Mariborski klopotec
Ceto III.	Maribor, dne U. februarja 1928	Štev. 1.
^>sg^s?>sg^»<r>BM^cr>^g»^^>^gg^<t>jg^or>sy^cf>>^gg'>Bg^<T,>ggg^.-r>ggg^o,>gg^*<T,>eg^^T'>ì^g^g»3,>^g*«*<T,>ttsj^<T>sg^*<ffr
K.af /e szaKon ?
(Iz Nušlćeve «Avtobiografije».)
Zgodovina:, Zakon je eden izmed redkih zgodovinskih pojavov, kjer se zmagovalec podreja premagancu.
Matematika: Zakon je vsota dveh neznanih količin, iz katerih treba poiskati koren. Rezultat bi moral biti minus; če pa se v zakonu pojavi kak plus, potem se taka enačba končuje s procesom za ločitev zakona. ■ ■
Literatura: Zakon je zanimiva pripovedka, včasih tudi roman, z izredno lepim začetkom, ki je podoben lirski pesmi, toda često s slabo vsebino in še češče z nepričakovanim koncem.
Gramatika: Zakon je samostalnik moškega spola, ki sledi v življenju pravilom ženskega spola. V gramatiki ima ednino, v življenju je nima — tudi množine ne trpi, temveč le dvojino.
Geometrija: Zakon tvorita dve paralelni črti, ki se vzporedno napotita v življenje in se nikdar ne moreta srečati.
Geografija: Zakon sta dva pola, ki dosegata tropsko vročino, če sta zbližana; če sta odda-; Ijena, se vračata v svojo ledeno temperaturo. :1
Trgovec: Zakon je delniško podjetje, ki uspeva le tedaj, če nastavljenci ne kradejo.
Vojak: Zakon je osvojeno mesto, ki nikoli ni dovolj zavarovano pred sovražnimi vpadi.
Duhovnik.: Zakon je vsakdanji očenaš, pri katerem je treba izgovarjati le te besede: »reši nas hudega!« -— vendar se dogaja, da mnogi pridajajo še td-:-»in ne pelji nas v skušnjavo!«
Zdravnik: Zakon je nalezljiva, bolezen, ki že sama vsebuje, antitoksin. Bolniki se počutijo najbolje pri visoki temperaturi; nasprotno: slabo pri normalni. Dijeto priporočati ni dobro, ker bi bolezen le poslabšala.
Sodnik: Zakon je^začasna poravnava dveh pravdarskih strank.
Lekarnar: Zakon je pilula, napravljena po zastarelem receptu, povaljana v sladkorju, da bi jo lažje požrli, pa vendar često obtiči v grlu.
Novinar: Zakon je lep le kot uvodni članek, kadar je — kar je neobhodno iTp brez tiskovnih napak, ki mu kvarijo smisel.
Knjigarnar: Zakon je knjiga, ki se rada čita v prvi izdaji, redkeje v drugi- ’--- ko pa zastari in postane klasična, izgubi vsako vrednost.
Železničar:- Zakon je v začetku, ko gre skozi tunel, prijeten izletniški vlak; nekoliko pozneje postane osebni vlak; še pozneje pa neznosni . tovorni vlak. Na križiščih vlaki skoraj redno trčijo.
Poštar: Zakon je priporočeno pismo, navadno napačno naslovljeno, ki je interesantno le, dokler je zaprto.
Telefonistkinja: Zakon je zveza dveh številk, ki se tako dolgo dobro razumeta, dokler ne prekine kak zunanji dotikljaj zvezo ali pa kar je še češče, dokler se kdo tretji ne vmeša.
Športnik: Zakon je skok, pri katerem ni važno, kako visoko si skočil, temveč kako si priletel na noge. So taki, ki priletijo krepko in čvrsto; taki, ki klecnejo na eno ali obe nogi; taki, ki padejo'; ali je najčešči slučaj, da priletijo ria tla z onim delom telesa, ki je predpisan za sedenje.
Gledališki igralec: Zakon je komad, ki se ne igria^pred' publiko £ -če ■ pa vendar doživi aplavz, pomeni to, da je bil slabo igran. Slabi igri je največkrat kriv režiser, ki ga publika niti ne vidi -4- ali sufler, ki včasih suflira tudi take besede, ki. jih ni v tekstu. Glavne vloge v igri — nasproti ' vsem literarnim pfaVilont — so v prvem dejanju emotivne in polne izfaza in zahtevajo vso moč in talent ..igralčev; v. daljnjih dejanjih slabijo in se končujejo brez-efekta; zato je tudi bolje, čc komada '"rie igramo do kràjà.
Pa ona________
(VzdìQi iz parka.)
Strmški :
1.
Pa ona ima črne oči, v njih strašne se gode reči:
Kot blisk z neba je njih sijaj, leskeče v njih pekel in raj.
2.
Pa ona ima bajne oči, zaveda svoje se moči:
Iz njih leskeče rajska Slast, v njih zbira se peklenska strast.
3.
Pa ona ima vražje oči, kot so v nevihti zle noči: Zabliska se, ko jih odpre, zmrači se, kadar jih zapre.
4.
Pa ona ima hude oči, kdor gleda jih, ga preslepi: Ce se vtopiš v ta temni gaj, te oslepi oči sijaj.
5.
Zato se njenih boj oči, sicer zares te preslepi:
Ti vzame hkrati srčni mir, in ?» zlato uro, ta hudir.
6.
Ko v žepu zlate ure ni, takrat se spomni teh oči:
Ta črni, bajni, hudi vrag, te spravil je ob — tisočak.
ZKD in “Prosvetni glasnik
Kaj nas dviga
1.
Kjer . je Peter, namreč Skala, tam naj bo še Pavel zraven!
Kaj en sam bi bil apostol?
Kaj en sam postal bi slaven?!
2.
Samemu Prešernu, bogme, bo postal naslednik !
(Lani namreč je bil Prešeren Glasnikov urédnik.)
Dizma+Sigma.
Kaj vse leto nas podžiga, nam v ekstazo duše dviga?
Niti pesem, niti knjiga — nogobrc nam duše dviga: pri hazenicah poleti, a pozimi -— v opereti.
strmiški:	S ova teußarifa
'Parodija. Prosto po Prešernovi «Novi pisariji»
(Času in razmeram primerna zafrkacija.)
Učen ec:
Da zdaj, ko v Eshaeziji vse kuha, že v kuharskih zdaj bukvah vsakdo nudi, käko se kuha mesna ali postna juha, jaz tudi v trop, ki se poti in trudi, ledino orje naše kuharije, želim se vriniti, se mi ne čudi.
Prijatelj! uči mene kuharije:
Kako in kaj Slovencem všeč se kuha, odkrij mi stroke naše lepotije!
Povej, oj mojster kuharskih-'skrivnosti, kako dosežem naj umetnost tvojo?
Kako naj naučim se vseh novosti, ki pričale bi tudi umetnost mojo?
Kako naj skuham češpljevo, si kasho, kako naj spečem bečko vineršniclo?
Näj s kajmakom zabelim mlečno Kamo, angleški rosbef spečem bolj na pičlo?
Kako soli sé beograjska zupa?
Kako se slastni cvifelzos pripravi?
Da kuharski učenec ne obupa, povej, kako se biftek brž napravi?
Ce gost od pikola nekoč zahteva, naj hladni špricer mu prinese, kaj običaj, povej, veleva, da gost na revčka se ne znese?
Kuhar:
če kuhar so postati želje tvoje, moj zlati uk poslušaj in razumi, zapiši trdno ga v možgane svoje! če hočeš kaj veljati v naši trumi, besed se tujih boj, ko sam’ga vraga! — Da po domače jelo bo dišalo, da presoljena ne bo naša juha, obesi tujke vse na obešalo!
Domača naj bo tudi vsa prikuha.
Z ocvirki si zabeli naše žgance in z mlekom si osladi slastno kašo ! če pečeš sladke štajerske gibance, z besedo imenuj jih staro našo !
Naj bečka vinérsnicla tam ostane, kjer rado se— nevedoma — švabčuje.
Če Beograjčan kajmak v usta vzame, zato ni treba, da prečan turčuje.
Naj zupa, biftek, • rosbef tam krvavi in melšpajs, cvifelzos se tam ohrani, kjer gost natakarju: hej. keiner! pravi, kjer res imena ni domači hrani.
Če kdo od pikola nekoč zahteva, da Hladni špricer mu prinese, naj mali sodi, da duševna reva še brizganca več v glavi ne prenese. —
Učenec:
Kje iščem naj imena res domača, da gostom hrana bo lepo dišala?
Saj znano je, da tujec dražje plača, če s tujko hrana se je premešala. —
Al' žlahtne naše tam cveto besede, kjer'govoriti dosti več ne znijo pastirji samski; ko imena čede?
K u h a r:
Kjer govori in kuha se domače, slovenska kamor sega govorica, kjer v šari mladoletni prplink skače, kjer kuha Jože, Janez, Neža, Mica: tam uživajo se slastne klobasice, tam pečejo' kopune, piške, race, tam delajo domače krvavice.
Tam vonj domač ti v nos zažgače.
Učenec:
Še to povej mi mojster, kaj naj kuham, da gostje bodo vselej zadovoljni?
Kako nesnagi se ubranim, muham, da bo želodec zdrav, trebuhi polni?
Kuhar:
Horacij dulce et utile veleva!
Prav. vsaka jed naj dobro se prekuha. Nam utile je zrno, dulce pleva.
Prepiha se boji nadležna muha. —
Bo gostu utile, če skuhaš žgance; če dobro plača, daj mu še dečenko.
In dulce, če mu spekel boš gibance. če še zahteva, mu ocvreš maslenko.—: Pečena, ljubček, piščeta na sveti nikomur niso v grlo priletela.
Brez truda večno se ne da živeti, nikjer ne bodo ti na nos letela.
Če kuhar so postati želje tvoje, moj zlati uk poslušaj in razumi, zapiši trdno ga v možgane svoje !
Če hočeš kaj veljati v naši trumi, besed se tujih boj, ko sam’ga vraga!
Učenec:
Bog ti zaplati uk! po tvoji volji bom kuhal, cvrl in pekel po domače: Krompir v oblicah z maslom bo najbolji; prav slastne bodo z zeljem tudi krače.
Naj bečka vineršnicla tam ostane, kjer rado se — načeloma — švabčuje. če Beograjčan kajmak v usta vzame, zato ni treba, da prečan turčuje.
Naj zupa, biftek, rosbef tam krvavi in melšpajs, cvifelzos se tam ohrani, kjer gost še vedno: keiner, špricer! pravi, kjer nečejo imena naši hrani! — '
Kuhar:
Oj, zlati čas zdaj našim gostom pride!
Ix mariborske politike
Koncentracija na oddihu.
Godba svira, godba svira Koncentracija v front maršira.
Mali risar ,
Očete .tri bajè imam
(usodna so življenja pota) ;
kateri pravi je, ne znam,
zato sem moral v svet kot sirota, m
Pomenek sveta petih v Benetkah, ü 1	•	v «a •
■V.
Od dva tisoč vpisanih, prvi štirje.
Sedem literarni&
V zagovor.
»Kaj pa vi na plesu, poeti?« čudi se družba za mizo polito. »»Radi bi. srečali z elito našo se — vsaj enkrat v leti.««
Orač na Topoli.
»Tukaj zastavi svoj svetli plug!« zemlja bujna ti kliče.
Ti pa v historijo riješ z njim in izoravaš — mrliče.
Rdeči nageljčki.
Spomini davnih, mladih zarij! Takorčkoč srca herbarij.
Koromandija. ,
V	to Indijo pa daleč ni,* je prav iz bližnjih krajev: iz Levstika, Župančiča«
iz Grudnov in iz Zmajev.
Njiva zori.
Nekoč se pasel je, kjer raste trava in od cvetlic puhtela je vonjava■■■—. zdaj le še prežvekava, prežvekava.
Avtoportret.
V	sanjah knjigopisec, v istini knjižničar: mislil je biti pisatelj, in je postal — pisan
Curioža z Župančičevega večera.
»Kaj res, da govornik je bil — brez ust?«
Ne, — mislim, da fitfìo le šala za pust.
A eno bilo je resničrio zares:	..
v parterju .skladatelj je bil brez ušes. s
D i z m a.
So me dekline rade 'mele,
K’s’m täk touste ouce mou.,..J
Lovski recepii
1.	Kako prideš najlažje do divjega zajca?
a)	Razobesi na vrvici na prostorih, kjer veš, da se shajajo zajci, korenja v taki vi-
* sočini, da ga ne more noben še tako velik dolgouhec tudi stezaje se ne doseči. Radi velike žalosti, ker ne morejo sestradanci doseči korenja, jim iz oči curkoma lijo grenke solzice po celem telesu. Pri velikem mrazu zmrznejo tako stoje ali čepe vsi.
V	jutro greš, jih potrgaš in odneseš.
b)	Raztrosi po snegu korenja, katerega posuj z močno papriko. Med korenje pomešaj debelega kamenja. Ko šnofajo in zavživajo zajčki tako dobro pripravljeno jim slastno večerjo, morajo kajpada močno kihati. Pri kihanju pa vdarjajo s svojimi nosovi ob kamenje, in tako sami sebe ubijejo.
V	jutro jih pobereš in odneseš.
2.	Kako si pa naloviš divjih rac?
Potukni se lepo pod vodo. Ko plavajo race nič hudega sluteč mimo tebe, jim zadrguj na dolgi vrvici navezane zanjke okrog nog. Ko si tako opravil z zadnjo raco, skoči iz vode ter potegni celo »žnoro« za sabo.
3.	Kako pa je z medvedom?
Ni tako huda ta mrcina, kakor izgleda. Biti moraš samo mož na svojem mestu. Oboro-
žen smeš biti samo z nožem, seveda lovskim. Pipec, šiček, fajtl, ali kakor se mu že pravi, ni lovsko orožje.
Ko se ti medved približuje po zadnjih tacah s široko odprtim žrelom, stoj »mirno« in se ne gani. Napraviti pa moraš »frajndlih ksiht« in se nasmihati bližajočemu se neprijatelju.
če boš storil tako, bo kosmatinec takoj zaprl svoj široki gobec. Koti bo ovil svoji dve šaki okrog života, ga primi zadaj za ušesi z rokami in ga začni močno ščegetati. Uspeh bo presenetljiv! Od vzradoščenja 77? ščegetanje ima namreč na moč rad — bo začel tuliti. Zaplesal bo celo s tabo kolo! Nor je takrat tako, da ne vidi nič, ne sliši nič. Samo tancal in tancal bi !
To priliko porabiš, pa mu zarineš nož naravnost v srce!
4.	Pa jerebice?
Kako si je lovec v koruzi hlače odpel, potem zapel in pri tem jerebico vjel, vam bo gotovo že vsem znano. Zato ne bom tu po-gobezdal vsega, »was drum und dran hängt«.
Tu navedeni recepti so patentirani. Porabljati jih smejo le mariborski nedeljski lovci. Vsem drugim, zlasti pa »raubšicom«, je uporaba najstrožje prepovedana.
Jager stare šole.
Na Silvestrov večer v Narodnem domu se neki zakonski mož ves navdušen, ker je dobil podaljšano uro, stiska k lepi gospe, sedeči pri mizi. Mimo pride neki drugi znani tak polom-Ijenec in zavistno začne: ho-ho, ho-ho!
»Molči,« mu odvrne prvi, »kaj ne veš, da je letos prestopno leto.«
Kje umetnika imate takih kvalitet, da vodi teater skozi tol’ko lét, . brez podpor in brez beliča?
Potem oglejte dobro si našega Brenčiča.
Xakasnela radio — silica is Honolulu.
V
Teatrške glave v Honolulu pri rsvóji zadnji počitniški turneji.
m
Po zemlji mirno, prav počasi hodi; varnost kreditnih poslov mu po glavi blodi. Opazuje, predseduje in močno zabavlja, če pri nogo-, roko- ali glavo-brcu napaka se pojavlja.
A kmalu bode let mu štirdeset, že žurno je na delu damski komitet, da proslavi ga, nabere denarja skup in podari nov pa nič »prešvicani« klobuk.
Velike delamo korake, četud’imamo kratke krake.
V Dravo hodimo si kri hladit, v bar nato brizgance pit, nato pa še zamorce prat, a politiko naj vzame vrag!
Kavarnar bere piccolu levite.

Pazite dobro in ne brenčite, mani pacajte in boli molčite! da s pagatom škisa ne vlovite!
Reporter v pensiti
/%xrt>Cu/i
\

Der Herr von Bachern izgubil sto ie že »marel«, brez puške pa iz gozda še nikdar ni prišel.
IO
V mestnem parku
Ne gazite po travi mi, presneta otročad! Račun Vam bo napravil predsednik - advokat !.
m
Oh, kje je danes krstna slava, edina moja izkušnjava? kdo li kot jaz to bolje ve, kaj se popije tam, pojé!
Brez Mara ni para, brez pare ni stana, brez stana ni doma, brez doma ni mira, brez mira ni volje, brez volje ni veselja... Potem pa tudi vse jenja!

Kaj pa tebi, prijatelj, na glavi sedi? Mar klobuk tvoj stari tako se bledi? Svetujem ti dobro, odloži to veho in kupi čim preje si novo streho!
Če hočeš pa še ceneje kupiti, nikar ne odlašaj in urno pohiti!
Ne veš, kdo klobuk popravil bo tvoj, da kakor nov bo videt’takoj?
He, prijatelj, kaj na ušesih sediš? Sledi povsod le dobremu glasu: najboljši klobuki so le pri Kvasu!
Od severa se širi glas, da letos bo še hudi mraz.
Obleči se treba dobro bo še, na to še pomislil nisi brè.
Če denarja nimaš, da koj bi plačal, kaj boš mnogo okoli hlačal.
Saj to že danes vsak otrok vé
Kje oblačila na obroke poceni se dobé.
Pohiti na cesto Koroško devet, oblačila tam najdeš od glave db pet, Blaga dovolj na izbiro ti nudi tvrdka L. Ornik na obroke tudi.
Vsevrstno blago tam za ženske in moške, stare in mlade, obleke otroške,
Sploh vse kar za obleči si želiš, pri Orniku na obroke lahko dobiš.
Protestni sfiod
železničarje v
se vrši v soboto, dne 11. februarja 1928 v vseh prostorih pivovarne Union (prej Götz) ob 20.ti uri, konec po programu.
Obleka: tibetanska.
Dnevni red:
Energičen protest zoper najnovejšo »naredbo za sve železničke službenike«, izdano v »Službenih novinah saobraćajnih ustanova broj 2, godina 1928.«
Izmed tam navedenih 67 točk naj začasno omenimo samo nekatere, ki so naperjene zlasti proti — Sloveniji:
Točka 10.
Oslovljavanje medju službenicima na dužnosti biče samo zvanično ili po krstnóm imenu mladjega a nikako onim neozbiljenim rečima »kičo«, »pobratime«, »priko«, »kumašine«, i. t. d. — kakor se čuju u našem saobraćaju.
Točka 13.
Na stanicima ne sme se pevati,. svirati ni pijančiti pod kakvim izgovorom i pozivom na »običaje«, »ranije dozvole« i tome jednako.
Točka 24.
Sve starešine u saobraćaju i svi službenici nastaće energično pa i kažnjavanjem, ako to bilo mužno, da se jedna gnusna navika našega prostoga sveta suzbije, a to je barbarski način brisanja nosa (podčrtal odbor), koji je ostao još, samo na Tibetu (podčrtal odbor). Sve saobraćajno osoblje mora za brisanje nosa imati dovoljan broj čistih džepnih maramica, ma i najprostijeg kvaliteta: ma i od starog rublja skrojenih i samo se njima za to potrebo služiti.
Točka 25.
Pranje i sušenje rublja ne srne se vršiti ispred stanica na onoj strani koja je obrnuta pruzi železničkoj.
Točka 36.
Svi ukućani železničkih zgrada : ljudi, žene i deca podjednako, morajo biti umiveni i očiščeni.	. , '
K točki 10 govori sodrug Kumo vic: Kako naj odslej nazivljamo svoje pobratime, prike
in kume, ki so nam složno pripomogli do naših pravic?,
K točki 13. govori kum Krstoslavić: Kako in kje haj odslej slavimo naše krstne slave, če ne v naših uradih? Skrčili so nam stanarine, odvzeli stanovanja, naj nam prepovedo še — urade?
K točki 24 govorita tovariša Tibetano-vie, in Smrkljević: Ne damo si kratiti svojih starih pravic, ki smo si jih izbojevali že na visoki planoti Tibeta! Ne damo si zasđžnjiti še naših nosov! Zato proč z novotarijami, proč z žepnimi robci! Doslej smo lahko pljuvali v lastne — sklede, odslej nas silijo pljuvati v tuje robce, ki nam jih niti ne dajo iz starih Ä cunj.
K točki 25 govorita pobratima Toplope-r i č in Ru b 1 j e s u š i č: Kje naj peremo naše raztrgano perilo, če ne pod stroji, ki imajo vročo vodo in kje naj sušimo »džepno rublje«, če ne na železniških vozovih?!
K točki 36 govorita prika B u d o v i č in Cincar Inšpektoric: Na Tibetu smo se umivali le na svete čase, kadar smo hodili molit v tempelj Buddhe, naj se zdaj čedimo in umivamo že kar vselej, kadar pride inšpicirat inšpekcijski višji inšpektor vseh inšpektorjev, •ka-li?
Pozor, progovni čuvaji, vi sužnji vseh sužnjev! Na dnevni red pride tudi točka, v kateri nam zloglasna »naredba« prepoveduje pašo naše ljube domače živinice po bujno zaraslih železniških tirih. Kdo pa naj kosi in pleve odslej visoko travo po naših kolodvorih in progah, če tega ne bodo smeli več naši mili pujski, krave, koze in ovce?! Progovne čuvaje šo reducirali, plevice požagali, naj - H pokoljejo še naše prešičke? Nikoli!
K tej točki se je prijavil kiče Popovič, ponudili, so se pa tudi kumašini K o z 1 o v i č, Ovčarič in Pujsevič. Govornika bo odločil žreb.
Železničarji, sodrugi, tovariši in sotrpini! Ne damo si kratiti tibetanskih pravic!
Zato; vsi na krov !
Pripravljalni odbor.
M
Gospod minister »in spe« na razpoloženju.
- Ko je »Klopotec« izšel, so ga vsi gostje čitali in--zahtevali. Nadnatakari-v kavarni-»Central« po rodu Francoz, je letal v hitrosti 150 km na uro, da je postregel vsem »Klopotca« lačnim in žejnim.
Če do četrte ure zjutraj komu tukaj ni zadosti, prav lahko se v hotelu Graiu še do opoldne posti.
MARIBORSKA TISKARNA
CENTRALA : JURČIČEUA ULICA 4. - TELEFON 24. FILIALA: 5TR055MAUERJEUA 5, — TELEFON 172.
NAJUEČJIÄ NAJMODERNEJŠI LITOGRAFICI UMETNIŠKI ZAUOD KAMNOTI5K, PRUOUR5TNA KNJIGOUEZNICA, ZALOŽNI^TUO. — LASTNI REKLAMNI ZAUOD. UMETNI IN KNJI50TI5K. STEREOTIPU A. - ROTACIJSKI TISK. o'tsx.

Tiskala : Mariborska tiskarna, predstavnik Stanko Detela, ravnatelj. — Uredil in za uredništvo odgovoren : Stanko Detela. — Izdajatelj : Jugoslovenska Matica v Mariboru, predstavnik : Stanko Detela, Maribor.
1Ö
	NAJCENEJŠE ; se oblečete pri J. trpinu. Glavni trg št. 17. ~ Zimsko \ blago pol zastonj. Creppe de CQine od 60 Din naprej. §Š Prepričajte se sami. -
	
vseh sistemov pisarniških
šttujev, mehanik
IVAN LEGAT,
specijalist za pisarn, stroje, MARIBOR, Vetrinjska ul. 30 Tel. int. 434. , ,
Novi. in rabljeni pisalni stroji ter vse pripadke za pisarniške stroje v zalogi.
Mo se podaste na pot,
pomislite, če imate že: kovčeg', nahrbtnik, listnico, denarnico in tako ropotijo, katero se na potovanju neobhodno potrebuje. Vse to in še več dobite v veliki izberi pri
IVANU KRAVOS-Ü
na Aleksandrovi «asti St. 13
Kar ni, se na nSvo izvrši v lastni to i ba rski delavnici na Slomškovem trgu št . 6. ; : •
tovarna usnja
Izdeluje
boks,
podplate, kravine, goveji boxcalf črni in barvani ::
KARTONAŽNATOVARNA
»H ER GO«
MARIBOR
prese.rnova
KAVARNA
»jarran«
1
ulica štev. 18 n I SH ÀtÈKSANpROVÀ Ć. 36
POSOJILNICA V MARIBORU
K. Z. Z O. Z.
TELEFON 108
NARODNI DOM
Sprejema in obrestuje hranilne vloge z dnevno razpolago po
6°f
|o
proti odpovedi na tri meseče po

Daje posojila proti vknjižbi po 8% in na .osebno poroštvo po 10°/o* JI Stanje vlog nad 70,000.000*— Din; — Posojilnica je bila ustanovljčna leta 1832. in ' je najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru

MANUFAKTURNA
TRGOVINA
FRAN30
vgEzzsss&i rsDSMEsssasssiÄÄäÄsssBEsisa
MA3ER
MARIBOR GLAVNI TRG 9
ZA VSAKO ZABAVO
JE POTREBNO, DA SE ; PRIMERNO OBCEČE&,
NAJCEPŠE BCAGO PA - DOBIŠ NAJCENEJSE V ; ;C MANUFAKE TRGOVINI ■' äBHg
M. FELDIN, MARIBOR
GRAJSKI TRGI