pravosodje vendarle predlagalo cesarju pomiloščenje, to se pravi, da se naj zaporna kazen izpremeni v denarno globo in da naj se odpuste dr. Žerjavu vse kvarne posledice. Toda avstrijski cesar r.i tega pomik)ščenja nikdar podpisal.
Ko pa je bil v začetku leta 1919. poverjenik za pravosodje v Ljubljani dr. Vladimir Ravnihar, Jc poslal ministrstvu pravdo v Beograd vse akte o dr. Zerjavovi zadevi s pismom, v katerem pravi glede na predlog deželnega sodišča v Ljubljani nastopno:
*Jaz se popolnoma strinjam 2 razlogi, ki jih le navedlo deželno sodišče v Ljubljani: dr. Žerjav prt svojem delu za Agro-Merkurja ni zasledoval prav nobenih sebičnih ali celo umazamh ciljev, tastavil je z mladostnim navdušenjem vse svoje sile, da pospeši razvoj domače trgovine v Slovencih in tvegal pri tem celo svoje zdravje in Življenje. Da se mu ta namen ni posrečil, je vzrok poleg tedanje njegove neizkušenosti tudi okol-nost, da se starejši člani naielstva sa zadrugo niso brigali, kakor je bilo treba, dalje nesreče pri večjih kupčijah, ki ni bilo lahko naprej računati s njimi, slednjič ravno bolezen, ki je dr. Žerjavu napadla v naj kritične jšem času, bolezen, ki je še do danes ni prebolel in bi ga gotovo spravila na kraj grelni, ako H moral prestati prisojeno mu kazen.
S svojim predlogom pa grem zlasti .? ozirom na veleuspešno politično delo dr. Žerjava tekom vojne in po vojni dalje nego sodišča ter prosim, da dr. Žerjava Nj. Veličanstvo kralju posebno priporočite ter mu izposlujete popolno oprostitev kazni in vseli pravnih posledic obsodbe.
Poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Rav-Mihar.i
Ko je dr. Ravnihar poslal pismo v Beograd, jc bil dr. Kofošec podpredsednik vlade, dr. Kramer pa minister za konstituanto. Oba sta priporočala ministru pravde Trifkoviču, naj čimprej predloži kralju pomiloščenje v podpis. Meseca maja 1919. je minister dr. Kramer nadomestoval ministra Trifkoviča ter našel na njegovi mizi celo vrsto slovenskih aktov, med njimi tudi za-
Velika žena
Resnična dogodbica.
Hrošček, nočni čuvaj na Pogledu, je odklical enajsto uro. Kakor na povelje je utihnila po-«kočna fantovska pesem. Fantje, zbrani pod vaško črešnjo, so se pričeli razhajati. Nekatere le vabila ura počitka v posteljo, drugim pa sc jc zahotelo zabave v lepi mesečni noči, dišeči po senu, ki jo duh telo iz kupov na travnikih okrog vasi.
Ustavili so se pri Travnarju, pred vaško krčmo. V prostorni pivski sobi je gorela luč, čije svetloba je začela pojemati, še preden je kdo jzmed njih potrkal na zaklenjena vežna vrata.
Družba se je spogledala. Tako se ji je zgodilo vselej, kadar je imela gostilna boljšega gosta v osebi domačega kaplana, oboževanega po gostilničarjcvih hčerih, Urški in Katici. Obema pa je tudi vračal prijaznost — tako so pravili sosedje -— zakar jim najbrž ne bo treba trpeti na onein svetu.
»Zopet ga imamo,» sc jc veselil Kobilčcv Nace. »Nocoj moramo vedeti, koliko časa vasuje, In videti, če zna dobro teči.»
»Daleč itak nima do kaplanije,» jc dostavi! Makovčev Tine. Splazil se je do okna, zastrtega s tankim zagrinjalom, skozi katerega je videl kaplana v živalmi dekliški družbi. Njihovi pritajeni glasovi so pričali, da čutijo prisotnost neljubih opazovalcev.
i	!	...i________________j.
•Vrata r.o zaklenjena in zapahnjena,« se je I pohvalila mati krčmarica, stopivši v sobo.
•Mar se jih bojim?» se jc ponesel kaplan. »Takih fantalinov — dvajset za večerjo! Kajne, Urška in Rezika?»
Dekleti sta se mu v potrdilo nasmehnili, resno pa sc je držala mati krčmarica. Tožilo sc ji je po postelji, a deklet ni marala pustiti samih brez nadzorstva.
»Moramo ga počakati,* se je Tina vrnil k tovarišem. «Pravi, da se nas ne boji.®
«Cemu? Saj mu ničesar nočemo,» je menil Mačkov Matija. »Moti se, če nas ima za pretepače.®
»Odstranimo se nekoliko ter ležimo v travo za plot,» je bil Nacetov nasvet. »Ampak nikomur ne povejmo, koga čakamo, ako nas slučajno kdo zaloti.®
Fantje so polegli v travo za plotom blizu ceste, vodeče iz gostilne v kaplanijo.
Ura v vaškem zvoniku je udarila polnoči. Ob njenih udarcih se je prebudil Hrošček v kupu ser,a ter je pričel oznanjati dvanajsto uro. Prišel je po cesti mimo fantov, h katerim je prisede!.
Hrošček je ljubil mladino, ki se je rada zabavala ob njegovih pripovedkah. Znal jih je mnogo, resnih in šaljivih, resničnih pa tudi izmišljenih.
«Nocoj sem vam namenil zgodbo, katere še nisem nikomur povedal,» je začel ob napetem zanimaniu ooslušalcev. »Marsikdaj sc ie spom-
nim, ko čujem ponoči vašo pesem, in če sem sam, me je groza, kakor resnično živim.»
»Nikar nas ne plašite,■> so strmeli fantje, pomikajoč se bliže njega.
»Bilo je takrat, ko sem začel fantova ti.» je Hrošček načel svojo dogodbico. »Zbrali smo se nekega sobotnega večera, da gremo vasovat. Mahnili smo jo po cesti proti Zalogu, veselo vriskajoč. Na pot nam je svetila luna z brez-oblačnega neba. Prispeli smo nekako do znamenja, ko me tovariš Cene dregne s komolcem in namigne, da naj pogledam nazaj. Obrnil sem se in zapazil v daljavi kakih 50 korakov veliko žensko, počasi stopajočo za nami. Začudili smo se vsi hkrati, zakaj redko je bilo takrat dobiti žensko zunaj ponoči. Kdo jc in kam gre? smo ugibali radovedno. Gotovo bo kakšna tujka, domačinke niso tako velike in životne. «Poča-kajmo jo,» se je spomnil Gobarjev Lojze. »Ogledali jo bomo, ko pojde mimo nas.» »Na cesti ni olikano postajati. Končno bi se nas še zbala ia se vrnila nazaj,» je modroval Cene. »Prav imaš,« smo mu pritrdili s sklepom, da bomo hodili prav počasi tako, da nas bo žena v najkrajšem času morala doiti, Z našim načrtom pa Lojze ni bil zadovoljen. Silil in silil nas je tako dolgo, da smo se odločili vrniti se in srečati neznanko. Bližali smo se ji in ona se je bližala nam. Vidno je rasla njena postava, pričeli smo dvomiti nad resničnostjo ženskega bitja. Že smo čuli šumenje njenega krila in zavohali neprijeten mrtvaškS
V	evropskih državah je zadnji teden tudi bilo precej živahnega političnega gibanja.
V Nemčiji so v nedeljo volili državnega predsednika.
toda nobeden izmed sedmerih kandidatov ni dobil absolutne večine glasov. Zato se volitve ponovijo čez cn mesec. Nemški dirindaj se torej nadaljuje.
Naša soseda Italija bolj in bolj vzdihuje
pod kmito fašizma,
ki si je zopet opomogel in z nasilji odpravlja vse svoboščine svobodnih državljanov. Pravijo, da preveč napet lok poči. Mussolini ga napenja neprestano. Kadar mu poči, bo joj.
V	francoskem parlamentu se veselo bik-sajo dalje. Največje zgage uganjajo klerikalci, komunisti in stari kraljevski privrženci. Vladna večina pa odkrito in neizprosno nastopa proti tem mračnjakom,
zato so pretepi med poslanci,
v kakršnem So se pred tednom preizkusili tudi beograjski možje, na Francoskem že čisto nekaj vsakdanjega. Ne odobravamo prekljanja, temveč hočemo s (eni samo ugotoviti. da smo mi «Balkanci» v primeri z evropskimi narodi le šc dovolj dostojni.
JEZICA. Že zadnjič najavljeni politični sestanek tukajšnjih somišljenikov demokratske stranke sc vrši na cvetno nedeljo 5. aprila ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne «pri Jan-čeiut, v Stožicah Poroča tajnik SDS g. dr. Rape o političnem položaju v državi ter o programa in organizaciji samostojne demokratske stranke.' Agitirajte za čim lepšo udeležbo. — J. K.
PREDDVOR PRI KRANJU. 2e zadnjic smo omenili pretep v orlovski dvorani, ki smo jo s prispevki zgradili vsi. Teda \ dobrodelne svrhe, kakor re jo poudarjalo ob otvoritvi, nikakor pa ue za pretepe, ples m razne neolikariosti. Tudi pri zadnji predstavi je govoril orlovski predsednik, da služi dvorana za širjenje ljubezni in izobrazbo. Pn ja vendar žal drugače. Pri igri dramskega odseka iz Šenčurja je naš znani krojač kar med prizorom napadel nekega električ-1 ■i_______jij-j s L-isimmsssn
nega monterja. Igra se je morala prekiniti, da so drugi gledalci napravili mir, sicer bi bil lahko nastal strašen poboj kar v javnem gledališkem lokalu. Ali ni to sramota? Nekaj časa zatem pa so Orli drugič razgrajali v dvorani tako, da jo neki član prišel domov ves raztrgan zadaj in brez pete na čevlju. Pa tudi javno uganjajo razne zgage, Nad znanim Ceglarčkom se včasih zgražajo celo pošteni Orli. Mi pa se bomo z njim pomenili pred sodiščem, da mu za njegove zgage preskrbimo sodno priznanje. Francek, Nacek in C oglar ček so prava orlovska trojica, na katero je Orlovslca Zveza lahko ponosna, nas domačine pa je sram zaradi njihove olikauostL Tudi vedenje, Orlic ni brez graje. Sedem jih je že itak izstopilo, drugo pa bodo sledile. To je še najbolje, da ne bo več bikih govoric, kakor po orlovski prireditvi na praznik sv. Jožefa. Novi predsednici sicer čestitamo na izvolitvi, priporočamo ji pa pre-i vidnost v sukanju jezička, da ne bo zopet treba j dajati preklica v <.Domoljuba*. O ponočevanju ; naših Orlov smo pisali že dovolj. Nič se ni obrnilo na bolje. Moramo reci, da nam je iskreno žal, da pošteni ia resni členi in članice ne morejo nič vplivati na svoje tovariš o in tovarišice. Prvi seveda z našim dopisom niso prizadeti, drugim pa pametna beseda menda" nič ne zaleže. — O p a o v a I e c.
KRANJ. Lepo je napredno mesto Kranj, toda med zavednimi demokrati živi neznatno število fanatičnih privržencev SLS. Človek bi jih pustil pri miru, toda ob vsaki priliki kažejo svojo klerikalno vzgojo. Tako tudi nekateri profesorji na naši gimnaziji hočejo skoro prisiliti dijake, da bi začeli hoditi k Orlu. Kdor noče, ta je polein i revež pri dotičnem profesorju. Ali je takšno tero- | riziranje dijakov dovoljeno. To naj bodo potem ■ vzgojitelji mladine. Kakor se ne bi bilo trebA ! vtikati duhovnikom v politiko, tako naj bi tudi I klerikalni profesorji pustili tako stvari. Kam j staršem delajo s takim početjem samo škodo. ' To neznatni število privržencev SLS. no bo tero- ! riziralo našega naprednega dijaštva, ki jo orga- | nizirano pri Sokolu. — Meščan.
ČATEŽ. F HI VELIKI LOKI. Strašno povpraševanje je bilo pretekli teden pri nas po cDo-movinis, češ, kaj bo neki odgovorila «Domolju-bovemuv g. dopisniku. Nisem sfcer mislil odgovarjati ria naročen att: <rsamonil:eb slavospev na g. župnika -^drugega namreč dopis ne vsebuje, ker je bilo nemogoče odgovoriti na resnična poročila v < Domovini' -- dotakni F se bom za danes
samo ene točke, in to so tako poveličevane zasluge g. župnika. Rečem pa že naprej, da bi si takih zaslug lahko vsakdo pridobil Tudi jaz bi lahko zidal cele graščino in palače s — tujim denarjem. Take zasluge, pridobljene s tujim denarjem, so pač jako dvomljive vrednosti. No, pa si malo oglejmo te zasluge. G. župnik je sezidal na Zaplazu cerkev. Prav in lepo! Koliko je in bo še stala, ne ve nihče. Romarji so posebno med vojno donašali skupaj denar, da so ga ključarji nosili domov kar v koših in vrečah. Pred vojno so bili farani kupili nov zvon, ki je veljal čez 10.000 K, in pa nov altar. Po vojni so kupili tri nove zvonove. Ta zasluga jo veljala veliko čez 100.000 K. Za novo nebo so zbrali okrog 80 tisoč kron. Sedaj pa — doni. Navlekli so skupaj okrog 100 smrek v povprečni vrednosti 40 do 50 tisoč kron. Drugo bo pa stalo tudi lepe stolisočako. Vse le kupljene in iz ljudstva izmozgane zasluge stanejo faro že okrog milijon kron. Za uepotrebnf dom seveda ni škoda težkih stotisočakov in po< šojilnica, ki se je pri vojnem posojilu jako od« likovala, kar je prišteti tudi med zasluge, seveda, se bo zdaj za dom tudi pošteno oddahnila, namesto da bi dala ljudski denar za potrebne in koristne naprave. G. župnik je dejal, da se mora zidati, četudi se pol tare postavi na glavo. Pol fare je tedaj po njegovem mnenju vendar že dragega mišljenja. In celo med dekleti, je dejal g. župnik pri velikonočnem' izpraševanju, se dobijo nekatere take, ki so; nam nasprotne. Lej ga no, šmenta, kaj pa vendar'mislite, dekleta? To so v kratkih besedah zasluge g. župnika. So pa šo druge, o katerih bom prihodnjič poročal, če me boste pozvali v <Domoljubu:>. Tudi glede uaj-umazanejšega časopisa bom spregovoril ob priliki in povedal, da se je enaka dogodba o ^Razkriti nedolžnostih dogodila točno tako, kakor jo popisano tam, tudi v naši fari, kamor je tako rad zahajal stric iz Št Jerneja.
DOLENJI LOGATEC. V nedeljo 5. t. m. predava ob p hI ;!. uri popoldne v gostibii Kune g. Vidovic o političnih razmerah pri starih Grkih in Rimljanih. — 19. t. m. še bo vršil v isti gostilni javen shod, ki ga priredi tukajšnja organizacija JDS. Na la sllod vabimo in opozarjamo že danes vse naša prijatelje in somišljenike ter tudi tiste, ki mso našega prepričanja. — Obenem opozarjamo vse somišljenike, da ima naša krajevna organizacija svoj stalni lokal v luži g. Jos. Tolazzija, kjer bosta strankam na razpolago vsako nedeljo od 10, do 12. tire dva odbornika v svrho prevzema prošenj, pritožb in vsakovrstnih
duh, šireč se po okolici. Delali smo se pogumne, v resnici pa smo se bali in držali d rti s? drugega. Zavest, da se bližamo prikazni, nam je zapirala sapo.*
Hroščck je prejenjal. Kobilčcv Nace Ka je z rahlim sunkom opozoril na ženo, ki jc zavila s TraVnarjevega dvorišča. Velika jc bila ta žena, popolnoma slična oni, o kateri jim jc pravil vaški čuvaj.
Pripovedovalec jc planil pokonci in bežal proti svoji koči. Za njim so kobacali fantje po vseh ŠtiriIi kot otroci, kadar igrajo kamelo. Nobeden se ni upal postaviti na noge, da ga vidi prikazen, stopajoča po cesti.
Končno sc je opogumil Makovčev Tine ob spominu, da ne sme bežati pred strahovi. Ustavil Se je za kupom sena, odkoder je gledal za strašilom. Videč, da je obstalo pred kaplanijo, kjer odpira vrata, se mu je mahoma pojasni! ves prizor. Ubral io je proti kaplaniji ter je- splezal na obzidje, da vidi v kaplanovo sobo. Zažarela je luč in velika žena je stala v sobi pred zrcalom. Ogledala se je od nog do glave, nato je odložila ruto in slekla krilo, pod katerim sc jc črnila suknja na telesu mladega kaplana, ki je skrit pod žensko obleko ušel namišljenim preganjalcem.
Tine je zavriskal na obzidju, ves srečen, ker se mu je prikazen nehofe razkrila. Šc tisto noč. je pojasnil skrivnost o veliki ženi fantom, ki so se smejali iznajdljivemu duhovniku in svoji strahopetnosti.	Zapisal Soseščini,
Svete duše
Težak voz, katerega sta vlekla dva mršava konja iz vozarskega eskadrona, je odskakoval in ropotal po neravni, razdrti in zamrznjeni cesti.
Na vozu sva sedela z mladim polkoVriim zdravnikom, pušila cigareto za cigareto in se pomenkovala o kazini, tožila drug.drugemu zaradi enoličnega podeželskega življenja in pretresala posamezne lepotice iz zadnjega oficirskega plesa.
Od časa do časa sva opazovala brezkončna polja, pokrita s snegom in ledom. Vse naolcog je bilo mirno in le tu pa tam je prlinila na Timoku divja raca, preplašena od ropotanja našega voza. Njen hreščeči glas se je dolgo razlegal po hladnem zraku.
Peljali smo se na eno izmed naših oddaljenih utrdb, kjer je lul neki vojak iz moje čete po nesreči ranjen. Zaradi zimo in velike oddaljenosti ga nI bilo možno prepeljati v mesto.
Pri nogah na vozu je ležala platnena zdravnikova torba, v kateri so bili njegova ročna lekarna in potrebni instrumenti. Iz nje sc je Širil težak duh jodoforma.
Mladi zdravnik je prišel takoj po končanih študijah k našemu polku. To mu je bila prva služba. Po resnobi in vznemirjenosti se jc opazilo/ da gre sedaj šele prvič k ranjencu.
Pred nama je sedel na prednjem sedežu in kočiral Trailo, vojak iz vozarskega eslcadrona. Vsi oficirji so ga poznali, ker je on navadno vozil razne komisije. Njegova široka pleča so nas va-
rovala pred vetrom, ki nam je pihal v obraz. Na Trailovih ščetinastih brkih se jc nabiralo ivje, a on ie brezskrbno prepeval neko pesem iz svojega kraja in se trudil, da odžene"neljubi spanec.
«BiI sem požarni (vojak, ki ponoči nadzoruje vojašnico), gospod poročnik,* se je opravičeval, kadar me je zapazil, da ga vidim, kako dremlje s priklenjeno glavo.
Oster klic «stoj!» zadonl in nas predrami. Trailo potegne za vajeti in ustavi konje.
Nekako dvesto korakov pred nami se je vzdihovala utrdba, pokrita z debelo plastjo snega In na tem snežnem brdu se je videla postava stražnika, ki je stal s puško na rami kot črna lisa, in nož na puški je blestel v bledem zimskem solncu.
Iz utrdbe stopi komandant s i raze, golobrad m bledikast podnarednik, ki nam začne po končanem poročilu o stanju straže s preplašenim glasom pripovedovati, kako se jc dogodil primer z ranjenim vojakom.
«Rano zjutraj sem zamenjal stražnike in kakor običajno je vsak izpraznil pred stražnico svojo puško. Dokler so stražniki praznili puške, se je umival pred vratmi Leka Jeremič iz Vaše čete. Kar naenkrat se čuje strel in Leka začne jadiko-vati, prijetnši se za prsi, iz katerih je tekla kri. Takoj smo ga odnesli in položili v posteljo, kjer sedaj leži,» je končal podnarednik in nam pokazal, kam naj vstopimo. •
Takoj sem spoznal, da se Jc zgodila nesreči; zaradi nepazljivosti. Vojak .ie pozabil vzeti zad-
informacij. — V soboto 28. marca so priredili šolski otroci pod vodstvom učiteljev v Sokolskem domu krasno uspelo otroško igro «Cudežce gosli*. Vsi mladi igralci so se dobro odrezali, za kar gre vsa časi učiteljskim mečem in njihovemu vodji.
KOSTANJEVICA. Iz vseli krajev prihajajo v svet novice, samo iz našega mesta se ne zve ni-č. Pa ne smete, dragi bralci <Domovine>, mislili, da smo kar tako; tudi pri nas je dokaj novic. Predvsem naj omenimo, da se naliaja v Kostanjevici triperesna deteljica, ki izdatno skrili za smeh in kratek čas. To koristno zelišče vodi v Kostanjevici vse politične, pa tudi vse občinske posle in kar spatla zraven. Pa ta deteljica ni zelena, ampak črna kakor oglje. To zelišče (bolje rečeno osat) hitro spoznaš v našem mestu: ako ne tiči v larovžu, najdete eno peresoe na mostu, kjer fiksira mimoidoče ljudi. To staro peresee je pa kaj olikana, ker triu niti na misel ne pride, da bi odzdravljal na pozdrave doksj starejših mestnih ljudi. Drugo peresee kuka skozi okno občinske hiše in opazuje brhka dekleta, a tretje peresee je po večini na ulici in agitira okrog zavednih Sokolov in Sokolic za polomljenega Orla, katerega ne more nikakor ustanoviti. Pod-piralec mostov ima jako .pilpqgavarsko preteklost. Dokler je živel še nepozabni dr. Oražen, je bil mož vnet naprednjak iu Sokol. Danes pa je zastran osebnih koristi črn do mezga. Še za časa volitev je zatrjeval, da je siar pristaš demokratske stranke. Zual si je d«biti tudi vpogled v Članski izkaz organizacije, i« to samo zato, da je mogel potem z ostalima. dvema bratcema izvršiti nečedno dejanje. Dragi bralci, ali ni io vreden -član SLS? Drugo poresce te deteljica je duhovnik, ki jo na dan voditev divje streljal raz leče na napredno fronto. Na leči se rad ukvarja 7. žensko modo ter naredi včasih vtis, da glede njegove pameti ni vse v redu. Saj ga smatra že skoro vsak otrok za nekoliko pretiranega. Ko bi mi tega mladeniča, ki hoče vtikati svoj nos v vse javne in nejavne zadeve mesta, ne poznali že izza njegove .študejitovske debe, ko še ni ir sil talarja, bi morda imeli pred njim že kak rešpekt, ali tako je ta mož prišel pri naših možeh, ženah in dekletih popolnoma iz mode. Tretje peresee, ki ni aaš domačin, temveč ubog «privandraučelo, si pa bomo privoščili ob prihodnji priliki.
OšTRC PRI KOSTANJEVICI. Dovoljujemo si vprašati g. Sušnika, kdaj bo začel s popravilom tako zvane ostrške ceste. Cesta je namreč v tako
njo kroglo iz raagactna, sprožil iz navade in tako ranil nesrečnega Leko.
V	sobi se je čutil težak duh od izhlapevanja ln bilo je nevzdržljivo toplo in zadušljivo.
V	kotu na trdi iu umazani postelji je ležal z zaprtimi očmi Leka Jeremič, vojak iz moje čete. Bilo ml je nenavadno težko, ker se. jc baš njemu zgodila ta nesreča. Solze me polijejo, ko gledam njegov mladeniški obraz tako smrtno bled. Vrl dečko je bil, rojen nekje v Porečn. Že ko je prišel kot novinec v moj vod, sem. bil pozoren nanj. Zaradi njegove blage narave in dobrega srca so ga vsi imeli radi, od komandanta do zadnjega vojaka. Večkrat sem ga opazoval, kako deli v vojašnici svojim tovarišem zadnje ostanke tobaka.
Ko smo stopili v sobo, Je zamolklo odmevalo od naših korakov in ranjenec je odprl oči. Zdravnik mu je pregledal rano — pri samem srcu. Lekin bledi obraz se jc pačil od bolečin, ali kljub temu sc ni oglasil. Pristopil sem k njegovi postelji, ga prijel za roko in vprašal, kako mu je.
«Nič mi ni, gospod poročnik, samo malo sem se prestrašil,® mi je odgovoril s slabim glasom, a na očeh sc mu je poznalo, kako silno trpi.
Ko mu zdravnik ovija rano, rr! no strani za-šepeče, da nesrečni dečko ne bo dočakal drugega dneva.	'
Nczapaženo za nami sc le r-itihotapil v sobo tudi redov Nikodije, ki je zaradi svoje nepazljivosti povzročil Lekiuo nesrečo. Preplašeno je
slabem stanju, da se nam je bati, da prevrnemo naša nc baš prevelike gorska vozove sredi ceste v kopanje, ki se nahajajo na cesti. Na delo, gospod profesorl Mi smo nasedli Vašim obljubam in Vam izročili po neumnosti naše kroglice, ua Vas pa pade dolužost, da izpolnite vsaj eno od najmanjših obljub.
OREHDVEC PRI KOSTANJEVICI. Ko je prišel g. Sušnik v našo vas in po hišah beračil nase glasove kot berač za košček kruha, nam je obljublja! zlate gradove. Sedaj, ko ima svoj mandat v žepu, se ne zmeni več za nas. Hočemo, da nam nemudoma pomagate z državno podporo vsaj toliko,, da si bomo lahko napravili prepotreben vodovod in nabavili gasilno orodje. zadnji, čeprav majhen požar, nam je pokazal, kaka nesreča bi *se lahko zgodila, ako ne bi bili tako hitro na kraju nesreče. Nadalje Vas prosimo tem potom (ker p.sanja v «Slovencu:» nič ne drži!), da se pobrigate za to, da se dodelijo travniki na Opatovi gori, ki so last graščine, našim živinorejcem za pridelitev prepotrebnih pašnikov. Tudi Vas -vprašamo., kdaj se bo ustanovilo toliko potrebno zavarovanje g' veje živine, konj in drobnice. Ce nam ne boste pomagali Vi, se bomo pa obrnili na drugo firmo, Ki nam bo šla drage vOije na roko. Da so tam malo bolj delavni, se je že pokazalo, čeprav je to stran1 a, 1 alrcr pravijo pri nas, "za gospode?, pri kateri pa tudi na kmeta veliko dado iu mu pomagajo, če je le pomoč mogoča. Tudi pri nas se svita, akcpiav leži naša vas tik ped vznožjem Gorjaneev.
KSiSSJA. V «Slovencu» smo videli <p"idek» našepa odstavljenega župana. Nismo si mislili, da Tvostaoe krasenjski župan tako slaven, da ga bodo s Čarugo vred naslikali. Pa že mora biti zelo imenitna oseba, ker pravijo, da je žrtev PPŽ. režima. Svetovali bi liašesnu župniku g. ivnolu, naj se on pošlje svoji sliko'v ^Slovenca?, da, bodo ljudje še njega občudovali in pa v gramofon naj da sv t je lepe pridige, da bodo ljudje tudi slišali njegove bovje besede, ki so kaj rade pomešane s političnimi psovkami. Ne! i klerikrlec je rekel: «G. Kncl zato hvali riašern župana, ker tudi sera ni dober goppodar;* Mnigo ljudi je že videlo, kako je odstavljeni župan : p srval denar in vodil račune. Vsak je zmajeval z glavo,.ko je zarle*al vse rdeTe -popravljena To, je b i res clejsb župan, pa :še katoliški mož in cerkveni pevec po vrhu. V <SJovencu» je pod ali^o <vrie-ga» župana zapisano, da je vzorna vod i žuran-ske posle. To je pa res vzorno, ko je rekel, da bo
opazoval, kaj dela .zdravnik. Solze so rnu lile po obrazu in slišalo se jc pritajeno Ihfčme. Začuden sem opazoval to v.Mko in iho'5"- +elo, kalno se trese od prikritega ihtenia i" dnfe-nih bolečin.
Medtem ga za oazi tudi Leka iu začne me še-pctajc prositi: »Prosim Vas. ~—H poročnik, nikar nc kaznujte Nilcodija; siromaku se je ponesrečilo, on ni stori' r^lnčč... Božja velja. Ne zaprite ga, tako Vam duše. lir* staro mamo in sestrico, ir Io iV Jr*: m" rvlpu^ni...,» Zadnje besede jc komaj še mo""'' '-""omi.
Nisem vedel, kaj n-"' opravim. Dolgo som stiskal Lekino roko, dokler nise^ občutil, tako mc nekaj tišči pod grlom in obrv' mi začnejo nervozni) trepetati. Komaj sem zzlrral solze.
Težko sem čakal, da je oddal zdravnik pod-naredniko navodila in odšel sem urnih korakov na prosti zrak.
Ob cesti se je mirno in dostojanstveno širila prostrana Tinioška dolina. Ta pa tam se je videla kaka zapuščena koliba.
In dokler je veter otožno tulil mimo nas, so nsi neprestano donele po ušesih zadnje Lekirie besede. Pri srcu mi je bilo toplo in pred očmi mi jc stala njegova podoba, vzvišena s svojim bledim licem in modrimi ustnicami, ki tiho prosijo milosti za svojega ubijalca.
Siromaku sc je ponesrečilo. Ni storil tega nalašč... Božja volja...
Srbsld napisal Mib^ht Ivtniovlč, poslovenil L. M—d.
za leto 3924 primanjkljaj, revizor je pa dognal, da je 2520 Din 85 p prebitka; prejel je najemnino za lov 1750 Din in 428 Din 65 p vinske doklade, pa nobene stvari ni vpisaL Ljudje se vprašujejo, kam bi šel ta denar, če bi ne bilo revizorja. In nad 18.000 K niso maekine solze! Kar je pa najboljše, je to, da se sedaj vsi farov-šk-i podrejMiiki jeze, ker je bil župan odstavljen, in so po svoji revni pameti pobirali podpise za župana. Kam so jih predložili, ni znano; hudo-mušaeži trdijo, da so šli v kcš ali pa v bretito. Vendar pri vsej svoji neumni pameti bi morali pa že iraeti toliko poštenega čuta v sebi, da bi se ne podpisovali za kij takega. Kaj si bodo mislili o vas tam, kamor ste poslali svoje podpise? Veseli nas le, da večina ljudi ni podpisala in da ni zalo v sramoti vsa občma.
VRHPOLJE PRI MORAVČAH. Vrhpoljski OrliČi so pn res tiči. Nedavno so priredili vaški koncert v obliki divjega razsajanja in preklinjanja ter enemu svojih tovarišev, za katerega so mislili, da ima še premalo orlovskega navdušenja, vlivali z raznimi topimi predmeti svojo kulturo toliko časa v glavo, da je obležal v nezavesti ter se pozneje dolgo časa boril s smrtjo v ljubljanski bolnici. Enako so se postavili tudi 3. marca, ko so se vračali iz Moravč pijani ter po poti rjoveli i kakor divje zveri. Ljudje so sc zgražali, ko so čuli, s kakšnimi -'•dimi izrazi so dajali ti tiči duška svoji posirovelosti. Posebno se je odlikoval junak Nace. Tega naj bi njegova mati poslušala, ne pa se hihitala sosedu zaradi malega domačega prepira. Njihov junaški pohod so potem pozno v noč-zalivali z rajnim vincern v Mrgtrsovi gostilni. Ko so sc pa vračali na svoje domove, se jc zelo okorajžii načelnik tukajšnjih Orlov, tako da je svojo kulturo izbruhnil v divjem vpitju ne posebno čednih besed, katerih nočemo ponoviti. Obenem je kričal: «Kje je oni, da ga namlatimo?* Bil je namreč tudi bivši načelnik Orla iz Doba •med njimi ter jim je baje komaj ušel, da ma niso prerahljali kotli, kakor je njihova navada. G. župnik, evo Van. Vaših ptičev, ki so zelo pc-Lrebni vzgoje. Namesto, da se tciko bavite s politiko, posvetite nekoliko pozornosti tam, kjer je mnogo bolj potrebno. Bog živi' — Križeva žaga.
STARI TRG PRT ČRNOMLJU. Dne 25. marca sta prišla dva mladeniča, <Domolj«bove» bare poštenjaka, v Stari trg izzivat naše napredna fante. Ker mladeniča ne poznata dostojnosti, jima svetujemo, -da se gres'a učit k dobro poznanemu gospodu. Za še nadaljnje izzivanje se bosta mla-
Mrt?a straža
L
O Srem, zlata, ponosna pokrajina, obdarjena s tolikim naravnim bogastvom! Zdiš se kakor kraljestvo z nepreglednimi žitnimi polji in vinogradi, med njhni pa se veličastno preliva mogočna Donava, na njej se živo gibljejo ladje in čolni. Lepi Srem, vedno mi ostaneš v spominu!
Služil sera kot vojak ua stari petrovaradinski trdnjavi, ki se dviga onkraj Novega Sada in Donave. Silno staro je njeno zidovje. Zgodovina poroča o tej trdnjavi, kako jc vzdržno kliubovala navalom divjih Turkov. Ohranjena je še danes prav dobro. Mene so zanimale poselmosti te trdnjave, tako rimski vodnjak, rovi pod zemljo, velika stara ura in drugo. Posebno strahoten je rimski vodnjak, ki se nahaja na zahodni strani trdnjave. Globok je dvesto metrov, da tc prevzame groza, če se nagneš nad globino. V notranjost prideš samo po rovih, ki jih je obilo. Varno pa ni spuščati se vanje, ker so ponekod že strohneli temelji in razpadajo, zrak ne prihaja v tc rove in širijo se strupeui plini, 1.1 ugasnejo vsako luč. Pripovedujejo, da sc je leta 1917. neki stotnik s svojo ženo in sinom podal po rovih v vodnjak. Sluga jih je spremljal. Ker se do večera niso vrnili, jih jc vojaštvo šlo iskat. Našli pa so samo slugo, ki je ležal v nezavesti Ko so ga prinesli na svetlo, se ni več zavedel, temveč je naslednji dan umrl. Ostalih niso našli; luč jim je gotovo
deniča zagovarjala prei sodiščem, ker neslanih izrazov ne maramo. Tudi njunima bodočima tastoma iu prijateljem svetujemo malo več pozornosti. Pika. — Vsevedeži.
ST. PETER PRI NOVEM MESTU. Izid zadnjih skupščinskih volitev je naše klerikalce spravil popolnoma iz tira. 35 kroglic, katere so bile oddane za SDS. in katere so prišle pcpolnoma nepričakovano, je nekatere klerikalno voditelje tako raztogotilo, da nas resno skrbi za njihovo zdravje. Drugi pa zopet hodijo okrog kakor poparjene kure ter tarnajo: cKaj bo, kaj bo, sedaj pa naše avtonomije ne bo!» Prejšnjih klerikalnih 21 poslancev je privleklo avtonomijo 2e do praga, a tam jim je ušla. Gospodje kler" alci, kakšni pa sj bili vaši poslanci, med njimi štirje ministri ter nekaj lajmoštrov, da ni3o mogli vzdigniti avtonomijo še čez prag? Pri nas ja navada, ko pride mlada nevesta k hiši, da jo prenese ženin čez hišni prag, da s tem ukroti zle duhove in čarovnice. Zakaj ni vzdignilo 21 klerikalnih ženinov avtonomijo še čez prag, saj je vendar njihova najljubša nevesta. Mi povemo odkritosrčno, da take avtonomije, kjer bi švigal zopet tarovški bič po naših plečih, sploh ne maramo; okusili smo že dovolj biča. — Dne 8. marca je uprizorilo klerikalno izobraževalno društvo neko igro. Pred vhodom v dvorano se je zbralo nekaj pijanih klerikalcev, med njimi se je pcsebno odlikoval sin klerikalnega občinskega odbornika, ter tako ostudno kvanta), da so ljudje kar bežali in se zgražali nad podivjanostjo klerikaloih ne-otesancev. «Domoljub» se zelo hudujo ca c Domovino;- ter ji ožita, da je brezverska, da se ugled Marijini družbi. Ni ga lista, ki bi imel nas kmete tako za tepce, kakor baš <Domoljub», ko nam naprti včasih take laži, tla se nam kar hrbet Sibi, potem pa še misli, da mu verjamemo. V preteklem letu smo imeh v naši fari sedem nezakonskih novorojenčkov. Tri so porodile ciganke, štiri pa Marijina družba; torej ima Marijina družba samo za en glas večine. Upajmo, da nam prinese tekoče leto boljše uspehe. — cDomovina^ pridobiva pri nas vedno več naročnikov in Čitaleljev, pa ne tako kakor «Domo-Ijub», katerega naročniki po večini samo zato dobivajo, da veljajo kot pridno farovško ovčice, v roko ga pa ne vzaino drugače, kakor takrat, kadar ga rabi za zavijanje klobas. — Meseca februarja je umrl pri nas neki siromak, ki je bil kakor vsak revež našim klerikalnim mogotcem trn v peti. Hoteli so ga že izgnati iz občine,
toda ni šlo. Ko je ležal na mrtvaškem odru, so pa videle naše te.-cijalke in tretjerednice, kako so lazili gadi in modrasi po njegovem truplu. Seveda so to videle samo nedolžne tercijalke, drugi nihča Potem pa še trdijo ti grdi brezverci, da ni čudežev. V klerikalnih »mešanih možganih je čudežev dovolj.
MOTNIK. Naši klerikalci so se že udali v svojo usodo, ko smo jim izprašali vest Naš klerikalni župan še čaka nagrade od sodišča. S Kogejem stikata glave in tuhtata, lutko bi zavoženo politiko spravila iz polomije. Volitve v Narodno skupščino so jima obležale v žclodcu. Občinske volih e se i«rše dosti udobnejše in se napravijo knr na skupno listo pri litru vina. Ta-ko klerikalci zbežijo pred volilci in ljudsko voljo ter rešijo svoja korita prav poceni. Zastonj jim pa nismo prepustili občinskega odbora; tudi naši možje kot zvesta straža čuvajo ljudski blagor pred Kogejevo žlahto. Tretje peresce klerikalne deteljice ja pa naS g. župnik, ki je pred volitvami letal in agitiral po hišah. Še sedaj se ne more umiriti. Kar potolaži naj se naš g. župnik. Dokler bo načelnik Kmetske zvezo g. Kogej nosil zvonec pred klerikalci, bomo mi demokrati vedno napredovali. Končno še nekaj: Naš župnik bi rad iz žuljev nas rcvežev prenovil vse po cerkvi in župnišču ter nam ta Veliko noč misli olajšati žepe in tudi shrambe. Prihodnjič bom povedal še kaj več klerikalni deteljici. — Fantič izpod gore.
BREŽICE. Na velikončni ponedeljek, dne 13. t. m., se bo vršil v Brežicah v Narodnem domu ob devetih dopoldne velik obrtni shod. Poročajo gg. dr. Pretnar, Franchetti iz Ljubljane, Založnik iz Celja in Zadravec iz Središča. Obenem se vrši vajeniška razstava za sodni okraj Brežice, in sicer 12. in 13. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. Vabimo obrtništvo iz Posavja, da se velevažnega shoda t)olnoštevilno udeleži.
LAŠKO. Pretečem teden so odhajali lanije k vojakom med običajnim petjem ia vpitjem. Prejšnjo nede'jo je naš dušni nadpastir oznanil mašo cza one mladeniče, ki morajo k vojakom v Mficedonjo, odkoder se znablti ne bedo ve S vrnili*. Kdo je mašo naročil in plačal? Ali jo je bral nadpastir »sna sponto? Ali so mogoče prevladovali pri tem politični nagibi? Kaj pravi k temu vojaška in politična oblast? Ko so. morali v vojnem času naši možje v fronto v gotovo smrt, takrat jih naš pastir ni tako pemiloval, temveč jih bodril in hrabril, češ, da je za «domovino»
sladko in častno umreti. Tudi maše za rje takrat ni bral. Čudno, čudno je to!
LAŠKO. Nimamo Užani toliko prostega Časa, da bi ae lahko prerekali dan na dan z našimi političnimi nasprotniki ter odgovarjali na ne-osnovane napade klerikalnega dopisnika v <Slo-venskem Gospodarju*. Kadar pa le preveč laja in nas hoče pepasti, moramo vzeti v roke pero, ker ga na'smemo s pasjim bičem odgnati. Ta dopisnik se huduje, da prinaša (Domovina* dopise iz vseh krajev našega s reza. Ker on sodi naše pristaše po svojih somišljenikih, je mnenja, da sta lo dva zmožna pisati v <Domovino>, in to da sta trški župan in poštar. In kliče in prerokuje idan strahovitega maščevanja nad liberalno, od Beograda podkupljene izdajalske duše ia judele*. Zlasti da bo trpel ^generalni štab teh judežev>. Zona nas »preletava; župa.i in poštar se tresela od groze! Radovedni smo, kje je tisti smradljivi zelnik ne daleč od pošte? Morda je nesramni dopisun le zavohal smrdljivo gnojišče poleg iarovža, ki ga sanitarna oblast še vedno kljub smradu ni opazila?! In kake ona-lenkosti> pozna «Slovenski Gcspod;<r> pri trški občini? Na dan z njimi, da se potem razpusti občinski svet in se nam postavi gerent! Sicer naj se pa klerikalni naš dopisnik potolaži: vsak naš somišljenik jo v stanu napisati depis na «Do-movinoj in pridno se javljajo prav iz vseh slojev, !ako da trškemu županu in poštarju za to ni treba skrbeti. Badi tega naj ju klerikalni dopisnik pusti v miru, kakor so onadva ne zmenita /.a njega ia i,a ^Slovenskega Gospodarja*.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Zadnji «Sla-venski Gospodar* je prinesel cd tul aj tako lažniv in "hujskaški drpis o naših občinskih razmerah, da se mora vsak pošten človek nad to klerikalno podivjanostjo zgražati Zavedni občani kar z glavami zmajujejo in se hudujejo nad tem ostudnim klevetom klerikalcev. Očividno ne po-znajo naši klerikalci absolutno nikake dost jnesti in gledajo le na to, da z lažmi ogrdijo svojega političnega nasprotnika. Toda pri nas bo počasi vendar izginila klerikalna <slava>, kajti rudarji, ki jih je pri nas zelo mnogo, ne bodo nikdar ve? šli volit morilcev na Zaloški cesti.
SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Gospod urednik, prosim Vas, ali je to zloraba cerkve v klerikalne strankarske namene, Če naš župnik Jančič v nedeljo pred volitvami pridiga: cKdor bo volil nam (klerikalcem) nasprotno stranko, bo imel pred Bogom smrtni greh, kdor pa ne b»
ugasnila, pa so blodili sem ter tja, trhla tla so! se jim udrla in gotovo so padli kam v globino in; se v strupenih plinih zadušili. Nesrečni vojak se> je pretipal že blizu izhoda, 'oda prevzet od strupenega zraka se je zgrudil in one:vc!3en obležal.
Tudi pod trdnjavo o v«e r"'no nnrlzem-skih hodnikov. Rovi so napeljani vsekriže™. vodijo celo pod Donavo tja do vasi "irienice, ki je dobro uro oddaljena od Petrovaradina. V nekdanjih časih so tod med rovi Lilo ječe. Gorje pač onemu, ki ga je strašna usoda mahnila v te grozne luknje. Ni videl soln~n.	jc v večni
temi in vlagi. Srbska narodna r^m opeva, da je tudi veliki junak	bil (u zaprt globoko
pod zemljo. A kakor je bil čvrst, je vzdržal tudi to trpljenje in bil pozneje osvobojen.
Na južni strani stoji na vogalu stolp z veliko starinsko uro, ki wa ln leta meri ljudem v okolici čas. Tudi ona bi vc:'e'a if^^aj "ovedati iz žalostne zgodovine te trdnjave, a če bi drevesa in zidovje sama govorila, bi človeka pretresalo do mozga.
Na severni strani trdnjave, ob vznožju visokega zidu, pa se nahaja kraj, i—enovan »Mrtva straža«. O n>em kroži stara legenda, ki jo popišem v nastopnem.
II.
Pred davnimi stoletji, ko se je zidala petro-varadinska trdnjava in gornje mesto, se je zidarjem preko noči vse porušilo, kar so podnevi sezidali. Zidarji so vsak dan zidali na novo. toda
' ponoči se je nova zidava takoj zepet razpadla. ; Nihče ni mogel raztolmačiti tega čudnega pojava.
Neko noč pa se glavnemu polirju Petru v sanjah prikaže črno oblečena ženska in mu pravi: ^Zazidajte mlado živo deklico in nič se vam ne bo več porušilo. Le s tem boste dokončali svoje veliko delo!...» Ko se Peter zjutraj prebudi, pove svoje čudne sanje tovarišem. Kakor so bili zlobni, sklenejo skupno poiskati mlado deklico, da jo živo zazidajo in s tem rešijo svoje stavbno delo.
Nedaleč od Petrovaradina je v samotni koči živela siromašna žena, ki je imela mlado hčerko edinko Marico, o kateri so zaradi njene lepote govorili daleč naokrog. K njima je zahajal mladenič Valentin, sin premožne kmečke hiše. Ljubil je Marico iz poštenega srca in ji za trdno obljubil zakon.
Lepega dne pride v kočo debeli Peter, glavni zidarski polir, in razloži, da bi rabil pridno deklico pri delu. Vpraša, če bi Marica hotela priti k zidavi. Ponudi dober zaslužek in položi na mizo nekaj zlatnikov. Mati in Marica v največji hvaležnosti sprejmeta ponudbo. Marica obljubi, da že naslednje jutro pride v službo. Zadovoljen je odšel Peter, glavni zidarski polir.
Ko zvečer, kakor običajno, pride Valentin in izve novico, odsvetuje Marici službo, jo prosi, naj raje ostane doma ter ji obljubi skorajšnjo ženitev. Toda neizkušena malo lahkomišljena Marica sc ne da ubraniti. Tudi zjutraj, ko je šla Marica na delo, io je Vnlcntin. čakajoč ob ograji,
znova ogovarjal, naj ne gre na delo. Njegove besede so ostale zaman, Marica se je smehljaje odpravila proti Petrovaradinu. V slovo se mu je smehljal in zamahnila z roko.
Dan je bil vroč, solnce je pripekalo ves dan. A ko je zvečer zahajalo, je bilo na zapadu krvavordeče. Ptice so se poskrile v grmovje k počitku, kmetje so sc vračali s polja in prepevali. Mladi Valentin pa je zamišljen čakal ob ograji, kdaj se mimo povrne Marica. Zmračilo se je že, ntežnar jc odzvonil zdravo Marijo. A Marice ni bilo. Tedaj se Valentin iztrezni iz sanjavega premišljevanja in pričakovanja, se vzravna in z urnim korakom stopi proti koči k 'laričini materi. Marice ni bilo. Valentin posedi in strmeč pred se zopet premišljuje v skrbeh in slabih slutnjah. Končno se zopet dvigne, popade klobuk i« se odpravi naravnost Marici naproti.
Prispe do zidave, povpraša nekatere zidarje za Marico, a ne more dobiti pravih pojasni'. Končno najde Petra, ki mu začne hinavsko razlagati, da je Marica pri delu padla v Donavo in da so jo odnesli valovi...
Valentin sc obupno razjoče; ves potrt se povrne nazaj na cesto proti domu. Ko tako žalostno stopa, se mu naenkrat pridruži neznan starček, ki nalahno prime Valentina za ramo in mu reče: «Fant, vse sem slišal, strašno so te nalagali! Marica ni utonila, temveč...»
«Zaklin.iam tc, starček, povei, kar veš o Marici !» pravi Valentin.
šel volit, bo imel mali greh!> Mi bi namreč radi vedeli, kdo ima prav, ali Holmjec in Smodej, oba duhovnika, ki trdita, da ni bilo v Sloveniji niti enega primera zlorabljanja vere, ali pa ima prav dr. Žerjav, ki je izjavil v Narodni skupščini, da ta dva gospoda Meta. Mogoče pa imajo prav vsi trije, ker je baje klerikalna m o rabi različna ed one poštenih ljudi.
GOTOVLJK. Tukaj pri nas imatno tovarno tteloprstene posode. Preko tovarniškega dvorišča vodi stara pot, koje početek ne pomnijo niti najstarejši možje vse občine. Pot vodi za tovarno Čez potok Ložnico po brvi vzporedno z jezom. Pred kratkim pa je tovarna to pot iz neznanega vzroka brez nadaljnjega zabila in brv podrla. Na pritožbo prizadetih ni tovarna niti odgovorila. Sedaj pa recimo, da pride na naglem velika voda. Zatvoraiee ni mogoče odpreti, ker je brv podrta. Posledica tega bi bila. da bi vdrla voda iez breg in bi bilo naenkrat polje in vsa vas pod vodo. Ko jo bil naš g. župan na vse to opozorjen, je odgovoril, da se bomo potem pritožili — namreč, ko bo že vse poplavljeno. Jaz pa mislim, g, župan, dR bi bilo pametneje, da se proti temu »ikrene kaj energičnega prej, dokler še škoda ni narejena. Po toči zvoniti je prepozno. Poživljamo tem potom tudi pristojno oblastvo, da posveti razmeram v tovarni malo več pažnje. Nastavljena sta namreč tukaj dva Nemca inozemca, ki odjedata domačinom kruh. Ker nista strokovnjaka, eta torej popolnoma brez potrebe tu, naši ljudje pa morajo po svetu s trebuhom za kruhom. — Gostilničarju S. priporočam, da tisti kup komposta premesti kam v kak skrit kot, ne pa na dvorišče pred gostilno. To Vam no služi v nikak »kras ne Vam in ue sosedom. Fant iz fare.
POLZELA. Z zanimanjem sni o sledili bati-nam, ki sta jih z besedami delila našim tigrom Pribičevič in dr. Žerjav v verifikacijski debati. Čudili smo se pa pri tem, da smejo duhovniki, kakor gg. Holmjec in Smodej, tako grdo lagati, da klerikalna stranka v Sloveniji ni izvajala terorja in da ni zlorabljala cerkve v strankarske namene. Saj smo imeli v tukajšnjih okoliških občinah sami priliko opazovati take pojave. — Pri nas se je za tigre izpostavil predvsem klerikalni župan, ki ni hotel izgotoviti goriškemu beguncu, Slovencu, ki ima kot tak volilno pravico potrdilo, da dotični biva žo nad šest mesecev v naši občini in to kljub temu, da je že nad štiri leta osebno znan županu in da je dotični tdi Že voliL Ravno tako je odrekel dvema našima somišljenikoma potrdilo, da stalno bivata »n Polzeli, čeprav sta tukajšnja občana in imata
tukaj hišo, sta pa po zanimanju trgovska potnika. Brihtna glava našega župana je razsodila, da ta dva sploh nimata volilne pravice in nobenega stalnega bivališča. Ali to ni teror? Ali ni to izrabljanje uradnega mesta s strani uradne osebe? Takih primerov je bilo še več. Zaradi takega in podobnega postopanja smo izgubili najmanj 10 sigurnih glasov. Seveda bo poskrbljeno, da klerikalna drevesa ne zrastejo v nebo, ker klerikalcem je v Jugoslaviji za vedno odklenkalo. Oni so obsojeni v žalostno vlogo brez haska rjovečih tigrov. — Pretekli ponedeljek nas je zapustil naš dolgoletni učitelj g. Peter Loparnik. Bil je naš hud nasprotnik, pa mu kljub temu in njegovim 29 službenim letom nehvaležna klerikalna stranka ni preskrbela nadučiteljskega mesta. Pač pa ga je sedanja narodna vlada imenovala za šolskega upravitelja v Špitaliču nad Motnikom. Njegova žena pa, ena najboljših govornic pod sv. Mar je le zvonom, je pomaknjena v zaslužni pokoj. — Naš Sokol se marljivo giblje. Poleg redne telovadbe moškega in ženskega naraščaja ter članic in članov je uvedel se redna tedenska predavanja, ki so dobro obiskana. Sokolske vrste se
nove zvonove, so bili pa tudi siromaki dobri ia kaj laskavo je znal prigovarjati, da je izvlekel iz njihovih žepov zadnjo paro. Tudi ni lepo od njega, da raz prižnico graja naše fante, če ponoči zapojejo mimo župnišča, vsaj včasih je kuharica rada slišala fantovsko petje. Da kličejo vmes tudi <aul biks» in <far>, tudi mi grajamo in prosimo fante, naj to slabo navado opustijo. Prav ni5 hudega pa ni, če včasih zapojejo našemu politično prenapetemu župniku in luštkani kuharici podoknica — Fant iz Sv. Štefana.
VUZENICA. Naš klerikalni župan je na dan volitev izzival na volišču mirne volilce, ki so glasovali za JDS., agi tiral v istem poslopju, nato pa še v bližnji gostilni povzročil prepir. Nekatere, ki so nasprotniki klerikalizma, je zmerjal za boljševike. Silno smo nezadovoljni z njim, ker ne spada na to mesto in tudi ni bil izvoljen, temveč po kompromisu postavljen. Za podžupana je Nemec, svetovalci pa so razen štirih sami klerikalci; zato je župan tako korajžen. Ko je lani pobila toča in je prišla na občino podpora, jo je razdelil med svoje bližnje; najrevnejši v trgu,
stalno množijo, ker ljudstvo uvideva, da tista 'ki imai° najmanj zemlje in morajo uro daleč ponočevanja in razne nočne tigralskes vaje, ki iez breS VOisiti Ea P°jje 1n iim Je toCa enako
jih prirejajo Orli, ne morejo roditi dober uspeh, za mladino.
BRASLOVČE. Tukajšnji Sokol si je pričel prirejati nov gledališki oder na Legantu. Obenem bo preslikana tudi dvorana. V načrtu ima Sokcl dalje, da si bo dal pozneje sam napraviti še potrebne klopi. Največ zaslug za novi oder ima učitelj g. Lušin, ki bo vse kulise sam pre-
vse pobila, pa niso dobili ničesar, četudi so se javili pravočasno. S takšnim županom torej ue moremo biti zadovoljni.
OBREŽ PRI SREDIŠČU. P ne 29. m .m. ob 4. uri zjutraj so nas naenkrat prebudili iz sladkega spanja štirje streli možnajjev. Preplašeni, kaj pomenijo ti streli, smo izvedeli, da se je nas porianee s podarjenim in neizvoljeuim manda-
slikal. Doslej je bil na Legantu oder tukajšnjega ' tom odpeljal v Beograd. Gotovo si je dal streljati Pevskega društva, ki ga pa je iz neznanih vzro- na veselje, da se reši vožnje gnoja in vožnje kov odstranilo. Ta oder so uporabljala vsa dru- j hlodov, ki jih je te dni pridno vozil zaslepljenim štva in baš zaradi tega, ker se jc zatrjevalo od svejim volilcem iz našega graščinskega gozda, gotove strani, da oder ne pride več nazaj, je • l)a bi dal streljati na veselje, da koristi v Beo-Šokol začel misliti na lasten oder, ki ga bo, I gradu svojim volilcem, to zelo dvomimo. Tokrat, kakor smo že rekli, tudi kmalu imel. Šele pred dragi nam g. Becljanič s podarjenim mandatom kratkim smo zvedeli, da je Pevsko društvo dalo po milosti g. Korošca, ste dobili ravno v svojem oder samo popraviti. Toliko v pojasnilo, da se domačem okolišu najmanj glasov. Bodite uver-ne bo kaj napačno razumelo. Novi sokolski oder jeni, da dobite pri prihodnjih volitvah še manj.
bo fctotako na razpolago ostalim društvom.
SV. ŠTEFAN KRI ŠMARJU. Pri naših cerkvenih opravilih so ras čudne razmero. Pokojnega miroljubnega g. župnika Andreja Zdolška pogrešamo v vsakem ozira. Pokojni g, župnik je dal vsakemu beraču zvoniti in je tudi vsakega še tako velikega reveža spremil na pokopališče in opravil tam mrtvaške obrede. Sedanji politični kričač pa da zvoniti in gre na pokopališče samo tistim, ki plačajo. Takrat, ko je pobiral za
Starec nagne glavo, globoko vzdihne in reče: *2iva ni več, toda utonila ni, kakor je dejal Peter. Storila jc groznejšo smrt. Bila je — živa zazidana!...» Pri zadnji besedi mu zastane glas, globoko povzame sapo in nadaljuje: «Tudi jaz delam na trdnjavi, pa sem videl popoldne, da so jo trije s Petrom na čelu prinesli zvezano izza grmovja in jo zazidali. Sirota ni mogla govoriti, le njene solze so govorile. Sirovi Peter pa je pri lem razlagal, da takšno žrtev zahteva višja moč. Ker je bilo vse pripravljeno, je minilo le par trenutkov in — ubožica je bila popolnoma zazidana. Le dve mali luknjici so pustili, da sc s Svojimi mrtvimi očmi razgleduje po dolini..
Valentin razjarjen dvigne pesti proti trdnjavi in s tresočim glasom zavpije kakor ranjen lev: »Pravični Bog, daj mi moč, da krVavo maščujem svojo nevesto, daj mi priliko^ da kaznujem krvo-loka Petra!...*
Ni ie zavedal, kdaj se ie od njega odstranil Marec. Valentin je HI sam na široki cesti. Le luna in zvezde na nebu so ga pomilovale. Plaka-Joč odtava Valentin proti koči Maričine matere. Vpraša ga ona po hčeri, a Valentin sprva ne odgovori, končno pa povo vse in znova sc mu vlijejo solze.
oMarica, Bog, o Bog!» se dvigne mati v postelji, omahne nazaj in izdihne... Na cesti se »ačujejo konjska kopita. Voz se, ustavi, debeli. Peter izstopi. Kaj ga je prignalo ob tej uri? Va-I
Zdaj pa Te na noge, da nam tekom svojega poslanstva izposlujete regulacijo Drave v Obro/.u in vse tisto, kar ste obljubljali na svojih skrivnih shodih. Upajmo, da boste vedeli ca prihodnjih shodih več povedati, kakor samo to, da je Fašič zvit lisjak in da naj dalje govori drugi naprošeni
govornik.
SV. JAKOB V SLOVENSKIH GORICAH. Nas gospod župnik ima prav hvalevredno navado, da ne trpi med službo božjo postopanja okrog cerkve in da vsakogar nažene v cerkev. To je čisto prav. Toda še eno moramo svetovati gospodu župniku. Naj namreč tudi v terkvi pogleda, kaj vso se v njej vrši, posebno pri zadnjih vratih.
Ientin dvigne glavo in ko zagleda došleca, popade
nož na mizi in se zakadi proti Tetru: »Tudi tebe voo c	y oj ,uacuiiu, ,t MU
je prignala višja moč, da maščujem nedolžno Tam^o^teviVo^fant^^ ifreri^Mu suva£ žrtev Marico! , Rekši za sadi Petru nož f ^itt^STiZ ročaja v srce. Peter se smrtno zadet kakor med-j f^nte' d ž ^ si enl£at dobro lejle ia ved zgrudi na pod, zahrope m izdihne. Valentin I «■ pa upihne luč in zbeži v noč. Ni ostalo sledu za
njim, nihče ga ni videl več.
Delo na trdnjavi je od tega usodnega dne šlo hitro od rok, čez leto dni je bila stavba dograjena. A na tistem kraju, kjer je bi1" Marica zazidana, je ponoči strašilo. Culo se je tiho ječanje in skozi dve luknjici je po ravnini strmelo dvoje steklenih oči v noč. Nekaj let je tam bila postavljena straža, a le malokateri vojak je vtdržal. Končno so stražo ukinili, ime »Mrtva straža« pa je ostalo do d~..es, ko že davno ne straši več In je tisto mesto zapuščeno in zaraščena
Premnog večer sem kot vojak zamišljen ležal na zidu trdnjave in gledal preko Donave na Novi Sad. Ko se je mračilo, so se na novosadskih ulicah pojavljale lučke, vedno več jih je bilo. Ko se je docela stemnilo, jih je bilo tisoč. Premišljal sem gornjo legendo o zazidani Marici, končno pa zapustil svoje opažovališče in se podal v sobo k počitku, kajti bližala se je deveta nra, ko mora vsak vojak že izginiti v posteljo.
: \ '•• ' -	; - Marijan Jam3ek.
jih poženite v hlev, pa če so tudi Orli ali Marijini družbeniki, samo da bo enkrat v cerkvi mir. — Opazovalec.
MALA NEDELJA. Tukajšnje Narodno kulturno društvo priredi veliko loterijo s 300 dragocenimi dobitki v skupni vrednosti 15.550 Din. Srečke se bodo razprodajale po vsej Sloveniji ter stane komad 5 Din. Nihče nrj ne zamudi poizkusiti sročo ter si nabaviti kar največ srečk — posebno ker so s tem podpira dobrodelen namen: postavitev spomenika tukajšnjemu rojaka narodnemu prvoboritelju dr. Razlagu ter izpopolnitev društvenega doma.
Za odškodnina.
Sodnik: cGuetelj Čapla, vi ste prosti in lahko greste.*	. ' \
Gustelj: cKaj ne dob im nikak e odškodnine za to, ker sera pol leta v preiskovalnem zaporu Sodnik: <Prav ni kake. > Gustelj: <Gospod sodnik, ali bi smel na račun zapora, ki sem ga odsedel po nedolžne**, vsaj kaj malega ukrasti??	,
DOMOVINA št !4.
GOSPODARSTVO
Kmetijski poiak
ODBIRANJE ŽIVALI ZA PLEME.
Cim dalje bolj uvidevamo, da je treba tudi pri nas plemenske odbire, če hočemo z našo živinorejo naprej. Živino, ki jo redimo po naših hlevih, bodi v resnici liasnovita. Molzne krave naj so v resnici dobre molznice! Do teh pa pridemo, če bomo tudi pri nas bolj izbirčni, če bomo tudi pri nas odrejali in prirejali zarod od krav, ki so dobre za molžo in za mleko. Pa ne le to! Izbirčni moramo biti tudi zaradi bikov. Tam je treba z odbiranjem najprej pričeti! Po drugih krajih je reja dobrih pletnenjakov nekaj saino ob sebi umevnega in je povsod že izvedena. Pri nas se moramo še zmeraj boriti z zakotnimi in drugimi slabimi biki. Dokler ne spravimo naše biko-reie v red, toliko časa bomo imeli križe iti težave z odbiranjem živine, toliko časa ne bomo imeli nobene zdrave podlage za uspešen napredek v živinoreji. Pri nas je treba s skrbnim odbiranjem začeti predvsem pri plemenjakih, da bo kaj izdalo!
Pri kravah je pa treba rejo ustaliti, kar velja posebno za <iste kraje, ki svojo rejo preveč menjavajo. Za uspešno napredovanje je treba domače izpodreje! Vso rejo je treba ustaliti, ne pa tako menjavati kakor berač svojo srajco, da imamo vsako leto drugačno sliko po naših hlevih. Le odbiranje, ki je združeno z ustaljeno rejo, nam more pomagati do ugodnejših uspehov.
Pa že nekaj drugega je treba, če hočemo z odbiranjem kaj več doseči. Zastonj bo namreč ves trud, dokler še bo naša živina tako slabo in polovičarsko redila, kakor sc to po naših krajih godi. Ce imajo danes drugod tako ugodne uspehe, je k temu največ pripomoglo močno krmljenje. Danes se po drugih krajih živina vse bolje preživlja in hrani kakor pa pri nas! Vse krmljenje in veš užitek od živine je na višji stopnji. V tako srečnem položaju je treba le Še skrbnega odbiranja, da sc vsa hasrioVitost do skrajnih mej zviša. Pri nas moramo pa še marsikaj prej storiti, preden pridemo tako daleč. Pri nas trpimo deloma na pomanjkanju krme, deloma pa na pomanjkljivem krmljenju, in sicer v taki meri, da je izboljšanje vse živalske prehrane ravno tako važen pogoj ali pa še bolj važen pogoj za napredek živinoreje kakor je odbiranje živine. To velja za mnoge kraje naše dežele in države.
Kakor je odbiranje živine danes važno geslo za naše živinorejce, tako jih moramo po drugi strani neprestano opozarjati na to, da je treba z odbiranjem pričeti pri bikih, da jc treba kravjo rejo ustaliti in dvigniti z močnim krmljenjem. Le tako se nam obeta pravi uspeh z odbiranjem živali za pleme.
b NA POL MRTVI TRAVNIKI.
Kakor pri njivah tako vidimo tudi pri travnikih velike razlike v rodovitosti. Poleg rodovitnih in bogatih travnikov imamo tudi prav revne in slabe, tako da njih ruša komaj že životari. Redka je in polna malovrednega plevela. Košnje na njih so pičle in slabe, pridelana krma premalo tečna. Pri takih razmerah tudi živinoreja ne more prospevati. Živina se ob taki klaji slabo počuti, slabo razvija in daje malo užitka. Krave so slabe mlekarice. Sploh jc vsa hasnoVitost take Živinoreje majhna in slaba. Dokler ne pridemo iz te stiske, je zastonj misliti, da bi nam živinoreja več nesla, pa naj odbiramo in prebiramo živino kakorkoli hočemo. Pomanjkljivo Tejena živina je slaba za užitek, he more biti raščna niti mlečna,
Ce hočemo z našo živinorejo naprej, potem Se treba v prvi vrsti obilne in tečne krme. To je prvi in glavni pogoj! Naši travniki bi lahko dajali vse bogatejše pridelke pa tudi tečnejšo krmo, če bi Jih začeli dobro gnojiti in obdelavati. Brez fcnoja ni blaga! če nam manjka hlevskega gnoja,
gnojnice in komposta, se moramo zatekati k' umetnim gnojilom. Za milijonske vrednosti se nam danes izgubavajo različne '-nojilne snovi iz na"ih kmetij. Mirno gledamo in tr^mo to škodo. Po drugi strani nam pa hirajo travniki. Zapuščeni napol mrtvi so, tako da jih je veščemu očesu težko gledati. Povsod imamo slale uspehe, na travnikih in v hlevu!
Ce hočemo pomagati naši živinoreji na noge, je prva dolžnost, da skrbimo za t-"-»'ke in krmila in za potrebna rnojila. Ce ' - dosti krme in tečne krme, bo tudi korist naše živinoreje vse večja. Delo je zastaviti pri nc:'1! travnikih, potem pri deteljiščih in drugih k**»skih rastlinah, ki jih pridelujemo po našem polju.
Ali je prav, da so naši travniki sedaj tako rjavi, kakor bi bili požgani, da so '"i mahu itd., namesto da bi se odlil-^vnli se^aj v vodnji spomladi s svoioživozeleno barvo? Vsa ta rjava barva nam kaže, da ni v travniški ruši pravega življenja in da manjka v travniški zemlji živahne delavnosti in potrebne rodovitosti.
O PRIDELOVANJU LANU.
Oleue na veliko važnost pridelovanja lanu v naši gospodarski osamosvojitvi smatram za svojo dolžnost, podati našim kmetovalcem nekaj navodil.
Lan naj se seje spomladi in ne jeseni, kajti četudi ima jeseni posejan lan nekoliko boljše zrnje za olje, kar pri prodaji navadno ne pride v poštev, ima spomladanski toliko boljše, tanjše in daljše steblo in je torej za vlakno veliko večje vrednosti.
Pridelovanje lanu je ugodno posebno zaradi tega, ker za njim posebno dobro uspevajo pšenica in drugi poljski prideki in ker kmetovalci lahko laneiio seme ter lanišče zaradi zgodnje dozoritve prej prodajo kakor druge poljske pridelke.
Zemlja, na katero naj se seje lan, mora biti močna, ne presuha ali prepeščena. Najbolje uspeva na ledini ali pa po krompirju, sočivju in deteljj, katerim pridelkom se je poprej dobro pognojilo. Laneno seme ne prenese svežega gnojenja. V tem primeru poganjki kaj radi zarumene in sploh ne dorastejo, ampak ostanejo kakor požgani. Na polje, kjer je poprej rasel lan, naj se ta šest do sedem let ne seje več. Polje za lan naj se pripravi že v jeseni: takrat naj se zorje, pre-vleče in odstrani ves plevel. Spomladi naj se še enkrat zorje kolikor mogoče globoko.
Seje naj se šele takrat, ko sc ni več bati slane iti je polje osušeno; čim bolj zgodaj se seje, tem boljši je lan. Pri nas, mislim, da bi moral biti lan do konca aprila že v zemlji. Zgodnja setev ima za kmetovalce tudi to dobro stran, da se lan pred drugimi poljskimi pridelki žc lahko spravi domov, kajti lan je v treh mesecih že goden za ruvanje. Spomladi, ko je polje že suho in se hoče pričeti s setvijo, se mora njiva, na katero se je namenil lan, potem ko je bila preorana, dobro prevleči z brano in odstraniti ves plevel. Po prevlačenju z brano naj se prevleče še z valjčki, ker sicer pride seme pregloboko v. zemljo.
Poseje naj se na en oral (joh) do 100 kg lane-nega semena kolikor mogoče gosto; seje naj se % obema rokama po dolgem in počez, kajti če je lan gosto sejan, je steblo tanko in visoko, trava in plevel ne moreta tako zrasti in rastlina dela sama sebi senco, tako da se mi hudi vročini zemlja kakor tudi steblo ne posušita, olje, katero je v steblu, ne izhlapi, zaradi česar je vlakno pozneje mehkejše in finejše, ker steblo lanišča ne postane grničasto In debelo. Ko je njiva posejana, naj se še enkrat prevleče z brano in nato s srednjetežkitn valjčkom, ker sme biti. seme samo dva do tri centimetrc pod zemljo.
Ko je lan 10 do 15 cm visok, sc pokaže tudi že plevel, katerega je treba popleti, pri čemer naj se po njivi ne stopa s težko okovanimi čevlji, da ne uničiš rastline. To delo naj vrše otroci in ženske bosi; ko je lan enkrat večji, sc ne more več opleti, ker bi se polomil in tako uničil.
Lan dozori, ko prično od stebla odpadati listki, ko dobi steblo rumenkasto barvo in ko mu
=r= Siran 7. *--—-----------------r
' prično rumeneti glavice. Če se čaka, da so stebla in semenske glavice, žc rjave in stihe, potem je vlakno grobo, sirovo, prhko ter zato manj vredno.
Lan naj se ruje tako-le: z obema rokama se trikrat do štirikrat potegne tako, da se dobi polna pest; odrsa naj se od korenine zem'ji in poklada na tla. Plevel se pri tein ne sme ruvati, Poruvan lan naj obleži toliko T-.sa, da steblo no-rumeni in postanejo glavice rjave, kar se dr^eže v treh do štirih dneh. Po'»m paj se lan^e obrre, da porumeni še od druge strani, ki je še zelena.
V	tem času, torej skupno v enem tednu, je lan suh in glavice rjave. Lan naj se potem poveže v majhne snopiče in postavi poševno drug k drugemu (kakor streha) v vrste, dolge 1 do 2 m.
V	enem tednu je tudi seme popolnojna dozorelo. Kdor inia na razpolago kozolec, tiaj ga dene vanj, kajti ni dobro puščati lanišča predolgo na solncu, ker pri tem izgubi vse oljnate snovi. t
Dozorele semenske glavice naj so ne odstra« • nijo od stebla s tolčenjem, ampak lanišče naj se osmuče skozi nalašč v to pripravljene redke grebene, katere odstopi za lastno ceno tudi tovarna Anton Šinkovec, d. .d., Grosuplje. Lanišče naj se potem poveže v večje snope in se že lahko; proda.	i.
Ce se pa eden aH drugi kmetovalec ne- more odločiti za prodajo še negodnega lanišča, naj godi isto, vendar mora delati to z vso previdnostjo in natančnostjo, kajti neizmerne množine lepega pridelka se vsako leto pokvarijo z nepravilnim godenjem. 2e takoj pri razprostiranju naj se pazi, da lanišče nc pride v dotiko z golo zemljo. Lanišče naj se razprostre, ako Ie mogoče, na strnišče ali pa na pokošene travnike in to tako redko, da se skozi lanišče vidi trava, kajti le'tako je mogoče, da je ves lan enakomerno goden in pa, da v primeru večdnevnega dežja ne začne gniti. Lanišče naj sc med godenjem vsaj enkrat obrne, v primeru dežja pa večkrat, ker sicer bo gornja plast prej. rodena kakor spodnja, kar zelo vpliva na močnost, mehkobo in čistost vlakna. Obrača naj se vedno v dnevih, ko ni prehudega vetra, ker sicer se spravi '^e lanišče Iz reda. Godi naj se Štiri tedne, verv^r pa je mogoče, da je lanišče že v treh. pri sMieni vremenu pa šele v šestih tednih godeno. Preden se lan spravi, naj se večkrat preizkusi. Kakor hitro gre vlakno vsaj tri četrtine dolgosti od stebla,, naj se vzdigne, ker je bolje, da je manj godeno kot pa pregodeno. Pri vzdigovanju naj se, kakor že prej pri razprostiranju omenjeno, pazi, da ostane lanišče lepo v redu, ker se Iz zmešanega lanišča ne dd otreti lepo predivo.
Laneno seme za spomladansko setev, in sicet originalno rusko, se dobi pri Mehanični vrvarnl, terilnici lanu in konoplje ter predilnici Anton S i n k o v e c, d. d., Grosuplje pri Ljubljani. Tudi vsa pojasnila glede setve, pridelave in izdelave daje ista brezplačno; obenem pa tudi kupi pO najvišji ceni kot edina terilnica v Sloveniji vsako množino lepega godenega kot negodetiega lanišča.
Glede, doblčkanosnosti pridelovanja lanu bi še omenil, da se na en oral pridela okrog 2000 k£ lanene slame In okrog 250 kg lanenega semena. Lanena slama se Je plačevala lansko leto ne-godena po 1 Din 25 p, godena pa čez 2 Din za. 1 kg, dočim je bila cena za laneno seme okroft 7 Din za kilogram. Kmetovalci naj preračunaj« In če uvidijo, da bi se jim pridelovanje lanišča Izplačalo, naj napravijo poizkus.
Anton Sinkovte, GrosupU« '
Tedenski tržni pregled
2ITO. Cene na naših tržiRih bo vkljub a*
ssadovanju ceo ▼ Ameriki prolli teden poskočil^ in to zaradi nazadovanja dinarja. Ta teden se ostale žitne cene dalje čvrste, dasi se je dina« zopet popravil. Deloma povzroča krepke eene tudi povpraševanje po moki spričo velikonočnih praznikov. Na novosadaki borzi ne trgujejo. p<* vprečno: pSenfca po 460 Dlo. tarftica po 175
dinarjev, moka <0> po 660 Din ta 100 leg na debelo.
GOVEDA.. Cene goveji živini so prilično ustaljene. Kupčija je nekoliko živahnejša. Na zadnjem ljubljanskem sejmu, kjer se je kupovalo tudi za Ital jo, so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli, prvovrstni, 11 Din, drugovrstni 10 Din. tretjevrstni 9 Din, krave za klobase 4-50 do 6 Din, teleta 13 do 14 Din.
SVINJE. Za kilogram žive teže so se trgovale na zagrebškem sejma svinje, hrvatske po 15 do 15-50 Din, sremske po 17 do 17-50 Din, prasci do 1 leta po 11 do 12-50 Din, nad 1 letom po 12 do 13 Din. Na ljubljanskem sejmu so so plačevali prašički za rejo, 6 tednov start, po 175 do 250 Din komad.
KONJI. Na zagrebškem sejmu so bili konji: težki po 10.C00 do 15.000 Din, lahki po 7000 do 8000 Din, kmečki po 5000 do 6500 Din par. Na ljubljanskem sejmu se Je prodajal par po 4000 do 1S.000 Din po kakovosti.
KRMA se je trgovala na zagrebškem sejmu: •eno, prvovrstno po 113 do 125 Din, drugovrstno po 75 do 95 Din, stisnjeno po 112 do 125 Din, slama za krmo po 75 do 125 Din za 100 kg.
Kratke vesti
— Cene tujemu denarja. Na zagrebški boni »e je dobilo dne 1. t m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 864-50 do 884-50 Din, 100 italijanskih lir za 255-12 do 258-12 Din, 1 dolar za 61-58 do 62-58 Din, 100 češkoslovaških kron za 183 do 183 Din, 100 švicarskih frankov za 1194-50 do 1204-50 Din.
= Cepilni tečaj «a vinogradnike. Pri državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se bo vršil v ponedeljek dne 6. aprila enodnevni eepilni tečaj, na katerem se vinogradniki lahko izučijo v suhem cepljenju In stratificiranju trt. Pričetek ob 9. uri zjutraj. Vstop prost
-[- Kakšna je politika klerikalne stranke?
<Domoljub> piše: cPolitika, ki Jo delaj a Hrvati že vsa leta, odkar smo v Jugoslaviji, je politika kolebanja in mahedravosti, politika brez mozga in hrbtenice. Danes grizeš, jutri ližeš, danes rane sekaš, jutri jih šivaš, danes preklinjaš, ju"ri blagoslavljaš isto stvar.» List za poneumnevanje našega lahkovernega ljudstva piše tako o Radi-čevi stranki, vse pa, kar je napisal, velja tudi za klerikalno stranko. Kar očita Radiču, to so delali klerikalci tudi v njegovi družbi. Ce bi kleri-rikalcem ne bila prej všeč Raličeva mahedrava politika, bi se ne družili z njim, ker pa jim Je bila všeč, je dr. Korošec delal z vsenii silami na to, da je osnoval z njim skupaj blok. Dr. Korošec je bil prvi, ki se je pridružil Radiču, za njim je prišel šele musliman Spaho in pozneje tudi srbski demokrat Davidovič. Klerikalcem Je bila dosedanja politika St Radira dobrodošla, ker so hoteli ribariti v kalnem, sedaj pa, ko se je Radič odrekel republikanstvu in separatizmu, so jezni nanj, ker so ostali na cedilu. Ce bi klerikalci sami ne bili mahedravi z dr. Korošcem in Ra-dičem vred, bi morali videti naprej, kaj se bo zgodilo in bi jim ne bilo treba danes preklinjati to, kar so včeraj blagoslavljali. Njihova neiskrena in zahrbtna politika se jim sedaj maščuje!
-f- Odkrimo se pred klerikalno značajnostjo! <: Domoljub* piše, da uživa SLS ravno radi sveje tnačajnosti in načelnosti v Beogradu največ spoštovanja, zlasti pri Srbih. Kako je z značajnosljo in načelnostjo klerikalne stranke, pa je dobro znano. Leta 1918. je dr. Korošec bil navdušen Jugoslovan ter ie pozneje ob otvoritvi narodnega predstavništva slovesno izjavil v Narodni skupščini, da ni treba Čitati prestolnega govora v slovenskem jeziku, ker razumejo vsi slovenski poslanci dobro srbsko. In res, na shodih klerikalne stranke tiste čase dr. Korošec 2c slovensko ni znal več dobro govoriti! Pozneje pa se je
| dr. Korošec naenkrat prelevil. Kar naenkrat ni j hotel čuti nič več o Srbih in cDomoljub* je pri-čol besno hujskati proti temu, da bi se tudi slo • venski otroci učili v šolah srbskega Jezika. Kmalu nato so j9 dr. Korošec začel pogajati s Srb in je sklepal s Pašičem Markov protokol, na drugi strani pa je iskal zveze s Pašičevim nasprotnikom demokratom Davidovičem. Ko so radikali spoznali, kakšna je klerikalna značaj-nost dr. Korošca, so mu pokazali vra a, danes pa so dr. Korošec naskrivaj že ponuja zopet radi-kalcem. Tcda dr. Korošca in njegovih tigrov v Beogradu še pes več ne povoha; poš ali so politični mrtveci, ki so v nadlego ljudem na eni in i na drugi strani. Koliko spoštovanja uživajo klerikalci v Beogradu radi svoja neznačajne in ko-lebave politike, so nam najbolj pokazale razprave v Narodni skupščini, Ijer so peli klerikalcem levite skoro vse stranke, ki imajj kaj vpliva. Menda cDomoIJub* ne bo prihodnjič celo trdil, da so se Srbi v Beogradu iz samega spoštovanja pred dr. Korošcem preoblekli v me2-narske uniforme?
+ Ne smemo popolnoma pozabiti nanj —
namreč na cKmetijski liste, sicer si bo domišljal, da se ga bojimo. Po njegovi pisavi, ki je polna zaletavanj v cdomokratarje>, bi bilo sklepati, da se SKS pri nas nikakor noče spametovati, dasi ne pomeni s svojim edinim poslancem v Beogradu prav nič. G. Pucelj in peščica njegovih prijateljev srbskih zemljoradnikov v Beogradu životari, ne da bi jih kdo poslušal, ne da bi se kdo oziral nanje. Kaj čaka g. Pucelj na to, da se bo zgodil kak čudež? Nedvomno hoče cKmetijski list» s svojo kričavostjo natrositi j peska v oči sv< jim pristašem, da se ne bi osvestili in spoznali, kako strašno so jo polomili, ko so si izvolili g. Pu.-lja, ki bo dolga leta pomenil v Beogradu baš teliko kakor nič.
4- Brez laži ne gre! Vlada je v Narodni skupščini pri predložitvi proračunskih dvanajstin zahtevala tudi odobritev tako zvanih naknadnih kreditov v znesku nad eno milijardo dinarjev, ki so se porabili v preteklem letu za potrebne izdatke, za plače uradnikom, za železnice, za plačilo starih dolgov itd. Med temi izdatki so vračunani tudi tisti izdatki, ki jih je lansko leto napravila David ovičeva vlada, v kateri so imeli tudi slovenski klerikalci štiri ministre. Sedanja vlada Narodnega bloka je morala torej pokriti tudi izdatke Davidovičeve vlade. Sedaj pa prihaja «Domoljub» in laže, da je vlada Narodnega bloka porabila eno milijardo za volitve. »Domoljub« pravi v svoji prirojeni lažnivosti: «Saj vetno, kakšne vsote so ponujali žerjavovci kot podkupnino, da bi jih volili. Naši ljudje so odklanjali, toda pristaši drugih strank so z veseljem jemali.« ' Naj nam «Domoljub» vendar že pove, komu so samostojni demokrati ponujali podkupnino, kdo j izmed klerikalcev jo je odklonil in kateri pristaši drugih strank so jo sprejemali? Na dan z imeni in dokazi, blagoslovljeni lažnivci! Kdo se ne spominja, da je «Domoljub» pred par tedni trdil, da je vlada porabila cele tri milijarde za vrtlitve, torej eno celo četrtino celokupnih letnih državnih dohodkov? Sedaj je zmanjšal to vsoto že na eno milijardo. Kakor je lagal pred tedni, tako laže tudi sedaj in bo lagal naprej, ker jc laž že od nekdaj klerikalni obrt. Laž je edino klerikalno orožje, zato tudi klerikalno časopisje brez laži izhajati ne inore. Najhuje pa je pri vsem to, da se klerikalne laži širijo med našim ljudstvom z odobrenjeiti škofa in podporo duhovščine.
+ Čemu Je bilo treba klerikalnih komedij? «Dotnoljub» vprašuje glede na odpoved Radičevc stranke republikanstvu in federalizmu, čemu je bilo potem v vseh zadnjih petih letih toliko trpljenja, ki ga je prestal hrvatski, pa tudi slovenski narod ravno zaradi do skrajnosti nerodne hrvatske politike. Mi pa vprašamo, čemu je bilo potrebno, da sta se dr. Korošec in klerikalna stranka pridružila Stipu Radiču in osnovala z njim skupaj opozicijski blok, zakaj se jc dr. Korošec družil z Radičem ter na zaupnih shodih TIS zatrjeval, da mora korakati Jugosovanski klub skupaj z njim, da je moral slovenškl narod zadnjih pet let
toliko trpeti zaradi do skrajnosti nerodne hrvatske politike, ki se je istovetila z Radičevo? Kako je to, da je »Domoljubi šele sedaj spoznal, da Je bila Radičeva politika nerodna in zakaj ni prej pristašem SLS svetoval, naj prepovedo dr. Korošcu in njegovim tigrom družiti se z Radičem; da bi slovenski narod ne trpel škode? Na ta vprašanja naj nam odgovori »Domoljub«!
Iz tajništva Demokratske stranke
Tajništvo priredi od 7. do 10. aprila VL po« litično šolo za ljubljansko oblast Prijavilo se j* tako lepo število udeležencev, da novih prijav radi pomanjkanja prostorov tajništvo ne more vež sprejemati. Vsi tisti gospodje, ki bi želeli še v politično šolo, naj blagovolijo potrpeti do jeseni, ko bomo otvorili VIL politično šolo. Sploh pripominjamo, da je iz potrebe, ki »e je pokazala, nastala nujnost stalnega vršenja šole in to vsako leto najmanj v treh tečajih.
Vso gospoda, ki so bili pravočasno prijavljeni do nedelje 29. m. m., bo tajništvo obvestilo s posebnimi dopisi o početku tečaja in jim obenem postalo podrobna navodila za njihovo dop&to-vanje v Ljubljano.
Za Razkgov spomenik
V divnih Slovenskih goricah v Radosiavcik pri Mali Nedelji js bil rejen leta 1823. dr. J. Razlag, zaslužni slovenski pesnik, pisatelj in eden izmed prvoboriteljev jugoslovenske misli
Slovenci pokažimo svetu, da znamo ceniti za-sluge velikih mož. Ker še Razlag nima primernega spomenika, ki bi naš bodoči rod spominjal nanj, se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo, da postavi zaslužnemu rodoljubu ob lOOletniei njegovega rojstva skromen spomenik v rodnem ! njegovem kraju pri Mali Nedelji.
Narrdnokulturno društvo je glede na čira lažjo realizacijo nameni dobilo dovoljenje za loterijo. Tozadevne srečke se bodo razprodajale že v kratkem času po vsej Sloveniji Prosimo, da srečke vsakdo sprejme in si jih čim več nabavi. Cisti dobiček loterije je namenjen razen spomenika tudi še za izpopolnitev društvenega doma.
Odkritje spomenika v sveži t velikim ljudskim taborom se bo vršila ob priliki stoletnice Razlagovega rojstva prihodnjo leto (1923.).
Za pripravljalni odbor Razlagovega spomenika: inž. Ferdo LupSa.
OB CVETNI NEDELJI.
Jezus je vedel, da sc Jndje ob svojem največjem prazniku Vazmu zbirajo v Jeruzalemu, zato se je tudi on odpravil tjakaj. Spotoma je doznal, da je njegov prijatelj Lazar bolan; zaradi tega ga je šel obiskat. Toda Lazar je medtem že umrl in Jezusa so vedli k Lazarjevemu grobu. Jezus pa je poklical Lazarja, ki se je pojavil živ iz groba. Bilo je prisotnih mnogo ljudi, ki so se prepričali, da je Jezus sin božji. In ko so se razšli, so povsod razglašali Njegovo mo> gočnost.
Ko se jc doznalo, da se Jezus bliža Jeruzalemu, so se mnogoštevilni ljudje, ki ga dotlej S« niso videli, a mnogo slišali o njem, radovali njegovega prihoda in mu pripravljali slavnosten sprejem. Nepregledna množica ga je pozdravljala, ko je prijezdil na osličku, mu metala cvetje in razgrinjala plašče na pot, kllčeč: «Hozana sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prideš r imenu Gospodovem!«
Jezus sc je najprej podal v tempelj. Ko ta"* najde ljudi, ki so kupčevall In barantall, zavihtS v sveti jezi oleteni bič nad njimi, govoreč: «1115*
moja je hiša molitve, vi pa ste jo napravili za razbojniško jamo!...» In vse izžene iz templja,
Pa pristopijo k Jezusu mnogi slepi in hromi. On jih ozdravi. In ljudstvo se je iznova prepričalo o Njegovem visokem poslanstvu.
Ta dan, ko je Jezus prišel v Jeruzalem, se imenuje cvetna nedelja.
*	Naš novi roman «Zavriena ljubezen* izped peresa g. Antona Stražarja začne izhajati z velikonočno številk«. Opozarjamo vse naročnike, ki nimajo poravnane naročnine, da pravočasno plačajo dolg. Bilo bi menda pač vsakomur neprijetno, če se mu baš ob izhajanju lepega m zanimivega romana ustavi list. Poagitirejte sedaj za «Domovino* med znanci in prijatelji, ki še niso naročniki, in jih opozorite, da je zadnji čas za naročitev, ako hočejo Citati ves roman.
*	Za ugankarje. V velikonočni številki bomo razpisali novo ugankarsko tekmo z desetimi dobitki v knjigah. Dobitki se bodo izžrebali iz onih, ki bodo vse uganke pravilno rešili. Udeležijo se tekme lahko le oni, ki ima j d vsaj do časa žrebanja poravnano vso naročnino. Drugi se pri žrebanju ne bodo upoštevali.
*	Kralj zopet v Beogradu. V nedeljo se je kralj s kraljico iz Topcle vrnil v Beograd. V torek zjutraj pa je kraljica Marija odpotovala v Bukarešto, ker je njen oče, rumunski kralj Ferdinand težko obolel.
*	Vprašanje znižanja potnih vizumov. Konzularni oddelek \ zunanjem ministrstvu je izdelal predloge, po katerih naj bi se izenačili s s f •' •■>•; n <-- ! 'i "> vami o ni vizumi, s čemer bi se osebni potniški promet zelo olajšal, t > n .. l? ■■ a sprejeli predloge našega ministrstva, z drugimi državami pa se vodijo še pogajanja.
*	Naša prva podmornica. cJadranska Stražam si jc nadela nalogo, da si iz društvenih dohodkov čimprej nabavi vojno podmornico ter jo kot narodni dar p :kloni naši vojni mornarici. Nabrala je že lepo svoto. Na svoji zadnji seji je društveni odbor sklenil, da se dohodki vseh društvenih prireditev izrofe nedotakljivemu londu za nabavo prve podmornice.
*	Elektrifikacija Ptujskega pol'a. Preteklo nedeljo je prvič zažarela v vasi Zlatoličje pri Ptuju. elektrika, ki je bila priklcpljena na daljnovod falske elektrarne v Ptuj. Ob tej priliki se je vršila v Zlatoličju lepa domača veselica.
*	Biornariška šola v Šibemku. Te dni so v Šibeniku dovršili novo zgradbo za prvo našo mornariško šolo. Ministrovo za v jsko in mornarico je razpisalo natečaj za sprejem 150 gojencev. Gojenci se boao sprejemali Un>.o iz kadra kakor iz meščanstva.
*	Odkritje velikih starih oknsiij. Iz Oštrca pri Kostanjevici nam pišejo: Pri izkopavanju jame za apno poleg nase podružnične cerkve so naleteli delavci na start okostja velikih ljudi, ki so še precej dobro ohanjena. Ne samo lobanjo odraslih, ampak tudi okostja tamkaj pokopanih otrok so izredno močna. Domneva se, da so to najbrže okostja ljudi, ki so padli v borbah s Turki, ki so imeli ravno preko našega sedla
svojo glavno prehodno pot v kostanjeviško kot-liD0'
*	Nehajte, nehajte! Ia Celja nam pišejo: Pred kratkim je bila pri nekem tukajšnjem misijonarju pri spovedi mlada deklica. Misijonar jo je vprašal najprej, kakšne liste čita. Ko mu je odgovorila, da ima najraje c Ju tre* in <Domovino», je menil dušebrižnik: «To so svinjski časopisi.* Mladenka pa se ni dala kar tako ugnati, temveč mu jo zabrusila nazaj, da ni prišla na političen razgovor, temveč le k spovedi. Dotični dušni pastir je nato zaprl vratca, češ, ti si pokvarjena stvar. Takih in sličnih dogodkov bi lahko našteli nešteto. Proti temu se mora najti na vsak način lek, ker to nam jemlje že vsako potrpežljivost. Ni čudno, da ljudje izgubljajo spoštovanje pred duhovništvom, ki vedno bolj zanemarja svoj vzvišeni poklic ter se posveča političnim kvan-
tam in agitaciji za razvratno politiko klerikalnih nesrečonoscev.
*	»Sleinica predsednika češkoslovaške republike Masarrka se je proslav Ja tudi v mnogih kiajih Jugaslavije. Na Slovenskem so se zadnje dni vršile take proslave ne samo po mestih, temveč iudi po nekaterih trgin in vaseh. S tem izkazujemo hvaležnost možu, ki je za časa vojne v inozemstvu s svojim vplivom reševal izpod avstrijskega jarma ne samo svoja rojake Čeho-slovake, temveč tudi nas Jugcslovene.
*	Belokranjske pisanice so se zopet pojavile letos v Ljubljani. To je razveseljiv pojav, da naša lepa narodna umetnost še ni izumrla. Pisanice so prav okusno izdelane.
*	Redka riba. Dubrovniški ribiči so te dni ujeli blizu otoka Lokruma redko ribo «zuko>. Hiba je slična morski mački; velika je dva in pol metra in nad 100 kg težka. Ima veliko žrelo in zelenkaste oči. Hibo so najprej kazali proti vstopnini, nato pa jo odrli in meso prodali v ribarnici.
*	Ameriške novice. V Lorairu se je smrtno ponesrečil z avtomobilom 371etni Ivan Tomažin iz Pcdbukovja pri Krki. V Nevvburgu si umrli:
241etna Neža Vrček, ki je zapustila moža in dva otroka; Soletna Marija Udovič iz Bošianja. ki je zapustila moža s štirimi otroci, ter Anton Japelj, ki ga je zadela kap.
*	Na vajeniško razstavo v Ljubljani, ki se bo vršila &>. t. nu, opozarjamo vse m eresenie. V< ž-nja na železnicah za posetnike je polovična. Razstava, ki je prva te vrste v večjem obsegu v naši državi, bo zelo zanimiv a.
*	fcmriaa .» asa. V h o t e d r š i c i je umrl g. Matija Plečnik, mizar in posestnik. Naj \ miru počiva!
*	Pri Sv. Marjeti peleg Rimskih toplic js umrl inTnar Josip Pernik. N. » m. p.!
*	Težka nesreča v rudniku. V rudniku Pod-lož-Hrastovec se je dogodila v ponedeljek težka nesreča. Rudar Maks Sedej je padel v približno 50 m globok rov in si prebil lobanjo. Poleg tega si je zlomil desno roko in dobil tudi več težkih poškodb po životu. V brezupnem stanju so ga prepeljali v mariborsko bolnico, vendar ni upanja da ofereva.
*	Veselica ia cerkev. Cisto posebne vrste veselico bodo imeli meseca maja v Mnnboru na vrtu bivše kadetne šole. Pripravlja jo namreč društvo za zgradbo M?gdalenske cerkve v Mariboru in veselica se bo vršila v korist stavbnega fonda za to cerkev.
*	Dremavica v Dalmaciji. V Kaštelu Novem ^ DnlmaVji spi m-adenič Ivo Kuzman že n?d mesec dni in ga ne morejo prebuditi. Hranijo ga ume.nim p.uoiii, vendar nnadenič od dne do dne bolj hira. Bati se je, da v kratkem nastopi smrt.
*	Posledica pijanosti. V S t. Rupertu v mariborski oblasti je prišlo te dni med pijanimi posestniki in vimcarj. do pretepa, ki je imel uscune posledice. Posestnik Friderik Fekonja, sicer miren človek, je v pretepu dobil od soseda z motiko več težkih udarce* po glavi in mu je bilo izbito tudi levo oko. Rešilni oddelek ga prepeljal v mariborsko bolnico. Njegovo stanje je resno.
*	Skrlatica v Mariboru še vedno ni ponehala. V prejšnjem tednu je bilo 22 na škrlatici bolnih ljudi.
*	Izganil je neznanokam 1. 1876 .rojeni vratar na ljubljanskem južnem kolodvoru ter posestnik v Zeleni jami Lovro Stojan, Dne 31. faar-ca se je namreč poslovil od svoje druž ne, češ, da gre v Šmartno ob SavL O.i takrat se ni več vrnil. Domneva se, da je izvršil samomor.
*	Težka nesreča. V Ptuju se je težko ponesrečil 141eini Cetelič iz Budine. Padel je z vrtečega se vrtiljaka in priletel tako nesrečno, da si jo zlomil več reber ter je dobil tudi težke notranje poškodbe. Nezavestnega so prepeljali v bolnico.
*	Samomori v Beogradu. Gotovo nima zaznamovati nobeno mesto v naši državi toliko samomorov, kakor prestolica Beograd. Zlasti j 3 bil
pretekli teden bogat na samomorih, kajti v tem času jih je bilo izvršenih nič manj kakor 11.
*	Ciganska nadloga. V Zagorje se je v torek priklatilo troje ciganov, in sicer dve ženski in en moški. Orožniki so v njih spoznali že d. Igo iskano treperesno deteljico Ivana Helda, njegove priležnico Darinko Rajnhard ter njeno sestro Julko. Vsi trije imajo na vesti precej grehov. Na Gorenjskem so namreč cigani izvršili več tatvin in zato so bili sedaj aretirani ter oddani v zapore ljubljanskega sodišča.
*	Aretirani vlomilci. Mariborska policija je te dni aretirala dva nevarna vlomilca, ki sta že dalj časa ropala po mariborski okolici. Pol.cija je pri njih našla večje množine tobaka in kož.
*	Tatvine na železnici. Na postaji Trbovlje sa bile zadnje čase iz zaklenjenih vagonov postajnega skladišča ukradene velike množine raznovrstnega blaga. Orožniki so krivce dolgo iskali, a zaman. V soboto 28. marca pa so imeli srečen dan. V prvi čuvajnici med Trbovljami in Zagorjem so našli pri hišni preiskavi 72 kg usnja, ki je bilo zakopano pod svinjakom in ukradeno na postaji Trbovlje meseca februarja. Aretirani so bili železničarji Jančar, Rakar in Gjurgjevie. Na« daljnja pre'.s. ava je v teku.	/
*	Roparski napad. Pretekli petek zvečer se je vračala trafikantinja Terezija Haider iz svoje trafike iz Novega mesta v Kandijo. Imela je pri sebi torbico z nad 22.000 K, ki jih je pripravila za prevzem tobaka. Med potjo pa jo je napadel neki neznani moški, jo položil na tla, ji vzel torbico z denarjem in izginil v temi. O storilcu še ni nobenega sledu.
*	Dr, en vlom. V Stročji vasi so neznani tatovi vlomili skozi okno v trgovino Franca Miheliča ter odnesli raznih stvari v vrednosti 2000 Din.
MALIKOVANJE BOGINJE MODE.
Ženska moda se spreminja ne satno po letnih časih, temveč že po te:"nih — pač za one, katerim to nese. Glavna kovačnica moc' - Pariz deiuje stalno in si neprestano izmišlja nove oblike.
V	zadnjem času je izgledalo, da se ženska moda s hitrimi koraki bliža enostavnosti moških ; oblek. Ženska obleka je postajala vedno tesnejša, .vedno bolj se je morala prilegati na telo in ženske so si začele kar po vrsti rezati kite ter nositi le malo daljše lase kakor moški.
V	modo je prišla v zadnjih !etl!i tudi pretirana vitkost. Debele dame so postale n^moderne in gorje oni, kateri nobeno sredstvo ni ncmagalo za odpravo debelosti. Mnogo teh debelih slepih ma-likovalk boginje mode je z uporabljanjem raznih za zdravje skrajno škodljivih sredstev žrtvovalo celo življenje. Predvsem Parižanke so postajale iz debelih kar čez noč vitke in tanke, tako da so bile mnoge že pravo strašilo. Ni vitkost primerna za vsako damo in niti ni vitkost in mršavost eno in isto. Pri nas na Slovenskem hvala Bogu ni toliko slepih oboževalk mode, da bi zanjo žrtvovale tudi zdravje. Moda je igračkanje, ki prinese mnogo oživljajoče spremembe za oko in se tudi z mnogimi kapricami potrpi; ko pa začne moda segati po zdravju, jo je odločno odklanjati. Današnji prosvetljeni vek bi moral s takimi bucla-lostmi enkrat za vselej obračunati.
Kratka krila in lahne obleke so iz zdravstvenih ozirov priporočljive, seveda pa se je treba čuvati pred mrazom in prehlajenjem.
Letošnja spomladna moda pa postopno začenja borbo s tesnimi oblekami in, kakor je podoba, bo izvojevala zmago nad enostavnostjo moških oblek. Krila so še zelo kratka, toda široka in gubasta. Pas, ki je bil vedno nižji, se postopno vrača na svoje pravo mesto. Rokavi postajajo daljši. Obleke dobivajo zopet razne trakove in čipke. Modna barva je baje Hlasta, zelenkasta, pa tudi druge barve se uvažujejo. Priljubljene so zlasti žtvahnobarvne pisane obleke. To pač menda zato. ker ie soomlad tudi oisana.
Klobuki ostajajo majhni. Modno kovačnice so skušale sicer spraviti v modo velike široke klobuke, pa jih je za modo merodajno pariško žen-stvo odklonilo. Okrasek na modernih spomladnih klobukih so cvetlice, kakor rože, vijolice in načelni, kar jim daje živahen spomladni izraz.
SEKAJ RECEPTOV ZA PRIPRAVO OVČJEGA
MESA.
i
Pri nas na Slovenskem ovčjega mesa no marajo vočinom zaradi tega ne, ker ga posebno redkokje znajo primerno pripraviti. Ako ga dobro pripraviš, izgubi svoj poseben duh in je jako okusno. Dobro se lahko pripravi zlasti ovnovo meso. V naslednjem prinašamo nekaj receptov. Ako enega ali drugega pridatka nimaš, ga tudi lahko izpustiš. Ako vzameš manj mesa, moraš toliko manj pridati drugih stvari.
Praiene ovčje kdvicc. Ledvico prereži po dolgem in odstrani mreno. Vrzi jih v slano vodo za pol ure. Nato jih razreži, in sicer vsako na štiri dele in povaljaj v moki. Zdaj sesekaj eno čebulo, vzemi žlico masla ali masti, v kateri lepo rarumeni ledvice ia jih nato zalij z vodo, da se v vodi skrijejo. Popoprnj in posoli jih ter pokrito
praži eno uro. Omaka naj bo primerno gosta.
Ovčji golaž. Razreži kg ovčjega mesa od plečeta na koščke. Medtem pa deni v vročo mast žlico drobno zrezane čebule. Ko je rumena, pri-deni meso, lorbarjev listič, koreninico peteršiljst, korenja, dve zrni česna in za noževo konico stolčene ali košček cele paprike. Nato prilij juhe ali vode ter pusti pokrito, da se počasi praži. Ko so mokrota posuši in meso zmehča, ga potresi z žlico moke, dobro premešaj, zalij z jubo in malo okisaj ter pusti, da še malo prevre. Tak golaž je dober zlasti z žemeljskimi cmoki.
Zabeljeno ovčje meso. V kožico deni 21ic.> masii, v njej zarumeni žlico na koleščke zrezane čebule ter piideni poldragi kilogram na koščke zrezanega ovčjega mesa, listič lorberja, nekaj zrn celega popra, tri žebljičke in eno pest na rezance narezane zelenjave, namreč korenja, pe-toršilja, zelene, krompirja, kolerabe in karfijblno steblo. Zalij z juho ier pusti, da pokrito počasi vio. Ko je dovolj mehko, prideni kisa in potrebno soL Ko prevre" še enkrat, deni v skledo. Zreči na drobno malo česna in zelenega peter-šitja, zmešaj ga z drobtinami, potresi na meso v skledi ler zabeli sedaj z vročo mastjo ali presnim maslom.
OSTI
KAKO DORAŠCA ŠTORKLJA.
štorkelj je več vrst. Najtolj je znana bela štorklja. Bele štorklje so selivke in se v naših krajih pojavljajo le mimogrede. Žive najrajši v močvirnih pokrajinah, kakršnih je mnogo v Nizozemski in severni Nemčiji. Tam dobe zadosti hrane, ki obstoja iz rib, žab in kač, kuščarjev, iniši, polžev, hrošče v in druge golazni. V Nemčijo prispejo bele štorklje meseca februarja in marca ter si takoj poiščejo stara gnezda, ki so spletena iz dračja ter se nahajajo na drevesih in hišnih strehah. Ker jih ljudje ne preganjajo, so zelo krotke.
H
J
merno s kratkim belim puhom. Njegov kljun jc skoro do zapnščenja gnezda črn, noge so rumenkaste in sivo šaraste. Že po nekaj urah začne odpirati kljun, čaka na hrano ter Izlopoče.
Tekom enega tedna mladič že sedi za silo na nogah ter se jc .zredil na 270 gramov, "po kon-
fci.V-Ž


BaŠ izruljcni mladič.
: Štorklja znese štiri do pet belih S cm dolgih Jajec. Zanimiv je razvoj te ptice. Novob.valiena štorklja tehta okrog 70 do 75 gramov; to sta
36 dni star.
čanem drugem tednu je težak 850 gramov in dobi drugo siiežnobelo puhasto obleko, ki je mnogo daljša kakor prva. Te obleke ne izgubi
IS dni st«r,
kakor pri vseh pticah dve tretjini teže svežega jajca. Mladič pride v nasprotju s pticami pevkami z odprtimi očmi na svet, obraščen enako-

Dorasla štorklja,
več, temveč ostane kot nekaka spodnja obleka, preko katere prične poganjati perje.
Ko je mladič star pet tednov, je že precej
podoben odrasli štorklji. Kljun in peroti so sicer Še prav kratki in tudi noge Še ne drže posebno. S šestimi tedni je končna teža štorklji skoro dosežena, to je blizu 3'5 kilograma, kolikor običajno tehta stara štorklja. Vendar morajo mladiči šo dolgo časa ostati v gnezdu, kajti peroti so še težke in ne morejo nositi ielesa.
Goden je mladič, ko je star okrog 10 tednov. Takrat izleti. Kako? Ali ga njegovi starši nauče? To stori, ne da bi se učil, čim so peroti, kosti in mišice dovolj krepke.
V početku dajejo mlade štorklje čudne mijav-kanju podobne glasove od sebe, dočim stare ptice le zamolklo sikajo. Drugače so štorklje popolnoma brez glasu. Klopotanje, ki ga Cujemo pri štorkljah, Izvira od tleskanja s kljunom. S tem klopotanjem, ki se čnje zelo smešno, izraža štorklja svoje občutke. Izražanje pa je vedno enako: v jezi, žalosti in veselju.
ZANIMIV NASTANEK NOVEGA NAHODA.
Leta 1787. jo jadrnica <Doun!y> odplula iz Anglije proti otoku Tahiti sredi Tihega morja, zapadno cd Južno Amerike. Poveljeval je ladji kapitan Blight, strog in izkušen mornar. Posadka pa je obstojala iz samih nialopridnežev.
Po dolgi in težavni vožnji je prispela 1. 1788. na Taliiti. Mornarji so ostali na teui krasnem ' otoku šest mesecev, uživali brezskrbno ž ^poie ter si iskali ljubic med tamošnjimi domačinkami.
Temu veselju pa je kapitan sltdnjič napravil konec s tem, da je sklical mornar j 3 in so aprila 1789. od pluli. Mornarjem morska vožnja po veselem življenju na otoku nikakor ni prijala. Ker je bil kapitan Blight precej'krat, je med posadko nastalo nezadovoljstvo in po dvote Ionski vožnji je prišlo do upora.
Kapitana in njegove zveste tovariše so uporniki spravili v čoln, v katerem so po velikem trpljenju dospeli na otok .Timor v Malajskem otočju. Na jadrnici pa je prevzel poveljstvo Cliri-stlan, ki je pripeljal svojih ?o upornih tovarišev nazaj na Tahili. Iioieli ko s'e tam naseliti, toda bali so se, da bi sa kapitan povrnil z večjim tevilom mornarjev ter jih kaznoval za njihovo dejanje. Ckristiaii jj* tedaj odbral osem svojih tovkrišev, ujel- osern laliitijskih deklic in* šest , mož, ki so mu služili kot sužnji. Odpeljal je vso na otočič Pitcaini, ki je obdan s strmimi skalami.
Tu je pričela mala kolonija življenje nep >-pisne sirovosti. Ker ni.bilo pitne vode, so iz nekega drevesa dobivali sok, ki je bil zelo opojeu.
V	pijanem stanju so postali divji ter so kmalu pobili vseh šest Talutijcev. Zaradi žen pa je med njimi.samimi prišlo do spora in so morili drug drugega tako dolgo, da je ostal živ saino še Aleksander Sniitli. Ta jo postal nato poglavar osmih žen in kopice mešanih otrok. Spremenil je svoje ime v John Adams ter naenkrat začel dobro i;i modro ravnati z ženami m otroci.
Tako je nasiala najčudovitejša državica na svetu, kater) je leta 1808. odkrila aateriška ladja cl opaž:.
Leta 1856. je bil mali otok že preobljuden. Odločili so se tedaj, da^se. bselijo na otok Nor-| folk, ki se nahaja sredi med Novo Zelandijo in I vzhodno Avstralijo. Tu so našli rodovitno zemljo.
V	veliki množini je raslo brez obdelovanja grozdje, pomaranče, limone, smokve in razno drugo sadje. A sa pokrajina je bila podobna velikemu parku in podnebje je bilo toplo in zdravo. Na tem otoku se je naselilo tedaj 194 oseb z otočja Pitcaini.
Vlada na otoku jo bila zelo preprosta. Kadar je bila potreba, so so sešli vsi možje in so slde-pali o svojih zadevali. Pozneje je novozelandska vlada poslala na otok svojega uradnika, ki vladal skupno z dvanajsterimi izvoljenimi domačini.
Pričakovati bi torej bilo, da bo iz lako ne« brzdLanih Jiudi nastal poldivjaški rod. toda
.. - -	................—DOMOVINA
kakor piše profesor Shapiro, ki je nedavno poselil Ia otok, kaže to novo pleme veliko nadarjenost in smisel do reda. Marljivo obdelujejo polja, ribarijo in lovijo kite. Ob mesečnih večerih prirejajo zabave, na katerih pojo pesmi, ki so v mnogem oziru slične angleškim. Člani tega no-rodiča so visoke in močne postave ter dobri plavalci. Govore jezik, ki je mešanica pokvarjene angleščine in tahitijske govorice. Za besedo truden rabijo <hilly», ker se čutijo trudne, kadar gredo ua goro (hilly pomeni v angleščini goia). Lačen je «snell>. Beseda je povzeta po Ameri-kaneu Snelu, ki je leta 1860, prišel na Norfolk in bil vedno lačen.
Duševno in telesno bo ti ljudje razvitejši, kakor so bili njihovi predniku Ohranili pa so povečini obrazne poteze svojih angleških pra-dedov in se tahitijska kri, e katero so pomešani, ne pozna baš preveč.
MOČVIRNO ZAMORSKO PLEME V AFRIKI.
V Severni Rodeziji v Afriki ob Bangvveolo Jezeru je velika močvirnata pokrajina, na kateri živi zamorsko pleme Babisa, a čisto ob močvirjih prebiva zamorsko pleme Batva. Raziskovalec grof Rosen, ki je pred leti posetil to pokrajino, opisuje svoje prvo srečanje s temi divjaki v glavnem takole:
<Ko smo potovali po pokrajini ter prišli v vas poglavarja plemena Bavisa, smo opazili v močvirju nekaj majhnih travnatih koč. Vedeli smo takoj, da so to stanovanja skrivnostnega plemena Batva, Kljub najnatančnejšemu opazovanju nismo mogli izslediti v bližini koč nikako živo bitje. Sumili smo, da so se fuječi močvirni prebivalci skrili pred nami. Pustil sem svejo spiem-Blvo zadaj ter se podal, noseč v rokah mikavne steklene bisere, sam proti kočam. Menil sem, da »10 samega ne bodo bali, in sem upal, da bom vzbudil njihovo radovednost z blesteči m i igračkami.
B&tvaaske žene.
Tlfc so postajala vedno mehkejša in se mi *grezala, vendar sem brez večje nezgode prišel do travnatih koč, ki so bilo 6trašno majhne in revne. Dolgo sem čakal, a nikogar ni bilo. Nato se me samega ne bodo bali, in som upal, da bom tako smo skupno pregledovali ozemlje in odkrili »idaj v močvirju še več koč, izza katerih so je pokazalo nekaj črnih postav. Do njih pa ssradi močvirja nismo mogli priti.
Pol ure nato smo videli, da se jo k druge strani odpeljal dolg ozki kanu (čoln, izsekan iz debla). Vodil je čoki spretno mlad domačin, ki se je po kratkem oklevanju približal nam. Njegova koža je bila črnorjava, okrog telesa Je no-eil pas iz kačje kože. Imel Je dolg lepo oblikovan lok, popolnoma previt s kožami gaščeric.
Dal sem mu pest steklenih biserov ter pokazal na njegov lok, katerega ml jo na veselje izročil. Nameraval sem stopiti v njegov čoln, toda preden sem mogel namero izvršiti, je za-veslal s čolnom nazaj h kofnm, kjer so ga svojci Očividno z cepotrpežljivostjo pričakovali. Dolgo smo čakali ob obrežju, toda noben Batvan so ni prikazal. Nato pa smo na vidnem nie3lu obesili nekaj steklenih okraskov kot darilo za doma rane ter se odstranili.
Pozneje smo se zopet vrnili, n sedaj nam ni bilo treba dolgo čakati. Pomigal sem preti kočam in isti mladenič jc takoj priveslal s čolnom, v katerega sem sedaj smel stopiti. Prepeljali sir o se na drugo stran in stopili na suho, pravilnejše na močvirno udirajoče eo zemljo, na kateri je stalo okrog deset travnatih koč. Pred kočami so Čepeli moški, ženske in otroci. Nekateri otroci so se valjali kar po močvirnem blatu.
Videli smo sedaj, da žive ti ljudjo zelo bedno. Zaradi tega, ker probivajo ob močvirju, so med njimi strašno razširjene malarija in druge takšne bolezni. Batrani zaradi teh bolezni tudi niso baš krepki ljudje.
Batvani jako radi plešejo. Njihov ples obstoji v tem, da so razdeljeni moški in žensko v dve
BACIL SLABOKRVNOSTI.
V dunajskih zdravniških krogih je vzbudilo to dni veliko zanimanje predavanje dr. Edel-manna, ki trdi, da je odkril nove bacile. Dr.Edel-mann je več let opazoval slabokrvne žene, ki so stalno tožile, da »e ne počutijo dobro. Obenem je pri teh žehskah večkrat nastopala tudi huda mrzlica.
Zdravniška ugotovitev za to bolezen jo bila vedno netočna in nesigurna. Navadno se je mislilo, da gro za dolgotrajni katar v pljučih. Toda dr. Edelmann je pri vseh pojavih slabokrvnosti, ki so povzročali mrzlico, natančno poiskal kri svojih bolnikov in prišel do odkritja novih bacilov, ki so zelo slični bacilom malarije. Bacili se nahajajo na krvnih telescih, jih uničujejo in tak.) povzročajo slabokrvnost in mr/Pco.
Novo bolezen imenuje dr. Edelmann — kronično (dolgotrajno) slabokrvnost. V zdravniških krogih se sedaj obširno bavijo s proučevanjem iJravilnih sredstev za to novo bolezen.
DA BOS DOLGO ŽIVEL..«
Mnogo je na sveiu starih ljudi, ki so prekoračili že 80. leto, pa šo vedno lahko delajo. Cesto vidimo matere, ki 60 po svoji zunanjosti in živahnosti videti mlajše kakor njihove hčere. Kakor se zagotavlja, v zadnjih desetletjih narašča število takšnih oseb, ki se po letih postarajo, a ostajajo po svoji svežosti mladi. Ali hočeš biti tudi ti med njimi, živeti 90 let in se veseliti zdravja do skrajnega konca, potem se ravnaj po naslednjih gostih predpisih:
L Pojdi zgodaj spat, vstanl zgodaj in spi najmanj osem ur.
2. Jej redno in zmerno; jej preprosto hrano, mnogo sadja in zelenjave. Jedila dobro prežveči.
8. Ako delaš v zaprtih prostorih, so v odmorih vsak dan gibaj na prostem, delaj na vrtu ali okoli hiše ali pa idi na izprehod.
4 Odvračaj svoje misli od vsakdanjega dela, poišči si primerno zabavo ali beri knjige.
5.	Giblji se v primerni družbi.
6.	Dobro skrbi za čudoviti ustroj svojega telesa.
V pogledu negovanja lastnega telesa kažejo mnogi veliko nevednost oli malomarnost, zato je umestno nekoliko opozoritve:
Čudoviti stroj tvojega telesa neprestano de lujo do konca tvojega življenja. Ako zanemarjal
skupini, ki v krogu stoje okrog razbijajodega bobnarja- Dve ženski in en moški plešejo s hi* trimi koraki notri v krogu, pri čemer močno stresajo cela telesa. Moški pleše okrog žensk, ki sledita vsaki njegovi kretnji in strogo pazita na to, da mu nikdar ne obrneta hrbtov. Ko nekaj časa tako plešejo, položi moški svoje roke na boke oni obeh žensk, nakar druga takoj odpleše nazaj k ženski skupini. Potem plešeta moški in izvoljena ženska nekaj časa drug drugemu nasproti in potem iz kroga, tako da morejo drugi dve deklici in drug moški zaplesati notri v krog. Potem se nadaljuje isto kakor prej.
Batvani so jako zaostali narod. Ze to, da se skrivajo in iščejo zaščite v močvirju, dovolj označuje njihovo kulturno zaostalost.
ali zlorabiš svoje telo, ni prav nič čudno, da ti odpove kaka mišica, eden ali več udov te' prično neredno delovati, in da se slednjič pokaže utrujenost, ohromelost, srčna napaka, zapneuenje žil ali kaj slitnega.
Da dosežeš visoko starost, a cstane3 mladostno krepak, moraš preprečiti vsak nered v svojem telesu. Skrbeti moraš, da vsi udje složno delujejo. Skrbi predvsem za dobro prebavo,
X Lov na eebre. Cebre pomenjajo za farmerj* v Afriki veliko nevarnost Kakor hitro pridivja čreda eeber v nasade sladkornega trsa in na turščna polja, potepta s kopiti vso žetev in vse težko delo farmerja je uničeno. Cebre pa prinesejo s seboj tudi drugo nadlogo. S cebrami vred pridejo veliki roji tako zvanih ce-ce-muh, kalerih pik prinaša govedi gotovo smrt. Zato se afriški farmerji od {asa do časa setanejo U velikim lovom na cebre. Kako so tak lov vrši, opisuje neki angleški list takole: <Z obljubami bogate mesne pojedine se zbero vsi domačini v okolici kot gonjači. Ti gonjači se nastavijo med gozd in naselbine. Na dano znamenje prično divje kričati, razbijati na bobne in kotle, piškoti na piščali in trobiti na rogove, da preplaši? na ta način živali in jih prepode iz gozda v ravnino* Lovci so skriti par kilometrov proč v kakšni dolinski zaseki. Preplašene zveri pridivjajo iz gozda ter drve proti lovcem \ pogubo. S čredami ceber se pode antilope in bivoli, na katere prične kmalu padati toča svinčenih krogel iz pušk iarmerjev. Lovu sledi velika gostija in marsikakemu črncu se pri njej cedi mast od brade.;
X Telefonski raj. Nikjer na svetu ni tak« udobno preskrbljeno za možnost telefoniranja kakor v Mehiki, kjer telefoniranje sploh ni5 ne slana Na mnogih poštnih uradih je dostikrat po dvajset in več telefonov, ki so vsakomur dostopni brezplačno. Poleg tega pa so tudi vse zasebne hiše in seveda tudi trgovine, uradi, w stavraeije in gledališča opremljena s telefoni, za katero istotako ni treba plačevati nobenih prt stojbin.
Strašna nesreča. Gervazij: «Ali ti še ni znano, kaka strašna nesreča se je pripetila Hlačoperju?* Prolazij: i Kaj pa je bilo?.> Gervazij: «Z mojo ženo je pobegnil.:-
ZA SMEH IN KRATEK CAS
V šoli.
Katehet je ujel Lojzka na laži ter ga zato ©Štel: «Veš, Lojzek, ko sem bil jaz toliko star, še nisem znal lagati.?
Lojzek: <Koliko sto pa bili stari, ko ste se naučili laganja ?*
Se ni r nebesih.
eKje se nahajam ?> je klical gospod Zajbelj, ko se je predramil iz cmedlevice. <Kaj šo nisem v nebesih ?>
cO ne, si že vedno pri meni,* mu ja odvrnila njegova zenica, ki je čuvala pri njem.
Zakaj je komunist.
Ožbort: tPovejte mi vendar, kako morete biti komunist, ko iniato toliko denarja?*
Skopat: <Baš zato sem pri tej stranki, da mi ne bodo vzeli denarja.*
Ta je prava.
Jnrče: <Ali nisi pri gospe Krivoglednlkovi že stanoval? Jaz bi rad najel pri njej sobo.*
Matijče: cO, ta ti je hudobna in sitna ženska! Vsakogar, ki je prišel k meni, je ozmerjala, da je bilo groza.j
<Baš takšna bi bila zame. Mene namreč vedno iščejo krojači in čevljarji z računi...»
Lep stražnik.
Neki tujec je prispel v vaško gostilno baš, ko »e je vse križem obdelovalo s pestmi. <Zakaj pa ne pokličete stražnika?* je menil končno proti gostilničarja.
«Saj je že tu,* je odgovoril gostilničar, «on je gačel baš pretep.*
Nemogoče.
Visokošolee (razburjen): cGospa, zakaj me pa niste zbudili ob sedmin zjutraj, kakor sem vam naročil?*
Gospodinja: <Saj ob sedmih še sploh niste bili doma*
Vaški loboderee.
Sodnik: cMiha Sveder, vi derete v vaši vasi zobe?>
Miha: «Da.»
Sodnik: <Ko je prišel va3 sosed Boltežar Svedra k vam, ste mu tudi izdrli enega?* Miha: cSem.j>	0
Sodnik: «Zakaj ste ga pa prej še lopnili s pestjo po glavi, da je omedlel?*
Miha: «Zato, ker je hotel, da ga prej malo omot un. >
V pesnikovi druiini.
Zena (kateri je dal mož-pesnik prečitati svoje pesmi): <Kaj, vse te pesmi naj preberem? To je preveč!*
Mož: cSaj moram tudi jaz vse pojesti, kar »kuhaš.*
Potem pa še.
Služkinja Kntra: cTale okna bi bila potrebna očiščenja.*
Gospa: cCemu? Saj gori k nam v drugo nadstropje nihče ne vidi.* c : :
Katra: <rXako da ne! Cel regiment gleda gori.. .>
Ni vež potrebno.
A.:	cVčasili ste imeli v vaši vasi vsako leto procesijo proti ognju. Zakaj ste sedaj ta običaj opustili ?>
B.:	cKer nt več potreben. Sedaj smo vsi še preko vrednosti zavarovani za naša poslopja.>
L - ■	Hvaležen je.
Gospodična: <AIi se še spominjale, da sem vas zavrnila pred desetimi leti, ko ste me zasnubili?*
Gospod: <0, prav dobro se spominjam in prav hvaležen sem vam za ko«aro.»
Migljaj.
Ožbovt: cKo sem jo včeraj mahal po cesti, sem srečal Boltežarja ter se takoj spomnil nate.* Gašper: <Kaj sem mu tako podoben?* Ožbovt: cPodoben ne, pač pa mi je on ravno tako dolžan tisoč dinarjev kakor ti.. .>
Opravičena radovednost.
Bodoči tast: «Da veste, gospod Blažon, dote ne dobi moja h?erka Kczalinda nobene. Ko pa umrem, bo vse njeno.*
Snubec Blažon: <Prav, prav. Toda pro3im, kdaj pa nameravate — umreti?*
Ni kriv.
* m*:
Mati: «Ne vleči no mačke za rep!* Jožek: cSaj je ne vlečem. Jaz jo le za rep držim, ona pa vleče.. .>
Razumljivo.
Starega profesorja Zvezdoslava je vodil sluga Janez po ulici, držeč ga za roko. Janezov prijatelj Martin je pozneje radovedno vprašal: <Zakaj si ga pa tako držal?*
Janez: «Veš, on se toliko peča z zvezdoslov-jem, da sem se bal, da mi bo ušel na Mars.*
Smola.
Evlalija (ki se je pred nekaj dnevi ornožila): -iKomaj sem teden dni poročena, že imam križe in težave. Takaj drugega dne mi je zbolela kuharica in sem morala sama kuhati.*
Kunigunda: cAli je kuharica sedaj že zdrava?*
Evlalija: «Da, kuharica je že zdrava, a sedaj je obolel moj mož, ki si je — pokvaril želodec.*
Njen okus.
Gospa: Zakaj pa si zapustila dimnikarja?* Kuharica: «Ker je tako nezanimiv in grd, kadar se umije.*
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Kostanjevica. Prosimo za nadaljnje prispevko. Splošno zanimive dogodke denemo tudi pod rubriko cDomače novosti*.
Hrastnik. Zadostuje, če napišete kar Beograd.
MALI OGLASI
POSESTVO JE NA PRODAJ z gospodarskimi poslepji, hišo, hlevom in kozolcem. Njiv, vrta in gezda je 11 oralov. Njive obsejane, gozd za izsekanje. Na solnčni legi. — Poizve se pri Francu Roglju, Pristava 1, pošta Moravče.	15
J. Stjepušin
SISAK 9
pri poroti*
boljše tamimrice, strune, partiture in ostale potrebščine »sa vsa glasbila.
Sedaj jo dobro! pravi mož, ko mu je njegova pametna žena zdrgnila hrbet in ude s F e 11 o r -jevim boločinc olajšujočim Elsafluidom. Imate li bolečine v udih, nahod, glavobol, zobobol, grče? Ali trpite na slabosti, .slabem spanju, nervozno-sti? Poizkusite Fellerjev Elsa-Fluid, ki vam bo v hudih dneh dober prijatelj. Zavoj s šestimi dvojnatimi ali dvema specijalnima sieklenicaina
z zavojnino in poštnino za 62 Din v lekarni E v g o n V. Feller v Stubiei Donji, Elsa-
trg 360, Hrvatska.
Domače sredstvo, ki vam je potrebno
in ki bo tudi pri vas ob vsaki priložnosti pokazalo. da vam olajša bolečine, je: LEKARNARJA FELLERJA ELSA-FLUID.Vrelec moči! Žo skozi 26 le! izkuSeu in priljubljen! Znotraj za želodec, pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju Hitro deluje kot sredstvo za drgnenje pri revmatičnih bolečinah in » vseh primerih, kjer je masaža potrebna! Odstrani nahod in stori neobčutljivega proti mrzlem« zraku, je enako dobro za oči. uSesa. zobe, glavo, usta in grlo I Z zavojiino in poSlnino stanejo:
1	zavoj • « dvojnatimi aH 2 special. stek. 052 Din.
2	zavoja ■ 6 dvojnatimi in 2 special. atek. 90 Din.
3	zavoji • 12 dvojnatimi in 2 apeeial. atek 130 Dia.
6 zavojev a 18 dvojnatimi in 6 apecial. stek. 240 Din.
Naročila točno nasloviti na: EUGEN V. FElLER, lekarnar
v Stubiei Donji, Elsalrg 3G0, Hrvatska.
8p Z« dnuoikitev i»v JI «0 i>H|K>roS»io: Kt.SA SVKB g 71 H 8K.K KAP1.JICK i, ieludec. ki po^ieSuiflo prot*ro H H |j m £1.3A ZAGORSKI SOK nrott knšlj« iis bolečima H fj
POZOR, KOLESARJI!
Prvovrstno gumijasto plašče in zračnice za kolesa kupite vedno najugodneje v trgovinah Frane Sončar, .Mala Nedelja in Ljutomer. 14
Kdor rad Sita, lepe povesti,
saj narodi priljubljene
romam© „JUTB.A"
Do sedaj so izšli alededi:
Roman po ustnih, pisanih ia tiskanih virih
Pater* Kajetan
Cena brot. Din 30-—. vez. Dia tO—, po poŠti 2 Din več.
Tigpoiri zobje
Cena broS. Din 30-—, ve*. Dia 40—, po poJtl Din 2 - več.
JEAN DE LA HIRE:
Luoif ep
Fantn-tičen roman v VI. delih. Cena broširano Din 45 —, voz. Dm 55'—. po poŠti Din 3"— več.
FEREAL CUESDAS:
Veliki inkvizitoi*
Zsrodovinstii roman ia doba fpaosfce ink»ir.icije Cena
liroJ. Din ,	40 —, po *pošti
Din 2 — več.
HARRY SHEFF: «.■».
Hči papeža
Zgodovinski romaa, ki popisuje krvoločnost ia nenravrio življeuje papeža Aleksandra VI., nj -goveja sina Cezarja iu hčerko Lubrecije Boc^ije. Broširano Din 30—, vezano Din 40"—, po pošti Din 2 — več.
CLAUDE FARRERE:
Gusap ji
Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju Ceua broS. Din 20' —, ve«. Din 30 —, po po ti Dia 2•— več.
FR. HELLER:
Blagaj&a velikega vojvode
Rom* a. Broi. Diu 15'—, vez. Din 2, po poiti Dm 2 — več.
FR. HELLER: -»*-»-
Prigode gospoda Collina p
Šaljiv detektivski roman v', velikega »veta. Cena fj
Diu 10 —, po poŠti Din 2•— več. —---- |
Iiojigo se naročajo pri nprftvaiitva ^Jatraw S ▼ Ljubljani, Pftjeracva clloa 64.
Odgovorni urednik Andrej Ražeiru
Izdaja konzorcil c-Domovine»
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.