LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO


LETO 11
NOVO MESTO, 20. MAJA 1985
ŠTEVILKA 7
Na zadnji seji konference sindikatov v krški Libni. Več o konferenci pišemo na drugi strani.
aktualna
vprašanja
tekstilne
industrije
Aprila je bila letna seja republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne industrije in usnjarsko predelovalne industrije.
Na seji je bilo med ostalim obravnavano tudi:
. — poročilo o delovanju RO jo njegovih organov za obdobje april 1984 — april 1985 (eno •eto),
— podana je bila ocena gospodarjenja v letu 1984 v tekstilni in usnjarski industriji ter ocena aktivnosti sindika-toy pri sprejemanju zaključnih tačunov, člani smo razpravlja-
li tudi o reorganizaciji pisov v SRS in potrdili
— imenovanje komisije za spremljanje sporazumov dejavnosti.
Pri obravnavanju poročila o enoletnem delovanju je bilo v uvodu poudarjeno, da so bile zastavljene aktivnosti izpeljane, vendar članstvo od svojega sindikata pričakuje več, kajti sindikat je v premajhni meri sooblikovalec družbenoekonomske politike in se vse preveč pojavlja v vlogi gašenja oziroma razreševanja zapletenih razmer v posameznih okoljih.
Zavedajoč se težkih družbenoekonomskih razmer v tem obdobju, je bila vsebina dela usmerjena v spodbujanje članstva za doseganje večje proizvodnje, učinkovitejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi, iskanju uspešnejših programov in posodabljanju proizvodnje za večji izvoz.
Aktivnost sindikata je bila še posebno močna v OOS, kjer
so temeljne organizacije ugotovile slabše učinke poslovanja ali pa so imele motnje v samoupravnih odnosih. Uspešno so bile izpeljane aktivnosti za sprejem obeh sporazumov dejavnosti o nekaterih osnovah in kriterijih pri delitvi dohodka v obeh dejavnostih, saj so k usnjarskemu sporazumu pristopile vse temeljne organizacije, k tekstilnemu pa velika večina temeljnih organizacij.
Na področju življenjskih in delovnih razmerje bil večji del aktivnosti usmerjen v proizvodnjo za priznanje beneficirane delovne dobe za težka in zdravju škodljiva dela v tekstilni in usnjarski industriji ter problematika naraščanja nočnega dela žena.
V razpravi so člani še posebej izpostavili, da moraa biti sindikat. v večji meri udeležen pri kreiranju ekonomske politike ter vztrajati, da se pogoji za gospodarjenje med letom v tolikšni meri ne
spreminjajo. Razprava je tudi pokazala nezadovoljstvo s prepočasnim izvajanjem programa gospodarske stabilizacije in da se pogoji za delo poslabšujejo. Člani so tudi menili, da nismo dovolj napravili za spodbudnejše nagrajevanje, zato motiviranost za delo pada, predvsem pa se sindikat vse preveč ukvarja z družbenoekonomskimi vprašanji, zapostavlja pa se socialni položaj, saj je očitno slabšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev v zadnjih
Pri obravnavanju rezultatov poslovanja v tekstilni in usnjarski industriji za leto 1984 je bilo v uvodu poudarjeno, da se je kljub ugodnim rezultatom poslovanja v obeh panogah dohodkovni položaj v letu 1984 poslabšal glede na leto 1983, še posebno v volnarski in obutveni podskupini, nekatere konfekcije pa poslujejo pozitivno na račun izredno nizkih OD. Se nadalje se povečujejo razlike v elementu dohodka na delavca in izplačani OD, kar je v nekaterih OZD že povzroča motnje. Zaradi zmanjševanja izvoznih spodbud in premajhni sleditvi realnih vrednosti zahodnoevropskih valut glede na rast cen na domačem trgu, se zmanjšuje konvertibilni izvoz in povečuje klirinški, ki je dohodkovno še zanimiv.
RO je na podlagi dodatnih razprav ocenil, da so delavci v obeh panogah uspešno gospodarili, vnedar se je njihov dohodkovni položaj poslabšal glede na leto prej, pri tem pašo dokazali, da z uprtjem na lastne sile, z dobrim programom, visoko produktivnostjo in kvaliteto imajo naše dejavnosti perspektivno na tujem in domačem tržišču, vendar je potrebno dohodkovno bolj stimulirati konvertibilni izvoz, da se bo le-ta povečal.
Potrebno bo še aktivnejše vključevanje prek OO ZS in občinskih odborov za spodbu- , ditev aktivnosti pri strokovnih ■
(Nadaljevanje na 2. strani)
službah za dosego resolucij-skih ciljev, povečanje proizvodnje, izvoza, modernizacije tehnologije in inovativnosti za hitrejše preusmerjanje na produktivnejše programe, ki bi zagotovili primeren dohodek in zaustavili padanje življenjskega standarda delavcev.
RO je tudi ocenil, da so strokovne službe in poslovodni organi pri pripravi poslovnih poročil in ocene gospodarjenja v večji meri kot doslej upoštevale usmeritve ZSS pri pripravi le-tega. Aktivnost -sindikata je bila na tem področju še kako potrebna, kajti v vseh okoljih niso sledili usmeritvam, še posebno OZD s podpovprečnimi rezultati, kjer bi morali sprejeti tudi ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in oceno uspešnosti delavcev s posebnimi pooblastili. Zato bo tudi v prihodnje pomoč RO in občinskih svetov osnovnim organizacijam pri vodenju aktivnosti ob sprejemanju ZR še nadalje potrebna.
Sindikat dejavnosti se je vključil v razpravo o oceni delovanja in preoblikovanja posebnih izobraževvlnih skupnosti in ugotovil, da pri vseh razpravah preveč izpostavljamo organiziranje pisov, ne posvetimo pa se dovolj vprašanju vsebine dela, dogovarjanju racionalizacije programov in šolske mreže.
Ocenil je, da ponujeno gradivo izobraževalne skupnosti Slovenije ne razrešuje vsa odprta vprašanja na področju izobraževanja. RO se je zavzel za dopolnitev vsebine dela in organiziranosti, še posebno, če je to na podlagi sorodnih programov, da s tem dosežemo racionalizacijo programov in zmanjšanje stroškov, vendar pri tem združeno delo ne sme imeti manjši vpliv na potrebe po izobraževanju in vrsti programov.
Potrjena je bila sestava predlaganih članov komisij za spremljanje sporazuma dejavnosti: komisija udeležencev za usnjarsko-predelovalno industrijo, strokovna komisija za predilnice, tkalnice in opleme-nitilnice, strokovna komisija za pletilnice, strokovna komisija za konfekcijo (član Andrej Krim), skupna komisija udeležencev za tekstil, ki jo sestavljajo člani strokovnih komisij, predstavniki RO in splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije.
SLAVICA PUTRIH tozd Ločna
»
konferenca sindikata naše DO
Konferenca sindikata naše delovne organizacije je pred dobrima dvema letoma opozorila na nujnost dodelave sistema nagrajevanja, ki naj bi prinesel novo, pravičnejšo delitev.
Ta korak so nam narekovale tudi nekatere zakonske spremembe, dograjene samoupravne in organizacijske poti in seveda nujnost uskladitev samoupravnih aktov s tega področja. Predvsem pa smo želeli z dodelanim sistemom doseči ustavno načelo: za enako delo pri enakih rezultatih enako plačilo.
Aktivnosti, ki so stekle po sklepu konference, so sicer sedaj v zadnji fazi, saj smo z akti s področja delitvenih razmerij in s predlogom metodologij za vrednotenje dela in zagotavljanje rezultatov dela ter z opisi del in nalog v najširši javni razpravi. Pa vendar je bilo slišati delegate, ko so razpravljali, da smo šele na začetku. In resje sistem nagrajevanja tisto področje dela, ki ga je treba nenehno dograjevati, spremljati, reagirati na novosti, iskati šestimu-lativnejših oblik za delo, kvaliteto...
Do sedaj so vsi tozdi pristopili k samoupravnemu sporazumu o delitvi čistega dohodka in sredstev skupne porabe. Iztegapodročjastabili izločeni področji, ki urejata stroške in stanovanjska sredstva. Urejata ju posebna pravilnika.
Že dolgo je v razpravi tudi pravilnik o osnovah in merilih za delitev OD in sredstev skupne porabe na ravni
tozdov, ki izhaja iz istoimenskega sporazuma na ravni delovne organizacije. Oba akta moramo še doreči, da bi ju nato skupaj s ponujenima metodama sprejeli na referendumu L julija. Do tedaj pa imamo še veliko dela za izpeljavo politične akcije, da bo zares sleherni delavec Laboda dodobra seznanjen z vsemi novostmi.
Najprej je tu opis del in nalog. Komisija je opravila veliko delo, predsednica Ne-nadičeva pa je ob tem oziromaa v DSSS. Povedala je, kje so bili največji zapleti (pisali smo že, da nismo bili usklajeni pri stopnjah izobrazbe, pri izkušnjah, odgovornostih) ter opozorila na to, naj bi bil ta opis tudi podlaga za organizacijo dela (iz prejšnjih 700 opisov je sedaj komisija izdelala 420 opisov za različna dela in naloge, kar pomeni določeno racionalizacijo). Opis je tudi podlaga za morebitne premestitve, napredovanja, za primer invalidnosti... Pravna področju opisov pa nas čaka, še posebno v režiji, ogromno dela za spremljanje zasedenosti, obremenitve po različnih nalogah in podobno, kar bo merilo usmeritev za načrtovanje kadrov, števila zaposlenih, združevanja posameznih opravil in podobno. Opisi bodo v javni razpravi do 23. maja, ko jih bo verificirane potrdil tudi delavski svet DO in jih predal naslednji komisiji, ki bo na osnovi teh dokumentov vrednotila dela in nalog. Vsak delavec mora dodobra spoznati svoj opis del in nalog. Pripomb je bilo že precej v dosedanjih razpravah, pričakovati pa jih je še. Kot rečeno, imamo časa do konca maja.
Vodopivec, predsednik komisije za vrednotenje, je zložil metodo. Za začetek dela potrebuje ta komisija sprejete razvide del in nalog. Zaenkrat se komisija nagiba k temu, da ne bi vrednotili v točkah, ampak v relativnih razmerjih,
Mojca Novak iz DSSS je predsednica konference sindikata naše delovne organizacije, namestnica pa je tov. Marija Kokol iz tozda Delta.
in da bi se v primerih odstopanja za desteinke, ta združevala. Namen dela te komisije je bil doseči cilj, ki bo glede na dosedanji sistem močneje nagrajeval proizvodno delo, seveda ob enakih ostalih izhodiščih. Upoštevati je treba pogoje za delo, na drugi strani pa umski napor, odgovornost za delo... Priznati moramo, da smo imeli nekaj nalog in del dosedaj precenjenih, kar je treba popraviti. Po besedah generalnega direktorja je to »davek času, našemu načinu kadrovanja v preteklosti, izobraževanja...« Na vse to in predvsem na vprašanje, alije ta metoda nagrajevanja sprejemljiva, naj bi odgovorila, javna razprava.
Za področje vrednotenja (vodijo Perič)rezultatov dela, kjer metoda prinaša nekaj bistvenih novosti, so delegati menili, da bi bilo prav pripraviti primer izračuna tega dela osebnega dohodka (ki doslej ne bo več v tako visokem odstotku, kot je bil dosedaj, saj predsednik komisije predvideva, naj bi se gibal največ do 30 odstotkov). Izračun naj bi bil narejen vzorčno, vendar na doseganju rezultatov preteklega meseca, in na tej osnovi izračunan delež živega in minulega dela. Vse to pa izhaja iz rentabilnosti, produktivnosti, izrabe delovnega časa, skratka iz bolj skrbnega in doslednejšega dela, česar se moramo v celoti zavedati in vsi prispevati k temu, da bo uspešnost dela zares visoka. Poudariti pa ob tem vendarle velja, da tudi delež minulega dela (o čemer smo obširneje že pisali) ne bo več pripadal na leta službe in podobno, ampak bo v tesni povezavi z uspešnostjo nasploh. In še ena novost: odstopanje pri individualni oceni, ki je sedaj zajemala gospodarnost in obseg dela, naj bi bila le izjema, kvaliteta, ki smo jo sedaj često spremenili v stalnico -20 odstotkov, pa naj bi se bolj odražala.
Torej bomo do referenduma, ki je predviden za 1. julij, še veliko razpravljali o dograjevanju sistema nagrajevanja in skušali doseči, da bo sleherni labodovec povsem obvladal sistem nagrajevanja, oziroma podrobno razumel to vitalno področje ter poznal način obračuna OD.
Na konferenci je bila dana pobuda za usklajeno akcijo na področju internih priznanj in poenoteno evidentiranje za eksterna priznanja. Poenotiti moramo oblike priznanj, čas podelitve teh in število. Pri slednjem je prevladalo mnenje,
da števila priznanj ne bi smeli omejevati, vendar pa je treba pri evidentiranju strogo upoštevati kriterije. V kolikor jih predlagani delavci izpolnjujejo, ne bi smelo biti omejitev.
Razprava je šla tudi v smeri skupnih Labodovih akcij. Predlog, da bi srečapje vseh Labodovih delavcev vpeljali kot stalno obliko, je bil sicer sprejet, vendar se moramo zavedati, da zaradi ekonomskih vzrokov ne moremo vsako leto izpeljati srečanja v tako velikem številu, zato se bo treba dogovoriti za obdobna (vsako drugo leto, predlogje pa tudi bil, da se srečamo vsako peto leto...). Ena od zelo uspelih oblik povezovanja je kviz, ki bo letos na nedeljo, ker so vsi tozdi planirali na soboto, 25. maja, delo za doseg planskih obvez. V bodoče bo treba zagotoviti, da bo srečanje zares na prosto soboto in s tem omogočiti čim večjemu številu delavcev Laboda, da se ga udeleži.
Delegacija Libne je izpostavila tiste naloge sindikata, ki so v skrbi za delavca. Opozorili so na velik odstotek obolenj na hrbtenici, na slab vid in na to, da bi bilo treba intenzivneje voditi preventivno rekreacijo in preventivna zdravljenja. Sicer pa je razprava nasploh odprla veliko vprašanj, ki naj bi bila področje dela tudi konference sindikata. Ta se mora sestajati bolj redno in pogostejše, saj dela za ta organ ne manjka. Rednejše in bolj poglobljeno delo pa je tudi eden od osrednjih sklepov te seje konference sindikata.
razmišljanje
po
prvem
kvartalu
Dodatne količine za domači trg in izvoz
Ker je od lanskega leta ostalo precej surovin nepredelanih, smo se v Labodu zavzeli za predelavo dodatnih količin nad že sprejetimi obvezami za doseg 100-odstotnega plana, da bi tako zmanjšali preostale zaloge. Proizvodni tozdi so s tem dodatno sprejeli v programu srajc in bluz obvezo za skupno izdelavo 73.144 kosov teh oblačil: LOČNA za 10.344 kosov, L1BNA 44.000 kosov in DELTA za 18.000 kosov.
S to predelavo, ki mora biti končana do 28. maja, bomo poleg rednega plana »pridelali« še 15 milijard dodatne netto fakturirane realizacije ali drugače povedano, zmanjšali zaloge osnovnih surovin za 120.000 metrov.
Istočasno so tudi tozdi vrhnjih oblačil prevzeli obvezo za dodaten izvoz, ki bo tekel ob predelavi kolekcije za pomlad—poletje. Skupno bodo izdelali 10.000 kostimov za Libijo.
Pripravljenosti tozdov gre vsa pohvala, saj je to prava pot k boljšim efektom.
Kaj pomeni nedoseganje plana?
Kaj pomeni preseganje plana, čutimo delavci ob mesecu,
prav tako pa tudi obratno. V letošnjem prvem kvartalu smo zaradi nedoseganja plana izgubili 43.000 kosov oblačil iz programa srajc in bluz. Ločna je z 99,6-odstotnim planom predelala 900 srajc manj, Lib-na s 94,9 odstotka plana 1 1.455 bluz manj in Delta z 92,1 odstotka plana 30.986 kosov srajc in bluz manj. Iz teh podatkov pa tudi vidimo, da pri doseganju 100-odstotnega plana ne bi bilo dodatnega dela, saj bi količine predelali v rednem delovnem času.
V prvem letošnjem kvartalu se je vendarle pokazal tudi kvaliteten premik, in sicer ob pravilno zastavljeni in dosledno spoštovani dinamiki dela za domači trg in izvoz. S pravilno zastavljeno dinamiko smo dosegli sinhronizacijo med surovinami, proizvodnjo in plasmajem, kar nam omogoča doseganje ugodnih rezultatov za polovico leta.
Poenotiti moramo odnos do kvalitete
Rekli smo, da zaradi izvoza ne sme trpeti domači trg, in zato smo tudi dosleno načrtovali dinamiko v proizvodnjah. Še vedno pa ostaja pri delitvi dela za domači trg in izvoz naša rak-rana odnos do kvalitete. Povsem jasno je, da se za izvoz moramo kar najbolj potruditi. Zato delamo preudarno, natančno, kvalitetno. Ves ta trud pa hočemo v delu za domači trg »poloviti« in zato seveda ob hitrosti trpi kvaliteta. Čas je, da se zavemo, da na primer za 4000 din, kolikor povprečno stane naš izdelek v programu PŠ, tudi
domači kupec zahteva najvišjo kvaliteto. Vedeti moramo, da nas ima kupec s kom primerjati in da bomo le z dobro kvaliteto lahko prodali naše izdelke. Poleg same kvalitete v surovini in izdelavi, je tu še velikega pomena zunanji videz srajce; kako je zlikana, zložena in na zadnje, kako jo ponudimo. Kupci pričakujejo od Laboda najboljše! Lahko rečemo, da je Labod v proizvodnji srajc na tretjem mestu v Jugoslaviji, če merimo po kvaliteti. Naš cilj pa je biti na čelu!
B. V.— Commerce
domača
pamet
za
prihranek
deviz
Devizna suša že nekaj let onemogoča hitrejše obnavljanje strojne opreme pri nas, še posebno pa zelo izrabljeno strojno opremo v tekstilni industriji. Da bi si tekstilci, ki vsi po vrsti veliko izvažajo, le zagotovili nemoteno delo z obstoječo strojno opremo, si pomagajo na razne načine. Za konfekcionarje je bila zelo dobrodošla pobuda Tekstilnega inštituta iz Maribora za raziskovalno nalogo z naslovom »Domača proizvodnja rezervnih delov za konfekcijske stroje«. Tudi Labod je sofinancer te naloge, v raziskavi pa od naših delavcev sodelujeta dipl. ing. strojništva Vladimir Škrinjar in dipl. tekstilni ing. Mira Tušek, oba iz razvojne službe. Prvi del raziskave so sofinancerji skupaj z inštitutom izpeljali že lansko leto, letos pa raziskavo nadaljujejo. Doslej je bilo opravljenega kar precej dela. Naša sodelavca v tem projektu sta za poslovni odbor pripravila kratko poročilo.
Po planu raziskave smo v letu 1984 sodelavci delovnih organizacij Labod, Mura, Pik, Toper, Elkroj, Kors ter strokovnjaki Tehniške fakultete Maribor (VTO Strojništvo, Institut za tekstilno in konfekcijsko tehnologijo), natančno popisali vse šivalne stroje v omenjenih šestih DO in sestavili specifikacijo vseh rezervnih delov, porabljenih v letu 1983. Po vnaprej dogovorjenih kriterjih smo izbrali 46 tistih
(Nadaljevanje na 4. strani)
Po sindikalnih skupinah je tekla razprava o aktih s področja delitvenih razmerij in še posebej o dodelanih razvidih del in nalog, o predlagani metodi vrednotenja dela in o metodi uspešnosti dela. Posnetek je iz druge sindikalne skupine v DSSS.
delov, ki jih je smiselno in mogoče takoj pričeti proizvajati doma, za vsak del smo zbrali po dva vzorca (obrabljeni in novi del) ter začeli s študijo prvih tehnoloških postopkov izdelave rezervnih delov.
Po opravljenih analizah in potrebah rezervnih delov v konfekcijski industriji v letu 1984 planiramo v letu 1985 sledeče naloge:
1.	Terminološko uskladiti izrazoslovje za rezervne dele,
2.	izdelati tehnološke postopke in prototipe rezervnih delov,
3.	tekstirati in analizirati prototipe v proizvodnji (Pik, Mura),
4.	poiskati proizvajalce za serijsko izdelavo rezervnih delov (trenutno je na voljo že en proizvajalec za domače rezervne vdele v Prekmurju, s katerim DO Mura že dalj časa tesno sodeluje),
5.	izdelati katalog rezervnih delov,
6.	ugotoviti stanje avtomatizacije v konfekcijski industriji (specialni stroji),
7.	analizirati strojno opremo v likalnicah.
Naloga je zelo aktualna in zelo dobrodošla. Ker pa bodo izsledke te raziskave uporabljali vsi slovenski konfekcio-narji in si bodo z njimi pomagali tudi v širšem jugoslovanskem prostoru, so na seji našega poslovnega odbora predlagali, da sofinancirajo to delo vsi slovenski konfekcionarji in ne le 6 delovnih organizacij, kot je to bilo v prvem delu. KOLIKO SO STARI NAŠI STROJI?
Nekaj podatkov o raziskavi (objavljeni so bili v Tekstilcu št. 11/84). Zbrani podatki v tovarni Pik, Mura, Toper, Lisca, Kors in Labod so pokazali, da so omenjene tovarne največ opremljene s stroji firme PFAFF,_ nato Durkopo, Necchi itd. Šivalni stroji Necchi italijanskega dobavitelja so dobavljeni preko Bagata iz Zadra, kjer je bil nakup možen tudi v dinarjih. Podatki tudi povedo, da imamo v proizvodnjah zelo stare stroje, saj so leta dobave naslednja:
Diirkopp	leto dobave 1960
Pfaff	1962
Singer	1962
Textima	1963
Unioc Special	1963
Rimoldi	1968
Jamato	1972
Necchi	1972
Brother	1980
Katere rezervne dele najbolj potrebujemo?
Prvidei opravljene analize je pokazal, da naj bi se glede rezervnih delov omejili predvsem na naslednje stroje: Adler, Durkopp, Necchi, Pfaff, Singer in Juki. Ugotovljeno je, da določeni rezervni deli za šivalne stroje Pfaff ne ustrezajo ostalim strojem, kar še posebej velja za vretenca. Ta bo treba izdelovati posebej za stroje te firme in posebej za stroje drugih firm. Sicer pa je splošna opredelitev v raziskavi, da naj bi se opredelili za naslednje rezervne dele: vijaki, vbodna plošča, noži, vretenca, transporterji, šivalne noge, napenjalec niti, lovilci, vzmeti, zobniki, sklopke in vzvodi.
cena
naših
malic
Družbeni dogovor o urejanju stroškov prehrane navaja, da lahko na delavca mesečno za malico pri delu porabimo 10 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v preleklem letu v republiki ali federaciji. Ob vse višjih cenah hrane pa teh 10 odstotkov ne zadošča več in tako je Labod preko-račitelj omenjene vsote (lani je bil povprečni OD v republiki okoli 27.200 din).
Zato seje že nekajkrat pojavilo na organih upravljanja na ravni delovne organizacije vprašanje o participaciji za malico, čeprav taka razmišljanja niso »popularna« in bi se tudi sicer raje izognili vsakršnemu doplačevanju.
Sicer pa so cene malic na dan za delava v naših tozdih kaj različne: v novomeškem delu Laboda stane topli.obrok 140 din, v Temenici 150, v Delti in Libni 160, v Tip-topu in enoti Commerce 170 in v Zali 190 din. Navedene cene veljajo za letošnji prvi kvartal. V Delti in Zali nimajo pogojev za lastno kuhinjo, zato malice pripeljejo od drugod, v ostalih tozdih pa tople obroke pripravljamo sami. Pri tem pa nimajo vsi tozdi enakih pogojev.
V Libni in Novem mestu je kuhinja nova, dokaj prostorna in dobro opremljena. Precej slabše je v Tip-Topu, najslabše pogoje pa imajo kuharice v Temenici. Pisali smo že, da je inšpekcija že nekajkrat odložila prepoved kuhanja v Temenici, ker je pač obljubljena obnova kuhinje po zahtevanih kriterijih.
Vsekakor bi želeli v vseh tozdih sami pripravljati tople obroke. Pri tem je malica vedno sveža, primerna našemu pretežno sedečemu delu (saj delavka, ki 8 ur sedi, ne sme použiti pretežkega obroka). Tu so še diete, ki zahtevajo poseben jedilnik, kar pa je ob kupovanju malic drugje težko dosledno izpeljati.
Še bi lahko naštevali vse tiste pozitivne strani, zaradi katerih si tudi v Delti in Zali želijo kuhati sami. Toda normativi za pridobitev dovoljenja so zelo strogi in zahtevajo v obeh primerih precejšnje investicija. Enako čaka tudi Temenico, ki je, kot rečeno, pod vprašanjem...
Pa se povrnimo k ceni malice oziroma k znesku, ki ga za to lahko porabimo. V
Labodu presegamo dovoljeno višino, hkrati pa moramo samokritično priznati, da ne delamo s hrano dovolj odgovorno. Morda bi ob lastni soudeležbi za topli obrok spremenili obnašanje in ne bi več tako na veliko metali med ostanke kruha in malice sploh... Zaenkrat bomo morali zaostriti odnos do hrane s samodisciplino, saj doma gotovo ne razmetavamo tako razkošno z odvečnimi količinami. O soudeležbi pa se bomo pogovarjali, ko in če bodo cene obroka še tako hitro naraščale in če ne bo druge možnosti.
Ob tem naj tudi povemo, da so si sindikati prizadevali, da bi znesek, ki ga opredeljuje družbeni dogovor o urejanju stroškov prehrane pri delu, dvignili na 15 odstotkov povprečnega OD v preteklem letu in da se ti stroški štejejo v materialne stroške. S to korekturo bi tudi v Labodu uspeli pokriti vse stroške za tople obroke. V tem času je tudi že izdelan predlog družbenega dogovora, ki navaja, da za prehrano med delom lahko porabimo največ 15 odstotkov čistega lanskega OD. V Sloveniji bi po tem lahko na delavca namenili 189 din, BiH 144, Črni gori 125, Hrvaški 168, Makedoniji 123, v Srbiji brez pokrajin 147, na Kosovem 122 in v Vojvodini 159 din. Kjer bodo izračunali jugoslovan-skocpovprečje OD, bodo za prehrano med delom namenili 155 din na delavna dnevno. Slovenski komite za delo meni. da bi bilo treba predlog tega družbenega dogovora še dopolniti z določilom, da regres za prehrano med delom pripada delavcu le za dneve, ko je na delu.
Od delavcev iz Temenice so letošnja zvezna priznanja prejeli, Ivanka Šavrič in Anica Kovačič, obe medaljo dela, Anton Štimac pa red dela s srebrnim vencem. .Medaljo dela je prejel tudi upokoje* nec Ivan Pucelj.
Prejemniki odlikovanj SFRJ iz OZD Labod, podeljena pa so bila 24. 4. 1985 v Dolenjski galeriji:
MEDALJA DELA
Majda Gorišek — LOČNA Anton Košir — LOČNA Marica Praznik — COMMERCE
Slavica Putrih — LOČNA Milica Stupar — COMMERCE
Kristina Vidmar — LOČNA Slavka Zupančič — LOČNA
MEDALJA ZASLUG ZA NAROD
Jožica Korasa — LOČNA Frida Pavlovič—COMMERCE
Milena Žagar — DSSS
RED DELA S SREBRNIM VENCEM
Jože Muhič — DSSS
RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO
Kazjmir Rupnik — COMMERCE
Božidar Verstovšek — COMMERCE
tip-top
ob
prazniku
ijubljane
Ljubljana je svoj praznik osvoboditve in dan zmage praznovala zelo svečano. Pohoda ob žici okupirane Ljub-čjane in otvoritve poti Aleje tovarištva in spominov, v sklopu katere je tudi spominski kamen, za katerega skrbi tozd Tip-top, se je udeležila tudi 15-članska ekipa delavcev tozda Tip-top in enote Commerce. Da bi se videlo, čigavi so, so si nadeli klobuke z Labodovim napisom.
Sicer pa sta se Tip-top in enota Commerce tudi širše vključila v letošnja praznovanja. Med drugim so pripravili tudi nekaj daril za srečanje borcev domicilnih enot, ki so osvobodile Ljubljano.
V letu 1986 bomo delavci tozdov in DSSS volili znotraj DO delegate v:
—	organe upravljanja tozdov oz. DSSS,
—	organe upravljanja DO,
„ — delegacije za zbore združenega dela,
—	delegacije za vse SIS družbenih in materialnih dejavnosti,
organe družbenopolitičen organizacij.
Delavci se bomo vključili udi v predvolilna opravila v 'T°ji krajevni skupnosti za vH°*'.tev delegatov in delegacij
ružbenopolitični skupnosti.
Pred nami je torej odgovorna naloga. Prek delegatov in delegacij, ki so del skupščinskega sistema oz. delegatskega odločanja, bomo delavci in vsi delovni ljudje nadaljevali borbo za dosledno izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, to je za gospodarsko, socialno in družbeno stabilizacijo.
M N.
priprave
na
volitve
V letu 1986 poteče mandat delegacijam oz. delegatom za zbor združenega dela in SIS. izvoljenim na volitvah 1982, ter delegatom v samoupravnih organih tozdov in DSSS ter DO in vodstvom družbenopolitičnih organizacij tozdov oz. DSSS, izvoljenim na volitvah leta 1984.
Zaradi obsežnih volilnih opravil je treba začeti pravočasno s pripravami na volitve. Odgovorna naloga delavcev v pripravah na volitve je ocena uspešnosti dela sedanjih članov delegacij oz. delegatov, ki bo služila kot podlaga za evidentiranje novih. Pri predstavitvi evidentiranih možnih kandidatov je treba v prvi vrsti ocenjevati in izpostaviti sedanje delo ter prispevek k razvoju delegatskega sistema in samoupravljanja.
Zagotoviti moramo, da bomo kandidirali in izvolili za člane delegacij oz. delegate tiste delavce, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da jim gre zaupati vlogo delegata.
Glede na družbene usmeritve ter tudi urejenost naših samoupravnih aktov, so je potrebno zavzemati za odprte liste, kjer je to utemeljeno, ter na la način še prispevati k demokratičnosti postopka.
novosti v svetu
Mikroprocesorsko krmiljenje pri izdelavi vogalov
Sensevvmat je mikroprocesorsko krmiljenje, ki ni odvisno od dolžine šiva. Dela s posebno šivalno glavo Pfaff 480 in specialnim motorjem. Napravo uporabljamo pri izdelavi vogalov, npr. pri poši-vanju ovratnikov, zapestnikov, poklopcev in podobno in pri pri šivanju žepov, poklopcev in etiket. Izključuje seganje k ročnemu kolesu, ki je potreb-mo pri izdelavi zadnjega vboda.
S pregledno razčlenjeno tas-taturo (vhodna enota) lahko programiramo začetni in kon-
čni zatrdilni šiv, rezanje sukancev in razpoznavanje robov materiala bodisi s senzorjem bodisi z določevanjem dolžine šiva s štetjem vbodov. Ko senzor zazna rob materiala, se brez pomoči šivilje zmanjša tiraža, vključi se števec impu-
lzov, izbere dolžina za zadnji vbod. pozicionira se igla, stroj se ustavi, pri zadnjem šivu se odre/, a sukanca in dvigne se šivalna noga. Zadnji vbod pri šivu je lahko le delec vboda. Ko senzor zazna rob materiala, se ne glede na pozicijo igle v trenutku prekine gibanje transporterja, in sicer na 47. delu vbodne dolžine. To pomeni, da je pri 2 mm vbodni dolžini igla pred obračanjem materiala za izdelavo vogala pozicionirana z natančnostjo 0.04 ram.	,
Senzor za razpoznavanja konca materiala znotraj šiva (npr. pri pri šivanju žepov) dela s presevanjem. Intenziteta senzorja je nastavljena tako. da presije le spodnjo plast materiala.
E. P.
Lasersko krojenje
Kot proča The Japan Eco-nomic Journal je firma Mitsu-biski Electic Corp, Tokio, razvila laserski krojil ni sistem, s katerim je krojenje bolj ekonomično kot pri uporabi mehanskih naprav, in to ne le pri večjih naložkih materiala, temveč tudi pri posamičnem krojenju. Gre za 500-vatni dioksidni laser z numeričnim krmiljenjem, z mini računalnikom, krojilno mizo in programi. Naprava stane na Japonskem 900.000 DM. Lahko jo priključimo na centralni računalniški sistem (on-line). V minuti izreže 68 linij s 40 do 50-krat večjo natančnostjo kot pri ročnem krojenju. Stroški dela na uro znašajo 10 DM.
VLOGA IN DELO MLADINSKE ORGANIZACIJE
V tem času potekajo po OO ZSMS tozdov in DSSS v DO Labod volilno-programske seje. Zaključili smo dveletno mandatno obdobje in to je čas, ko tudi mladi v mladinski organizaciji potegnemo črto in ocenimo svoje delo. Z oceno preteklega nastajajo tudi programi dela za naprej.
Prav je, da smo pri tem kritični. Na podlagi lastne krivde, ugotavljanja napak ali pomanjkljivosti bomo začrtali trdnejše okvire in smer za delo.
Pri tem pa se ne smemo zadovoljiti le z akcijami, ki so samo manifestativnega značaja. Vsi namreč pozabljamo, da je to le »obrobna« naloga, ki popestri celotno delo mladinske organizacije. Mladi bi morali dati več poudarka vsebinskim problemom oz. nalogam in se vključiti v vsa področja gospodarjenja in odločanja, bodisi na področju delitvenih razmerij, stanovanjske problematike, socialnega položaja, izobraževanja ob delu ali štipendiranja. Te in še druge stvari se tičejo vseh delavcev, predvsem pa mladih na začetku dela. Mladi ne bi smeli dopustiti, da stvari tečejo mimo nas in da z njimi nismo seznanjeni. K vsaki nalogi bi morali pristopiti resno in odgovorno, predlagati konkretno in imeti enotna stališča. Nalogo je potrebno izpeljati od začetka do konca. Nikakor ne bi smeli dopustiti, da bi bili le pasivni opazovalci in kriti-zerji, ko so naloge že zaključene in končane, kar pa se nam včasih le pripeti.
Mladi imamo svoje delegate v organih tozdov in DSSS v DO Labod. Zal pozabljamo nanje. Pogosto se ti tudi odmaknejo od mladinske organizacije in pozabijo da so »mladinski« delegati. Prek delegatov bi morali uveljavljati svoja stališča. Mladi, ki delamo v Labodu, organizaciji, kjer so urejeni samoupravni odnosi, bi morali pokazati večjo aktivnost. Pogoje in možnosti imamo, potrebne je samo naša volja in delo
Večkrat smo ugotovili, da vlada med mladimi pasivnost, nezainteresiranost za družbenopolitično delo. S temi ugotovitvami se ne bi smeli zadovoljiti. Hkrati bi morali iskati vzroke, jih odpravljati in pritegniti k delu OO vse mlade. S pravo vsebino nalog, ki se tičejo mladih, z rezultati, ki pri doslednosti gotovo nastanejo, bi mladi vsekakor dobili voljo, željo in interes, da se z delom izražajo v mladinski organizaciji. Mlad človek hitro vidi napake, še bolj krivice, če jih občuti. Mlad človek želi delo izboljševati, dograjevati in odpravljati ter spreminjati vse, kar je potrebno. Resje, da se včasih zgodi, da je želja večja od možnosti, da reagiramo hitro in zaletavo, kar pa vedno tudi ni tako narobe. Če ni uspeha, hkrati pa tudi ne pomoči starejših, mlad človek pogosto obupa. Počuti se osamljen in poražen in težko ga je pridobiti za nove naloge.
Včasih slišimo pomisleke, kakšna je naša mladina, da je bilo nekoč drugače, da je bilo več elana in aktivnosti. Bilo je drugače in bo drugače. Mladina je del časa, v katerem živi. Čas nam narekuje, da smo odločni in delavni. To je naloga vsakega. Potrudimo se, da bomo enotni, pripravljeni za delo, aktivni v vseh oblikah odločanja in sprejemanja, in ne le stranski opazovalci družbenih razmer.
MOJCA NOVAK DSSS
S konference sindikata naše DO.
Zveza socialistične mladine Slovenije je množična družbenopolitična in vzgojna organizacija, v katero se mladi in njihove organizacije prostovoljno združujejo in organizirajo, da bi s svojo dejavnostjo pripomogli k nadaljnjemu samoupravnemu socialističnemu razvoju Slovenije in Jugoslavije, uresničevanju enakopravnosti, krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, obvarovanju svobode, neodvisnosti in neuvrščene politike Jugoslavije.
V ZSM se ne glede na družbeni položaj, svetovnonazorske in druge razlike ter na najširši socialistični osnovi, to je pripadnosti borbi za socialistično samoupravljanje, izražajo in uveljavljajo raznovrstni interesi in potrebe delavske, kmečke, študentske, srednješolske, osnovnošolske ter druge mladine.
Mladi z organiziranjem v ZSMS in z družbenopolitično dejavnostjo v sistemu socialistične samoupravne demokracije uveljavljajo, usklajujejo, usmerjajo in ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje ekonomskih, socialnih, političnih, kulturnih in drugih družbenih interesov ter vsakodnevnih potreb.
iz Statuta ZSMS
Z eno besedo, mladi ljudje morajo biti aktivni subjekti oblikovanja svoje lastne bodočnosti, prevzeti morajo svoj delež obveznosti in odgovornosti za razvoj naše družbe. Ne glede na to, če delajo v tovarnah, če se učijo ali študirajo, če so v mestu ali na podeželju — morajo vsak dan živeti s problemi svojega okolja in biti prvi v akcijah za reševanje teh problemov. Samo požrtvovalnost pri delu in popolna odgovornost pri opravilih vam bosta zagotovili vlogo, ki vam gre v družbi, s tem pa tudi pravico, da z optimizmom in zaupanjem gledate v lastno jutri in v bodočnost vse naše družbe.
Prepričan sem, da boste posvetili na kongresu tem in drugim vprašanjem ustrezno pozornost in da boste pravilno dojeli naloge, ki so pred vami. Odločno se zavzemite za to, da se dogovorjeno takoj po kongresu uresničuje.
Želim vam dosti uspeha pri delu za vašo osebno srečo in blagor naše skupnosti.
Titov pozdrav X. kongresu ZSMJ
Naše otroke, naše vnuke moramo seznaniti s tem, kar je bilo, kakšen je bil naš boj, kaj smo storili, da bi bila naša dežela danes takšna, kakršna je.
Tito
Ustvariti moramo nov tip mladinske organizacije in nov lik mladinca, l/se to novo pa ni nikakršen taktični manever. Skrb za korist in pravice, za vzgojo, za usodo in prihodnost naše mlade generacije terja vse to novo...
Boris Kidrič
\
Zame je osnovni kriterij za spoznavanje ljudi njihovo vedenje pri delu. Za oceno ljudi je glavno, ali so dobri revolucionarji in vneto delajo ali pa delajo birokratsko. Jaz ocenjujem človeka po tem ali frazari, ali ga vsaka malenkost dejansko boli, ker so na svetu ljudje, ki so na jeziku zelo veliki revolucionarji. Zato sem zmeraj upošteval vestnost človeka pri delu.
Tito
Ne da se z besedami oceniti vloge mladine med NOB. Ta vloga je zelo velika. Že pred vojno je naša mladina najaktivnejši delež v boju proti reakciji in fašizmu. Tojebiloleta 1938-40, kosov Jugoslaviji bili postavljeni temelji antifašističnega gibanja.
Tito
NARODNA
ZAŠČITA
— najširša
organizirana
sestavina
samozaščitnih
in
samoobrambnih
dejavnosti
Idejnopolitična izhodišča in usmeritve za organizacijo in razvoj narodne zaščite so bila sprejeta na 8. in 9. kongresu Zveze komunistov Slovenije, konkretizirana pa v republiškem zakonu o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Pravica in dolžnost vseh nas
Dosedanji razvoj družbene samozaščite je bil uspešen, čeprav zavest o potrebi lastnega samozaščitnega in samoobrambnega obnašanja še ni prodrla v vsa okolja in do slehernega posameznika. Pot njenega preraščanja v splošno ljudsko gibanje ne bo skokovita.
Novi predpisi o družbeni samozšačiti le odpirajo pot in določajo dolgoročne cilje. Ti pa so v množičnosti samozaščitnega in obrambnega delovanja. V tem je smisel zakonske določbe, da je narodna zaščita najširša organizirana oblika samoupravne aktivnosti delovnih ljudi na področju varnosti in obrambe. Za opravljanje nalog narodne zaščite imajo pravico in dolžnost vsi delavci, ne glede na starost ali spol, seveda prilagojeno njihovim psihofizičnim sposobnostim. Pomembno je tudi to, da zakon nikogar ne izvzema od opravljanja nalog narodne zaščite, razen če ni poklican k opravljanju vojaških ali delovnih dolžnosti. Sama razporeditev na take dolžnosti še ni nikakršen razlog, da posameznik ne bi mogel biti poklican k opravljanju nalog narodne zaščite. Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje praviloma izven delovnega časa.
Narodna zaščita je najširša oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite v miru ter za njihovo najširše vključevanje v oborožen boj in druge oblike odpora proti morebitnemu napadalcu. Organizira se v temeljnih in življenjskih okoljih: v krajevni skupnosti, tozdu in delovni skupnosti.
Organiziranje narodne zaščite v tozdu
Tozd ali delovna skupnost organizirata narodno zaščito za opravljanje varnostnih in obrambnih nalog v skladu z oceno ogroženosti objektov, naprav, proizvodnega procesa in družbenega premoženja, s katerim upravljata. V tozdu organizira narodno zaščito delavski svet.
Tozd lahko organizira narodno zaščito z drugim tozdom ali delovno skupnostjo za skupno izvajanje nalog narodne zaščite. Za skupno delovanje narodne zaščite se lahko delavci tozda odločijo v primeru, če bo taka organizacija omogočala lažje in učinkovitejše opravljanje nalog, kijih določajo predpisi (delovni prostori, v isti zgradbi, objekti na skupni lokaciji, ki so med seboj povezani).
Oblike organiziranosti in razporeditve delovnih ljudi se določijo z načrtom za delovanje narodne zaščite, ki je sestavni del varnostnega in obrambnega načrta. V načrtu narodne zaščite se določajo naloge za delovanje narodne zaščite v različnih varnostnici in obrambnih položajih. Praktična organiziranost narodne zaščite temelji na njenih nalogah. Za opravljanje določenih nalog se lahko oblikuje skupina, velikost te skupine pa je odvisna od konkretnega položaja, vrste nalog in načina, kako opravlja nalogo (straža, patrulja, skupine, itd.).
Iz teh razlogov je organiziranost narodne zaščite v temeljnih organizacijah z zakonom postavljena zelo okvirno, tako da se lahko oblikuje ob konkretnih razmerah in z medsebojnim dogovorm s sosednjim tozdom.
Za delovanje narodne zaščite je značilno, da je za razliko od teritorialne obrambe, milice in drugih strokovnih služb strogo vezana za delovno okolje tozda.
V narodni zaščiti delujejo vsi delovni ljudje brez vsakršnih omejitev. Praviloma opravljajo delovni ljudje tiste naloge narodne zaščite, za katere so usposobljeni, ne glede na starost in spol, samo da so telesno in duševno sposobni. Naloge, ki jih opravlja narodna zaščita, so zelo raznolike in odvisne predvsem od varnostnih in obrambnih razmer. Naloge se opravljajo samostojno ali pa v sodelovanju z organi za notranje zadeve, z oboroženimi silami in dejavniki družbene samozaščite. Naloge narodne zaščite v miru, v izrednih razmerah, ob
naravnih in drugih nesrečah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni se določajo v načrtu za delovanje narodne zaščite. Naloge narodne zaščite so: varovanje družbenega in zasebnega premoženja, zavarovanje ob naravni nesreči ogroženega območja, preprečevanje diverzij in sabotaž, vključevanje v oboroženi boj, opravljanje množične izvidniško-obvešče-valne dejavnosti itd.
Naslednjič: Vodenje NZ
Predstavljamo
vam
Pripravništvo po visoki šoli
Pripravniški izpiti so že nekaj povsem samoumevnega. Precej Labodovega mladega kadra jih je opravilo v zadnjih letih, odkar je obvezna po novem zakonu ta oblika uvoda v delovno razmerje. Tokrat vam predstavljamo dve naši delavki-diplomirani ekonomistki, ki sta, prva v januarju, in druga v maju, opravili pripravniški izpit. To sta Cvetka Slak in Milena Furlan.
Po pripravništvu še uvajanje
Cvetka Slak je bila Labodova štipendistka štiri leta in pol. Ekonomijo je študirala v Mariboru, sicer pa je Novomeš-čanka.
»Menim, da je pripravniška doba za mladega delavca, ki komaj pride iz šole, zelo dobrodošla^ oblika spoznavanja dela. Sola nam je dala veliko teoretičnega znanja, praksa pa je ponavadi vse kaj drugega. Po opravljenem izpitu pa sem dobila dela in naloge s področja spremljanja in dograjevanja sistema delitve OD. To je v Labodu novo delo, oziroma na novo odprto delovno mesto za ta dela in naloge. Vsebina tega dela je zelo široka in zelo zahtevna. Zato sem se morala začeti povsem podrobno seznanjati s posameznimi opravili v naši proizvodnji. V šestmesečnem uvajanju, ki sledi opravljenemu pripravniškem izpitu, sem
Milena Furlan
se globlje spoznala z mnogimi opravili v proizvodnji tozda Ločne. Marsikaj povsem novega sem spoznala, predvsem pa sem se natančneje seznanila s pogoji za delo v posameznih fazah. Ko bom s svojim delom začela zares, bom pripravljala strokovne podlage s področja analitičnih ocen, oziroma za tisto obliko vrednotenja dela, ki jo bomo z dodelanim sistemom nagrajevanja uvedli. Do sedaj sem sodelovala z vsemi tremi komisijami, spoznavala vse akte pa dela in naloge, saj, kot rečeno, je to področje pri nas novo.
Zato potrebujem še veliko funkcionalnih znanj, izmenjav mnenj z ljudmi, ki imajo izkušnje, seznanitve z načinom dela na tem področju v sorodnih delovnih organizacijah... Veliko je za postoriti, pa včasih ne vem, kam in kako obrniti se. Želim si veliko dela, ki ga bom lahko opravljala potem, ko se bom široko spoznala s tem občutljivim, zanimivim in ustvarjalnim področjem.«
V pripravniški dobi sem opravljala povsem praktično delo
Milena Furlan je doma iz Kronovega, študirala pa je v Ljubljani. Tudi ona je bila Labodova štipendistka in to prav za zunanjetrgovinsko področje, kjer sedaj dela. Ker je maja opravila pripravniški izpit, je tekel pogovor predvsem okoli pripravništva.
»Za tiste, ki končajo srednjo šolo, je pripravniška doba šest mesecev, za visoko šolo pa leto dni. Mislim, da bi moralo biti to razmerje obrnjeno,« pravi Milena. »Pripravništvo se mi je zelo vleklo in zdi se mi, da bi v pol krajšem času lahko obvladala vso zahtevano snov. Precej sem že poznala Commerce saj sem bila vedno na obvezni praksi v teh službah in zato morda nisem čutila potrebe po tako dolgem pripravništvu. No, po letu dni sem oddala nalogo, ki je zajemala
(Nadaljevanje na 8. strani)
Cvetka Slak ,
splošni del in analizo kompenzacijskega posla s Poljsko. Ob tej nalogi sem se veliko naučila, saj sem lahko znanja iz šole povezala s prakso, ki pa mi je še dokaj neznana. V zunanji trgovini so dela zelo zahtevna in gotovo še ne bom mogla delati povsem samostojno. Vendar pa dobivam vse več vpogleda, se vse bolj spoznavam s postopki, načini... Ko bom lahko že povsem samostojna pri delu, bom delala na izvozu; na katerem področju, tega pa še ne morem reči. Vsekakor sem zelo vesela, da je pripravništvo mimo. Hvaležna sem vsem, ki so mi pomagali, kljub temu da so vsi po vrsti zelo obremenjeni z delom. In vesela sem tudi, ker seje za nalogo zelo zavzel moj mentor in da je bila ta tako praktična in poučna.«
rdeči križ v
prizadevanju za humane medčloveške odnose
Letošnje leto je posvečeno mladim.
Ob tednu in pred kratkim minulem dnevu Rdečega križa je prav, da spregovorimo o tej humani organizaciji, ki se po celem svetu prizadeva za dobro človeštva in posameznika. V 135 državah sveta, ki so članice RK, je včlanjenih več kot 250 milijonov ljudi. V Sloveniji je v organizacijo Rdečega križa včlanjenih 650 tisoč ljudi in med njimi je skoraj polovica mladih. Letošnje leto je v sklopu Rdečega križa namenjeno mladim — skrbi za njihov zdrav razvoj, možnosti šolanja, za razreševanje stisk in tegob odraščujo-čega in mladega človeka in podobno. Pri nas naj mladi člani Rdečega križa skupaj s svojo mladinsko organizacijo posvetijo še posebno pozornost aktivnostim mladih v organizaciji RK, pomoči starejšim in vsem solidarnostnim oblikam pomoči sploh, zbiranju sekundarnih surovin, varstvu okolja, tu so krvodajalske akcije, boj proti kajenju, alkoholizmu, narkomaniji... Za vse te oblike je Rdeči križ pripravil veliko gradiva in nudi nasvete, pomoč pri delu. Naj povemo, da v naši republiki prav z veliko pomočjo mladih pripravijo vsako leto akcijo zbiranje starih oblačil, obutve, posteljnine. Letos bo akcija tekla zadnji četrtek v maju.
In ker je letošnje leto posvečeno mladim, pričakujemo lahko tudi v mladinskih organizacijah v naših tozdih popestreno delo prav na področjih, ki sodijo v okvir dela Rdečega križa.
PRIDITE NA KVIZ!
25. maja, za dan mladosti, prireja mladina Laboda vsako leta kviz znanja. Letos bo tema »40 let osvoboditve«. Srečanje bo na SROMLJAH, in to 26 maja. Vsi tozdi so prijavili svoje ekipe ter kulturne točke. Letos bodo popoldne tudi družabne igre, z nagradami seveda. Tako kot vedno bo dovolj glasbe in veselja, da bomo samemu tekmovalnemu delu (ki pa naj ne bo zgolj tekmovalni, ampak predvsem v smislu seznanjanja, povezovanja) dodali tudi obilo vedrega razpoloženja.
Letošnjo žirijo sestavljajo člani iz ZALE, DELTE in DSSS. Odgovore bodo ocenili s petimi točkami ali, če ne bodo pravilni ali popolni, z nič točkami. Ekipe bodo dobile okvirna vprašanja, pa tudi sicer bodo tozdi v pripravljenem obdobju povezani z organizatorjem, da ne bi prišlo do kakršnih koli nesporazumov.
V primeru slabega vremena bo kviz prestavljen v tozd Libna. Upajmo pa, da vreme le ne bo nagajalo in da bo dovolj sonca na naš dan na Sromljah. Na ta dan bomo namreč podelili tudi priznanja najboljšim mladincem. Čaka nas gotovo še kakšno presenečenje. Zato pridite v čim večjem številu! Pripeljite s seboj svoje direktorje, saj bodo tudi ti pomagali,
da bo celoten program stekel tako, kot so si ga organizatorji zastavili.
Srečno do srečanja na Sromljah!
vabilo in prošnja
Letos praznujemo nekatere pomembne obletnice velikih mejnikov iz naše polpreteklosti. Svečano in dostojanstveno smo obeležili 40 let svobode in zmage nad fašizmom, pred nami je 40-letnica osnovanja Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije in pa 35-letnica delavskega samoupravljanja. Jubilejno leto pa nas spodbuja tudi k sistematičnej-šemu zbiranju gradiva iz teh obdobij, saj je na žalost marsikateri dokument izgubljen, marsikatera akcija ali datum sta zapisana le v spominu takratnih aktivistov... Za kasnejše rodove pa je vendarle treba vse to, kar bo morda že čez leto, dve ušlo iz spomina, zabeležiti. Zgodovinarji tarnajo, da ni pravega arhiva o delu povojnih brigad, malo je ohranjenega gradiva o akcijah pred vojno, pa tudi začetki samoupravljanja niso vedno zabeleženi v zapisnikih, fotografijah...
Gotovo je bilo tudi med našimi delavci in našimi upokojenci veliko aktivistov, veliko tistih, ki so sodelovali v sindikalnem gibanju pred vojno, v brigadah, pri začetkih samoupravljanja. Zato vas vabimo k sodelovanju.
SE SPOMINJATE ZAČETKOV SAMOUPRAVLJANJA?
Se spominjate začetkov samoupravljanja v Labodu? Go-
tovo so dogodki leta 1950 za vedno zapisani v vašem spominu. Obudite jih tudi za nas! Napišite nam svoje spomine na delo prvega delavskega sveta, na samoupravne odločitve, na vse kar je vezano z začetki našega samoupravljanja!
PA PREDVOJNEGA
SINDIKALNEGA
GIBANJA
Se kdo med vami spominja predvojnega sindikalnega gibanja? Ste sodelovali v sindikalnih akcijah? Napišite za naše glasilo nekaj spominov na takratne dogodke!
STE BILI V PRVIH POVOJNIH DELAVSKIH BRIGADAH?
Opišite nam delo, vzdušje, počutje, aktivnosti....
pozdrav
štafeti
V pozdravu štafeti je mladina Laboda zapisala tudi naslednjo obljubo: »Ko pozdravljamo štafeto mladosti v letošnjem letu jubilejev, ki nas s svojim herojstvom in globokim prepričanjem v realizacijo vseh velikih idej tudi danes obvezujejo in navdihujejo, mladina Laboda obljublja, da se bo z vso svojo ustvarjalno močjo, z vso svojo zagnanostjo in delavnostjo vključevala v vse oblike dela in življenja Laboda in širše skupnosti, kar bo skupaj z izkušnjami in znanjem starejših gibalo novih uspehov.«
Ob prehodu na avtomatsko obdelavo podatkov sta obe skladišči gotovih izdelkov imeli pred inventuro veliko dela. Skladišče VO je v štirinajstih dneh tako rekoč izpraznilo svoje prostore, saj so poslali na trg 28.000 kosov. V vseh treh programih je bila realizacija v prvi polovici aprila, ko je tekel ta prehod, 440 milijonov din, od tega pa je na PŠ odpadlo blizu 350 milijonov dinarjev,