Fran Valenčič: Kip. — Vida: To hipi so . . .                        341
6
Kip.
j  deklica lepa, deklica zala,
zakaj ti vsak dan poljubljaš ta kip ?
Saj solnčece nisi,
ki vsak dan ga greje.
Saj vetrček nisi,
ki nanjga zaveje.
In tička ti nisi,
ki k njemu prispeje.
v
Se manj pa ščip,
ki zvečer se mu smeje.
Ce je kip tvoj patron,
pa ga prosi za kaj,
a poljubček, poljubček
pa meni daj,
ki čutim gorko . . .
Le poskusi srčno!
v
Ce ti žal bo, seveda, pa — mož beseda — dobiš ga — nazaj!
Fran Valenčič.
To hipi so . . .
JLo hipi so, ljubeč moj  ti, ko s tabo v gorečem objetju, ko s tabo v pijanem zavretju se duša mi vroča smeji . . .
In večnost spomini so — ah,          A cilji so moji drugod . . .
življenja steze izgrešene ...             V poljubih se mojih ogrevaj,
V noč žalosti neutešene                   za svoje priseg ne zahtevaj,
radosti sijaj je to plah ,. . .              v slovo daj smehljaj mi na pot!
Vida.