MAGIC 6? NE, HOČEMO SEDMICO! Božja previdnost naj bi bila kriva, da smo dobili novo pravljično število. Šlo je samo še za to, da ga sprejmemo, kot smo nekoč z Grimmom vzeli za svojo trojko, in pravljica bi bila naša. Bili bi v njej in živeli srečno do konca svojih dni. Mesije so hodili po naši deželici in s prepričljivostjo, kupljeno na tujem, oznanjali vso pomembnost začetka nove pravljice. Samo MAGIC 6 da je treba vzeti za novo središče kroga ali elipse, in žabe bodo princi. Žabe so še vedno žabe. Smrtniki, navadni in nenavadni, predvsem pa odrasli, še vedno hranijo za pravljice Grimmove trojke, kvečjemu kak kitajski horoskop komu za dan ali dva nameni dvojko. In glej čudo, ob vsej božji previdnosti s številom šest si ljudje še vedno želijo povsem prozaične sedmice, jo sanjajo, se ji dobrikajo, jo iščejo po časopisih in teletekstih. Nekateri so zanjo pripravljeni sleči hlače, drugi zanjo žrtvujejo zadnje pivo. SEDMI-CA, ti si kakor zdravje! Kaj boš z MAGIC 6? S sedmico, če količkaj zavlačuješ nekaj tednov, lahko zares živiš srečno do konca svojih dni! -bm USMERJENO OBDARJEVANJE " Jaz se odpravljam v Bosno, ti pa, kot vidim, kolega, boš razveselil Slovence!" POZDRAVLJENA, N/ KOROŠKA 9 kjerkoli si že! Kadar v prazničnih dneh po malem usmerjamo pogled k novemu letu ter počasi že nazdravljamo staremu, bilanca minulega ne more biti ostro analitična, saj smo bolj kot običajno prizanesljivi do lastnih in tujih napak. Obrazi krog nas so prijazni, vsa upanja že hitijo naprej, vse voščilnice želijo srečo, zato bodi tudi naše razmišljanje čimbolj dobrohotno. Leto 1992 si bomo najbolj zapomnili po tem, daje svet priznal Slovenijo kot samostojno in suvereno državo in da smo bili sprejeti v OZN. Dobili smo prvi pravi denar in imeli smo prve volitve v samostojni državi. Dejansko pa je dogajanje pri nas potekalo po dveh tirih in z dvema predznakoma. Lepo je bilo videti in nedvomno je bilo tudi koristno, ko smo v Evropi in širše navezovali zmeraj nove prijateljske stike, odpirali diplomatska predstavništva in po tekočem traku sprejemali tuje obiske. Ne tako lepo pa je bilo istočasno dogajanje na notranjepolitičnem prizorišču. Stranke, zastopane v parlamentu, še nikakor niso uspele doseči soglasja ne pri vrednotenju preteklosti ne pri načrtih za prihodnjo podobo mlade države. Tudi potrebne strpnosti za mirno razčiščevanje različnih stališč se bomo morali še učiti. Ko so se po razpadu Demosa začele vrstiti nezaupnice vladi, je boj za oblast za daljši čas porinil v ozadje hude probleme v gospodarstvu in družbi. Šele ko je Peterleta zamenjal Drnovšek, so se stvari počasi umirile in se začele rahlo obračati na bolje. Nova vlada v kratkem času seveda ni mogla narediti čudežev. Je pa le toliko stabilizirala gospodarstvo in tolar, da sije pridobila zaupanje, Drnovškova stranka pa verjetno prav zato tudi zmago na nedavnih volitvah. Na naš koroški minimundus so spremembe v slovenski politiki posredno najmočneje vplivale takrat, ko je kmalu po padcu Peterletove vlade padel tudi direktor Slovenskih železarn Aplenc in ga je nasledil Ocvirk, podpredsednik v prejšnji vladi. O tem, kako sije novi direktor zamislil sanacijo Slovenskih železarn s pomočjo tujega kapitala in kako seje po dolgem viku in kriku v javnosti vsa stvar iztekla s sprejetimi zakoni o sanaciji, vemo dovolj. Prepih je o krizi v Železarni Ravne kritično poročal celo dva meseca pred glavnimi slovenskimi mediji. Zelo poenostavljeno lahko rečemo, da je bilo v letu 1992 za našo krajino značilno dvoje. Najprej je to velika podjetnost posameznikov, pa tudi manjših podjetij in ustanov. Dokaz za to je zmeraj večje število zasebnih trgovinic in novih podjetij ter njihov razmeroma agresiven prodor v javnost. To je znamenje, da se na našem koncu stvari premikajo na bolje. Čutiti je duh novega časa, tržne ekonomije in z njo povezano večjo konkurenčnost na različnih področjih. Dobesedno ni kraja, ki ne bi mogel pokazati vsaj delnega napredka, seveda pa je daleč pred vsemi Slovenj Gradec. Spoštovanja vreden dosežek je, da neko mesto v kriznem letu po vrsti odpre novo osnovno šolo (seveda sta tudi prizidka na Prevaljah in Muti lepi pridobitvi) in še obvoznico, obenem pa gradi še sodoben trgovski center. Vse to so trajne pridobitve, ki se bodo obrestovale v prihodnosti. Ima pa vsa ta podjetnost v krajini žal tudi lepotno napako: odpira le manjše število novih delovnih mest. S tem pa smo pri drugi letošnji značilnosti naše krajine - pri veliki brezposelnosti, ki se še ni ustalila. Zato na koncu iskrena želja za prihodnost: da bi ta hudi problem trajno rešili s pretehtanimi projekti, za katerimi bi enotno stali vodilni strokovnjaki in novo izvoljeni politiki krajine; da bi za te investicije priteklo dovolj svežega kapitala in da bi tako končno čez čas lahko odprli tisoč in še več novih delovnih mest. Vesele praznike in dosti sreče v novem letu, Korošci, kjerkoli ste že! Marjan Kolar IZ VSEBINE Prisilne poroke koroških deklet : ■ str. 5 ., ................... ’ Obvoznica Radelj: začetek del 1994 , 1 __L-| vmdy na ponoau __________J Na naslovni strani: Prepihovo voščilo Foto: Milan Pajk J DELEGATOV NI V EC -NAJ ŽIVE POSLANCI! Nihče ne more reči, da nismo bili zraven, ko se je delala zgodovina. Skupščina republike, ki je razpisala referendum o osamosvojitvi, preživela vojno, sprejela ustavo in postavila novo državo, je bila tudi naša. V skupščinskih klopeh so sedeli tudi Korošci in ni nam znano, da bi kateri od njih glasoval o teh bistvenih odločitvah drugače kot smo pričakovali. Tudi se ne pojavljajo njihova imena v strojih, ki zdaj perejo umazano perilo iz tistih časov, in tudi zato lahko rečemo, da so svoje poslanstvo opravili. Tudi zato, ker so razpisali nove volitve... Nove volitve so za nami, izvolili smo nove, tokrat poslance, tokrat v parlament. Ocenjevati delo delegatov prejšnjega sklica je zaradi izjemnih časov in izjemne odgovornosti, ki so jo jemali na svoja pleča, z vidika pričakovanj naših lokalnih interesov, ki naj bi jih tudi zastopali v Ljubljani, nehvaležno. In priznajmo si, tudi za nas so bile bistvene državotvorne odločitve, tisto malo časa, ki je poleg teh ostalo še za druge, pa so večstrankarski delegati tako ali tako porabili za poudarjanje razlik in ne za iskanje skupnih interesov. Od banan, do zmerjenje s fašisti. Vsaj hudo javno tisti, ki smo jih mi izvolili, tega niso počeli. Mi, ki sino spremljali njihovo delo v skupščini v glavnem v foteljih pred televizijskimi ekrani, smo v večini menili, da se njihove podobe pojavljajo _ v prvem planu odločno premalo. Že zato, ker smo menili, da hočemo "biti zraven" vsaj preko njih. Če pa smo v prvem planu že bili, smo kot ponavadi bili raje kritični kot samokritični. Namesto korekcije svojih pričakovanj smo za lastno izkrivljeno podobo krivili tiste, ki smo ji v evforiji "prvih demokratičnih volitev" sami spravili v Ljubljano, ali pa so v prestolnico prišli preko stankarskih list. Visoka udeležba na volitvah, prejšnjih in pravkar minulih, kaže, da smo volilci le zainteresirani za dogajanja v parlamentu. Posebej se je to pokazalo, ko je šlo za sprejemanje zakonov o sanaciji Slovenskih železarn. Slo je namreč za neposredno zvezo med kvaliteto našega bivanja na Koroškem z odločanjem v parlamentu in šele pogovor o zakulisju pred odločanjem nam lahko odpre oči. Glasovanje o kakršnikoli odločitvi v Ljubljani je namreč samo zadnje dejanje parlamentarnih in strankarskih igric, v katerem resda odločilno sodelujejo poslanci. Pred glasovanjem gre za lobiranje, ki bi mu lahko po domače rekli tudi zbiranje glasov z vsemi sredstvi, ki so na voljo. Od prijateljskega prepričevanja, pozivanja na strankarsko disciplino, do pritiskov, ki se jih znajo poslužiti centri moči. O tem bi lahko najbrž največ povedal Jože Studenčnik, poslanec v Zboru združenega dela, ki je sodeloval v vseh dejanjih odločanja o sanaciji železarn. Na srečo Koroške - uspešno. Nekaj interesov, ki so bili zagotovo znani dosedanjim poslancem v republiški skupščini, uresničljivi pa samo preko njih, je ostalo odprtih. Od vzdrževanja gozdnih cest, do definicije demografsko ogroženih področij in oblik pomoči, ki bi je morala biti deležna. Za nove poslance dela čez glavo! Naše, seveda. Jim bo v štirih letih (če seveda ne bo predčasnih volitev) uspelo prepričati Slovenijo, da se Koroška ne začne in konča v Celovcu?! Vsekakor pa se bodo poslanci, ki so nas dosedaj zastopali v Ljubljani , vpisali v zgodovino. Svoje so v državotvornem parlamentu, kar je skupščina v sedanji zasedbi bila, opravili. -ep Naši poslanci v republiški skupščini (mandat: maj 1990 - december 1992) • Ervin KOKOŠINEK, zbor občin (Radlje) • Jože KRAMER zbor občin (Dravograd) • Albin KAC, zbor občin (Slovenj gradeč) • Ludvik KOTNIK, zbor občin (Ravne) • Jože STUDENČNIK zbor združenega dela • Ivan DRETNIK, zbor združenega dela • Metod MIKUŽ, družbenopolitični zbor • Alojz GRABNER, družbenopolitični zbor • Drago PLEŠIVČNIK, družbenopolitični zbor PREPIH_________________________________________V OSPREDJU DO SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA Z IZIGRAVANJEM ZAKONODAJE Strankarski strategi, predvsem pa sociologi, se bodo še lep čas ukvarjali s presenetljivo visokim rezultatom Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke na decembrskih volitvah. Jelinčič se je za razliko od drugih, ki se nenehno vračajo v preteklost, svoj pogled uperil v sedanjost in prihodnost in svojo stragtegijo gradil na odnosu do Neslovencev. V tej luči je bila njegova temeljna teza, da je potrebno revidirati obstoječi zakon o državljanstu, saj je po njegovem bilo preveč Neslovencev, ki so si na lahek način pridobili naše državljanstvo in da je obstoječi zakon še vedno preveč liberalen. Zanimivo je, da nekateri, ki so pred volitvami Jelinčiča ostro napadali, danes z njim že koketirajo. Strankarski računi pač ali še kaj več. Vendar se tudi na Koroškem kažejo znaki, da ima zakon o državljanstvu določene pomanjkljivosti in se že pojavljajo poskusi izigravanja. ZA POROKO ŠEST TISOČ MARK Vse pozornosti so vredne govorice, da nekateri Neslovenci že snubijo slovenska dekleta, da bi se za leto dni poročila, po tej poroki pa bi Neslovenec tudi pridobil pravico do državljanstva. Vemo za nekatere primere, ki Neslovenci že tekajo za Korošicami in jim ponujajo po pet ali šest tisoč mark za leto dni trajajočo zakonsko zvezo in obstajajo tudi možnosti, da se bodo takšne fiktivne poroke tudi sklepale.Kaveljc pa je v 12. členu zakona o državljanstvu, ki pravi, da lahko oseba, ki je poročena z državljanom Republike Slovenije z naturalizacijo pridobi naše državljanstev, če živi v Sloveniji neprekinjeno eno leto in izpolnjuje še nekatere točke iz drugih členov. To možno izigravanje nam je potrdila tudi Irma Pavlinič- Krebs, ki je na občini Ravne na Koroškem sekretarka oddelka za notranje zadeve. Vendar Pavliničeva pravi, da ima zakon tudi svoje varovalo, kajti republika Slovenija lahko državljanstvo tudi odvzame, če ugotovi takšne ali podobne malverzacije. Sicer pa so na Koroškem tudi že poskusi, ko se Neslovenec ali naturalizirani Slovenec skuša poročiti z begunko, da bi ta dobila status tujca v Sloveniji, ki pa je bistveno drugačen od statusa begunca. ŠTEVILO DRŽAVLJANOV SLOVENIJE IN KOROŠKE SE JE POVEČALO Omenjeni Neslovenci, ki se sedaj podijo za Korošicami in jim ponujajo marke, so zaradi teh ali onih razlogov ostali brez slovenskega državljanstva, ki ga je bilo povsem emostavno pridobiti po 40. členu zakona o državljanstvu. Gre za slovit člen, prav tako deležen velikih kritik, govori pa o tem, da lahko tisti državl|ani, ki so na dan "Trojno državljanstvo" plebiscita o neodvisnosti in smos-tojnosti Republike Slovenije imeli pri nas 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče in tukaj tudi dejansko živeli, lahko pridobijo državljanstvo, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vložijo vlogo pri pristojnem organu za notranje zadeve. Na Koroškem je 'največ Neslovencv v občini Ravne na Koroškem (znan je primer mežiškega rudnika, ki so po mlade knape hodili v Bosno in jim obljubljali raj na zemlji, tu je železarna in razvita gradbena dejavnost) in po tem členu si je v letošnjem letu pridobilo slovensko državljanstvo 1427 Neslovencev. Vlog za pridobitev državljanstva je bilo nekoliko več, zavrnili so dve vlogi, v 13 primerih so bile vloge poslane prepozno, preostale prošnje pa še vedno niso rešene. Sicer pa je državljanstvo Slovenije mogoče pridobiti na več načinov: po rodu, kar velja za večino Korošcev, z rojstvom na območju Republike Slovenije, z naturalizacijo, to je sprejemom na podlagi prošnje ter po mednarodni pogodbi. Sedaj, ko je prenehala veljavnost 40. člena, stopi v veljavo te. člen pridobitve državljanstva, kjer pa so pogoji že bolj ostri. Med njimi je tudi ta, da mora oseba živeti v Sloveni) deset let, od tega nepretrgoma zadnjih pet let, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva, da ima stanovanje, vir preživljanja, da ni bil obsojen na zaporno kazen ali za kakšno resno kaznivo dejanje, da zna govoriti slovenski jezik in tako dalje. Po osamosvojitvi pa smo dobili tudi zakon o tujcih in po tem zakonu je tujec vsakdo, ki ni državljan Republike Slovenije.. Tako so oddelki za notranje zadeve v letošnjem letu na veliko reševali vloge za stalno bivanje v Sloveniji oziroma vloge za vizume. Spet je tu prednjačila ravenska občina, ki je do 15. decembra prejela 251 vlog za stalno bivanje , od teh jih je 192 rešila, ostale še rešujejo, eno pa so zavrnili. Za začasno bivanje v občini je bilo 130 prošenj, 202 pa za delovni vizum. (ek) KOROŠCI IN NEKOROŠCI V občini Dravograd je po zadnjih podatkih živelo 8507 prebivalcev, od tega 7987 Slovencev in 520 Neslovencev, kar pomeni 6,1 odstotka in dravograjsko občino v slovenskem merilu uvršča na 42. mesto. Radlje ob Dravi je imelo 16929 prebivalcev, 16428 Slovencev in 501 Neslovencev, kar jo s tremi odstotki Neslovencev v skupnem številu občanov uvršča na 59. mesto. Ravne na Koroškem imajo 27377 prebivalcev, od tega 25129 Slovencev in 2248 Neslovencev, kar v odstotkih pomeni 8,2 odstotni delež in to občino uvršča na 31. mesto. In končno:SIovenj Gradec ima 20976 prebivalcev, Slovencev je 19874, Neslovencev 1102, odstotek znaša 5,3, kar pomeni 48.mesto v Republiki Sloveniji. Gospo Kučan sem moral za intervju poiskati na njenem delovnem mestu - v skupščini Republike Slovenije, kjer dela v ustavni komisiji. Čvrst, iskren in topel stisk roke, odkrito zadovoljstvo ob srečanju s človekom, ki prihaja iz njene Koroške. Nisem se mogel znebiti vtisa, da je ženska na mestu. Potem razgiban pogovor ob soku v skupščinskem bifeju, ki še sploh ni pomenil pričujočega intervjuja. Bogastvo, ki ga nudi kot sogovornica, je neizmerno. Vselej so misli ušle na Koroško, katero Štefka Kučan nosi povsod s seboj. Enostavneje: boljše promoterke si Koroška ne more želeti. ■ Po minulih volitvah ste oz. ostajate prva dama Slovenije. O vašem možu ljudje veliko vedo. Poznajo njegovo politično kariero in njegovo udejstvovanje nasploh. Vi ste glede na to v senci. Kakšna je torej vaša kariera? Rekla bi. da nisem v senci. Ambicij oz. zunanjega izraza po karieri nimam. Imam pa drugo. Meni so vrednejši odnosi med ljudmi, skladnost človeka z naravo. Svoje delo jemljem kot dozorevanje človeka. To delo ni ločeno od dela drugih ljudi. Če me kdo vpraša, lahko rečem, da sem vesela tega. kar delam, kako živim. Vesela sem. da sem srečala Milana, da lahko spremljam njegovo delo. da ga poznam in da skupaj z njm dozorevam. m Kakšen je vaš odnos do vašega dela, do dveh hčera in do moža? Z Milanom sva se spoznala kot študenta.Že od takrat negujeva priroden način življenja, med ljudmi in v naravi. Zato je za vso družino osnovnega pomena, da smo doma ljudje. Doma si želimo Milana človeka.Kol človek je silno poln.Ko sta bila otrka še majhna, sva skrbela, da sta hčerki dojemali Milana v prvi vrsti kot očeta. On opravlja zahtevne in odgovorne naloge in ne more enostavno zapreti predal v službi in priti domov brez skrbi. Doma prisluhnemo drug drugemu, negujemo tisto, kar nam prinaša zadovoljstvo, na drugi strani pa smo skupaj tudi v težavah, ko Štefka Kučan skrbimo drug za drugega. U Če vas prav razumem, potem gospod predsednik zna ali vsaj poskuša izklopiti službo s težavami vred in postati navaden človek v svoji zasebnosti. Imam prav? Imate prav. Ko pride domov, si želi dom. tudi ljudi. Sicer v mislih nosi skrbi iz službe. Včasih se doma z nami že pogovarja, se pošali, pokaže nekaj sproščenosti, pa vendar vem. da v glavi še premišljuje, so še skrbi. Ravno zaradi tega mu pustimo, da je tiho, ko to želi biti. čeprav vsi čakamo nanj. Pač vemo, da zna biti vesel, iskriv, hudomušen, ko pride tisti čas. da se razživi. Včasih sem pri kateri stvari radovedna, pa to potlačim. Zavedam se. da je na njegovih ramenih ogromen pritisk in to je treba razumeti. m Kako izgloda vaš delovni dan? Oh.ha, ha, ha,... Mislim, da imam zaradi Milanovega dela v politiki daljši delovni dan. intenzivnejši, težji. Delam od pol osmih zjutraj pa do pol štirih,včasih se seje še podaljšajo. Popoldan je tako zelo kratek, saj praktično nimam fiksnega delovnega časa. Če te delo , ki ga opravljaš, veseli, potem mu moraš nameniti več časa in znanja, da na koncu izpade dobro narejeno. Ne prebiram samo strokovno literaturo, ampak tudi beletristiko. Zato. da se ne zapiram v neka razmišljanja in izraze, ki omejujejo duševno rast človeka. Težim za lepim, od glasbe, likovnih umetnosti, literature in tudi dnevnih informacij. Ponavadi se odpravljam spat med enajsto in eno uro ponoči ali celo kasneje. Želim povedati, da se vmes odvija pri nas doma življenje z vsakodnevnimi opravili. Sami pospravljamo, kuhamo, smo skupaj. Kadar delo odnese vsakega na svojo stran, potem improviziramo. Delo nas druži, pa tudi ločuje, ko gre vsak s svojimi obveznostmi. m Prav lahko bi se kdo obregnil ob opravljanje vašega dela. Namreč kot predsednikova žena ste profesionalka v ustavni komisiji, v službi politike. Mislim, da do tega ne more IB j........ «1 II II! ■ lili iiiM^ i ; :i:' :;Š mmmmm Illlilii V s:?:- s:;y "•XX*:*"""":-* x"":"""":""" ",x * * * * ifS:: ■ • * 1 OVEKA mrn xl . Ui 11 :Sl ;.:.:X;: IliXx lil » : i : "s..: si Xsl> j B ' B 91 K D ■ II K « V R K M • > > k • i I • 1 ■ * • i • M ' • I ■ • JI 1 1 I II K :g:::5 P ■ ......................... .... ||li 11^1 KI A D A V/CT NAnAVt i ■ iii ix: :ssx ■i I a M R i a 1 a t É i R lili "lil II lili 1 II priti.Dolgo že delava v politiki. Vsi tisti, ki delajo tukaj. vedo. da skrbno negujeva razmerje. Namreč poročena sem z Milanom in ne s predsednikom. Če človek želi strokoven ugled in ugled pred samim sabo. potem ga zato skrbi. To ni bil nikoli problem. Ljudje zelo dobro vedo. Nekateri ne morejo verjeti, da je to možno, pa je možno, ker sva si midva to želela. Naj bo beseda še tako resna, ampak, želela sva si ohraniti človeško dostojanstvo.Biti pošten, je lažje, kot biti pravičen do sebe in do drugih. Toda to slednje je vrednejše. ■ Glede na to, kakšno delo opravljate, bi lahko bili navadna birokratka. Toda ravno nasprotno: vi prisegate na duševno bogastvo človeka in v tem pogledu niste omejeni. Koliko je k temu pripomogla koroška zavest? Čakala sem. da to poveste oz. vprašate. Kar iz otroštva prineseš lepega in dobrega, nosiš s seboj skozi celo življenje. Imela sem to srečo, da sem živela na Koroškem in še vedno živim tam. Sama rečem, da sem srečala Prežihovega Voranca, ker sem ga pač srečala skozi knjige. Bila sem v tistih krajih in ga tako bolje razumevala. Tam so me učili ljudje, ki so šli skozi trde življenske preizkušnje, pa so vendarle ohranili vedrino duha. Povem vam. da je to neizčrpen vir. V posebno veselje mi je naša koroška pesem. Postavljena je na čvrsti pohorski tonalit in karavanško skalo. In če mi kdo kdaj reče:"Štefka, dobro se držiš", mu odvrne m:"Seveda, saj sem pila koroško vodo v svoji mladosti." m V centru države na veder in iskriv način predstavljate Koroško. Prav nič ni videti, da bi bili podrejeni. Morda vam to omogoča vaš status. Toda na Koro- škem je zakoreninjena miselnost, da gre za pravico, da je Koroška nekje ob robu. Zakaj je tako? Mislim, da je problem v tem, ker ljudje ne prisluhnejo tudi sebi, medtem ko prisluhnejo drugim. To. da je Koroška moja zibka, mi daje gotovost. da je takšna tudi Primorska. Dolenjska in ostale pokrajine. Nikoli ne bom sprejela pavšalnih ocen samo z enega vidika. Moramo biti pošteni do samega sebe ter znati prisluhniti drugim. Sprejemam vsako pokrajino v njeni skladnosti človeka in narave in ji to tudi vračam s Koroško. To se da. Ljudje se ne smejo izgubiti v svoji majhnosti. Sicer pa. kaj je to majhnost? ■ Vrniva se v predvolilni čas. Kako ocenjujete medijski pritisk na vašega moža in tudi na družino? Razumem, da ljudi ne zanima samo zunanja podoba, zunanji blišč. Radovedni so, in zanima jih celostna podoba. Prepričana sem. da se da tudi kritika povedati kulturno, dostojno. čvrsto, z argumenti, brez ponižanja. To ponižanje navsezadnje razgali tudi kritika, ki izgubi etične meje človeških odnosov. Zato me ne vleče v noben blišč, nobeno kampanjo. Z vsemi štirimi branim svojo družino, tudi Milana. Ljudje so razsodni in kritični. Želijo si prave, odkrite besede, želijo si informacij. Če nekdo blati Milana, mi je hudo za moža in tudi za tistega , ki ga blati. Ker mi je žal. da ne razume. Boli me pa tudi zato. ker vem. kaj vse je Milan žrtvoval in koliko se je trudil, da doseže to. kar je dosegel.Včasih si mislim, da je ta besedna vojna tudi eden od načinov, da se razraščajo plodna tla za vojno s pravimi udarci. Kam to pelje, si lahko zamislite sami. ■ Kot predsednikova žena ste oseba, na katero se bržkone obrača veliko ljudi s svojimi težavami in prošnjami. Se to dogaja pogostokrat? Ljudje si med seboj pomagamo in tako je prav. Naj gre samo za nasvet ali pa kaj drugega. Iščemo poti, da bi reševali svoje stiske in tegobe.Tudi tu sem pravična do sebe. do Milana in do drugih. Obstajajo samo neposredne poti za reševanje kakšnega problema. Že to je dobro . da poznam sistem pristojnosti in v tega se ne mešam. Velikokrat sem ljudem rekla, da ne morem pomagati, pa so bili kljub temu nekako veseli, ker sem jim razložila, zakaj ne. Namreč ne gre zavajati ljudi z lažnim upanjem.ampak je treba dati nasvet in pomagati s tem, če ne gre drugače. To je pravilo, ki se ga držim in mislim da je tudi koroško. m In spet sva pri Koroški. Pred kratkim ste bili v Slovenj Gradcu. Imate občutek, da se bo Koroška uspela kmalu pobrati iz težav, v katerih se je znašla? Verjamem v sposobnost Korošcev, saj je tam moj do m. Samosvoja, samorastniška in radoživa Koroška bo v tem uspela. Ciklično se izmenjujejo kulturni in gospodarski uspehi . Eni brez drugih ne morejo, eni so drugim v oporo. Ni se potrebno bati, ker smo premagali že večje težave in jih bomo tudi zdaj. Prepričana sem v to. U Torej pri tem odpadejo tudi razni plotovi, ki se postavljajo znotraj Koroške? Postavljanje plotov je nesmiselno. Če se danes razvija Slovenj Gradec, mora to biti vzpodbuda za ostale občine v regiji, da mu sledijo. Vedno mora nekdo v eni stvari prednjačiti, da lahko na bolje potegne še ostale. Zatem je potrebno vse uspehe integrirati in prezentirati Koroško navzven. ROK TAMŠE DVE LETI IZKUŠENJ Slovenske izkušnje z javnimi deli niso velike. Lani je potekalo 245 programov, v katere je bilo vključenih 2619 brezposelnih, letos je odobrenih 445 programov za 3821 oseb. Če vemo, da je v Sloveniji skupno število brezposelnih prek 100.000, je takoj jasno, da javna dela ne morejo reševati brezposelnosti, lahko pa pomagajo tistim, ki jih brezposelnost najbolj ogroža. Dr. Ivan Svetlik ogrožene razvršča takole: • mladi brez poklica • starejši, ki se ne morejo več vključiti v prekvalifikacije, nimajo pa še niti pogojev za upokojitev • dolgotrajni brezposelni, ki jih ni mogoče vključiti v kak drug program in ne prejemajo denarnega nadomestila za brezposelnost ali jim je pravica do njega ugasnila. Jasno je treba ponoviti, da javna dela ne pomenijo oživitve gospodarstva in ne morejo reševati problemov vseh brezposelnih. To pa pomeni, da nikakor ne morejo in nočejo nadomestiti investicij, ki edine lahko prinesejo nova delovna mesta. A če so javna dela razen tega, da opravljajo socialno funkcijo, še družbeno koristna, je njihov uspeh toliko večji. IZVAJALCI IN PROGRAMI Izvajalci programov so večinoma javni zavodi, kot npr. centri za socialno delo, šole, vrtci, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, knjižnice, muzeji, razni oddelki občinskih uprav, krajevne skupnosti, komunala, cestna, vodovodna, stanovanjska in podobna podjetja. Programi so številni in raznovrstni. Letos je največ namenjenih: • urejanju in čiščenju okolja • vzdrževanju javnih objektov • delu z mladino in otroki • vzdrževanju cest • delu v javnih ustanovah • zbiranju in urejanju raznovrstnih informacij in izdelavi analiz itn. Tako so nekateri programi lahko strokovno tudi zelo zahtevni. Po sodbi dr. Svetlika si skozi nekatere programe javnih del različne skupine socialno ogroženih pomagajo med seboj. DOPOLNJEVATI PONUDBO NA LOKALNEM TRGU Po mnenju istega avtorja morajo biti javna dela koristna za skupnost, ne smejo pa predstavljati nelojalne konkurence tistim organizacijam, ki so v nekem okolju že razvile določene storitve. Tako so javna dela primerna: • za storitve, za katere sicer ni ponudbe na lokalnem trgu • za enkratne naloge (npr. odpravljanje posledic naravnih nesreč) Javna dela pomagajo brezposelnim ohranjati delovne navade. Vključitev je prostovoljna, pri vrsti del je na začetku potrebno vsaj nekaj usposabljanja. Programi so majhni, saj vključujejo le od 10 do 30 delavcev, večkrat še manj. Obvezno naj bi bilo načelo rotacije, da dobi priložnost večje število brezposelnih. Toda če se to načelo izvaja dosledno, lahko nastanejo problemi posebno pri varstvu in negi ostarelih, saj se ljudje bodisi navežejo na določene osebe, ki se morajo čez določen čas posloviti, ali pa se navadijo na storitve, ki jih pogosto ne morejo biti deležni v nedogled. S Tako so javna dela idealna rešitev za enkratne naloge, pri trajnih potrebah po storitvah pa lahko opravljajo spodbujevalno vlogo. Pokazalo se je, da pogosto potrebujejo največ pomoči ljudje, ki imajo najmanj denarja. Vsekakor pa bodo nove izkušnje prinesle tudi nove ideje. PRIMERI IZ PODRAVJA, LJUBLJANE IN VELENJA V Podravju je v projekte javnih del vključenih blizu 340 brezposelnih. (Pri 19 tisoč brezposelnih to seveda ni veliko). Največ storitev je namenjenih otrokom in ostarelim. Skoraj v vsaki občini pomagajo tudi pri kmečkih delih in pri komunali. Ljubljana. V Mostah so vključili v dela 111 brezposelnih. Urejajo zelenice, divja odlagališča odpadkov in bregove Ljubljanice. Pomagajo otrokom pri učenju, pri vrtcih in šolah urejajo okolico in otroška igrišča. V objektih opravljajo vzdrževalna in obnovitvena dela. Pomagajo v domovih starejših občanov. Za otroke so organizirali kulturno delavnico, v kateri sodelujejo glasbeniki in likovniki. Za Bežigradom so vključili 50 brezposelnih. Pomagajo pri komunali, urejajo smetišča, bregove Save, okolico vrtcev in šol, delo pa so jim našli tudi v begunskem centru. (Skupno je v Sloveniji našlo delo v begunskih centrih okoli 300 brezposelnih). Na Viču so zaposlili nekaj čez 20 brezposelnih. Delajo v domu starejših občanov, v osnovnih šolah kot vdrževalci in mizarji in v botaničnem vrtu. V Velenju so razvili programski paket za vzdrževanje tehnološke opreme. To je vzorčni model, ki bo pripomogel k vključevanju brezposelnih z višjimi stopnjami strokovne izobrazbe. JAVNA DELA V KOROŠKI KRAJINI V Slovenj Gradcu je v varstvo otrok vključenih 15 brezposelnih, v nego starejših 6, v mladinske delavnice po šolah 9. Posebno z mladinskimi delavnicami so tako zadovoljni, da bodo z njimi poskušali na vsak način nadaljevati. V Dravogradu je pri varstvu otrok vključenih 5, v nego starejših pa 7 oseb. V Radljah ob Dravi mladinske delavnice sicer ne uspevajo najbolje, zato pa dobro deluje nega na domu in pomoč v zbirnem centru za begunce. Brezposelni so opravljali tudi komunalna dela in delali pri kmetih. Na Ravnah na Koroškem je pri varstvu otrok zajetih 21 oseb. (Varstvo otrok in nego odraslih v Slovenj Gradcu in Dravogradu ter varstvo otrok na Ravnah organizira podjetje Vis vitalis iz Slovenj Gradca. O njem bomo napisali več v eni naslednjih številk). Pomoč na domu opravlja 19 izvajalk za 46 uporabnikov, mladinske delavnice vodijo tri izvajalke na štirih osnovnih šolah za 60 otrok. MLADINSKE DELAVNICE Ker na Ravnah mladinske delavnice uspešno delujejo že drugo šolsko delo, poglejmo, kako jih je predstavila g. Zmaga Prošt, vodja Centra za socialno delo Ravne. Mladinske delavnice so oblika preventivnega dela z mladimi. Osnovna metoda je delo z majhno skupino, ki ga vodita dva moderatorja, vključitev mladih vanjo pa je seveda prostovoljna. Skozi socialne igre, nedokončane zgodbe, dramske situacije in delno usmerjene razgovore moderatorja privedeta mlade k iskanju lastnih odgovorov na vprašanja, ki jih v obdobju odraščanja in zorenja najbolj zanimajo, kot npr.: spoznavanje, druženje, odnosi s starši, šola, poklic, ljubezen, spolnost. Cilji mladinskih delavnic so torej omogočiti mladim vključitev v družbeno življenje, brezposelnim moderatorjem (moderatorkam) pa ohranjati in izpopolnjevati delovno sposobnost, jim dati priložnost za pridobivanje novih izkušenj ter jim omogočati opravljanje družbeno koristnega dela. Marjan Kolar Literatura Dr. Ivan Svetlik, Da ne bi padali čez družbeni rob. Sobotna priloga Dela. 4.7.1992 Zmaga Prošt, Mladinske delavnice in javno delo, Koroški fužinar, št. 1/1992 Vili Einspieler, Model javnih del tudi za izobražene iskalce. Delo, 12.11.1992 Majda Štruc, Za ublažitev njihovih stisk. Delo, 23.9.1992 Marko Jakopec, Javna dela se uveljavljajo. Delo, 7.8.1992 PREBIVALCEM OBČINE DRAVOGRAD ŽELIMO OB PREHODU V LETO 1993 VSE NAJLEPŠE, ZLASTI PA IZPOLNITEV VSEH ŽELJA PO ZDRAVJU, SREČI IN ZADOVOLJSTVU. SKUPŠČINA OBČINE DRAVOGRAD Z VSEMI SVOJIMI POLITIČNIMI IN UPRAVNIMI ORGANI Vladimir Topler, dr.med., poslanec državnega zbora V prejšnji številki PREPIHa smo poročali o prvih neuradnih rezultatih volitev na območju Koroške. Predstavili smo prve tri poslance v novem slovenskem parlamentu in izide glasovanja za liste kandidatov v državni zbor v vseh treh koroških volilnih okrajih. Nakazali smo tudi možnosti, da bo po končnih razdelitvah poslanskih sedežev še kakšen Korošec med izbranimi v državni zbor. To se je zgodilo in dolžni smo našo informacijo dopolniti: na listi Zelenih Slovenije je bil izvoljen Vladimir Topler, dr. medicine s spodnje Mute. Na elektorskih volitvah v državni svet so med drugimi izvolili Alberta Vodovnika iz Črne na Ko-roškem, kot predstavnika delo-dajalcev -sindikatov. Korošci imamo tako dva člana državnega sveta (poleg Vodovnika še dr. Janka Sušnika) in tri poslance v državnem zboru (poleg Toplerja še Hermana Rigelnika in Maksa Suška). Močna zasedba. Zaradi zanimanja javnosti objavljamo tudi rezultate volitev za državni svet - za predstavnika lokalnih interesov - v koroški volilni enoti. §&|W Albert Vodovnik, član državnega sveta OBČINA RAVNE OBČINI DRAVOGRAD IN RADLJE kandidat St.glasov % glasov kandidat St.glasov % glasov 1. ANTON JAMNIK 2. ANTON JAVORNIK 3. MARTINA KIKA KOLAR 4. KARL KRAUSER 5. JURIJ SIMONITI 6. JANKO SUSNIK 1390 330 3684 313 1120 9029 8,76 2,08 23,22 1/97 7,06 56,91 1. 2. 3. 4. 5. S. ANTON JAMNIK ANTON JAVORNIK MARTINA KIKA KOLAR KARL KRAUSER JURIJ SIMONITI JANKO SUSNIK ' 3384 3585 2189 291 1517 2675 24,81 26,28 16,05 2,13 11,12 19,61 OBČINA SLOVENJ GRADEC kandidat St.glasov % glasov 1. ANTON JAMNIK 2. ANTON JAVORNIK 3. MARTINA KIKA KOLAR 4. KARL KRAOSER 5. JURIJ SIMONITI 6. JANKO SUSNIK 1824 15,38 313 2,64 4071 34,32 1223 10,31 2781 23,45 1649 13,90 SKUPNI REZULTATI GLASOVANJA ZA ČLANE DRŽAVNEGA SVETA NA OBMOČJU VOLILNEGA OKRAJA 19 kandidat St.glasov % glasov 1. ANTON JAMNIK 6598 15,95 2. ANTON JAVORNIK 4228 10,22 3. MARTINA KIKA KOLAR 9944 24,04 4 . KARL KRAUSER 1827 4,42 5. JURIJ SIMONITI 5418 13,10 6. JANKO'SUSNIK 13353 32,28 VSEM PREBIVALCEM MEŽIŠKE DOLINE IN KOROŠKE ŽELIM V LETU 1993 SREČO V OSEBNEM ŽIVLJENJU, VSEM SKUPAJ PA USPEHE PRI GRADITVI NAPREDKA TREH DOLIN IN REGIJE KOT CELOTE! Predsednik SO Ravne na Koroškem Adi CIGLER Gledali smo! Vsak dan, koliko razbitih panojev, potrganih plakatov, v nočeh, celo v zgodnje jutranje ure so vozili avtomobili in jezni mladeniči so trgali, razbijali, lomili! Je med nas res tako daleč in globoko prodrl tisti, še tako bližnji Balkan? Je v izjem, kaj šele razbijanja. Na razbijanje je vedno reagirala javnost - vsi ljudje, "saj to je vendar treba pvačati, bi rekli sosedje, 'jaa, das m us ja becalen"! Mi pa smo v nočeh in dnevih pridno risali našo podobo. Risanje, razbijanje-ta klavrna sramotna popotnica novemu parlamentu, Slovenj Gradec nas toliko nakopičene jezne energije? Kaj je tisto, na kar naj bi bili posamezniki ali skupine jezni? Smo vsi otopeli in ne vemo več, da je tudi to naše? \ Množica vprašanj brez odgovora! ne kapljice, vedra pelina so z njimi in z nami in ob vsej "srovšni" še nekaj nepotrebnih stroškov - denar je ležal na cestah! besedilo in slike -kv Podobne predvolilne kampanje z vsemi slikami, resda ne v tolikšnem številu in ne tako velikih, smo videli že pred desetletji v sosednji Avstriji. Tudi tam smo videli množico protestov. Pojavljali so se predvsem napisi in vprašanja. Saj se morda kdo še spomni tistih vprašanj "Člen 7"? Pa še vrsta drugih, tudi prav zabavnih napisov in vprašanj. Nikakor pa ne trganja, razen res redkih MERX Turistično gostinsko podjetje KOŠENJAK Dravograd vas vabi v hotel KOŠENJAK na VEČER DALMATINSKE KUHINJE od 16. decembra do 2. januarja SILVESTROVANJE dne 31.12. in NOVOLETNI PLES dne 1.1. in 2.1. ob zvokih lepih dalmatinskih pesmi Cena silvestrovanja z menujem je 2.200 tolarjev, brez meniija pa 800 tolarjev (vstopnina) Vaše rezervacije pričakujemo na upravi podjeha osebno ali po telefonu (0602) 83-073 Vabljeni! ' 1 1 1 ! OBVOZN C, k RADELJ - ZAČETEK DEL V LETI J IS Sili Skorajda desetletje že v občini Radlje pripravljajo izgradnjo obvoznice, ki bi rešila večen problem radeljskih klancev in razbremenila promet skozi mesto. Radlje so trg, skozi katerega vsak dan že leta in leta poteka promet in ovira, predvsem pa že ogroža mestno jedro. O programskih zasnovah izgradnje obvoznice Radlje in radeljskih klancev pa te dni poteka intenzivna razprava v izvršnem svetu, o tem bo odločala tudi skupščina 22. decembra. O argumentih, ki so odločujoči za izgradnjo obvoznice, smo se pogovarjali s predsednikom odbora za izgradnjo obvoznice, z g. Francem Frasom. Obvoznica Radlje je torej že več let potreba in želja krajanov Radelj, zaradi tega je bilo v različnih obdobjih nazaj že izdelanih več predlogov razrešitve tega problema, vendar nikoli ni prišlo do realizacije. Razlogov je več, največji pa je seveda denar, kajti že obsoječa cesta je magistralna in jo mora financirati Republiška uprava za ceste. V 80. letih so v občini sprejeli s srednjeročnim in dolgoročnim planom prostorsko razrešitev izgradnje obvoznice, ta varianta je bila bogata, kajti predstavljala je razrešitev klancev z okopom ceste in zatem usmeritev obvoznice proti Dobravi ob Dravi in potem v Spodnji Vižingi priključitev na obstoječo cesto. Lani so pred izdajo lokacijske odločbe od izgradnje odstopili, seveda zaradi pomanjkanja denarja pri RUC. Tako so se v letošnjem letu lotili nove rešitve obvoznice in sicer so pristopili k programskim osnovam za izgradnjo s ciljem, da problem predrage obvoznice rešijo na drug način. Po ogledu terena so se odločili, da bodo obvoznico čimbolj približali mestu in izkoristili že obstoječe ceste -torej govorimo o drugi, novi varianti. Polovica nove obvoznice bo tako tekla ob Hmeljini, zaobšla bo naselje Radlje in se pod črpalko priključila na staro magistralko. Z vidika ohranjanja kmetijskih zemljišč je ta varianta racionalnejša. Največ težav predstavljajo kmetijske površine, katerih uporabniki nasprotujejo izgradnji.toda cesto v Radljah je nemogoče zgraditi brez posega v kmetijska zemljišča. Pri novi varianti je ta poseg znatno manjši -6 ha, brez škode v nobenem primeru ne bo šlo.Konsenz bo nujno potreben! Promet v Radljah tako več na more teči, cestišče je uničeno in ne zmore več obstoječih obremenitev. In kako do njene realizacije? "Najprej bo potrebno popraviti plan, sprejeti programske osnove obvoznice, kar je naloga občinske skupščine. V letu 1993 bi lahko izvedli lokacijske zadeve in pripravili projekte, realno pa lahko pričakujemo, da bi se izgradnja obvoznice Radlje in s tem rešitev problematike klancev lahko pričela v letu 1994," je povedal g. Franc Fras. Stara in nova varianta radeljske obvoznice Predlagani varianti (daljša, krajša) za rešitev radeljskih klancev in obvoznice, ki je bila v 80. letih po oceni Republiške uprave za ceste predraga varianta, zato ni prišlo do njene realizacije. V dolgoročnih načrtih 86-90 je bilo ob rešitvah že vse pripravljeno do izdaje lokacijske odločbe, ki pa ni bila izdana zaradi potrebe dodatnih raziskav vodenja zajetja, ki jih RUC zaradi pomanjkanja denarja ni želela financirati. I. DALJŠA VARIANTA: 5,5 km. in posega po 8 ha kmetijskih površin, preseka najkvalitetnejša zemljišča in tudi zaščiteno področje edinega, trajnega in najkvalitetnejšega vodnega vira za dravsko dolino. II. KRAJŠA, NOVA VARIANTA: 3,2 km in posega po 6 ha kmetijskih zemljišč, manjši riziki v zvezi s posegom v vodno zavetje, polovica trase bo speljana po že obstoječi cesti ob Hmeljini, pri Osnovni šoli se bo izognila naselju in se prikljapljala nižje od črpalke na obstoječo magisrtalno cesto. Po oceni odbora za izgradnjo obvoznice Radlje in reševanje klancev gre v obeh primerih za poseg v kmetijska zemljišča, brez tega variante izgradnje cest sploh ni. Z njo na svojevrsten način zapirajo prostorski razvoj Radelj proti polju, z delom obvoznice pa tako obpirajo delno možnost gospodarsko - industrijskega razvoja, ki je v načrtih. Cilj občine Radlje je, da reši klance in obvoznico hkrati, za kar pri Republiški uoravi za ceste niso navdušeni, oba problema pa sta dovolj velika, da ju je nujno reševati hkrati. Samo ena rešitev ne pomeni ničesar, za kraj Radlje pa je gotovo kritičen transport skozi mesto,saj je cestišče že dotrajano. Irena Fasvald RIBNICO Če kdaj, potem so se Ribničani letos zares potrudili, poskrbeli za sprotno urejanje sniučišča, za pregled in ureditev vlečnice in vsega, kar spada zraven. V bližnjih gostiščih boste vedno dobili vsaj topel čaj, malico in toplo zavetje. Ta čas, ko vas vabi takorekoč vso Pohorje, vsa srednje in višje ležeča smučišča, obiščite kdaj tudi Ribnico na Pohorju. Sploh pa, zagotavljamo vam, na Ribnici na Pohorju se ta čas smuča najceneje! -kv Kope - vso Pohorje vabi... MLADINSKI SERVIS k 1 ■ . ■ : : |V| A If £ 1 NeKaj ODSLEJ TUDI V .■.•.v.v.v.w.v.v.w.v.v..-.V.v. v. v. v. V.v. Severjanskega SLOVENJ GRADCU je ostalo! V prostorih Kulturnega doma na Francetovi 5 v Slovenj Gradcu že od 1. septembra deluje Mladinski servis Velenje, izpostava Slovenj Gradec. Mladinski servis, ki ga je ustanovila bivša ZSMS, posreduje dela za študente, dijake in absolvente. Dela so pestra, odvisna od naročnika. Trenutno vam lahko posredujejo razna akviziterska dela, dela v proizvodnji, strežbi, čiščenje poslovnih prostorov, tajniška dela in anketiranje. In kaj potrebuješ za članstvo? Predložiti je potrebno potrdilo o šolanju za tekoče šolsko leto ter bančno knjigo Ljubljanske banke. Metka Černjak, vodja izpostave, je povedala, da je kljub kratkemu času delovanja iskalcev dela dovolj, manj pa je zanimanja s strani delodajalcev - podjetnikov in obrtnikov. Le - ti namreč niso dovolj informirani, pogosto tudi dvomijo, če bodo dela dovolj dobro opravljena. Pri vsem tem pa je morda še najpomembnejša finančna plat. Plačilo je odvisno od težavnosti in od vrste dela. Minimalna urna postavka znaša 120 tolarjev, za intelektualna dela je možno dobiti od 250 do 300 tolarjev na uro, občasna dela, ki trajajo samo dan ali dva, pa so plačana z 200 tolarji na uro. To so samo okvirne cene, ki se lahko v dogovoru z delodajalci še spremenijo. Vsem so tudi znane težave z pravočasnim nakazovanjem plačil. Mladinski servis ta problem rešuje na ta način, da če naročnik zamuja s plačilom in če gre za visok znesek, do 8.000 tolarjev, krijejo izplačilo iz svojega fonda. M.H. Minilo je dvaindvajset let, odkar je v Ribnici na Pohorju umrl naš znani gledališki in sploh umetniški delavec Stane Sever. V takratni mali, toda nabito polni dvorani (v zadnjih vrstah smo stali) smo gledali njegovo zadnjo predstavo, "Krotko dekle" Dostojevskega. Morda nekaj dajo tudi leta in odmik od dogodka, toda večina je bila že takrat mnenja, da smo gledali resnično in nepozabno predstavo. Na tem kmečkem odru se je Sever pogovarjal med svečami s svojo pokojnico, delal nekakšen obračun z življenjem. Je morda slutil, da se bo že uro ali manj po predstavi sam preselil prav med taiste rekvizite, med svečnike na mrtvaški oder, ki mu je služil na zadnji predstavi življenja! Tako je takrat kot osamljen igralec monodrame končal na Pohorju svojo življensko in umetniško pot. Ostalo pa je nekaj, ostalo je precej Severjanskega. Seveda ne slučajno, veliko je za njegovo nadaljevanje storil Severjev prijatelj, tukajšnji ravnatelj Franc Eržen. V teh letih so na Ribnico na Pohorje prihajali številni gledališki igralci (dolg bi bil seznam) in nadaljevali Severjevo delo. Najbrž bi takšen primer nadaljevanja v umetnosti le s težavo našli še kje. Letos je bil Severjev dan 19. decembra zvečer. Prišel je Polde Bibič in poslušali smo monodramo "Luka D", slavnostni govornik je bil tokrat rektor mariborske univerze Aloj Križman, zapeli pa so tudi pevci vokalnega okteta TR0 iz Prevalj. i PRVA GRAFIČNA Na Koroškem, med našimi šolami, imamo že lepo vrsto let bolj ali manj opazne kolonije na različne likovne teme in z različnimi materiali. Prav posebej so svoj čas pri tem izstopali Radeljčani, ki so bili nekako nosilna in gonilna moč teh likovnih ustvarjalnosti, ki so namenjene tudi likovnikom in njihovi izmenjavi izkušenj. Letos pa je bila pretekli teden prva grafična likovna kolonija v OŠ v Dravogradu. Sodelovalo je 30 mladih likovnikov iz 15 šol in naredili so izjemno veliko lepih del, ki so še vedno na ogled v avli osnovne šole v Dravogradu. Učenec dravograjske šole Boštjan Špenger pa je dobil tudi posebno priznanje za svojo grafiko, ki so jo razstavili na mednarodni razstavi otroške grafike na Poljskem. -kV Ribnica na Pohorju in tamkajšnji ljudje so zopet zadihali nekako tako, kot v tistih davnih časih osamljenega popotnika Staneta Severja. In potem je vse nekako lepše, vam bodo porekli ljudje. In lep je bil tudi, ves v soncu in prvem snegu tisti dan, ko so od tu odpeljali Severja, le da je bilo vse tako, človek bi rekel spoštljivo zamišljeno - žalostno! k.valtl ANKETA Le še nekaj dni nas loči, ko bomo praznovali božične in novoletne praznike. Kje in kako jih bomo praznovali, kje bomo dočakali Novo leto. In kakšne so naše želje? O tem smo povprašali: Bojan Grešovnik BOJAN GREŠOVNIK, natakar: "Ne vem še, kje bom dočakal Novo leto. Barbara Rebernik Ivan Škoflek Mogoče bom moral biti na "šihtu". Če pa bom ta dan prost, bom zagotovo leto 1993 pričakal kar doma. Ker pa sem bil udeleženec lanskoletne junijske vojne in v vojni tudi ranjen , si gotovo najbolj želim, da se kaj takega nikoli več ne ponovi. " BARBARA REBERNIK, dijakinja: "Božične praznike bom praznovala kar v družinskem krogu. Ko smo se letos vselili v novo hišo, je bila to za mene največja sreča. Za prihodnje pa si želim zdravja in da bi mi šola ne delala težav. Ob Novem letu pa želim vsem svojim sošolkam in sošolcem ter Marija Mestek vsem profesorjem veliko sreče. " IVAN ŠKOFLEK, zidar: "Ja, Novo leto bom zagotovo pričakal pri punci. Kar se pa novoletne želje tiče, si gotovo želim le mir, saj mir je največja blaginja človeka. Pa tudi to si želim, da bi se vojna v Bosni in Hercegovini čim-prej končala in da bi mir zavladal po celem svetu. " MARIJA MESTEK, upokojenka: "Božič je gotovo eden najlepših družinskih praznikov. Jaz ga bom praznovala med svojimi. Tudi Novo leto bom dočakala v družinskem krogu. Letos sem Dragica Balant bila izredno nesrečna, pred tremi meseci se mi je smrtno ponesrečil sin v prometni nesreči. Iskreno si želim, da bi bilo čim manj prometnih nesreč. " DRAGICA BALANT, prodajalka: "Samo mir, zdravje in srečo želim sebi in tudi drugim. Božične in Novoletne praznike bom praznovala med prijatelji. Želim pa si tudi, da bi tisti, ki so na čakanju, prihodnje leto le dobili delo. Veliko je takih, ki nimajo ničesar za preživetje. " F.Jurač I A S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE d. o. o. SLOVENJ GRADEC IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE Jblesna prodajalna Pameče telefon: 0602/41-481 TAKO UGODNO NE BOSTE KMALU IN POCENI KUPILI DO 1.1.1993 VELIKO ZNIŽANJE CEN STAVBNEMU POHIŠTVU: m>FVK GLADKA 23% FVK STILNA 18% ^ SUMO PODBOJI 21% kip PAMO OBLOGE 15% d= PAMO OBLOGE (doti. 1.5 -2 m) 21 % m>FURNIRNI ELEMENTI 235 cs5 OMARE 20% d? IZOLIR OKNA 20-25% ds? POLKNA 27% cs* ROLO 20% d? LAMELNA VRATA 10% dr LEPLJENE PLOŠČE 10% Popusti veljajo tudi za plačilo v dveh zaporednih obrokih. Takšnega božično - novoletnega darila ne smete zamuditi! slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO GOSTIŠČE Dobja vas 125 4 fj ff tel.: 0602/23-074 STRATO KL°o^rne STE VEDELI, da je pred 6. meseci v Dobji vasi (med Ravnami in Prevaljami) zaživel nov, drugačen gostinski lokal STRATO INN? Ob soju sveč in prijetni glasbi vam nudimo: • ribje specialitete • sočen steak z žara • veliko izbiro solat in sadja iz samopostrežnega bifeja SILVESTROVANJE in najdaljšo noč v letu lahko preživite v restavraciji in klubu našega gostišča ob izbranem silvesterskem menuju in prijetni glasbi dua AFTER EIGHT. V novo odprtih prostorih boste lahko zaplesali tudi ob disco glasbi. Vse infonnacije in rezervacije dobite na tel.: 0602/23-074 Ljubljana 061/ 319 752 TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM Slovenj Gradec, Glavni trg 25, Tel.:(0602) 41-276 41-055 MOJ MARKET MARKET LEGEN RESTAVRACIJA BELLEVUE MOJ BISTRO Cenjenim kupcem, gostom in sodelavcem se zahvaljujemo za zaupanje in želimo SREČE, ZDRAVJA, IN USPEHOV V NOVEM LETU 1993 Mercator - Trgoavto CANKARJEVA 2 1, SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/ 42-903, 42-904 NUDIMO VAM KVALITETNO TER CENOVNO KONKURENČNO BLAGO IZ PROGRAMOV: VSE REZERVNE DELE IZDOBAVIMO V NAJKRAJŠEM ROKU PO ZELO KONKURENČNIHCENAH. »- ANTIFRIZ > KOLESA ROG ŽE OD 21.593 SIT >- MOTORNA KOLESA ŽE OD 49.558 DA LJE MOTORNE ŽAGE TOMOS-HUSQUARNA OD 36.874 DALJE »- A VTOPRIKOLICEIMV POCINKANE OD 34.575 DALJE »- ČRPALKE, ŠKROPILNICE >■ NOVI KREDITNI POGOJI ZA TOMOS KOLESA: 1 + 3 ČEKI (BREZ OBRESTI): > AUTOMATIC 3 PO CENI 49.500,00 SIT »- MOTORNA KOLESA APN PO CENI 79.000,00 SIT AKCIJSKA PRODAJA PREVLEK IN TEPIHOV ŽA VSE VRSTE VOZIL Z 20% POPUSTOM: > TEPIH ŽE ZA 1.440,00 SIT > PREVLEKE ŽE ZA 3.360,00 SIT AKCIJSKA PRODAJA BLACK & DECKER OD 1.12. do 31.12.1992 - POPUST 10% NA ZALOGI IMAMO TUDI GUME PO UGODNIH CENAH! PONUJAMO VAM OBŠIREN PROGRAM KMETIJSKE MEHANIZACIJE. DELOVNI ČAS: od 02.10.92 od 7 h do 18 h’ sobota od 8h do 12 h ZA PRAZNIKE MISLITE TUDI NASE! Trgovsko podjetje "KOROTAN" Ravne na Koroškem vam v svojih poslovalnicah v mesecu decembru nudi: - od 10-50% popust za gotovinski nakup pohištva v poslovalnici OPREMA Ravne, Prežihova ul. - 10% gotovinski popust v vseh tekstilnih trgovinah za nakup nad 3.000 SIT - 20% popust na peči za centralno ogrevanje (zaloga) pri gotovinskem plačilu - 10% popust za gotovinski nakup v poslovalnici Gradbeni material in železnina. V vseh poslovalnicah z živili smo se posebej potrudili z bogato izbiro, akcijskimi cenami in darilom pri nakupu nad 2.000 SIT. Posebna ponudba: - OREHOVA JEDRCA samo 690.00 SIT - JEDILNO OLJE ZVEZDA samo 108.00 SIT Kupce posebej obveščamo, da bodo naše špecerijske poslovalnice v soboto,dne 26.12.1992 odprte od 7. do 13. ure. Vsem kupcem in bralcem PREPIHA želimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1993. Take lepe pozdrave nam je iz Londona poslala slovenska prva lepotica Nataša Abram, ki seje odlično odrezala tudi na zaključni prireditvi za izbor Miss sveta. Pri Prepihu smo namreč izračunali, daje zasedla 11. - 83. mesto, po našem prepričanju kar enajsto. Ker je komisija dala prednost nižje raščenim lepoticam, je to uspeh nad uspehi. Z Natašo bomo še sodelovali. 4^. c/> K

O _! C/) Im CloOi /\)aje,£t\ fiUaÀx^ a v «» SS IRENA IN MATIC Irena Fasvald, novinarka radia iz Slovenj Gradca:"Gospod Matic Tasič, zakaj neki tako jezno stiskate zobe? Poglejte, volitve so že zdavnaj mimo, pred nami je novo leto in liberalni demokrati zagotavljajo, da letos še ne bodo rušili občinske vlade." Ravenski prvi minister pa nič. NIKAR, GOSPODJE Nekatere stranke so jo na teh volitvah kaj klavrno odnesle in danes jih že lahko štejemo za politične mrtvake, godne za firmo "Britof d.o.o." s sedežem na Prevaljah. In te agilne, sicer že malo senilne gospode je poraz tako prizadel, da so se menda pogovarjali kar o koletkivnem samomoru. Nikar, gospodje! Strank je še veliko, tudi volitve še bodo in zato previdnost, ko boste prihodnjič poskušali soustvarjati svet, ni odveč. VELIKO POKLICANIH, MALO IZBRANIH Volitve so prinesle mnogo slabega, tudi marsikatero zamero. Tako so nekateri kandidati spoznali, da za njih niso oddali glasu niti najožji družinski člani in sorodstvo, kajti kako si sicer lahko razlagamo tako malo število glasov pri Ervinu Kokošineku in še nekaterih. Tudi Jure Juričan. zaprisežen socialist je bil vidno razočaran, kajti vse maturantke in maturanti, ki jih je Jure spravil na pot uspelega kuharja, ekonomske tehnice ali medicinke, so nanj pozabile. Marjan Beriožnik prav tako ni uspel, dasiravno je na občini vseskozi agitiral, češ če se me hočete znebiti, volite zame. Jelinčičev Borut Godec je dolgo časa po volitvah ustavljal znance in jih karaksamo še tvoj glas mi je manjkal do izvolitve. V času volitev pa je največ strank zamenjal dr. Janko Sušnik, ki so ga dajali sedaj na eno, pa spet na drugo stran in kmalu že sam ne bi bil več prepričan, da je res kandidat občine Ravne na Koroškem. Bolj modro pot v parlament je ubral Berti Vodovnik, ki je postal član manj atraktivnega državnega sveta, vendar je v parlament prišel. Za razliko od sindikalnega tovariša Rajka Lesjaka. Nedvomen uspeh na volitvah je dosegel Vilko Černovšek, ker je svoje mesto na listi liberalnih demokratov prepustil mag. Hermanu Rigleniku. Gospod Peter Petrovič je bil svojčas v Gorenju podpredsednik gospoda Rigelnika in lahko se zgodi, da mu bo sledil v Ljubljano, če se bo kajpak Rigelnik spet pojavil v vladi in izpraznil mesto v parlamentu. DOGODEK LETA Dolgo časa smo v uredništvu tehtali, kaj neki bi bil letošnji dogodek leta na Koroškem. Majevska lipo bi letos zaradi nekoliko skromnejše udeležbe ministrov in njihovih družic ter brez helikopterskih preletov uvrstili na drugo mesto. Na prvo mesto pa smo dali otvoritev skulpture Venetskega konja, ki je ponovno dvignil slavo, ugled in mučeništvo staremu borcu za pravice delavsekga razreda Miroslavu Garbu. Po letu dni, ko je konec s Peerom in ni več stavk v ravenski železarni, o Miroslavu Garbu ni bilo več toliko slišati. Venetski konj in hlebec kruha z megafonom pa sta ga spet spravila na prve strani časopisov, USPEHI Prepih seveda ne bi bil dober cajtung, če ne bi imel opravka tudi s sodiščem. V tem iztekajočem se letu se je Prepih dvakrat srečal s sodnimi organi in bilanca je pozitivna, kajti gospod odvetnik Miran Ocepek, uradni zagovornik Prepiha, je Prepihove novinarje dvakrat uspešno zastopal. SLAVA Med koroškimi policisti je tudi letos največjo slavo požel Zlatko Halilovič, ki si je okrog lanskoletne vojne dopisoval z ministrom Janezom Janšo. Haliloviču pa je slavo prinesla tudi vojna v Bosni in Hercegovini, kjer je vodja obrambe muslimanskih sil prav tako gospod Halilovič. Če bi gospoda Haliloviča zamenjala položaje, potem je na dlani, da bi vojna v Bosni bila že zdavnaj končana. OPRAVIČILO Bivši sekretarki ravenske železarne magistri Marjani Merkač smo dolžni opravičilo. V lanskem letu smo zapisali, da je najboljše plačana tajnica v Jugoslaviji. Juge ni več, torej je bila najboljše plačana tajnica v Sloveniji. In zakaj bivša? Gospa Merkačeva je šla na svoje. PODVIGI NAŠIH ŽUPANOV V V LETU 1992 ADI CIGLER, ŽUPAN OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM: Gospod Adi Cigler, dobro nagrajevani direktor v zdravstveni skupnosti, je bil v lanskem letu najbolj znana koroška politična osebnost po sliki v Prepihu, ki se jo bralci spomnijo po podnapisu "Uzela ga magia". V tem letu se je Adi pojavljal na straneh slovenskega tiska kot župan, ki je. obiskal Švedsko in si tamkaj kupil ducat hlač. Tako je na dlani, da. je. v tem in tudi že nekaj prihodnjih let lahko Adi Cigler najbolj eleganten župan v prostoru od Pliberka do Velenja in Maribora. VINKO PODRŽAN, BIVŠI ŽUPAN DRAVOGRADA: Vinko Podržan je. v tem letu v koroškemu mestecu Peyton vzdržal še dobre, ppl leta, nato pa je prišlo do ostrega spora s j. "edse.d-nikorn vlade ob kupu peska iz Dri ve. Ob odstopu pa se ni ravno jasno izj isnil o vzrokih, govorilo pa se je. o lumparijah in tako je ostal samo še direktor. In dokler bo še direktor, iz Drave peska mimo njihove, poslovne. stavbe, gotovo ne. bodo vozili. Njegov namestnik Dušan Kudrnovsky pa ima prav tako zgledno pospravljeno pisarno. HERMAN TOMAŽIČ, ŽUPAN OBČINE RADLJE OB DRAVI: Herman Tomažič si je. v tem letu, ko so Radlje, slavile, častitiljiv jubilej, pridobil naklonjenost cerkvenih krogov. Da ne. bo pomote.-ni kandidiral na kakšni desni listi, ampak je. kot svetovljan iz tistega dela občinskega proračuna, ki je. namenjen za protokol, radeljski cerkvi nakazal sto tisočakov za obnovo. Tako je. nedvomno pokazal, da imajo tudi nekdanji partijski sekretarji posluh za kulturno dediščino. IVAN URŠIČ, ŽUPAN OBČINE SLOVENJ GRADEC: V tem letu je svoje, nagovore, bistveno skrajšal in med ljudmi dosegel pozitivni učinek. Pri Prepihu mu štejemo v dobro njegovo naklonjenost do časospisa, ki ga je kot regijsko ustanovo posebnega pomena podčrtal tudi na slovenskem kongresu zgodovinarjev.Pot v Ameriko je odstopil predsedniku vlade. VI UGANITE, PREPIH VAS NAGRAJUJE PET MINUT ZA BOLJŠI JEZIK Takole zapisal je poet: 'Lani je slepar starino še prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos kupi si graščino." Dragi bralci, pesem preberite še enkrat ali dvakrat in skušajte nam odgovoriti na dve povsem enostavni vprašanji: Kateri največji pesnik je zapisal tole pesr. ico in kakšen naslov nosi. Nagrada za ta odgovor je vablji a.ena od knjig največje koroške založbe (to je seveda založi a Voranc). Drugo vprašanje pa ne bo zahtevalo toliko literarnega znanja, ampak malo aktualno-podjetniškega vedenja o Koroški in Korošcih, seveda pa tudi malo domišljije. Katerega novodobnega koroškega “podjetnika" je v svoji glosi daljnovidno mislil naš velik poet? Napišite nam zgodbo o tem podjetniku, kajti najboljše prispevke bomo objavili in seveda nagradili. Nagrade pa so vabljive in pravi balzam za vašo dušo in srce:knjiga založbe Voranc. VLADNI EKONOMSKI PROGRAM Za leto 1993 so nam iz kabineta nove vlade že poslali čestitko, ki dovolj ilustrativno kaže, kaj nas čaka v prihodnosti. Pretiranemu pesimizmu pa vendarle ne gre dajati preveč prostora, kajti za kakšen pir ali dva, kolikor se bo še vedno našlo v levem devžeju, ne potrebujemo močnega zobovja. PRIMOREC JOŽE Vse kaze, da bo sloviti slikar Jože Tisnikar kmalu dobil novo državljanstvo-primorsko. V zadnjih dneh je namreč razstavljal v Izoli in Sežani in vedno bolj se približuje italijanski meji. Torej še skok čez mejo in tu so znane italijanske galerije. Jože Tisnikar je seveda slikar, ki ima doma in v svetu kaj pokazatimešteto razstav v najbolj znanih galerijah, imeniten ocene v domačem in svetovnem časopisju, med živečimi slovenskimi slikarji ima največ monografij, o njem so posneti številni filmi in televizijske oddadje, sedaj se o njem zopet pripravlja enourni TV film in še bi lahko naštevali. "Kje neki primorsko državljanstvo," pravi Tisnikar. "Dva dni sem od doma, pa me že tare domotožje. Veš, v Mislinjski dolini in na Koroškem je pač najlepše." ŠIPEK JE PA VENDARLE NAŠ Bilo bi nekaj nenavadnega, nekaj vznemirljivega, če ravenčani v odnosih do slovenje gradčanov naenkrat ne bi našli več tiste točke, kjer bi se lahko sporekli za oslovo senco. Ob zadnji oddaji okteta Lesna so nekateri Ravenčani imeli televizorje v megli, drugi pa so kaj hitro obrali kislo grozdje: "Poglejte, po moderatorja oziroma povezovalca oddaje pa so morali priti na Koroško, po Mitjo Šipka. In zato je oddaja tudi zgledala tako prisrčno." GOSPOD LAMBORDŽINI Pokojni dragi nam tovariš Tito bi v novodobnem času podjetništva gotovo dejal:"Blagor narodu, ki ima takšne podjetnike." In blagor Korošcem, ki imajo tako sposobne podjetnike kot je gospod Lambordžini, vsem nam dobro poznani zasebni podjetnik z množico uspelih investicij. Tujci hodijo naokrog po Koroški in se zanimajo za skupna vlaganja, za poslovno sodelovanje s tem gospodom. In da je vse skupaj na neki dostojni ravni, ki ji radi rečemo evropska, je tudi vrli koroški podjetnik kupil avtomobil, s katerim se mu pred tujci ne bo potrebno sramovati. To je kajpak Zaluborghini, avto za nekaj sto tisočakov mark in Korošci smo lahko ponosni, veseli, skratka-vzhičeni, da imamo med sabo tako sposobne ljudi. Lepe pozdrave nam je sporočila tudi Andreja Petrovič iz Velenja, ki seje odlično odrezala na polfinalu za izbor Miss Koroške -California in prišla v finale. Pri Prepihu smo izračunali, da bo zasedla najmanj prvo ali drugo mesto, ker bo komisija morala dati prednost starejšim od petnajst let. Vsekakor bomo z Andrejo še sodelovali. ZNAMENITOSTI ZA POSMEH! Če bi znameniti kip v Slovenj Gradcu, ki menda predstavlja konja, imel dušo in srce, bi se bridko razjokal, ko bi slišal, kaj se vse govori o njem. Marsikdo trdi, da že kar v glavo ni podoben konju. Seveda so nekateri tudi mnenja, da je previsok in presuh za svojo višino. Slišati je pa tudi, da sam kip ni narejen iz pravega materiala in da mu tudi črne barve ne bi smeli dati. Kakorkoli že, ta konj ima že od vsega začetka slabe izkušnje. To lahko najbolj potrdi Miroslav Garb, saj se mu je konj globoko vtisnil v spomin, ko je svoj nenapovedani govor ob odkritju kipa kruto plačal, kot so seveda vedele povedati priče tega dogodka. Mimogrede smo se spomnili pregovora, ki je veljal včasih, da se šenkanemu konju ne sme gledati zobe. Ta pregovor, kot kaže, ne drži več. Ali pa konj le ni bil čisto zastonj, kot se tudi po tihem govori? Ta pregovor je, kot vemo, spoštovala le oseba, ki je konju prinesla krme, da siromak ne bo od lakote poginil. Res smešno zveni vse skupaj, ampak tudi na to se bomo morali navaditi. Konja zdaj imamo, smeh pa, kot pravijo, tudi ni škodljiv, seveda, če se zdravi smejimo, bi še dodali. SLOVENJ GRADEC HOTEL KOMPAS SLOVENJ GRADEC Tel.: (0602) 42-295 • HOTEL POHORJE Tel.: (0602) 42-291 • GOSTIŠČE Tel.: (0602) 42-022 • PIZZERIA TOURIST Tel.: (0602) 41-137 se vsem gostom zahvaljujejo za obisk in želijo SREČNO NOVO LETO 1993 Ker živlien/e potrebu/e varnost POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 PREDSTAVNIŠTVI: Ravne na Kor.: 23-759 Radlje ob Dravi: 73-025 GAI F R I J A Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini GALERIJ A N. KOLAR, SOLSKA ULICA 5, SLOVENJ GRADEC, SLOVENIJA, TELEFON (3862) 060? 44 044 DROGERIJA IN BOUTIQUE ZALA GRAD ROTENTURN V programu ponudbe lahko izbirate izdelke: - ZDRAVILNA IN NEGOVALNA KOZMETIKA - DEKORATIVNA KOZMETIKA - OKRASNI NAKIT - USNJENA GALANTERIJA Priložnostna darila, izdelki iz kristala, keramike Izvirni spominki, ročna dela itd. - ARANŽIRANJE IN PRIPRAVA DARIL ZA OBISK IN NAKUP SE PRIPOROČA DROGERIJA ZALA - GRAD ROTENTURN SLOVENJ GRADEC. Tel.: (0602) 44-155 SREČNO 1993 TRGOVINA IN ZASTOPANJE d.o.o. Ul. Lackovega odr. 22, Muta, Tel 0602/ 61 728 N, udimo vam lt>% popusta za zlat in srebrn nakit z možnostjo plačila na 2 čeka * popravilo nakita * menjava nakita - staro za novo * odkup starega zlata * drogerija, kristal OOKUP w pRODWA KVIZ MENJALNICA: PO NAJUGODNEJŠIH dnevnih tečajih V MESECU DECEMBRU NAGRADNO ŽREBANJE VSEH RAČUNOV OB 1. OBLETNICI DELOVANJA! DELOVNI ČAS: OD 8.00 - 12.00 IN 14.00 - 18.00 URE SOBOTA OD 8.00 - 12.00 URE ELEKTROTEHNA Za vse kupce, ki cenijo kakovost nudimo v devizni in delno tolarski prodaji akustične aparate znamke NOKIA, ICES in GRUNDIG. PONUDBA MESECA SO TOKRAT GOTOVO IZDELKI PROIZVAJALCA GOLDSTAR. BARVNI TV 44.250,00 VIDEOREKORDER 38.610,00 DVOJNI KASETOFON 8.804,60 Vse to, BELO TEHNIKO in vse ostalo lahko kupite na 3, 6, ali 11 mesečni kredit s fiksno obrestno mero. Prodajamo tudi na čeke. Pri nakupu malih gospodinjskih aparatov vam priznamo 25% popusta. 15% popusta dobite tudi pri nakupu lestencev. Poskrbljeno je tudi za najmlajše, saj lahko izbirajo med več TV igricami. £ SE PRIPOROČAMO! ELEKTROTEHNA SET, p.o., Ljubljana Prodajalna: Slovenj Gradec, Glavni trg 12 muA (TRGOVSK^ODJE^f4 SLOVENJ GRADEC Delavci TRGOVSKEGA PODJETJA ŽILA Slovenj Gradec voščijo vsem kupcem vesele Božične praznike, v novem 1993 letu pa želijo vsem bralcem PREPIHA miru, veliko zdravja in obilo osebne sreče. ŽILA DANES ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI! Avstralsko združenje SLOVENSKIH POSLOVNEŽEV vabi k sodelovanju podjetnike In obrtnike Iz Slovenije, ki se želijo poslovno uveljavljati na avstralskem tržišču. Informacije: ASTOR d.o.o., Prežihova 24 p.p. 12 - Ravne na Koroškem Tel.: 0602/ 23-094, Fax: 0602/23-599 TO JE ŠPORTNA REVIJA ■KIPA IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKU I gorenjepoM od tod do poslovnosti DRUŽINA OSEBNIH RAČUNALNIKOV DIALOG 286, 386 SX, 386, 486, NOTEBOOK KRONOS - UVELJAVLJEN SISTEM ZA BELEŽENJE DELOVNEGA ČASA Z MAGNETNO KARTICO v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan TELESTIK - SISTEM ZA OBVEŠČANJE IN INFORMIRANJE v lokalnih TV razdelilnih sistemih Aplikativna programska oprema za MS DOS, UNIX/XENIX Računalniške mreže (Authorised Reseller) Gorenje point vošči SREČNO NOVO LETO 1993 in se priporoča za nakup tudi v prihodnjem letu. ^ Podjetje za informacijske tehnologije d.o.o. Velenje, Žarova 19, tel.: 063/854 741, 0603/856 812, fax.: 063 / 853 944 Tiskalniki Laserski tiskalniki OPREMA VAM V MESECU DECEMBRU NUDI NAJNIŽJE MOŽNE CENE SEDEŽNIH GARNITUR, VZMETNIC IN LEŽIŠČ. Informacije: Nova Oprema, Slovenj Gradec, Stari trg 304, tel.: 0602 44-185, 41-144 BEGUNSKI ZBIRNI CENTER NA MUTI \ II P / NJI II k ■ * « ■ . J »mu? P mmi. A ■ (■■■■ m i 1 i 1 .•.•.•.•.•.•.•.•.■.■.■.■.•.■.•.'.'.'.■.•.■.•.■.•••.v .;.\;.v.v.v.v.;.v.;.\\v.v.v.v.v EN/ ■ M MM M M ! v.v.;. lili mm m P I a■n■p « fc^llx jaMIxl M| >AR ■■ : V SŠ: P ■ pp.aM.p.MPp XyX-XvX-X-XvX; mmmm 11 D l D «p app■P ::x;xvX:Xv::X; XvXwXvIvX- 01 m »m ! ÙJ P v c X " 1 •XX II N :::x:::::x: IA... ' ' . X X • |P * p p p p p p p« ■ ■ ■ »:ll7l|:x;|:;x|:x:::x;:;ix;x S®® .......... .. ... Tlllllll »Mit : : »MMta S:::::::::::::::::::::::::::::::::::;:::: ' MY't'MM M » ' »'V' i:::::::::::::;::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: t'» M' M M Mi'i' M'i'i ...... iVl' » M M'»' M M 'I lili. It Ml ::x::; it M ÉMMMit » É M t » M Ì a ■ . > ■ • x::;::x::: t «MM tl X xclx^x-xclxlx^xl-lxl MMt » M M t M MÌtT z Mit« J Toliko grenkih in trpkih besed, neutemeljenih obtožb in namigovanj se je v zadnjih časih slišalo o njih, da meje -hočeš nočeš- prešinila misel, čemu jih sploh imamo Ali je prav, da tako ali drugače pomagamo majhnim nepridipravom, ki so pregnani s svojih domov in z edinim,kar jim je še ostalo, z življenjem, pribežali k nam. Da bi ne verjela samo namigovanjem in natolcevanju, sem šla tja, kjer begunci žive - v zbirni center na Muti, v prostore internata srednje kovinarske šole na Muti. Gospod Drago Leštan je bil vesel mojega obiska. Kot je dejal, sem bila edina, ki je prišla mednje, preden je kaj napisala. Vsi drugi so raje kaj pisali, ne da bi se prepričali, v kolikšni meri njihove besede tudi zares drže. In tako so neupravičeno našle na časopisnih straneh prostor besede, ki so obtoževale in bile lažne. ■ Na veliko govore, da begunci na Muti kradejo. Je to res? "Tudi sam sem slišal tekšne obtožbe. Kradli naj bi po vrtovih na Muti in kmetom rabutali jabolka. Pa vse skupaj le ne drži povsem! S policijo smo raziskali nekatere primere in ugotovili, da so večino faloterij povzročili domači falotje, ki pa so kaj hitro znali najti grešnega kozla. Je pa res, da so otroci nekajkrat rabutali jabolka, a le za pod zob. To smo v svojih rosnih letih počeli tudi mi". ■ Toda internat je povsem razdejan........? "Vesel sem, da se lahko na svoje oči prepričate, da ni tako! Prav dobro vem, kje so doma te govorice. Izvirajo iz samega centra, saj sta tu doma dve stranki, ki jima ni prav nič pogodu, da so begunci našli streho nad glavo ravno tu. Hudo mi je samo to, ker tako govorita dva, ki sta po stroki pedagoga, in se lahko upravičeno vprašujem, kako v človečnosti vzgajata svoje učence... Naj povem še, da so begunci na svojo pobudo prebelili prostore, kjer žive, da so zamenjali dotrajane vtičnice, popravili vrata. Vse to pa so pred njimi, še preden so torej sami prišli na Muto, uničili dijaki, ki so prebivali v internatu. Celo tako daleč smo šli, da si begunci sami kuhajo, pospravljajo, čistijo. Vnaprej imamo razdelan urnik, v katerem se vidi, kaj kdo dnevno dela in verjemite mi, da se ga dosledno držimo." ■ V Večeru smo lahko prebrali, da ženske v nekaterih centrih, tudi tu na Koroškem, nočejo delati, niti ne plest... "Mislim, da so to hudobna natolcevanja. Prav zdajle bomo delili volno, ki smo jo prejeli od ljudi iz Avstrije. Pri nas je namreč bil na obisku Rotary klub iz Gradca. Pa so žal prinesli vse premalo volne in jo bomo torej delili s pomočjo žreba. Že prej sem poudaril, da vse naredijo sami, je pa res, da tako velika skupina potrebuje organiziranost." ■ Koliko beguncev je tu? ”Mi smo jih sprejeli 28. aprila in takrat nas je bilo res veliko, skupaj 158. Zasedli smo tudi prostore osnovne šole Drago Leštan, upravnik zbirnega centra Muta na Gortini. Danes nas je še 74. Od tega 45 otrok, v starosti od nekaj mesecev do sedemnajst let, 25 žena in štirje moški. Dva od teh sta starčka, dva pa sta bila hudo ranjena na bosanskem bojišču in sem ju šel sam iskat v Bijelovar, sta si pa med seboj brata. Od teh otrok jih je 22 v vrtcu, ki ga imamo tu in ga vodita dve vzgojiteljici, pri nas pa imamo tudi šolo, vseh osem razredov. Sem vozijo otroke iz centrov Dravograd, Podvelka (kjer je 31 beguncev), Ribnice (21 beguncev) in iz Slovenj Gradca. Večino predmetov jih uče njihovi ljudje, nekatere pa tudi naše učiteljice." ■ Dobite veliko pomoči? "Res je dobimo ogromno. Veliko pomaga naš Rdeči križ, največ pa nam pomagajo razne organizacije in posamezniki iz tujine. Zanimivo je, da je na nas pozabil naš domači Karitas, je pa zato veliko, veliko dobrih ljudi vsenaokrog, ki nas presenečajo s svojimi obiski in s svojimi darili. Vidite, tule je majhen, simboličen pralni strojček, ki je v bobnu imel 10.000 šilingov, z namenom, da kupimo zanje pravi, velik pralni stroj. Takšnih stvari je še veliko. Imamo veliko oblek, šolskih stvari je toliko, da bi jih nekaj ( bolj v šali ) lahko mi podarili republiškemu centru...." ■ Sodelovanje z domačini pa ni? "Bilo je in še sedaj je. Recimo: mladi iz Trbonj so imeli stalne prijateljske stike z njimi, dokler so begunci bili še na šoli na Gortini. Vuzeniške gospodinje so vsake tri dni pekle razne sladke dobrote našim ljudem, da bi vsaj tako malce pozabili na bolečino.... Nas je to nadvse razveseljevalo. Veste, hude, hude probleme smo imeli zlasti z otroki. Enkrat je eden naših fantičev prišel do Drave, ta pa je kar blizu, ker je bil prepričan da je to Drina in tam čez njegova rodna Bosna. Spet drugi nam je dneve begal po gozdu, kar zbežal je in v svoji žalosti iskal svoj dom. Saj tam čez je tako že Bosna... njegovi domači, njegov dom... Vse dokler samo preko televizijskega dnevnika poznaš drame, te ne bole. Preprosto na veš za vsako usodo posameznika, za neizmerno bol, ki jo nosi ta mladež v sebi, za bol, ki jim je za vselej izbrisala smeh iz njihovih src. Saj je smeh, a nikoli več pristen, vedno samo odsev...! Veste, če bi zmogli pogledati vase, bi bilo manj nacionalizma..." • ■ Toda, zdaj jih bomo imeli večno tu! "To pa nikakor ne drži. Vsi ti ljudje bi že danes, prav zdaj, šli domov. Nekaj jih je že šlo, mamico s tremi otroki sem celo sam odpeljal v Maribor, da je od tam potovala v Travnik. Zdaj ni nobenega glasu več, ne o njej in ne o njenih treh glavicah. Pa ravno v Travniku so eni najhujših bojev! Naši begunci so zvečine iz Zvornika, Doboja, Kotorskega, Brčkega. Zato nikakor ne gre, da bi jim kdo dovolil vrnitev, in, hvala bogu, to v resnici tudi ni možno!" ■ S posebno ljubeznijo hodite mednje, vidi se vam...! "Res je, nikoli mi ni žal in nikoli mi ne bo, da sem sprejel delo upravnika centra - pa čeprav nekateri mislijo tako, denar ni merilo. Morda nisem pomišljal ravno zato, ker sem kot otrok doživel in okusil usodo begunca. Takrat smo morali bežati iz rodnih Pameč v Avstrijo in se še danes trpko spominjam lakote, ki me je še dolgo spremljala. Zatorej še težje razumem svet, Evropo in vsakega izmed nas, da takole mirno gledamo vso kri, bolečino in da ničesar ne storimo. Dva milijona in pol ljudi pa nečloveško trpi." ■ Gospod Leštan, hvala vam! Tudi zato, ker ste človek in s človeško toplino vnašate upanje k tem nebogljenim dušam, ki so izgubile vse. Vsaj ponos in njihovo identiteto jim dovolimo! To smo jim dolžni! Tončka Repnik-Vrhnjak Jusef Hedič mi je segel v roko tako, kot da mu je neznansko nerodno, da sva se spoznala ravno tu in ne v njegovem domačem Doboju, kjer ima vse, a danes vendarle nič. Morda ima toliko let kot jaz (niti ga nisem vprašala), pa je vendarle skručen in vase upognjen ždel na majhnem kavču v majhnem prostorčku, ki se mu reče tudi upravnikova soba in z odsotno rjavimi očmi zrl mimo mene, ko mi je pripovedoval o delu, ki ga je opravljal. O omarah, komodah, stolih, ki so jih pošiljali v tujino, tudi k nam.Danes vsega tega ni več! Sam pa misli na brata, ki hodi bogve po kakšnih poteh -branilca njegove Bosne. Sam je bil ranjen, tako kot njegov brat in doživel pekel. Hvaležen je vsem radiomaterjem iz Vuzenice, ki so pomagali iskati vezi z njegovimi, hvaležen vsem tistim, ki so pripravljeni razumeti. Pa vendarle igrivo nasmejan, ko vidi, kako ženske čakajo nanj, da jim razdeli volno. On je namreč starešina in nadomešča upravnika, če ta odide na pot.... NARAVI PRIJAZNO ALI INTEGRIRANO PRIDELOVANJE SADJA Piše: mag. Jože Pratnekar V vseh deželah zahodne Evrope, kjer pridelujejo sadje, se utrjuje prepričanje, da je potrebno sadjarstvo prilagoditi novim zahtevam. To pomeni, obdržati redno rodnost kakovostnega sadja z nizkimi stroški ob upoštevanju naravnih danosti in s čim manjšo porabo kemičnih sredstev. V praksi poznamo več načinov pridelovanja sadja: 1. Biološko sadjarstvo Pri tem načinu pridelave je izključena uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin in mineralnih gnojil, hormonskih pripravkov in drugih kemikalij umetnega izvora. Količina pridelka, zunanja kakovost plodov in pridelovalni stroški so pri takem sadjarjenju drugotnega pomena. 2. Integrirano sadjarstvo S tem izrazom mislimo sklenjen biološki krog ali ravnovesje, ki ga dosegamo z ohranjanjem raznovrstnosti življenja v naravi.Uporaba kemičnih sredstev je omejena le na sprejemljive pripravke. 3. Usmerjeno ali konvecionalno sadjarstvo je tisto, ki upošteva splošna navodila svetovalne službe in uporablja vsa z zakonom dovoljena kemična sredstva. Biološko sadjarstvo je lahko na zdajšnji stopnji znanosti in tehnike omejeno le na ljubiteljsko pridelavo. Usmerjeno, oz. konvecionalno sadjarstvo pa je zaradi vse glasnejših zahtev po zdravem sadju in čistem okolju nesprejemljivo tako za pridelovalca kot za porabnika. Preostaja torej integrirana pridelava, katere temeljni cilj je čistejše in prijaznejše okolje ter s kemičnimi sredstvi manj onesnaženo sadje. Za dosego tega cilja pa je potrebno pridelavo sadja prilagoditi tem zahtevam: • za pridelavo sadja določiti rajone, kjer je emisija škodljivih snovi iz okolice čim manjša; • izbrati sorte in podlage, ki najbolje izkoristijo naravne danosti okolja; • pri pripravi nasadov izbrati zdrav in kakovosten sadilni maretial; • izbrati ustrezen sistem sajenja, pravo vzgojno obliko in rez; • tla oskrbeti tako, da bodo minimalno obremenjena s kemičnimi sredstvi (gnojenje, škropljenje); • pri varstvu pred boleznimi in škodljivci upoštevati mehanične, biološke in biotehnične metode. Kadar le-ti niso dovolj učinkoviti, se zatečemo h kemičnim pripravkom, ki pa morajo biti čim manj nevarni za porabnike, hkrati pa dovolj učinkoviti za škodljivce in neškodljivi za koristne živali. Obenem ta sredstva ne smejo trajneje vplivati na onesnaževanje vode, tal in zraka; • preprečiti vnašanje tujih snovi v plodove brez vpliva pridelovalca (varovalni pasovi). V Sloveniji smo pričeli uvajati integrerano pridelavo sadja v letu 1991. V ta namen je poseben odbor pri Višji agronomski šoli v Mariboru izdelal normative, ki urejajo odnose in posebna pravila za pridelovalce takega načina pridelovanja sadja. Med poglavitne opredelitve sodijo naslednji ukrepi: • omejiti količino in število dovoljenih zaščitnih sredstev. Program predvideva zmanjšanje porabe fitofarmacevtskih pripravkov za 30 do 50%; • uvesti kontrolo nad uporabo sredstev za varstvo rastlin; • uvesti prognostično službo za usmerjeno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev; • izboljšati škropilno tehniko z uvajanjem novih sodobnih pršilnikov; • dajati stokovno pomoč pri nakupu in oskrbi sodobnih strojev ter opreme za sadjarstvo; • omejiti uporabo herbicidov (sredstev za uničevanje plevelov) in uvajati zastiranje; • gnojenje z mineralnimi gnojili omejiti le na nasade, kjer v tleh zares primanjkuje posameznih hranil; • po obiranju prepovedati tretiranje plodov s kemičnimi pripravki; Vse te ukrepe pa bodo lahko upoštevali le tisti sadjarji, ki imajo dovolj znanja in so prepričani, da je integrirana pridelava sadja v današnjem času že skoraj nuja. To pomeni, da moramo slediti sodobnim tokovom pridelave sadja v drugih deželah in s tem tudi sami prispevati svoj delež k čistejšemu okolju in zdravemu sadju. Ker pa je tudi pri takem načinu pridelave sadja uporaba nekaterih kemičnih sredstev še vedno potrebna, bomo v prihodnji številki napisali nekaj nasvetov o uporabi okolju prijaznih kemičnih pripravkov. VSEM OBČANOM OBČINE RADLJE ŽELIM VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1993! Predsednik SO Radlje HERMAN TOMAŽIČ OBJEKTOV ZA REJO DOMAČIH ŽIVALI Še preden sem pričel pisati ta sestavek, že me je urednik Prepiha opozoril, naj bo čim krajši. Reja domačih živali pa je vse prej kot enostavno vprašanje, pa tudi razširjena je po vseh naseljih, tako da je že večkrat bila predmet opozoril jeznih občanov (tudi v Prepihu). V tem prispevku bi rad opozoril zlasti na to, da rejci domačih živali s svojo "dejavnostjo" nehote posegajo tudi v prostor, v naše skupno okolje, ki si ga ponekod že kar drzno "izposojajo". Naj kar takoj povem, da je prav zaradi množičnega, skoraj stihijskega pojava reje domačih živali ravenska občinska skupščina že lani sprejela Odlok o reji domačih živali (objavljen je v Medobčinskem uradnem vestniku, št. 3/91), s katerim je določila osnovna merila, vsaj kar zadeva poseganje vprostor in higienske pogoje. Odlok jasno določa cone oz. območja v vseh krajih in naseljih, v katerih reja domačih živali ni dovoljena oz. kjer je dovoljena pod posebnimi pogoji. Prepoved reje velja zlasti na prostoru, kjer je gosta poselitev prebivalcev in je okolica komunalno urejena (v blokovnih stanovanjskih soseskah, v mestnih jedrih ter v neposredni bližini javnih zgradb), ob javnih cestah in brežinah reke Meže in pritokov ter v bližini naravnih in kulturnih spomenikom. Na drugih območjih in individualnih stanovanjskih naseljih pa je reja dovoljena pod naslednjimi pogoji: • da občani redijo domače živali na lastnem zemljišču • da je tak objekt oddaljen od sosednjih bivalnih objektov najmanj 8 m (manjši odmik je možen le s soglasjem soseda) • da je reja omejena le na lastne potrebe občanov (za potrebe lastnega gospodinjstva) in • da je reja omejena le na male domače živali (perutnino in kunce), reja drobnice pa je izjemoma možna le, če to dopuščajo prostorske razmere in v soglasju veterinarske inšpekcije. Poleg teh pogojev morajo rejci skrbeti, da imajo objekti primeren estetski videz, da so zagotovljeni zoohigienski pogoji, da so gnojišča ustrezno urejena itd. Za te objekte pa morajo občani imeti tudi ustrezno dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo okolja in urejanje prostora. Sestavni del odloka je tudi grafična dokumentacija z označenimi območji, kjer je reja prepovedana, in območji, kjer je dovoljena. Dokumentacija je vsem občanom na vpogled pri občinskem komunalnem inšpektorju in na krajevnih skupnostih. V naši občini so se že pričeli sistematični inšpekcijski ogledi pri občanih, ki se ukvarjajo z rejo domačih živali. Komisijo sestavljajo komunalni, veterinarski in urbanistični inšpektor. Komisija ugotavlja, ali je reja v skladu z odlokom. Seveda pa je namen ogleda tudi ta, da v upravnem postopku ustrezno ukrSpamo proti istim občanom, ki redijo domače živali v nasprotju z odlokom. Pri dosedanjih ogledih ugotavljamo, da je precej objektov postavljenih na neprimernih lokacijah in na tujih (občinskih) zemljiščih, da je večina teh objektov v obliki provizorijev, ki močno kazijo videz naselij in okolja, pa tudi higiena je malokje na zadovoljivi ravni. Vse to pa ne gledamo samo mi, krajani, ampak tudi tujci in turisti, ki si ustvarjajo o nas takšne in drugačne vtise. Fotografija, ki jo objavljamo, v celoti potrjuje naše ugotovitve, v naravi pa si jo lahko ogleda vsak, ki se pripelje na Ravne iz dravograjske smeri. Na splošno pa ugotavljamo, da take kritike letijo predvsem na tiste rejce, ki so si umislili rejo kar na divje, na tujih zemljiščih, medtem ko so dokaj zadovoljive razmere pri tistih, ki redijo domače živali ob svoji stanovanjski hiši. Komisija torej ne bo imela lahkega dela in bo marsikaterega občana, ki bo moral odstraniti neustrezen objekt, s tem tudi močno prizadela. Še zlasti mislimo na tiste, ki si zaradi težkih socialnih ali zdravstvenih razlogov že dolga leta pomagajo z rejo domačih živali. Take primere bi zlasti morale pomagati reševati krajevne skupnosti, ki jim to možnost ponuja tudi sam odlok. Krajevne skupnosti lahko namreč naročijo skupinsko lokacijsko dokumentacijo za organizirano rejo domačih živali in v okviru te lokacije dajejo možnost posameznim občanom, da si postavijo ustrezen objekt. Doslej še nobena krajevna skupnost v občini ni uradno zahtevala izdelavo te dokumentacije. To vprašanje bodo krajevne skupnosti morale vsekakor obravnavati in reševati, če res želimo napraviti konec nenačrtnemu množenju, hlevov. In nazadnje še besedo bodočim rejcem. Vsakdo, ki se želi ukvarjati z rejo domačih živali in v ta namen postaviti posebni objekt, si mora predtem pridobiti dovoljenje upravnega organa. Tako se boste izognili neljubim kasnejšim postopkom in morebitnim neprijetnim ukrepom pristojne inšpekcije. Za postavitev pomožnih gospodarskih objektov običajno zadošča že priglasitev in je postopek zelo enostaven. In še to, veseli bomo, če se bo na ta prispevek oglasil kdo od rejcev domačih živali ali drugi občan in napisal, kje ga čevelj žuli. Vsekakor pa bomo radi pogledali kakšno fotografijo vzorno urejenega hlevčka in njegove okolice, ki bi lahko bila vzor in za spodbudo tistim, ki se sedaj lahko svojih objektov sramujejo. Primer reje domačih živali "na divje" KOMUNALNI INŠPEKTOR Jože LESJAK is S:!: ZBORNIK O 625 - LETNICI HOTULJSKE CERKVE Ob proslavi 625-letnice hotuljske. cerkve, na zadnjo oktobrsko nedeljo ’92 je izšel tudi zbornik z naslovom Hotuljska cerkev slavi. Obsega 72 str. besedila s črno-belimi fotografij and in 8 barvnih prilog. Uredila sta ga župnik Avguštin Raščan in prof. Tone Sušnik, opremil pa. ga je. dipl. ing. ardi. Andrej Lodrant. Oba. urednika sta napisala tudi večino besedil. Iz poglaija Zgodovinski okvir izvemo, da je oglejski patriqrh Marquard l. 1367 dovolil župniku v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, da je v Kotljah postavil cerkev v čast sv. Primožu in Felicijanu, vendar ne še tudi pokopališča in krstnega kamna. Zato so takrat umrle Hotuljce pokopavali v daljnem Šmartnem, kamor so hodili mimo Starega trga in Slovenj Gradca. Verjetno je ta cerkev kdaj pogorela. Tisto, ki so jo zgradili po njej (umetnostna zgodovinarka prof. Silva Sešel -Breznik domneva, da je. bilo to v 16. st.) so posvetili sv. Marjeti, ki je farna, patrona še. danes. Takrat so bile Kotlje že samostojna fara, h kateri so do jožefmskih reform l. 1787 spadale tudi Sele s cerkvijo sv. Roka. Iz vizitacijskih zapisnikov l. 1756 in 1760 je razvidno, da. je fara tedaj s svojimi tremi podružnicami vred štela. 1717 duš. 0 duhovnikih v Kotljah so podatki od l. 1751 naprej. Prvi je omenjen Gregor •Jožef Reispor, sledita pa Jernej Warnigg in Tomaž Metarnik, ki je. I. 1765 zgradil župnišče. Potem so se. zvrstili tako: Podve.rše.n, Vidmar, Pogačnik in Kotnik. Felicijan Globočnik, pesnik, ki je objavljal v Drobtinicah, je bil Slomškov prijatelj. Nasledili so ga Jurij Vidmar, Tomaž Hanžič in Mihael Plahuta. Ta. je 1.1861 udaril s pestjo po prižnici in povedal svojim faranom: "Ob polnoči nam je. hudič pol fare. požrl." Hotuljska. župnija, je namreč morala, novo ustanovljeni guštanjski odstopiti Tolsti vrh, Koroški Selovec, Dobrije, del Brdinj in del Breškega, vrha. Potem so tod po vrsti župnikovali Qregor Jošt, Jožef Pogačnik in Franc Stingi, kije. znal menda 15 jezikov. Nasledil gaje Janez Kotnik, ki pa je. prišel v Kotlje samo umret, saj je bil župnik le slaba dva meseca. Zato pa je. bil Ivan Serajnik tu župnik celih 40 let. O njem je zapisano, da je bil ponižen in tih gospod, ki je kupoval knjige in jih posojal ljudem, o nikomer ni govoril slabo. - Je mogel torej res on biti model Prežihu za. župnika Vireja v Jamnici? Za njim je postal župnik Ludvik Lajnšček. Njegovega naslednika Avguština Raščana je v zborniku predstavil Rok Gorenšek. Sušnik in Raščan sta. popisala, še zgodovino hotnljshih zvonov ter Vinka Razgorška, domačina, ki je. bil župnik v Črni, po vojski pa. v Pamečah. Tone Sušnik je. predstavil župnika, dr. Alojza Kuharja, brata Prežihovega Voranca, dvakratnega doktorja, ki je umrl v emigraciji v ZDA. Dr. Kuhaija se je kot velikega dobrotnika s prisrčnim besedilom spomnil tudi župnik Jože. Lodrant. Domačinka, doktorica Terezija s. Snežna Večko je prispevala za zbornik svojo kratko avtobiografijo, Rok Gorenšek pa. je na. kratko predstavil Justo Kostwein, mežnarico Tre.zo iz Jamnice, in zapisal anekdoto o Prežihovem Vorancu. Ta se. je. baje. potegnil za hotuljska cerkev, da je. "ne bi podrli", kot so se. po vojski nekoč zbali domačini. Silva Sešel - Breznik je prispevala umetnostno zgodovinska popisa, cerkve, sv. Marjete, v Kotljah in podružnične cerkve, sv. Mohorja in Fortunata na Srot-neku. Tudi slednja, naj bi nastala v 15. t. Zbornik zaključi besedilo Avguština Raščana Hotuljska cerkev "tu in sedaj", ki je razmišljanje, in načrt za. delo v župniji v prihodnje. Zbornik, posvečen rojaku dr. Alojzu Kuharju, je dragocen prispevek k poznavanju domačega, kraja in k domoznanski publicistiki v koroški krajini. Marjan Kolai' SPOMINI NA TE P E S KANJE Res škoda, da v preteklih desetletjih vsakovrstni spomini niso imeli vstopa med javne medije, in starejši ljudje so odnesli mnogo lepih ali manj lepih spominov na običaje, s seboj v grob. V naši dobi odraščanja smo se. otročaji že od sredine novembra, dalje veselili Miklavža, Božička, kakor tudi tepežnega dne 28. decembra. In že dolgo prej smo preštevali dneve do naših otroških praznikov, ko bomo dobili darilca, čeprav skromna. Da bi se kaj ohranilo v pisani besedi, sem sklenil opisati spomine iz otroških lej. Mati, ki je bila. Zižpre.tova hči iz Ojstriške fare, mi je. pripovedovala, da je pri njih med prvo svetovno vojno in še nekaj let po njej ob ugodnem vremenu prišlo tudi od 30 do 40 tepeškarjev, ki so bili razdeljeni na večje ali manjše skupine. Ob slabem vremenu je bilo tepeškarjev znatno manj. Več jih je. prišlo povsod tam, kjer so bili bolje obdar jeni, pa čaprav le z jabolki, orehi, suhimi hruškami, sledil je še kos potice in bolj revni so dobili še kos rženega kruha, pa tu in tam še kakšen kraj cer. Vse to je bilo za mnoge že. pravo bogastvo, ki bi ga. današnja, mladež niti vzeli ne hotela. Revnejši otroci so v takšnih časih le ob takšnih priložnostih prišli do priboljškov. V naših krajih je bila tudi navada, da je prvi tepeškar dobil poleg drugega tudi klobaso. Tepeškanje je bilo tu na Kobariškem in Koroškem še med zadnjo svetovno vojno in deset let po njej, ko je bilo še pri marsikateri kajži ali kmetiji več. otrok, kot jih je. sedaj v vsej fari. Tudi jaz sem rad šel tepeškat, ne toliko iz potrebe, po dobrinah, temveč , da sem bil v družbi tepeškarjev. Ob lepeškanju pa je bilo treba zraven kaj povedati, eni so znali povedali lepe obrazce, drugi pa. so samo mahali s šibo in šepetali ali kričali: "Reste se,reste, zdravi veseli, k novemu letu:" Kaj kmalu sem opazil, da tisti, ki znajo lepše, obrazce na pamet, dobijo nagrado in sem se tudi sam potrudil, da sem se. naučil obrazca, ki ga je. znala, mali še. iz otroških let. Naj še povem, da je bil na. lepe obrazce še. posebej pozoren sosed Rihčan, ki je bil tudi gostilničar. Obrazec, ki sem se ga naučil, se glasi: "Rešte se, reste se, zdravi veseli, da bi še mnogo let srečno živeli, da bi vam Bog zdravje dal, Angel varuh na strani stal, da bi vas čuvala nebeška mati Jezusova, zdaj in pa na vekomaj Bog vam podeli sveti raj." Tudi odrasli so se ob prvem srečanju tepeškali med seboj s šaljivimi in hudomušnimi besedili. Zal je. dandanes ta običaj že skoraj povsem zamrl in tudi otrok je v planinah zelo malo. LUDVIK MORI Kljub temu, da so imeli že Rimljani poštno postajo v Colatiumu (Stari trg), in da sodi Slovenj Gradec med najstarejša mesta na Slovenskem (1267), je dobil sorazmerno pozno redno poštno zvezo z najbližjimi poštnimi postaj and. Korenine pošte v Slovenj Gradcu segajo v leto 1842. Vendar je imelo mesto petdeset let pred. tem občasne poštne, zveze s poštnimi postajami v Celju, v Labotu (1784) in v Dravogradu (1791).Poštni sel je odhajal iz Slovenj Gradca vsak torek in petek zjutraj, iz Celja pa se je vračal v sredo in soboto opoldne. Tri leta pozneje je naloge prevzela c.kr. relejna, poštna postaja, La je bila povezana s poštno cesto Celje. - Velenje -Dravograd in Celovec. Pisemska zbiralnica in pozneje relejna postaja sta uradovali v prostorih hotela Johanna Golia, ki je. bil več let upravnik pošte. Poštni urad v Slovenj Gradcu je. do leta 1918 spadal pod Poštno, pozneje Poštno in telegrafsko direkcijo v Gradcu. Gospodarski, družbeni in kulturni razvoj ob koncu 19. in v začetku 20.stol. je terjal tudi hitrejše, poštne, povezave. Telegrafsko postajo je. dobil 1. januarja 1870. Leta 1875 je. bila ustanovljena pošta v Mislinji in uvedena poštna zveza s poštnim vozom na. cestah Celje. - Slovenj Gradec (deželno cesto skozi Hudo luknjo so odprli 1829). Ko je stekel železniški promet po Mislinjski dolila (1899) je pošta potovala z vlakom. Mislinjska pošta je dobila ustrezne prostore na železniški postaji. S poštno zbiralnico v Razborci (1907) je imela trikratno zvezo na teden, tudi Gornji Dolič je bil povezan z mislinjsko pošto. V Slovenj Gradcu so začeli dostavljati pošto v začetku 1903, telefon so dobili 1914, zbiralnico pošle, pa so imeli v Raz-bom (1918). Po razpadu Avstro Ogrske je. nemško poštno osebje zamenjalo slovensko.Med obema vojnama so poštni urad. selili dvakrat: iz hotela Goli kv Cankarjevo ulico, v prostore, trgovca Ivana Hojnika (1927), od tod pa v prizidek hotela Schuller, v Poštno ulico (1931), kjer je. delovala do vselitve, v nove prostore, na Francetovi cesti. Upravnik pošle je. bij. nekaj let Franc Ajlec, nato pa Valter Sume od. 1932 do 1941. V času nemške okupacijske, oblasti so upravo pošte, vodili nemški uslužbenci. Po osvoboditvi je prevzel vodstvo pošte Valter Sume. Okrajna pošta Slovenj Gradec (1949), ki jo je vodil domačin M artin Prevorčnik, je dobila prvi teleprinter. Po ukinitvi okraja Slovenj Gradec je bila upravnica pošte. Franja Kanič (1955). V letu 1962 je. bil ukinjen prevoz poštnih pošiljk po železnici, nadomestili so ga poštni avtomobili. V tem času so dobili v Podgorju pošto (1964), ukinjena pa je bila pomožna pošta v Razborju. Pošta v Slovenj Gradcu je pridobila boljše, delovne pogoje v novih prostorih na Francetovi decembra 1967, tedaj je. začela delovati avtomatska telefonska centrala Leto pozneje so poštarji uporabljali mopede., v poslovanju pa električni žigosni stroj, od leta 1971 so začeli uporabljati poštne številke, in naslov pošt, za Slovenj Gradec 62 380. Upravnik Anton Jamnik je prevzel vodstvo pošte v letu 1978, sedaj jo vodi Franc Korbus. Sedež Temeljne organizacije združenega dela PTT(TOZD), nastala leta 1973, se je. iz Dravograda preselila k pošti Slovenj Gradec. TOZD PTT Slovenj gradeč, sedaj Poslovno enoto PTT Slovenj Gradec vodi direktor Anton Jamnik. Ob kopen leta 1981 je nastala, četrta pošta v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Pomemben korali v nadaljnjem razvoju in modernizaciji pošte je bil nakup Kraljeve hiše in zemljišča v neposredni bližini. V sodobno urejene prostore, so se. vselili 1986. leta, naslednje, leto pa so že uporabljali modularni mikroračunal-niški sistem TIM 10 za blagajniško poslovanje in najsodobnejšo te.legraj'sko napravo telefalis. Vozelna ATC Slovenj Gradec je. bila ob koncu leta 1989 vključena v novo glavno ATC na Ravnah na Koroškem in s tem v novo omrežno skupino 0602. Pošta je imela leta 1990 4.000 naročniških telefonskih priključkov. V občini Slovenj Gradec je. bilo 1992. leta 25,3 telefonov na 100 prebivalcev, telefonska napeljava pa sega skoraj do vseh najbolj oddaljenih kmetij v občini. Jože. Potočnik, prof. VIRI: Martin Prevorčnik: Oris zgodovine slovenjgraške pošte; Poštni zbornik št. 3 - 4, 1.1952; Vladimir KlinanNastanek in razvoj telekomunikacijske dejavnosti v koroški in podravski regiji, Maribor, PTT podjetje, I. 1991. Pošta leta 1904 VINDY NA POHODU IM Ili: Ili 1111:11: 11111 PRVI KORAKI Najprej glasbena šola, ki je dala zalet mladim glasbenikom, ki prihajajo iz Slovenj Gradca, nato skrbne vaje, skupno igranje in nato uskladitev interesov- ustanovitev TRIA, ki je bil osnova* za skupino, najprej poznamo pod imenom THE PUBIES, kasneje in zdaj pa nosijo ime VINDY. KAJ NAJ STORIMO? V prvi pesmi, za katero je glasbo napisal idejni vodja in vodja skupine nasploh Tomaž Štradovnik, besedilo Pia Zemljič, so se mladi nadebudneži spraševali, kaj naj storijo (v originalu nosi pesem naslov "Kaj naj storimi") in našli odgovor: Nadaljevati in nekaj postati. Pravzaprav se je vse skupaj začelo na valeti, za katero so pripravili nekaj priredb, nadaljevalo pa na raznih modnih revijah, prireditvah, zabavah. GREMO NA ŽUR IN NAREDIMO ŽUR Stvari je bilo potrebno resno vzeti v roke in se predstaviti tudi širšemu občinstvu. Prvi večji uspeh so doživeli lani, ko so na Pilovem žuru v Radljah osvojili prvo mesto, ki jim je omogočilo nekaj večjih predstavitev. Med tem časom so trdo delali. Koroški radio jim je dal na voljo studio, v katerem so nastali njihovi prvi demo posnetki s pomočjo Boža Koleriča in Aleša Jevšnika. SPOZNALA NAS JE MLADA PUBLIKA S svojimi skladbami, v katerih je polno mladostne vedrine in razigranosti, so osvojili predvsem mlado publiko, zato so se na velikih straneh pojavili v PIL-u, v Čateških toplicah posneli svoj prvi videospot za oddajo Klub klobuk, sodelovali na otroškem festivalu popevk ZLATI SRČEK in se v zadnjem času s svojimi skladbami pojavili na nekaterih lestvicah. IDEJA - KASETA Ustvarili so toliko lastnih skladb, da so si zaslužile primerno arhivacijo, zato bi bila kaseta primerno shranilo. Vse se zgodi enkrat prvič, zato je pri prvih korakih potrebna pomoč, ki jo je VINDIJEM ponudil Igor Podpečan. ŽURKA IN PROMOCIJA Črko i je skupina Vindy napisala pred dvema letoma in pol, zdaj so i-ju napisali še Jii-ko. Promocija kasete z naslovom ŽURKA je bila v petek, 11.decembra, ob 19. uri v hotelu Kompas v Slovenj Gradcu. VINDY - OSEBNA IZKAZNICA • Tomaž Štradovnik, 08.03.1975, klaviature, vokal • Julijana Klančnik, 26.09.1975, saksofon • Urban Klančnik, 14.08.1978, bobni • Jani Vošner, 16.10.1975, bas kitara • Helena Blažun, 06.05.1975, vokal • Pia Zemljič, 06.04.1975, vokal T odeja Konečnik VSEM OBČANOM OBČINE SLOVENJ GRADEC ŽELIM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Predsednik SO Slovenj Gradec IVAN URŠIČ RK Nova oprema, Slovenj Gradec iSSii I II II! ■ m ■ ................................................................................................................................................Ì ROKOMETNA VROCICA Slovenjegraški rokometaši so osvojili naslov viceprvaka po jesenskem delu v prvi državni ligi.To jesen so le enkrat odšli poraženi z igrišča in sicer proti prvouvrščenemu moštvu Pivovarna Laško iz Celja. Pred bližnjim zasledovalcem na lestvici imajo kar štiri točke prednosti,k temu pa je izdatno pripomogla tudi navijaška skupina Slovenjegraški orli, ki je moštvo Nove opreme spremljala tudi na gostovanjih. Kot že rečeno,so Slovenjegradčani doma pokleknili le proti celjskemu moštvu. V gosteh so zmagali v Hrpeljah proti Andor Jadranu in v Krškem proti Italcu Dobovi. Z gostovanj so prinesli po točko iz Litije, Ribnice in Ljubljane. Sicer so v slovenjgraški dvorani zapovrstjo premagali Omnikom Rudar, Gorenje iz Velenja, Pomurko, Dravo in Hubelj iz Ajdovščine. Trener Tomaž Kleč je moral na igrišče že v prvem kolu in je ostal član prve postave. Njegovo vlogo je na tekmah prevzel Avgust Potušek, ki se je zelo dobro izkazal kot voditelj s klopi.Vse tekme jesenskega dela je slovenjgraška ekjpe večinoma igrala v postavi Zorman, Strigi, Kleč, Igor in Boštjan Boberšek, Leve in mavc. Priložnost za igro so dobili še Pavlič (rezervni vratar), Mihalj, Bari, Pori, Oblak, vratar Mavrič pa je bil dolgo časa poškodovan, potem pa se je odlično izkazal v zadnjih treh kolih, ko je v igro vskočil namesto kapetana Zormana. Pred pričetkom prvenstva je bila izvoljena nova uprava kluba, ki se je pokazala za izredno delovno. Posledica dobrih rezultatov in zavidljive organiziranosti pa je tudi polna dvorana gledalcev na vsaki domači tekmi. Z navijanjem prednjači skupina slovenjgraški orli, ki izstopa s korektnim in bučnim navijanjem, moštvo pa spremlja tudi na vseh gostovanjih. Orli so "oboroženi" z zastavami, bobni, sirenami in mirne duše lahko zapišemo, da so izvirni z vztrajnim navijanjem "SODI POŠTENO", ki seveda leti na sodnike, če ti po kakovosti ne dosegajo raven igre ali pa so Orli mnenja, da je oškodovano njihovo moštvo. Zanimanje za rokomet je danes v Slovenj Gradcu zares vročično in lahko pričakujemo, da bo tako tudi spomladi, ko se bo bila bitka za mesto v evropskem pokalu. Moštvo Nove opreme ima pred nadaljevanjem odlično izhodišče, v odmoru pa se nameravajo še bolje organizirati tudi Orli, ki so nedvomno osmi igralec Nove opreme. ROK TAMŠE BOŽIČNI SPEKTAKEL V MALEM NOGOMETU V petek sc obeta v Slovenj Gradcu piai'i užitek za ljubitelje malega nogometa. Ob 17. uri se bodo v športni dvorani pomerili koroški policaji in koroški novinarji. Po tej tekmi bo na sporedu srečanje med zensko reprezentanco Slovenije in poslovneži Slovenj Gradca, to bo drugi uradni nastop ženske reprezentance in pričakovali je,da se bodo predstavile z dobro igio. Naslednji dan,v soboto, bo drugi božični turnir v malem nogometu, ki ga prav tako organizira ekipa malega nogometa Matja-Colatio iz Stopenj Gradca. Turnir je bil izorno organiziran lani, letos pa organizatorji napovedujejo še boljšo zasedbo ekip, ki bodo nedvomno pokazale kakovostne.igre. B A 61000 Ljubljana, Slovenska 58 Tel.: 061/112 112 Fax: 061 / 314 535 ABANKA P.E. MARIBOR AGENCIJA SLOVENJ GRADEC Šolskas tel.: 0602/42 116, 42 117 fax: 0602/41 012 AGENCIJA PREVALJE Trg 12 tel.: 0602 / 33 571, 33 572 fax: 0602 / 33 573 V ABANKI uvajamo novost v sporočanju bančne informacije. Varčevalcem, imetnikom tekočih, žiro računov in VISA kartice ponujamo računalniški sistem ATEL ("A”, ker smo ABANKA, in "TEL", ker informacije sporočamo po telefonu). Namenjen je vsem, ki jim je čas dragocen, želijo pa biti sproti in na sodoben način seznanjeni s stanjem na svojih računih. BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI RAVNE NA KOROŠKEM Delovni čas: vsak dan od Čečovje 5 (hotel Ment 8. do 15.30 ure, vsaka 1. in tel.: 0602 / 20-175 3. sobota od 8. do 12. ure PREPIH______________________ČRNA KRONIKA Agresivnost na pohodu Dve značilnosti sta, na kateri bi še posebej želel opozoriti ob pisanju tokratne črne kronike. Najverjetneje pa ne veljata samo za Koroško. Prva je bržkone pretirana agresivnost. Vsakodnevni dogodki - zlasti v Bosni - so najbrž eden izmed temeljnih vzrokov zanjo. Ta agresivnost ali napadalnost se kaže zlasti v tem, da se tudi v policijskih zapisnikih vse bolj srečujemo s kaznivimi dejanji "ogrožanja tujega življenja z nevarnim predmetom." Povedano drugače, kadar se ljudje sprejo, bi nasprotnika najraje kar poškodovali ali celo kaj hujšega. Pri tem pride prav vsak predmet, ki je pri roki. Ali še bolj neposredno povedano: nekoč so se, na primer, fantje na vasi pač stepli med seboj - kar je stari slovenski običaj - pri tem pa najpogostje uporabili pešice, tu in tam kvečjemu kakšno lato z bližn jega plotu in le zelo poredko tudi kak pipec. Zdaj vse pogosteje sežejo po hladnem ali celo vročeni orožju. Najraje bi uprizorili kar pravo streljanje. Nad takšno mero agresivnosti bi se zares morali vsi zamisliti. In druga značilnost, ki je morebiti celo povezana s prvo: v zadnjem času je bilo na Koroškem spet neobičajno veliko prometnih nezgod. Vzrok zanje pa je vse pogosteje napadalna vožnja, ki ni prilagojena sedanjim zimskim voznini razmeram. Kriminaliteta Za začetek tokratnega brskanja po policijskih zapisnikih dogodek, ki kuže, da moramo na svoje reči zares dobro paziti, saj pred tatinskimi prsti nikjer nismo vami. Tako je K.D. utemeljeno osumljena, da je na avtobusu odtujila vrečko z oblačili, last F.P. in jo tako oškodovala za dobrih 5ooo tolarjev. Izgovor, češ, da je potem, ko je morala sama plačati vožnjo kar šoferju, mislila da je pač na "samopostrežnem " avtobusu in si je kar sama postregla, R.D. pri sodniku za prekrške najbrž ne bo bogve kaj koristil! Kar nekako neobičajno bi najbrž bilo, če bi v tej svoji rubriki kdaj ne omenil Hudega kota, ki postaja tako že prava stalnica. Tokrat je za to poskrbel V.G., ki je kratko in malo ukradel traktor A.V. in ga tako oškodoval za 600.000 tolarjev. Nerazumljivo ob tem je, da se je dejanje zgodilo v času po jesenskem in pred spomlad-nim oranjem. Mogoče pa so celo ta kmečka opravila v Hudem kotu drugačna, bolj "huda". Kaj je pičilo v noči na 16. decembra neznanega storilca, za zdaj še ni jasno. Dejstvo pa je, da je s kamenjem razbil kar sedem šip na poštnem poslopju v Vuhredu. Obstaja verjetnost, da NN ne pozna dovolj dobro sodobnih poštnih metod in tehnologije, pa je z razbitjem šip želel poskrbeti, da bi lahko "odfrčali" vsi poštni golobi in pravočasno dostavili božične in novoletne čestitke. Sodnik za prekrške mu, ko ga bodo odkrili, sodbe zagotovo ne bo poslal z golobom, marveč z "modrim angelom". Ravenska železarna - doklej se bo pač še tako imenovala -bi, kot kaže, lahko največ zaslužila s prodajo - telefonov. V zadnjih nekaj dneh je namreč neznani storilec odnesel že drugega in tako kaže, daje to eden izmed najbolj iskani ," izdelkov" te fabrike. Včasih se prav zares lahko čudimo, kaj vse ljudje kradejo. Nikakor ne morem razumeti, da namreč nekdo vlomi v prostore Osnovne šole koroških jeklarjev na Javorniku na Ravnah na Koroškem, da bi iz biološkega kabineta odnesel - črpalko za akvarij. Sicer bi pa storilca morda lahko spoznali po tem, da odpira usta kot "riba na suhem". * Podobnost zu nekaterimi našimi politiki je zgolj slučajna in povsem dobronamerna. Razumeti je treba tudi B.D., ki je iz same ljubezni do svojega Iveka (gostinski lokal -bife,op.pisc) želel imeti kakšen spomin nanj in je odnesel servirni pladenj. Se dobro, da mu bolj od Iveka ni bila všeč kakšna natakarica Marta, saj bi pomanjkanje takšnega "suvenirja" goste verjetno bolj prizadelo. NN je v noči na 10 december iz hodnika stanovanjskega bloka v Mežici odnesel otroški voziček. Bojda je šlo za storilko, saj so nekateri "očividci" baje slišali - v času izginotja vozička - neko očitno srečno žensko, ki je zatrjevala, da je noseča. In to ravno deset minut, naj bi še bilo slišati. Kratko policijsko poročilo: D.H. je utemljeno osumljena, da je 10.12. v Nami ukradla 3 kilograme mletega mesa. Kratko opravičilo za S.P. (sodnika za prekrške): D.H. je prav na ta dan imela svoj rojstni dan. Zabave ob taki priložnosti pa brez pravih koroških lulčkov (nekoč čevapčičev) res ne more biti. NN je 10.12. ukradel dva mikrofona, vredna okoli 30.000 SIT. Ob srečanju s sodnikom za prekrške - to še pride - ga zagotovo ne čaka kakšna "javna prireditev", temveč krepka "mikrofonija". Nič kaj v skladu z izbornim imenom kluba (Atache), ki ga je obiskala, se je obnašala B.D., ki je z obešalnika odnesla tujo bundo in hranilno knjižico, ki je bila v njej. Prijeli so jo, ko je poskušala vnovčiti ves denar s te knjižice. Izgovor, da je bundo potrebovala za svoje, denar pa za družbeno "ogrevanje", ji ne bo kaj prida koristil. Bunkerasi Usodno in tudi skrivnostno sta bila (alkoholno) med seboj povezana S.M. in B.S., ki sta 11. decembra razgrajala in izzivala policajer prav pred njihovo postajo. Eden v Mežici, drugi na Ravnah na Koroškem. Možno je, da sta se zgolj želela ogreti pri policajih, dobila pa sta kvartir v mrzlem bunkerju. Streznilo ju je že, morda ju bo zdaj še spametovalo. Fenomen posebne sorte pa je S.J., ki je 7.12. vinjen hudo razgrajal v zdravstvenem domu ter izzival policiste, ko so ga prišli umirit. V bunkerju je lahko potem v miru razgljabljal o svojem bogatem nočnem življenju, ki med drugim zajema tudi že 18 podobnih kršitev. Nekateri so za vroče! T.I. SINDROM PROPADLEGA " :■ SISTEMA ■ DRUGIČ V časopisih je bilo v zadnjem času precej zapisov o aferi v zvezi z odpiranjem in zapiranjem kava bara California. Glede na vsebino prispevka novinarja g. Prošta v 20. številki PREPIHa.pa bi človek pričakoval - od kvalitetnega in sposobnega novinarja -, da po možnosti lahko poda izjavo tudi direktno obtožena oseba v tem prispevku (ki je čisto slučajno tudi predsednik izvršnega sveta), ki naj bi po navedbi g. Peccija skupščino ves čas zavajala,češ,da Pecci ni delal po predpisih (glede na neresnično in tendenciozno poročanje istega novinarja o sklepih 58. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Ravne na Koroškem, z dne 17.11.1992 dne 18.11.1992 pri poročilih ob 13.uri na Radiu Slovenija, je to pričakovanje verjetno preveč). Menim, da občani Raven, predvsem pa bralci PREPIHa, velikega gospoda Peccija zelo dobro poznajo, tudi večino njegovih povsem nasprotujočih si izjav, da ni potrebno pisati o le-teh, vendar pa bo moral ta resnicoljubni mož svoje trditve dokazati na sodišču, saj tja .sodijo takšne stvari. Moja vloga v zadevi Pecci je samo v tem, da sem želel po izvolitvi za predsednika izvršnega sveta to zadevo, ki smo jo podedovali od prejšnje strukture na občini, rešiti v obojestransko korist po upravni poti in na fer način. Ker pa to ni rodilo sadov, sem se odločil, da ne bom več pomagal igrati vloge mirovnega posrednika. Pripominjam še to, da je bito izdano obrtno dovoljenje g. Pecciju za kava bar in ne za diskoteko. To bo g. Pecci le moral potrditi, saj tako piše v obrtnem dovoljenju. MATIC TASIČ I Kako umazana je lahko predvolilna ^ igra, vzklikajo narodni demokrati v \ svojem pismu, v katerem se ogorčena l Darinka Krajnc huduje nad okrajno l volilno komisijo. Omenja zakulisno igro \ tistih,ki so še nedavno mahali z rdečo l knjižico, razgalja domnevno mani-I poliranje s krajani in protizakonito iz-:i rahljanje položaja oziroma funkcije.Ob Ì koncu še poziva na budnost pred ii gosto mrežo rdečih niti. Ob vsem niti ni j jasno,koga pravzaprav misli. Ì Strah ima res velike očilTo I dokazuje predvolilna aktivnost narpd-^ nih demokratov,ki so namesto shodov I za popularizacijo svojih kandidatov l delili pismene pamflete zoper kan-| didate nasprotnih strank.Blatenje l drugih se jim ni obrestovalolV volil-l nem okraju Ravne so za svojega kan-! didata iztržili le 0,6% glasov,njihov nasprotnik pa "skromnih" 44,78% l glasov.Vsi podatki so na voljo v isti ! številki regijskega glasila PREPIH. Š Pa dovolj o "umazanijah"!Poglejmo l še objektivna dejstva .Kot tajnica ok-^ rajne volilne komisije sem za njeno i| sejo in odločanje morala pripraviti s imena 270 kandidatov za vse volilne •: odbore.Predloge so predložile v § skladu z zakonom politične stranke in ! so bili vsi njihovi predlogi l upoštevani. Ob njih so bili v volilne od-l bore izbrani še občani,ki so jih \ krajevne skupnosti predlagale v l volilne odbore za izvedbo referen-§ duma za obnovo bolnišnice Slovenj | Gradec.Povsem normalno je,da so ^ predlagatelji vse kandidate predhodno ii vprašali,če so pripravljeni v volilnem Ì odboru sodelovati. Da označuje i prizadeta gospa Darinka postopek \ pridobivanja soglasja kar “romu-! nizacija“,je res bujna domišljija. I Res je, da so krajani Holmeca pred- i lagali zamenjavo dveh članov volilnih i odborov in izraziti domnevo, da bodo krajani bojkotirali volitve. S soglasjem stranke narodnih demokratov je bil Albin Krajnc prestavljen z volišča na osnovni šoli Holmec na volišče na Prevalje.Gospa Darinka Krajnc je na svojo zahtevo ostala na volišču Penzion Poljana.Vse te spremembe so bile skupaj s spremembo drugih 11 članov volilnih odborov opravljene na podlagi telefonskih dogovorov. Na pismeno vlogo krajevne skupnosti Holmec pa je okrajna volilna komisija odgovorila,da ni pravne osnove za razrešitev Darinke Krajnc v volilnem odboru.Zakon o volitvah v državni zbor v 26. členu pravi,da je sodelovanje v volilnih organih častna funkcija. Če je stranka narodnih demokratov zakonca Krajnc predlagala v volilne odbore,krajani Holmeca pa so nasprotovanje res nekaj v ozadju.Vendar okrajna volilna komisija ni imela naloge tega raziskovati in je ob upoštevanju volje predlaganih kandidatov za člane volilnih odborov od loč ila, kot je odločila. V zakonu ni določbe, kdo lahko zahteva spremembo volilnega odbora, le želje posameznih občanov za razrešitev te častne funkcije iz objektivnih razlogov je komisija upoštevala. Udeležba na osnovni šoli Holmec je bila 91,09%, v Penzionu Poljana 81,68%,kar je sicer precej različno,vendar oboje blizu občinskega povprečja, ki znaša 86,37%. Volitve so za nami in občani so z udeležbo pokazali, da želijo od izbranih poslancev odgovorno delo. Člani volilnih odborov so svoje delo vzorno opravili in jim velja iskrena hvala. Tudi gospe Darinki. Tajnica OVK Ivanka Komprej BERITE PREPIH Veliko je bilo zapisanega in povedanega v primeru California, veliko resničnega in neresničnega. Zato se v tem zapisu ne mislim ukvarjati z zapisom, ki je bil objavljen v zadnji številki PREPIHa, časopisa, ki naj bi kritično in objektivno obveščal ljudi Koroške. Neargumentirane izjave gospoda Sherafedina Peccija v omenjenem zapisu, ki sta jih tako novinar kot odgovorni urednik korajžno posredovala koroški javnosti, so namreč nekaj posebnega. Vesel sem, da so izjave o mojem sodelovanju pri reševanju zapletov v zvezi z lokalom California, izjave s priim- kom in imenom. Ne bom ukrepal, tožil ali kaj podobnega, saj je to ena redkih klevet in obtožb z znanim avtorjem, nad čemer sem presenečen. Med Slovenci se je namreč razpasla čudna navada, da lahko eden drugega klevetamo in obtožujemo vsepovprek. Ironija pa je v tem, da tistemu, ki nekoga nekaj obsodi ali obdolži, tega ni treba dokazovati, svojo nedolžnost mora dokazati obtoženi. Pač, narobe svet! V času svojega uradovanja na občini sem na svoj račun slišal toliko "resnic", da bi o tem lahko napisal knjigo. Sijih skrbno “beležim, "pa mi je žal, da vsaki ne morem pripisati avtorja "domislice". Gospodu Sherafedinu Pecciju se za publiciteto, ki mi jo s takimi izjavami ustvarja, zahvaljujem. Do danes namreč nisem vedel, da sem tako pomemben in vpliven občinski mož. Škoda je le, da tega ni storil pred volitvami, saj bi v tem primeru na volitvah za stranko, ki sem jo, vsaj sam sem prepnčan, pošteno zastopal, morebiti dobil kakšen glas več. Pa brez zamere in lep pozdrav! MARJAN BERLOŽNIK Proizvodnja, trgovina, storitve, d.o.o. Podgorje 12a 62381 Podgorje Fax. (0602) 58-055 Izdelujemo kvalitetne tekstilne izdelke po ugodnih cenah in želimo vse lepo v letu 1993. CVETLIČARNA IN KAVABAR MARJETKA Marjetka Slivnik-Hribar KOLEKTIV ŽELI SVOJIM KUPCEM IN GOSTOM PRIJETNO PRAZNOVANJE, VSE NAJLEPŠE IN SREČNO LETO 1993 GOSTINSKO PODJETJE BISTRA RAVNE NA KOROŠKEM Gostinsko podjetje BISTRA, Ravne na Kor. obvešča in vabi cenjene obiskovalce, da sprejema rezervacije za Silvestrovo in novoletni ples, ki bo v hotelu MERX na Ravnah. Ob zvokih ansambla KOROŠKI JEKLARJI ali moderne disco glasbe v novo odprtem discu v hotelu MERX, se boste zavrteli v novo leto. Cena silvestrovanja in novoletnega plesa izredno ugodna. Rezervacije na tel.: (0602) 23-861 ali na recepciji hotela. GP BISTRA ..GOSTILNA BEGANT DRAVOGRAD" sprejema rezervacije za zaključene skupine ob koncu leta in drugih različnih jubilejih. Zaradi velikega povpraševanja priporoča rezervacijo kmečke sobe v naprej. Vse razervacije in naročila sprejema na tel.: (0602) 85-043 GP BISTRA RAVNE ..GOSTILNA PRI KOLODVORU” nudi svojim gostom različne domače specialitete: domače klobase, pašteto, domač kruh, pečenice s kislim zeljem Rezervacije na telefon: (0602) 31-278 VSEM CENJENIM GOSTOM SE ZAHVALJUJEMO IN JIM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1993 DISCO1-.,, JOLLY” gostilna POGORELČNIK-CVAR Tel.: (0602) 71-161 Zahvaljujemo se vsem svojim gostom za zaupanje, obenem pa jim vošči vesele Božične praznike, srečno Novo leto 1993 in jih še v bodoče vabi, da jo obiščejo. ' ■■V' ’ • mi - //v GRAŠČINA ROTENTURN SLOVENJ GRADEC Tel.: (0602) 43-769 SE ZAHVALJUJE SVOJIM GOSTOM ZA OBISK V LETU 1992 IN JIM ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1993 VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN SREČE V NOVEM LETU 1993 vam želi komisijska prodajalna in prodajalna na drobno DANICA MIKLAVC Radlje-Muta Tel.: (0602) 72-736 GOSTILNA MURKO HINKO MURKO, Slovenj Gradec Tel.: (0602) 41-103 GOSTILNA Z DOLGOLETNO TRADICIJO Se priporoča za obisk in želi SREČNO NOVO LETO 1993 SMUČARSKA ŠOLA KOPE Slover\J Gradec za otroke med 6 in 10 letom ». TEČAJ : ◄ 27 , 28 , 29 in 30 december 1992 / 4 dni - skupaj 12 ur ► ZBOR : ◄ 27. december ob 9 uri PRI VLEČNICI SEDLO NA PUNGARTU ». TRAJANJE : ◄ DNEVNO OD 9,30 DO II URE IN OD M,30 DO 12,30 URE. ». CENA : 2000,- SIT ► POJASNILA IN PRIJAVE : ◄ GORSKI TURISTIČNI CENTER KOPE, Glavni trg 41 Slovenj Gradec / tel.: 42 - 391 RECEPCIJA GRMOVŠKOVEGA DOMA NA KOPAH / tel.: 53 - 451 Za izvedbo tečaja je potrebno najmanj 8 smučarjev. Sponzor božično novoletnih smučarskih tečajev je GORSKI TURISTIČNI CENTER KOPE, ki omogoča tečajnikom brezplačno uporabo vlečnic rc koK?' INFORMACIJE: wmmmmmmmmmmmmm . ..¥:¥¥¥¥. :¥:¥:¥...¥¥¥¥¥ ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA 12 N OTA RAVNE N A KOROŠKEM .. ................* ... ■ ■.¥ . . , , , , . .¥■.... - . OE RAVNE, Tel.: 22 461 / g. REK VILKO / 1 IZPOSTAVA RADLJE, Tel.: 71 120 / g. RAC IVICA / IZPOSTAVA SL. GRADEC, Tel.: 41 441 / g. STALEKER MARJETA / 1 POPOLNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 2. ZDRAVSTVENA VARNOST - CELOTA 3. ZDRAVSTVENA VARNOST - KURATIVA 4. VELIKO TVEGANJE 5. POŠKODBA 6. ZOBOZDRAVSTVO - CELOTA ZOBOZDRAVSTVO - ZDRAVLJENJE ZOBOZDRAVSTVO - PROTETIKA 7. ZDRAVILA 8. NADSTANDARD o) NEGA NEGA+TEL 10. o) ODDIH A b) ODDIH B 11. VOZ-CELOTA 12. VOZ-O-S-B 13. VOZ - ZOBOZDRAVSTVO b) b) 9. b) LETNA PREMIJA 12,000.00 10,800.00 2.400.00 4.200.00 3.000. 00 2.400.00 600.00 3.600.00 1.200.00 9,600.00 20,000.00 24.000. 00 28.000. 00 12,000.00 62,000.00 46,000.00 6.000. 00 1 PRI KOLEKTIVNIH ZAVAROVANJIH ODOBRAVAMO DODATNO DO 31% POPUSTA in INDIVIDUALNE POPUSTE. VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM! ŽELIMO SREČNO, VESELO, PREDVSEM PA ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 1993! Koroior PREVALJE KORATUR, d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA RAVNE Vabimo vas v Istanbul, mesto raznolikosti in izrednih kulturno zgodovinskih znamenitosti. Možnosti ugodnih nakupov. Izlet bo od 3. do 7. januarja po zelo ugodni ceni: 200 USD/tolarska protivrednost. Pohitite, kajti to je res enkratna priložnost! Dne 22. februarja vas vabimo v Ljubljano v Cankarjev dom, kjer bo ogled znamenitega dela Kralj Lear. To je koprodukcija drame SNG Ljubljana in Cankarjevega doma. To bo prav gotovo pravi užitek za vse ljubitelje gledališča. SREČNO NOVO LETO NAMA Veleblagovnica Slovenj Gradec, d.o.o. Podgorska 2 62380 Slovenj Gradec KOZMETIKA: - bogat izbor izdelkov iz zlata in srebra za gotovinski nakup nad 4.000 SIT 10% popusta - bogat izbor vseh vrst kozmetičnih izdelkov za obdaritev vaših dragih - kvalitetne nogavice z modno eleganco za silvesterski izziv - igrače, šolski izdelki in galanterija za vašega praktičnega božička - brezplačno zavijanje in aranžiranje daril pri nakupih nad 3.000 SIT ŠPORT: - nakup smučarske opreme opravite brez težav po ugodnih cenah, na zalogi vse za alpsko in tekaško - smučanje, smučarski čevlji od 2.124,00 tolarjev in vezi od 2.340,00 SIT dalje, palice, sanke, drsalke, športne torbe, nahrbtniki, smučarske bunde- kompleti, očala, kape, rokavice in še kaj.... - velika izbira kristala, stekla in porcelana ter keramike - garnitura za kavo samo 633,00 SIT. PRODAJNI CENTER: Diskontna prodaja do 10% ceneje: pralni praški, čistila, - papirna galanterija in nekateri prehrambeni izdelki, ugodne cene buteljčnih vin - vse vrste posode, orodja, aparatov, video in avdio kaset NAMA SLOVENJ GRADEC VAS VABI NA SILVESTROVANJE IN NOVOLETNI PLES v lep prijeten praznično pripravljen ambient RESTAVRACIJE. Veseli nas, da ste bili naš kupec v letu 1992 - HVALA. ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN VSE LEPO V NOVEM LETU 1993 NAMA SLOVENJ GRADEC Milin il «inliji VilMiMik li ntliitirilli iliraiil iliimi u ilimuli. kili ii m ulili ikjikli z lizin u iIipmi lilipnicljiki culir. ‘triiilziru irinz uliilii Ii Iriiiciiuil 62380 SLOVENJ GRADEC, \ GMAJNA 12, TEL.; 0602/ 44 404 FAX.: 0602/ 44 404 umi ii riiitmn mziui VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN SODELAVCEM ŽELI VESELE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1993 Čečovje, Ravne na Koroškem tel.: (0602) 20-165 fax.: (0602) 21-076 PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem. Direktor Niko R, Kolar Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniško oblikovanje Toni Pogorevčnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: (0602) 22-999. Tiska: Koroška tiskarna Slovenj Gradec Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. IM Rocionolle^ d.o.o. SLOVENJ GRADEC TEL. 0602 41-160,41-941, FAX 41-063 BOŽIČNO - NOVOLETNI POPUST DO IN NAJVEČJA AKCIJSKA PRODAJA DO SEDAJ DO 5. I. 1993 - KOLIČINE SO OMEJENE! - OKNA »IZOLIR« IN POLKNA »LESNA« I. KVAL. - FURNIRANA VRATA »SUMO« I. KVAL. NAV. IN RUSTIKA - FURNIRANE STENSKE OBLOGE»PAMO« LESNA I. KVAL. - VHODNA IN GARAŽNA VRATA - RAZNA - HRASTOVI PARKETI - LAMELNI IN KLASIČNI - OSTREŠJA ZA HIŠE IN ŽAGAN LES - MASIVNE OBLOGE IN LADIJSKI POD - TEGOLA »CANADESE« 1 m2 790.- + P.D. - IN ŠE DRUGI GRADBENI MATERIAL S POPUSTOM - DODATNA STIMULACIJA 5-10% - SKUPAJ 40% - NAD 20.000.- SIT - PRAKTIČNA DARILA - DOSTAVA DO 150 KM ČE KUPITE ZA 100.000.- SIT - PRODAJA NA KREDIT - ČEKI (1 + 1) (1+2) (1+3) ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE! PRIDITE - KLIČITE IN ODPELJITE! - 30% - 30% - 30% - 10% - 10% - 10% - 10% Momm __ PROIZVAJAMO MARIBOR Ìr^©ll©l& (^) lek IN PRODAJAMO POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja) aparate in materiale AÉMMMBMNf za zobozdravstvo Tel.: 0602/41-595, 41-813 s področij: ■ M preventive PREDSTAVNIŠTVO: 1 V KONSERVATIVK - RADUE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941 - RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL 24, / A\ \ PROTETIKE -Tel.: 0602/21-346 - DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA, Tel.: 0602/83-071 ORTODONTI JE V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN (&) lek d.d. Ojyyjsnsi DAN NESREČEN tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. NE PUSTITE SE PRESENETITI! 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 ŽIVLJENJE GRE telegram: Lek Ljubljana NAPREJ IN Ml Z VAMI telefax: (061) 183-517 Jč» SESTAVIL F NOVAK lllii I2DEL POSEBNE VRSTE SLASOC BPANKO 2U2EK Z)R RASTLINA OPIH NEKO PR^B NAŠIH KRAJEV UJEM GLASOV NA KON VERZOV NACE JUNKAR ZRAST KRISTAL. JAJČASTE OBLIKE 3)RU- ZTEV VI NOR 00 RASTLINE ......................... . . PROSTOR OK VELIKEGA OLTARJA ERNEST HEMIN- GWAY PRIIM D^H AM PREOSED OVČJI PASTIR TEUČKA DORNIK IVAN IME SLOV ET-NOLpGA BASA « POZORNOST. POPUSTU VOST EMIL OGRINC KOV TLAKOMER NIZOZEM- SKA D.PRITOK DRINE UUDV LAOSU VR LOKVANJA RUSKA CARICA (1782- 1706) ORGANI VIDA OSKAR ROT OV- ČARSKA ČRKA OSNOV POOATK) PLEMIČ VTURÓ IGNAC KOPRIVC KRAJEK MOŠKI 'UIČ SLPIS. ŽARKO LJUBKOVALNO Z IME RUSKA T1SAG GOROVJE VSRBUI l( PESN ŠKERLJ DALJŠE OBDOBJE DRŽAV BLAGAJ PREVOZNO SREDSTVO ISPRAVILO GROZDJA REKA NA SZ ALJASKE PRIP S AM INDIJANCEV REKA V HERCEGOVINI KAVKASKO LJUDSTVO DELAVSKA ENOT NAJ- LEPSE LETNO OBDOBJE VRSTA TISKA ANTON AŠKERC KUNTNER TONE VELIKO sm DEL ROKE NAJEM. ZAKUP LETALIŠČE PRI PORTOROŽU PREBLJUB NEGA UB DEM STRANKA OCE SM SVPOKAL KR PRI SLBISTR F TEROR ORGAN IMESV JV FRA UČITELJ MODROS- TI REKA V ČRNI G ANTON POLENEC ULY NOVY BRE0. OBREŽJE I ANTON JANŠA pTOKU SIKOKU NASPROT 00 PONOČI S? NEMČIJI STAR SLO^N-SKJ FILM HER- CEGOVEC Sa OK-SALKJS Brlz OBLAČNO SATAN, HUDIČ NAVIHA- NEC PREBIV SLOV POKRA- POLI SESE IME JT1KA IN TAKO NAPREJ NAPR.ZA TKANJE PRIP LJUDSTVA NABL ViHOOU VEST1ČKA MAJHEN KONJ ETOS. ETIKA PREDS ORG ZA BEGUNCE SADAKO STARA MAMA IFINSLIK HERVO SESTANEK Z UUB OSEBO LJUBITELJ LEPOTE UZ TAYLOR MOČAN VIHAR Studijska knjižnica DZ 05 DVA- NAJST MESECEV KRAJ PRI BRASLOVČAH STARI OČE VRATA V OGRADI ITEKM Z OROŽJEM DRŽ V AFRIKI QRSKA ČRKA PREPIH 1992 -nCJO 070(497.12) 9; Z 3000210 EVROP REKA NI20- ZEMSKA NAS,NAD MEZCO JjAMER Z VAL VR FOTO OBJEKT KR P 00 ETNO TONE TURICNIK JEZERO VAZJI NASI RAZGLEDI NOVITE- STAMEN TONE STOJKO PRVA ČRKA IMIZRAE PEVEC OBLIKA ČL . V SR PALEO-UT1KU VNETJE SKLEPOV NAGRADE: 1. MALA GRAFIKA JANEZA BOLJKE 2. MALA GRAFIKA KLA VDIJE TUTTE 3. MALA GRAFIKA FRANCA BERHTOLDA Rešeno križanko pošljite do 7J.93 na naslov: ČZP " VORANC " - za PREPIH 62390 Ravne na Koroškem, Cečovje 5 NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANI