631. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 25. septembra 1913.
Leto H.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so i:t	pošilja upravnifitvn.	:a
Telefon Številka 118.
mm
:::
:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravništvoi	w
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 8,
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pUm« •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« te plača: petit vrsta IS v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po« a pust. — Za odgovor je priložiti znamko, at
Telefon številka 118.
*
«
asm
in oni.
Razmere na Slovenskem so po-0obne razmeram, ki so vladale pred letom na Balkanu. Pošteni ljudje so tam trpeli — Turki pa so delali krivice. Po časopisih je bilo polno obup-. -nih klicov vsled teh razmer — toda krivice so se godile naprej. Šele ko se je začel odločilni boj, se je pokazalo, da je bila ona turška sila, katere so se vsi tako bali — na slabi podlagi in je pri prvih krepkih sunkih propadla.
Tako je tudi pri nas. Klerikalci Imajo v rokah oblast In delalo krivice — drugi pa trpe In stokajo. Vse to stokanje traja že nekaj let in razmere postajajo vedno bolj neznosne. Pod trdo klerikalno vlado trpe naši narodi < in kulturni zavodi, trpe tudi posamezniki in cela slovenska stvar.
Naši gospodarski, denarni, kulturni I narodni zavodi-so bili klerikalcem trn v peti, spodkopavali so lih lavno ii. skrival, kakor so mogli, ml pa smo se ustavili pri prvem nai-padt:, ko so se zamajale klerikalne trdnjave. Kakor da bi se bali zmage.
Tako gre stvar naprej in posledica bo, da sc klerikalci iz sedanjih zadreg opomorejo.
Klerikalci pritiskajo in se bahalo s svoje močjo. Za proteste se ne zmenijo.
Mi pa protestiramo, razkrivamo krivice celemu svetu in čakamo.
Po zadnjih razkritjih pa le lasno, da sloni cela klerikalna moč na zelo slabi podlagi. In ko se je to pred javnostjo pokazalo, so klerikalci zacvilili v smrtnem strahu; zabobnali so sicer v svet o svoji mogočnosti — toda trecel negotovo (prav podobno onim demonstracijam, ki so jih delali Turki v Carigradu pred začetkom vojne!)
In nam so se takoj v srce zasmilili in smo rekli: pustimo jih, naj žive. Namesto da bi izrabili ugodni .trenotek, se hoče klerikalcem podaljšati življenje. Tla pod klerikalci 'so bila zadnjo čase tako zrahljana, da Je bilo treba le sunka — In vse bi padlo na kup. Thelmerica ie prignala s svojimi dokazi celo stranko S. L. S. tako na rob, da je bilo treba le še malo poriniti - In propad klerikalne stranke bi bil pred nami. Toda tu je razlika med nami In med njimi, v Kakor se vidi bo ugoden trenotek ostal neizrabljen. Malo ropotanja in vse pojde po stari šegi naprej: Pozabili smo. da gre pot v Skoplje čez Kumanovo. Kdor pri Kumanovem odneha - ne pride v Skoplje — nasprotno «'an lahko doživi nov poraz.
Z brezobzirno nepopustljivostjo so klerikalci zmagovali — s popustljivostjo so narodnjaki zgubljali moč.
S prezirljivim zasmehom »o šil klerikalci naprej preko osebnih In na-rodnih žrtev — naprednjaki pa so Vestno gledali, da bi se kakemu klerikalcu krivica ne zgodila.
Ko bi ne bUe male balk. državice lani resno prllele in nagnale Turke — bi sl bila Turčija opomogla. Tak0 pa so poprijele resno za orožje — In gnjila turška stavba je padla. Ne moremo najti boljše primere. Čas ie resen. Treba je boj izbojevati — ker sicer bomo še nadalje trpeli pod neznosnimi razmerami.
Ako klerikalci sedaj ne dobe, kar zaslužijo — s| bodo opomogli — In posledica bo, da bodo brezobzirno Izvedli fvoje načrte — med katerimi je kot triumf začrtan pohod na Ljubljano leta 1914.
Položaii je ugoden — šance so tu — ljudstvo čaka, da bo konec pritiska.
Brez boja ne bo zmage, boi pa ne sme poznati obzirnosti In popustljivosti.
Slovenska zemlja.
IZ KOSTANJEVICE NA KRASU.
Kakor vam je morda že znano smo dobili letos novo šolo. Krasna stavba to! Dolgo časa smo čakali nanjo in dočakali smo jo. Da nam je bila potrebna, ni treba naglašati, razume se že samo ob sebi. 2e na učencih ss spozna veliko večje veselje do učenja sploh, grdi prostori sami že odbijajo otroke od sebe. No, pa vendarle niso vsi zadovoljni. V šoli se bo podučeyalo namreč dvakrat na dan, in to je ravno vzrok nevolje pri nekaterih. Večina pa je vendar teh misli, da Je celodnevni pouk potreben. Res je, da je tudi precej dela na polju, ali pomisliti moramo, da Kras ni tako rodoviten, da bj preživljal vse vaščane. Večina mora iti v svet in ti morajo vendar vsaj nekaj znati, če hočejo dobiti kje boljše mesto. Ce pa bo kdaj res dosti dela bomo prosili šolsko oblast,., da nam oprosti otroke za eden ali dva dnevi. Upamo torej, da naše ljudstvo sprevidi, da je celodnevni pouk zelo v^ že n in da ne bo temu nasprotovalo.
Štajersko.
»Dan« v Mariboru, vedno boli narašča. V kratkem se je razvil med najbolj razširjene slovenske liste. Koncem leta bodemo objavili, koliko iztisov se ga je prodalo in razpečalo. A ne samo v Mariboru, tudi po celem Podravju si je že pridobil vstop, da konečno ne govorimo štajerskem Posavju. Savinski dolini. Ptujskem polju itd. Naša dolžnost pa je, da skrbimo. da ga še bolj razširimo.
Maribor. (Klerikalna neznačaj-nost.) Kot smo že zadnjič poročali, je mariborska »Straža« radi neke gostilniške afere iia naravnost falot-ski način insultirala javno ravnatelja tukajšnjega moškega učiteljišča. Danes konstatiramo: 1. da so bili kleri-
kalci. ki so Izzvali prepir in da se njih ni — vsaj ne deloma — izzvalo.
2.	Da klerikalci že teden dni vedo, da so gospoda ravnatelja po nedolžnem napadali; istotako učiteljiščnike. Kljub temu pa ne smatrajo potrebno, dati obenem javnega zadoščenja. Človek, ljudje, ki tako nastopajo, so v naših očeh — falotjel S tem je za nas stvar končana ..,
Zver v Stubalpl — lev. Graški viri povedo, da je zver, ki razsaja
v	Stubalpi — mlad lev. Veščaki lovci, zlasti Bewarec, Bronsard, so odločno tega mnenja. Spremlja pa leva še volk in najbrže tudi hijena. Skoda, ki jo je dosedaj napravil »kmečki strah.« je naravnost ogromna, kajti padlo je že do 600 glav živine. O priliki priobčimo zbirko o tej zverini in njenih roparskih pohodih.
Pragersko. (Goljufija. Dne 17. t. m. so prijeli orožniki na Pragerskem trgovca Andreja Gomiuniga in kleparja Otmarja Partla. Oba sta bila v velikih denarnih siskah. Skušala sta si dobiti denarja s tem. da da sta ponarejala menice in jih predložila raznim bankam v Avstriji in po drugih državah. Oddali so ju c. kr, okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici.
Murau. (Strašen požar.) Dne 12. t. m. je razsajal v Murau strašen požar ter uničil več posestnikov in strank. Vsa škoda znaša 205.000 K in Je le deloma potkrita z zavarovalnino.
Maribor. (Gos za — 117 K 56 v.) Dne 21. t. m. so priredili slovenski železničarji veselico, na kateri se je licitirala tudi podarjena 8°s. Zlici-tral Jo je g. Franjo Majer. Pri licitaciji se Je doseglo čistega 117 K 56 v Kar Je glavna zasluga gospoda nad-inženirja Brabeneca, kojega Je veljala licitacija 60 K! Seveda, so tudi ostali gospodje, zlasti pa gospod Majer mnogo žrtvovali. Vsem gospodom naše — občudovanje. Za gosi brez perja se res mnogokrat mete še več, za tako pečenko pa treba poseben apetit. No. pa nič za to! Med drujrimi. kuriozitetamd imamo sedaj v Mariboru še »svojo« — narodno gos.
Dobrova pri Konjicah. (Zastrupiti ga }e hotela.) Posestnica Marija Fuhrmann in njen mož Anton sta že delj časa živela kot pes in mačka. Vedno in vedno je bilo slišati iz njih hiše ven kreg, prepir in pretep. Polena so včasih žvižgala, da Je bilo Joj. Zadnje čase je Fuhrmann začel vedno pogosteje od doma izostajati, kar pa ženi ni bilo prav. Postajala Je ljubosumna. Vsled tega se je obrnila na svojo mater, tudi posestnico v Dobrovi, staro Marijo Stanovšek ter jo toliko časa nagovarjala naj jo reši svojega moža, dokler konečno ni privolila. Ko je bil dne 16. t. m. Fuhrmann doma pri večerji in Jedel svojo krompirjevo juho, mu je postalo rja mah zelo slabo, pričel je bruhati in dobil silne želodčne krče. Takoj je pričel dolžiti svojo ženo, 'da ga Je
Deželna krava In njeno tele.
JR
zavdala. Zdravnik mu je dal protistrupa a hkratu tudi odredil, da so poslali izbruhano v Gradec, v syrho kemične preiskave. Zenski so zaprli.
Trbovlje. (Orožna nesreča.) 20. septembra fe zašel 2Ietni sinček čuvaja Zagošeka na progo. Kar pribuči mimo vlak št. 73. Stroj je pograbil malčka in popolnoma razmesaril. Našli so kose mesa po kdesih in stroju sploh, a tudi daleč naokoli. Oče, ki le videl to nesrečo, sinčku ni mogel pomagati. Revež!
Maribor. (Prosveta.) Dne 1. oktobra priredi »Prosveta« v Mariboru veliko akademijo. Tozadevne priprave so v polnem teku.
Tala nad Mariborom. Tu se je ustanovila za dobo 4. let orožniška ekspozitura.
Maribor. (Porota.) Joža Prelož-nik Iz Grajene pri Ptuju je bil obsojen na 2 leti težke ječe, ker je s koso odsekal posestniku Vilčniku desno roko.
Goriško.
IZ LOGOV PRI KOBARIDU.
Tukaj se Je sezidala pred kratkim šola; velika le dovoli, torei smo ž njo popolnoma zadovoljni. Sedaj se gradi nova stavba, še lepša in večja od šole. To bo farovž.
No, mi privoščimo gospodu nun-cu, naj ima najlepšo stavbo v vasi, naj jo ima, vsak mu jo privošči od srca. Radovedni smo, ali naš pastir res ljubi svoje ponižne ovce. Menim da ne. Na plese so naš gospod nune zelo hudi. Kaj ni res? Tudi narodnih veselic sc ne veseli preveč. Oni dan so otroke nabili, ko so poslušali godbo. To je velik psiholog, in pedagog.
O	Aristotel, tudi tu si dobil velikega konkurenta! — No pa kar se pobožnosti tiče, pa kar molčimo. Če bi
videl' naprimer naš gospod nune ka^ ko svojo ovco ob nedeljah recimo — plesti nogovico. kar zlasal bi Jo od velike bogaboječnosti. No. pa kak-šenkrat Je tudi v tem oziru popustljiv. Še celo iz lece dol pada večkrat njegova milost. Tako tudi v nedelja Njegova pridiga je bila polna »lja-bezni«. »Kristjani in kristjanke! Gradijo mi novo hišo, to veste. Človdc čaka in čaka in še vedno ni sezidana. Sedaj je zmanjkalo peska: ljudje bo-1 žji, ali mislite, da bom pesek jaz kupoval? Morda celo, da ga bom sam nosil. Saj vendar nisem jaz vaš osel! Jaz ne bom trpel več tega! Idite torej
vi	vsi, ki vas še ni hudič obsedel, idite. in pomagajte mi. nanosite mi peskaf Amen!«	'
Približno tak je bil govor našega gospoda nunca. In res, njegov govor je našel odmev, ampak samo medi ženskim spolom. In zgodil se je škan-' dal. kterega ne pomnimo tako kmalt pri nas. Pomislite! Naš duševni pastir ]e naganjal na delo ljudi, za svojo hišo in to celo ob nedeljah. Uboge ženske so takoj ubogale častitega gospoda, šle so ter vlačile velika bremena peska. Nosile so po čez en četrt ure dolgi strmi poti od bregov Nadiže pesek za farovž. On oa duševni pastir je gledal vboge ženske kako se potlio ter jih naganjal k napornemu delu.
Gospod nune! Ali ni prepovedano izvrševati ob nedeljah.in prazni-kih dela? Še živina počiva na Gospodov dan, vse počiva, vi pa ukazujete ljudem, in to tudi ženskam, nositi težke tovore za vašo hišo. To ie res delo usmiljenja! Mi pa vaščani vam povemo, da nikakor ne bomo ubogali, če boste gnali nas uboge ovce čez trnje in prepade. Slovenskemu ljudstvu pa naj bo to dokaz usmiljenja, pravičnosti in pobožnosti naših gospodov nuncev.
LISTEK
Pavel bertne:
Otrok ljubezni.
(l)alle.)
»Da, da, to ti je čudna reč, draga moja. Kar neumno se zdi človeku. Če premislim, da nimam prav nobenega talenta...«
Odahnila Je Gllberti. ki Je hotela ugovarjati:
»Nič ne reci, da ni res. Jaz sama bi bila največja oslica, ako bi se mi Je sanjalo kaj takšnega. Rekla sem: lepa nisem, talenta ni... «
»O pač, lepa si.«
»No, da... v tej točki ti že dovolim. biti drugačnega mnenja ... Lepa fte. a — kakor pravi onga — še hujše. No, vidiš, kam me je pripravilo vse to...«
»Res je,« se le zasmejala Gilberta brez bridkosti in brez neplodnega obžaloyanja, »res Je. Spominjam se $e časov, ko si mi prerokovala pravljične angažmane.«
»In zdaj jih imam laz. nuucka uboga ... ti pa ...«
»Eh, kaj jaz... to je pokopano... ne misliva več na stare reči.«
Ljubko in smeje se je obrnila razgovor;
»Tak pokaži mi vendar »vole roke.«
Prijela jo je za roke, leskečoče se v ČUdolepih prstanih, da si jih ogleda bliže:
»No Mihelina ... zdaj imaš, po čemer si tako hrepenela svoje dni.«
Povzela je:
»Vidiš! Čisto sem pozabila, da bi tl morala reči pravzaprav Bobeta...
»Oh, ne! Kliči me kakor nekdanje dni. Ne moreš si misliti, s kolikim veseljem slišim to ime, ki je res moje na vse zadnje. Ah, draga Gilberta, kako sem vesela, da te zopet vidim!«
Nato je pritisnila velika rdečelaska na zvonec:
»Kaj je z obedom?« Je nagovorila hišno, ki Je stopila v sobo. »AH bo, ali ne bo.«
»Hišni vodja je hotel pravkar javiti, da je miiza pokrita.«
»Potem mu odpustim njegovo objavo. In, kaj ne, Gilberta, obedovali bova prav po domače, brez ce-. remonij, kaj?... Francina nama bo stregla in imeli bova mir, da se moreva porazgovoriti o najinih zadevah.«
»Mnogo prijetnejše bo tako.«
»Torei slišite, Francina, nobenih komedij.«
»Dobro,, madam.«
In dočim je šla hišna sporočit Bobetine ukaze, je prijela ona Gil-berto pod pazduho:
»Stopiva naglo, drugače se nama shladi obed, in ti porečeš: — Prava
To,i.ko f,ri'oa ie o njej, a prijateljica, ki si jo povabi na obed, nc dobi niti gorke kotlete... Ah. Gil-
berta, kako prijetno se je Šaliti s staro tovarišico...«
Med takšnimi šalami sta dospeli v obednico, smejočo se v eksotičnem cvetju.
»Semkaj sedi. Ali ti ie udobno?«
»Meni! Kakor še nikoli na svetu. Oči mi zmanjkuje od samega občudovanja ...«
»Da, da. tudi meni se je zdelo vse to izprva sila imenitno. A človek se kmalu navadi. Zdaj. ko sem vajena vsega tega, se niti več ne ozrem... Tako je menda vedno, ako zadene človek veliki dobitek.«
»Ti pač lahko rečeš, da si ga zadela. Tvoj uspeh je bil nečuven.«
Bobeta je pogledala okrog sebe, da vidi, ali ni Francine tu.
»Jaz sama ne razumem. Občinstvo mora biti grozno trapasto .. Ko sem pustila Konservatorij, to se pravi, ko so mi namignili, da je škoda delati napotie v razedu. sem imela izprva strašno smolo. Skregala sem se ravno takrat tudi z onim, ki sem ga imenovala svojega bratranca ... skregala se na žive in mrtve. Izkrat-ka. vse je bilo narobe. Denarja sem Imela malo, in lahko si misliš, da je v mojem žepu še tisto kmalu izginilo.«
»In potem?«
»Morala sem poseči po skrajnih sredstvih. Prodala sem svoje bisere, ki so mi jih tovarišice tako zavidale.«
Gilberta je obrnila pogled nehote na krasne uhane, ki so viseli Bobeti v ušesih.
, »Da,« se je zasmejala rdečelaska. »Vrnili so se. kakor mala ribica, ki raste med potjo. Moji biseri so me stali osem tisoč, a jaz sem dobila zanje pet tisoč, in s tegi denarjem sem nastopila svojo pot do sreče. S tem,« je ponovila, »in z nekim tovarišem, ki je bil vzrok mojega spora z bratrancem, a je bil v svojo in mojo nesrečo ravno takšen revež kakor jaz. Nora pravzaprav nisem bila vanj, a bil mi Je povšeči. Bil je malo pisatelja malo dramopisca in 'malo tudi poeta; samo to smolo le imel. da živ hudič ni hotel igrati njegovih komedij in tiskati njegovih pesmi. Cigan, sai veš. In ravno on mi pravi nekega dne, sli-šoč me peti staro umetnjaško šaljiv-ko: — Veš kaj, Mihelina, ti poješ sila smešno te reči. Poizkusi vendar tole. ki sem jo naredil oni dan ... Igral je nekoliko na klavir, siromak... In tako se je spravil ter mi začel vte-patl svojo reč, ki je bila precej zabavna ter je postala še zabavnejša, ko sem jo ponavljala jaz... Parkrat sem jo morala peti pred njegovimi prijatelji, in nekega večera, ko smo bili v »Nojevi Barki« in ni bilo več mnogo ljudi, sem zbrala pogum in sem jo zapela pred vsemi... Ah. draga moja, kakšen uspehi... Da si videla tisto ovacijo!... Gospodar Pa mi je ponudil na licu mesta anga-žman. Plačal me seveda ni predobro, pač pa me je zašil za odškodnino štirideset tisoč frankov, ako bi mu unesla pete ... Jaz podpišem kakor nedolžno jagnje, mol fant mi napravi
repertoar — kakih tucat sličnih pesmi — in z njimi se poženem v javnost ... Štirinajst dni nato je zvišal gospodar vstopnino in cene sedežev, in gospodje v frakih in z orhidejami so kar drli noter ... Toda čez mesec dni je ptička odfrčala in se ni vrnila ni'koli več.«
»Kako to?« je prašala Gilberta1, ki je sledila Mihelinim pripovesti z napeto pozornostjo.
»Eh, ukradena sem mu bila, in ukraidel me je jako simpatičen tat... Kakor bi mignil s čarobno palico, me je preseldJ v ta dvorec, plačal odškodnino lastniku »Nojeve Barke« in ml napolnil miznice s tisočaki. In ko je prišlo drugi dan troje ali četvero pariših impresarijev, to je. pravih, odličnih, ljudi z velikih bulvarjev, dia mi ponudijo pravljične angažmane, je bila moja edina zadrega ta. katerega naj si izberem... Zdaj me ima Burginjon. In kaj prav mi prihaja njegovih trideset tisoč frankov na mesec: strašno je premisliti, kako naglo rasto bankovcem krila. Ti si, gotovo praviš na tihem, da moram biti prismojena, kaj? Tudi jaz sii mislim isto že ves čas. a nič mi ne pomaga. Sojeno m je. da napravim vse neumnosti po vrsti. Kal za to! Trajalo bo. dokler bo trajalo. In tud vpraSr^m se nazadnje, zakaj ne bi trajalo... celo to se vprašujem, ali ne pride morda nekoč dan, ko poplav Čarni svoie dolgove.«
(Dalje.)
Kranjski deželni zbor.
Včeral le bal otVorjen deželni zbor, ki ga čaka veliko dlela, ker klerikalci ga nimaio posebno radi in kei vladi vsaka njihova želja zapoved, ga prav redko sklicuje.
Sejo ie ob 11. uri dopoldne ot-voril dež. glavar, imenoval za zapisnikarja barona Borna in dr. Zajca in se potem spominjal u mir lega poslanca dr. J. Viliana.
Interpelacije in nulnl predlogi.
Narodno - napredni poslanci so vložili interpelacije o: deželnih hid-roelektrični centrali; o deželnem poroštvu na vloge »Ljudske posojilni' ce«; na deželnega predsednika v zadevi podpor gasilnim društvom; na dež. glavarja radi persekucije naprednih županov; na dež. glavarja v zadevi deželnega zakonika, na katerem je nemški naslov na prvem in slovenski na drugem mestu; na dež, predsdnika v zadevi uradnega lista za Kranjsko, ki izhaia v nemšk. namesto v slovenskem jeziku; na dež, glavarja v zadevi po nedolžnem preganjanega paznika v prisilni delavnici Bučarja; na deželnega glavarja v zadevi razdelitve doklade potreb, učiteljem; na dež. predsednika radi preziranja deželnega zbora; na dež, predsednika radi sestavljanja porotnega imenika porotnikov. Nujne pre 'dloge so vložili napredni poslanci, (la se ustanovi za Kranjsko posebna zavarovalnica proti nezgodam (dr. Fr. Novak, Jos. Turk in tovariši); <ta se pomakne Ljubljana med mesta z aktivitetnimi dokladami I. razreda aktiv, doklad drž. uradnikov (A. Ribnikar in tovariši); da se uvede pri 'državni polici}! v Ljubljani slovenščina kot uradni jezik (A. Ribnikar in tovariši).
Tudi klerikalni poslanci so ^vložili interpelacije v zadevi Završnice in PavšJarjeve afere.
Novi poslanci. Volitve v odseke.
Obljubo so položili novi deželni poslanci Jos. Reisner. A. Ribnikar, knez Hugo Windiischgraetz. Kar. Mullejr m dr. Vinko Gregorič.
Za dež. odbornika iz kurije mest. trgov in trgovske zbornice je bil izvoljen dr. Triller, namestnik ostane dr. Fr. Novak.
POROČILA IN PREDLOGI.
Poročilo deželnega odbora o dopolnilni volitvi dveh poslancev iz kurija mest in trgov v volilnem okraju Ljubljana in dveh deželnih poslancev iz kurije veleposestva se odkaže verifikacijskemu odseku; poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca iz volilnega razreda mest in trgov v volilnem okraju Tržič, Radovljica, Kamnik se odkaže verefik. odseku; poročilo dež. odbora, s katerim se predlaga deželni račun za leto 1911. se odkaže finančnemu odseku; poročilo dež. odbora, s katerim se predlaga računski sklep melioracijskega zaklada za leto 1911. se odkaže finančemu odseku; poročilo 'deželnega odbora, s katerim se predlaga izkaz dohodkov in stroškov ustanovnih zakladov za leto 1911. se odkaže finančnemu odseku; vladna predloga z. načrtom zakona o dopolnilu zemljiških knjig s sprejetjem javne imovine se odkaže upravnemu odseku; poročilo deželnega odbora gle-'de zakonskega načrta o varstvu ptic: poročilo deželnega odbora o izpre-membi zakona o občinskih posredovalnih uradih se odkaže ustavnemu in občinskemu odseku; poročilo dež. odbora o izvršitvi sklepov deželnega zbora se odkaže odseku za letno poročilo; poročilo dež. odbora, s katerim se predlaga deželni proračun za leto 1913. se odkaže finančnemu odseku: poročilo deželnega odbora o Sovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za občino Celje L 1913. se odkaže ustavnemu in občinskemu odseku; poročilo dež. odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za občino Hrenovice 1. 1913. se odkaže nstavn. in občinskemu odseku; poročilo dež. odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za občino Vrhniko I. 1913. se odkaže ustavnemu in občinskemu odseku; poročilo dež. odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za davčno občino, t. j. mesto) Postojno 1. 1913. se odkaže ustavnemu in občinskemu odseku; poročilo dež. odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za krajno občino Planino pri Vipavi 1. 1913. se ,odkaže ustavnemu in obč. odseku; poročilo dež. odbora o doyolitvi za pobiranje nad 100% doklad za krajno občino Vrabče 1. 1913. se odkaže ustavnemu in občinskemu odseku, poročilo dež. odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za davčni občini Gorenje Jezero in Lipsenj, krajne občine Stari Trg pri Ložu se odkaže ustavil, in obč. odseku; poročilo dež. odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za občino Jablanico v letu 1913. se odkaže ustavn. bi občin, odseku; poročilo dež. odboja o dovolitvi za pobiranje nad 100% idokJad X občini Sv. Križ pri Svib-
njem v letu 1913. se odkaže ustavn. in občin, odseku; poročilo dež. odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad za občino Travo 1. 1913, se odkaže ustavn. in občin, odseku; poročilo dež. odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad v davčnih občinah Bušeča vas, Planina in Stojansik vrh krajne občine Sv. Križ pri Kostanjevici 1. 1913. se odkaže ustavn. in občin, odseku; poročilo deželnega odbora v zadevi asanacije financ javnih bolnišnic v Krškem, Novem Mestu in Postojni se odkaže finančnemu odseku; poročilo dežel, odbora o dovolitvi deželne podpore za zgradbo »Vajeniškega doma« v Ljubljani se odkaže finančnemu odseku; poročilo dež. odbora o načrtu zakona glede dopolnitve določil o provokaciji v kranjskih agrarnih zadevah se odkaže kmetijskemu odseku; poročilo deželnega odbora glede dovolitve za pobiranje nad 20% doklad za cestne namene se odkaže upravnemu odseku; poročilo dež. odbora o razdružitvi krajevne občine Cerknica in o ustanovitvi samostojne občine Begunje se odkaže ustavn. in obč. odseku; poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklade po davčni občini Kal krajevne občine Šmihel pri Postojni se odkaže ustavn. in občin, odseku; poročilo dež. odbora o uravnavi deželne ceste Črnomelj-Vinica v črnomaljskem cestnem skladnem okraju, s predložitvijo dotičnega zakonskega načrta se odkaže upravnemu odseku; poročilo dež. odbora z načrtom zakona o pobiranju kanalske pristojbine v deželnem stolnem mestu Ljubljana se odkaže ustavn. in občin, odseku: poročilo dež. odbora o proračunu deželnega melioracijskega zaklada za 1. 1913.; poročilo deželnega odbora o izpremembi zakona o občinskih taksah se odkaže ustavn. in občin, odseku; poročilo deželn. odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklade po krajevni občini Dol pri Črnomlju v letu 1913. se odkaže ustavn. in občin, odseku; poročilo deželnega odbora o izpremembi meje med občinama Dolsko in Dol in med občinama Dolsko in Velika vas se odkaže ustavn. in občin, odseku; poročilo deželnega odbora v zadevi ustanov za gojence umetnostnih in glasbenih zavodov se odkaže finančnemu odseku; poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiranje nad 100% doklad v krajevni občini Knežak 1. 1913 §e odkaže ustavnemu in obč. odseku; poročilo deželnega odbora o dovolitvi za pobiratfje nad 100% občinskih doklad za občino Trnovo leta 1913. se odkaže ustavnemu iri občinskemu odseku; poročilo deželnega odbora s katerim se predlaga deželni račun za leto 1912. se odkaže finančnemu odseku; poročilo deželnega odbora s katerim se predlaga računski sklep melioracijskega zaklada za 1. 1912. se odkaže finančnemu odseku; poročilo deželnega odbora s katerim se predlaga računski sklep ustavnih zakladov za 1. 1912. se odkaže finančnemu odseku; poročilo deželnega odbora s katerim se predlaga računski zaključek Kranjske deželne banke v Ljubljani za 1. 1912. se odkaže finančnemu odseku.
Kamniška železnica.
Dr. Vinko Gregorič je utemeljeval svoi nujni predlog, nai se merodajne faktorje pozove, da bi kamniški vlaki vozili z iužnega kolodvora. Nujnost je bila sprejeta soglasno.
Dež. glavar potem zaključi sejo in nakaže prihodnjo za 4. uro popoldan.
se nahaja »v dostojni družbi« (kakor bi se nedostojno vedeli).
Dr. Lampe provocira velikanski kraval.
Na interpelacijo posl. Pibra in tovarišev v Pavšlarjevi zadevi je odlgovarjail referent dr. Lampe prav na dolgo in široko. Norčeval se je iz Pavšlerla in branil dež. odbor, očital ie PaivšlerJu krivo prisego in končno je Pavšlar naprednjak, ker ie s svojim pričevanjem v zadevi »Glavne« (kjer je. kakor je prej rekel Lampe, krivo pričeval) položil sprejemno skušnjo za vstop v narodno - nau predno stranko!
Narodno - napredni poslanci so skočili po koncu kot eden. skočiti proti klopem klerikalnih poslancev in začeli vpiti: »Krivoprlsežnike nas Imenujete!« — »To ie Infamija!« — »In ta človek se ne sramuje maševati!« — »Faloti!« — »Lampe je naj-večil gauner na Slovenskem!«
Nastal je grozovit vrišč. Napredni poslanci so vpili, da se ne dajo tako žaliti in izzivati, tolkli so z rokami po mizah in zahtevali tako odločno zadoščenje, da so imeli klerikalni poslanci, ki so sami uvide vali. da je dr. Lampe zakrivil lumparijo. dosti dela. ’da so pregovarjali in poskušali pomiriti napredne poslance. kar jim pa ni pošlo za roko. Dr. Tavčar dr. Triller. Novak. Ribnikar. Pirc. Gangl, so bili tako ogorčeni, da se niso mogli premagovati, reagirali so na Latnpetovo razžalitev z najkrepkejšimi besedami; dr. Triller se le postavil prod dr. Lampeta. tolkel po njegovi mizj in silno vpil. ali razumeti se ni moglo niti njega, niti drugih, ker vpili so vsi povprek in bil je tak vrišč. da se ničesar več ni moglo razumeti. Dr. Lampe ie stal tiho bled kot zid na svojem mestu, ker se je menda tudi sam zavedal, da mora imeti tudi hudobija svoje mele.
To 5e trajalo morda četrt ure. seja je pa bila pretrgana takoj, ko je nastal kraval.
Kranjski Tlsza.
Deželni glavar je zopet otvoril selo in rekel, da so se zgodile reči, ki jih mora obsojati. Dr. Lampe je razžalil narodno - napredne poslance In zato ga mora poklicati k redu.
Ali užaljeni poslanci nimajo pravice iskati si sami zadoščenja, kar so pa oni storili, ker ie dr. Triller vpil proti dr. Lainpetu »obrekovalec«. (Dr. Triller« »Ali smo mi
stranka krivoprisežnikov ? «)	‘)r-
Lampe le poštenjak od glave do pete. ali ker ie dr. Triller izgovoril to besedo v razburjenju in ie bila to samo reakcija na razžalitev.^ ga po-cliče »samo« k redu. Ribnikar je vpil pavšalno: »Faloti!« — »Lampe e naivečji gauner na Slovenskem!« in zato ga izroči disciplinarnemu odseku, ravno tako tudi dr. Tavčar*a< <er je rekel za dr. Lampeta. da ga e že bog kaznoval.
Ta tako očitno pristranska sodba le izzvala v zbornici in na galerijah pravo senzacijo in mnogim se je zazdelo, da sedi za predsedniško mizo madžarski nasilnik lisza.
Seja ie bila pretrgana za pol ure
da sklene disciplinarni odsek sodb kj jo je potem dr. Šušteršič proglasil: posl. Ribnikar se Izključi rajšnie seje, dr. Tavčarja Pai po« če dež. glavar k redu. Ribnikar in reče pri odhodu: »Mesto Lampe a grem pa jaz.«
Dr. Triller ie hotel podati neko izjavo v imenu nar. napredne stran ke. ali mu dež. glavar ni dovolil.
Grof Barbo je tudi govoril — nemško, seveda — in se le strinjal s predlogom dr. Trillerja, da se sestavi mešani Odsek, drugače ni pa nič posebnega povedali.
Dr. Novak naglaša. da se nar. napredna stranka nikdar ni izjavila proti temu. da se dežela spušča v taka podjetja, temveč je samo pioti temu. da se dežela spušča v špekulativna podjetja. »Mi hočemo« — je rekel — »od večine naravnost — dovolite ta izraz — izsiliti jasnost v tej zadevi.«
Dr. Lampe se le najprej opravičeval radi one razžalitve nar. napredne stranke, potem je pa opravičeval postopanje dež. odbora v zadevi električne centrale na Završ-nici.
Dež. glavar je ob 9. uri zvečer zaključil sejo in nakazal prihodnjo za torek. 30. t. m. ob pol 10. uri dopoldan.
Reklama za »Ljudsko posojilnico.«
V	popoldanski seli. ki ie pričela ob 4. uri. ie odgovarjal dež. glavai dr. Šusrteršič na interpelacijo posl. Povšeta in tovarišev glede glasov, da jamstvo kranjske dežele za vloge v »Ljudski posojilnici« ni postavno. ker tozadevni sklep nima naj višje sankcije, ob enem pa tudi na interpelacijo posl. Supančiča v ravno ti zadevi, s to razliko, da ga na,j^e7f ni poslanci vprašajo, zakai doticmii sklepov ni predložil v sankcijo, po čemu se ie deželni odbor prepričal, da deželi od tega jamstva ne preti nobena izguba?
Odgovor dež. glavaria ie. bil v svojem bistvu reklama za »Ljudsko posojilnico«, sicer ie pa izjavil, da je prevzel deželni odbor to jamstvo v lastnem delokrogu, na podlagi splošnega pooblastila, ki ga ie skle-nil dež. zbor.
Na enako interpelacijo dr. lrri-leria in tov. naslovljeno na dež. predsednika je odgovoril baron Schwarz v svojem slabotnem glasu in slabi slovenščini, da je bilo postopanje dež. odbora pravilno.
Posl. dr. Triller predlaga, da sc otvori o odgovoru debata, kar pa klerikalna večina, seveda, odkloni.
Posl. Ribnikar:	»Bojite	se	de-
bate«.
Dež. glavar se je radi te opazke posl. Ribnikarja takoj razburil in ga je poklical k redu. pri tem si je pa dovoli (Opomniti Ribnikarja, da
Nesreča na Sv. Jakoba nabrežju
Včeraj se ie zgodila na nabrežju ob Ljubljanici smrtna nesreča. Sin posestnika Kržeta iz Trnovskega pristana, Albin Krže je pripeljal mokarju Bahovcu en voz otrobov. Pred vrati na Sv. Jakoba nabrežju je ustavil in le šel odpirat vrata, da bi zapeljal v vežo. Pri tem pa je konj hitro potegnil in oje so zadele Kržeta y trebuh. Nesrečni mladenič je storil samo še par korakov in je bil mrtev. Zadet je bil v mehur.
Na kraj nesreče se je zbrala takoj cela množica ljudi, da je bila vsa cesta polna. Ko se ie pripeljala komisija. so prepeljali truplo domov v Trnovo. O nesreči se je obvestilo njegovega očeta, ki ie prišel takoj na mesto nesreče. Albin Krže se ie šele pred 14. dnevi vrnil od vojakov. Celo tiesrečo je zakrivil nesrečen slučaj.
Dnevni pregled.
Debata o Završnici.
Otvorila sc je debata o električni centrali na Završnici. ki jo je otvoril novi poslanec dr. Gregorič s tem. da je — kot dr. Šušteršič za »Ljudsko posjilnico« — delal reklamo za svoj »Union« in je rekel, da bi bila Ljubljana brez njegovega »Uniona« Se danes navadna vas. Seveda je hvalil tudi električno centralo na Završnici. ki jo je primerjal — svojemu »Unionu«. Ta govor le bil ponesrečen.
Dr. Triller ni nasproten elektn čni centrali, ali zahteva, da se stanje na Završnici pojasni z mešano komisijo. ker iz izvajani strokovnjakov, ki so svoja vivajanja podprli, se vidi. da je stvar morda nekoliko zavožena. Na vse strani se kriči po popolni jasnosti v tej zadevi in njemu se zdi. da navzlic velikim električnim silam vlada pri večini dežel, zbora strah pred lučjo. Giede mešanega odseka stavlia predlog.
Dr. Tavčar se dotakne govora dr. Gregorčiča, ki ie primerjal Za-vršnico vsojemu »Unionu« in pravi, da take primere ne kažejo one resnosti. ki bi tukai bila potrebna. Zanimivo je. da še danes ni pravega rentabilitetnega računa o podjetju na Završnici. Končal ie svoja izvajanja dr. Tavčar z besedami: »Mi nič ne sumničimo, hočemo samo jasnosti. in ako bomo prepričani, da je stvar dobra, bomo glasovali tudi mi zanio.*
Duhovnik dr. Krek in gdč. Ka-mlla Theimer. V predvčerajšnjem »Slovencu« je priobčil dr. Krek očitke proti gdč. K amili Theimer in jo skušal ponižati. Našel ie odgovor, katerega le mogla dati le kruto žaljena žena, ki ima za vse svoje trditve tudi dokaze v rokah. Gdč. K. Theimer piše. da se ie seznanila z K. dr. Krekom le na žello Ke. dr. Su-steršičeve. in nadaHuje:	Občevala
sva dejansko več kakor eno leto. ne da bi mi sploh bilo prišlo na misel, da bi smatrala najino razmerje za drugačno, kakor prijateljsko.
Šele v času moie težke bolezni spomladi 1. 1912. mi je nekoč namignil. da ne vidi v meni duševne prijateljice. nego ženo.
Na to sem ga drugi dan prosila, nai s takimi nesmotrenimii opombami ne moti najinega lepega razmerja, ker bi bila sicer v svojo žalost primorana ž njim prekiniti vsako tia-dalino občevanje.
Šele po večmesečnem upiranju sem se 28. decembra I. I. odločila udati se dr. Krekovim prošnjam In postati njegova in sicer šele potem, ko mi se ie opetovano zaklinjal da mu bo naiina zveza prav tako sveta kot postavni zakon in da nima. proti tei zvezi prav nobenih verskih pomislekov. Vspričo teh dejstev je dr, Krekovo govorjenje in pisanje In razne izjave ničevo! Gdč. Kamila Theimer priobči jutri dr. Krekova pisma. Mož in njegova garda bodo švicali.
Milan Prlblčevič. ki le kakor smo že poročali teško obolel vsled silnih naporov, katere je moral prenašati v obeh balkanskih voinah tega leta — ie že izven nevarnosti, kakor poroča »Srbobran«.
Avstrijska skrb za Albance. Pravzaprav bi časopisi morali ustvariti v svoiih predalih poseben oddelek. katerega bi naslovili: Avstrijska za Albance (pravilno albanske roparje). Ta oddelek bi ne bil noben dan prazen, zato skrbe razna avstrijska ministrstva, ki so v podpiranju albankega »naroda« silno iznajdljiva. O vojnem ministrstvu niti ne govorimo; če bi govorili bi morali konstatirati. da imajo akcije tega mi-nHnstva največ v. sp eh a. Tudlnaučno ministrstvo se čuti poklicanega delati za albansko prosveto in kulturo — menda misli svojo vest radi koroških Slovencev potolažiti s tem. da pusti v najboljših dunajskih zavodih vzgajati albansko nadebudno mladino. Za koroško slovensko mladino avstrijskim krogom ni mar — mti en-jim ne dajo. Zato se pa naravnost s perverzno vnemo brigalo za albansko deco. V zadnjem času se je pa zavzelo za albanske - kmete (ki se oa boli spoznajo na rop m umor, kot na kmetijstvo, kjer še za krompir ne znajo skrbeti) tuda poljedelsko ministrstvo ki je nabavilo za Albance , stroje, katere v Avstriji premorejo le 1 oremiožneiši in naoredneiši kmeto-
valcu Menda so ravno ti stroji / bance tako zjezili, da so prijeli zal nož in puško in hajdi na Srbe. če?,: pokažimo Avstrijcem za kai smo rojeni in v čem je naš poklic. Upajo namreč, da s tem dosežejo to. da so avstrijski ministri ne bodo nič več norčevali z niili na ta način, da bi jim pošiljali stroje za kmetijstvo.
V zadnji »Marburgerzeitung« čitamo na uvodnem mestu nekako ilustracijo političnega življenja naše
—	štajerske — napredne politike. Daši se borimo proti temu listu od nekdaj na žive in mrtve, moramo tokrat priznati, da je člankar nateknil očali dokaj objektivnega opazovalca. — Co^ikar slika položaj — politični — med vami štajerskimi Slovenci tn predočuje popolnoma pravilno to — kar pride pri bodočih volitvah: bol na življenie in smrt med obema političnima strankama, boi. ki bo hujši od vseh strankarskih bojev, ki sq doslej kedaj še zdivjali preko naše domovine od obrežja Mure, tia do Trsta. Izrabili bodo naši politični nasprotniki vse. kar zamore izrabiti v svoje strankarske namene najhujši škodljivec človeštva — klerikalizem.
V	tem boju bo treba napeti vse sile do skrajnosti — fizično in moralno.
To le vse res. Eno pa ne najde našega pritrjevanja: da bi se v tem bojai zamogel zadati napredni ideji smrtni sunek. V zmago upamo za trdno, kajti napredna ideja narašča, pomlajena, čvrstejša, kot pač drugače, kajti ljudstvo ve, da tako ne pojde dalje, da ne sme iti dalje, če se naj ohrani zelena Štajerska tudi še v nadaljnem vsai v toliko kot do-slei Slovencem. Klerikalizem nas drevi vedno v prepad narodne smrti. Preje pa kot nam, pomenile bodo bodoče deželnozborske volitve, biti ali ne biti — klerikalizma. Res je, da smo zaostali. Nepobltna resnica pa id tudi da zopet naraščamo. Vemo. da se klerikalci tolažijo s tem, da so sl pridobili terena v slovenski mestni ht‘ trški skupini. Vemo pa tudi, da ves» navidezni sijaj te klerikalne glorije; ni dosti več kot navideznost. Ker pa; se skriva v omenjenem članku tudi čisto skrita ponudba štajercijanstva. proti odškodnini iti z naprednja-štvom, povemo danes, da na tako paktiranje niti misliti ni. V eventualnem slučaju bi raje pretrpeli še en poraz, kot, da bi se oblatili s kugo, ki razjeda naše narodno telo povsod,-kjer pride z nami v dotiko. — Ni tako tragično z našo močjo. Nismo še toliko izgubili, kot bi to radi videli vsi naši nasprotniki. Na boi smo pripravljeni na vse strani.
Mariborska »Straža«, ki zna le ponoviti vse premleto gradivo iz klerikalnih listov, piše zaduje dni v uvodniku o prostozidarjih. Na otro-ško-naiven način razlaga svojo modrost, ki že davno boleha na možganih in pride navsezadnje do nepričakovanega zaključka; do agitacije za klerikalne cunje, ki se zadnji čas boje bankrota in bi rade pričele s kom-, promisi! Ne bo nič, daljna prijateljica mariborska. Naši ljudje dobro vedo, na čigavi strani je prapor neodvis-, nosti in pravice. V imenovanem članku omenja v solzavih besedah vse tiste časopise, ki se prav^ malo pobrigajo za klerikalne prošnje in pišejo bolj prosto; naš »Dan« pa je iz-
I	puščen. Zakaj? Ker ve, da se ne da s protiagitacijo pri našem listu praV nič opraviti, temveč le nasprotno: koristiti. Da, da, »Straža«, kar na delo, ki bode koristilo poštenim nasprotnikom, ki nočejo poznati licemerstva!
Klerikalna krščanska ljubezen. Kot že poročamo, je v nedeljo umrl v neki tukajšnji kavarni natakar Ignac Franz. Da bi ga človeško pokopali, so zbirali njegovi kolegi in spravili precej denarjev skupaj. Za voz je bilo torej preskrbljeno, ali gospoda je bilo treba, da blagoslovi umrlega.
10	K ie bilo odveč in s temi denarji so se napotili k frančiškanom ni tam so jim zagotovili, da bode ze Kdo prišel. Ko je bilo čas, da pride gospod. ga pa ni bilo. In pokopali so revnega moža brez blagoslova. To je ljubezen do bližnjega, o kateri je učil Kristus.
Novomeški visokošolci prirede
v	soboto 27. t. m. krasno satiro velikega angleškega dramatika O. VVilda »Bunbury« v 3. dejanjih in ples v Narodnem domu. Ker gre čisti dobiček za dijaška podporna društva na
Dunaju. Gradcu in P™«*! *euS‘« tudi vsi oni, ki se ne mislilo udeležiti veselice, da pošljejo mal prispevek na naslov, abs. mr. O. Skale, Novo-mesto. Z nabiralnimi polami se ne bo posebej pobiralo.
Avtomobilska zveza Rakek -Babino polje bo v prihodnjih dneh odprta prometu.
Ogenj. Pretekli teden je izbruhnil požar na podu posestnika Sajovica v Srednji vasi pri Šenčurju. Do. mači požarni brambi se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Skupna škoda znaša 3000 kron. ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
Nesreča. 21 letni tovarniški delavec Ivan Meglič ie hotel te dni
vkljub prepovedi čistiti stroi v predilnici v Tržiču. Pri tem mu Je prišla leva roka med kolesa, ki so mu lo zlomila.
Nasilen hlapec. Preteklo nedeljo ponoči je začel razgrajati v gostilni Ivana Novaka v Vižmarjih hlapec France Bergant iz Svetij. Bergant je gostilniškim gostom grozil in ie tudi obmetaval s kozarci. Orožništvo je nasilnega hlapca aretiralo in ga izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani.
Aretacija. Predvčerajšnjem je orožništvo aretiralo v Črnučah 52-letnega že večkrat kaznovanega in radi tatvine s tiralico zasledovanega urarja Florijana Zargija iz Vodic pri Kamniku. Orožništvo ie Žargija izročilo deželnemu sodišču.
Tatvina. Župniku Mihaelu Sa-jetu iz Skaručne je pred kratkim neznan tat ukradel iz nezaklenjenega hleva 20 kokoši. Zidarju Jakobu Koscu iz iste vasi je bila ukradena siva suknja, v kateri je imel denarnico s petimi kronami, dalje zelen plišast klobuk in okrog treh kilogramov sladkorja in kave.
Tatvina kolesa. Posestnikovemu sinu Jerneju Novaku iz Zgornie Ll-gojne je nekdo te dni ukradel izpred Kočevarjeve gostilne na Vrhniki kolo, ki ima tovarniško številko 65.161 in na zvoncu napis: Rudolf Rutner, Vrhnika.
Nasilen delavec. Pred nekaj dne-
vi	je sunil med prepirom z nožem v tilnik nek delavec svojega tovariša pri gradnji ceste Trata - bkofja Loka Petra Šavsa. Ta se je zgrudil težko ranjen na tla. Prepeljati so ga morali na kolodvor in od tam na vlaku y deželno bolnišnico v Ljubljano. Za sirovega delavca so oblasti že poskrbele.
Torkov brzovlak, ki prihaja od Solnograda je imel 2. uri in pol zamude. Zaradi velikih snežnih zametov na Salzburškem, je bil ves tatno-šnji promet oviran. Komaj je začela iesen, že se sliši o velikih snežnih zametih, ki ovirajo promet; res čud-n°* jm tu pri nas se opaža hitro padanje Zjutraj in zvečer je že precej mrzlo, tako, da ljudstvo že popravlja in snaži suknje.
Velika nesreča se je pripetila Včeraj Henriku Ebervveinu iz Dunaja. Po poklicu je Eberwein mizarski mojster, uslužben v Podgori. Pri dtlu je bil premalo oprezen; približal se je preveč stroju. Stroj ga ie zagrabil ter ga močno poškodoval. Fbcrweina so prinesli v nevarnem stanju v tukajšnjo bolnišnico.
Ljubljana.
—	Komisarijat? Klerikalci se očl-vidno boje komlsarljata. že v sobotnem članku pravijo, da sega komisarijat v avtonomne pravice dežel in da so o tem drugod žalostni zgledi (Češko!) Klerikalci se boje komisari-iata, ker bi prišle lepe stvari o njih gospodarstvu na dan. Nam je gotovo deželni zbor ljubši, nego komisarijait
—	toda le tedaj, ako dobi manjšina svojo besedo in se vpoštevajo nje zahteve. Ako pa bi se šlo po stari klerikalni navadi preko teh zahtev na-Prej pa bi bilo boljše, da se naredi takemu deželnemu zboru konec in nai pride komisarijat. Dež. zbor je tu. da dela v korist dežele, ne pa ene
:.!r^n;,Ako pa se Postavlja večina na stališče političnega bojkota — kakor .n pr. naši klerikalci, potem manjšina ne more ničesar doseči in komisarijat bi imel gotovo več smisla za pravičnost nego voditelji klerikalne stranke. Reklo se bo, da bi pri bi trpela naša narodna stvar. Gotovo. Toda: ali ie bilo klerikalcem mar za "fodno stvar, ko je šel boj proti slo-
*	n ki Ljubljani? Ali jim je bilo mar narodne stvari v njih boju proti naprednjakom. Nasprotno: oni so z vso silo delali za komisarijat v posebni nadi na mestne finance. Ko bi sedaj naprednjaki hoteli plačati enako za enako? Kako bi izgledaJo po raznih klerikalnih podjetjih! Klerikalni pritisk v deželnem dvorcu, pn katerem trm vsa dežela — bi bil k< n. Prepričani smo, da bo komisarijat takoj odprl slovensko deželno gledališče, ker J*°bena vlada slovenski kulturi ni tako sovražna, kakor slovenski klerikalci. Komisarijat b? trajal le ne kai mesecev do prihodnjih deželno-zborskih volitev in bi onemogočil klerikalne volilne priprave. Za posebno mirnost in ponižnost napredni poslanci nimajo nobenega vzroka; ako bi se držali strankarskega stališča, kakor na pr. klerikalci v vprašanju Ljubljane, »zgubiti ne moremo ničesar, kvečjemu pridobiti — bi lah-uredili svojo taktiko. Ako (lani.. m. hodo v sedanjem zase-;£i.Ufav,ženini zahtevam naprednih poslancev — naj napredni
poslanci nastopijo odločno proti krivicam, ki se gode!
—	Klerikalci in liberalci. »Slov. Narod« (včeraj) piše:	»Pripominja
se. da smatra (upravni odbor Narodne Tiskarne) te napade (razkritja Kamile Theimer o poslovanju klerikalnih denarnih zavodov) za neosno-»... listi, tiskani Y »Na-
ročim tisKarnU ne smejo vec prinašati takih napadov«. — »Slovenec« (včeraj) obeta z razkritji v »kreditni«; napada vehementno »Ljubljansko kreditno« in »Mestno hranilnico ljubljansko«.
— Mi se za danes držimo še rezervirano. Zagotavljamo pa, da priobčimo ves material, kakor hitro ».Slovenec« ne odneha.
•
_ — Glavni porok »Ljudske posojilnice«. »Slovenec« vsak dan zatrjuje, da dr. Šušteršič ni odpovedal svojega deleža pri »Ljudski posojilnici in da je še zmerom porok. Če je to resnično storil ali ne. to nas danes ne zanima, ker ni važno. Dr. Šušteršiča delež ne zaleže nič, ker je dr. Šušteršič slab porok. On namreč nima ni posestva, ni kaj takega za jamstvo. On ima sicer pohištvo in slikanje v deželnemu dvorcu, kar je vredno 60.000 kron, ali to pohištvo ni njegovo, ampak dežele Kranjske. Dr. Šušteršič ima mnogo denarja, ali ta denar je naložen v nemških bankah in mu ga ne more nihče vzetL Če bi torej prišlo do tega, da bi dr. Šušteršič moral kaj plačati za »Ljudsko posojilnico«, ne bi se od njega moglo nič dobiti. Ali to moramo pribiti, da dr. Šušteršič ni v prav nobeni zvezi z »Ljudsko posojilnico«. On je bil svoječasno predsednik »Ljudske posojilnice«, ali je odstopil od predsed-ništva. Zakaj Je odstopil, to on in mi vemo. Odstopil je, ker ni hotel imeti nobene odgovornosti za poslovanje »Ljudske posojilnice«, ni hotel in noče imeti z njo nobene zveze. On pa že ve zakaj.
— Radi »Slovenčevega« ravnanja Imamo proste roke, zato priobčujemo: »Slovenec« proti »Mestni hranilnici ljubljanski«. Da je »Slovenec« velik sovražnik »Mestne hranilnice ljubljanske«, to je splošno znano, a da je tako neumen in hudoben, tega pa si vendar nismo mislili. »Slovenec« namreč piše včeraj, da ie »Ljudska posojilnica« bolj varna, kakor »Mestna hranilnica ljubljanska«. »Slovenec« trdi, da za »Ljudsko posojilnico« jamči ne samo cela dežela Kranjska, ampak tudi mesto Ljubljana, dočim da za »Mestno hranilnico ljubljansko« jamči samo mesto Ljubljana. Ali ste že slišali, da za »Ljudsko posojilnico« jamči mesto Ljubljana? Resnica je, da za »Ljudsko posojilnico« ne jamči dežela Kranjska niti z vinarjem, še manj pa mesto Ljubljana. »Ljudska posojilnica« je zadruga, »Mestna hranilnica ljubljanska« pa je regulativna hranilnica, torej je med njima razloček velik: »Mestna hranilnica« je popularizovana hranilnica, to je taka hranilnica, v katero smejo c. kr. sodišča vlagati denar nedoletnih otrok in varovancev, dočim c. kr. sodišča ne smejo niti vinarja uložiti pri »Ljudski posojilnici«. To ve danes vsak otrok. In tudi to ve danes vsak človek, da dežela Kranjska ne jamči niti z vinarjem za vloge pri »Ljudski posojilnici«. Pravimo, da ne jamči in ne bo nikdar jamčila, ker ne sme in ne more takega jamstva prevzeti. Ali morda Pollak jamči za »Ljudsko posojilnico«. ki je eden izmed največjih dolžnikov, ali je kaj vredno jamstvo dr. Šušteršiča, ki nima svojega gotovega denarja naloženega pri »Ljudski posojilnici«, ampak pri nemških bankah? Za »Ljudsko posojilnico« jamčijo samo člani in njeni dolžniki, ki morajo biti člani, ker drugače posojila ne dobijo, a dolžniki ne morejo biti najboljši poroki. Kratko povedano. »Slovenec« očitno laže, ko trdi, da za »Ljudsko posojilnico Jamči dežela Kranjska in mesto Ljubljana! Resnica je, da za »Ljudsko posojilnico« ne jamči dežela Kranjska niti z vinarjem.
— K^j je z Moškercem, nekdanjim odgovornim urednikom »Slovenca«? Piše se nam: V časopisih je bilo čitati. da ie Moškerc neznano kam izginil. To pa je brez vse podlage. ker Moškerc se Vidi vsak dan in bi se mu bila pozivnica za sodno obravnavo lahko že zdavnaj dostavila. V tem vidimo samo zavijanje od nekaterih ljudi, vsled česar zanesljive gotovosti zahtevamo. Cela zadeva se nam zdi v zadnjem času zelo zavita in je točen odgovor merodajnih faktorjev vsekako na mestu, ker sicer bode javnost mnenja, da je bilo v resnici vse laž, kakor piše dr. Krek v svojem članku z dne 23. t. m. v »Slovencu«.
— Janko Nepomuk Jeglič Je kandidat Slomškarjev za c. kr. mestni šolski svet. Kakor znano, je bil možakar pred nedavnim časom v disciplinarni preiskavi zaradi netočnosti računov o porabi dotacije za revno ljubljansko šolsko mladino. Zaradi tega je prejel od deželnega šolskega sveta strog ukor z grožnjo, da se bodo v bodoče pri enakem prestopku izvajale najstrožje posledice proti njemu. Mož je torej omadeževan, pa ima vendarle drzno čelo. da hoče sesti na častno in zaupanja vredno mesto učiteljskega zastopnika v c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem! Učitelj in učiteljica, ki ima količkaj časti in poštejiia v sebi, ga ne bo mogel voliti.
— zgagarji, k vontvi v mestni šolski svet prideta tudi c. kr„ okrajna šolska nadzornika Fran Gabršek in Karel Simon zgago delat, ki nimata z ljubljanskim ljudskim šolstvom prav nobenega stika. Kot c. kr. vladna funkcijonarja bi morala stati nad strankami, tako pa izkoriščata svoje dostojanstvo v strankarske namene. Opozarjamo na to gospoda deželnega predsednika ekscelenco barona Schwarza.
— KaniHa Theimer in dr. Janez Krek. Gdčna. Kamila Theimerjeva je včeraj pooblastila svojega pravnega zastopnika gosp. dr. Kokalja, da vloži proti dr. Kreku in Josipu Gostinčarju zaradi včerajšnjega članka tožbo.
— Lep dan so zadeli poslanci, ki so prišli v Ljubljano. Krasno jasensko vreme je bilo nad mestom. V deželni zbornici pa kakor pred nevihto v pasjih dneh.
— Na grob žrtev, ki so padle 20. septembra, so položili predvčerajšnjem zavedni Slovenci, na čelu g. Štaut F., lepe šopke.
— Visok obisk. 22. septembra je bil v Šiški visok obisk. Pripeljal se je namreč znani policijski poročnik na eraričnetn kolesu v Šiško na kontrolo. Seboj za spremljevalca je imel svojega dresiranega psa, ker ta ima jako dober nos in izvoha koj stražnika. ako ga Turner ne vidi. Nazaj grede se je ustavil pri cerkvi, mogoče zato. ker ni mogel najti nobene kavarne v Šiški, da bi se odpočili njegovi živci, ker s kolesom voziti je strašno naporno delo, in Turner tega ni navajen, kakor njegov podložni Kosar. Za njegovo plemenito delo dobi za novo leto od ravnateljstva motor, ali pa luftbalon, in bode tako lahko vozil progo Ljubljana - Trst; za šoferja bode pa njegov Počkar najbolj pripraven za to delo. — Neptun.
— Dijaška socialna konferenca v Ljubljani. Dnevni red: 1. v soboto dne 27. septembra ob pol 10. uri predpoldan otvoritev zborovanja. 2. referati: a) Ambrožič Matija: O potrebah slovenskega visokošolskega dijaštva. b) Dr. Karel Ferluga: O dijaških socialnih institucijah pri drugih narodih in ustanovitev »Slovenske dijaške matice«. 3. nadaljevanje popoldan ob 3. uri. 4. referati: a) M. Lemež: O slovenskih podpornih društvih in njih modernizaciji, b) Peric:
O	podpornih skladih. 5. v nedeljo, dne 28. septembra ob 10. uri predpoldne a) Debata o delu v jeseni in o izvedbi sprejetih resolucij, b) zaključitev zborovanja. Zborovanje se vrši v mali dvorani Mestnega doma. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, zato vabimo tem potom na naše zborovanje vse one kroge, ki se zanimajo za dijaško socialno vprašanje in zlasti one, ki bi bili pripravljeni sodelovati na polju dijaško - socialnega dela. Zlasti pa vabimo na naše zborovanje dijaštvo. da se odzove to v obilnem številu. — »O. V. P. O.« v Ljubljani.
— Poročil se je danes g. Ivan Zupan, asistent v Mestni hranilnici z Ivanko Korbarjevo. Dobro srečo’
— Dr. Treslč - Pavičič. hrvaški pesnik bo v soboto v »Mestnem domu« čital svoje pesmi »Kosovo osvobojeno«. Večer priredi »Slov. klub«.
— Društvo slov. trg. sotrudni-kov v Ljubljani naznanja svojim članom, da priredi v četrtek, dne 25. t. m. ob 9. uri zvečer v salonu pri Per-Iesu. prijateljski sestanek. Razpravljalo se bode o plesnih vajah in drugih važnostih društva. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo. K obilni udeležbi vabi odbor*
— Zagrebški »Hašk« v Ljubljani.
V	nedeljo pride v Ljubljano hrvatski akademski športni klub iz Zagreba, da tekmuje s 1. moštvom ljubljanske »Ilirije«. Kakor znano, je »Hašk« najmočnejše hrvatsko, že Prvorazredno moštvo, kateremu je dosedaj »Ilirija« še vedno znatno podlegla, tako n. pr. letošnjo pomlad celo z 1 : 9. Nedeljska tekma bo nekaka revanche - tekma, pri kateri hočejo igralci »Ilirije« popraviti vsaj deloma svoj zadnji poraz. Zato bo ta tekma obenem tudi merilo za to. v koliko se je »Ilirija« zboljšala v zadnjem času. »Hašk« je ljubljanskemu občinstvu že prav dobro znano, elegantno ter simpatično moštvo. Zato se smemo nadejati, da občinsvo poseti številno to tekmo.
— Osrednji vsedijaškj podporni-škj odbor v Ljubljani ima v petek, 26. t. m. ob 8. uri zvečer v kavarni »Evropa« eksekutivno sejo. Na dnevnem redu je med drugim dijaška socialna konferenca in ljubljanski cvetlični dan. Gostje dobrodošli;
— Osrednji vsedijaški podporni-ški odbor v Ljubljani prosi vse one, ki so prejeli nabiralne pole. da jih vrnejo do 30. t. m., in sicer tudi prazne, na Ij. Jadransko banko in Pošljejo natančna poročila o vseh prireditvah.
— Valdemar Psylander bode igral v petek v Kino Idealu v detektivski drami »Za visoko ceno«. V soboto drama »Ljudje in krinke« in ve-oeloigra »Maks in ljubezen«. V torek »Padec Byzania«.
—	LOterijstte steviiKe. i rst: 3. 33, 89. 54, 62.
Trst.
Nepošten postranski zaslužek.
Poštni uslužbenec Jakob Motz, stat 50 let, iz Gorice je bil nastavljen pri tukajšnji pošti v oddelku za prevažanje poštnih pošiljatev za progo Trst-Kormin. Poleg svoje službe pa ie imel še drug »kšeft«. Neprestano ie namreč prodajal raznim ljudem najrazličnejše blago, danes čevlje, jutri obleko, potem zopet kaj drugega; vsak dan je bilo pri njem nekaj naprodaj. To pa se je zdelo zelo čudno nekaterim policijskim agentom, zato so se zelo zanimali zanj. Začeli -so ga zasledovati in stikati za njim. Najbolj pa je zanimalo detektive, odkje dobiva Motz vse te raznovrstne predmete, ki jih pridno prodaja naokrog. — Motz pa je imel tudi dober nos. in zato je kmalu zavohal, da ga zasledujejo detektivi. Zato je prenehal prodajati mešano svojo robo, a le za nekaj časa. Kmalu je zopet poželel po postranskem zaslužku, in ker ni šlo drugače, si je najel postreščka, da mu je ta razpečaval razno blago. — Policija pa je tudi to Motzovo taktiko zasledila prav kmalu. Nekega lepega dne je prišel k Mozu sam nadzornik policijskih agentov, Titz, in ni preteklo dolgo časa, ko je Motz že sedel v zaporu. — Kaj Je dognala policija? IJognala je, da je Motz izmaknil sko-ro vsak dan kak kos blaga iz tega ali onega zavitka, ki je bil odposlan po pošti na katerikoli kraj ob progi Trst-Krmin. — Motz ie znal tako spretno m neopaženo krasti, da mu ni mogel priti delj časa nihče na sled. Šele policiji se je posrečilo izslediti nepoštenega poštnega uslužbenca, kateri se bo moral sedaj pokoriti za svoj prepovedan postranski zaslužek. Poštna uprava je že poskrbela, da bodo vsi oškodovani pošiljatelji prejeli odškodnino. zato naj se vsakdo, ki mu je kaj zmanjkalo iz pošiljatve. ki je šla po tej progi, oglasi pri poštnem ravnateljstvu.
»Eramo sloveni i suoi assalitori?
V	noči od nedelje na pondeljek je nastal na stopnišču, ki pelje iz ulice Do-nato Bramante na trg Sansovino, hud pretep, ki je imel hude posledice. V pretepu je bil trikrat zaboden v hrbet Anton Hvalič, star 25 let. kovač. Tudi njegov prijatelj Rudolf Kokalj, star 23 let. težak, je zadobil globoko rano, zadano z nožem. Oba sta morala v bolnišnico. Tudi drugi udeleženci so odnesli večie ali manjše poškodbe.
— listi večer sta bila Hvalič in Kokalj po raznih krčmah. Z njima je bil tudi njun prijatejj Franc Tavšner. Ko so bile vse kreme zaprte, so se poda-
li	še v kavarno pri Sv Jakobu, nato pa so odšli do prej omenjenega stopnišča. so bili napadeni brez povoda (?) od gruče ljudi. Nastal je pretep.
— »Piccolov« poročevalec, ki drži večurne avdijence z vsako babo. če se le kdo malo spraska na trgu. je odšel tudi k Tavšner ju ter mu je stavil nešteto vprašanj, ki so se tikale pretepa. Med temi pa je bilo tudi eno, ki Je posebno zanimivo: »Erano sloveni
•	suoi ossalitori?« (So bili Slovenci -vaši napadalci?) In »Piccolov« poročevalec je dobil odgovor: »Seveda, seveda, saj so govorili slovansko.«
— ia Ogovor Je moral silno prijetno poščegetati »Piccolovega« poročevalca. Pustimo, morda so bili napadalci res Slovenci, če na niso bili, jih je pa poročevalec »Piccola« sam ustvaril za Slovence. Kadar se njim poljubi, je Slovencev kot muh po
I	rstu. Drugače pa jih skrivajo in brišejo, da je groza. »Piccolo« pa je hotel s tem menda dokazati, da niso v Trstu samo regnikoli napadalci in ubijalci, arnpak da so včasih tudi Slovenci. »Piccolo« hoče delati s tem samo svojo nacionalno politiko. Smešno se nam zdi. da stavi »Piccolov« poročevalec taka vprašanja svojim klijentom. On hoče po vsej sili, da so napadalci Slovenci. V resnici pa še do sedaj nobeden ne ve. kdo so napadalci, zakaj napadeni ne poznajo nobenega. Policiji pa se tudi še ni posrečilo iztakniti nobenega od teh nepoznanih napadalcev. In kar je še lepše, je to, da so napadeni trije prav gotovo Slovenci, vsaj tako kažejo njihova imena. Ko bi bili tile Italijani potem bi lahko rekel »Piccolo«! »Poglejte, Slovenci so napadli Italijane iz samega nacionalnega sovraštva in fanatizma!« Toda tako? »Piccolo« ne skrbi prav nič za logiko, glavno le to, da mora kte začrniti Slovence, in ker nima drugih prilik, najde podobne. če se je izvršil napad brez povoda, tedaj gotovo ni prišla nacionalnost v poštev. Če pa bi bili ti napadalci res Slovenci, tedaj jih gotovo ne bomo zagovarjali, kakor zagovarja »Piccolo« vsakega regnikola, čeprav je morda največji tolovaj in ubijalec. Napisali pa srno to, da vidijo čitatelji, kako zlobni so Itallji.nl okrog židovskega »Piccola«.
Čudno slovnico imajo Italijani. Nekatera lastna imena pišejo in tiskajo z malo začetno črko, lako n. pr. »Piccolo« besedo Slovenec ved-
no z maio začetno črn0 (Krano slo, veni...). Kadar pa hočejo biti gai lantni. tedai pa je vsaka dinga beseda pisana z veliko začetnico, naj bo ta beseda samostalnik, ali kaj dr j-l gega. — Tudi v tem kažejc svojo zeleno dvatisočletno kulluro.
Rojakom v priporočilo! Čevljar, pošten slovenski rojak se nahaja v veliki bedi, zadregi in pomanjkanju, se slovenskim rojakom priporoča. Vsa popravila in naročila se bodo točno in solidno izvršila. Prve zaslužene krone hoče mož žrtvovati za Družbo sv. C. in M. Naslov: Josip Vcrtovec. Via Stella, št. 2.
Kaj je s t. zv. Novakovo milijonske dedsčino?
(Konec.)
Deželna vlada je pridejala k svojemu poročilu sledeče končne besede, ki kažejo najboljšo voljo za vselej vzeti dedičem upanje na dedščino,
»Želeti bi le bilo, da bodo našle te vrstice ravno toliko bralcev, kakor' ona prejšnja izmišljena poročila in da jim bodo služile v pouk in opomin za; slučaj, da se še kdaj pojavijo vesti 6 kaki novi milijonski dedščini. C. kr. dež. vlada za Kranjsko v Ljubljani,
3.	maja 1913.
Kje ie resnica?
To izjavo c. kr. deželne vlade so prinesli slovenski listi brez vsake opombe; nihče ni ugovarjal, saj je vendar izpregovorila c. kr deželna vlada in sicer tako odločno, da mora biti vsakdo prepričan, da tistih milijonov ploh ni. Vsi lepi upi so šli torej po vodi. Sorodniki, ki so upali na' dedščino in so že v naprej nezaupno! gledali drug drugega — so se zopet' pobotali. Razni advokati, ki so preje prihajali na Kranjsko in so se ponujali sorodnikom, da vzamejo celo stvar v roko, če jim jim prepuste 20% od cele dedščine, so izostali. Vsi, so bili prepričani, da je vse skupaj res Časnikarska raca, ki je po nepo-; trebnem razburjala slovenski svet. Tako je cela stvar zaspala. Mi smo' skušali dobiti o tej zadevi natančnejše podatke in smo Jih tudi dobili kakor smo jih zgoraj priobčili.
Vprašanje je sedaj, kdo ima prav?
Zaključek.
Napačno bi bilo delati nove nade in trditi brez dokazov, da je resnica na naši strani. Iz vsega, kar smo zgoraj navedli, si bodo čitatelji lahko ustvarili svoje mnenje. Da ie Marko Novak res živel, dokazuje krstna knjiga — enako Je dokazano, da je šel na Francosko. Iz tedanjih razmer se da popolnoma lahko sklepati, da je postal general in da je obogatel. Tudi Jurij Novak je živel, rojen Je bil v Ribnici in je prišel ob istem času na Francosko. Zato je popolnoma mo-, goče, da ga je Marko Novak imenoval za svojega glavnega dediča. Oseba Novak torej ni izmišljena in s tem ie spodbita prva trditev, da ie vest o milijonski dedščini — bajka. Ako pa se da dokazati prvo, bi se dah dokazati tudi drugo.
Novi dokazi.
V	domačem kraju Marka Novaka v Cerovem Logu živi star mož, ki ima sedaj 93 let, ta je služil pri' Novaku za pastirja. Dobro se spominja, da je šel leta 1812. Marko na Francosko. Pozneje so pravili o njem, da je avanziral. V Novakovi družini so se Marka spominjali v večerni molitvi. Dokazano pa je tudi, da se Je Marko Novak oženil z bogato vdovo, ki ie imela zlate rudnike v Sidneriu v Avstraliji. To ie najboljši dokaz za veliko premoženje. Gotovo je, da bi se dali iz raznih arhivov izkopati še razni podatki, s katerimi bi se dalo dognati, da je v resnici Marko Novak, zapustil one milijone. O takem denarju se vendar piše tu in tam.
Kie so milijoni?
Iz pisma gen. konzula smo izvedeli, da je prišla celo dedščina v inozemsko drž. blagajno. Po našem mnenju nobena državna blagajna ne bi rada izplačala tako veliko svoto in ji je le po volji, če se dediči ne oglasijo. Za tako svoto 160.000 milijonov pa bi se rad priglasil še marsikdo drugi in tudi marsikatera država bi se jih ne branila — posebno v današnjih časih, ko države potrebujejo vedno novih milijonov in že samo ne vedo, kje bi denar dobile. Vojaštvo in uprava raznih Albanij stanejo milijone — in ministri so prav veseli če dobe za take državne potrebe kai denarjev v drž. blagajnah
—	kajti prazne drž. blagajne se minister prav tako boji — kakor vsak državljan — svojega praznega žepa. Milijoni so torej ali srečno ostali v državni blagajni inozemski, ali pa se preselili skupno v kako drugo blagajno. Da bi jih pa na Kranjskem tudi nrav nujno rabili — o tem ni nfkake-ga dvoma. Žal. da jih nabtže ne borno videli.
K. JURMAN
optik in Specialist
LJUBLJANA
Selenburgova ulica
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
SRBSKO - ALBANSKA VOJNA.
Šuntarlja agentov izvestne velesile gre v cvet. Na srbsko - albanski meii divjajo bofi med srbskimi in ar-navtskiml četami. Arnavtske čete so osvojile In zažgale srbsko mesto Di-bra, česar seveda Srbi ne bodo mirno prenesli, temveč si bodo poiskali zadoščenje. Srbski kralj ie Izdal ukaz, s katerim odrejuje mobilizacijo moravske divizije In enega dela rezervi-stov ostalih divizij. Po železnicah je ustavljen promet. — Pa ne samo srbsko ozemlje, temveč tudi črnogorsko ozemlje napadajo Albanci, vsled česar mobilizira tudi Črna gora — Velesile morajo priznati Srbiji pravico, da brezobzirno nastopi proti albanu-sklm četam.
OFICIJOZN1 KOMUNIKE.
Cetinje. 24. septembra. Oflcijoznl komunike Ima naslednjo vsebino: Črnogorska vlada pazno zasleduje dogodke in nemire v Albaniji In je pripravljena varovati črnogorske meje proti albanskim vpadom. Čete. ki Imajo varovati meje pred Albanci, so Ojačene; kljub temu pa ni izključena možnost, da bo vlada prisiljena vpo-rabiti energlčnejša sredstva.
OSEM REGIMENTOV.
Belgrad, 24. septembra. Za Albance je mobilizirano osem posebnih regimentov, Id bodo svoje delo precej radikalno in hitro opravili.
BOJI MED TURKI IN BOLGARI.
Solila, 24. septembra. Bolgarske mejne čete v strumlškem okraju so bile napadene od bašlbozukov.
POSLANIŠKA KONFERENCA.
Pariz. 24. septembra. Minister zunanjih zadev se le Izrazil, da se bo poslanlška konferenca zopet morala Sestati, da določi pripadnost Ohridskega jezera, ker sta Srbija In Grška protestirale, da pripade jezero v preveliki meri Albaniji.
RIMSKO - KATOLIŠKA CERKEV PROTI SLOVANSKEMU JEZIKU.
Split, 24. septembra. Splitski Skof te prepovedal bogoslužje v staroslovanskem jeziku, češ, da Vatikan tega ne mara (Vatikan ie itak vedno proti Slovanom.)
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Vojaška obleka za poročnika in bosansko moštvo (pehoto) se ceno proda. M. Stoječ. Florjanska ulica 1, II. nadstropje. _______ 910—4.
Dva dijaka se sprejmeta na dobro hrano in stanovanje ter tudi brez hrane. Stari trg, St. 3. IL 920-1
Pohištvo (salonska garnitura) se ceno proda. Gradiišče štev. 11.
925-1
Učitelji,
nekdanji učenec prof. Umlaufa na Dunaju poučuje igranje na citre. Pri pridni vaji gotov uspeh. Več se poizve v Ljubljani Cojiova cesta 9, pritličje desno.
Med Ljubljano in : *. Postojno. :
Oni mladi gospod, lep, velik, v svetlorujavi obleki, s temnim površnikom in Girardi-slamnikom ki se je v petek, dne 19. t. m. med 8. in 11. uro peljal po zgoraj imenovani progi, se prosi, naj sporoči svoj naslov, da se mu vrne neki predmet, ki ga je izgubil.
Naslov : „Zita“, poštnoležeče Velikovec. Koroško.
Naročajte in širite „Dan*
Berite in strmite!
! J>'e/.aHlišano !
700 komadov pa samo K 3 90. Krasna pozlačena 36 ur natančno idoča anker-ura z verižico. Garancija 3 leta, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 fini žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, 1 cevka za smodke iz morske pene, 1 eleg. broSka za dame (novost), 1 krasno žepno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 žepni no-žek, 1 par manSetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentnim zapiralom, 1 srčkan album za slike s 36 slikami najlepših mest na svetu, 5 Šaljivih predmetov, velika veselost za mlado in staro, 1 povsod povsod potreben spisovnik za pisma, 20 pisalnih predmetov in že 600 različnih predmetov, ki so potrebni v vsaki hiSL Vse akupaj z uro, ki je vredna že sama tega denarja, samo K 3'90. PoSllja se po poStnem povzetju. Dunajska raz-pošiljalnica
Fr. Windisch, Krakov št. K/27.
NB. Za neugajajoče denar nazaj.
Ženitna ponudba.
Uradnik v najboljši moški dobi in simpatične vnanjosti,. se želi seznaniti z naobraženo in lepo gospodično ali vdovo (ne čez 30 let staro) v svrho poznejše ženitve. Želi se nekoliko premoženja. -jr Resne ponudbe pod šifro: »Bela Ljubljana" na „Prvo anončno pisarno* v Ljubljani.
poleg I jjubljnno
se odda v najem, eventualno proda. Pripravni prostori za prodajo vina in trgovino z deželnimi pridelki. Natančneje pri F. Cvek, Kamnik.
naznanja svojim članom, da se bo vršilo vpisovanje v gremijjalno šolo dne 29. in 30. t. m., vsaki dan od 3.—6. ure popoldne v gremijalni pisarni. Krojaška ulica št. 5, II. Šola se prične dne 2. oktobra t. 1. Ta dan ob 2. uri popoldne se zbero vsi vajenci, torej tisti, ki so se na novo vpisali, kakor tudi oni, ki so šolo že obiskovali, v gremijalni šoli (I. mestna deška ljudska
šola na Ledini).
Iv. Samec, načelnik.
Zadnie novosti!
Priporoča se največja izbira jesenskih in zimskih kostumov, modernih jop in    n™ plaščev, vrhnih kril za — - ■ m
dame in deklice.
Za gospode in dečke
velika izbira oblek, površnikov, zimskih sukenj, nepremočljivih pelerin najnoveisega kroja. — Radi neznatnih ■e stroškov cene brez konkurence. mm
Konfekcijska trgovina
A. Lukič, Ljubljana
Pred škofijo štev. 19. -
r,#
Kdor Kubi
dobro kavo,
uporablja kot pridatek pravi zagrebški : Franck J c kavinim mlinčkom.
Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi.
Njegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost
««■ IbftbJU*
Čevljarska
pomočnika
enega oženjenega, sprejme v stalno delo takoj L. Šajn, čevljarski mojster v Ilirski Bistrici.
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu planine, ki so po svoji konštrukciji, dobrem materjalu In najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
V »Narodni kavarni"
od danes naprej vsak večer
koncert
elitne dunajske damske kapele
Začetek ob 8.	"Vstop prost.
Za obiskovalce koncerta je prikladna zlasti restavracija „Zlatorog“ poleg »Narodne kavarne“ s svojo priznano dobro kuhinjo, pristnimi vini in izbornim češkim pivom
Priporoča se slavnemu občinstvu ter prosi za obilen poset
Fran Krapež.
om~	- terape1vtičul
AMRIII ATftR! I Primarija dr. J. Robida
^	I \J R IS J |jut,ijanat Dalmatinova ulica št. 3
za živčne in druge bolezni (kronični revmatizem, ishias, protin itd.).
Ordinacija izvzemši nedelj in praznikov vsak dan od 11.—12. ure dopoldne in od 2.—3. ure popoldne. — Ob sobotah samo od 11.—12. ure dopoldne.
Mr Zdravljenje s svetlobo In toploto, masažo in elektriko.
Galvanizacija - faradizacija - voltaizacija - sinusoidalna faradizacija - franklinizacija - lokalna cTarsonvalizacija - visokofrekventni toki v solenoidu -* električne čveterostanlčne ko-pelji - splošna vibracijska in konkusijska masaža - gimnastika - termopneumoterapija -Goldscheiderjevo svetlobno zdravljenje - pneumomasaža - vakuumterapija - radijevo pitno zdravljenje - diatermlčno zdravljenje (termopenetracija).
Specijalna terapija živčnih boleznij s posebnim ozirom na nevroze, kot: nevrastenijo, histerijo, psihogenijo, na bojazenske, seksuvalne, srčne in druge nevroze. Psihoterapija.
Modistinja
MINKA HORVAT S
Ljubljana, Stari trg št. 21.	:
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobn- J kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše ižvrše. S
fr
Povečanje portala v
najmodernejšem stilu!
v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim aranžirani eni izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in
nDDDBDDDDDDDDDODDD deklice. HODUDDDBDDCiDIlDBCDB
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono I
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica, štev. 8, (lastna hi^a)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
4U
Poslovalnica MPrve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.