POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De-lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstv u in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
itev. 133 # Maribor, Eetrtetc, dne 21. novembra 1940 e Leto XV
■iiinf iMMMri[ iwiiiir)>>iMTr(MwiTiii]iii wnf TiiiiiiTi mi minmiiiTi t i nniiii	wpmii«Mnniipwmi
Mi želimo mir
Ne samo mi, jaz, ti, on, ampak ves narod želi mil' na zunaj in na znotraj. Pravijo, da je mir sicer nekaj nenaravna, ker je vse življenje en sam boj. Zato govore o različnih mnenjih, nazi-ranjih naši domači in tuji listi. O notranjem miru smo že večkrat kaj povedali, vendar so glede sporazuma še vedno diference, ki jih pa poudarjajo oni, ki nimajo vpliva. Prav, prav! Toda mi pravimo, da je poleg upravnega sporazuma Potreben še duhovni sporazum, ki je važnejši, kakor upravni. Dokler se govori o neki majorizaciji, ki se vsak čas lahko prevrže, še ni prav pravega duhovnega sporazuma. V zunanji politiki s®o nominelno nevtralni in želimo tildi ostati. Če nevtralnost izvajamo, ni nobenega povoda, da bi se kdo zaletaval v nas in zahteval prelomitev nevtralnosti. Nevtralni smo, ker želimo mir, in nevtralnost je najboljši varuh miru. — Krivično je torej, če nas kdo sili, da se odrečemo nevtralnosti, ker bi se nam s tem usiljevalo tuje mnenje, o katerem ne vemo, kaj nam prinese. Mi torej želimo samo notranji duhovni sporazum doma, na zunaj pa svobodo in mir. To je malo, je pa obenem vse, kar želimo sedaj.
V Afriki letalski boji
Na bojiščih Afrike se vrše po večini letalski boji. Angleška mornarica je obstreljevala luko Dante v Somaliji.
V Švici so razpustili in prepovedali fašistično stranko, ker hoče Švica ostati demokratična in parlamentarna država,	fcs
Konference o ureditvi evropskega živijenskega prostora
Z Jugoslavijo so vsa vprašanja urejena
Iz Berlina se izve, da pomenijo razgovori vodje rajha z diplomati iz najrazličnejših evropskih držav urejanje evropskega življenjskega prostora, v katerem bosta imeli Nemčija in Italija prvo besedo.
Glede Jugoslavije je izjavil predstavnik nemške vlade na časnikarski konferenci v Berlinu, da Jugoslavija ne bo povabljena na Dunaj, kjer se sedaj vrše
neki posveti, kajti Nemčija in Jugoslavija se v teh vprašanjih strinjata in da Jugoslavija ne prihaja v nobeno kombinacijo. Jugoslavija je država, v kateri ima Nemčija organiziran izvoz in Nemčija nima prav nobenega interesa, da to organizirano državo vznemirja. Ne samo za Nemčijo, tudi za Italijo gredo številne pošiljke čez jugoslovansko o-zemlje in torej ni nobenega razloga, da
Nemška diplomatska ofenziva
Po Molotovem obisku.
Po Miolotovem obisku je prišel v Ber-chtesgaden h Hitlerju španski zunanji minister Sunner in takoj za njim italijanski zunanji minister grof Ciano. Dne 17. t. m., torej skoro ob istem času, kot prej imenovana diplomata, je bil pri Hitlerju bolgarski kralj Boris in bolgarski zunanji minister Popov. Kakor se zatrjuje, je bilo potovanje kralja Borisa zasebnega značaja in je bil najbrž na obisku pri svojih sorodnikih v Coburgu-Gothi, ker pa ga je spremljal zunanji minister, je prav tako lahko mogoče, da je potovanje imelo še kakšen drug namen. Dne 19. t. m. sta prispela na Dunaj madžarski ministrski predsednik gros Teleki in zunani minister Czaky
na razgovore ze nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Romunski zunanji minister pa je bil medtem v Rimu. Sedaj pa pojde von Ribbentrop še v Mioskvo.
Napoveduje se, da bosta prišla v Berlin podpredsednik francoske vlade La-val in belgijski kralj Leopold.
V zvezi s temi potovanji se širijo najrazličnejše vesti, ki so seveda plod raznih ugibanj:	Š
Ena vest pravi, da je kralj Boris pristal na prehod nemških divizij preko Bolgarije na Grško in proti Turčiji.
Drugi zopet trdijo, da bosta Nemčija in Italija s podporo Španije napadli Gibraltar.
bi bila na dunajski konferenci zastopana Jugoslavija, s katero so vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi, v diplomatskih razgovorih razčiščena in trajno urejena.
V zvezi z razgovori tujih diplomatov piše danski list »Politiken«, da se pripravlja blok držav Nemčija - Italija -SSSR - Japonska in Španija.
Tretji trdijo, da se gre za usodo fran' coskih kolonij, zlasti Moroka, da hoče Italija to vprašanje razčistiti in istota-ko tudi Španija, ki upa dobiti svoj del.
Turllja mirno laka
Turški listi beležijo izjavo nemškega poslanika von Papena v Ankari, ki jo je dal v Berlinu in sicer, da se bo morala Turčija sedaj, po obisku Molotova v Berlinu, približati Nemčiji in Italiji ter Sovjetski Rusiji.
Na to odgovarja turški tisk, da ima turški narod krepke živce in da bo vsako tako in slično živčno vojno lahko mirno prenesel. Istočasno se izve, da Turki pošiljajo ojačenja na mejo Bolgarije.
Letalska vojna med Nemci In Angleži
Napadi Angležev na tovarne umetnega bencina.
Boji za Korčo
Položaj na Grškem
Angleško vojno poročilo pravi, da so angleška letala v noči na 19. november bombardirala v Nemčiji izključno samo Leuna-Werke pri Leipzigu, kjer so pridobivali Nemci pred vojno letno 400 bsoč ton bencina iz premoga.
Leuna-Werke je skupina 150 velikih tovarniških poslopij, ki pa predstavljajo en sam obrat. Napad na Leuna-Werke je trajal neprestano tri ure. Angleži trdijo, da je to živčni center Nemčije. §e en tak center je Gelsen-lrc en’ ki so ga bombardirali v noči na la. t. m. — Izmed najvažnejših in h}1®0 .Posk°dov*mih vojnih objektov v Nemčiji navaja angleško vojno poročilo:
Kruppove tovarne v Porurju, kjer je delo omejeno na polovico proizvodnje. Ena bomba je porušila tudi velike podzemske delavnice: Union kemične tovarne v Stettinu; tovarno olja v Hannovru; tovarno in čistilnico Vakiium-olja v Bremenu in Fokker-tovame letal v Amsterdamu. — Vsled razdejanih železniških prog ni bilo mogoče dobiti delavcev za žetvena dela in spravljanje žita ter krompirja zlasti v okrožju Magdeburga. (Reuter),
Angleži trdijo, da so z bombami pogodili v Bremenu v nekem ondotnem doku velikanski nemški parnik »Euro-pa« (49.000 ton).
NemSke bombe na Anglijo
17. november je bil mirnejši dan nad Anglijo, kar izpričuje tako nemško, kot 'Udi angleško vojno poročilo-. Bombni ?Upadi so se sicer vršili, vendar v zmanj-®3nem obsegu. Tudi v noči na 17. in v ^oči na 18. november ni bilo večje letalce podjetnosti. Angleži so bili ponov-JJP nad Nemčiji. Nemci pa zanikajo, da bili Angleži dne 16. t. m. podnevi na-P®dli Nemčijo.
\ t* •* - r>	J-	‘ ha	En
Nemško vojno poročilo pravi, da so Se v noči na 18. november nadaljevali
nemški letalski napadi na Anglijo, predvsem na London in neke kraje ob južni obali. Italijanska letala pa so napadla neko mesto v vzhodni Angliji. Uspehi so bili vidni. Nadalje so letala potopila 2 angleški ladji, 3 pa poškodovala. V zadnjih 24 urah ni bilo sestreljeno nobeno nemško in nobeno angleško letalo.
Neka podmornica je potopila 4 angleške oborožene ladje z 23.880 tonami, neka druga pa 4 ladje (dve petrolejski) z 21.340 tonami.
Izgube letal
Vključno od 10. do zaključno 17. no-yembra je bilo sestreljenih 93 nemških J*1 13 italijanskih letal. Nemci so iz-Kubili 185 letalcev, Italijani 48. Angle-*» so izgubili 29 letal in 58 letalcev, 7 eJih je rešilo. (Reuter).
Iz Zedinjenih držav bo dobila Anglija naihitrejša lovska letala na svetu z br-
zino 640 km.
Izgube na morju
Reuter. Od 3. do 10. novembra je bilo potopljenih 13 ladij, 10 angleških s 61.202 tonami in 3 druge z 10.546 tonami. Med temi ladjami so 4, ki jih je
Grško vojno poročilo pravi, da so Grki dne 17, t. m. zavzeli nove važne postojanke pred Korčo in da so se s planin spustili v dolino, nakar so začeli bajonetni napadi in so se boji vodili že za prve hiše v mestu Korči.
Vendar pa naglašajo v Atenah, da bi zavzetje Korče najbrž ne bilo traino, ker bodo Italijani skušali tak grški u-speh za vsako ceno izravnati s protinapadi. Tudi ni mogoče računati na nadaljnje napredovanje Grkov iz Korče v notranjost Albanije. Italijani imajo v Albaniji veliko vojsko. Vendar pa bi grški uspeh pri Korči omogočil utrditev grške fronte v pogorju Pindos in ob vsej albanski meji do morja.
Poslednje grško vojno poročilo pra-pravi, da Grki obvladajo položaj o-krog Korče. Spopadi pa niso prinesli spremembe položaja. Na reki Kalamas so se italijanske čete povsod umaknile
'na desni breg. Setreljenih je bilo 7 italijanskih in 2 grški letali. Angleški bombniki so bombardirali Elbasan V Albaniji. Po grških poročilih ima Italija na fronti pri Korči v akciji 400 letal. Grki so napadli nek italijanski otok v Do-dekanezu, ob turški obali. Več italijanskih mornarjev je bilo ubitih, trije pa vjeti.
Italijani poročajo
da je bilo 17. t. m. malo bojev na alban-sko-grškem bojišču. Pri Korci je bil uničen cel oddelek grške konjenice. — Italijanska letala pa so rušila v zaledju grške fronte prometne zveze, zlasti mostove in dovozne poti.
Italijansko poročilo pravi, da so bili boji v Epiru dne 18. t. m., ki pa niso prinesli sprememb. Grki so zavzeli vas Ezeki. Italijanska letala vrše bombardiranje v velikem obegu. 3 grška in 1 italijansko letalo je bilo sestreljeno.
Madžarska pristopila h trozvezl
Hitler Je prispel na Dunaj
Dne 20. t. m. je dospel Hitler na Dunaj, kjer sta ga pozdravila general Kei-tel in Baldur von Sdiirach. Hitler *se je nastanil v hotelu »Imperial«. Narod mu je priredil velike ovacije.
Hitler je prišel k podpisu protokola o pristopu Madžarske k vojaški trozvezi Nemčija-I tali ja-Japonska. Protokol so podpisali Ribbentrop, grof Ciano; Kuru-zu in Czaky.
Napad letal na Bitoli polasnjen
Preiskava je zaključena.
Posebna komisija, ki je preiskala bombardiranje Bitolja dne 5. t. m., je ugotovila, da so bile bombe vržene iz
potopila nemška žepna križarka 5. no-1letal italijanskega zrakoplovstva. O tem vembra.	je	13.	t.	m.	vlada	obvestila	italijansko
vlado, ki je 16. t, m. odgovorila, da so res nehote italijanska letala bombardirala Bitolj ter je izrazila obžalovanje. Istočasno je v načelu pristala na to, da povrne prizadeto škodo.
„Miroljubnosti ni mesta v dobi železa in topov
Mussolini o položaju Italije na dan pete obletnice sankcij.
Mussolini je sklical dne 18. novembra bi bil raje govoril o zgubah angleške morna-predstavnike fašistične stranke v Rim.
Pri tej priliki je imel nagovor na nje, v katerem je rekel:
Peta oibletnica sankcij je obenem dan zmage
rice in ruševinah v Angliji. Ustvarjeno je bojne tovarištvo med Nemčijo in Italijo
in složnost vlada na vseh področjih vojnega udejstvovanja. Istovetnost idejnih naziranj je ustvarila os Rim-Berlin, ki bo tudi narekovala Italije nad 52 držaivami, ki so izvajale oblega- ! mir, seveda ne mir zlobe in represalij, ampak nje Italije v abesinski vojni. To je bil prvi po- mir, ki ibo zadostil gotovim težnjam in potre-skus napada starega sveta v Društvu narodov, bam. Da se izpriča bratstvo Nemčije in Italije
proti mladim silam, ki jih predstavljata Italija in Nemčija. Govoreč o vojni je dejal, da
odgovornost za vojno pade samo na Anglijo in Francijo,
ki sta obkoljevali Nemčijo in odklonili vse poskuse Nemčije in Italije, da bi prišlo do sporazuma. Anglija in Francija sta zahtevali, da nai bi se nemške čete, ki so že korakale na
na bojnem polju, sem zaprosil vodjo rajha, da smejo naša letala sodelovati pri napadih na Anglijo. To se je med tem že zgodilo.
Po dolgem potrpljenju smo strgali krinko z obraza državi, za katero je jamčila Anglija, podli sovražni Grčiji.
Grški narod nas sovraži, sovraštvo je globoko in neozdravljivo. Dokazano je, da je Grčija
Poljsko dne 1. septembra 1939 umaknile, kar ma'a Ponudila Franciji in Angliji oporišča
_	I	nmn	m	H	ri	i	rti.m	m	c	m	rt	crnn	m	I	rr\T>eyr
bi značilo ponižanje.
Temu in drugim izzivanjem smo storili konec dne 28, oktobra, ko so naše čete prekoračile
Slavna ivojska Francije je skopnela kakor atbansko-grško mejo. Epirske gore in blatne sneg, ko je dne 10. junija letos Italija šla v doline ne dovoljujejo bliskovite vojne, ki so vojno. Sedaj traja vojna že 5 mesecev in Ita- jo nekateri pričakovali. Toda Grčiji ibomo po-lija se bori v Evropi in Afriki. Porazila je An- lomili rebra, vseeno ali v 2 ali v 12 mesecih, gleže v	Somaliji, pri Duinkerqueju prav tako,	V	prvih desetih	dneh vojne	je	padlo v bojih
kot pri	Berberi. V Libiji pa smo z bliskovito	372	vojakov, 1061	je ranjenih	in	650 pogreša-
naglico	zasedli Si-di Barani. Naša mornarica se	nih.	Te bomo maščevali.
bori na	vseh oceanih, v Jadranu in na Sredo- j y	začetku vojne	se je opazil gotovo zastoj
zemskem moriu je pa njen nastop tako silen, j	v delavnosti fašistične stranke.
da sovražnik ne more prekiniti naših pomor- , . . .	.	,<	D	„ , ,	,
i Odšle) tega vec ne bo. Pn nas sploh ne bo
Doma Ut si/e£w
skih poti. Italijansko letalstvo je gospodari neba.
Omejitve, ki jih nalaga vojna italijanskemu narodu, so zaenkrat še znosne,
mogle bi postati še občutnejše, toda italijanski narod jih bo prenesel, ker ve, da je treba uničiti moderno Kartagino, t. j. Anglijo. Naša poročila o vojnih operacijah in zgubah so točna. Smatral bi za poniževalno, poročati kaj drugega kot resnico. V Tarantu je bila poškodovana samo ena italijanska vojna ladja, ne pa tri, kot je pripovedoval Churchill, ki naj
splošne mobilizacije. Sedaj sta pod orožjem samo dva letnika, imamo jih pa še 31. Zdaj je ped orožjem en milijon mož, imamo jih pa še osem. Stranka se mora dvigniti, mora pa dvigniti tudi narod in ga rešiti vsega, kar je še ostalo .od male buržuazije v širšem pomenu besede. — Za lažni pacifizem ni mesta in ga moramo pobijati.
Miroljubnosti ni mesta v dobi železa in topov.
Skupno z Nemci tvorimo blok 150 milijonov ljudi, od Norveške do Libije in ta blok ima zmago v svojih rokah.
Japonci ponulaio mir ČankaiSku
Čankajšek odklanja.
Pred par dnevi se je vršila seja ministrskega sveta v Tokiu, na kateri so rešetali mirovno ponudbo generalu Čan-kajšku. Japonci bi bili pripravljeni izprazniti vso Kitajsko, razen Mongolije in severne Kitajske in Čankajšek bi moral priznati tudi samostojno državo Mandžukuo.
Čankajšek pa ni voljan sprejeti japonskih predlogov, amipak pravi, da se
morajo Japonci najprej sploh umakniti iz vse Kitajske. Dokler so Japonci na kitajskih tleh, imajo vedno možnost, da znova napadejo Kitajce, čim bi uredili svoje račune drugod.
Na mir misli samo japonofilska vlada Vančingveja v Nankingu (ne zamenjaj z mestom Naning v južni kitajski provinci Kvangsi), ki pa nima vpliva.
Pogreb s. Fr. Soukupa
Praški listi prinašajo prav kratko poročilo o pogrebu umrlega s. dr. Františka Soukupa, Predsednika senata bivše Češkoslovaške republike.
Obredna dvorana krematorija je bila polna številnih prijateljev pokojnika. Prevladovale so sive glave mož in žen delavcev, ki spadajo •k njegovim starim sotrudnikom. Delavci so prišli spremiti na zadnji poti svojega prijatelja, učitelja in branilca in izkazali tako čast možu, ki je bil dolga desetletja ves njihov. Med žalnimi gosti je bil tudi minister pravde in names^iik predsednika vlade dr. Krejči, s številnimi višjimi uradniki, zastopniki delavskih strokovnih organizacij, iPisatelj s. F. V. Krejči, član starega uredništva bivšega soc. dem. dnevnika »Prava Lidu« in še mnogo, mnogo drugih.
Nad katafalkom s krs.to dr. Soukupa je bilo polno šopkov in vencev. Ob sviranju ganljive
melodije Smetanove »Verne naše miiovani«, pesmi »Naša zvesta ljubezen« in pesmi »Če-chy krasne, Čechy me« je počasi zginevala krsta za zaveso. Poročilo končuje z besedami: »Tiho, brez govorov, samo z žalostjo v srcu in solzami v očeh so včeraj spremljali delavci in ostali prijatelji dr. Františka Soukupa.«
AngleSko letalo se Je raztreščilo v črni gori
Dne 18. t. m. ob 3.50 zjutraj se je angleško letalo tipa »Blendbeim« zaletelo v skale vrha Veliki Garač (kota 1316) pri Danilovgradu. Vse bomlbe so pri udarcu eksplodirale in raznesle letalo, ki je bilo oboroženo tudi s 4 slrojni-jcami. Tri osebe v letalu so zgorele, eno truplo je ostalo celo.
Mrtvi terjajo kazen. V Valjevu se bo nada ljeval političen proces zaradi decemberskih volitev iz 1. 1938. Takrat sta bila ubita socialista Milko Korač in Drago Nikolič.	k,
!* • Obtožena sta mesar Milorad Radič in Ljubomir Simonovič. Zaslišanih bo 150 prič. Kot zastopnik zasebnih udeležencev nastopa s. dr. Živko Topalovič.
Zaradi razdelitve SUZORja postajajo nestrpni pristaši dr. Mačka na Hrvatskem. Temu ne-razpoloženju daje duška tudi »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da zaradi tega sicer ne krive ministra za socialno politiko dr. Budisavljeviča' pač pa neke drage faktorje, ki preprečujejo, da bi se SUZOR razdelil. V Zagrebu je pa javna tajnost, da se razdelitvi SUZORJA pro-tivi sam komisar zavoda, ki je pa iz vrst dr. Mačkovih pristašev. Sploh se razdelitvi proti-vijo vsi, ki poznajo zavarovanje od blizu, razen par fanatikov, ki jih ni skrb, kako bo z zavarovanjem pozneje in par »gospodarstvenikom«, ki mislijo, da bodo potem lahko gospodarili s krediti pri zavodu. Delavstvo, v kolikor je iza tako razdelitev, bi še le potem! spoznalo, kakšno iškodo je utrpelo. — Poibudo za debato o SUZORju je dal sklep komisarja, potrjen od ministra za socijalno politiko, glasom katerega se zvišajo prispevki za zavarovanje, kot smo že objavili
Proti centraliziranemu uvozu piše »Hrvatski dnevnik« in pravi, da temu ni kriv hrvatski minister v centralni vladi dr. Andres, ampak neki drugi, ki teže za tem, da se bo iz Beograda odločalo, kakšno množino blaga bo smela Hrvatska uvoziti. Ne vemo, kako bi izgle-dalo, ako bi v sedanjem času vsak uvažal kakor bi se mu ljubilo in kolikor bi hotel. Država je v sedanjih razmerah bolj kot kdaj poprej erotno gospodarsko ozemlje. Tako je v Švici, tako je v Zedinjenih državah, tako je v SSSR, da naštejemo vse tiste države, kjer je »avtonomija« doma. Pri nas pa naj bo drugače?
Vedno več komisarjev po hrvatskih občinah.
Listi javljajo, da je občinska uprava v Banjaluki razrešena in postavljen komisar Boro Aleksič, banovinski uradnik. —• Razen tega je odstopil mestni svet v Bjelovaru, o katerem pravi »Hrvatski dnevnik«, da ni užival zaupanja meščanov, dasi so ga ti vendar v javnih volitvah izvolili. Pa tudi še v par drugih občinah je iz političnih razlogov prišlo do uvedbe komisarja oz. odstavljenja občinskega odbora. Vse to kaže, da je na Hrvatskem močna opozicija proti HSS, ta pa si zopet ne ve drugače pomagati, kot da čisti in postavlja komisarje.
Hrvatski delavci in Jugoras. »Hrvatski rad-nik« piše: »Ponavljamo in ostajamo pri svoji trditvi, da Jugoras ne predstavlja delavstva in delavskih interesov.« Zato se tudi .HRS ne mara razgovarjati z Jugorasom zaradi razdelitve interesnih področij in ustanovitve enotne delavske organizacije prisilnega značaja v državi.
Pametni ukrepi za izobrazbo mladine. V Zagrebu je Gospodarska sloga pričela organizirati predavanja za srednješolce o zadrugar-stvu.	z
• Ker so stavkali proti profesorjem, je hrvatski ban razpustil 7a in 8a razred na realni gimnaziji v Slavonskem Brodu.
Albanski pravosodni minister Džafer Ibil j* padel na fronti,' ko si je ogledoval vojaški, postojanke. Pokojnik je bil predsednik albansk« skupščine, ki je sklenila priključitev Albanije Italiji.
Kako je bilo v Franciji? V času nemške o-fenziive v maju ije imela Francija 100 bombnikov ir. 420 lovskih letal, Nemci pa 3500 bombnikov in 1500 lovskih letal, pravi francosko časopisje. Ako Ije to res, potem je imela bivša ČSR več letal kot Francija, namreč 1500.
50 milijonov dolarjev izdatkov bo šlo za vojno in vojne priprave v prihodnjem letu v šestih največjih državah sveta. Ako računamo en dolar s 50 dinarji, znese to v našem denarju 2500 milijard dinarjev. r» >*•« i..j *v»
•
Veliko poplave je povzročilo silno deževje
v planinskem svetu Slovenije ob koncu preteklega tedna. Še bolj pa je k tem<u pripomoglo toplo vreme, ki je povzročilo, da se je na hribih naglo stajal sneg, ki je zapadel v oktobru. — Drava je v Mariboru narasla v noči na 19. t. m. tako zelo, da je segala do poti ob desnem bregu. S seboj je nosila drevje, hlode, podrte lesene zgradbe itd. Šele čez dan 19. t. m. je začela upadati. Na Dravskem polju je povzročila velike poplave in najbrž tudi nižje doli na Hrvatskem. — Sava je narasla v vsem sv.oiiem toku in se na Gorenjskem razlila celo čez ceste, tako pri postaji Sv. Jošt nad Kranjem in pri Podnartu. Na tem mestu si je izgrebla celo novo strugo. — Pri Kranju je Sava vdirala v hiše ob vodi. — Mnogo škode je povzročila Tržiška Bistrica. — Kokra je w dolini pod Kočno zalila skoro vso dolino in tudi polja nad Kranjem. — Sava Bohinjka je povzročil v Bohinju pravo razdejanje. Celo vrsto mostov je poškodovala in odjesla velike zaloge lesa. Seveda je narasla tudi Ljubljanica za cele tri metre nad normalo in isto-tako tudi njen pritok Gradaščica, ki je moral povzročiti veliko razdejanje v Polhograjskih Dolomitih,
Velik požar ie pri Poljčanah na Vrholah uničil v nedeljo, dne 17. t. m. hišo in gospodarsko poslopje posestnika Roberja in gospodarski Poslopji dveh sosedov. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Prodaja mleka v Zagrebu. V Zagrebu smejo prodajati mleko samo kmetje, ne pa prekupčevalci. Kmetice, ki tnosijo mleko v mesto, bodo morale imeti posebno legitimacijo, v kateri bo potrjeno, koliko mleka sme dotična prinesti na prodaj oz. strankam. Ako bo na it način mogoče preprečiti mešanje vode v mle* ko, se bo šele pokazalo.
V Bitolju je bil baje rojen bivši angleški vojni minister Hore Belisha, ki je iz ene on-dotnih židovskih družin. — Šolal pa se je V Bitolju ustanovitelj sodobne Turčije Kemal paša Ata Turk.
•10 hiš je zgorelo te dni v vasi Bojištu pri Bitolju.
Predsednik SSSR Mihail Ivanovič Kalini« praznuje dne 20. novembra 65 letnico rojstva.
Po poklicu je železostrugar. K ruski socialno demokratični stranki je pristopil I. 1898. Predstavnik SSSR je že od I. 1919, vendar pa predsednik SSSR nima pravic odločevati o važnih vprašanjih, kot v drugih državah.
olklavsUa PotttUca" m doto/a MfcftiU SU&itCHCii, <zcrf& pvO" covftaf mmocmho- taU&i!
A. M. de Jong:
[5
čude**
j .OTROŠKA LETA MEREKNTJEJA G E Y S E N A*
Mereyntje je z zadovoljstvom sesal rezino in jo s povdarkom použival. Za nobeno ceno je ne bi bil zgrizel. Dobre stvari je treba uživati kolikor mogoče dolgo. Vselej kadar je napravil požirek kave, sijajne in dobro sladkane kave, kakršne doma ni nikoli dobil! — je držal okusno rezino dolgo za zobmi v ustih: hotel je izbegniti nevarnosti, da bi jo utegnil iz neprevidnosti pogoltniti s kavo vred!... Potem bi bil naenkrat zopet tako ubog kot cerkvena miš! . ..
Župnik je sedel pred njim in ga naskrivaj ogledoval. Opazil je njegovo igro z rezino in kavo ter je na tihem užival spričo te otroške umetnosti življenja. Otroci so vendar prekrasen čudež božji, je pomislil, in Mereyntje je bil vrhu tega še čudež zase ...
Nenadoma se je začul vesel glas, da so se vsi trije naenkrat ozrli.
»Dober dan, gospod župnik!«
Modre oči starega župnika so zasijale od veselja.
»Flirefleter!« je vzkliknil presenečen. »Pridi stari dečko!« In med tem, ko je tujec vstopil pri vrtnih vratih, je rekel župnik kislo se držeči dekli:
»Jans, skoči še po eno skodelico kave in prinesi s seboj tudi eno cigaro.« Ko je mož dolgih korakov naglo prišel do njega, mu je župnik stresel roko in ga vedro vprašal:
»Kako pa si ti zašel semkaj?«
»S svojimi zmedenimi nogami, g. župnik,« se je smejal došlec. »Saj vendar veste, da me nosijo povsod naokoli, kamor le hočejo, in jaz jim enostavno pustim, da se premikajo, kadar in kolikor jih je volja.«
»Prisedi malo, Flirefleter,« je silil župnik in tujec si tega ni pustil dvakrat reči, sedel je na klop, ki je pod njegovo težo zaškripala in se globoko oddahnil. Svojo debelo, grčavo palico iz trnjevega lesa, na kateri je bingljalo privezano vse mogoče, je položil poleg sebe na zemljo.
»No, dečko!« je pozdravil Mereyntjeja in ga pobožal po laseh. »Ali si na obisku pri gospodu župniku?«
»To je Mereyntje Geysen,« ga je predstavil župnik, »moj mali cerkovnik. Vrtne steze mi je pograbil.«
»Sapralot!« je klel Flirefleter začuden. »Za takega pritlikavca je delo kar dobro opravljeno.«
Mereyntjeju je pohvala laskala, ves v zadregi se je smejal in pri tem boječe gledal v izredno grdi obraz dolgina, iz katerega je veselo pomežikovalo dvoje čistih, sivih oči. Poznal je Flirefleterja, toda tako od blizu ga ni videl še nikoli.
Jans je prinesla kavo in cigaro. Tisti hip je skočil gost pokonci, razprostrl je roke in vzkliknil teatralično:
»Pridi na moje srce, biser vseh žena!.., Jaanska, Jaanska, z vsakim dnem postajaš bolj zapeljiva!... O, o, gospod župnik, kako morete kaj takega zagovarjati pred svojin^i župljani, da držite tak cvet vseh žena v svoji hiši! ...«
»Naj te vrag pocitra, prismoda stara! Ali boš nehal meketati?« je jezno vprašala Jans. Vsa divja je
postavila kavo na polico pri oknu in trdo položite cigaro poleg, njene oči pa so bile bolj kot kdaj p°' prej podobne majhnim civebam. Flirefleter je straS' no vzdihoval, obupno pačil svoj obraz in rekel s pretirano žalostnim glasom:
»Bojim se, gospod župnik, da me ne boste nikdar videli oženjenega. Vsa lepa dekleta se. mi predrz^ reže v obraz, grde pa jaz ne maram. Ah, kaj, vtopi*1* svoje bolečine v skodelici tolažbe. Na	zdravje,
ske ... in da bodo tvoji otroci	našli	blažen	m*r
pokoj!«
Jans je godrnjaje in jeznega obraza odšla v »lS ' Župnik se je pa od smeha držal za trebuh. je ni razumel, za kaj gre, kajti	tujec	je meša	av ^
in ves obupan majal z glavo, da	se je malemu	v	•
nici smilil. Toda nenadoma je smeh 'sPr® e obraz tega čudaškega dolgina in vse gube na njeg vih od sonca zagorelih licih in čelu so se reza e zadovoljstva. Mežikajoč z očmi, j® poredno c župniku:	,
»Šalo na stran, gospod	župnik,	kako	morete	v**
žati spričo take krasne	ženščine,	ki	se	nepres	.
vrti okoli vas? Mislim, da morate marsikaj prest*
zavoljo nje!«	jj
»No, že gre,« je dodal župnik smeje. »Toda s vendar, človek božji in prižgi si svojo cigaro, si nemiren, kot žrebe na	paši.«	y
Flirefleter se je široko vsedel na klop, P1 vročo kavo in rekel:	^0\e	v
»Kaj naj napravim? Zdi se mi, ^a imam o(Jobn0 zadnjici, čeprav je dovolj široka, da bi lan« sedel.«
l<z nasiJU Utaiev
CELJE
Zavarujte mostove z ograjo kot tudi javne poti globokih jarkih. Apeliramo na lastnike in na občinsko upravo glede mostu in poti, katera vodi z Mariborske ceste skazi drevored mimo nekdanjega Dihlovega posestva, na Komenskega ulico. Cesta po drevoredu je raz-^i3?a,'n,i° Preprezajo globoke kotanje. Most čez k ° °k jarelt brez ograje in* javna pot ob larku istotako. Nevarnost je za otroke, ida 1 ta ali on telebnil v jarek in si polomil
ude,
nevarna pa tudi za delavce, kateri hodijo
na delo in z dela v nočnih urah v popolni ®mi ter za vse ostale pasante in -kolesarje. — opravite nedostatke, /predno se kaj zgodi. Več pešcev.
Nečloveško postopanje z vajenci. Lastnik
LJUBLJANA
»ZARJA« IN »VZAJEMNOST« VABITA! — Danes zvečer ob osmih vsi na DELAVSKI PROSVETNI VEČER v dvorano »Delavske zbornice« na Miklošičevi cesti. Na sporedu predavanje, petje, recitacije, godba!
Osnovni tečaj za strojnike in kurjače priredi Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev
Jugoslavije. Vabimo vse strojnike in kurjače, da se tega tečaja udeležijo. Informacije in vpis pri Zvezi strojnikov, Ljubljana, Čopova ul. 1 /II.
Batov dom je bil v nedeljo blagoslovljen. Kakor čujemo bo Bata sedaj povabil na posebno slavnostno večerjo tudi predstavnike vseh tistih, ki njegove čevlje nosijo.
Mariborski privatni nameščenci so zborovali dne 19. .t m. »Pri zamorcu«. Predsednik pomočniškega odbora tov. Vrisk je otvoril sestanek, poročal pa je s. Petejan. Obrazložil je
MARIBOR
Nameščenci v mezdnem gibanju
kovne organizacije v tem gibanju nameščencev
neke trgovine in mehanične delavnice tako akcijo za povišanje plač privatnim nameščen ?retepa svoje učence za vsako -malenkost, da cem. Zveza privatnih nameščencev in Pomoč 1® obupno. Ta <gospod nima nobenega pomoč- i niški odbor sta tudi pismeno predložila zahte-nika v službi in mu morajo garati v njegovi've za povišanje plač delodajalcem. Sedaj se je Ravnici trije učenci. Pred nekaj dnevi vršila v Ljubljani anketa in se je mislilo, da se® imel priliko, da sem se na lastne oči pre-1 bo Prišlo do sporazuma, toda delodajalci niso sl. kako ta ugledni podjetnik ravna s to! na tak sporazum pristali. Zastopniki strokovno paro. K njemu je prišla v trgovino neka! nih organizacij so hoteli, da se uveljavijo pla-
ubi
franka, katero je stregla podjetnikova žena. , a*°i ko jo je postregla, je stranka prosila, p. naj se ji nakupljeno blago začasno vpiše. . 1 tej postrežbi je pomagal tudi učenec. Čim ,e stranka odšla, je pa prišel v lokal učni moj-?*er. kateremu je njegova žena povedala, da ,e imenovana stranka prosila, da se ji nakupljeno robo kreditira. Nato se je trgovec obrnil k svojemu učencu, rekoč:	»Kaj	ne
yeš, da se tej stranki nič ne kreditira?« Istočasno ga je tako udaril po obrazu, da se j« ^aienec kar opotekel. Mene je to tako razbilo, da sem odšel iz trgovine. Ali res ni zakona, da bi se takemu postopanju napravilo konec? — Očividec.
»Sled opeklin umrla. Strašna nesreča se je TOPetila dne 18. t. m. v Braunsovj tovarni v , e-iu. 40 letna delavka Ana Bučarjeva je po °/>čanem delu odklopila električno stikalo vi-. napetosti. Pri tem je iz stikala skočila *ra, ki je zanetila njeno z gorljivimi snovmi ^rePojeno obleko. Nesrečnica je bila v hipu sa v ognju. Ko se je posrečilo pogasiti gore-,? obleko, so delavko prepeljali v bolnišnico K)er je v strašnih bolečinah umrla. Pokojnica *apušča moža in z otroke. Mož je bil šofer Kl ie 7. decembra 19.31 z avtobusom zavozil kolesa savinjskega vlaka. Pri tisti nesre-
če hrvatskih nameščencev.' Ministrstvo za socialno politiko je bilo pozvano, da izda odločbo, kdo vse spada pod uredbo o minimalnih mezdah. S. Petejan je povdarjal pomen stro-
in žel za svoja izvajanja odobravanje. Naslednji je govoril tov. Gilčvert za advokatske in notarske nameščence in o akciji 'teh nameščencev za povišanje plač, ki je imela delen uspeh. Nekateri advokati so plačali nameščencem enomesečno plačo kot priboljšek. Volonterjem je sedaj treba plačevati po enem mesecu zaposlitve. Obenem je tov. Gilčvert povdaril ozko sodelovanje med društvom advokatskih in notarskih nameščencev z ZPNJ.
Sprejeta je bila nato resolucija, v kateri se nameščenci zahvaljujejo za uredbo o zvišanju minimalnih plač in prosijo bansko upravo, da določi prisilno zvišanje plač trgovskim in privatnim nameščencem.
6i ji
‘ežko
ie zgubilo življenje 12 oseb, Bučar pa je bil
ranjen.
za
LAŠKO
zahteva zakon,
Laškem imamo človeka, vsako malenkost ovadi,
.Za druge
za
ki
se ne.
vsakega
-	-	je pre
račil zakon. Vprašamo pa javno tega go-°j?' k* talko Hubi zakone, zakaj ne upošteva redbe .o .minimalnih mezdah, ko ima njegova Pomočnica poleg -hrame in stanovanja: reci in Piši borih 100 din. Primemo bi bilo, da tudi ®lega pouče oblastva o spoštovanju zakona.
GRIŽE
Čim več ima... Tukajšnji krajevni šolski «b°r je postavil letošnje poletje iz prebitka je.?.računa iz 1. 1939-40 ob šolski parceli, ki r Z|. tik ob banovinski cesti lepo ograjo, kate-p Je, lahko rečemo, v okras središču Griž, ki iavnelcoga ja^9 bode v oči, ker bi rad motil . no posest. Temu tega ne bi prisodili, zlasti, J ima svoje zemlje toliko, da je ne more p/11 obdelati. Ako se od njegove strani ne bo enelialo motenje javne posesti, bomo primo-a,.n 1 še po drugi strani parcele zgraditi ograjo, pa ga bomo imensko navedli v vednost
Javnosti.
HUDA JAMA
. Opozorilo Hujujgitj upravi. Mnogi rudarji 10 v rudniških stanovanjih že zelo slaba n . Cel° razpadajoča lesena tla, ki bi jih bilo st 'fl?-	nadomestiti	<z novimi. Isti nedo-
Hd P S° Pr’ °kellskih okvirjih, šipah, vratih , ■ rotrehno je tudi zaradi zdravija večkratno beWue sten. _ Rudar.
darj?1^*^1- ncprem°čljivih plaščev. Mnogi ru-
talna vodaa^ah’ ■ki,er proilica skozi slroPovia
tudi ob dežju n"’’ - m0ra'0 na p™stern ?elatl
Nekateri jih sicer i™°-Za nf.Prem°£1>.lve PlaSčf' imaiio, a ti so stari in docela
■°brablje
Ruda
SELNICA OB DRAVI
i Gradbeni odbor za g0i_ .	,	,
“SlrS
Ci	3	\	T?r	u n1ka	d^a, tako rola-
podov, slikarska m druga dela. Začudeni
d*U 3“	86	ZaPra ^Qe TnUube mor^ od-
kkn d° 10; ure, 'dne ‘, tobra 1940. Zakaj
D°dl, ?	•	T0lJ j", hf (inafili?a? Oddaljeni
S1 vsled	kra™®ča	roka niso modli
bj f®*ti	niti	sitavbe	na licu mesta, kaj šele, da
'H mogli tako naglo sestaviti ponudbe. Taki Drid'*' svojega namena ne dosežejo. V poštev in SC|° lahko samo mojstri, ki bivajo v bližini na ^oti vidijo, kako dela napredujejo ter so velja a'° že Pripravljeni. V naprej naj Žen *a razpis daljši rok. Sedaj je jesen, vlača,, Zrak in les se napije vlage, Ali je takšen ^ Primere,, za polaganje podov, kakšne bodo ko	se *cs	vsuši? V	najslabšem času
ta j lzvršena slikarska dela. Zakaj niso bila -oddana že poleti? čim	7.i<1 arii do-
?*li
h	nadstropje,	ibi bili drugi obrtniki
jelje	°	-svoje	delo. Ali je stavbno pod-
*>rž „^rad, ° PosloWe v določenem roku? Naj-
8tr^ 'i K!,ZaradJ Pfeko^ževanja roka. Pod
načrtu	n	°Vir'	d?	so	delo	točno
dolv^1- O vsem tem bomo slišali naj-
?a^alčeVnkT Z u"iUU?	davk"-
e' kl Ca bt>do sklicali merodajni
na javnem “®valci ratkem.
za selniške davko-
Razliko oziroma doplačilo draginjskih doklad
bodo prejeli te dni železničarski delavci za en mesec nazaj. Ta razlika je seveda zelo nizka in bodo prejeli delavci največ din 100 izplačanih, tako, da bo znašala povišica za pro-fesijoniste din 10.40 dnevno, za ostale pa še manj. Ukinjena pa je seda-j bivša 10 odstotna doklada, ki so jo železniški delavci dobili lansko leto septembra. Že svoj čas smo poročali, da so železniški delavci bili deležni le skrajno nizkega povišanja mezd oz. draginjskih doklad in so zaradi neznosne draginje zabredli v silne dolgove, ki jih najbrž ne bodo mogli odplača-ti, .ako se jim ne bodo mezde še povišale.
Še vedno primanjkuje bučnega olja, kar vzbuja upravičeno nejevoljo zlasti med rev nejšimi sloji. Oljarna Hochmuller ie sicer v zadnjem času izdelala nekaj olja iz bučnic, ki jih je nabavila pri -tukajšnjih kmetih. Tega olja pa je seveda takoj zmanjkalo in zdaj že zopet precej časa ni mogoče dobiti potrebnega olja. Kakor smo zvedeli, pa ima oljarna Bezjak na razpolago mnogo olja, pa ga ne sme izdajati, dokler ne bo dobila za to poseb nega dovoljenja. Vsekakor bi oblasti morale ukreniti potrebno in rešiti malenkostne formalnosti glede i2daje olia. Baš v času, ko je na razpolago še salata, s ka-tero se preživlja ogromno število delavcev in revnejših slojev, Pa ni na razpolago domačega bučnega olja, kakor se vidi zaradi tega, ker še niso bile izdane neke odredbe glede razdelitve olja. Da namiznega olja ni za dobiti je vsakomur znano, v kolikor pa ie še kje na razpolago, pa je tako drago, da si ga delavci in revnejši sloji ne morejo privoščiti. Najdalje že čakajo na bučno olje prebivalci iz okolice, ki niso pravočasno zvedeli, da je oljarna Hochmuller par dni razprodajala svoie izdelke. Ker pa ta oljarna izdela od časa do časa le manjše količine olja, zato okoličani domala vedno zamudijo nabavo potrebnega olja. Prav bi bilo, da se
da tvrdki
Bezjak v Framu potrebna navodila oz. dovoljenje za razprodajo zalog.
Neprijetnosti v trgovini. Nek mariborski trgovec je naročil v Nemčiji volneno blago. Tovarna, ki ie naročilo sprejela, mu jja je tudi potrdila in naposled iblaigo odposlala. Račun, ki je bil priložen pošiljki blaga, je pravtako glasil na volneno blago. Ko pa je carinarnica poslala blago v Ljubljano v analizo, so ugotovili, da blago ni čista volna, ampak mešano stanično volno. Lahko si mislimo, kako je gledal trgovec, ki je prejel obvestilo od carinarnice, da mu bo blago carinila kot luksuzno robo, kar bi zneslo toliko, da bi trgovec imel pri prodaji blaga očitno zgubo in še je vprašanje, kdo bi ga ,mu kupil, ker ga ne bi mogel prodajati kot volneno, Ne bo mu preostalo drugega, kot pošiljko vrniti, s pripombo, da je treba dobaviti, kar človek narq£i oz. tisto vrsto iblaga, ki ga tovarna zaračuna. Preja in blago iz stanične volne (Nemci jo imenujejo Z.elltwolle) se carini pri nas kot luksuzno blago
Sladkor za sladkanje niošta še vedno niso prejeli vsi vinogradniki, ki so se prijavili oz. jim je bil sladkor dodeljen. Nahajamo se že ob koncu meseca novembra, -trgatev pa se, ka-kar znano, vrši okrog 14. oktobra, zato je tako Počasno poslovanje pač v veliko škodo vseh prizadetih in sladkanje mošta sedaj, ko je že povrel, najbrž sploh odveč.
O Balkanu v zadnjih tri tisoč letih je preda val abs. akad. g- Jaro Dolar v pondeliek, dne 18. t. m. pri »Vzajemnosti«. Predavatelj je poljudno in pregledno obrazložil zgodovino Balkanskega polotoka, narodov in plemen, ki so Prišla in se naselila na tem ozemlju, katera so razni tuji osvajalci zaman skušali pokoriti. Za svoja izvajanja ie žel priznanje. Takih predavanj si želimo. — V pondeljek, dne 25. novembra predava prof. Bogo Teply o zgodovini Srbije.
Literarni večer priredi »Ljudska univerza« v petek 22. t. m. Pisatelj in režiser ljubljanskega Naroduega gledališča Bratko Kreft bo čital iz svojih del in sicer poleg odlomka iz »Velike puntanje« kratek esej o gledališču, ki ga je govoril na mednarodnem gledališkem kon-gresu v Pragi in izbrano poglavje iz svojega najnovejsega dela »Kranjski komedijant«.
58.000 dinarjev Je zgubil pekovski mojster Hinko Čelan, našel pa jih je čevljarski mojster Alojz Babič od Sv. Miklavža in mu jih vrnil.
Redko iPa resnično.
Občni ■/ bor društva »Šola in dom«, ki se je vršil minuli ponedeljek v »Narodnem domu«,, je bil dobro obiskan. Uvodoma je imel g. prof. Sila poučno predavanje o koedukaciji (vzgoji dečkov in deklic v skupnih razredih). Predavatelj je žel za svoja izvajanja vsesplošno odobravanje navzočih roditeljev. Debata je pokazala, kako nepraktična je ločitev dečkov in deklic pri šolskem pouku in kako silno je to motilo Pouk, ker je naredba izšla, ko se je pouk že vršil okrog 3 tedne. Razredniki so bili že določeni za posamezne oddelke in so na ta način dijaki morali sredi pouka menjati tako razrednike, kakor tudi profesorje. Zlasti bodo s tem hudo prizadeti revnejši starši, ker so doslej v več slučajih uporabljali njih otroci skupne knjige, saj so nekateri bratje in sestre celo skupaj obiskovali isti razred. Pri tej priliki se je povdarjalo, da bi bilo namesto takšnih odredb bolje uvesti v naše srednje šole več higijene, več učilnic, zlasti pa bi se ne smelo med šolskim letom premeščati profesorjev v druge šole oz. v druge kraje. Ponovno se je zopet na-glašalo, da bi se naj odpravila grda navada, da se vedno znova menjajo učne knjige, ki so često celo slabše, kar stane roditelje seveda mnogo denarja, dasi že itak težko zmorejo potrebna sredstva za šolanje svojih otrok. Sledilo je poročilo društvenih funkcionarjev o delovanju društva »Šola in dom« od zadnjega občnega zbora. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni povečini dosedanji funkcionarji z g. Skazo, kot predsednikom na čelu.
Umrl je obratovodja v Predilnici in tkalnici d. d. (preje Doc-tor & drug) g. Vanč Vlastimil. Pokojnik je bil rodom Čeh in zaposlen v tovarni že od njenega začetka. Znan je bil po svoji marljivosti in neumorni delavnosti. Po svojih močeh se je pa tudi trudil za čim boljše delovne razmere in odnošaje med delavstvom in vodstvom tovarne. Bil je naročnik naše »Delavske Politike«. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin. Žalujočim ostalini naše iskreno sožalje!
Dobrodelna akademija ženskih društev v Mariboru. Mariborska ženska društva so priredila dne 16, in 17. novembra v veliki dvorani Sokolskega doma dobrodelno akademijo za zimsko pomoč revni deci mariborskih šol. Ker je čisti dobiček namenjen Društvu za podporo revnih učencev, ki oskrbi vsako zimo najpotrebnejšim u-čenccm čevlje, obleko in perilo, je treba priznalno poudariti požrtvovalno vnemo prirediteljic in lepi gmotni uspeh prireditve, ki je trikrat napolnila veliko dvorano Sokolskega -doma. Občinstvo ni štedilo s priznanjem vsem mladim nastopajočim. Spored akademije je bil prav pester in je obsegal glasbene točke, ki so -bile vse zanimive, nekatere celo prav posrečne. V celoti je zapustila akademija zelo prijeten in prisrčen vtis.
Na prigovarjanje neke ženske ie kradel meso svojemu mojstru nek vajenec v Mariboru. Zenska je vajencu za ukradeno meso dajala nagrado posebne vrste. Danes je bila razprava v tej zadevi pred sodiščem.
Drzen napad sta izvršila dva neznanca v bližini Radvanja. Napadla sta 59 letnega Ivana Komarja, odvzela sta mu 200 din in ga hudo pretepla, ker je klical na pomoč. Orožniki zasledujejo drzna napadalca in so v zvezi s tem že aretirali nekega osumljenca.
Smrtna žrtev pretepa. V tukajšnji bolnišnici je umrl 28 letni dninar Peter Slatinek. ki je postal žrtev gostilniškega pretepa v Keblju Pri Oplotnici. Zabodel ga je nekdo z nožem v trebuh. Fantovski pretepi na našem podeželju, ki jih povzroča alkohol, postajajo vedno grozovitejši. Temu bi se dalo odpomoči samo z neumornim izobraževalnim delom med kmečko mladino in bojem proti alkoholu.
V tukajšnjo jetnišnlco so pripeljali iz Murske Sobote Karla Makovca, ki je bil nedavno zaradi dvojnega umora obsojen .na smrt. Ker v Murski Soboti nimajo pripravnih celic, bo obsojenec čakal na tukajšnjem sodišču nadaljnje usode, « “	.	.	v	,
Pri delu se Je ponesrečila 21 letna tekstilna delavka Marija Obreza iz Studencev. Po nesrečnem naključju ji ie priletel čolniček iz tkalnega stroja- v obraz.
»Za narodov blagor.« To svojo komedijo ie Cankar zaskoval s posebno žigočo satiro in jo je namenoma tudi najskrbneje dovršil. Krstna predstava — namenjena že po dovršitvi roko-oisa V jeseni pred 40 leti — se je zaradi velikega odpora v Ljubljani zavlelčla za1 šest let,
POSLEDNJE VESTI
Nemško vojno poročilo pravi, da so angleška letala v noči na 20. t. m. dvakrat poskušala leteti nad Berlinom, toda samo eno letalo je dosegelo cilj. Vrglo je bombe na kliniko in bolnišnico ter gospodarska poslopja. Bombe so padle tudi na Potsdam in tudi tam zadele bolnišnice. — V povračilo za angleške napade na Hamburg, Kiel in Bremen, je več 100 nemških letal metalo bombe na središče angleške oboroževalne industrije. Letala so vrgla 500.000 kg bomb na razna mesta, zlasti na Birmingham, ki so ga razdejala kot zadnjič Co-ventry. Bombardiran je bil tudi Liverpool. — 3 trgovske ladje so bile potopljene. 2 angleška in 5 nemških letal je bilo sestreljenih.
Aleksandrijo in Sueški prekop so bombardirala italijanska letala 19. t. m. in se uspešno borila z angleškimi letali. (Stefani.)
Grška ofenziva pri iSorči se nadaljuje, Grki so 19. t. m. zavzeli postojanke, ki so jih doslej branili Italijani. '{Reuter.)
Angleško vojno poročilo: Grki so dokončno očistili vse grško ozemlje italijanskih čet in stoje povsod na albanskih tleh. Boji se vodijo na višinah Morave in nad dolino reke Devoli pri Korči. Grki so se navadili na italijanske strmoglaivce in se proti njihovim napadom <u-spešno branijo. Dne 19. t. m. je bilo sestreljenih 11 italijanskih letal, od teh so jih Angleži sestrelili 9, ne da bi sami imeli izgube. Grška prošnja za letala v 'Zedinjenih državah bo ugodno rešena. Nad Anglijo je bilo sestreljenih 5 nemških letal v noči na 20. november. — Veliko škodo je povzročil napad neimških letal 1 na srednjo Anglijo. Vendar ni škoda v nobenem razmerju z obsegom napada. V Kanalu je bil spopad med angleškimi in nemškimi ladjami, ena nemška ladja ie bila potopljena.
32 vlakov so ukinili v Turčiji dne 20. t. m.
zaradi izredniih razmer.
Antcnescu, romunski ministrski predsednik pride 20. -t. .m. v Berlin.
Nev potres je napravil škodo v Bukarešti v noči na 20. t. m.
Finsko jadrnico s 70 možmi posadke pogrešajo, bila je na potu iz Argentinije v Evropo.
Našo terjatve v Nemčiji so plačane, ker so
nasi uvozniki zadnii teden pokupili ,na borzi 10 milijonov nemških mark za plačilo nemških dobav.
Predstavniki mlinske industrije se posvetujejo v Beogradu glede mletja pšenice.
18C vagonov puranov, ki so šli doslej vsako leto od nas v Anglijo, bo baje kupila Nemčija.
Zamude vlakov so na dnevnem redu. Direkcija opozarja občinstvo, da t« zamude povzroča samo, ker prepozno prihaja k potniškim blagajnam, zlasti tudi razne ekskurzije, za katere je treba pisati karte. Vlaki odslej ne bodo več čakali na odpravo potnikov pri blagajnah. Seveda bo pa tudi potrebno, da na večjih postaljah odprejo po več blagajn,
Vreme, Hladno in oblačno.
Iz ČeSke
Cehi odobravalo ostre obsodbe. Praški listi objavljajo pod naslovom »Rastoče zanimanje Cehov za židovsko vprašanje« poročilo agencije PZD, ki pravi, da ima češko prebivalstvo popolno razumevanje za ostre kazenske odredbe, s katerimi protektora-tni uradi postopajo v boju proti posameznim nesocijalnim češkim občanom in o katerih se v vsakem slučaju obvešča tudi javnost potom tiska. Taki elementi so baje »beli Židi« in je to kaznovanje protek-toratnih uradov le neznaten del onega velikega -evropskega razvoja, ki je začel na pobudo Nemčije in Italije.
Zveza tiskarn tekstilnega blaga v Praši je bila obsojena zaradi draženja in verižnega trgovanja s tekstilnim blagom na globo 250.000 kron, to je nad 400.000 din. Karel Fichler, ravnatelj -tvrdke Sochor v Dvur Kralove nad Labo je bil obsojen na 10.000 kron, Bogdan Pasek, upravitelj hranilnice v Polički na 14 dni zapora in 10.000 kron tudi oba poslednja zaradi draženja tekstilnega blaga.
Dve milijonska kazen zaradi draženja otro-ških vozičkov# V praških čeških listih in v 3 nemških dnevnikih v Pragi in v Sudetskem ozemlju je bila objavljena sodba najvišjega urada cen v Pragi, ki je obsodil solastnika tvrdke »Liberta« v Melniku, Antonima Svo-bb-do, zaradi draženja otroških vozičkov na 6 mesecev zapora in na 2 milijona kron, to je na 3,500.000 din, V kazen se mu šteje 1 mesec preiskovalnega zapona. Obenem sta obsojenec in njegova žena Marija Svoboda za stalno odstranjena iz podjetja, katerega bo v naprej vodil uradni komisar. Nadalje se mora na strloške obsojenega obsoidba objaviti v treh nemških in 7 čeških dnevnikih. Za kazen jamči nerazdelno z obsojenim solastnica tvrdke Marija Svoboda.
Tudi naglavne rute se morajo po opozorit vi v časopisih prodajati le na nakaznice, četudi jih nosiio meščanke po vzoru kmetsikih žensk.
Nemščino se naučite samo z govorjenjem! Pod tem nasloviom javlja organizacija -Služba mladine«, da ima v seznamu priporočljive nemške rodbine in zavode, ki sprejmejo proti plačilu češkeiga gosta v svrho učenja nemščine. Imaiio pa domače učitelje tudi aa druge šolske predmete za mladino in .odrasle.
Zato pa je tedaj tem bolj prodorno uspela. Narodno gledlališče se že pridno pripravlja za 40 letnico te Cankarjeve znamenite komedije. Narodno gledališče. Sreda, 20. nov.: zaprto. (Gostovanje v Celju). Četrtek, 21. nov. ob 20. uri: »Na dnu«. Red C.
POBREŽJE PRI MARIBORU
Občinska uprava poziva vse mladeniče, roj. 1921 do zaključno 1926., da se najkasneje d'j 23. novembra zglasijo v občinski pisarni v sivrho vpisa v sezname za obvezno telesno vzgojo.
|llI§t§gS
™g taaaal^H
Maribor, Sodna 1, v lastni palali
Domači zavarovalni zavod — zavaruje za *mrt In doživetje — za doto In gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužltek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen.
Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri .Dravi’ 1 Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov 1
Damske plašče najnovejših modelov, volno, ročna dela itd. priporoča i i
Maribor, Jurčičeva ulica 4
Kitajska ni mrtva
Sredi vojne nastaja v nezasedeni Ki tajski nov družabni red
Kako je na Kitajskem, kjer že tri leta divja; te«, na podlagi katere sta se kuomintang in ko-vojna? Kako velika je kitajska moralna sila? j munističiia stranka sporazumela za ublažitev Končno bo edino ta merodajna in ne oborože- j vseh nasiprotstev, da tako povečata kitajsko no nasilje. Ali je tudi na Kitajskem tako, kot'odporno silo napram Japoncem, je izredno
misli večina Evropcev, da je povprečnemu Kitajcu vseeno pod katerimkoli režimom živi?
Ravno to zadnje vprašanje zanikuje v »The New Statesman and Nation« izvrstni poznavalec Kitajske, (iilbert Baker. Baker je živel dolga leta v svobodni kakor tudi v zasedeni Kitajski. Doživel je v oktobru 1938 zasedbo Kantona in kar o tem poroča — ropanje, gang-sterstvo, rekvizicije opij, hazardne igre in še
okrepila svobodo misli in govora.
Važnejše je, kot poroča Baker, da se Kitajska ne samo bojuje, ampak da si močno prizadeva, zgraditi nov družabni red. Vajeni zgodovinskega gledanja na svet, smatrajo Kitajci vojno !e za epizodo v svojem narodnem življenju in v svoji še nedokončani revoluciji. O izidu vojne si ne delajo prevelikih skrbi: prepričani so, da bodo Japonci nekoč izgnani z
drugo, s čimer skušajo Japonci osrečiti Kitajce njihove zemlje. Pač pa Kitajce stalno zanima
se ujema s tem, kar smo brali' v dnevnem časopisju. Z marionetno vlado, ki so jo Japonci postavili Kitajcem v zasedenem ozemlju, do sedaj niso imeli sreče. Baker piše o tem doslovno: »Japonci storijo vse, da bi v zasedenem kitajskem ozemlju tok časa zaustavili in naredili iz povprečnega Kitajca, ki je izredno oster in realističen motrilec vseh dogajanj, le nemo delovno žival, ki pije opij in brez misli služi svojemu gospodarju.«
Nasprotno pa je nezasedena Kitajska v pravem pomenu svobodna dežela. Baker iporoča o »svobodi. katere se prej ne opazi, dokler ni izgubljena.« Med tem ko vlada v zasedeni Kitajski povsod teror in kjer te na vsak korak ustavi straža ter je javno mnenje strogo kontrolirano, opaziš v svobodni Kitajski šele pravi dih življenja. Posebna vrsta svobode je tista prostovoljna delavnost kitajskih študentov, uradništva in delavstva, ki žrtvuje svoj prosti čas za delo v tovarnah, na letališčih, cestah itd.
Tudi svobodo govora in 'tiska slavi Gilbert Baker. Knjigarne so polne knjig o vojni in gverilskem bojevanju. Politika »enotne fron-
vprašanje o bodoči organizaciji njihove domo' vine.
V gospodarskem oziru ima Kitajska po Ba-kerjevem mnenju vse pogoje za dober napredek, ne da bi ji bilo pri tem treba zaiti v napake zapadne Evrope. Posebno važno je, da industrijski razvoj na Kitajskem ne vodi v velepodjetja, ampak v manjše naprave na zadružni ipodlagi. Letos bo v svobodni Kitajski že deset tisoč industrijskih zadrug! O teh industrijskih zadrugah piše Baker: »One združujejo prizadevanja po obnovi male industrije z resnično uporaba demokracije pri dnevnem delu. Najrazličnejši proizvodi od šivanke do modernega orožja se izdelujejo na zadružni podlagi.« Kitajski delavci so se kmalu navadili dela v zadružnih podjetjih. »Hitro se priučijo na to, kaj pomeni demokracija v gospodarstvu, hitro se naučijo, kako je treba vladati nad samim seboj in kako se morajo njihovi medsebojni posveti na moderen način1 izvesti,« pravi Baker v svojem poročilu.
Na kratko povedano: Na Kitajskem je dovolj temeljev za zgradbo novega življenja, U
l i> i ' * -A JL »	J-‘	- ^	k
Iskanje v volni pogrešanih
Švicarski dnevnik »Volksstimme« piše pod. umiku so bližnji izginili. Od maja ali junija ni
gornjim naslovom med drugim:
»Ranjen, ujet, mrtev? Prosim, povejte mi resnicol« Petdeset tisoč pisem pride na teden — dvesto štirideset ženskih rok jih .odpira.
»Ali ni v času, ko se toliko govori o napredku in civilizaciji, a se niti vojne ne morejo preprečiti, neobhodno potrebno, da se vsaj vojne grozote nekoliko omilijo?« je nekoč zapisal ustanovitelj Mednarodnega Rdečega Križa, Švicar Henri Dumant, ko je slikal grozote bojev pri Solferinu.
Od tega časa dalje je Švicarsko ljudstvo vedno pomagalo vojnim žrtvam vseh taborov. Tako se tudi danes dogaja. 1870—71 je ustanovil Mednarodni Rdeči Križ prvi informacijski urad za vojne pogrešance v Baslu in od tedaj naprej se je izredno veliko storilo za te bedne ljudi; sedaj se nahaja pa tudi v Zurichu veliki informacijski urad za pogrešane v vojni, ta urad je .veja Mednarodnega Rdečega Križa v Ženevi.
Kakor v zadnji svetovni vojni, tako čaka tudi danes tisoče pisem — to se pravi tisoče ljudi — na odgovor. 50.000 pisem prihaja vsak teden v Zurich, pregleda se jih pa tedennsko le 20.000. Natančno je treba prebrati vsako pismo, kajti najmanjša napaka se hudo maščuje in onemogoča poizvedovanje za pogrešanci. Izigubljen
več glasu od njih. Temna imena; Chemin
des |
Dames, Dunkerque ... Vizije pisanih vojaških-sukenj kolonijalnih čet, spahijev, tujske legij* so oživele v naših očeh; prav tako motorizi* rani oddelki in ves vojni štab te strašne vojske.
In 240 rok ureja pisma in še pozno v noJ iščejo ženske curiškega urada na zemljevidih neznana imena francoskih krajev. Na vsako iviojaško skrajšavo se mora natančno paziti vsako ime je treba večkrat preštudirati, kajti, veliko dospelih pisem je pisanih s okorno ali nečitljivo pisavo.
'»Boril se je v Belgiji in se ni mogel vkrcati ...« »Od 16. maja nimam od svojega moža nobenega glasu, če je ujet, ranjen ali padelt mi sporočite in tni povejte vso kruto resnico.*! Ali; »Če je kaj hudega, sporočite na moj ni' slov, gre namreč za sina-edinca moje ubog® sosede . ..«
Ganljive so vse te vrstice, ki skrivajo skrbr nemir in nesrečo. Iščejo može, sinove, brate, zaročence. Klici na pomoč prihajajo celo i* Maroka, Alžira in preko morja. Iščejo ljudi, ki so, kot mi, neodgovorni za današnje krvavo dejanje ...«
Racioniranie masla na Danskem, S posebno
_ _	uredbo je bila na Danskem poraba masla ra'
rnučga beseda. Koliko boli m | cionirana. Od začetka novembra dobi nrsak* solza je v njej. Nekje v bojih, na begu ali I oseba na teden le 350 gramov masla.
KULTURNI PREGLED
NARODNO GLEDALIŠČE V A1ARIBORU »Na cesaričino povelje«,
To Granichstadtenovo opereto smo že pred leti videli v Mariboru in je zato sedanja uprizoritev čisto odveč. Dokler se goji opereta, je treba izbirati z vso skrbnostjo, da se nudi občinstvu res primerno delo, ki odgovarja v glasbi in besedilu. Če vprizarja naše gledališče predvsem klasične operete, za katere ni več treba plačevati avtorskih tantijem, je stvar v redu, kajti klasične operete si človek vedno znova rad ogleda. Ker pa opereta »Na cesaričino povelje« prfcv gotovo še ni prosta avtorske takse, bi bilo pač mnogo 'bolje, če bi namesto nje iprišla na mariborski oder kakšna sodobna revijalna opereta, ki je še v Mariboru lusjmo videli.
Glasbeni plati te Granichstadtenove operete sicer ni kaj oporekati. Dasi je skromna in malo zahtevna in ne stavi velikih nalog ne solistom, ne zbor« in ne orkestru, je rvendar sveža in mikavna, melodijozna in invencijozna in daje slutiti o glasbeni moči Granichstadtena, ki je dosegel pozneje tak uspeh s svojim »Orlovoim«. Besedilo operete, ki sta ga rfapisala znana dunajska libretista Jacobson in Bodanzky, pa je osladno in sentimentalno, povrh pa vsebinsko ritmu našega časa kaj malo primerna. Režiser in koreograf g. Harastovič in kapelnik g. Hercog sta se lotila operete z veščo roko in jo raosrečemo izoblikovala Posebno so se tudi potrudili solisti in igralci, ki so vsaj s svojimi •oderskimi stvaritvami rešili večer, ki bi se
drugače ob delu samem zdel zgubljen. Poseibno priznanje gre ge. Iglič-Cimermanovi za njeno očarljivo cesarico. Enako uspešno se je uveljavila tudi ga. Brumen-Luibejeva kot Linči. Ob teh dveh je trelba še omeniti zlasti g. Mano-ševskega kot gardnega oficirja in g Kamušči-ča kot cesarja. Posrečne like so postavili na oder še g. Starčeva, 'g. Harastovič, g. Verdonik. g. P. Kovič in g. Kovičeva. — S.
— 1
Delavski pravni svetovalec
Tudi šoferji so zaščiteni pri nadurnem delu
Lansko leto je tožil nek šofer avtobusnega morice, pa je letos vložil pri okrajnem sodi' podjetja za plačilo nadurnega dela. Avtobusni šču v Tržiču nek šofer po odvetniku dr. Vil-podjetnik pa je pred sodiščem ugovarjal, da fanti v Kranju tožbo za plačilo nadurnega dela
proti avtoprevozniku,	.'.vj
Prvo sodišče je najprej sledilo mnenju Stola sedmorice in šoferjevo tožbo zavrnilo. Priziv-no sodišče v Ljubljani pa je aprila t. 1. ugodilo 'rizivu šoferja in izreklo, da spada toženčevo
za šoferje ne velja zakonita zaščita zaradi prekočasnega dela, ker pravi zakon o zaščiti delavcev v §u 6, da bo za prometna podjetja, železnice, brodarstvo, tramvaje, pošte, brzo-jave, telefone in podobne naprave resorni
.	   po
Vjr^ w	A	■srT	odvetnikih.	Tudi	najvišje	sodišče, Stol sedmo-
I y JLf .cSk. 1 v nce odd. B, je potrdil to pravno mnenje s
sodbo Rv 745-39 z dne 18. oktobra 1939.
nister šele določil delovni čas po smislu odredb. Ujetje obrti prevala^ z avtomobili 3 mu ugovoru avtobus^e^ ^podfetmk*^ inC je šo- de,°'nega časa pod udar uredbe o odpira,,Jir fer zgubil tožbo v vseh treh inštancah. Namesto plačila za nadurno delo je bil še obsojen v Plačilo stroškov, ki so bili znatni, več tisoč dinarjev, ker sta bili obe stranki zastopani
Včasih zagovarjajo tudi prostozidarje. »Slovenski gospodar« je zelo hud, ker smo v zvezi z ameriškimi volitvami napisali, da ameriško delavstvo še ni dovolj zavedno, da bi si ustvarilo la-stno močno socialistično gibanja. List pravi, da je ameriško delavstvo tako zavedno, da noče iti na limanice marksističnim hujskačem, zato je volilo Roosevelta. »Slov. gospodar« smatra izvolitev liberalca in to je Roosevelt, za najbolj pametno. Včasih, kadar gre za domače zadeve, piše drugače, toda kaj njegovi bralci vedo, za kaj gre v Ameriki, zato tudi tam lahko priporoča volilcem liberalce, Toda še nekai je, kar je treba ugotoviti: Roosevelt je tudi framason. Torej se je »Slovenski gospodar« že mnogo poboljšal, da ima celo framasone v čislih.
Nova, nasprotna odločba Vrhovnega sodišča Kljub gornji principielni odločbi Stola sed-
in zapiranju obrtnih poslovalnic in o delovnem času pomožnega osebja z dne 16. aprila 192? in ie vsled tega tožnik zaposlen kot šofer, zaščiten glede opravljenih nadur po zakonu o zaščiti delavcev, ki se morajo plačati po §u 10 cit. zakona s 50 odst. pribitkom.
Vrhovno sodišče ie ta sklep okrožnega kot prizivnega sodišča v Ljubljani potrdilo z odločbo Ut 153-40 z dne 8. oktobra 1940.
TISKOVNI SKLAD
Za tiskovni sklad so darovali: Novo mesto: Moretti Jos. din 10; Ljubljana: neimenovani din 100; Zagreb: Lokosnik Fric din 5; črna: Poverjeništvo »Del. Pol.« din 20; Celje: Planinc Franc din 10: Studenci ipri Mariboru: neimenovani din 20. Iskrena hvala! Posnemajte!
ALI OGLASI
FRANC REICHE R, MARIBOR
Tržaška cesta 18, se priporoča cen j. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski dom 1.11 o. i
Maribor, Frankopanova ulica 1.
Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20
Izvršuje vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje.
Tvornica vagonov v Slavonskem Brodu je prešla v roke domačega kapitala. Neka skupina je naimreč odkupila delnice romunskih del-
ničarjev.
iiiHSBiiiiBBiiiiasii!®
SPOROČAMO TUŽNO VEST,
da je danes nenadoma Jpreminul naš dolgoletni zvesti sodelavec gospod
Vane Vlastimil
obratovodja
Pokojni je desetletja vestno izvrševal svojo dolžnost tako v tukajšnji tovarni kakor preje na Češkem in s svojim vzglednim delom mnogo doprinesel razvoju našega podjetja. Delo je bilo njegov življenski smoter. Bil je najboljši vzgled vsakemu sodelavcu ter nam bo ostal v trajnem spominu. Pogreb bo v četrtek, dne 21. t. m. ob 15. uri na magdalenskem pokopališču.
MARIBOR, dne 19. novembra 1940.
Vodstvo, uradniStvo in delavstvo
,,Predilnice In tkalnice a. d.“ pral« Doclor In drug Maribor
ZoMie vtfflo ti povsod kruh ti reto iz Delavske nekiime»Harltaru. ■*
T*gSSS
Za konzorelj izdala In urejuje Adolt Jelen v Maribora. >-> Tiska Ljudska tiskarna d, d v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.