pogled Globalni Vzgoja, december 2021, letnik XXIII/4, številka 92 15 Papež Frančišek ima bogate življenjske izkušnje, predvsem pa je nav- dihnjen od Svetega Duha. Želi, da bi veselje evangelija doseglo tudi zadnjega ubogega na svetu in preoblikovalo vsa področja človekovega osebnega in družbenega življenja, da bi se prepoznali kot bratje in sestre ter skrbeli drug za drugega in za našo Zemljo. Za to je potrebna globoka preobrazba, ki nam jo narekuje naš čas. Ta pa je mogoča le, če bomo generacije, ki prihajajo, vzgajali drugače in če se bomo vsi združili v tem prizadevanju. S tem namenom je dal pobudo za vzpostavitev Svetovnega vzgojnega zavezništva. Svetovno vzgojno zavezništvo Majda Merzel, univ. dipl. socialna pedagoginja, predstojnica skupnosti Družbe hčera Marije Pomočnice, delegatka za mladinsko pastoralo, katehistinja. Instrumentum laboris (delovno gradivo) Sve- tovnega vzgojnega zavezništva je dokument, ki ni obsežen. V štirih delih – Načrt, Kon- tekst, Vizija, Poslanstvo – zgoščeno in jasno nakaže izzive sedanje družbe in vzgoje ter vizijo o njiju. Svetovno vzgojno zavezništvo temelji na apostolski spodbudi Veselje evan- gelija in okrožnici Hvaljen, moj Gospod. Načrt Svetovno vzgojno zavezništvo ni zbirka posebnih vzgojnih dejanj ali programov, ampak pobuda svetega očeta, da bi sklenili sporazum, zavezo. Zavezo sklenejo osebe, ki se zavežejo skupnemu cilju, pri tem pa ohranijo svoje razlike in so sposobne v ti- stih, ki so drugačni, videti sopotnike, bož- jo podobo in ne grožnjo svoji identiteti. Naša naloga je poiskati sopotnike na poti vzgoje in skleniti zavezo z vsemi, ki vre- dnotijo edinstvenost vsakogar. Predpo- stavka te vzgojne zaveze je spoštovanje različnosti in priznanje nepogrešljivosti vsakega prispevka za soočanje z nujnostjo vzgoje, ki jo živimo že nekaj desetletij. Papež Frančišek nas vedno znova spominja, da je temeljni izraz človečnosti ta, da v vsa- kem človeku prepoznamo brata, sestro ter skrbimo drug za drugega. Svetovno vzgoj- no zavezništvo želi spodbuditi uvajanje bratstva v vzgojne procese, da bi ga prepo- znali kot temeljno antropološko danost. Iz tega lahko izhajajo vse poglavitne in pozi- tivne 'slovnice' odnosa: srečanje, solidar- nost, usmiljenje, velikodušnost, pa tudi di- alog, soočanje, in bolj splošno, razne oblike vzajemnosti. »Ustvarjeni smo bili ne le zato, da bi živeli 'z drugimi', ampak tudi zato, da bi živeli 'v službi drugih', v vzajemnosti, ki odrešuje in bogati.« (Gradivo pobude …, 2021: 6) Kontekst • Zlo m me dgener acijske s olidarnosti Prva značilnost konteksta, v katerem živi- mo in kjer se odvija vzgoja, kot ga pred- stavi Instrumentum laboris, je zlom med- generacijske solidarnosti. Mladi sami nas opozarjajo na nujno potrebo po medge- neracijski solidarnosti, ki je je vse manj. Širi se težnja, da bi se osredotočili nase, branili pridobljene pravice in privilegije, gledali na svet v ozkem obzorju, se zaprli v odnosu do drugih. Po papeževem mne- nju so korenine tega v globoki antropo- loški preobrazbi. »Zdi se, da so se ljudje zdaj znašli na posebni točki svoje zgo- dovine /.../. Ključna značilnost tega tre- nutka je, z nekaj besedami, hitro širjenje kulture, ki je obsesivno osredotočena na nadvlado človeških bitij – posameznikov in vrste – nad resničnostjo. Nekateri so govorili celo o egolatriji, čaščenju samega sebe, na oltarju katerega je žrtvovano vse, celo najbolj cenjene človeške naklonjeno- sti.« (prav tam) Takšna egolatrija ustvarja prelome, ki vplivajo na vzgojno delovanje na vseh Foto: Benedikt Lavrih pogled Globalni 16 Vzgoja, december 2021, letnik XXIII/4, številka 92 ravneh (prelome med generacijami, kulturami, bogatimi in revnimi, mo- škimi in ženskami, ekonomijo in etiko itd.). »Zato se mora vzgoja, ki jo danes potrebujemo, znati soočiti s tem novim 'malikovanjem samega sebe' in najti pra- ve besede, da bi vsem vrnila izvirnost in lepoto človekove poklicanosti k drugim in njegovi usodi. 'Skupaj' je beseda, ki re- šuje in dosega vse.« (prav tam) • Č asi vzgo je in č asi t ehnologije Vzgojo v današnjem času zelo zaznamu- jeta tehnologija in spletno življenje ljudi, ki prinašata ogromno vzgojnih izzivov. Nove generacije so soočene z velikim protislovjem, saj so časi učenja in časi zrelosti zelo drugačni od internetnega časa. »Zato to pogosto vodi v močan ob- čutek frustracije ter nizko samospoštova- nje in samozavedanje: zakaj lahko z enim 'klikom' dobim, kar želim, ne morem pa – enako hitro – postati odrasla oseba, ki lahko sprejema pomembne odločitve in prevzema odgovornost?« (n. d.: 7) Internet ima v sebi velik potencial in ve- liko tveganj, zato potrebujemo držo raz- ločevanja in ljudi, ki jo bodo sposobni prenesti na prihodnje generacije. »Vzgo- ja, ki jo potrebujemo danes, se ne le ne boji zapletenosti resničnosti, ampak si prizadeva, da bi vsem, ki jim je namenje- na, omogočila bivati v tej zapletenosti in jo 'počlovečiti', ob zavedanju, da je vsako orodje vedno odvisno od namenov ti- stih, ki ga uporabljajo.« (prav tam) • E-du k acija v p r ašan j Današnji človek je izpostavljen številnim in hitrim dražljajem IKT, ki želijo zapol- niti vsak trenutek dneva. To ga vodi v preračunljivo racionalnost, pomanjkanje notranjosti, razmišljanja, poslušanja sebe in drugih, pomanjkanje sposobnosti, da bi živeli v tišini, ter v izgubo občutka za celoto, za širše obzorje. Zato se je »danes treba osredotočiti na vzgojo naše mladine za vprašanja, ki imajo v tem smislu pred- nost pred podajanjem odgovorov: gre za to, da namenimo čas in prostor razvoju velikih vprašanj in želja, ki se naselijo v srca novih generacij, da bi se v pomirje- nosti same s seboj lahko izpolnile v iska- nju transcendentnega.« (prav tam) • P o nov na izgr adn ja lastne iden tit et e Trpljenje, ki vse pogosteje zadeva mla- de, izhaja iz razdrobljene identitete, zato je izziv današnje vzgoje izgradnja lastne identitete, poenotene vizije sebe. V kultu- ri odmetavanja, ki odriva starejše in otro- ke, pogosto živimo revno sedanjost brez preteklosti in brez prihodnosti, primanj- kuje nam spominov in perspektive, zato se sodobni človek pogosto z osiromašeno dušo in brez upanja sooča z negotovostjo in nestabilnostjo. Treba je »oblikovati po- sameznike, ki lahko obnovijo pretrgano povezavo z našimi spomini in z našim upanjem v prihodnost: mlade ljudi, ki bodo ob zavedanju svojih korenin odprti za novosti, ki vedo, kako ponovno zgradi- ti mirnejšo sodobno identiteto.« (n. d.: 8) • Okoljsk a k riza ko t k riza o dnos ov Ta kriza je v okrožnici o skrbi za skupni dom Hvaljen, moj Gospod posebej izpo- stavljena. Naš odnos do sebe in do dru- gih je neločljivo povezan z odnosom do narave, do sveta, v katerem živimo. »Za- nemarjanje obveznosti do vzpostavlja- nja in vzdrževanja primernega odnosa z bližnjim, za katerega moram skrbeti in ga varovati, uničuje moj notranji odnos s samim seboj, z drugimi, z Bogom in z zemljo.« (Papež Frančišek, 2015: 70) Na naravo ne smemo gledati kot na ločeno od nas, saj smo del narave in v nenehni interakciji z njo (n. d.: 139). V času epide- mije je še toliko bolj prišla do izraza kriza naših medosebnih in družbenih odno- sov, vse bolj pa občutimo tudi posledice okoljske krize. Vzgoja novih rodov zah- teva polno zavedanje, da je 'vse povezano' (n. d.: 70). Vizija Kaj je pravzaprav vizija Svetovnega vzgoj- nega zavezništva? Delovni dokument jo po- vzame v treh glavnih točkah: • Eno tnost v r azličnosti: nova mis elnost Strah pred različnostjo povzroča razdro- bljenost in nasprotovanja, ta pa vodijo v konflikte. Zato potrebujemo kognitivni skok naprej, da na raznolikost ne bomo gledali kot na oviro in sovražnico eno- tnosti, ampak priznali, da je zanjo ne- pogrešljiva in je njeno obzorje možnosti. Vzgojitelji bi morali delovati predvsem v tej smeri, da uveljavljajo mišljenje, ki izra- ža enotnost v različnosti in razlike obrav- nava kot blagoslov za našo identiteto. To novo razmišljanje vodi k širokemu dialo- gu, ki vključuje vse, ki si želijo prizadevati za kulturo srečanja in bratskega posluša- nja. Pri tem je ključna vloga medverskega dialoga, ki si prizadeva za družbeni mir in pravičnost. Koncept dialoga in miru bi moral vse bolj usmerjati tudi izvoljene predstavnike, ki jim je zaupano politično in gospodarsko vodenje civilne družbe. • Odnos v sr e diš ču Za obnovo vzgojne zaveze je nujno po- udariti vrednoto vzgojnega odnosa, ki vzgaja tako odrasle kot mlade v dialoški Foto: Petra Duhannoy pogled Globalni Vzgoja, december 2021, letnik XXIII/4, številka 92 17 izmenjavi. Mladi se ozirajo na besede in zglede odraslih, pa tudi sami veliko prispevajo s svojo zavzetostjo in žejo po resnici. Osrednja vloga osebe v vsakem vzgojnem procesu pa od nas zahteva, da odpremo oči za revščino in trpljenje mnogih otrok ter smo pripravljeni kon- kretno delovati za preseganje tega. • S vet s e lahko sp r emeni Še eno temeljno načelo bi morali posta- viti v središče vzgoje, in sicer načelo, da se svet lahko spremeni. Mladi so ob od- prtju svetovnega dneva mladih v Krako- vu na papeževo vprašanje »Ali lahko kaj spremenimo?« vzkliknili: »Da!« »Danes je to povabilo namenjeno vsem, ki imajo politično, upravno, versko in izobraže- valno odgovornost: čas je, da prisluhne- mo kriku, ki se dviga iz globin src naših mladih.« (Gradivo pobude …, 2021: 10) To je klic po miru, pravičnosti, bratstvu, ogorčenju, »odgovornosti in zavezanosti k spremembam glede vseh slabih sadov, ki jih ustvarja sedanja kultura odmeta- vanja. Prav v moči tega klica, ki prihaja od mladih /.../ morajo vsi, zlasti tisti, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, najti moč, da bodo negovali to revolucijo nežnosti, ki bo rešila naš svet s preštevilnimi rana- mi.« (prav tam) Poslanstvo Papež Frančišek je v poslanici za vzpostavi- tev Svetovnega vzgojnega zavezništva pou- daril nujnost vzpostavitve 'vzgojne vasi', za kar pa je potreben trojni pogum: pogum, da postavimo v središče osebo, pogum, da vlo- žimo v vzgojo najboljšo energijo z ustvar- jalnostjo in odgovornostjo, ter pogum, da oblikujemo osebe, ki bodo razpoložljive za služenje skupnosti. V zvezi s prvo točko je zapisal: »Pri razvoju celostne ekologije je treba osrednje mesto nameniti vrednosti, ki jo ima vsako bitje v odnosu do ljudi in stvarnosti, ki ga obda- jajo, ter načinu življenja, ki zavrača kulturo odmetavanja.« (n. d.: 2) Papež vabi k pogumnemu koraku, da bi vzgoji namenili najboljše razpoložljive moči, ki jih imamo kot družba, cerkvena in politična skupnost. »Pravzaprav se po- trošniška ideologija hrani z individualiz- mom in nesposobnostjo samoupravljanja, saj smo zunaj skupnosti najbolj krhki in se prav v nesposobnosti jasnega razmišljanja ubogljivo odzivamo na propagandne dra- žljaje.« (n. d.: 12) Le z vzgojo lahko upamo na pozitivno spremembo z dolgoročnim načrtovanjem. »Vse, kar bo v prihodnosti, mora temeljiti na najboljšem, kar imamo danes.« (prav tam) Odločilno v vzgoji pa je, ali bomo v otro- cih in mladih »oblikovali in gojili resnič- no in polno odprtost za služenje drugim, vsem drugim, celotni človeški skupnosti, začenši s tistimi v najbolj zahtevnih raz- merah.« (prav tam) Vzgoja opravi svoje poslanstvo, če vzgaja za služenje. »Vzgoja je trenutek, ki odloča, ali imamo dovolj radi svet, da prevzamemo odgovor- nost zanj in ga tako rešimo pred propadom, ki se mu ne moremo izogniti brez prenove in brez prihoda novih bitij ter mladih. V vzgoji se prav tako odloča, ali imamo svo- je otroke tako radi, da jih ne izključujemo iz svojega sveta, jih prepuščamo samim sebi ter jim s tem ugrabimo priložnost, da se lotijo nečesa novega, nečesa za nas ne- predvidljivega; namesto tega jih pripravimo na nalogo, da obnovijo svet, ki bo skupen vsem.« (Garzanti, 1999: 255) Viri in literatura • Garzanti (1999, orig. 1961): Tra passato e futuro – Med prete- klostjo in prihodnostjo. Torino. • Gradivo pobude papeža Frančiška za Svetovno vzgojno zave- zništvo (2021). Pridobljeno s spletne strani: https://solstvo. rkc.si/wp-content/uploads/2021/09/Svetovno-vzgojno-zave- zništvo.pdf. • Papež Frančišek (2015): Hvaljen, moj Gospod. Okrožnica o skrbi za skupni dom. Ljubljana: Družina. • Patto educativo globale. Instrumentum laboris. Pridobljeno s spletne strani: https://www.educationglobalcompact.org/re- sources/Risorse/instrumentum-laboris-it.pdf. Besedo zavezništvo uporabljam z majhnim zadržkom zaradi njenega vojaškega prizvoka. To potrdi tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer lahko preberemo, da se beseda zavezništvo pojavlja predvsem v zvezi s pridevnikoma vojaško ali politično; zavezništvo je tvorjeno iz besede zaveza, ki pa je med drugim tudi svetopisemski termin. Vzgojno zavezništvo Duhovno-teološki vidik Matevž Vidmar, teolog, bloger, pisec, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori in podpredsednik DKPS.  Zaveza Zaveza, podobno kot pogodba, ureja odno- se med dvema, pri čemer lahko rečemo, da zaveza presega izraz pogodba. Če ima sle- dnja zgolj neke pravne osnove, zaveza ure- ja odnose na globlji ravni. Zavezo namreč Bog večkrat sklene z različnimi posamezni- ki v Stari zavezi, višek pa je zaveza z izrael- skim ljudstvom na Sinaju. Prav zanimivo je, da je Mojzes dvakrat sklenil zavezo (2 Mz 31–34). Druga je bila potrebna, ker je v svo- ji jezi razbil prvi plošči z zapovedmi, ko je videl ljudstvo malikovati. Ker pa more Bog pisati ravno po krivih črtah človeka, se nam od 32. do 34. poglavja odkrije eno lepših