Na I. slovenski katoliški shod! S1 o v e n c i! Izredni čaai imajo izredne potrebe, katere zahtevajo izrednega, nenavadnega delovanja. Dandanes imamo take čase. Današnjo dobo smemo imenovati nekako pripravljanje na odločilni boj med Kristom in Antikristom, ined načeli krščanskimi in protikrščanskiini. Nasprotniki-brezverci dobro umevajo svojo nalogo. Marljivo ae zbirajo, razumno se organizujejo in primerno si razdeljujejo delo. Vsled tega živahnega delovanja je njih moč velika. Večinoina -povsod so si pridobili v svojo oblaat vzgojo človeštva, zakonadajalne zborniee, časopiaje, meo in denar. Da-si se nasledki brezverstva kažejo v nevabljivih, žaloatnih podobab ne Ip v duševnem, niarveč vzlasti tudi v gmotnem oziru, vendar. je človeštvo, vzgojevano po brezverskib načelih, duševno že^tako onemoglo, da še vedno dere za njiin v svoj propad. Tej razjedajoui sili nasproti dehije že 19 vekov katoliška eerkev. In ko dandanes gleda te žalostne razmere, toži, kakor nekdaj Gospod, rekoč: »Množice se mi smilijo«. Zato cerkev kliče na delo vse svoje zveste: _»Zbirajte se, družite se, delajle, da rešite, kar je rešiti mogoče!« Tako kliče Leon XIII., alavno vladajoči papež, katoličane na delo. Med drugim priporoea jim v ta namen vzlasti katoliške shode, kjer ae javno razodeva katoliška zaveat, odkoder se katoliško prepričanje in delovanje tako vapešno razširja med Ijudatva. Ilvala Bogu, da med Slovenci brezveratvo nima onega pogubnega vpliva, kakor drugod, a tajiti ne snienio in ne nioremo, da ludi ined Slovence aili brezveraki dub. Nevarnost je vedno večja, ztito treba delovati o pravem čaau, da se poživlja in prenavlja tudi v prihodnje katoliško prepričanje in katoliško življ#nje v vseb slojib alovenakega ljudslva. Ta iniael je rodila prepriuanje, da jp ludi za Slovence potreben katol. shod. Osnovalni odbor, ki ae je ustanovil v ta nainpn, dovršil je najpotrebnejše priprave in danea stopi pred Slovence ter jih vabi na I. slovenski katoliški ahod, ki ae bo vršil v Ljubljani dne 30. in 31. avguata t. 1. po točno določenem programu. Slovenci, I. slovenski katoliški shod v Ljubljani naj apričuje, da živi med nami še vedno isto katoliško prepričanje, s katerim se je naš narod odlikoval vaa stoletja, odkar je vstopil v katoliško cerkev. Ta shod naj bo svetu porok, da Slovenci tudi v sedanjih časih ostanemo zveati načelom katoliške vere, ter da amo pripravljeni vse atoriti, da ta načela ostanejo v veljavi pri našem ljudstvu za vaelej. V ta namen pa nam treba jasnosti o našib nainenib in aredstvib. Medsebojni razgovori umnih zbranih mož na katoliškem shodu mnogo pripomorejo k ternu. Treba nam je navdušenja za našo sveto atvar. In kaj naj nas bolj navdušuje, kakor v obilnem številu zbrani rojaki, ki ao v svojem prepričanju in v svojih namenih vsi enega duha in enega srca, ter pripravljeni, da ponesejo s seboj sklepe katoliškega shoda ter jih širijo in jiin veljavo pridobivajo med drugimi svojimi rojaki. Treba nam je pred vaem jedinosti in aložnega delovanja. Oanovalni odbor vabi zato vae Slovonce na katoliški sliod ter bo še posebno povabil vae zakonodajalne zastopnike slovenakega ljudstva. Za alogo na podlagi načel katoliške vere delovati, za to jedinoat navduševati, to je posebno važen namen katoliškemu sbodu. Najlepše bi bil dosežen namen I. slovenskemu katoliškemu sbodu, ko bi bila doaežena ta jedinost med Slovenci. Naj bi pač vaak zavedni Slovenee deloval na to, da ae taka jedinoat vatvari in ohrani med rilovenci, ker le v tej jedinosti je mogoče v reanici koristno delovati za naš narod, le v tej jedinosti je mogoče narodu alovenskemu ohraniti njegov narodni obatanek. t Katoličani Slovenci, pridite v obilnem številnlna I. alovenaki katoliški shod! Razpravljale ae bodo na teni ahodu atvari, ki zaniniajo vsakega zavednega Slovenea. Kmet, rokodelec in delavec, prijatelj šole, vede in uinetnosti, pospeševatelj poštenega liska in katoliškega življenja, kratko: vsak pravi prijatelj dušnoga in ginotnoga napredka nied Slovenei naSel bo na kaloliškem sbodu mnogo zanimivega in koristnega. Katoliški Hlovenei, pokažiino na I. slovenskein katoliškem sbodu, da snio in da vedno ostanemo zvesti sinovi svojemu Itogu in svojeinu doniu ter da hočemo, kakor to zahtevajo sedanje razmere, na podlagi naeel naše katoliške vere, skupno in jednotno delovati za duševni in ginotni napredek svojega ljubljonoga naroda! V Ljubljani, dne 18. junija 1892. Oanovalni odbor za 1. katol. sbod.