II* 1936
Poštnina plačana v so to vini
Lete
TRGOVSKI LIST
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za •/. leta 90 Din, za ‘h lete 45 Din, mesečno 15 Din; sa inozemstvo: 210 Din. - Pia- *	_	„	_	..	_	_	_	_	_	_	_
*a In toži se v Ljubljani. Časopis sa trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
številka 21.
Uredništvo in upravnlštve Je v Ljubljani v Gregoričevi ulici 31. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pil pošt, hranilnici v Ljubiji št. U.95S. — Ti. št. 35-M.
Izhaja vsak ^°rc*t’
trtek in soboto
Ljubljana, torek 18. februarja 1936
posamezni |<eA sna številki Din ■ ^
Debata
za cel
Nag odgovor »Narodnemu blagostanju«
Ge kdo, potem so Slovenci dokazali, da imajo smisel za celoto in da so pripravljeni za korist države dati tudi dejanske in težke žrtve. Zadostuje, če tu omenimo samo razkosanost malega slovenskega naroda na tri države, če nadalje omenimo naravnost idealno vnemo, s katero so se Slovenci vedno borili za jugoslovansko misel, ki so jo vedno tudi pojmovali tako čisto, tako nesebično in tako brez vsakih špekulacij, ko nihče drug. Pa tudi sicer je vsak apel države našel pri Slovencih vedno topel odjek, in naj je šlo za posojila ali pa druge stvari, vedno so Slovenci storili svojo dolžnost in dali državi, kar morejo dati dobri državljani. Zato je drznost brez Primere, če »Narodno blagostanje«
. nam in indirektno s tem vsej Sloveniji, da nima dovolj smisla ^ celoto. Naj bo »Narodno blagostanj«« prepričano, da beseda o bogati Jugoslaviji ne bi bila le prazna fraza, kar je danes žali-bog, ce bi s© v Jugoslaviji godilo vse tako, kakor so želeli in pred-agali Slovenci. Ce bi bilo odvisno le od Slovencev, bi bila Jugoslavija v resnici in že davno bogata država, ki bi dala vsem svojim državljanom blagostanje. Zatorej mora priti »Nardcllio "blagostanje« že s konkretnejšimi stvarmi na dan, če si upa zalučati očitek, da nimajo Slovenci smisla za celoto. Samo pavšalne trditve v takšnem vprašanju pač ne zadostujejo.
Se manj pa seveda tako prazni argumenti, kakor jih uporablja »N. B.«. Po njegovem mnenju bi bila dolžnost Slovencev, da so popolnoma zadovoljni in srečni, dokler je njih življenjski standard tudi za spoznanje višji, ko oni v drugih pokrajinah, ker morejo vedpo še reči, da so na boljšem. Priporočali bi gospodom, ki si upajo priti na dan s takšnim argumentom, da ga izvedejo dosledno ad personam in da se nikdar ne revoltirajo, kadar jim gre za košček bolje ko zadnjemu brezposelnemu človeku, kajti tudi oni bi mogli reči, da gre nekaterim še vedno slabše. Toda za svojo osebo seveda takšen argument odklanjalo, za Slovence pa naj bi bil do-ber! Vsa čast jim za to bratovsko logiko! ■
^o.bi ta argument »N. B.« obsijal, potem bi bilo sploh konec vsakega napredka. Ker zakaj pa se naj bi Človek boril za napredek, ko pa more biti srečen, ker se nekaterim še slabše godi ko njemu. Kar zadovoljni bodimo s tem, kar imamo in če se ne bodo več mogli voziti avtomobili po naših cestah, se bomo vozili pa s konji, če pa niti to ne bo mogoče, bomo pa hodili peš. in če ni elektrike, kaj bi se razburjali, saj je na svetu na milijone ljudi, ki je sploh ne poznajo in če ne napredujemo kulturno, kaj zato, saj so drugod cele vasi, v katerih zna komaj vsak drugi brati in pisati! Ampak takšne reakcionarne nazore naj si »N. B.« prihrani kar za sebe, v Sloveniji pa za nje ne bo doživel drugo ko pomilovalen nasmeh.
Slovenci so se svobodno odločili za Jugoslavijo in so še vedno za Jugoslavijo, ker so prepričani, da jim more ta omogočiti lepši in večji razvoj, gospodarski, kultur-
ni in socialni, kakor pa jim je bil mogoč pod vlado tujega naroda. Ce so torej Slovenci celo pod tujo vlado dosegli primeroma visok življenjski standard, potem je le naravno, da bi ga morala lastna država še dvigniti. Politično osvo-bojenje mora vendar prinesti tudi nov razvoj na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju, ali pa je zgrešilo svoj'namen. Če so nekatere druge pokrajine bolj zaostale, potem to ni noben razlog, da bi moral© zaradi njih zaostati vse druge, dokler bi ne bile vse izenačene. Seveda pa je jasno, da nihče ne reče, da bi morale nekatere pokrajine biti vedno zaostale. Ne, kajti tudi Slovenci so za to, da doseže južna Srbija in vse pokrajine enako razvojno stopnjo ko Slovenija. Stvar je le v tem, da se naj dvignejo te pokrajine do stopnje Slovenije, ne pa da Slovenija pade navzdol na njihovo stop-
njo. Tako silno zanemarjene pokrajine, kakor so mnogi kraji na jugu države, ne morejo v eni generaciji doseči vsega tega, kar je bilo zamujeno tekom stoletij. Relativno morejo sicer bolj napredovati ko‘ najbolj napredne pokrajine, toda absolutno bodo izenačene šele tekom generacij. Obžalujemo, če »N. B.« te resnice ne more. ali pa noče doumeti.
Nič se ne čudimo, če »N. B.« tudi ne more razumeti, kaj je prinesla Slovenija kot svojo doto Jugoslaviji. Če misli »N. B.«, da je dobro cestno omrežje brez realne vrednosti, naj misli, toda slave si s tem mnenjem ne bo pridobilo. Tudi ni »N. B.« pomagati, če ne razume, kaj se pravi to, da so se nekoč mogle ceste v Sloveniji primerjati s cestami v vseh sosednjih državah, da pa danes ne vzdrže niti najbolj mile primere. Če misli »N. B.«, da je s takšnim
nazadovanjem ustreženo Jugoslaviji, mu izrekamo iskreno sožalje.
»N. B.« je silno ogorčeno, ker smo zapisali, da moramo dobiti v Sloveniji javna dela tudi kot kompenzacijo za škodo, ki jo trpimo zaradi sankcij. Vidimo, da »N. B.« ■noče znati gospodarsko misliti. Dobra gospodarska državna politika nalaga nujno državi kot dolžnost, da reši pred propadom onega davkoplačevalca, ki ji je bil vedno dober in zanesljiv vir dohodkov. Ni pa v državi pokrajine, ki bi bila tako dober davkoplačevalec ko Slovenija. Samo v škodo države bo, če ta ne bo pomagala Sloveniji z javnimi deli in s tem sebi ohranila najboljšega davkoplačevalca.
Kako temeljito pozna »Narodno blagostanje« razmere v Sloveniji, pa le eno konstatacijo. »N. B.« se ni balo zapisati gorostasnost, da je bila Slovenija glede davkov
bolj zaščitena kakor katera druga pokrajina v državi, ker da so Slovenci bolj okretni in složni! Za pustni torek naj napiše »Narodna blagostanje« cel članek o term, tako silno neresna je ta njegova trditev!
Za konec še nekaj: Slovenci nikomur ne zavidamo, kar ima in ne zahtevamo nič, kar nam ne gre po pravici in po načelu enakopravnosti, ki velja tudi za Slo-vence kot državni narod. Naše čedne hišice, pa najsi so še tako revne, naš nekoliko višji standard pa se nam dosledno zavida in iz te zavisti se je porodil tudi očitek »N. B.«. Ta očitek pa dokazuje le eno, da namreč manjka smisel za celoto in za pravo jugoslovansko misel ne nam Slovencem, pač pat onim, ki nam zavidajo celo to, do česar smo se priborili brez njih in kar bomo ohranili tudi proti-njih volji.
■ M ........ I	  III	UMI
Kriza lesnega gospodarstva
Izvozniki morajo
Bivši vodja Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Juraj Tomičič je objavil pod tem naslovom v »Industrijskem Pregledu« zanimiv članek,'ki ga ponatiskuje-mo v celoti. Članek se glasi:
»Stanje našega lesnega gospodarstva se je od 18. novembra dalje tako kritično razvilo, da je postalo osrednji gospodarski problem vse države.
Vsa Slovenija, Bosna, Gorski Kotar, Liika in Hrvatsko Primorje trpe zaradi ustavitve lesnega iz-voiza, ker je skoraj vsa proizvodnja teh krajev bila usmerjena v Italijo.
Naš izvoz se sicer more preori-entirati na nova konzumna tržišča kakor v Španijo, Francijo in francoske kolonije, Egipt, Palestino, Daljni Vzhod in Južno Ameriko itd., toda za to je treba nekaj mesecev in morda tudi več let; ker pa je zaposlitev naše lesne industrije tudi nad vse važen socialni problem preje navednih krajev lesne proizvodnje, kjer so morala podjetja odpustiti svoje delavstvo, je nujna pomoč nad vse potrebna.
Naša trgovinska politika je skušala takoj po nastopu sankcijske krize najti s pomočjo preferencialnih dogovorov nova tržišča za naše lesne proizvode, vendar pa ni mogla zagotoviti večjega izvoza, ker žalibog ni našla podpore niti tam, kjer jo je smela v največji meri pričakovati. Nismo mogli doseči niti tega, da bi se nam priznale iste preference, ki jih uživa celo država, ki* ne izvaja sankcij.
Ker ni bila pomoč dosegljiva s pomočjo trgovinsko - političnih ukrepov, moramo takoj začeti z izvajanjem ukrepov dcvizno-poli-ične prirode, da se oškodovani industriji učinkovito pomaga.
Po mojem mnenju bi morali ta-aoj obremeniti ves naš uvoz s posebnim dodatkom pri obračunavanju deviz, ki se zahtevajo za plačilo uvoženega blaga in zlasti onega blaga, ki služi luksuznim potrebam. Iz teh dodatkov pa bi se moral ustvariti fond, iz katerega bi se pri izvozu lesa na nova tržišča plačevale izvoznikom premije na devize, ki jih izročajo Narodni banki. Na ta način bi se jim omogočilo, da bi mogli biti kos konkurenčnemu boju z drugimi državami, ki že itak s tarifnimi in drugimi ugodnostmi podpirajo izvoz svojih lesnih proizvodov.
Ta dodatek se more določiti v odstotkih na vrednost blaga. Na uvoženo blago bi se n. pr. mogel pri nabavi deviz po dnevnem obračunskem tečaju pribiti) pri uvozu iz držav, s 'katerimi smo v pasivnih odnošajih (ker je njih uvoz večji ko naš, izvoz), po Narodni banki ih v soglasju * ministrom za trgovino določen odstotni dodatek, ki bi se uporabil za izvozne premije lesnim izvoznikom. Osrednji odbor lesnega gospodarstva ima natančne podatke za vse vrste lesa in za vse izvozne relacije ter je zato poklican, da sodeluje z Narodno banko pri določanju višine teh premij.
Uvozna trgovina se je dosedaj razvijala brez težav, vse težave in žrtve so padale le na izvozno trgovino. Samo pravično je, če država zaščiti aktivni faktor svoje
plačilne bilance na breme pasivnega faktorja, zlasti pa v času, ko gre za velike interese gospodarske in socialne narave velikih in že itak pasivnih krajev.
Zbog velike poostritve krize za naše lesne proizvode moramo na vse zadnje vendarle, kar so zastopniki izvozne trgovine tudi že ponovno zahtevali — opustiti tradicionalni liberalizem in podvreči uvoz strogi kontroli!
Vlada dr. Stojadinoviča je napovedala v svojem programu, da bo gospodarska vprašanja ekspe-ditivno reševala. Imamo polno zaupanje v sedanjo vlado in njenega predsednika, ki ga zato tudi prosimo, da temu osrednjemu vprašanju našega gospodarskega položaja posveti tudi vso potrebno pažnjo!«
Nedopustna
pri dav
Nekdaj je bilo tako, da je vsak davkoplačevalec vedno natančno vedel, koliko mora plačati davkov in ali je izvršil svojo davčno dolžnost v redu. Imel je svojo davčno knjižico, iz katere je mogel vsak hip ugotoviti, če je že plačal vse davke in koliko mora še plačati. Danes pa davkoplačevalec nikdar ne ve, ali je plačal vse davke in čeprav bi ravnokar plačal na davkariji vse, kar bi od njega zahtevali.
Tako se je pripetilo pred dnevi nekemu trgovcu, ki je znan kot vesten davkoplačevalec, da je bil na davkariji in vprašal, če je plačal vse davke. Pogledali so v knjige, mu povedali, da je plačal vse, in da torej ni niti v najmanjšem zaostanku. Po nekaj dnevih je bil ta davkoplačevalec zopet na davkariji in takrat so mu nakrat povedali, da je še v zaostanku s plačilom davkov, in sicer za nič manj ko za petkratni znesek že plačanih davkov. Davkoplačevalec je prebledel, se moral nasloniti in toliko, da ga ni zadela kap, kajti kje naj vzame tako silno vsoto denarja. Kasneje sicer na davkariji niso izključevali, da se je izvršila pomota, toda nekaj bo naš davkoplačevalec vendarle moral na vsak način še plačati.
Takšno postopanje davkarije je
— najbolj milo povedano — popolnoma nedopustno! Vsi davčni zakoni in vsi davčni predpisi so iz lanskega leta in davkarija mora čisto natančno vedeti, koliko mora kdo plačati davkov. Absolutno ne gre, da davkarija enkrat izjavlja, da je davkoplačevalec vse davke v redu plačal, drugič pa mu na-diktira davkov, da mora zadeti davkoplačevalca kap. Takšno postopanje dokazuje, da se ne vodi evidenca o davkih v redu.
Davkoplačevalec ima vso pravico, da sme vsflk hip zahtevati od davkarije natančne podatke o plačanih davkih ter o davkih, ki jih mora še plačati. Če davkarija teh podatkov ne more vsak hip dati, potem opravlja slabo svojo dolžnost. Posebno v Sloveniji imajo davkoplačevalci pravico, da to naglasijo, kajti davkarija, ki zna tako rigorozno izterjevati davke, mora tudi dokazati, da enako rigorozno vodi njih evidenco.
Poglavje za sebe pa je, kako je mogoče nakrat najti tako veliko vsoto, ki bi jo moral davkoplačevalec še plačati. Kajti podeželski trgovec, ki bi moral plačati — in za tega je šlo v omenjenem primeru — več desettisoč Din davka, je pač tako izjemen primer, da bi že zaradi tega evidenca o njegovih
davčnih plačilih morala biti zlasti, jasna.
Nejasnost pri davkih mora uničiti vsak ugled davkarije, kar bo njej v prvi vrsti v škodo, ker bo vsaka davčna morala nemogoča. Zahtevamo zato, da davčna uprava poskrbi, da bo vsak davkoplačevalec vedno vedel, koliko mora plačati davkov in ali je svojo davčno dolžnost izvršil v celoti. Naknad-nadnega obdačevanja, ki ima nujno tudi značaj samovoljnosti, pa mora biti konec.
Na vse zadnje se sn»e tud* 'to' zahtevati, da ni davčna uprava-vestna samo takrat, kadar predpisuje davkoplačevalcu davke, temveč tudi takrat, kadar gre za interese davkoplačevalca, od katerega davčna uprava tudi živi!
Tuj kapital in bencinski kartel
Beograjska sekcija avtomobilskega kluba je imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor, na katerem se je govorilo tudi o pomenu tujega kapitala za naš avtomobilizem ter o vplivu tujih petrolej, družb na razvoj našega avtomobilizma. V odgovoru na razna vprašanja in predloge zborovalcev je predsednik sekcije dr. Velizar Jankovič med drugim dejal:
»Naš avtomobilizem je bil leta 1934. na višku krize, katere glavni vzroki so bili pomanjkanje lastne avtomobilske industrije, slabe ceste, pomanjkanje lastnega goriva in slaba finančna politika.
Nimamo dovolj sredstev, da bi postavili lastno avtomobilsko tvor-nico, zato pa bi bilo potrebno, da zainteresiramo tuje tvrdke, da postavijo pri nas svoje avtomobilske tvornice. V kako veliko korist bi bila takšna tvornica bi se najbolj pokazalo v primeru vojne.
Glede uvoznih carin na avtomobile mi je bilo v finančnem ministrstvu obljubljeno, da se bodo te, če že ne čisto odpravile, pa vsaj znatno znižale.
Vprašanje nacionalnega pogonskega goriva je za nas posebno važno. To vprašanje bi se moglo ugodno rešiti, ker imamo sedaj vsaj dvoje ležišč nafte. Toda tuj* kapital ima interes, da ostanejo ta ležišča neizkoriščena in zato je storil vse mogoče, da izkoriščanje te nafte prepreči.«
To se mu je dosedaj tudi posrečilo.
Upamo, da ne bo ostalo le pri teh ugotovitvah, temveč da se bo tudi nekaj storilo, da tuji kapital zaradi svojega profita ne bo oviral našega gospodarskega razvoja.
Rezultat zagrebi ' zfiortiiŽnih voli
nj ' ’V 11111	>. I
V nedeljo so bile v Zagrebu volitve za izvolitev 2.6 zborničnih svetnikov. Z* vpLive je vfad»lo posebno veliko zanimanje m liUenimi krogi, ker se je nekate-trito ' posrečil©; da so zanesli v vdlitve čisto političen ponieri. Za protikandidata predsednika Zveze trg. združenj, g. Prpiča se je namreč jayno 'izjavil dr. Maček, češ da je g. Prpič oportunist jter <Ja so na njegovi listi tudi bivši pristaši g. ,Jpyti,ča. Ta političpj. moment je pjci volitvah tudi odločil, kar z go-Špodarskega stališča ni ravno razveseljivo.
,.,5}a volitve same pa je bilo me$ volilci samimi zelo majhno zanimanje, če sodimo le po volilnih rezultatih- Od 3547 volilcev je pamreč volilo samo 1320 volilcev ali 3^,0 %, torej dobra tretjina. Dve tretjini volkcev Pa sta ostali doma jn razloga te abstinence ni težko uganiti, saj je njena zveza s. ppljjiŠpim značajem volitev na dlani.
• ? Za listo g. Peniča je glasovalo 816 volilcev, za listo g. Prpiča P* 456, dočim je bilo 48 glasov neveljavnih..	1	.
Lista g. Peniča je dobila 10 mandatov; lista g. Prpiča pa 6. Ni pa še gotovo, kateri svetniki so vse izvoljeni, ker so nekateri kandidati odstopili in ker morajo biti po volilnem redu zastopane tudi določene stroke. Gotovo je le to, da g. Prpič ni bil izvoljen, pač pa jfe izvoljen g. ‘Penič.
Tudi v drugih mestih se je yo-ffije v pakti političnih gesel in je skoraj; povsod prodrla hrvhtska Hsta.f'
$ Karlovcu je glasovalo 51 % vo-lijcev tej je dobil g. Iya| Vinc, pfiistnik tvrdke Bakšič nasl. 139 glasov, Mirko Matovič pa 43.
. fta Suša^u je dobjl nosijec hrvat-ske liste £ Simič 514' gjaspv, nje-gbv protikandidat Šcjiwartzpu 177. "Hrvatska lista je nadalje zmagala. y Bakru, Senju, Čakovcu, Bje-
lovaru itd.
v •'	______
Ali je to res potrebno?
Ljubljanska občina papierava ustanovili lastno bolnišnico s 40 posteljami, ker mora plačati za drž. bolnišnico znatne prispevke, ne da bi bd tega kaj’ imela. Puščamo za enkrat ob strani vprašanje, če ima oblina dan©3 sredstva za Zgraditev iastne bolnišnico in ,če
kih, so storili Amerikanci vse mo- I njo statistiko (številke v oklepaju rito jjjC. Ce ie črv. ie pač črv. /tal
odp^h črva n| ~sJje črv, w pač čr »at je' pač ljubi Bog ih zato n| goče nič slorjjii Pofem pa z^fju-
jeihh »n ar imai° w
kmetski proizvodi nizko ceno. Kdo pa Jžo -Pteče^a} za črvjyy bl^gp visoko ceno!	*
Statistika konkurzov in prisilnih poravnaj
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31- jan. 1936 nasled-
yprjeuj konkurzi: v D ra vini 1 (4), •§avski 9 (i
yrba
Brin:
f~h	-	(H
2 (2), Ketski — (—), D navski 1 (1), Moravski 1 (—), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (1).
2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 7 (6), Savski 5 (9), Vrbaski (—), Primorski — (—), Drin
—• (1), Beograd, Zemun, Pančevo,
'd	i
3. Končana konji# r?pa postopanja: v Draški banovini § (10), Savski 7 m). Vlivki - (1), prj-mpfSki 1 (-), pifnski 2 (4), %k-ški — (1), Donavski s (S), Moravski — (—), Vardarski 2 (1), Beo-gf^d, ?emun, £ančevo 1	’
4. Potrjene prisilne poravnave:
v Dravski banovini 8 (11), Savski 2 (2), Vrbaski 2 (—), Primorski 1 (—), Drinski 2 (3), Zetski — (—), Dunavski 1 (3), Moravski —
ski 6 (1), ZetBki 1 (—), Dpnavskil (—), Vardarski — (—), Beograd, 4 (9), Moravski — (—), Vardarski | Zemun, Pančevo — (—)
Zbornice	in
razdolžitve kmeta
postaja rep' prava klipika, pač pa ihoramb .fljaatophi proti načinu, Jrakor se namerava ustanoviti novo mestno bolnišnico. ?Občina namreč namerava odpovedati prostore Vajeniškemu domu, ki je nasta-
Zastopniki yseh zbornic v državi so imeli pretekli teden v Beogradu važno zborovanje, na katerem so razpravljali o vseh aktualnih gospodarskih vprašanjih ter zlasti tudi o vprašanju razdolžitve krneja. Po vsestranski in izčrpni debati je bila glede kmetske razdolžitve sprejeta naslednja resolucija:
»Naše trgovinske in industrijske zbornice morejo s pravico reči, da so od prvega trenutka pravilno razumele ogromni pomen in tudi vso delikatnost vprašanja kmečkih in drugih dolžnikov iz gospodarskih vrst ter potrebo ureditve teh dolgov in so zato že od vsega zadetka jer neprestano 'izvrševale v1 teni'oziru svojo polno dolžnost, kakor jim to nalagata obrtni zakon in uredba o zbornicah.
Ne da bi se to pot spuščale zbornice v podrobnosti in vse faze, ki jih je to vprašanje že doživelo, smatra konferenca za potrebno, da naglasi'naslednje: Že v spomenici, ki so jo izročile zbornice gospodu mimstru za trgovino in ihduatvjjo je bjjd dobe^edh0 r^‘ čeno:
,V zadnjih letih je vprašanje kmečkih dolgov in s tem tudi vprašanje našega zasebnega denarništva kar neprestano pa dpev nem redu. Zakonodaja o ten) vpra šahju je doživela že razne nepri-like^KdkOr1 httro se" izda zakon aii utAdi^i ri tem vprašanju, že se utora id 1 ukrep proglasiti kot samo začkšenl objenem pa se tudi pojavijo vesti d! novem haČhiu njegove rešiti Tri begdnje, ti večni pro-vizoiiji ustvarjajo usodno psihozo negotovosti ih nesigurnosti, in si-ce tako pri samih denarnih zavodih, ko tudi pri vlagateljih in v vsem gospodarskem Življenju. To stanje pomeni največjo nevarno at za naše že itak čisto ohromelo denarništvo.
Zato imamo čast, naprositi Vas
tudi že temelje veljavnega gospodarskega reda.
To zelo delikatno gospodarsko vprašanje ne sme dobiti čisto strankarsko-političen značaj. Gospodarstvo, od katerega je v prvi vrsti odvisno življenje naroda in države, ne sme postati orožje majhnih in hitro minljivih strankarskih kombinacij. Gospodarska vprašanja, in zlasti to vprašanje, se morajo reševati z vso resnostjo in strokovno pripravljenostjo, ki jim z ozirom na njih ogromni pomen tudi pripadati. Kako zelo pa se pri nas v tem pogledu neprevidno postopa, dokazuje dovolj jasno dejstvo, da se o tem delikatnem in %<mipj)ici ranem vprašanju razpravlja brez kakršnihkoli zanesljivih podatkov.
Jiz yseh teh razlogov apelirajo trgovinske in industrijske zbornice ha vše odločujoče činitelje, da
foliličnt vesti
takoj, dokler še ni prepozno, pod-vzamejo vse potrebno, da se en krat za vselej onemogoči takšno postopanje pri reševanju tega vprašanja ter da se že enkrat to vprašanje definitivno reši in za vselej odstavi z dnevnega reda Nič ne vpliva na gospodarsko živ ljenje bolj slabo kakor negotovost, nič pa ni vneslo v naše gospodarsko življenje več negotovosti ko to stalno izpremiinjanje reševanja tega vprašanja.
Nujna in definitivna odstavitev tega vprašanja z dnevnega reda na načip, ki 'bo v soglasju z osnovnimi načeli veljavnega pravnega,
je liri jen jska potreba vsega našega riSroftnega in državnega iiV-Ijenja. V pasprojnem primeru bo zmešnjava V našem narodnem gospodarstvu tako velika, (ja se bo le tepko našlo zdravilo proti njej.«
Beograjski velesejem
že to
Na svole bodoče dohodke do nalel velesejem 7 milijonov Din posolila
Čeprav ni nobene dejanske potrebe za beograjski velesejem in čeprav je to poudaril v svojem znaraeni,tem članku tudi beograjski »Industrijski pregled«, se bo vendarle otvoril beograjski velesejem že to jesen. Tako go vsaj skionilj na nedeljski seji uprave beograjskega Velesejma. To pa predvsem zato, ker imajo sedaj zemljišče za velesejem, in sjcer tako veliko, kakor ga nima skoraj noben drug velesejem. Obsega namreč nič manj ko 36,3 hektarjev. Na geji se je tud) poudarjajo, da bodo stroški’ za zgraditev velesejma tako veliki, da jih družba za zgraditev velesejma z lastnimi
njen v šentpetrski vojašnici. ya- ne ukrepč, da se že enkrat neha
. .. ...	bi	zmogla.	Denar	bo
g. minister, v prvi vrsti za potreb-1 {orej tr^ba <jebiii kje drugje. Toda
jonišlci dom ngj bi se preseli) v bivšo Waldherrjevo hišo y Bee-thovnovi uj^si, jkjer je sedaj me-šjčanska šola, ta pa naj bi šla ne-znanokam. vajeniški dom tiyani prostori bi se zpova adaptirali za bolnišnico, prostori v Wa)d-herrjev) j|j| bi a^aplif^li za vajeniški dom, meščanska Pa bi šla v prostore, kjer bi bile zaradi nje potrebne tudi nove adaptacije. Ali je res treba ^ vse vprašanje tako zelo komplicirati in ga podražiti. Ena ustanova išče novo prostore, zaradi tega pa nai jih iščeta še dve drugi. Ali res ni bo]j pametno, da si samo bolnišnica, če je že res tako nujna, najde nove prostore, obe drugi pa naj ostaneta V svojih prostorih, kjer dobro in uspešno delujeta.
Takšno je naše kmečko gospodarstvi
Glavni center za izvoz jabolk iz užiškega okraja je Požega. Lansko jesen je bilo izvoženih iz Požege 1300 vagonov jabolk, od katerih pa je bilo 40% črvivih. Večino teh jabolk so morali zato uporabiti za Žganje in sadjevec. Ko se je nekoč pojavil v Kaliforniji črv na jabol
takšnimi provizoriji in večnimi izpremembami ter presenečenja v tem občutljivem in usodnem vprašanju.'Vsem nam je še v svežem spominu ona panika vlagateljev v csni 1. 1931. Podobne ali tudi manjše panike naše denarništvo še enkrat ne bi moglo preživeti.4
Zato so gospodarske zbornice, ko je lani v avgustu kraljevska vlada objavila, da je odločena, da to vprašanje definitivno reši, na svoji konferenci v septembru 1935 v Ljubljani soglasno in i majvečjim ^zadoščenjem (pozdravile sklep vlade, da se to vprašanje že enkrat dokončno reši, da bi se že enkrat neliala negotovost o tein tako pomembnem vprašanju, ker ta negotovost pbija vsp naše gospodarsko, fiskalno in politično življenje.
Zalibog pa se je tudi tokrat ponovila ona nesrečna zgodovina.
Kajti komaj je nova uredba o zaščiti kmeta stopila v veljavo, že sh nastale govorice o novi uredbi, s katero bi se to vprašanje rešilo na čisto drugi način. Kar pa je pri tčm posebno težko, je to, da so vesti, ki prihajajo od odgovornih či-niteljev o novih rešitvah in tudi Čisto konkretni predlogi takšne prirode, da prav resno odražajo
kje?
Po proračunu, ki je bil sprejet na nedeljski seji, bi znašali vsi dohodki uprave oko)i 51O.Q0O Din, od česar bi se plačalo za honorarje, pisarniške potrebščine in dru ge izdatke 170.000 Din (kar je vsekakor omogo prenizko prora čunano), ostanek Pa bi se porabil za izgradnjo sejmišča. Družba sa ma ima danes 283.000 Din gotovine in bi torej s prejšnjim zneskom razpolagala skupno s skoraj 600.000 Din.
Že prvo leto bi bilo na velesejmu prostora za 800 ražštavljalcev. Vsi potrebni paviljoni, kioski in dvorane ter gostilniški prostori bi se zgradili takoj. Vsi stroški so preračunani na 6‘5 milijona Din. Toda treba je upoštevati, da bo imel beograjski velesejem že prvo leto okoli dva in pol milijona dohodkov. (Kje fieki šo dobili jamstvo za te dohodkel Op. ured.) Na podlagi teh dohodkov v prihodnosti je bila uprava pooblaščena, da najame posojilo 7 milijonov dinarjev.
Kar smo že ponovno zapisali, to pohavljamo tudi danes. Nič nima mo proti temu, če si Beograd s svojim denarjem postavi tudi dva
velesejma. Odločno pa protestiramo, da bi se ta trmoglavi načrt izvedel y državno subvencij©. Kadar ni niti enega milijona Din za tako potrebno regulacijo' ceste, kakor je preložitev Medenskega klanca, kadar dolguje država naši banovini 5'5 milijona za bolniške izdatke, kadar imamo na stotine milijonov letečih dolgov,' kadar je državni vijak privit takd, da že poka zasebno gospodarstvo, takšnih časih ne sme iti niti para denarja davkoplačevalcev za tako trmoglave in nepotrebne namene, kakor je beograjski velesejem.
Ne tiče se nas, kje bodo gospodje od uprave beograjskega velesejma dobili denarni zavod, ki bi jim na njih bodoče dohodke v oblakih posodil 7 milijonov Din. Če res dobe tak denarni zavod, blagor jim in tistemu denarnemu zavodu. Že naprej pa protestiramo, čč bi ta denar posodil kateri državni denarni zavod, šjnepja smo, da so državni denarni zavodi Beogradu že toliko izgubili
onienjanto samo veljkanske odpise Narodne banke — da bi vsako Jahkoittišljeno posojanje denar ja za podjetje, ki je še čisto v zraku, bjla neoprostljiva lahkomiselnost. Poleg tega je v državnih denarnih zavodih tudi toliko našega slovenskega denarja, da imamo tudi vso formalno pravico, da pro testiramo proti vsakemu takšnemu posojilu.
Zato ponavljamo: Če hoče imeti Beograd svoj velesejem, naj ga ima. Toda račun za ta sejem mora plačati sam! Državna subvencija ali pa posojilo državnih denarnih zavodov v ta namen pa je absolutno nedopustno!
Zadruga železniških nameščencev v Beogradu zgradi svoj dom. Zadruga je dala v zadnjih 10 letih svojim članom za 35 milijonov Din posojil in za 5 milijonov posmrtnin.
sedmo zasedanje Gospodarskega sveta Male antante se začne dne 24. ifebruarja, v Pragi. Zasedanje bo otvoril ministrski predsednik dr. Hodža. železniški strokovnjaki vseh treh držav pa se sestanejo 2e r7/t. m.
Balkanska zveza se sestane marca meseca v Beogradu. Turški minister Ruždi Aras je izjavil, da je Balkanska zveza popolnoma neodvisna od Male antante, njen glavni cilj pa je delati za ohranitev evropskega miru. čeprav je potor žaj v Evropi zelo napet, vendar pa ni posebne nevarnosti za mir.
Potovanje belgijskega ministrskega predsednika v Pariz se je končalo s popolnim uspehom. Ministrski predsednik je razpravljal s francosko vlado zlasti o locara-skem sporazumu, o francosko belgijskem vojnem sporazumu iz leta 1920: ’ ter o raznih gospodarskih vprašanjih, ki so ostala med Belgijo in Ptancijo še nerešena. V vseh vprašanjih ie bilo dosežen© popolno soglasje.
Zaradi napada na socialističnega poslanca Bluma, je francoska vlada razpustila organizacij© ekstremnih monarhistov »Action Fran-saise«,
Pri nedeljskih španskih volitvah, tretjih, odkar je Španija republika, ijo- dosegla združena leviča absolutno večino. Definitiven rezultat bo znan sicer šele 1. marca po ožjih volitvah, toda že sedaj ima levica zagotovljeno večino. VladnA skupina je dosegla le 60 mandatov, desničarji pod vodstyom <Jil Roblesa pa 135 mandatov, V Kataloniji so avtonomisti zmagali na vsej črti. Volitve so potekle v glavnem mimo.	•	1
Nemško oboroževanje je jpoynor čilo splošno tekmo v oboroževanju. Ameriški vojni proračun je bil zaradi te tekme povišan na 550 milijonov dolarjev. Anglija hiti, da modernizira svoje brodovje ki bo izdala za izpopolnitev svojega oboroževanja 300 milijonov funtov. Francija povečuje svoje zračno brodovje ter pripravlja uredbo, s katero bo doseženo enotno vodstyo vseh ministrstev, ki so važna za državno Obrambo.
Tudi iz Rusije prihajajo vesti o novem oboroževanju. Na Baltiškem morju po povečala Rusija svoje yojno brod,oyje za 10 križark po lO.Čbo tori.; 76 podmornic po 3500 ton ih treh blodovij razdiralcev. Svoje zračno brodovje bo v enem letu podvojil^, čeprav ima Rusija že danes 9000 vojnih letal- Sffito namerava Rusija povečati tudi svoje število tarikov, ih sider' kar za 62 divizij, že sedaj pa Ima Rusija skorgj od vseh držav največ tankov.	i'
Pomorska konferenca se še vedno nadaljuje: čeprav ni nobenega pravega upanja, da bo privedja do uspeha. Nasprotno je vedno večja nevarnost, da zapuste konferenco še ameriški delegati. u1 Italijanska vlada demantira vest, da bi nameravala zaseči 10% hranilnih vlog po bankah in hranilnicah.
Italijansko uradno poročilo pravi,* da je imela italijanska ofenziva na severnem, bojišču uspeh.
Sedanja narodno socialistična ataka na katoliška društva in Žide Je po ’ pdročlllh' iz Berlina samo poskus, da se pozornost ljudi odvrne od nemških neuspehov v zunanji po)itlki in od velikih gospodarskih težav, ki jih preživlja Hitlerjevo carstvo.
Kardinal Schulte je zaprosil za avdienco pri Hitlerju zaradi preganjanja katolikov, a ga Kjtler ni lotel sprejeti.
Po poročilih iz Hajlarja so doživele mongolske čete v boju z Ja-ponsko-mandžurskimi četami pp-raz in so se morale umakniti. Japonci prodirajo sedaj proti mestu Urga.
Zaradi vpada mandžurskih čet na sibirskp ozemlje je zahtevala sovjetska vlada kaznovanje krivcev ter veliko odškodnino, za ubite sovjetske vojake. Japonska vlada pa je vse te zahteve odbila. Sovjetski zastopnik pa te odklonitve ni hotel vzeti na znanje. Nevarnost vojne na Daljnem vzhodu je vedno večja.
Sovjetska vlada je zaradi zadnjih incidentov pozvala vse ruske državljane v Mandžuriji, da takoj zapuste Mandžurijo.
Japonski general Doihara, politični svetovalec japonske kvantun-ške armade ip 0 katerem pravijo Kitajci, da se pojavlja vedno tam, kjer se v kratkem nato začno vojni dogodki, je dejal glede na zadnji rusko-japonski konflikt: »Ne verujem, da bi si upali sovjeti kljub zadnjim dogodkom na meji začeti vojno, če bi pa sovjetsko mongolske čete prekoračile mejo, potem je najbrže vojna blizu.«
Vse južno-ameriške države se pogajajo o sklenitvi konvencije o skupnem sodelovanju vseh držav proti komunizmu.
i.l....—III......................
Denarstvo
Tečaji tujih bankovcev v Švici
strogim predpisom proti uvažanju italijanskih bankovcev v Italijo, imajo ti na švicarskem tr-Su še precej stabilno veljavo. Te-manjših bankovcev znaša v »vici 19 do 18‘50 'šv. frapkov za .100 lir, lZa italijanske bankovce *®Sje vrednosti pa se plačuje irie-koliko manj. Po bankovcih je pre-^i^uje povpraševanje, iker nudi razlika med tečajem majhnih in velikih bankovcev precejšnji zaslužek. Pa tudi tihotapstvo vabi k kupčiji z italijanskimi bankovci.
Tečaj majhnih češkoslovaških bankovcev znaša pribliEfmo 11'50 $v. frankov za 100 Kč, dočim znaša tečaj velikih čsl. bankovcev samo 11 frankov za 100 Kč.
Avstrijski šilingi se plačujejo ,Po 57 šv. frankov za 100 šilingov. ’ Madjarski pengi pa imajo tečaj 53*40 šv. frankov za 100 pengov.
Novi bančni zakon v Turčiji
Gospodarski minister je predložil turškemu parlamentu nov zakonski načrt o bankah. Po tem načrtu mOrajo biti yse banke, domače ko ■tuje, delniške družbe ali komanditne družbe. Vsaka banka mora zaprositi finančno ministrstvo za dovoljenje, da sme poslovati. Banke, tki hočejo sprejemati hranilne vloge, morajo imeti po-sebne rezervne fonde v državnih papirjih; in sicer banke v mestih 50	P^hlvalcev v yišini
urakih lir, v mestih do 100 tisoč prebivalcev do 125.000 tur-
m/r< Ir J” ^ večjib mestih pol HMj ijona lir. Vse že obstoječe ban-
plorai° svoje rezervne fonde predpisom prilagoditi. Da ne voh? /j"161®	izgubo,	bo	do-
minister realizacijo ? a državnih papirjev. Za dr-vne zavode novi bančni zakon ne velja. . )>
*
ki*
stuje'voJnaSKMa pflrtečaju 356 dtoarjerpo 702«, 6% begta&e obveznice dajejo pri tečaju 64*50 »30%, e% dalmatinski agrari pri »čaju ,62 70 Din 9 57%, dočlm daje Blair pri tečaju 7275 Din in se torej obrestuje najviše, visi . au^kško posojUo Franciji v »Hihi 28* (P° .drugih^verzijah le v
m 40) milijonov fpntov je bilo Jenjetao. Posojilo bo vrnila Franclja v enem letu
hov unč srebra, da je srebri? a podloga Amerike narasla na 2.152 mi-^Jdnov dolarjev. Zlata podloga fi1?”5 pa **** 10-I51 milijonov
Boli upoštevajte interese
davkoplačevalcev
Iz izjave češkoslovaškega finančnega ministra
V svojem listu smo že ponovno objavili razne izjave češkoslovaških vodilnih državnikov in finančnikov, ki so vse dokazovale, kako se na Češkoslovaškem trudijo, da zboljšajo upravo, da zatro v njej čim bolj vsak birokratizem in da tudi davčno upravo prilagode potrebam modernega poslovnega življenja. Zlasti pa emo opozarjali, kako se na Češkoslovaškem vladni krogi zavedajo, da so dohodki davčne uprave odvisni od dohodkov davkoplačevalca in da zato tam tildi ne vidijo v davkoplačevalcu samo žrtev davčnega vijaka. Zal so bila vsa naša opozorila, pa •čeprav podkrepljena z živimi vzgledi iz bratske države in izpričana z besedami najbolj veljavnih mož, zaman in naša davčna uprava je ostala vedno ista, pa naj še finančni ministri še tako menjajo. Toda usgdna zrnata je, če p,rijWS nekateri Mislijo, d* 0 ni trejba ozijrati na. izkušnje' :£rtigi naprednejših držav, kgr pri sedanji na|i .upravi ni upati na nobeno zboljšanje, ker je naša uprava nesposobna, da izvede tudi najbolj enostaven načrt za uspešen boj proti krizi.
Češkoslovaški vzgled mora postati tudi za nas zakon in zato bomo še naprej opozarjali na izjave ,in ujkrepe čsl. državnikov in' finančnikov in zato objavljamo tudi posnetek iz najnovejše izjave čsl. finančnega ministra dr. Trapla.
Pted dnevi je povabil k sebi finančni minister dr. Trapi gospodarske urednike in jim v dolgi izjavi razložil nekatere osnovne smernice svoje finančne politike, nato pa podrobneje svoj načrt glede ureditve davčnih dolgov. Za našo državo, ki ima okoli 3 milijarde davčnih zaostankov, je to VpraŠaiije še zlasti važno in zato tudi načrt dr. Trapla posebno poučen.	"**■*
Osnova vse finančne politiko je po dr. Traplu, da je proračun v resnici uravnovešen, ker je od tega odvisen uspeh vseh ukrepov za oživljenje domačega trga. Zlasti -pa so od tega odvisne investicije. Pod to poglavje pa spada tudi zboljšanje finančnega stanja samoupravnih zastopov (kar se pri njjs popolnoma pozablja). A tudi vprašanje znižanja bremena zadolžitve mora rešiti država in zato je Češkoslovaška tudi znižala debetno in kreditno obrestno moro (dočim je pri nas debetna ostala skoraj ista).
Iz teh vidikov morp postopati tudi dayčpa uprava. Če se povsod
v državi skuša znižati breme dolgov, potem mora revidirati tudi davčna uprava svoje davčne terjatve ter upoštevati gospodarsko »tanje svojih dolžnikov. To olajšanje davčnega dolga pa se more izvesti samo individualno in čsl. finančna Uprava se je sedaj lotila tega problema.
Predvsem pa si Je priskrbela potrebna pooblastila, da more to vprašanje izvesti. Med drugim je znižala obrestno mero za zamudne obresti ter ,uredila, da se uvede za male' davkoplačevalce (do 15 tisoč Kč letnega dohodka) dvoletna davčna priredba. Na ta način bo davčna uprava silno razbremenjena, ker tvorijo pri odmeri pri-dobnine malt davkoplačevalci polovico vseh davkoplačevalcev, npf drugi strani pa bo tudi davkoplačevalec na boljšem, ker bo pri zboljšanju poslov v drugem davčnem »tu plačeval iste' davke ko v prvem. Če bi davkoplačevalec zamudil rok za prijavo davkov, potem mora davčna uprava & največjo blagohotnostjo upoštevati njegovo opravičbo.
Kako se bo rešilo vprašanje zaostalih davkov
Davčne uprave dobe pravico, da J same in dokončno dovolijo odpis davčnih zaostankov do zneska 50 tisoč Kč, finančne direkcije pa do zneska 300.000 Kč. Ker pa se dostikrat dogaja, da se uradniki ne upajo jprevzeti odgovornosti za tako veliko odpise; se ustanove posebne komisije, ki jih tvorijo: predsednik davčne uprave, njen davčni referent, načelnik davčnega urada in član davčnega odbora. Ta komisija mora presojati individualno davčne zaostanke, če bi njih popolno izterjanje moglo ogro žiti eksistenco davkoplačevalca.
Osnovna misel te nove uredbe je, da «e' vsi davčni zaostanki od leta 1938. dalje pregledajo in če so tb za davkoplačevalca talto visoki, da bi ogražali njegovo eksistenco, se morajo znižati do te mere, da se omogoči davkoplačevalcu oživljenje njegovega podjetja.	' v '
Vse postopanje mora biti pri tejn	prijvop^. Če
davčna uprava nima saprn radostnih -podatkov, i>oiem zasliši strokovnjaki’itr ljudi, ki poznajo razmere. Nato povabi davčna uprava davkoplačevalca, da, ta poye, kako bi mogel poravnati zaostal davčni dolg.	■	..1	c'
Na ta način naj se pa doseže tudi to, da bo mogel davkoplačevalec tudi v bddoče izvrševati svojo davčno dolžnost. Zato bo finančna uprava z blagohotnostjo presojala vse 'davčne zaostanke dolžnikov, ki so vsaj deloma plačevali davke in kj brez lastne krivde niso jribglf v polni trieri Izvršiti svoje davčne dolžnosti. Seveda pa bo finkhčna uprava neizprosna proti1 o-nifn,'ki' bi skušali zlorabljati to uredbo ih ki bi odlašali plačevanje davkov, čeprav bi jih mogli plačati, '
Nagrada za davkoplačevalce
• -i
Davkoplačevalcem, ki niso v ni-kakem aaztanki, Iprigsia za v pryi polovici leta 1936. izvršena -plačila- bonifikacija na neposredne davke in' davek na poslovni promet, ki se giblje od 3 do 5 odstotkov.
Nate je govoril finančni minister dr. Trapi Še o raznih vprašanjih, ki se tičejo državnih papirjev, deviznih ukrepov in -zboljšanja kreditov.
Takoj po sprejemu novinarjev pa je že izšla uradna vest, da je finančni minister imenoval v smislu znane nastopne izjave ministrskega predsednika dr. Hodže, katerega glavne misli smo objavili tudi mi, posebno komisijo za pritožbe. Ta komisija naj sprayi v sklad potrebe prebivalstva z onimi finančne uprave. Obenem pa naj opozori tudi na vse napake, ki bi se pojavile v finančni ter davčni upravi. V tej komisiji, ki ji predseduje finančni minister, pa niso le uradniki, temveč tudi zastopniki gospodarstva, in sicer v prav lepem številu.
Delo te komisije bo brez dvoma rodilo najlepše uspehe in že itak dobra čsj. finančna uprava se bo še znatno zboljšala in poenostavila. Pri nas, ki imamo neprimerno slabšo upravo, bi bile potrebne takšne komisije v prav vseh ministrstvih in prav v vseh teh komisijah bi morali biti tudi močno zastopani gospodarski ljudje! Je to
edina pot ne samo, da se zboljša naša uprava, da se poenostavi njeno poslovanje in poveča njena ekspeditiv,nosit, temveč da se tudi onemogoči korupcija. Pa tudi takšnih nepotrebnih in silno škodljivih novotarij bi bili rešeni, kakor smo jih občutili z monopolizacijo šolskih zvezkov in knjig.
Ni Stanja, ki ga ne bi bilo mogoče zboljšati, če je tu prava volja. Bojimo se le, da pri nas te volje kljub vsej mizeriji še vedno id! Zato tudi ni zboljšanja, niti prvih znakov za zboljšanje!
Ze v 24 urah
barva, plesi ra in kemično snaii obleke, klobuke itd. Skrebi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. POre. suši, monga in lika domačfe perjlo
tovarna JOŠ. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ul. 8. Telefon št, 28-72.
Stanje naših aktivnih kli-ringov
Po izkazu Narodne banke z dne 13. t. m: se je znižal saldo našega kliringa ž Nemčijo od 463 na 452-7 milijona Din.
Saldo v italijanskem kliringu je padel od 173*8 na 170*85 mIMjona dinarjev.	1
Bolgarski kliring se je dvignil • od 103.000 na 195.000 Din.
Dolg Thrčije pa je na ras tel od 1-6 ha 1*9 miljona Din.
. . t „•
Belgija dovoljuje za februar neomejen uvoz klobas, salam, - konzerviranega in posušenega mesu.
češkoslovaška je uvozila v janur arju 22.978 prešlčev, dočim jih Je v lanskem januarju samo 12.000. Zato se je tudi zelo povečal naš -taVOZ prešlčev v Češkoslovaško, bani smo izvozili 4157, letos pa 6930 prešlčev.
Med Madjarsko in Anglijo je bil sklenjen dogovor, po katerem bt> Madjarska mesečno odplačevala po 6000 funtov na račun svojega lanskega dolga v višini 150.000 funtov.
Da hi povečali izvoz sladkorja ii Romunije, so romunske sladkorne tvomice predlagale, da država za trt leta opusti vsako obdačfnje sladkorja, tvornice pa ji bodo mesto tega plačale letno 1,11 milijarde lejev. Država bo prihranila stroške za kontrolo, tvomice pa bi dobiček porabile za izvozne premije. Najbrže bo na tej podlagi pri«o do sporazuma.
Angleške oblasti so zaplenile že več Italijanskih pošiljk, ki so bUe poslane y Anglijo iz Avstrije, ka»-Bor da bi -šlo' za avstrijsko in ne za Italijansko blago.
Francoska avtomobilska tvorni-dosegla lani 45,9 milijona frankov čistega dobička, dočim ga je l 1934 dosegla samo 38,3 milijona. Tvorni ca bo izplačala letos 25 frankov dividendi od vsake delnice.
Zborovanje obrtnikov
ohrtnjji društev drayske banovine sklicuje za nedeljo, dne 8.' marca ob -19: dop. v veliki dvorani Trgovskega doma zborovanje vsega obrtništva. Na zborovanju se bo razpravljalo plasti o pavšalne?« obdačepju obrtnikov in o razdol-žitvi obrtnikov.
S- S.:.....
Kako moraio fpisane Ponudbe sta službo "
(Nadaljevanje.)
Tajko ali tako?
Kako naj pišemo ponudbe?
driev^kov°MarstkornuPftlh na oglasne strani naših Od njega Dričaku1e rešitev” TLoglas zadn» uPanle-
JnSS ostanete?*3* ,le redkim 56 nade Jim sre?a nr nlldonlSt 3	Pravijo, da
orodafewavLja se novo Poletje. Priobči oglas Išče
Kupujejo pajSf^v^6?0681111^ hioti V Papirnice.
DravHoin	Kaverte	in	znamke.	S	težaVo	se	nri
»f,p„aJt,poplsln'
Poa° « ? ppra™
^ledamo- Lep kupček jih je.
nuja za^mdaiain0' ^Jfd trgovski pomočnik se po-vsemi napakami n^ ^0 njegovo ponudbo. Z ‘mena:	Dobesedno. Spremenili smo le
T. T.
Novoustanovljeno podjetje.
stra^a,r,Vaš inserat v Tisku od dne 8/10 1935 št. 236 ■ *7 službe dobi sem čital da rabite trgovskega
pomočnika. Ker se čutim z$ to mesto sposobnega, vas prosim za podelitev mesta meni.
koj. sem 28 /6 1916 v Ribnici dolenj. pristoj. v Ljubljano. Po poklicu trgovski pomočnik ali sedaj btez službe.
Moje službovanje sem vršil pri podružnici tvrdke Ivan Poljanec v Mariboru ker je omenjena tvtdka likvidirala podružnico Mariborsko vsled deharpe krize sem sedaj kod provizijski potnik manufakture »Obrok« v Ljubljani. Ker si pa želim stdjno mesto bi Sel kod prodajalec k vašemu podjetju.
Prepisane reference in spričevala prilagam.
če mi vaše podjetje podeli mesto bodem kot poštenjak vestno za tvrdko delal v vseh ozirih.
S spoštovanjem Janko Hren
itit:	i'..*n
Prvi se ni posepnp odrezal. Predvsem je njegova ponudba, v posantezpih AteVfcifc, nemnmljiva. Ni lahko doumeti, kaj je Janko hotel povedati.
Trdi, da je brezposeln, a obehem navaja, da je uslužben »kod« (pravilno: Bot) provizijski potnik. Očividno je, da Je hotel Janko ponudbo učeno napisati. Pa mu je* spodletelo.
Bolje bi bilo, Če bi ponudbo napisal v vsakdanji govorici. Preprosto in kratko. Tako njegova ponudba ne bi bila kupi zmedenih stavkov, ampak bila bi učinkovito pismo; ki bi; verjetno, prej doseglo svoj namen. Tudi pravopisnih in1 slovničnih napak bi bilo manj. Zlasti če bi ponudbo Večkrat prepisal, glasno prečital; popravil in naposled opilil. Naglica in površnost sta tudi zakriyili; da ni naveden v ponudbi ne <Jatum ne ponudnikov naslov. Torej tvrdka ponudnika niti poklicati ne bi mogla, čeprav bi ga hotela! ,
Mislimo, da bi se ponudba morala glasiti takole:
Ljubljana, 9. X. 1935.
»Povejte, kaj zijate!«
»Tisk«, 9. X. 1935.
P. n.
Kupec ne sme oditi iz trgovine,
ne da bi kaj kupil. Vendar se ne sme poskušati, doseči to s silo. To bi kupca odbilo in bi se v bodoče take trgovine ogibal. Bil bi nezadovoljen s tako postrežbo. Odjemalec pa mora biti vedno dobro postrežen. Tudi se mu mora izkazati primemo spoštovanje.
Za prodajalca Je slabo spričevalo, če tega ne ve ali se po tem ne ravna. Z njim bodo odjemalei -nezadovoljni. še bolj pa njegov šef.
fteprav sem šele 24 let star, vendar to točno vem. Tega
knji
poučne/ Vaše mnenje o tem najbrž ne bo drugačno.
Sprejmite ijie torej. Videli boste, da se bom znal prikuhiodjemalcem. S prijaznostjo in skrbnim obnašanjem bom skušal večati njihovo število. S tem boste prav gotovo fudi Vi zadovoljni.
Prif>or<?6am se s spoštovanj,eip
Janko Hren,
Ljubljana,
Hryajski trg 7.
Izvoz hmelja in devizni predpisi
Na zadnjem zborovanju hmeljarjev je bilo posebno mnogo govora ■o težavah, ki jih preživlja hmelj-ska trgovina, ker devizni predpisi ne upoštevajo, da se hmelj izvaža večinoma s posredovanjem komisijske trgovine. Posledica tega je bila, da so bili nekateri hmeljski komisionarji nad vse občutno kaznovani, čeprav so dejansko brez krivde in je vsa napaka le v pomanjkljivih deviznih predpisih. Ker bi sedanji devizni predpisi mogli, silno škodovati vsej hmeljski trgovini, je nujno potrebno, da sfe devizni predpisi izpremene v tem smislu, da se predpisi glede zavarovanja valute prilagode potrebam hmeljske trgovine. V ta namen je pretekli teden interveniral v Beogradu generalni tajnik Zbornice Ivan Mohorič v spremstvu trgovca Oseta pri finančnem ministru in ga opozoril na pomanjkljivosti deviznih predpisov glede hmeljske trgovine. Obenem ga je tudi opozoril na primer, ki ga je doživel g. Oset in ki zlasti drastično dokazuje, kako so sedanji devizni predpisi za hmeljsko trgovino nemogoči. Finančni minister je z zanimanjem poslušal izvajanja gen. tajnika in odredil, da dva uradnika na kraju samem pregledata poslovanje izvoznikov hmelja in predlagata nato potrebne izpre-membe deviznega pravilnika.
Izpit za elektroinstalaterje
Zbornica za TOI v Ljubljani naznanja, da bodo izpiti za elektroinstalaterje v mesecu marcu. Prijave je vložiti, oziroma poslati zbornici do 20. februarja. Predhodno je predložili vsa usposob-ljenostna dokazila v overovljenje pristojnemu »Združenju pooblaščenih elektrotehnikov« v Ljubljani, kjer prejmejo kandidati tudi vsa potrebna navodila glede prijav. 0 pripustitvi k izpitu in natančnem datumu, kdaj bo izpit, bodo kandidati obveščeni s posebno zbornično odločbo.
Dražba kožuhovine v Ljubljani
se ponovi dne 9. mapca. Tudi za to dražbo je zanimanje inozemstva že močno. Lovci, pošljite blago čimpreje 3-Divji, koži«, Ljubljana — Velesejem, da zamore pravočasno obvestiti inozemstvo o naših zalogah krzna.
Sejmi in razstave
Prijavnice k udeležbi na letošnjem velesejmu v Ljubljani, ki bo od 30. maja do 8. junija, je uprava velesejma že razposlala. Ako kaki tvrdki prijavna tiskovina slučajno ne bi bila dostavljena, naj jo izvoli zahtevati od urada velesejma v Ljubljani.
dr. Tomičič: Kriza našega lesnega gospodarstva — Inž;. Manojlovič; Nekatere napake našega lesnega izvoza — Inž. Dubravčič: Nedo-statki in težkoče v alkciji — Oton Hcinrich: Potrebe naše industrije trdega lesa — Dr. Marinkovič: Kaj nam prailjo podatki o "svetovni lesni trgovin; — Ružička: Italijanski lesni trg. — Dr. Vitez: Razmere v romunski lesni industriji — Hronicus: Gospodarsko življenje in politika — Dr. Musu-1 lin: Statistični pregled — Industrija špirita v Jugoslaviji — Za nacionalno motorno gorivo — llichtman:	Finansiranje našega
lesnega izvoza — Raič: Zasebna iniciativa pri osvajanju novih trgov — Inž. škvarkin: Cement kot faktor našega gospodarstva — Problem beograjskega velesejma — Ilič: O elektrifikaciji — Nadalje še cela vrsta drugih člankov in nad vse bogat listek ter pregled o
tujih gospodarstvih. — »Industrijski Pregled« prav toplo priporočamo.
Nova petletka Turčije
Prvi turški načrt o industrializaciji dežele bo v kratkem izveden in sedaj se pripravlja Turčija, da tudi v prihodnjih letih z načrtnim gospodarstvom zboljša svoje gospodarstvo. Prvi načrt je veljal, za dobo treh let in se je nanašal na tekstilno, papirno, premogovno industrijo ter industrijo stekla. Novi načrt pa obsega dobo petih let in z njim se hoče izvesti elektrifikacija dežele in povečati obseg rudarske proizvodnje. Za izvedbo načrta je namenjenih 100 milijonov turških lir. Vlada namerava v svrho uspešnejše izvedbe načrta vse rudnike nacionalizirati ali pa jih podvreči posebni državni kontroli.
Povpraševanje po našem
blagu v
»Industrijski Pregled«
Januarska številka tega odličnega beograjskega mesečnika je prvi vrsti posvečena našemu lesnemu gospodarstvu, Iki je danes tudi centralni problem vsega našega narodnega gospodarstva. Iz vrste člankov omenjamo samo nekatere najbolj aktualne: dr. Ul mansky: Efekti in obramba pred sankcijami — dr. B. Vošnjak: Ju goslovanski blagajniški zapisi —
Les in lesni izdelki:
152 — Vlaardingen: bukove doge la., pripravne za izdelovanje sodčkov za surovo maslo, popolnoma bele, cilindrično žagane, les za križanje bukovih sodčkov;
153	— Carigrad:	čevljarski
klinčki.
Deželni pridelki:
154 — Basel: laneno olje in zdravilne rastline;
155 — Dunaj: Ponujata se dva zastopnika, in sicer eden za konzerve iz povrtnine, semena in gobe, drugi pa za konzerve iz povrtnine in čebulo;
156 — Rotterdam: 'korenine od cikorije;
157 — Bruselj: oljnate pogače;
158 — Brno: sezamovo olje;
159 — Praga: karfiola.
Proizvodi sadjarstva:
160 — Dunaj: ponujata se dva zastopnika, in sicer, eden za sadje (češplje, grozdje, orehe in pek-mez), drugi pa za sadne konzerve. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
161 — Bruselj: živi zajci, faza ni in prepelice;
162 — Dunaj: ponuja se zastopnik za surove kože;
163 — Berlin - Charlottenburg: živa in zaklana perutnina;
164 — Haag:	vodne	bolhe
idaphnie) za ribjo hrano.
Industrijski izdelki:
165 — Dunaj: neka tvrdka hoče izvažati v Indijo in Vel. Britanijo kovinsko blago (verige in klince) ko tudi druge predmete;
166 — Anvers: kalcijev ciana-mid;
167 — Dunaj: steklenina (čaše, dekorativne čaše, vaze itd.) porcelan in keramika (garniture za čaj, kavo in jedila), zlasti se zahteva porcelan iz keramike z dekoracijami v narodnih motivih, nadalje hišne copate, opanke in sploh vsi predmeti domače narodne industrije;
168 — New Vork: proizvodi domače industrije (lesni izdelki in rezbarski izdelki), narodne vezenine in domače tekstilno blago);
169 — New Vork: stanovanjske in kuhinjske potrebščine, igrače, nacionalne vezenine, novosti in podobno;
170 — Dublin: ponuja se zastopnik za tapetniško blago, za zavese, čipke za zavese iz umetne svile.
Razno:
150 — Liberce: bičniki;
151 — Carigrad: pletena žica, jeklo vseh vrst, bela pločevina za konzerve in petrolejski sodi, galanterijsko blago iz bele pločevine.
171 — Helsinški (Finska) razne specialitete, novotarije, živila in sveže sadje;
172 — Pariz: ponuja se zastopnik za spl, moko, obutev, bombažno blago, kalcijev karbid, žeblje, žico za izvoz v francoske kolonije, zapadno in osrednjo Afriko, Madagaskar in Indobino.
Opozorilo: Neka nemška tvrdka želi uvažati v Jugoslavijo lovske puške v klirinškem prometu za jugoslovanski boksit.
zaradi njegovega letošnjega uspeha s povestjo 50 odstotkov
V zadnji zvezek izbranih spisov je prevzel Šorli spet prav raznolike spise od detektivske povesti »Pasti in zanjke« pa do drobnih slik in črtic, za katere so značilne »Olgina sobica« pa »Abeceda in filozofija« in »Mirakel«. Novela »Klic čez vodo učinkuje v tej sredini tem pretresljiv eje in spominja na avtorjeva najlepša dela. Vzporeja se ji zgodba o »Kazalcu na dvanajstih« spajajoča z nevsiljivo ironijo celotni Šorlijev izbor. Starejšim bralcem bo morda prav po tej svoji načelni objektivni usmerjenosti ostal Šorli za vselej priljubljeni realist in ga bodo uživali ne glede na jezikovno monotonost. Za zabavo je poskrbel pisatelj »Pasti«, dočim je mnoge velike spise izločil. Izbor bo torej zanimal tudi literarnega zgodovinarja.
Vse Šorlijeve knjige izbranih spisov so tiskane na lepem papirju iin se dobe tudi enotno vezane v dragoceni opremi, za kar zasluži založba tiskarne Merkur vse priznanje. Naročajo se neposredno v tiskarni Merkur, Gregorčičeva 23.
Eoma in po svetu
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih! ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Dobave- licitacije
Direkcija drž. rudnika Kreka
sprejema do 21. februarja ponudbe o dobavi 200 m3 jamskega gradbenega lesa in 3.000 kg masti za jamske vozičke; do 28. februarja o dobavi 100 m3 gradbenega lesa, bombaževine za čiščenje, izo-lirne vrvice, žarnic in vrečastih polov za elemente.
Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 25. februarja ponudbe za dobavo »Walterjevih« sprav.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 20. februarja ponudbe o dobavi Drager-K^li-patron, rezervnih delov za centrifugalno se-salko, avtomatičnih tropolnih oljnih sklepal, reducirnega ventila, analitičnih utežev in libele za tehtnico, tesnilnih obročev za »Klinger« parne ventile, upornih segmentov in izolirnih cevi.
(Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice za TOI na vpogled.)
Nove knjige
Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ejublfana
Zaloga sveže mletih dišav iv
pražene kave rudninske vode
'ločna m solidna postrežba
— Zahtevajte cenik!
Ivo Šorli: Izbrani spisi
Šesta 'knjiga. Strani 246. Založba tiskarne Merkur v Ljubljani, 1936.
Prejeli smo zadnjo knjigo Šorli-jevih izbranih spisov, ki jih je uredil pisatelj sam in imajo zato še tem večjo vrednost. Saj bo vsakogar zanimal celotni razvoj tega pisca iz naše starejše generacije znanega iz preloma v začetku tega stoletja v zvezd z moderno, pa tudi
Banovinski svet dravske banovine je začel v ponedeljek zasedati z velikim uvodnim ekspozejem bana dr. Natlačena.
Za našega generalnega konzula v Milanu je imenovan dosedanji odpravnik poslov v Berlinu Svetozar Rašič.
Že to spomlad se bodo začela v južni Srbiji razna javna dela, ki bodo po »Politiki« veljala okoli 60 milijonov Din. Kakor iz srca privoščimo južni Srbiji, da se olajša njeno stanje z javnimi deli, tako pa vendar moramo tudi pri tej priliki ponoviti svoje staro vprašanje: Kaj pa je z javnimi deli v Sloveniji?
Pravosodni minister je izdal pravilnik o nagradah odvetnikom. Pravilniku je dodana tudi tarifa o odvetniških honorarjih.
Za obisk letošnjega zagrebškega in ljubljanskega velesejma je dovoljen popust pri plačilu potnega viza. Za vizum se plača samo Din 20'—.
Razpuščene so občinske uprave v Škofji Loki, Mimi, Toplicah pri Novem mestu in v črmošnjicah v novomeškem okraju.
Romunija je sklenila, da se ofi-cialno udeleži pariške svetovne razstave 1. 1937. Tudi Avstrija je sklenila, da se udeleži te razstave in da ob tej priliki izvede najob-širnejšo propagando za avstrijsko blago in za obisk Avstrije. Kaj pa mi? Ali se pri nas kaj pripravljamo na to razstavo? Ali bo tudi prihodnja svetovna razstava namenjena le nekaterim ljudem z dobrimi zvezami?
V Sarajevu je bil sklenjen dogovor med lastniki žag, da se ne sme prodajati les izpod cene lastnih stroškov. Pogajanja z lastniki velikih žag, da bi ti kupili od lastnikov manjših žag 20 do 30 tisoč kubičnih metrov mehkega žaganega lesa po ceni, ki bi bila za 10 % nižja od dnevne cene, še niso pri vedla do uspeha.
Pet dni so imeli čevljarji v Velesu, Užicah, Kraljevu, Gor. Mila-novcu, Valjevu, Prilepu, čačku_in drugih mestih zaprte'svoje proda-alne v protest proti Batinim čevljem z gumijevimi podplati, in vendar ni rodil njih protest prav nikakega uspeha. Ali res nuna usoda našijti domačih ljudi tega pomena kakor pa dobiček velike
tuje tvornice?	.
400.000 Din mora plačati »Put-nik« odškodnine in pravnih stroškov, ker je koncem februarja odpovedal službo svojemu generalnemu direktorju Slavku Siriščeviču, ki je dobil proces proti Putniku v vseh instancah.
Težka avtomobilska nesreča se je pripetila pri Rimskih toplicah. Tovorni avtomobil, s katerim je prevažal zagrebški trgovec Lenardič jabolka v Zagreb, je s polede nele ceste zdrknil v Savinjo. Lenardič je bil pri tem ubit, tri druge osebe pa ranjene.
Tuhačevski si je ogledal francoske utrdbe na vzhodni meji in francoske tvornice orožja.
Poljska javnost kaže precejšnjo vznemirjenost zaradi rusko-fran-coskega pakta. Vse kaže, da je na men obiskov nemških ministrov v Varšavi, da izkoristijo to razburjenje za utrditev poljsko-nemških odnošajev.
Na drugi strani pa je se mnogo težje vplivalo, ker noče Nemčija plačati Poljski svojega dolga za
dolg znaša že več ko 100 milijonov zlotov. Naravno, da so poljski listi zaradi tega ogorčeni, Tako piše list »Gonjec«: »Dokler bo svet stal, ne bosta Poljak in Nemec prijatelja!«
Nemški državni dolgovi so narasli od marca 1933, ko so prevzeli oblast narodni socialisti, za 2'8 na 15 milijard mark. Pri tem pa niso všteti nemški državni menični dolgovi, ker je nemška vlada na stališču, da se ti dolgovi računajo šele ob njih zapadlosti. Teh dolgov pa je tudi za več ko 5 milijard mark.
Število avtomobilov se je v Avstriji v zimskih mesecih 1935/36 povečalo za 7000 ali za 20%, ker je avstrijska vlada odpravila doklado na avtomobile.
Starhemberg je odložil svoje potovanje v Rim, dokler Italija ne plača svojih velikih zaostankov za avstrijske dobave.
Bivši predsednik dume in prvi vojni minister Rusije po revoluciji Gučkov je umrl.
Gorkijev zavod za svetovno literaturo nameravajo postaviti sovjeti. V ta namen bo zazidana ploskev 18 ha. že sedaj, je zbranih za zavod 50.000 knjig in več ko 43.000 umetniških ilustracij.
Trocki, ki živi sedaj na Poljskem, leži baje na smrtni postelji.
Zlato vročico preživlja Brazilija, ker so se razširile vesti o najdbi velikih zlatih ležišč v okraju Rio Branco.
»Dobro mi je! Poljub!« te besede bodo smeli odslej italijanski vojaki brezplačno dodati svojim brzojavkam iz Afrike svojim dragim. Verjetno je, da se bo sedaj popolnoma izpremenila slika na etiopskem bojišču.
V Siriji še vedno ni nastal mir. Nad Damaskom je bilo proglašeno obsedno stanje. Na strehah hiš so postavljene strojnice. Velik del mesta pa ne simpatizira z demonstranti, ker so zaradi demonstracij zastali vsi posli.
V protest proti cenzuri časopisov je bila v Venezueli proglašena generalna stavka.
Pri nočnih vajah blizu mesta Malacky na Slovaškem sta trčili dve vojaški letali. Oba pilota in oba spremljevalca so se ubili.
Zaradi zadnjih snežnih viharjev v Grčiji je umrlo 75 ljudi, 150 pa je bilo več ali manj ranjenih.
Poldrug milijon žarnic so izvozili Japonci na Poljsko pod imenom češkoslovaških žarnic. Pri tem jim je pomagala neka dunajska in neka čsl. tvrdka.
V nekem predmestju Benetk je eksplodirala tvornica mehaničnih ur. škoda znaša nad en milijon lir.
35 ljudi je zmrznilo v Italiji zaradi silnega mraza.
Tržna poročila
Mariborski trg
Na sejem z dne 11. februarja je bilo prignanih 10 konj, 8 bikov, 42 volov, 298 krav in 10 telet, skupno 418 glav živine. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile te (za 1 kg žive teže): debeli voli od Din 2'50 do Din 3'—, pol-debeli voli od 2'— do 2'80, plemenski voli od 2'40 do 3—, biki za klanje od 2'— do 2'80, debele klavne krave od 2'— do 2‘90, plemenske krave od 180 do 2'25, krave za klo-basarje od 1'25 do 1'75, molzne krave od 2'— do 3'—, breje krave od 2'50 do 3'50, mlada živina od 2'75 do 3'60, teleta od 3'— do 4'—. Prodanih je bilo 211 glav živine.
Mesne cene: volovsko meso I. vrste Din 8— do 10'—, n. vrste 6 do 8'—, meso bikov, krav, telic od 4"— do 6'—/ telečje meso I. vrste 8'— do 10'—■, II. vrste 4'— do 6'—, svinjsko meso, sveže 8'— do 10'—.
Radio Ljubljana
Sreda, dne 19. febr. 12.00: Ura slovenskih pesmi (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Valčkova ura (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji
  18.00: Otroška ura: Ročna izre-
zovalna dela (Zdravko Omerza) — 18.40:	Pogovori	s	poslušalci —
loioo: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura: Gospodarski pomen naših voda (VI. Kapus) — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Matija Bravničar).
četrtek, dne 20. febr. 12.00: Plošče   12.45: Vremenska napoved,
poročila —	13.00:	Grego-rčeve
skladbe (Radijski orkester) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Lahka instrumentalna glasba (plošče) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Veliki predpustni radijski semenj — 22.00: čas, vre-
uiatAu	„------menska napoved, poročila — 22.15:
prevoz skozi poljsko ozemlje. Ta I Ura plesne glasbe (plosce).
UbMdj »Konzorcij Trgovskega IbU.. n**.,	dr.	Iv	F1-.	Železnikar.	uk.	Ufa«.	.Merkur.,	d.	d,	«1»pred.Uruik °