ft* dan doMvm..» 0 'GL AS VAB ODA"9
1 POSTI NABAVN08T MA DOM yrfl -W. mMj
tn * KAM VAB KAHQIA
-
No. 18k ^ %
I GLAS
~ List slovenskih delavcev v Ameriki. -
Reentered M Serood OUaa Matter September 25th 1IH at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Concrew of March 3rd. 181».
mmxA
HR BONDS
VOLUME UI. — LETNIK LIL
NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 18, 1944 — PONEDELJEK, 18. SEPTEMBRA, 1944
Tel: CHekea 3-1242
ZA NEMŠKO ČRTO
Vpad iz zraka na Holandsko
Za nemško črto na Holandskem je pristala mogočna zavezniška armada, katero je pripeljalo nad 1000 velikih transportnih in jadralnih aeroplanov, je obšla zapadno steno in kot poročajo Nemci, je tudi postavila močno oporišče onstran Rene komaj 315 milj od Berli na.
Zračna armada pod poveljstvom generala Lewisa M. Breretona se je spustila na ila, ko je 2000 drugih aeroplanov 15 ur 'bombardiralo nemške postojanke, ter se je nastanila po ho-landskili mlinih na veter, po jezovih in kmetskib hišah. Nemci so 'hiTi popolnoma presenečeni in zia£na armada, ki je največja, ki je bila kdaj prenesena, ni zadeta skoro na nikak odpor.
Berlinski radio naznanja, da je glavna armada pristala okoli Nijmegena o»b Reni, tri milje od nemške meje; na severnem bre^ii Rene on-Btran od Nijmegena in pri Eindbovenn in Til-bu-rgu, .$2 in 37 milj jugozapadno od Nijegena.
Raznobarvna padala so se svetila v opoldanskem soncu in po tiLeli so pristajali vojaki z orožjem in mitnici jo.
Ko je dolgo vlak transportnih aeroplanov bil na poletu na Holandsko, je ž njim v svojem aeroplanu tudi letel poveljnik armade general Brereton, da je opazoval, kako je armada pristala.
Tajni nemški Atlantik radio pravi, da je zrač-na armada odrezala šest nemških divizij.
Gen. Eisenhower poživlja Hol&ndce, da se udeležijo boja proti Nemcem
General Eisertbo^-er je po radio Holandcem sporočil, da so v zračni armadi tudi Holandci. kakor t ni Amerikanei in Angleži.
Holandcecm je bito naročeno, da je sedaj nji-
hova nauoga stražiti železnice inceste; železničarji pa so 'bili pozvani, da za stavkajo.
Južna armada zajela 20,000 Nemcev
Ko se je v južni Franciji ameriška sedma armada združila s tretjo armado, je bilo zajetih 1*0.000 nemških vojakov, ki so se podaji.
Pristanišče Brest v ameriških rokah
Pariški radio naznanja, da so Amerijkanci slednjič zavzeli veliko pristanišče Brest, kjer se je podalo 16,000 Nemcev.
Nemške rezerve iz Rusije pri Aaachenu
Na osrednji fronti so nemške rezerve, ki so prišle iz Rusije, stopile v boj pri Aaachenu, da zapro vrzel v zapadnem zidu. Ves dan se je bil ljut hoj, toda Nemci so 'bili odbiti z ameriškimi topovi Long Tomi in aeroplani.
Pattonova armada obstreljuje Metz
Ameriška tretja armada generalla Pattjona, obstreljuje Met z, čegar posadka se trdno brani, od zavzetega Nancvja pa armada prodira dalje in je prekoračila Menrtehe, se je obrnila proti severu ter l>o vjela v past Nemce okoli Metza in v dolini Mozde.
Sedma armada zavzela Modane
Na skrajno južnem koncu 500 milj dolge za-padne fronte je ameriška sedma armada zavzela Modane na italjanski meji.
PATTERSON SE SREČA S TITOM
NEMŠKI NAC.IJI POD OBDOLŽBO
Jantični urad v Washingtonu je naznanil, da je bilo stavljenih pod obtožbo 174 nemških tujcev, ker so prikrivali, da pripadajo k nacij-ski stranki v Nemčiji. Med tfhdolženiim je tudi baron I^ouis Karl f)ethard Kurt von Matthie-sen, filmski urednik ma^razina "March of Time" v Briarcliff Manor, N. Y.
.lustični urad pravi, da je baron Matthiesen pristopil k nacijski stranki v Švici leta 1933 in da je ostal v njeni stranki še tudi, ko je živel v Združenih državah.
Generalni pravdnik Francis Biddle pravi, da so bile tozadevne preiskave v teku šrtiri leta. Med obtoženci so tudi nemAki poslanik in konzul v New Yorku. Olbdolženi so, da so v Združenih državah nabirali člane za nacijsko stranko ir* so od njih skušali dobiti obljubo zvestobe do Hitlerja in narodnega socijalizma.
FINSKA V VOJNI Z NEMČIJO
Finsko časopisje je naznanilo, da dbstoji vojno stanje med Finsko in Nemčijo. Do vojne napovedi more priti vsak čas.
Finski kabinet je imel sinoči sejo in Helsinki je bU skrajno razburjen, ker Nemci v severni Finski požiga jo vaisi. ko se umikajo iz dežele.
Sinoči je bilo poročano, da Rusi zahtevajo, da zasedejo severno polovico Finske. Gunnar Mul-lern, poročevalec stookholmskega lista "Aflton-bladet poroča, da Rusi zahtevajo oporišča v severni in osrednji Finski ter olh zapadni obali finske za čas vojne.
V cvetlicah je nevarnost
Princ Bernhard, vrhovni poveljnik holand-ske vojske, je posvaril Holandčane, da naj v veselju nad osvoboditvijo zavezniškim vojakom ne prinašajo cvetja, sadja in drugih stvari, kajti dogodilo se je že, da so iz cvetja, ki so jih ljudje metali na zavezniške vojake, eksplodirale bombe, ki so jih vanje skrili Nemci.
THAELMANN JE MRTEV
Nemški radio je v četrtek zvečer naznanil, tla sta bila 28. avgusta, ko so ameriški bombniki napadli Buchenwailde koi.^entracijsko taborišče pri Weimar ju, ubita. Ernest Thalemann in dr. Rudolf Breitscheid.
Zavezniški kroigi pa so mnenja, da je oba pustil umoriti Heinrich Himmler, da je odstranil največja nasprotnika n azijske vlade.
Thaelmann je bil voditelj nemških komunistov še pred Hitlerjevo dobo in je bil v nacij-skih rokah o<l marca, 1933; dr. Breitscheida, ki je bkl star 70 let, pa je Nemcem izročila vicshv-ska vlada leta 1940.
Ameriški bombniki 28. avgusta sploh niso izvedli kakega večjega poleta, pač pa so štiri dni prej bombardirali tovarno za radijske a-parate v Weimarju. Vreme je bilo lepo in cilj je bilo mogoče razločno videti.
Dr. Breitscheiid je bil voditelj nemške socjal-no demokratske stranke.
Thaelmann in dr. Breitscheid sta bila poslanca v nemškem državnem zboru, predno je prišel Hitler do vlade. Thaelmann je bil star 58 let in je bil voditelj protivojnih neodvisnih socjaflistov v Hamburgu, leta 1920 pa je stranko pripeljal v komunistični tabor.
Dr. Breitcheid je živel v Franciji, odkar je bil Hit:w na krmilu nenuške nacijske vlade. V Pa rizri je skušal organizirati ljudsko fronto proti nacijem, pa je bil z zvijačo pripeljan v roke gesta na skupno z dr. Rudolfom Hilfer-dingom. socialdemokratskim finančnim ministrom. Obljubljeno jima je bilo, da jima bo dovoljeno iti na Špansko, toda dovoljenja; nista nikdar dobila.
Maršal Tito (desno), veliki voditelj jugoslovanskih partizanov stisku roko z ameriškim vojnim podtajn ikoni Robert Patter-sonom, ko sita se srečala v Italiji tekom Pattersonovega potovanja po italjanski fronti. To je bilo ob času, ko je imel maršal Tito konferenco s premierom Churchillom in drugimi za-vefuiškimi vojaškimi voditelji v Italiji.
_____________JZOJS A.}
Sen. Wagner je povedal Deweyu nekaj slanih
V četrtek je ne*wyorški demokrat ski senator Robert F. Wagner govoril na zborovanju International Garment Workers Union v Webster Hall v N»*\v Yorku ter je ostro ol>>ojal republika nskeira predsedni ške-ga kandidata Thomasa E. De-weva zaradi marsikaterih pri-ponrb v njegovih kompanjskih govorih. Rekrtl je, da je kar "rigal zavijanja resničnih dejstev."
Wagner ga je posebno zavrnil, da je Dewey v nekem svo-
jem govoru rekel, da je predsednik Roosevelt 11 let zavlačeval depresijo. K temu je Wagner pripomnil, da je od Hooverjeve administracie že leta 1929 skušal dotbiti podporo za reveže, ki jih je zadela depresija in zopet leta 1933, toda Hooverjeva administraccija se za to ni zmeniHa. Dalje je rekel "Wagner, da je bil Dewey v istem času še mnogo premlad, da se onih časov niti ne spominja.
Bitka za Varšavo
Nemško vrhovno poveljstva naznanja, da so Rusi in Poljaki pričeli s splošnim napadom na Varšavo čez četrt milje široko Vislo, nemške baterije pa jim odgovarjajo z visokih skal onstran reke.
Berlinski radio pravi, da se
MIHALOVIC BO V JET
Vse je mogoče, da se bo moral nasprotnik mairaaia Tita, general D raza Ifcfihaalovič kaj kmalu predati. Po poročilih i« Bari se general Mihajlovič s svojimi četniki nahaja med Titovimi partizani in nemško armado. Partizani so prišli do Morava, to je -ravno v ono pokrajino, kjer ima Mihailovič svojo otfaat.
Avstrijski partizani na delu
Nepotrjena poročila z avstrijske meje naznanjajo, da je avstrijska nporna armada, ki še imenuje Roter Adler (rdeči orel), ki je razbijala nemške prevozne črte v z: padni Avstriji že od januarja, je pričela splošno ofenzivo v južni Štajerski in na Koroškem, v namenu da se združi z jugoslovansko osvobodilno vojsko maršala THa v severni Hrvatski.
KDAJ BO VOJNA KONČANA?
Nek časnikar je Winston CltunnhiMu stavil vprašanje, kdaj misli, da 'bo vojna končana. Iji Churchill je odgovoril:
4'Na koncu >hodo mogoče storili še strašne stvari. Morda, pride konec kar naenkrat; mogoče pa se bodo bojevali po hribih.

iai&M m
je Rusom prvi naskok na Vat šavo iz Prage ponesrečil. ■
Berlinski radio pa priznava, da so višje proti severu Rusi od Rige oddaljeni samo še 15 milj.
Moskovski radio ničesar ne omenja o velikem napadu na Varš lavo, |»a. to je tudi razumljivo, ker Rusi poročajo vedno šele tedaj, kadar so izvojevali kako veliko zmago.
Poročilo poljskega poveljnika v Varšavi, general Bora, naznanja, da Nemci beže čez Vislo severozapadno od Varšave, da ne bi bili zajeti med Vislo in Bugom. General Bor pravi, da se Nemci poslužujejo pon-tonskih mostov pri /begu čez Vislo v bližini Kampinoska lesa osem milj nad Varšavo.
V Transilvaniji prodirajo Rusi in Rumuncd na 35 mlij dolgi fronti ter so zavzeli Cra-ciunesti in Nicolesti. Približali so se tudi železniškemu križišču Rgbin na -šest milj, ko so zavzeli Ourghiu.
Ruski bombniki so bombardirali nemške in madžarske čete in municijske vlake na železni-
škem križišču Satu Mare, 75 milj severozapadno od Clnja, Drugi ruski bombniki pa so bombardirali Csap ob Tisi v onem delu, ki je prej pripadal ('ehoslovaški, pa ga je po razpadu (Vhoslovaiške zasedla Madžarska.
M oskovska poročila ne ome-njajo bojev v južni Poljski, nemška uradna časnikarska a-gentnra DNB pa pravi, da se bijejo silno vroči boji med Sa-nokom in Krosnom ob vznožju Karpatov.
(»lede 'l>alt»ke fronte poroča Moskva, da prva »baltska armada generala Bagramiana odbija močne nemške napade zapadno ml Jelgave, 21 milj jugozapa-dno od Rige.
Nemci priznavajo močan ruski pritisik južno od Rige in da so Rusi tudi vdrli v nemško črto blizu Madone, 75 milj vzhodno od Rijge.
Ruski aeroplani mečejo poljskim partizanom v Varšavi živež in orožje. General Bor poroča, da te zaloge mečejo vsako noč že od srede prejšnjega tedna.	Hsrkffqew ira
Tito ima štiri otoke
Titov glavni stan naznanja po radio, da so jugoslovanski partizai zasedli štiri otoke: Korčulo, Meledo, Hvar in Brač.
Ko so v začetku tega tedna partizani zavzeli Brač, je njihova 20. divizija vpadla na Korčulo, Hvar in Meledo. Po štiridnevnih IjutSh bojih, v katerih so imeli Nemci zelo težke izgube, so otoke osvobodili in vsa njihova mesta, trge in vasi.
Tudi bolgarske čete so se pridružile partizanom in je odrezana Nemcem pot za umik po zgodovinski dolini Vardarja.
Bolgari v Srbiji so preprečili Nemcem, da niso mogli priti do Pirota, ki leži na važni transbalkanski prometni črti. Partizani so nemško armado presekali v majhne oddelke.
Naznanilo, da rabijo partizani na Hrvaškem tudi tanke, je v Londonu povzročilo veliko zanimanje. Znano je bilo, da so imeti i Jugoslovani več tančnih brigad, ki so se vežbale v Italiji, toda ni znano, kdaj so te brigade prišle v Jugoslavijo.
Poročilo iz Kaire naznanja, da so Nemci skoro popolnoma zapustili Kreto, razno okolice Caneje ob severozapadni obali. Pa tudi te čete čakajo, da bodo prepeljane na Grško.
vije in Grške; bolgarska armada na Bolgarskem se pa sedaj bori ob strani rdeče armade in skupno z Rusi izganja Nemce iz dežefe.
Osvobodilni vojska zavzela Brač
Maršal Tito je v četrtek zvečer naznanil, da je njegova vojska zasedla velik otok Brač in dvoje najvažnejših železniških mest fblizu bolgarske meje ter je s tem odrezala Nemce na kopnem in od moria.
Brač se nahaja deset milj od Splita, ki je za Nemce vefliko zalagalno pristanišče.
Poročilo dalje pravi, da so imeli Nemci v bojih za Brač zelo težke izgube. Potopljena je bila ena nemška ladja in partizanom je padel v roke bogat plen.
"Naši oddelki očiščujejo sovražnika tudi druge otoke, ki so v nemških rokah,'* dostavlja Titovo poročilo.
To zmagoslavno poročilo je sledilo poročilu o velikih partizanskih uspehih v Macedoni-ji in Srbiji. V Macedoniji so
Močni partizanski oddelki, ki' Partizani Prekali Nemcem, ki prodirajo proti severu ob za^j V1™1™^0 z	otokov
padnem bregu Mora ve, so ob- 5 n iz	vsako zvezo s se-
koMi Vatk-vo m so zavzeli Slo-' wrOTrt> d^Si partizanski od-vac in Lajkovac. ki je od Beo- f1eTld Pa	Pirot in Ca-
grada oddaljen samo 20 milj. Na potu so zavzeli Ravno goro, kjer je imel general Draža Miha jlovič svoj glavni stan. Mi-liajlovič je s svojimi četniki sedaj med jugoslovanskim partizani in Nemci in bo mogoče vsak čas vjet.
Najboljše čete maršala Tita, katerim se je zadnje čase pridružilo mnogo prostovoljcev, prodirajo proti Beogradn.
Z zavzetjem Lajkovača so partizani v najboljšem položaju, da od režejo Nemcem zadnjo pot za umik iz Niša, Leskovaca, Kraljeva in Kragujevaca.
Bolgarska armada se je sedaj pričela umikati iz Jugosla-
ribrod db glavni žeflermici med Tstaiibulom in Dunajem ter nadaljujejo s svojim prodiranjem proti Nuhi, ki je zelo važno železniško križišče.
Poročilo iz Kaire pravi, da Nemci naglo zapuščajo egejske otoke v zadnjem poiskusi, da zberejo dovolj čet, da se bodo mogle postaviti proti rdeči armadi. ki prodira po Balkanu in da branijo južno Grško, ako bi se nameravali zavezniki izkrcati na Grško.
Na Grškem je položaj za Nemce skrajno atob, kajti grški partizani so zasedli izpraznjene otoke in dol# pas ob obrežju Traeije.
j KONFERENCA V QUEBECU KONČANA !
Predsednik Roosevelt, premier Winston Churchill in njihovi šefi generalnih štabov so v soboto končali svojo konferenco v Quebecuu.
Časnikarjem sta predsednik
Roosevelt in Churchill na gTa-du Frontenac, ki stoji 300 čevljev nad reko Sv. Lovrenca, po vedala, da bo poguba Japonske pisana v prihodnjih mesecih. Lansko leto sta na svoji konferenci-v Quebecu sklenila, da je treba proti Japonski pričeti o-fenzivo in tako se je tudi zgodilo in ta ofenziva je imela ve-Jik uspeh. S svojo izjavo v soboto »ta nastopila kot preroka za poraz Japonske.
Na časnikarski konferenci, ki je trajala pol ure, sta podala naslednjo skupno izjavo:
M Predsednik in premier ter skupni šefi štabov so imeli celo vrsto posvetovanj, tekom katerih so razpravljali o vseh podrobnostih vojne proti Nemčiji in Japonski. V zelo kratkem času so prišli do zatftfuc-kov v vseh točkah, tako gfede zaključka vojne v Evropi, ki se sedaj 'bliža končnemu stanju, kakor tudi glede uničenja barbarov na Pacifiku.
Največja težkoča na konferenci v Quebecu je »biia> najti prostor in priložnost zbrati proti Ja/ponsici mogočne sile,
katere so prizadete dežele željne postaviti proti sovražniku."
Na časnikarski konferenci je bilo 160 časnikarjev in fotografov. Predsednik z dolgim cigaretnim držajem iz slonove kosti je sedel levo od Churchilla z dolgo cigaro v ustih. Tekom konference je predsednikov pes Fala brezbrižno hodil okoli.
Churchill se je čudil, ker so nekateri listi pisali, da hoče Anglija prepustiti vse breme vojne z Japonsko Združenim državam. Rekel je, da bo Anglija v -boj proti Japonski poslala vse svoje bojne ladje in trgovske ladje za prevažanje vojaštva in vojnega materjaJa v Azijo. Časnikarjem je rekel, da morejo objaviti, da bosta Anglija in Amerika z enakimi vojnimi silami nadaljevali vojno z Japonsko.
Nemci dezertir&jo
Ameriška radijska postaja v Evropi naznanja, da nemški vojaki beže iz Holandske, ko pa pridejo na nemško mejo se-žgejo svojo uniformo in se <£>-leče jo v civilno obleko. ^
MONDAY, SEPTEMBER 18, 1944
T8TAN0VLJKN L. 1M9
GLAS NARODA"
51st Year
•A	LPTQ VH4i 14J9X Z4 BDj
fT.—; POL UTA	U
van* kamadoj
TMTA It-.

R AD IO POZDRAV AMERIŠKIH SLOVENK V STARO DOMOVINO
L"
Govorila Mj*s. Marie Prisland, kulturnem življenja in raz\ojn Predsednica Slovenske venske (ameriških Slovoneov, ki >o >e
zveza na L Konvenciji S ANSA kot v Clevelandu, 0.
*4 Ob priliki i. .konvencije Slovenskega ameiiškega narodnega jiveta vršeče >e 2. in 3. septembra v Clevelandu, O., mi .je v posebno veselje in po-
presajena veja udomačili v tej m»vi domovini. V-i še vedno mnogo mislimo na svoje rodne kraje, na narod v na-•si stari domovini. Pozdravljam Va- slovenske žene in dekleta v Sloveniji s ponosom, nos. da Vas kot. ,predsednica ker slišale -mo. kako ste v tej
Slovenske zon -k e zvezoi v A-meriki — katere članstvo šteje nad 13.000 mater rojenih v Sloveniji in njihovih hčera rojenih v Anioriki — uajtopleje
borbi na življenje in smrt stale ob strani svojih mož, »kako ste junaško prenašale strašno Srorje, ki »a Vam je prinesel | sovražnikov vpad v
pozdravim. Pozdravljam vse j Slovenijo.
Trumanov govor na AFL
in CIO
Demokratski kandidat za podpredsednika Trama n je govoril na Delavski dan za delavce, ki so včlanjeni v AFL in < TO. V nasflednjem navajamo izvleček njegovega govora:
Letos je leto volitev in delavci, kakor tndi dragi imajo pravico vedeti, kaj morejo pričakovati od onih, ki se potegujejo za visoki urad.
Noben kandidat ni tako nepri viden, da bi rekel, da je i'a sproten delavcem. Vsakdo, ki je v politiki, govori in včasih colo glasno zatrjuje svojo naklonjenost do delavcev. Celo oni, ivi delujejo proti vam, vam zagotavljajo, da vse, kar storijo, je dobro za vas.
Vsi veste, da ste v celi zgodovini najbolj napredovali pod vlado največjega prijatelja, ki ga je še delavstvo kdaj imelo, pod vlado Franklina D. Roosevelta.
Vsi ameriški delavei žeflijo varnost v mirnem času, stalno delo, prepričanje, da boste imeli delo po vojni.
Va&a dežela more premagati vse ovire pri premembi za delo v mirnem času, kakor je mogla premeniti delo v mirnem času v tlelo za vojno produkcijo. Vse moremo napraviti, ne <la bi prišla depresija in brezposelnost.
Prepričani moramo biti — in mislim, da ste tudi vi prepričani — da bo Amerika pod pravim vodstvom našla pot v prosperitoto in popolno zaposlenost za vse.
Nikakor pa ne morete ibiti uverjeni, da je mogoče to sto-liti pod napačnim vodstvom. In vi ste po veliki večini prepri čaui, da tega ne moremo storiti pod takim vodstvom, ki smo ga imeli od leta 19Č20 in 193*2 in vse to morete pričakovati od nasprotnikov.
Prvo, kar je treba storiti, je zagotoviti prihajanje nakupne sile, to je, zagotoviti brezposelno zavarovanje za naše odpuščene delavce.
Zato sem tndi priporočal postavo, ki določa najmanjši (iobodek za one nesrečneže, ki tekom prehodne dobe ne (bodo mogli dohiti dela. In to se mi zdi dobro dolo.
Moj namen je nezaiposlenim zagotoviti dohodke do primerno meje, da morejo zdržati toliko časa, da 'bodo zopet delali.
Glede take postave je bilo že podanih več varljivih izjav. Nasprotniki trli jo, da 'bi to spravilo deželo v bankerot, da bi imičulo vnemo delavca, da bi delavcu dajalo potnho in da bi In le kršene državne pravice.
Ali verjamete to? Ali hooete imeti tako vlado? Ali pa mogoče mislite, da ste opravičeni do kaj boljšega, nekaj l>olj od-ločnega ali gotovega?
Popolno pravico imate vprašati, kaj morete pričakovati od demokratske v^ade in kaj nameravamo glede vojne zaposlenosti.	^ um«;
Nedavno je izjavil senator Robert F. Wagner, čegar 'bet-ode so velike važnosti v delavskih krogih: "V, tem vpra&a-r.jti nismo niti dobili, niti "magali — ravnokar smo se "pričeli l*>riti."	-	-«1	" - "
Mi, ki pripadamo demokratsk stranki, nismo fbresrfbrižni glede velike 'brezposelnosti ipo vojni. Afeo more ta dežela po-raft>Hi vso moško *ilo za izdelovanje uničevalnih strojevr da so ž njimi premagani naši sovražniki, moremo tndi prav gotovo porabiti to moško silo, da izboljšamo naša mesta, da gradimo a* te, sezidamo dostojne hiše In delavcu preskrbimo več dobrih stvari m življenje. •
Postavili smo tovarne in zgradili stroje, da je vse to »iiogoec doseči. Sedaj moramo samo gledati na to, da bo v«e to obratovalo.
V vsaki družbi, ki postavlja lastnino na prvo, človeštvo pa na drugo mesto, je velika tragedija. Ako je dežela vlada v prvi vrati za ddbiook in v drugi vrsti za človeka, tedaj pomeni to 9otov pogin -za delavca, pogin z«, trgovca.
A*o
pa postavimo dobroftnt človeka na prvo mesto, do* bi<Vk pa na droge, potem too prišla pro sperite ta za trgovca, varnost za delnv^a in boljše življenje za vse.
žene in dekleta r že osvobojeni Sloveniji, kakor tudi one, katerim svoboda še n! bila dana, ki pa bo zdaj kmalu prišla.
44Me ameriške slovenske žene in dekleta smo svobodne in smo vedno imele možnosti in tudi .veselje ter potrebno navdušenje, da v navih slovenskih naselbinah po Ajmeriki igramo važno vlogo v političnem in
4 4 Obenem s pozdravi Vam pošiljamo tudi zagotovilo, da bomo me, Va-e ^estro v Ameriki storile vse. kar bo v naši moči. da Vam najdemo činvveč podpore in zaslembe, moralne in materijaVne za čas po zmagi, ki je zdaj že na obzorjn.
"Upajmo na skorajšno svidenje! T5og z Vam:, drage sestre!"
(Po Glasilu KSKvT.)
TURKI IN NEMCI — GESTAPO V CARIGRADU
Napi-al Prank Patt
stvih in ambasadah, da bi se rešili. Nekateri, o katerih se je .vedrio, da so zaveznikom prijaznega mišljenja so bili tudi rumeni od angleških ali a-mori"kih oblastih. Toda mnogo je bilo takih, katerih ni bilo mogoče rešiti.
'Xajl»olj zanimiva je zgodba nekega dekleta, po imenu Gertrude Jaedtke. Rila je sekre-tarica Alberta Baxraanna, debelega načelnika nemškega izvoznega in uvoznega urada v Carigradu. Baxmann, ki si je bil nabral ogiomno svoto zlatnikov — francoskih Napoleo-Inov — jf* zahteval od njo. da ljubljeno odido v Nemičljo zato. da bi mu nesln do Budimpešte del njege-vega zaklada, -kritega v raznih o-ebnili potrebščinah. Toda deklo so jo bala. in je odklon!ila, nakar je Ba\mann ukrenil vso potrebno pri Go->tapo, tako da sta bili določeni za odhod z p r v i m slodo-čim vlakom. Ameriške oblasti so nekako — kako ni znano — uspelo, da jo rešijo, in Baxmann jo moral sam na pot in jo nosil svoj zaklad - seboj v kovčku, *v katerem pa ua ni mogel -krtti pred turškimi carina rji. Vse mu je biol zaplenjeno. ...
(ONA )
AZGLEDNIK
ČUDEŽ
j.tciiolialo biti in tudi žila mu
MODERNI
Ruski znanstveniki so dosi
dobo, v kateri zaniorejo ni v*-'- utripnla. V<lod tega
t *
proizvajati pravo oimežo, o ka- jrn proglasili mrtvim. Znan<tve-terili >o Ijiidjo že pred tNoclel ji j ritki -o v s led toga pričeli s |m>--anjjfcji in" žololi. da bi ol>i-stinili, Rn-ki Sovjetski Zavod zrak \ Zdravniški- Znanosti lia/.iiauj.-i • "hmii ameriški zv«-zi zdravnikov. d;» tno v
in>t rumontom
J
ebnim
njoirova pijiu-a. o nin dovajali kri direk-ži n. ki vodi v <rco. Oba
voditi in po-
so ji
L-.
rlisk
K1111 Zl: I
Carigrad jo videti tako daleč od vojne — toda ta skrivnostna in prastara prestolnica propadlih carstev je polna, čudnih dram in tajnosti, in tra-gedij.
iTakrat ko je Turčija pretrgala svojo odnošaje z Nemčijo, je vsakdo pričakoval, da se bo turška tajna policija znebila najprej nem&ke Gestape, toda zgodilo se je ravno nasprotno. Gestapo je takrat šele prav razvila svoje delovanje na Turškem. Gestapo se je maščevala tiste dni nad -vsemi-, ki so ji bili na potu, pred vsem nad onimi Nemci ali Avstrijci, ki so bili znani kot proti-naoitsiti-čnega mti<ljenja.
Ko so bili odnošaji pretrgani, je biTo najprej —določeno da bo poslanih nazaj v Nemčijo s posebnim vlakom približno 3000 Konveev, ki so bili prej na Turškem zaposleni v uradnih nemških organizacijah za gospodarske zadeve, za ipropagando in, seveda, za vo-hunrtjvo. Bilo jih je toliko, in tako trdno in dobro so bili organizirani, da so imeli celo f^ojega posebnega Gauleiter-ja, po imenu Jacob Diebl, ki se je iizdajal za podrejenega uslužbenca »v nemškem konzulatu v Carigradu.

miumtm	tw»r-
mOno, ft© le
«—»Ailiift
8.VQJTO
čakaj, nnhranite uof&VBiitm
1	^	^^^^^ ^J F 1
krat naznanili, da bodo prepeljani preko meje najprej najbolj nevarni elementi . . . toda prišlo je tako, da so se nahajali v seznamih onih oseb, ki so imelo prvo oditi nazaj v Nemčijo, povečini osebe, ki so bile nevarne le nacistom, ne pa zaveznikom. KVlorkoli je poznal imena, je mogel na podlagi teh seznamov dognati, da je te sezname brez dvoma sastavljevala Gestapo sama.
Iz prv o ga v 1 a k a, * k i je b il odposlan, ni nobeden u?el. Na njem se je nahajala žena po imenu In grid Werburg, ki je izjavila, da jo bodo Nemci u-bili, čim bo profro meje. Zavezniški krogi so jo poskušali rešiti, toda privedena je bila na vlak v zadnjem trenotku, in na skrivaj — in nikdo je ni nikdar več videl.
P.roga Orient-Expresa vodi iz Carigrada preko Bolgarije ttoda ne čisto naravnost. Pi*ed-no dospe vlak na bolgarsko ozemlje, zavije za par milj na grško ozemlje — a na tem o-zemlju so Nemci vlak ustavili in na hitro opravili .«voj krvavi 7>osol.
Kar je po tej prvi pošiljat-vi še ostalo v Carigradu Kom-cov, ki niso bili nacističnega mišljenja, ie bilo v velHkom
Turški uradni krogi so fa-\strahu. Hodili so po poslan
t
)
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
, M<m of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
/
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano ie nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!"
Stane 25o v uradu — 30c po posti.
Ker j« zaloga teb knjižic celo omejena, je priporočljivo, da poBJir« ntrofllo prej ko mogoče. K naročila priložite ▼ dobrem zavitka gotovino ox. znamke (Združenih držar). — Naročita lahko pri:
KHJiaARNI SLOVENIC FUBUSHUfG COMPANY
fis Wert. 18th Street	New Verts 11, N. T.
IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIII
NASI ZASTOPNIKI
ivuikom r:iviio-1 v<ij;ik;i ktnnlo n;i to živoln Kar pO'iloi-ilo oživoti !MllV«' ozijritn;t "v-t:il;i od -mrli", pso n;i ta naoin, da -o Jim vln i z.arali svo/o kri uaraviio>i v -r-oc* in da so tudi do-oi:li. da -o pi.i tira mrtvili živali /,ojn-t |»ri-
-kn-ili
• ca dolovati. Ko -o .iini tr» posrečilo, so odšli na bojuo fronto, «]a nadaljujejo > Inni proiskusi na mrtvili vojakih.
Rn^ko i"iso|)i<jc naninv jk>-roi'-a. da -«* jo znaii-lvi-nikom po^rooilo oživeli vojaka, inn*-' nom V;il«'(iu C 'oropaiwiv. ki slutil pri nardi, in Aloksandraj Nosova, ki j«» -hi/.i pri |N'lioti. Ko j«- l»il |»rvoimoiu»vani vojakJOI»;i vojaka, k ustrolji'ii. so ira vojaški /Aravniki skuš;i!i n>^iti •/. navadno zasi'no op<»ra«-ijo, to<la v>lod smrtno rano. j«- vojak /irnoil toliko krvi. da njoirovo -roo
• "lani ouKMij^in-irii Sov j<*l-k«'-ira Zavoda Zdravniško Znano, »ti so pro jo proizku-ili to zdravniško motodo na *_'.">»>tili mrtvili psih. in ^ol<» potom ^o |m»-ilt oživoti imonovana dva
mrtva vojaka, jrlodo katorili ~mrti ni l»ilo niti najmanjšega dvoma. Dolo prohnjonja n»r-
t voir a t'lovoka mora iti hitro izpod rok, kajti živoovni si>toui sprciiioni /.*• t»'kom prvih potili ali ši-itih minut po smrti.
-ta hi!a mrtva, oziroma, ki -ta bila ustreljena na bojnih poljanah za -vojo domovino, sedaj zopet živila, za kar -o imata zahvaliti moderni zna no<t i.
California:
San Fr:m«is<i*o, Ja<*r»h fjnislita Colorado:
Pueblo, IVf^r Culls Walseuluirj;. M. J. li.-ijuL* Indiana:
ln<lianHf*»lls, Fr. Marki<>h Tllinois:
Cbi«*as<», Jo«wph I^-včič* Cbtr-flgo. J. Fabian (ChI<*»go. Clee-ro in Ililnolttt Jollet, Jennie Bamhl«*h La KaLle, J. Spelicb Mascoutab. Martin Dolenc Nortb Cbicafco Id Waukexan, Math WarSek Michigan:
Detroit, U Plankar* Minnesota: Cbisholm, J. T^ukanlcb Ely, Joe. J. Peabel Eveletb, Louia Gonže Gilbert, T»nla ^'oasel Montana:
Roundup, M. M. Panlan Nebraska:
Omaha, P. Broderlck New York: Gowacda. Karl Strnlaba* Little Fall a, Frank Maslft* Woreeater, Peter Rode® Ohio:
Barberton. Frank Troba* Cleveland, Anton Bohek, Charles
Karlinger*. Jacob Resnlk G Irani, Anton Nagode Lorain, Louis Balsnt, John KumJfe Toungstown. Anton KikelJ Oregon:
Oregon City, J. Koblar Pennsylvania:
Conemaugh, J. Brezovec*
CoverdaJe In okolica, Joa. Paternel
Bessemer, John Jemlkar
Export, Tiouis SupančlC*
Farrell, Jerry Okora
Forest City, Math Kamin*. Frani
BJodnikar Greensburg, Frank Novak Homer City, Joseph Kerfn Imperial. Vence PalHch Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žnst* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton. Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West Allla. Frank Skok* Rbcboygan, Anton Kolar Wyoming: Bock Springs, Loots Taoebar* Diamond vlile, Joe Rollcb (•Zastopniki, ki 1msjo poleg Ime-na so upravičeni obiskati tndi druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj uafiih rojakov naseljenih. > Vsak zastopnik Izda potrdilo za sto J® preJeL
<HHaa
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
Xo\vyor>ki '"Daily Xe\vs*'i "X.-ws"' pravi, da je mnoao jiiv .-vojoin olankn o varnem | poziinvaloev mednarodne poli-zavotjn, kat«Meira dol

vojnijtike prebilo svoj dopn-1 in ]>o-zlooinei v in-vtralnili drža vali-, j oitnio»* pri jezom Placid. Tam da "v starih ea-ili, oziroma-so bili tudi na poZ-itnioah razni prinl Kri>tom, porazoni vojsko- evropski pisatelji, bankirji in vodjo ni-o »lobili nikakoira za-| I.K>jjati ljudje, ki -o r« -ili svojo vt-tja, ker nevtralnih držav [kožo na ta na«"*in, da -o pribo-bil«». Ko je A ek>an- i žali
>h
tu
der Veliki vj«*l perzij>ke.i^a u-siirpatorja Be-sa, kateri je n-bil eesarja Darija lil., je l»e--sa naj preje dal zapreti, nakar ^a je dal umoriti. (Leta pred Kristom).	>o odse-
kali ulavo." *i News je mnenja. da, sedaj, ko bodo razni A'ljudski vodje" to eiiali. se bode njihova politiena navdušenost dokaj ohladila. To ]>;i velja za vse vodje, oziroma za vodje vseh glavnih strank iu nazorov.
H-
"World - Telegram" pravi, da jo y.a Xonieijo sedaj na>to-]>ila doba, v kateri se ne more odloeiti naj li ojaei -vojo za-padno, ali pa iztoeno fronto, in pristavlja, da sedaj je za Xemeijo nastopila doba kazni, in da je prav vse jedno, kdo pride prvi v Berolin — T?usi ali pa Kisenllower.
Podpredsednik Wallace, je marljivo pisal svoj dnvenik, ko je bil na svojem potovanju po Daljnem Iztoku, in sedaj bode svoje doživljaje objavil v posebni knjigi- — Sedaj bode prepotoval vse Zjodinjene države, in potem bode napisal knjigo "Ivako je lahko prihraniti mnogo—gasolina. To idejo je dobil, ko je potoval po naših južnih državah, kakor tudi po državah Xove Anglije. Tam so ga namreč vozili od mesta do mesta v'mestnih avtomobilih...
*«<lllllllllllllllllllllliillllilillBllBllBBlillililBMBlllilitlllliilllIilllillBlillllilliIlilllIllIia
NOVA IZDAJA * HammondoT ' 8VBTOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide
vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvali. Cena 50 centor Naročite pri: "G 1» A S TJ NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. K. Y.
;,HUMUHHIHHM
ili k nam. Xokega ve«'ora so priredili posebno zabavo, pri kateri je vsakdo olnv/eval kr«*i-soto narave krojy jezera. "Ah, jezero Plaeid, jo uprav oear-Ijivo", dejal jo nek bivši bero-linski bankir . . .	k;ik<»r
v 4<Karlovih Vnrih". pri-tavil jo nek francoski pistelj . . 4*Xe, tukaj ni, kakor v Karlovih Ya-rih'\ pristavil jo lastnik ncke-ira ltIodišea na Ogrskem, "spominjam se Karlovih Varov •irav dobro, kajti v Karlovih Vari h je bilo vodno nekoliko—-Amerieanov na počitnicah"...

m
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi Je natsnteo popisano tir-Ijenje posampmih žirsll, žlvečib na »ubem, ▼ morju in z zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno fx*stro Živalstvo, knjigo bral m velikim zanimanjem, kt-r bo v njej naSet marsikaj iz življenja dlvjib živali, kar mn doseflaj Se nI bilo snano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigab, toda je slednjič beKla v eni sami knjigi, ki pa pri vnem svojem skrčenju prinafta POPOLNI POPIS ŽIVUIENJA AMB-RIŠKK DIVJAČINE.
Knjigo bo z ulitkom bral Isvec, ker navaja in pofilaoje vse živali, ki jih )e dovoljeno ln prepovedano streljati; 'wer, ker so i>opisane živili, ki na poTju koristijo ali Akodujejo ter slednjič ribif, ker so v knjigi naštete VSH RIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poteg poljudnega popisa In pripore* dovanja ▼m*IiuJ« knjiga K7 SLIK <fo-Ugranj); « »lik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 z « latev. Knjiga opisuje sesavre, ptite, H be, ka-te ln živali, ki so ravnotake na sabesa Itot ▼ voill rloma. — Vezana Je ▼ močno Platno r zlatimi Črkami.
•C&" V ANGLEŠČINI
Cena $3.*« KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 13th STREET New York 11, N. Y.
Naročite pri:
"GUB NARODA *—NEW YORK

MONDAY. SEPTEMBER IS. 1944
VSTANOVLJEfl Z. UN
ZA ALI PROTI?
Piše M K.
sedo. Vemo, da bi nastal proti \?akemu nasilju v tem pogledu silen odpor. Uaž dane besede bi Rusiji isaini bolj škodovala, kakor pa pomagala komunizmu. Sicer pa sem trdno prepričan, da cela Jugoslavija za Rusijo ni toliko vredna, da bi tvegala po tej strašni vojni
VAŽNO NAZNANILO!
Pittsburgh. Pa. — Delegacija Drugega Ameriškega Kongresa, ki se bo vršil v Pittsburgh na iS. in 24. septembra s-e tem potom naznanja, da bodo slovenski delegati zborovali na svojem slovenskem "* panel y
stari domo\ ini. <> i«*m menda'v Suba-iče.vejn kabinetu. Pra-naj bodo po vojni klicani na
Aliu-e ne dvomi. To je bilnNim-J vilno bi bilo, da partizanska'odgovor in po zaslugi kazno-j^ eilo vojno. vojno kornnniz-jv ^boto zvečer v Slovenskem
demokratizjiru. Lnt ,)om» ^ ,n Butler Ht.
nilestacija
»ni do
eija na Ah slogv v ljul>ez- armada sedaj priseže zveetobo vani, kakor vsak drugi krimi naroda v domovini. (Jugoslaviji, oziroma vladi, ki naiec. Kj«r in v kolikor je mo-
SAXSov prvi namen je hil Jugoslavijo predstavlja. Ali je'gore, naj se škoda povrne. Vse
pojasniti želje in zahteve našega naroda prod zavezniki, posebno pri naši vladi, ker na-
biio to storjeno ali ne, nam ni .Škode povzročene po vojni itak
ne bo mogel nihče inkdar poravnati.
Olajševalni razlog pri teh "zločinih" je ta: jemali so, da
znano.
Razume se, da je Partizane rod -am ni mogel aro\oriti za tudi Rusija priznala za svoje \>led sovražne okupacije. V'sr>bojcvnike. Vkljub vsemu pri-« rn pogledu je storil SAXS znavanju od vseh strani naši si ohranijo življenje in po o-toliko, kolikor je pač moqrol.Misidenti,. vsled partizanskega rozju -egli mogoče Šele takrat, in veliko več sploh ni bilo mo- priznanja, nem a rajo nobene irore pod vzeti.	-kupnosti s SANSom. To pa
v sled tega ne. ker sumijo, da l>odo Partizani v Jugoslaviji vpeljali komunizem.
Pa je vkljub vsemu prišlo med nami do nekega nesoglasja, ne sicer glede ljubezni do naroda, pač pa 7. ožita na SANtRovo .priznanje Partizanov. SAMS jih je pozdravil kiualo potem, ko so pojavili
ko je bilo njih lastno življenje v nevarnosti, neodvisno od rekviziti jo.
Partizani b: si bili mogoče morali za jamčiti hrano in oro-K-U .K1 toraj s Partizani? 0 /je prednn <n začel z organiziranim bojem proti sovražniku. Mogli bi se bili dogovoriti s
na jugoslovanskem obzorju, Sej takrat, ko je bil Mihaljevič;-
proslavi jan.
Toda Part: za ne priznali tudi zavezniki, pobeli no Amerika in Anglija. Končno jih je priznala še reorgani-
načclniku Titu, pravijo, da je koninni-t. Enako, da so bili
komunist: prvi. ki so v gorejkmeti gled^ prehrane. Toda pobegnili. Komunistom da so \-se to so lo ugibanja. TVj-tvo e južneje pridružili drugi us-lje. da so se kmalo tudi kmetje jkoki. fantje in možje, katerim j oboroži I i in sieer z nemškim in pozneje je vsled
vzroka p?
strani sovražnih okupatorjev dežele. V-e te da so organi/izdana jugoslovanska vlada s r«di na upor proti sovražniku Dr .Šubašičein in kraljem Pe-| komun isti, vsled cesar da iina-irom na <Vlu. Istočasno je ta komun:sti vse Partizane v vlada uradno .laspustila Miili a-1 r°k uhljev ireve Četnike, oziroma jim' Drugi vzrok odpora naših zapovedala, naj združijo svoje i Centov proti Partizanom je vil«« - Partizan*« pod Titom. naslednji. Prišli so Nemci in
,,	. . . , ... 1-ahi ter pobrali kmetom, kar
Partizani toraj predstavljajo	. - A	n
> - .. , ,, . ,	,jc bil kaj vrednega. Pozneje
srdaj "uradno ' jugoslovansko ' v	t 1	■ ,
• 1 , . . .	.	1 so .\4»mct in Ijalu se nazaj ho-
kejsko, kateri je poveriena na-' i-i- * • t i- 1 • 1 1 4. 1	dili ter jemal: polj-ke pridel-
foga pognati -ovraznika iz na- , ,	,, x. 1 . .
ke. Ko so odhajali Nemci in
Ilii so se pojavili <e Partizani ter odnašali, kar je ostalo
enega ali drugega I laškim orožjem, izrecno proti netila nevarnost s Partizanom, ker sicer bi tega
šega ozemlja in vzdrževati rod v novoosvobojenem ozemlju.
Na metu bi bilo vprašanje, ali je kakšna razlika mod vsemi temi .priznanji Paitizanov? Je! Amerikanci in Angleži so jih priznali za sobojevnike ptnti Xenvcem in Lahom; T^hi m<>dtem odpadli. .Fngoslo-iii-ka vlada jih je priznala za o jo oboroženo silo. kakor
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v KI dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem slovanstvn do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično ▼ platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
za pr\ "m dvema. <Vš, kaj je pa na ta na«"in ostalo za kmete? Zopet. Partizani so razdirali železnice, eosto in dnige naprave, ki •#> sovražniku služilo. Po storjenem doln -o Partizan: pobegnili in. ko prišli Nemci, so jeno škodo
tna proti
vendar bi bilo nasilno uvede-j Tukaj se bo serviralo brez-nje komunizma v Jugoslaviji j plačno večerjo za vs** slovenske sejanje semena nove vojne. O- delegate.
stajenii toraj pr: tem: Na Ju-' Ostalo občinstva iz Za. pod ne goslovanih samih je [eže«'e, ka-j Pennsvlvanije se lahko udeleži ko naj bo urejena njih državaf Kongresa, ki bo zboroval v ve-po vojni. Vemo pa, da je ogro-jliki Carnegie Music Hall, 441)0 mna večina našega naroda ne-j Forties St.
komunistična zato. ker jo naši Posebno pa apeliramo na vse narod narod kmetov.	j Slovenke in Slovence, da se 11-
iSe eno vpraša nje: Ali je bila | deleži jo nedeljskega zborova-
bojna organizacija, kakoršno1
nja dopoldne.
tvorijo Partizani, potrebna za Popoldne pa naj so udeleže
Jugoslavijo'? Seveda je bila potrebna. Xas Hull -vari Av-
vsi raanitVstafijskega shoda na Sclionlev Parku. Od tukaj se
strijce in droge, da se morajo ;ho r^rl:,jal ves umetniški in taboriti za svojo svobodo, če jo
zali nemoromo. no mi no kdo d meri, da li Ip zločine po-vziočili Partizani, laži-partizan i. roparji in razbojniki, ali pa XomH in Lahi sami. da bi moarli zasejati bratomorno borbo med naš narod.
< e je to zadnje res, potem so .vsekakor vspcli. Zato pa monuno vsaj mi v Aaneriki {»očakati dokazov. moremo mnogo pregledati, mnojjo od-pu-fiti, nikdar ne obsojati brez nopobitnih dokazov, vrh toga pa večino in vedno imeti pred očmi in zatrjevati: Vs6g& tega zla bi ne bilo. ce bi Nemcev in
e znašali za stor-,Lahov ne	v dCže^ »
nad okoliškimi11180 uneli nobene	niti
kmetskim prebivalstvom, ki ni po ^rjem niti ljudskem *ako nvoglo božati. Tako ie b^lo ve*~ \n}X- To deistvo » moramo vsi vasi požganih, mnogo možkih|!skllPaj dobro zaPisati ^ odpeljano v taborišča, ali pa na prisilno delo v Nemčijo. Nemci in I^ali <li. ki 1-0 se vpirai
orožja ne bili dobili. Ali s-e ne -kriva za tem nomško-laškini orožjem v slovenskih rokah nekaj temnega in grozečega? No-jioziv; mogore je -vsled tega venv> in vsled tega niti doka-[ves narod več trpeL kakor je
hočejo imeti. Enako so posvalili Rusi Romune in Bolgare-Naši Partizani -o -vojo nalogo nad vso pričakovanje dobro izvršili. Svet jih stavi dru-' gim za vzgled, kako -e je treba boriti za svobodo. Mogoče so prezgodaj začeli z bojem, ker niso čakali na zavezniški
sa.
biio treba. Toda Partizani sami so pretrpeli tisočkrat več. kakor pa zagrešili. Slava junakom mnčeneem! Večna zahvala jim od vseli, ki ljubijo svobodo!
Prepričan -em. da h<»do Ju goslovani prelKileli izgubo v o-i lov in ovac. katero so jim Par-| tizani "pokradli**, da -o vzdr-l že pri življenju, in da jih bo j v>o narod enkrat opeval, kakor prej k oda j devet mladih Jugovi<Vv. car Lazarja, ^tiloJ Obiliča. Kosovkn FVvojku in dnige.
S.VNiS je bil pri mora n priznati Partizane, če jo botH ostati zvest svojemu značaju in svo ji nalogi. A ko bi lnila vsotala v osvobodilnem boju kakšna droga organizacija me-
vorniŠki program po radio na v-o dole ameriških držav.
Ni potreba posebej povdar-jaati.da bo program izvanredno bogat in govori zelo značilni za vse Slovane. Tore j pridite v obilnem številu!
(Prizori s Kongresa kakor tudi z shoda brwlo posneti za filmski* slike.)
rA» Slovenski Komi tej.
Anna K!mi.
t^- SPISANA V ANGLEŠČINI «^61
.-	-j.	. ■ ■ " ■■—■■■ ■	1 ...
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
lltlllllllllllltlllllllllllllllilllllilllllllllilll
Garden
ENCYCLOPEDIA
Gena knjig«:
$3.50
Združeni narodi potre bujejo ves odvisni xi-ver, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VET
Pripravite se za to delo že sedaj!
jam. Toda, pravijo, streljali so tudi Partizani, in Partizanom j** narod bolj zameril, kakor sovražnikom, ker jo od svojih kaj boljšega pričakoval. I\aj naj rečemo na vse to?
Upajmo, da je bilo takega nasilja manj, kakor se govori, in da ni bilo tako Imdo. Upajmo. da se mora največ nasilja pt pisati na rovaš ne-partižanski h potepuhov, kakoršnih mora biti tam v-e polno. Sicer pa so bili Partizani organizirani po tuškem vzorcu: vsaka večja
sto Partizanov, bi bil pač pri Naša naloga v Ameriki jpSznal dotično skupino, pa naj
bi bila po svojem značaju eno ali d:uiro.
Dodatek: Bratje in sestro, no pozabimo osirotelih rojakov v
teto v .Nemčijo. .............."" * ..........
li so streljali lju- pomirjevalno vplivati na vse vpirai 1 rekviziei-ir°iako v >,ari domovini. Znaj-
mo vendar, da z vi i vanjo m o-lja v ogenj strasti ne bo prav nikomur pomagano. Ali naj ima naš vhogi narod po tej vojni še eivrlno vojno? No, to bi bil Šole zločin!
In kaj naj rečemo o Partizanih -ami h?
Najprej moram priznati, da so Partizani ne le bojevniki ampak istočasno tudi politična grupa. (Sam za se mislim, popolnoma še nisem prepričan o tem. da so Partizani v glavi in okostju komunisti, v krvi
skupina je delovala v svojem mcsr' kitnh Pa demokrati.
n !V| J J n ] 11	rili •'•'Pr,
predel u dežele, več ali manj j neodvisno od osrednjega po-veljstva, katero so provincijal-n: vodje priznavali le po imenu. Na ta način nemoromo naprtiti resničnih zločinov na le-
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Isšel je novi angle^ko slovenaki besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo ▼ vsak. d&njem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cena je
NaroČite jo pri:
KNJIGARNI 1'GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
rtizani so politična skupina, ki sicer ni enega in istega prepričanja, vendar pa so si vsi edini v tem, da se mora odpraviti jz .Tugosia<vije vsa politična srnjiloba, da mora pripro-«ti narod priti do odločilnega vpliva v državi, da morajo bili njegove pravice (stara pravda) enkrat za vselej zajamčeno. Ako bo petino=en»deset pro-cen t m* slovenskega in jugoslovanskega naroda dobro, bo dobro tudi onim, ki od tega naroda živijo, ne glede na to kakšne privilegije je vživelo do sedaj preostalihx petnajst procentov. Jamstvo za to bodo dali prec po vojni isti Partizani. Id zahtevajo pravico za narod, pozneje pametna n«ta-va. Ivi bo stalna zato, ker bo pametna; v bodočnosti po vzgoja in izobrazba naroda v tem duhu.
.Viko Jugoslovani, in posebe Slov enci, ne bodo hoteli komunizma, jrm ga vsi Partizani ne bodo mogli vsiliti. Rnsija ga ne vsiljuje Romunom, Poljakom. Bolgarom in Čehoslova-kom ; ne 1>o ga nudil a ni H Jugoslovanom. Reer se je že Tito f=nm izrazil v tem praven. Poleg vsega tega bodo imeli tudi demokratski zavetniki be-
stari domivini! Pomagajmo poma «ra imo. pomagajmo!
PROSIM!
Rojake iz vseh Združenih držav, da še nadalje pošiljate knjige za vojne njetnike-Slo-venco. Opominjam pa, nikarte pisati svojega naslova, ali kaj drugega v knjigo, kjer to zadržuje cenzurni urad, in ako je samo podpit, iztrgajo list ven. in knjiga je uničena. Toraj, prosim, nikakega pisanja, ne pozdravov, ne naslova iz domovine, ne vašega naslova, ker imamo preveč dela trgati liste iz knjige. Prosim upoštevajte to. in pa: prosim za KNJIGE!
Rev. Pius J. Peti i<\ O.F.M. fi'2 Rt. Mark's Place. New York 3. N. Y.
N o t e
za
KLAVIR
alt
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za SI.—
¥ Breezes of Spring
Time of Bliwrnm (Cvetni <*»■)
*	Po Jewru Kolo
*	Si*vaj Milka MoJ« Orphan Walla
*	tVkle na vrtu
Oj, M;iri«'if:i. fw^-lj.-ij ¥ Ua n'i<-n
Mladi kapera^e ¥ Gremo na &taJer*ko ŠtiJerU
*	Happy iNitka
Če na t nJem
*	Slovenian Dane* Vnnrta Polka
V Žldana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
¥ Zvedel sem nekaj Ko ptltlca ta mala
*	Hc-lena Polka Slovenska Polka
¥ P.ij.Ji z menoj Do) s iila d i ne
»"ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za pianoJiarmoniko za SL
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
211 W. 1Mb Street Ntm Yark 11. N. T.
v ijCni in trpežni piatnkni
VEZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za va« vojni vrt.
Popolna vsaka beseda, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVE snovi norih Ilustracij!
EDINA VRTNARSKA KNCIKLO PEDIJA ZA DOMAČO POTREB«! N!{ visokih besed — vse Je Jasno, razločno. vporabno.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
TnkaJ Je v eni sami knjitf VSE, KAR VAM 4E TREBA VEDETI O TEM—KAK ŽEIJTE PRIDELATI! 1t.NI flankov vam podrobno pojavni vse o vrtnarstvu, o saditvi In sejanju, a gnojenju In oskrbi vrta. Najnovejše pa je VRTNARSTVO BREZ ZEMIJE; nova metoda za uničevanje Skodfjivrev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine rvetllr! — Abeeedno kazalo vam pove takoj, kar ielite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih dria\ah, za v»ake zemlja In vsako sezono.
To knjigo Je uredil E. L. D -SEYMOUR. B. S. A., poznana oseba v vrtnarstvo, ki ga eenijo vrtnarski la-vedenei.

RUSI V SOFIJI
V	sobot« je rrte«"a armada vkorakala v Sofijo, glavno me-^to Bo Lir; • r-ko in je na svojem potu v -hiiroslavijo.
Porodilo i/. Moskvo na/.na-nja. 1 (a jo tretja ukrajin-ka arii)a«la mar>atn Pi-ilorja I. Trnih uh i na zavzi-la Sofijo, ki j»-oddaljena o<| Skopljo—Niš,— Reosrrad žoloznico t i- > /.ra«'*iiih milj.
V	Transilvaniji >0 Rn.-i. ki jim poinasrajo tu«li Rnniiniri, zavzeli nad ">0 krajev. nw*«i njimi tudi Hodao. 22 milj severovzhodno od inoriie nemško |»o-stojanko Tararn-Mure>.
Jugoslovanski bojni aeroplani
Iz fflavneca stanu anirleškocra letalstva v severni Afriki prihaja porooilo, da so jugoslovanski novhn-i letalskega oddele-nja Titovr vojsko, vadijo v talstvn v posobnih šolah v severni Afriki, docim so oni. ki so že napravili potrebno izpite, pridejani oddelkom jmros-Io-vanskih letaleev v Jugoslaviji.
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker ieli. da se tim bolj razširi za
PIANO HARMONIKO
prirejrna
koračnica "MLADI VOJAKI"
je Mr. Jerry W. Kopriv&rk uredil z založnikom, da rnjaki labko dol»e skladbo po znižani ceni, to je
Sedaj 35c
Dva komada za 70 rmtov.
Narišite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Ca
21G Wo>t IStli Street New York 11. X. V.
f
ŽENSKA
dobi sln/.bo pri družini z dvoma otrokoma, da kuha in skrbi za otroke. Ponudbe naj so pošljejo na: "Glas Naroda". 21« W. 18th Street, New York 11, X T.
'BSW
••r^r^"" f! 11 iijiiawi"
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Knjižica daje poljndna navodila,
kako pootatl umerttkl državljan. (▼ ■lovenaerni)	Cena M centov
Dobite pri Knjisrami .Slovenic Pnblishinff Co., 216 West 18td Street. Xew York 11, N. Y.
Angleški
Molitveniki
lfllllllllllllHIllllllllllllllllUIIIH
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.50
"KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.—
Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
ali Oglasi
imajo velik uspeh
0
n
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA $^00 3TANE SEDAJ Ob
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 »tranica
M*o*pU ao napisani ▼ angltlksm j«sikn; ponakod pa so tndi ▼ jssikn naroda, ki mu je kaka jod postimo ▼ navadi
Ta knjiga j« nakaj posabnega sa ona« ki sa zanimajo sa kohaaja in aa hoda j o ▼ njam čimbolj lsveftkati in lapopolnitL
Naročita pri
KNJIGARNI SLOVENin*UBL!SHING CO.
216 Wert 18th Straet	Haw York 11. H. T.
HLAH N.UUUA
MONDAY, SEPTEMBER 18, 1944
s*

PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOURO Is francoičine prestavil J. L.
(122)
NEOBOROŽENIV BORBI S NACISTI
(Wallace King, Stockholm)
V zadnjih dneh so neoboro- iproti zavojevalcu, jo imenuje-ženi Danci, posebno oni iz Ko-|nio "narodna vstaja". V rcs-penhagna, sijajno zmagali nad niči je bilo tako, saj je vstal svojknli nemškimi tlačitelji. Ti \es narod proti okupatorju.
44 Ne, jaz te imam premalo rad, ker nisem umel, osrečiti
te!
4*A'li nisi vse^a storil v ta namen t ... In potem, sem-li nesrečna?"
4 4 Pa saj tega nisi ti kriv, footer. Pomisli, more li <biti človek srečen, če to ve, kar jaz vem? Ce jokam, mislim pač le na nesrečnega svojega očeta in na mater svojo . .
44Zares samo na ta dva misliš, Blanchef»9
"Ako hočeš vedeti resnico — ne! A kako srečna bi bila, da sem našla vrlega moža, ki bi ga smela fljubiti! . . . O boter, boter, jaz sem tako zapuščena, tako nična! Kaj bode z menoj, ko tebe izgubim! . . .,f ltouvenat se zgane.
Bodi mirna, bodi mirna, zlata moja Blanche! Saj sera še zdrav! Storiti hočera vse, da te zopet malo razveselim! Da, pokramljava nekoliko o ve*>«dejših stvareh! OešT Apropos! Kaj je s tvojim starim prijateljem Mardoohejem? Njega ni bilo že štiri dni na pristavi. Ail je morda oboatel?"
4 4 Videla sem ga včeraj."
"Tukajt"
*4Ne, v Oivrvn."
"Re*. bila si v Civrru."
"Da, nesfla sem venec na Genevievin grob. In pomisli, boter, ka-ko čudno: Neznana oseba, ki deva zmerom sveže cvetlice na grob. je bila položila zjutraj nanj zopet dva velika *veia venca."
"Da, to je čudno," reče Rouvenat zamišljeno. "In naj se 'bolj tuhtam, ne morem ki misliti, kdo bi se toliko zanimal 7a Genevievo — še po tolikih letih! . .
"Jtada bi vendar poznala to osebo boter, da bi jo za-zahvaliia! ..."
44Ho<Vm povpraševati v Civrvju, otrok moj; da govoriva pa zopet o Madrocheju: AJi ti ni povedal, zakaj ga ni bilo
sem?"
''Potoval je v okoli<-i Saint IrunskL"
"To jo aJbotno o<l njega!'4 de Rouvenat nevoljno. "Kaj je njemu trel»a, da po vseh deželnih cestah prosjači ko ve da tu na pristavi dobi vse, česar potrebuje."
44To sem mu tudi rekla."
4<In kdaj misli zopet priti le sem?"
"Te dni."
"Te dni! te dni! To je jako nedoločno! (\ ne pride danes do tlveh popoldne, splezati hočem do njegovih skal, kajti govoriti moram ž njim."
44Xo, liočem ti povedati, Blanche; Mardoche mi je zadnjič rešil živl jenje, in jaz ga moram .•zahvaliti!"
"O tem mi ni niti črlinil. Kaj se ti je pravzaprav zgodile, footer^"
44Nič. . . <bil je le slučaj . . . No, o tem ti že drugikrat povem. Pa kakšen čudak je psu- ta Mardoche! Ker ne pride sem, se hoče izogniti moji zalivali. Pa moti se! Stari Rouvenat ne pozalbi tako lahko! Nočem, da *e dalje berači! Iz&epa ali iz-Krda mora sprejeti od mene malo rento, ki pa bo rešila pomanjkanja, dokler bo še živel. In potem imam še m-ko idejo, Blandie. Itanes zjutraj so pričeli delavci obnavljati hišico Jean Renaudovo. Ce bo ta tvoja hišico enkrat dovršena, oskr-bim jo s pohišjem. iin ker mora vendar kdo v njej stanovati, mislim Mardocheja poslati vanjo. Kaj praviš k temu?"
Delol i ca starčka objame.
"Le tefoi mora dohajati kaj taka dobrega na misel!" vzklikne.
44Gotovo, boter, gotovo! In če bi se Mardoche ofbotavljal, treba, da mu le rečem: Blanche tako hoče!"
»a?	I	• '
* / 4
Stari Mardoche se je v istini izogibal pristave seuil Urn-eke. Pa ne zato, ker seje hotel izogniti Rouvenatovi zahvali, i.ego samo iz razloga, ker se ni hotel ovaditi. Črnil je. da bi zdaj le beseda, pogled, solza njegovega otroka zadostovala, da bi se izjavil Rouvenatu.
Ah, če bi stvar Aa samo za Blanche in Leona, kmalu bi vedel, kaj je storiti. Pa Jacques Mellier je <bil tu ovira!
"Kaj li storiti? Kaj li storiti?" povpraševal se je pola chtrahu. Bil je neutolažen zaradi svoje nemogočnosti.
Kakor je rekel zjutraj, je šel Rouvenat popoldne iskat starega berač«. Najde ga pred njegovimi skalami, ko je zamišljeno zrl v dolino.
Berač se močno začudi, ko ugleda Rouvenata.
44Kaj, gospod Rouvenat, vi štet" vzlikue.
"Oa, jaz sem, vrli stari!" reče Rouvenat presrčno. 44Vidim da me niste pričakovali."
"V istini ne."
"Ce vas motim, sami ste si tega krivi! Ker pozabljate pot us pristavo, priš«* sem sam k skalam."
* Dobro mi došli na mojem posestvu, gospod Rouvenat! Sr čim vara morem služiti T"
Predvsem dajte mi roko. Mardoche, in ibodiva si prijatelja! Vi mi niste Te rešili življenja, ko ste me potegnili iz vod-]Jaka, nego ohranili ste gospodični seuillouski njenega najboljšega prijatelja, njenega najzvestejšegL aruha! Povedal sem ji že danes, da ste mi rešili življenje, a pojasnil ji nisem,
kaj in kako je bils. To tfcbrlo gospodično le po nepotrebnem ustrašilo.
Mardoche ae je smehljal.	f | ^	|
UMaljmajs slsdil/ '
svojimli
bojevniki so dokazali \ so evo-jo medsebojno povezanost in tudi to, da imajo svojega nepremagljivega in obenem nevidnega voditelja: Danski o-svobodilni odbor.
Sabotaže na Danskem so pričele zadnjo zimo, sledile so dogodkom n*e>eca avgusta 1. 1943, ko so Neimci veliiko šte-\ ilo uglednih Dancev pozaprli in internirali. Kmalu pa so ta preganjanja prenehala, ustanov ljen je bil Itans-ki osvobodilni odbor, ki je ostal popolnoma prikrit. Votli tel je pozna le neznatno število oseb. Nikoli ne stori ničesar*, kar hi ga lahko izdalo. V tesni zvezi pa je z danskim, gibanjem v Londonu. Pripiavlja načrte za sabotaž na dela v delavnicah, v katerih so zaposljeni Nemci.
Saboterji na Danskem j?o izredno spretui, zlasti gledajo na to, da je čim manj žrtev. Navadno nastajajo sabo lažna dejanja v času, iko so delavci pri kosilu. Pazijo tudi na to, da delav»st*vo spravijo «v zaklonišča pred eksplozijo. Ravno zaradi tega so jih pričeli Nemci
strahovito preganjati.
•
Ko >so pognali v zrak tovar-
Z1 oglasu i Sclialburg Corps je bil ustanovljen lansko leto, 2. februarja, -kot čista nacistična institucija. Sestavljali so ga dan>ki kvislingi po vzorcu Danish Fret* Corps. St el ni ni ti 2,(KH) članov. Rdeča vojska je ž njim na 'vzhodnem boji šču pomerila. Voriitelj tega zbora je bil Schallvurg, bivši častnik danske kraljeve gar«le. Pred 20 mesoci je padel \ Rusiji. Njemu na čast so krstili nov zbor izdajalcev.
Danci so kmalu >poznali, <la je mnogo članov zbora navadnih ubijalcev. Med 'M) prostovoljci, jili je priznalo, da so bili po zaporih zaradi k i i-minalnih prestopkov. K I j u h tenm :so vse sprejeli.
Schalburg Corps je nekam izginil. Pravijo, <la so ga X<*m-ci sami odstranili. Obsedno sta nje v Kopenhagnu je bilo ukinjeno. Nemci so kapituliral Zeieznica zopet obratuje. Naci sti so zapustili dela pri plinu elektriki in vodi in vis«»čnno ob ljubili, da vtavkujočih ne 1m» <lo več kaznavali.
To je bila v re-niri veličast na zmaga hrabrih in hladu h danskih domoljulK>v!
To je bil v re>nici poraz za
no orožja "Uai.sk Ind^tri '" j' " ',v	1»»».*
ISvndikat", ki je edina v Ko-	Z'i S,r r"'' !""''*
CSyndikat", ki je edina v Ko-penhagnu te vi ste in Nemcem neohodno potrebna, so Nemci kar ponoreli. Tovarna stoji v lukfi. V n je jo so Nemci izdelovali strojnice, pištole in dru-go lahko rožje. Tovarno so >tražili gestapovci in posebna protisaboterska policija.
Postavili so v treh dneh o-seni bomb. V zntedi, ki je Cedila po eksploziji, so se vsi *sa-boterji rešili. Svoje delo so temeljito opravili, trajalo bo precej časa, pred no bodo Nemci tovarno zopet lahko postavili v obrat.
V t eni času so Nemci po^tre-1111 30 Dancev, v pouličnih bitkah jih je padlo 70, 700 pa je bilo ranjenih. Za Dance je bila najhujša kazen to, da so morali: biti ob 8 uri zvečer doma. Razburjali <so se, da iso
\ega danskega Besta----
pMgnnjaca d t
MARLENA DIETRICH V TECHNICOLOR FILMU "KISMET"
rtripajuča ljubezenska drama in sijaj dragih kamnov, pustolovščina vzhoda — film v toehnicolor 44 Kismet", v katerem na stopata RomiM <'olnian in Marlene Dietrich v Astor Theatre liroariw in 4.",tli St., New York.
SONART REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLO&CE
Jury W. Koprivšek In ujegov orkester
M£y6—Wedding Pol k m
(N« bom m molili; 11 pa Jeat. pa tlila.ua maral«) Wedding Walts BlbV»ukl Wails
Pojo Rupnlck Mitri MftM—Jeep Polka
(Mat* polico pe£*)6) Marin« — polka
k7»—Tertzlnka — polka Na planlncab—valfiafe
Lepe Melodije
Duqui^ne L'niversity Tuuburira OrkrHter
M.771—Na Murijaut-e. (Milks Kjr so Luojf ruiiiv Muri^ka i^b—pcrlka
Z■ tozadevni cenik In can* ploit ee obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42nd ST.,
NEW YORK
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini 1 — Pošljite Vaš dar še danea Slovenskemu Pomožnemu Jdboru. 1840 W. 22nd Place, Chicago, hl
Gledališče... Kinematograf... Radio
Kapelnik Reichman v "Stop l»i iz<lali sovražniku. Don in
il .	•__I«	I I_____ I 1 *	1 IT	„
that Villain"
Slovstven list v Jugoslaviji
Kot ]H»ro4-a (>\\ r. je radio \'o-va .Jugoslavija naznanil, da Wo kmalu piitM*l izhaja ti nov s«!ov-stveni list "Književnost-**, ki 4>o /.družil vse juvfo>lovausk«> pisatelja in j»esnike.
List Imi i m«*! /,a svo.it' drlavee že iskusene ]>isjiti'lje, ki ImhIo pomagali razvijati iiKa«h' tal«'ii-te. ki so se že jiriT-i'li kazati.
Lits '1m» prinašal »pis«' >rl»-skill. Imaskili in slovenskih pisateljev. Kar je pUano v prozi. bo iz origin ala ]>red>tavlje-no v drnsfe jezike, jiestni na
•liodo objavljene v ori.unnalu -morali domov še po dnevu in potrebno razlago.
Tast "Književnost** l>o 11 re-
da so morali zapirati ob tem easu vsa okna. Obnašali pa so «e tako, kakor da t>e vse te za povedi njih ne tieejo. Delaivei a rzennl u * * Bu rmei st er & Warns", -so «1deiiiU da bodo ne dan v tednu praznovali. Poslali so pismo dr. Bestn. po-oblanlPeneu neonskega rajha, v katerem so mu spoiooili, da ne •^tavikajo, pae. pa da rabijo en dan v tednu zato. da si lahko preskrbijo živila. "Tako dolgo, dokler traja vojna <v Nemčiji" — tako so pihali, "nam nihee ne more jame it i za redno prehrano. Za nas pa je važnejše pridelovanje krompirja, paradižnikov in drugih piidelkov, kakor pa delo v arzenalu za nemško -vojsko".
Toda sedaj je nastopil zločinski Schalburg Corps es proti sabotažo ter razdejali vsa zabavna v Kopenhagnu: .Dijaški dom, Rowing Club, Golf Olub in Royal Dtanish Yacht Cluh. Tem(u je sledilo razdejanje poslopij v svetovno znanem parku Tivoli. Tu so se zbirali vc*i Danci ne glede na politično pripadnost. Vse to pn je bilo meščanom ne samo zadosti, pač pa kar preveč. Proglasili *o generalno stavko.
Vprašal sem Danca, ki živi sedaj na Švedskem, kaj je bilo prerv za prarv v teh hišah v Tivoli, da so *e ljudje taiko razburili T
Odigovoril mi je: "Ni šlo za poslopja. Vedeti pa morate, da »o ti domovi predstavljali dansko demokracijo. ČJe bi ta stasv-ka veljala vladi, potem bi jo lahko označili za revolucijo. Ker pa je ta stavka uperjena
jevaJ Radovan Sogovič. M«m1 uredniki s<» .ie Mile K ropi i k, Slovenee. .Tovan Polovie in Ivo Kro Hrvata, Branko Djopi«'-. Bošnjak. Ponisa Perovie (*'rno-goree. M. Panic' (Surep), Srb in Macedonca Vlejko Marko ski Ceda in Eli Finci.
Adamič član Ameriške Zgodovinske Družbe
Pisatelj Louis Adamič je bil izvoljen za člana Ameriške zgodovinske dnižibe v Wasliing-tonu, D. O. V tej družbi so člani vsi ameriški vodilni profesorji na polju zgodovine.
KUPITE EN "EXTRA" BOND DANESI
Poslušalci nove iirre "Stop that Vi Ilia n" na Mutual Broadcasting Sv>tein i \\ < >R) v sredo oil s.-'!<> <lo zvr.-cr bodo doživeli glasbeno zabavo iz opere Pagiliaeri - ka|>elnikom Kei<-h-
manoin in njcirovini orkestrom. *
Povest o junaštvu na morju
Prizori v filmski igri "Wing and a I'rayer" — The Story of Carrier zahtevajo, da morajo igralci pogosto pre-meiiiti kostume in tako >i morata dva glavna igralea lXm Ama«*lie in l>ana Andrews tekom iicn- 14-krat premeniti o-bleko.
Povest te igre je zelo zanimiva in razburljiva: Matična ladja, da se izogne sovražnemu napadu, z lie ž i v razburkano morje. Radio zapre, da ne bi privabil jajninskih liombnikov. Častniki vedo, da nad ladjo kroži njihov aerojrfan, pa se ne upajo odpreti radia, da se ne
"DRAGON SEED" — TRAGEDIJA KITAJSKE
Dana gledajo iz ladje in upajo da jih njihov aeroplan najde. < M vode sta vsa premočena in ko so ta prizor snemali stj; se morala 14-krat preobleči, da se ne prehladila.
*
"The Seventh Cross
1'retečeno sredo je l»Ll v posebni predstavi zastopnikom tujezičnib listov prikazan nadvse zanimiv in pomemben film posebno še za sedanje čase po imenu "The Seventh Cross'*. V tem filmu se pokazuje vse strašne brutalnosti nacijskili krvoločnežev. Glavne vloge v tem filmu so povrjene zanim i-raleetn kot: Spenicer Trnn*y, Sgne Tlasso, Hume (Vonvn. Jessica Tandy in več drugih. Kdaj in v katerem gledališču bo ta zanimiv film prikazovan Iki v tem !istn pravočasno poroča no.
KUPITE EN "EXTRA * BOND DANES!«
SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
M vkljutrnc »I*de*«
slovenske pesmi:
I.	Pnduknli« — moAkl tbor ■ bart-
U>n minn^vniii S. Pozdrav — mulki iLor t. l^ahko not — nioAkl ibor
4.	Otctkl ivun — rneAiiril gbor
5.	Pomladnnka — mctaiil m t.or, i
bariton uni"iptvtim t Lir m 1. — ta solo «pcv«. molki
ln maAanl sbur 7. IJra II. — za meianl «t>or t. Alunlikl odmtvl — mi motkl ln tenikl zbor, • barllou M-moipcTom t. Kan tata iz paalnia 1M — molki abor
10. Soft — u Bamoapeve, meSam abor In aprecnlJevablMUi (laa-'Vlra
II.	Psa Ira — aa aamoapeva, ma-
Aanl abor lu apratuilavanla Slaaovlra alt orn«i
CKN& SAUII
60 centov
K(JMAl)
To M koncertne prnnl za moAkr in ueAaoe zbore, katere je ucla»-bil ln v mmozaleibl l/dml M A TEJ L. UOLMAR. orgAnlat In pevovodja pri iv. Vido« Cleveland. Ohio. 1923. Naročit«? to ablrko prt:
KNJIUAKM SI-OVENIC PUKL. COMPANY
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
Katberine Hepburn in Tunnan Bey, ki nastopata v sijajnem filmu o Kitajski <4Dragon Seed". V tej briljantni i^ri igrajo tudi Walter Huston, Aline MacMahon in Akim Tamirov.

SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki J« zbudila pozornost v sera amerUkega Je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogote p« sedanji vojni evropskim narodom. Iz vseh evropskih driav, tudi la Jugoslavije^ M priAll naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo driav* na sveta. Sedaj Je priM da Zdruieno drist« pomagajo narodom, ki so Jim pomagali do njihovega sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor M so mogel naslov knjige prestaviti Iz angleštine — Je Jake zanimiva knjiga la Je priporočamo vsakemu, ki razuase angleAko.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vpraSaoje, ki se ttfe srete milijonov . . (%
tanje te knjigo Je bogato plateao."--Take so Je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PuHlJam lfuoey Order aa S.............. aa lastnoročno
podplaanod) knjlgo(l) :
Moje Ime ....................................................
St., ulica all Box at.............................................
Mesto ln drfava...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.