Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev.264.
v um* v tem, ra. novemura isa
LelO XL!II
s Velja po pošti: s 2» oelo leto naprej . . K 28-— sa en meseo „ . . „ 2*20 is Nemčijo oeloletno . „ 29'— i« ostalo Inozemstvo . „35*—
V Ljub ljani oa dom: Za celo leto aapre) . . K 24 — sa en meseo „ . . „ 8' — I opravi orelsman mesetno „ 1*70
» Sobotna izdaja: = sa celo leto ..... „ 7'— ss Hemol|o oeloletno . „ 9'— a ustalo inozamstvo .12' —
OJT Uredništvo )e v Kopitarjevi nllol Stev S/IIL Rokopisi se oe vračalo; nelrankirana pisma se ne => sprejemajo. - Uredniškega teleiona stev. U. —
lnserati:
Enostolpna pailtvrata (72 mm): sa enkrat . . . . po IU t
za dvakrat......15 „
sa trikrat ......13 „
sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice 113.:
enostolpna pe ltvrsta po 2<vln Poslano: s---
enostolpna petltvrsta po 40 vin
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red,
Opravntitvo je f Kopitarjevi nllol St. B. — Račnn poštne hranllnloe avstrijske »t. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. it. 7563. — Upravnlškega teleiona it. ItfB.
Kratek odmor u bojih ob Soči. - Položaj neizpremenien. - Naši letalci
nad Brescio.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. novembra. (K. u.) Uradno se razglaša:
Italijanska artiljerija je, če se primerjajo prejšnji dnevi, veliko manj delovala.
Položaj je na celi južnozahodni bojni črti neizpremenjen.
Predvčerajšnjim je metalo neko naše letalno brodovje bombe v Brescio.
Letalci so opazovali močne požare.
Vsi letalci so se srečno izkrcali.
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskov-4ega stana: Poročilo italijanskega generalnega štaba 16. novembra:
V dolini Adiže smo zjutraj 14. t. m. razširili in ojačili zasedene postojanke na gorskem robu, ki vodi iz Zugna Torta proti Roveretu na levem bregu Torrente Sono di Vallarsa. Sovražnik je otvoril takoj ljut artiljerijski ogenj z Monte Ghello in je poslal na napad pehoto, a smo ga odbili. Pri-bliževalni poizkus sovražnih oddelkov proti naši postojanki v dolini Padola je bil odbit, nekaj sovražnikov smo ujeli ob tej priliki. V dolini Fella je srečal nek lasten oddelek pri Lusori sovražne čete, ki jih je napadel in razkropil. Bežeči sovražnik je popustil puške in strelivo. Na kraški visoki planoti včeraj živahen ogenj artiljerije na obeh straneh. Sovražna artiljerija je obstreljevala cel dan brezuspešno naše nove postojanke, da prepreči njih utrditev po naših četah. V odseku gore Sv. Mihaela je sovražnik napadel z močnimi silami dvakrat naše črte. Vselej je ustavil napad precizni hitri ogenj naše artiljerije, dokler se ni končno moral sovražnik umakniti z velikimi izgubami.
Nepremagljivi!
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Gorica, 15. novembra.
Po zadnjih porazih Lahov na Oslavju in Kalvariji vlada včeraj in danes na goriškem obmostju mir. Seveda relativen mir, to je: laška pehota ne napada. A vsak hip se oglašajo topovi na obeh straneh in motijo tihoto, ki pokriva naše griče. Vsi zadnji napori Lahov so veljali edinole Gorici in zopet so naskakovale vedno sveže čete zdaj ta del postojanke, zdaj drugi. Boj se je vršil neprestano od Plavi do Doberdoba. Kalvarijo so z največjo silo napadli štirikrat, a vedno zaman. Nato so poizkusili prodreti pri Oslavju, kjer so jih v prvem naskoku kranjski Janezi popolnoma porazili, v drugem naskoku pa so jih Dalmatinci tako uničili, da se ni vrnil niti en mož. In zdaj je zopet mir. Ob Soči so zbrane vse moči hrvaškega in slovenskega naroda
To ie voisks!
Gospod feldvebl Jernejčič je odprl omaro. Iz nje je vzel množico zavitkov ter jih položil na mizo. Jernejčič je duša cele velike pisarne, eden izmed najbolj marljivih in najbolj vestnih. Služi že dvanajst let in meni se zdi, da ker mu ni dano pustiti življenja na bojnem polju, ga bo našla morda smrt v pisarni, sedečega za pisalnim strojem med kupi aktov.. Ne želim mu tega.
Poklical me jc, da mu pomagam pri protokoliranju zapuščine na bojnih poljih padlih junakov. Denar, slike, pisma, mo-litveniki, ure verižice itd., take stvari so pobrali padlim ter jih poslali kadru, da jih odda naprej sorodnikom junakov. Posebno prijetno to delo ni, dasi je včasih zanimivo gledati, kaj vse so nosili vojaki seboj. Tu se najde piestrelena listnica, ki priča, da je šla krogla naravnost v srce vojaka; lam je zanimiva slika mlade žene z otrokom v naročju. Bog ve, kolikokrat so gledale oči padlega na to sliko, in zdaj pa
in preko njih ne prodre Italijan niti koraka! Naši možje in fantje bodo bran.li do zadnje kaplje krvi slovensko zemljo in ta zavest nam zadostuje, da smo popolnoma mirni.
Boji za Gorico.
Četrto bitko pri Gorici je predvčerajšnjim prekinil odmor, ki pa, kakor uči dosedanja izkušnja, ne bo dolgo trajal, italijansko vojno vodstvo skuša na vsak način dobiti Gorico, zato so napadi tako siloviti. Velikanske izgube kakor tudi vpo-raba materijala na strani Italijanov jih prisili, da delajo kratke presledke. Napad zadnjih dni ni bil naperjen neposredno proti obmostju Gorice, marveč proti prostoru južno od tam. Predvčerajšnji boji so se končali s tem, da je bil sovražnik pri Sv. Mihaelu vržen skoro iz vseh jarkov, med tem ko so bližnji boji pri Sv. Martinu ostali še brez uspeha. Včeraj se položaj ni nič izpremenil. Italijani stoje tedaj v imenovanih odsekih neposredno pred našimi črtami, deloma so se mogli vzdržati v nekaterih naših jarkih. Sovražna artiljerija ne more streljati na naše najsprednejše vrste, ker bi s tem ogrožala svoje lastre čete. Zadovoljiti se mora tedaj s tem, da strelja na prostor za našimi postojankami; njen ogenj je precej prenehal, kar je za na? položaj ugodno. Vseka k o pa moramo računati z novim silovitim napadom sovražnika. Italijani so včerajšnji dan miru porabili za to, da so izpopolnili svoj materijal. Za naše mnaške čete so sedanji dnevi strašno težki.
Gorica bo kup razvalin. -
Za poročili iz voinodopisnega urada, ki so javljala, da je bilo v zadniih tednih v Gorici porušenih 300 hiš, je prišla danes ponoči vest vojnih poročevalcev iz vojno-dopisnega urada:
Italijani obstreljujejo Gorico brez pre-stanka. Mesto bodo popolnoma razstrel Ii.
Italijani rušijo tedaj mesto, katero so hoteli osvoboditi, »velika Itali'a« žre kot zdivjana vo'ku!ja lastne otroke italijanskega naroda. Vezeni mestni grb, katerega so laške gospe sklenile podariti pri odrešenju Gorice, Tridenta in Trsta, bo kmalu samo za mrtvaški prt čez zadnje ostanke Gorice.
Hrvatska pesem ob So:i.
S italijanskega bojišča je pisal častnik med drugim: »Iz jarkov mojih mladcev odmeva preko soških bregov ta-le pesem: »Šumi ti, Sočo, okrvavljena, plače Taljanka, ljuto ranjena, marš — marš! Turudija naš, jedan, dva, tri ,—
napried grof Lacy!«
Naši letalci nad Brescio.
Lugano, 17. novembra. O letalskih napadih na Brescio poročajo listi, da so se v noči na 14. t. m. pojavili štirje aeroplani, ki so leteli proti Brescii. Vsled močnega vetra in pa ker je bilo popolnoma jasno, so se pa obrnili. Zjutraj so se aeroplani vnovič prikazali. Prva bomba je padla pred kripto cerkve San Afra in zadela dva vojaka, cerkvcnika, njegovo ženo in dva otroka; vsi ti so bili mrtvi, druge v bližini se nahajajoče osebe pa težko ranjene. Letalo je nato izginilo, pozneje pa zopet vrglo več bomb na poslopja v različnih delih mesta. Italijanski letalci so pričeli lov na sovražne letalce, ki so se dvignili 3000 m visoko in neovirano ušli zasledovanju. Italijanski letalci trdijo, da so imeli sovražni aeroplani oklepe.
Letalni napadi na Verono.
Lugano, Poročevalec »Stampe« v Ve-roni priznava, da so zadeli letalci predvsem vojašnice.
Laški letalci nad goriškimi vasmi.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Z Brji nam pišejo: Tudi naša Brja so postala deležna slavnega obiska laških le talcev. V torek, 9. novembra, krog poldne smo dobili ta obisk in 4 bombe v pozdrav, ki pa niso napravile nobene škode, pač pa povzročile nekaj strahu med prebivalstvom. Dve bombi sta padli na vinograd pri vasi Martini, v katerem je še pred desetimi minutami lastnik obrezoval trfe, nato pa odšel h kosilu. To ga je rešilo gotove smrti. V naši občini ni vojnih skladišč in naprav in tudi vojaštva le malo, torej je cilj italijanskih bomb naravnost civilno prebivalstvo. Tako znaša laški kragulj svojo besno jezo, ker ne more drugače čez Sočo nego po zraku, nad mirnimi našimi vasmi. A vse zastonj! — Kakor je »Slovenec« poročal, je laško letalo metalo bombe tudi na Rihemberk, isto-tako bre? škode. Ker so se sedaj laški letalci začeli večkrat oglašati nad Brja-mi, je priporočati prebivalstvu, da se v vsakem takem slučaju skrije v podzemske kleti, ki imajo zidan obok — »velb«. Tudi v gozdu se je dobro skriti. Sedaj naj pa Cadorna le poroča o velikih uspehih svojih letalcev, mi se mu bomo pa smejali!
Italijansko vojno posojilo.
Lugano, Zaklrdni minister je pooblaščen, da sme izdati za sto milijonov lir za-kladnih zadolžnic, ki zapadejo po petih letih.
Usmrčeni soc'alisti v Italiji.
200 socialistov v Florenci ustreljenih.
Stockholm. (K. u.) Urednik švedskega lista »Arbetet« državni poslanec dr. Gun-nar Lovvegren, ki je obiskal pred kratkim Italijo, opisuje sledeči prizor v Florenci: Ko sem prišel na kolodvor, je bil prenapolnjen z radovedno množico. Ko sem vprašal, zakaj se je zbralo toliko ljudstva, so
mi pojasnili, da so prišli zato, da vidijo socialiste, ki jih bodo usmrtili. Bil je to razburljiv prizor. V skupinah pt 20 mož so peljali obsojence, ki so bili oblečeni še vedno v uniforme. Bilo jih do 200, ki so se radi svojega prepričanja in sovraštva proti vojski branili ubogati in nastopiti proti sovražniku. Vojno sodišče jih je obsodilo zdaj na smrt. Peljali so jih v Arezzo, da jih ustrele. Večinoma so bili obsojenci prostodušni, nekateri so kljubovali. Gonili so jih kakor živino v vozove. Gledalci niso kazali usmiljenja z obsojenci, a tujec, ki je to slučajno videl, se je prepričal, koliko resnice je v govorici vojskinega navdušenja c Ita-liji. .
Pred otvoritvijo laške zbornice.
Italija hodi svojo pot v sledečih točkah: 1. V nasprotju s svojimi zavezniki Nemčiji ni napovedala vojne in sc vsega izogiba, iz česar bi se dalo sklepati, da je v vojnem stanju z Nemčijo. 2. Na Balkan noče iti. 3. K londonskemu dogovoru o posebnem miru ni pristopila, Intervencio-nisti bi radi pa vse to in zato obetajo vladi, da bo zopet govorilo ljudstvo, to jc ulica. Giolittijeva »Stampa« ostro nastopa proti zopetni mobilizaciji ulice in kričanju inter-vencionistov, ki pravijo, da samo oni čuvajo čast in dostojanstvo Italije, List zahteva svobodno besedo v zbornici in parlamentarno vlado. Glavno zlo današnje Italije je protiparlamentarna struja, ki zna samo kričati in vse zanikali. Sploh je zadnje čase Stampa« večkrat okrcala teroriste, vendar pa ni misliti ,da bi Giolittijevi pristaši v zbornici poizkusili vreči Salan-dro. Giolitti sc zasedanja niti udeležil ne bo, »Stampa« pa odločno zavrača vest, da se misli povzročiti ministrsko krizo, kajti logično in potrebno je, da ljudje, ki so spravili Italijo v vojno, to podjetje tudi nadaljujejo in nosijo odgovornost.
Iz Libije.
Lugano, 17. novembra. »Ordine« po. roča iz Kaira: Veliki Senus Said Hamed je odstopil svojo politično moč v Libiji EI Idrisu El Madhi. V Solumu se nahaja 100 turški častnikov pod poveljstvom Nuri bega, sorodnika Enver apše, poleg tega 2000 rednih čet s 6 topovi in 4 strojnicami ter mnogo Beduinov, ki hočejo navaliti na Egipt.
]i za
Bilo jc začetkom novembra. S prija-teljem sva jo krenila s Travnika (Piazza grande) po neki ulici naprej, da si nekoliko Ogledava mesto. Stara gospa v svileni man-lilji koraka baš pod hišo, ki so jo krogle alpincev opikale kakor bolhe. Dalje ob hiši, ki ji je granata odnesla prsno okostje, cia kaze seaaj svoj zanimivi drob. Pred nama hodi ogrski infanterist, ki postoji pred vsako prodajalno, čudeč se, da je ostalo še kaj starega sveta in da se tu dobi za svitle kronce, česar si srce zaželi, od vojaških potrebščin v ožjem smislu besede
nikoli več.
Celo dopoldne sva opravljala to delo. V roko nama je prišel med drugimi tudi majhen zavitek. V njem jc bila srebrna ura z verižico in pa 45 K denarja. Zraven pa je ležal listič, na katerem ie stalo napisano ime kadeta Pavla R upnik a. Takrat mi je nekaj pretreslo srce in roka se mi je tresla ko sem protokoliral to boro zapuščino svojega prijatelja, od katerega sem se tako težko ločil tisti zadnji večer tam v Piuju, predno je odšel poln mlade moči in navdušenja tja gori v Galicijo.
V pisarno je pripel mlad fant vojak.
»Bil sem doma na dopustu pa so mi rekli, da so brali v časopisu, da sem dobil mcdailo Prosim ali ie res?«
Gospod feldvebl Jernejčič je odprl zopet omaro in vzel iz nje drug zavitek, v katerem so bile shranjene svetinje bronaste in srebrne, majhne in velike.
Izkazalo se je, da je dobil fant ta majhno srebrno. Ves srečen jo je vtaknil v žep, se zahvalil in se poslovil. Midva z gospodom Jernejčičem sva pa nadaljevala prejšnje delo.
Pri drugi mizi so sestavljali protokole padlih. Monotono, vedno enakomerno jc odmeval diktat tovariša tovarišu:
»Padel pri Nadworki — Strel v glavo .. . Padel pri Gorlicah. — Strel v trebuh . . . Padel ob Dnjestru. — Strel v glavo . . . itd.
Dan za dnem se je vršilo to zapisovanje toda kup aktov se ni hotel prav nič zmanjšati: ker so prinašali vedno nove. Prav tako so prinašali tudi gospodu feldveblnu vedno nove zavitke, vedno nove akte, tako, da se je mož večkrat prijel za glavo in vzdihnil: »To ne bo končano še deset let ne!«
In res je kazalo tako, ker dan jc bil podoben dnevu. Vedno isto:
»Padel je ob Dnjestru. — Ubila ga je granata ... Padel je pri Grodcku. — Strel v srce . . .«
Tako je šlo naprej tisti, orejšnji in bo šlo jutrašnji dan. Brez konca.
»Deset vinarjev v gotovini . . . slika in molitvenik. —r- Dvajset kron v gotovini .. . listnica s pismi... rožnivcnec ... « Tako sem protokoliral žc ure. Ampak tisti dan so bile moje misli samo pri enem, čegar uro in verižico sem imel tisti dan v rokah. Pavel Rupnik! Tako šc mlad, tako še poln upov in nad, pa ga je pokrila zemlja poljska.
Tisti večer je imel tudi -Slovenec«
poročilo o njegovi smrti. Jaz pa sem ostal doma in napisal pismo za »Mladost« v spomin Pavlu Rupniku. Bil je mrzel jesenski večer. Maršbataljon je bil pripravljen oditi in zato je odmevala pesem po ulicab mesta. Pesem domovine.
Moj fantič je za frajtarja, pa nima nobenga krajcarja . . .
Pesem, ki jo je pel tudi Pavel, ko je korakal nasproti smrti.
Še dolgo tisti večer sem poslušal tudi jaz pesmi, l<i so mi odmevale odnekod daleč:
. . . Padel ob Dnjestru, — Strel v gla* vo . . . Dvajset kron v gotovini, — Molitvenik in slika .. . Padel pri Nadworki...
* * *
Bil jc moj zadnji dan v pisarni. Prišel je odlok vojnega ministrstva, da moram s prostovoljci nekaterih drugih polkov v . . . . Sprememba iz enoličnosti oisarniš-kega življenja, katere sem bil vesel. Z vnemo sem opravljal proti večeru zadnje delo, da pustim čisto mizo za seboj,
V pisarni je bilo mirno. Pesem peres jc šla komaj slišno po sobi. Pesem'-peres, ki so pisala.
pa do potrebščin želodca. Vse to le tisoč korakov za fronto! Na hoji se mu pozna, da mestnemu tlaku ni vajen. Menda je prišel s kršnih kraških tal, morda s Podgore.
Bil je lep jesenski dan, ko smo jo krenili na vrh, da vidimo boj za Gorico. Peš seveda smo takorekoč plezali navkreber, skozi goščavo, čez tisoče kostanjevih je-žic, ki so bila ž njimi postlana tla, med dolinami, ki so jih bile izdolble sovražne granate, črez neštete črepinje italijanskih izstrelkov, med tihimi bosenskimi vojaki, ki so stražili dohode. Tako smo prispeli do čistine, ki jo je oblivalo solnce s svojimi žarki.
Prikaže se nam Podgora, gora najhujših bojev. Svojčas kostanjev gozd, z livadami vmes, in v vršičih stoletnih dreves je prijetno šumljal veter. Sedaj je drugače. Tu so se pričeli boji. Mi smo se tod udomačili, napravili smo si jarke, zgradili stanišča, izdolbli jame. Zvečer svetijo tod celo električne luči. Priletele so granate, z obeh strani, in so pristcigle vršiče kostanjev, drevesa izdrle, jihsoropale listja in podrle.	b
Artiljerijski stotnik umi je dovolil, da pogledam skozi daljnoglcad-škarjevec na Podgoro. Gola je, kakor- da bi jo velikanske kobilice obgrizle. Nekaj temnih stebel je ostalo, spomeniki prejšnjih časov, in trije kameni ti križi še stoje tam — tako so mi pravili —, ki jih s6Vi#žne krogle niso mogle oboriti. Kak peklenski vihar je tod divjal, nam pove gola poVršina, ki se ie baje vsled sovražnih granat — znižala. Seveda: pravljica iz vojaških ust! Toda nekaj je na tem. Gotovo je, da je Kalvarija za vse veke začrtana v zgodovino. Tod je zgnilo na tisoče nepokopanih italijanskih junakov, zemlja se je napojila njih krvi. Ali bo tod še kdaj brstela zelena trata? Ali bodo tu še kdaj šumeli vršiči mogočnih kostanjev?
V artiljerijski centrali, kjer vodijo častniki ogenj desetoric topov, se vrši vse z matematično natančnostjo ob zemljevidih z rdečimi, modrimi, zelenimi, žoltimi črtami in skrivnimi znamenji za sovražne postojanke. Tu kraljuje prevdarjanje, mir, hladna treznost. Vsaka minuta je važna, morda odločilna ... Sovražnik za našo višinsko postojanko ne ve, sicer bi io mogel v par urah zakriti z granatami. Ne ve za njo, in ne bo nikdar zvedel! Topovi nad nami in pod nami, na levi in desni, govore na poziv s te višine. Samo številke in črke se iinenujejo. Lajik ne more tega ustroja razumeti, to pa vidi, da stroj izborno deluje. Samo na gumb pritisneš, in artiljc--rijailposluje, kakor želiš, — mi je rekel di-;vizjpnar.
, nStreljamo; oni tam pa tudi niso leni. tfCrog in krog pokanje, grmenje, bliskanje. V soparni tišini smo se povsreli na vrh. -Zda$ se pričenja nevihta. Artiljerija je ča--kalasamo na dober izgled; ples je že v ftek&. Na naši višini se vrste poročila in povelja, drugo za drugim. Telefoni kličejo -neprestano. »Kaj je?« vpraša stotnik, t ^»Ponižno javljam, tam na točki . . . ni .več stare baterije«, odgovori poročnik, cojavli opazovalec obveščen?« — »Da«. Poročnik se loti svoje naloge. »Vedno zopet se lotevajo Št. Petra,« meni stotnik in pogleda skozi daljnogled, ovit s sivim suk-nom, da bi se v solncu ne bliščal, na oblačke šrapnelov in podobnih ptičic, ki jadrajo po nebu. Na telefonu se zglasi poveljnik. Mirno, brez vsake strasti. Stvarno. Same številke in zopet številke. V strelskih jarkih se glasi povelje k naskoku pač nekoliko rezkejše. Tam je odvisno vse od živahnega razpoloženja, ki smrt zaničuje.
Vsako povelje v jarku je sad računanja, kombiniranja. Le malokdaj zahteva hip poseben sklep ,., Z ognjem zapreti to in to cesto ... Čez grič ta in ta ... Koncentričen ogenj na višino X.... Nihče ne vpraša, kam in zakaj. Topovi govore, in le toliko izvemo, da se vse to vrši z absolutno pre-cizijo.
In tako je že pet mesecev. Z največjo natančnostjo se izvršuje vse delo krog in krog, na artiljerijskih vrhovih in v strelskih jarkih, delo možganov in krepkih pesti, ki drže prste pripravljene ob petelinih in bodalih. In temu preciznemu sodelovanju, temu uboganju na migljaj se moramo zahvaliti, da je lepa Gorica pod nami — naša.
cnica z mm Mšča.
(Izvirno poročilo »Slovencu«, priobčuje Janko Homan.)
Ni ga menda kotička v bojni črti od Tolmina pa doli do sinjega morja, kateri bi mi bil neznan, a najraje pa gledam, če-peč v strelskem jarku, tje po gladki vodni površini, ki se v solnčnih dneh blešči kot veliko zrcalo. Nehote mi uhajajo v spomin razne pesmi od te »luže«, med drugim pomen »Morje adrijansko, bilo nekdaj si slovansko«, nehote si mislim, zakaj bi ne ostalo oziroma postalo po vojni še vedno »slovansko«. Res je, da steza krivoprisežni Lah prste po njem, a gotova zavest navdaja nas vojake, da ga v oblast nikoli ne dobi. Ker hoče našemu prodiranju v »deželi morilcev«, Srbiji, delati ovire s tem, da bi naše armadno vodstvo moralo tem večjo silo vojaštva držati ob Soči, pričel je pred dnevi ofenzivo na celi črti. Že danes vemo, da ga pošljemo s krvavo butico k »mia mama« domov za peč. Ob takih prilikah je seve vse na nogaih. Doletelo je naše krdelo, da smo bili postavljeni kot prva rezerva v neki vasi ob morju, v kateri je Lah že v obliki granat marsikateri hiši napravil hudo poškodbo. Cerkveni zvonik je brez zvonov, križ in strelovod pred cerkvijo na tleh — odbila je. granata. Pri cerkvi ni nobene šipe cele. Nastanili smo se večji del v nekem mlinu, manjše število moštva pa v cerkvi, in med istimi sem bil tudi jaz. Ker marširamo ali se premikamo vsled sovražnikove bližine samo ponoči — še v tem času nas žarometi ne puste pri miru —, tedaj se razume, da smo prišli v svetišče ponoči. Zamolklo votlo so odmevali naši težki koraki po svetem prostoru, v katerem kljub njegovi veliki starosti Še ni ropotalo morilno orožje in se je raz leče vedno le klicalo »Mir med vami« in »Ne ubijaj«. A danes, zdi se mi, da slišim povelje »pobij vraga in razdiralca svete vere in božjih hramov«. — V temi poiskal sem za silo na kamenitem tlaku pred velikim oltarjem ležišče. Luči se ne sme prižgati, in če bi se kdo spozabil in prižgal luč, bi morda vsi plačali z smrtjo, če bi Lah zapazil. V jutro, ko je polagoma prišel dan, sem si ogledal notranjščino cerkve. V velikem oltarju je sv. Ivan Krstnik. Ker je bilo v svetilki še nekaj olja, smo prižgali luč in nekateri so prinesli od nekod izpraznjenih laških šrapnelskih cevi z nabranimi cvetlicami ter razpostavili po oltarjih. Kajenje ali nespodobno obnašanje se je vobče prepovedalo. Ostali smo tu nekaj dni ter pridno postavljali strelske jarke. Tudi moj oddelek se je preselil iz cerkve v mlin, kjer smo si napravili ležišča, kakor je kdo zamogel. Nekateri so natrgali trave, drugi donesli zopet kakih cunj iz praznih hiš. Jaz sem imel večjo srečo, našel sem žim-nico. Napravili smo si kolikor mogoče
. . . Padel ob Dnjestru — strel v trebuh . . . Vedno enako. Niti na imena onih, o katerih se je pisalo, nisem več pazil. Vsi v pisarni smo se bili že nadadili na to. Samo če je prišlo kaj posebnega, kakšna nenavadna smrt, kakšen nenavaden dogodek, so peresa za trenutek zastala.
Naenkrat pa je zastalo tisto popoldne tudi moje pero, dasi je bil dogodek, ki ga je narekoval tovariš tovarišem povsem navaden, enak stoterim med tisočerimi.
»Kriegsfreiwilliger Ivan Podles-n i k , geboren ... Heimatsberechtigt..,
Naprej nisem poslušal. Danes se čudim s kakšno mirnostjo sem prenesel to novico, te težke akorde vsakdanje pisarniške pesmi. Tako mi je bilo, kakor da sem gledal zadnje dejanje težke tragedije.
Moj oče! Izmed treh sinov je šel zadnji — prostovoljno — pa je prvi padel in na ta način končal lepo, junaško dolgo pot življenja težkih zmot in mnogih prevar.
Oče, danes si zopet pred menoj tako velik kot si bil pred mnogimi leti, ko sem se komaj zavedal, da si mi oče! Oče, danes so računi med nama poravnani, ker si poplačal svoj zmotni dolg s srčno svojo krvjo kot junak med junaki! Oče, lahko mi je pri srcu, ker z junaškim koncem si nam zapustil to, da bo spomin na te svetel v naših srcih!
Oče, počivaj mirno! Upam, da je pot na in po bojnih poljanah pripravila tvoje srce, da je tvoja duša mirno lahko stopila pred Njega, ki edini ve, da tvoje srce ni
bilo tako kot so je slutili nekateri. Oče, kot je bila burna pot tvojega življenja, tako miren bo večni sen na poljskih poljanah. Skoraj bi ti zapel s Kettejem:
Zakaj si pravil, oče mi nekdaj
o svetski sreči, oče? Sen je sen!
Življenje je sovraštvo, večen boj , , .
Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj,
ne želel bi ti spet iz groba ven.
Le spavaj, spavaj, srečni oče moj!
Pesem peres je pela naprej: »Padel ob Dnjestru — strel v srce ....
Jaz sem se poslovil.
* * *
Peljal sem se proti domovini. Tisti dan je padel sneg na našo gorenjsko zemljo. V železniškem vozu je bilo živahno. Nekateri vojaki-ronjenci so st vozili domov za vedno, nekateri pa na kratke dopuste. Zato je bilo razpoloženje živahno, veselo. Ko smo se peljali proti Kranjski se je oglasila pesem. Pesem domovine.
Med vojaki se je nahajal tudi mož, ki se je peljal tisti dan po celoletni odsotnosti prvič zopet domov na štirinajstdnevni dopust. Ta mož je bil že, ko smo bili še na Štajerski, ves doma. Takole nam je pripovedoval o domu:
»Poldne bo, ko bom šel proti hiši... Otroci me bodo že oddaleč ugledali in pritekli mi bodo nasproti. Pa bo prišla tudi moja žena Katra. Vsa bo začudena, ker
udobno, ne vedoči, za koliko časa. Naš krojač je pričel na najdenem šivalnem stroju celo svojo »ordinacijo« za strgane hlače itd., drugi smo postavljali skrivališča iu pletli žične ovire, — na bolj odprtih krajih le ponoči. Semintja nas je pač prepodil kak laški šrapnel ter nekoč enega ubil in enega ranil. Tudi laški zrakoplovi so krožili vedno po zraku — no, to jc pa itak povsod —, večkrat celo po več*takih »jastrebov«. »Kritje« se je velelo in po-skakali smo med drevje ali med trtne nasade ter skrili kot piščeta, če koklja da svarilni glas. Tako življenje se nam je sicer dopadlo, vendar pa je postalo dolgočasno ter smo bili celo veseli, ko je došlo
povelje, da imamo v nočeh proti........
patruljirati. Nagajali smo laškim predstra-žam, kar se je dalo, prizadejali jim nekaj izgub; toda tudi mi smo imeli enkrat enega ranjenca ter izgubili narednika Kreka in njegovega »Pika«. Sedaj ni nikogar, ki bi v naši kuhinji obiral kosti.
V noči na 17. t. m. smo bili nenadoma alarmirani in urnih krač smo šli proti komaj pol ure oddaljeni..... ter iskali kritja za nekim gostim plotom, kateri je povečini iz skupaj zloženega kamenja. Čez naše glave so frčale posamezne svinčenke in tudi granate in šrapneli, ker znano je, da Lah po rezervah išče in strelja. Noč je bila mrzla in t.epetali smo zjutraj prav pošteno, toda ganiti se nismo smeli, ampak ostali v tem kritju še tisti dan in še pozneje več dni na prostem. Oskrbo smo dobivali le ponoči, podnevi vsled sovražnega artiljeriiskega ognja ni bilo mogoče, zlasti ker je Lahon že 18. t. m. pričel morda iz jeze vse obstreljevati, še posamezne vojake, in tako je tudi bližnjo vas, zlasti mlin, kjer smo bi'i mi notri, neznansko bombardiral. Ker je vse prazno, ni bilo nikake človeške žrtve razun par ranjencev, katere je po naključju zadelo kamenje. Pač pa je napravil na hišah večjo škodo, katere poškodbe sem opazil sedaj, ko smo ono bojno točko vsled došlega povelja morali zapustiti in je naše mesto nek hrvaški polk zasedel. Radovedni smo bili pač, kake poškodbe so v mlinu. Naoravil je dosti lukenj v stene. Na moji žimnici počiva sedaj krog 100 kg težak kamen, kojega je vrgla granata iz stene. Odnesel sem kožo. Tudi stranišča ni pustil — zadel ga je tako dobro, da je vsebino straniščne jame izpraznilo in razmetalo po stenah in po travi. Za ta »centrum« bi bilo pač treba laški artiljeriji priznanja od Cadorne. Ko bi on za ta uspeh vedel, gotovo bi se glasilo poročilo nekako takole: »Vsled našega preciznega artilerijskega ognja uničili smo veliko municijsko zalogo«, in laška javnost bi čitala z žarečimi očmi, d' Annunzio pa bi Cadornu brzojavno čestital, Emanuel-ček pa bi ga še odlikoval — morda?
Dan za dnem bobni, poka, treska in se odpirajo žre'a, toda »nikoli in nikoli« — spoznal boš Lahon, toda prepozno. Za Srbom prideš ti na nož.
2S00 01 VISOKO.
Podlovec Alojzij Sever piše dne 28. oktobra:
Oglašam se, da naši prijatelji ne bodo mislili, da smo šli že vsi k vragu, kakor nam je pred kratkim želel neki Lah iz njihovih zakopov, ki so samo 600 m oddaljeni od nas. Pa nas ne bo vzel vrag nc, čeprav smo na najslabšem kraju — na 2600 m visokem gorskem velikanu v pustem skalovju. 26. t. m. smo ravno zopet prestali šestdnevni artiljerijski ogenj; sme mislili, da bo napadal, a ni prišlo do tega.
niti ne sanja se ji, da bom prišel domov. Prav nič ji nisem pisal. Pa bomo stopili v hišo in Katra me bo vprašala. Prav gotovo me bo takole vprašala:
—	Ja, Janez, kaj boš pa jedel, kaj bi pil? Revež, ti si lačen, kaj naj li pripravim? —
Prav takole rne bo povprašala. Jaz ji bom pa rekel:
—	Katra, jaz nisem prav nič žejen in prav nič lačen, zato mi ni treba prav nič pripravljali. Ampak, Katra, li se semle k meni vsedi ,da te bom gledal. —
Tako ji bom odgovoril in Katra se bo k meni vsedla, otroci pa okrog, jaz jih bom pa gledal, samo gledal, četudi celo popoldne in cel večer . , ,«
Tako je pripovedoval eden, drugi zopet drugače. Vseh misli so bile doma, vsak sam pri svojih. Moje misli pa so bile v dneh, ko se bodo vračali domov — za vedno — tisoči in tisoči. Kakšen velik praznik bo takrat! Vstajenje in vernih duš dan! Žalost in veselje!
Skoraj prepočasi nam je drčal vlak po domovini, pokriti s prvim snegom. Čim bližje smo bili, tem težje mi je bilo v srcu. Pelial sem se mimo kraja, kjer živi moja mati — meni pa ni bilo dano, da bi stopil k nji in ji rekel:
»M ati, tvoj mož jc umrl . . .«
Zato pa le pozdravljam tem potom, mati. Pozdravljam te kot eden, mimo katerega gre mnogo pogrebov, on pa gleda , na — križ.
i	fvan Podlesnik.
Komaj se je bil Lah vzdignil, smo ga že pognali nazaj. Lah je bil goto že mislil, da nas je vse pobil z granatami, toda naši fantje so se med ognjem poskrili v skalnate dupline in ni bilo hujšega, nego da smo imeli dva ranjenca. Za tak »uspeh« je sovražnik zmetal milijone v naše skale! Škoda,
Sedaj je postalo že grozno mrzlo. To pa za Lahe ni in skoraj vsak dan pride kateri k nam. 25, t, m. je prišlo 48 mož naenkrat; na 50 korakov so začeli vpiti: »Nicht schiessen, wir ergeben uns!« In res so pravili, kako je mrzlo in da sploh niso nič kaj zadovoljni s svojo vlado; rekli so, da se je cela kompanija zmenila, da se uda, a vsem naenkrat ni bilo mogoče priti. Drugo noč je zopet prišlo 8 kuharjev in dva alpinca. Prejšnji mesec so se Lahom ponesrečili štirje napadi in pred postojankami leži polno njihovih mrličev, ki jih sploh ne pokopavajo.
Slovenski lantje pošiljajo pozdrave.
Prejeli smo naslednje vojnopoStae dopise: Podpisani slovenski možje ln fantje v vzhodni Galiciji, doma od Slov. Bistrice, Maribora, fare Makolske, Sv. Andreja na jezerih, pozdravljamo svoje drage domače tam daleč v lepi Štajerski! Ignac Str-nad, četovodja, Jožef Skopec, desetnik, Andrej Kocjan, desetnik, Kobot, narednik, Franc Krajnc, Andrej Grahl, L Vag-nar, A. Peljko, Fr. Roržek, A. Grošelj. B. Kos, Fr. Vrhovnik, I. Ajt, Ant. Ačko, Fr. Gojčič, I. Dobnik, A. Lopnič, Andrej Čep in drugi. V družbi s prijaznimi Štajerci pri isti stotniji služeči Primorci od Gorice, Brd in Vipave ter s Krasa pozdravljamo svoje družine, ki so razkropljene na vse vetrove širne Avstrije, želeč veselega svidenja: Ivan Rožič, Tomaž Orel, Jos. Šfiligoj, I. Zorzut, Fr. Mužič, Kobal, Beltram, Figič, Tinta, Fikfak. Skočir, Polanc, Juriševič, Košuta.
Naša bolnišnica je nameščena zadnji čas v mestu L . . k, v prostorih bivše ruske vojaške bolnišnice. Poslopje je novo, moderno urejeno, vodovod itd. Čez zimo menimo ostati tukaj. Pozdrave pošiljamo vsem znancem in prijateljem; Štefan Štrukelj, Črnomelj; Ivan Gruden, Ho-tederšica; Fr. Pečnikar, Domžale; Lojze Šmuc, Sežana; Janko Petelin, Prosek; Kristjan Merkuza, Komen; Ferd. Gombač, Trst; Pavel Sancin, Skedenj; Štefan Ber-lot, Kanal; Jos. Koršič, Biljana; A. Marko-čič, Št. Martin; Vlad. Maver, Kastav; Jos. Lenac, Zamet; Ig. Brus, Hotederšica; Mat. Ivančič, Pulj. — Drugi oddelek strojnih pušk na severnem bojišču pošilja iskrene pozdrave tovarišem na jugozapadu, ki branijo našo prekrasno domovino, in vsem Slovencem! Mihael Bartelj, desetnik; P. Jenko, narednik, pešci Fran Remec, Josip Turk, Albert Gaja, Jožef Selak, Franc Vilfan, Matija Štrekl. — Danes nam igra vojaška godba, vojakov kar mrgoli krog nje, za Rusa, dasi je blizu, se niti ne zmenimo. Vreme imamo zadnje dni (1. oktobra) lepo, a mrzlo. Po hribih se je prikazal prvi sneg. Prisrčen pozdrav doma ostalim! Lovrenc Kutin. — Še vedno pridno mešamo laško polento in jo belimo s 30.5 cm granatami in šrapneli. Hrib se omaje in hrast, zvestoba Slovenca ne gane! Prijateljske pozdrave pošilja Matija Ofak.
Prisrčne pozdrave vsem rojakom po> šiliamo slovenski topničarji domačega ljubljanskega polka: Leopold Senica, Jernej Lipar, Ig. Breznikar, Ivan Črnivec, Ig. Marine, Stane Skrinjar, Konrad Kobilica. — Med grmenjem topov in pokanjem ročnih granat pošiljajo iz strelskih jarkov srčne pozdrave vsem znancem in prijateljem fantje pionirskega oddelka 17. železnega pešpolka: Četovodje Jožef Meglen, Anton Babnik, Vinko Vončina; poddesetnika Anton Galič, Ivan Hribar; pešci Jožef Radešček, Ivan Ranguš, Šparemblek, Jožef Klobučar — v imenu vseh drugih. —' Z daljnega Dnjestra pošiljajo mnogo pozdravov: Jožef Klinec, Štefan Drašček, Jožef Tur< Angel Kolarič, Anton Mala-vec. — Slovenski bojevniki na severnem bojišču pošiljamo prisrčne pozdrave Slovencem v domovini! Hinko Mekinda, Ludvik Čuk, Karel Fajdiga, Josip Ambrož, Štefan Milavec, Franc Kukec. — Vsem goriškim beguncem, raztresenim po raznih deželah, pošiljamo mnogo srčnih pozdravov! Ivan Drnovšček, Jožef Erzetič, Anton Bučenel, Franc Drnovšček in Ludvik Per-kon.
iz slovesu ire:nin v flmeiM
(Dopis.)
A u r o r a, 111. Kar se dela in zaslužka v tej naselbini tiče, jc šc precej dobro. Če
se ne bo nič na slabše obrnilo, pa bo delavstvo zadovoljno. Vreme pa imajo sila slabo. Slednji dan je deževalo in lilo cd 20. julija pa do 1. dne meseca avgusta. Sedaj se je menda izlilo, ker se je nebo izve-drilo in izjasnilo. Treba je lepih, solnčnih
dni, da bo dobra letina.	.
V Lusk u, Pa., se pa z delavskimi razmerami nič preveč ne pohvalilo, bicer se dela slednji dan, a zaslužek je precej pičel. Zaenkrat se nikomur ne svetuje tja seliti, ker sc dela sploh ne dobi. Vendar pa tamošnja slovenska naselbina dokaj dobro napreduje. V mestu kakor tudi v okolici si je že mnogi Slovenec postavil lastno domovanje, ali vendar bo treba še veliko truda in dela, preden se bodo lahko
postavili pred svetom.	.
Bilo je leta 1903., ko sem ,o pnmahal iz Clevelanda, Ohio., na Eveleth, Minn. Vešč mizarskega dela sem se moral takoj lotiti težkega posla globoko pod zemljo v rudniku. Ker tedaj še nisem umel angleščine, sem bil vesel, da sem sploh dobil delo, naj si je bilo že to ali ono. Leta 190 j. , na 1904. v zimskem času pa je prišel k nam neki »gosposki« človek in nam je ponujal zemljo. Kakor smo kasneje izvedeli, tfa je bila poslala vlada, da bi nam ponudil vladna zemljišča. Takrat smo se mu smejali, sedaj nam je pa žal. Kratkovidni kakor smo bili, smo si mislili: po dva dolarja in še čez zaslužimo vsak dan, čemu nam bo zemlja. Zdaj je, žal, prepozno prišlo spoznanje. Oj, kako dobra bi bila v današnjih dneh zemlja! Leta 1904. so nam ponu-iali lote po Chisholmu. Mesto je bilo raz-merjeno. Ker je svet kamenit, se naš narod ni ravno naglo naseljeval. Meni na primer so ponujali takrat loto na glavni ulici za 300 dolarjev, in sicer na majhne mesečne obroke. Jaz pa sem dejal in rekel, kdo bo kamenje kupoval? In nisem ničesar kupil ne jaz, ne noben drugi Slovenec. Drugi so jih lepo pokupili, mi jih pa zdaj plačujemo po 500 ali celo po 800 dolarjev, in to še daleč proč. Tiste, ki so nam jih izprva ponujali po 300 dolarjev, se sedaj po 8000 dolarjev plačujejo. Dragi rojaki, takih prilik in priložnosti smo mi Slovenci že dosti zamudili. Sedaj se nam pa spet ena taka prilika ponuja. V New Duluthu se bo otvorila nova jeklarna. V nasprotnem Wisconsinu v Olivier je ze veliko slovenskih družin naseljenih, prav tako tudi v New Duluthu, Minn. Pa bomo menda zopet zamudili lepo priliko, da bodo tujci vse pobrali. Gotovo je, da bo New Duluth eno največjih mest, drugi Pitts-burg. Kdor ne verjame, pa naj pride sam pogledat velikansko tvornico, potem bo brez dvoma kupil svet, kakor sem ga jaz sam. Izkušnja uči. Ura zamujena ne pride nobena.
V Elly, Minn., so bili med porotniki za prvo zasedanje izvoljeni tudi ti-le Slovenci: John Grahek, Joe Gerzin, Martin Skala, Josip Schweiger, Marko Bluth jr„ John Kapsh, Mat. Spreitzer in Marko Zo-retič. Slovenci se v Ameriki že posta-
vimo.	.	,
Amerikanski »Slovenski Narod« prinaša prelepo Finžgarjevo povest »Pod svobodnim solncem«, »Narodni Vestnik« izda v posebni knjižici dve povesti iz peresa Meškovega, Ivan Cankarjevi krajši spisi so pa tudi večkrat ponatisnjeni v naših časnikih.
Po amerikanskih listih se išče Janez ulovan, doma iz Škrilj pri Igu. Dobiti ima denar zaradi odškodnine po umrlem očetu, ki se je ponesrečil v rudokopu. Piše naj se na naslov: John Lanich, box 903, Leadville, Colo. — V Dailas. Tex„ so imeli strašen vihar, v katerem je izgubilo nad petsto ljudi svoje življenje. Materialna škoda se ceni na 5 milijonov dolarjev.
Svetovna razstava v San Franciscu kaže vkljub temu, da nima dosti inozemskih razstavnih predmetov, lepo število obiskovalcev. Evropska vojska ji je toliko -y korist, da je mnogo Amerikancev, kateri ,so slednje leto hodili v Evropo, moralo ostati doma ter si ogledujejo zapadno obrežje in pred vsem zanimivo razstavo. Saj so listi že računali, koliko so si letos Amerikanci s tem, da so sicer neprostovoljno doma ostali, prihranili in koliko je Evropa pri tem izgubila. Ta vsota se ceni od 300 do 500 milijonov dolarjev. Kakor kaže Statistika priseljevalnih uradov, se je leto pred vojno peljalo v Evropo 482.477 popotnikov v kajutah in 520.120 popotnikov v notranjščini ladij; vseh skupaj torej 1,002.597 ljudi. Med njimi je bilo v letu približno 600.000 popotnikov, ki so popo-tovali za zabavo in razvedrilo. Voznina teh popotovalcev se ceni na 87 milijonov dolarjev, in sicer pripada 35 milijonov dolarjev na popotne osebe v I. razredu kajut, 19 milijonov dolarjev na popotne ljudi v II. razredu kajut in 33 milijonov dolarjev na popotne ljudi v III. razredu. Kar so pa potem Amerikanci v Evropi potrosili, se ne da dobro določiti. Ali približno se da izračunati to tako-le: 95.000 popotovalcev v I. razredu porabi v 75 dneh (30 dolarjev na dan) 140,500.000 dolarjev; 110.000 oseb II. razreda porabi v 45 dneh (10 dolarjev na dan) 45,500.000 dolarjev; '100.000 oseb III. razreda porabi v 30 dneh dva in pol dolarja na dan) 30,000.000 do
larjev. Ta izračun, ki skupno z voznino tvori 307 milijonov dolarjev, ne vsebuje vsote, izdane za »spominke« in vsote za nakup dragocenosti, obleke in drugih potratnih predmetov, ki jih Amerikanci kaj radi kupujejo v Evropi.
Nedavno so Slovenci praznovali v
Brockwayu, Minn., lepo cerkveno slav-nost. Prevzv. mil. gospod škof Trobec jc bral zlato mašo, brata Blaža sin pa novo sv. mašo. Bila je lepa slavnost za Slovence in za vrlo Trobčevo družino v Logu pri Polhovem gradcu. — Pozdrav dragi stari domovini!
Zvezne čete zasedle mlm križišče Kuršismlp - HSu&szeea armada se iiliža Novemu pazariu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. novembra. (K. u.) Uradno se razglaša:
C. in kr. čete, k ise bore ob meji Sand-žaka, so vrgle črnogorske zadnje straže čez Lim.
Povsod se nadaljuje zasledovanje Srbov.
Tisti avstrijsko-ogrski oddelek, ki prodira proti Sijenici, je vrgel sovražnika iz njegovih vztrajno hranjenih gorskih postojank severno od Jaborja.
Nemške čete generala pl. Kovesza so stale sinoči pol dne hoda do Raške.
V	Koršumlju je došlo do krajnih bojev.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 71. novembra. (K. u.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Zasledovanje v gorovju je zopet dobro napredovalo..
Srbi niso mogli nikjer prodiranja znatno ustaviti.
V	naših rokah je ostalo 2000 Srbov, ena strojnica in dva topova.
Najvišje vojno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija. (K. .u) Poročilo generalnega štaba 15. novembra:
Na vseh bojiščih se razvijajo operacije ugodno za nas. Ob napadu na Lebane (20 km južnozahodno od Leskovca) smo ujeli 170 sovražnikov in smo zaplenili veliko bojnega materijala. Boji se nadaljujejo.
Srbsko uradno poročilo.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana:
12.	novembra. Nemški listi so poročali, da so zaplenili v Kraljevu 140 topov. Potrebno je dostaviti, da so bili topovi popolnoma nerabni in da so bili ti topovi zaplenjeni v srbsko-turški in srb-sko-bolgarski vojski. Izguba teh topov ne vpliva čisto nič na kakovost vojskujoče se srbske armade, ki je popolnoma nedotaknjena trdno odločena, da se do zmagovitega konca vojskuje s po zanesljivih poročilih zelo premočnim sovražnikom.
Popolnoma napačno je, da so v tej noči zasedli Bolgari Valandovo ali mu grozili. Veleša še niso zasedli zavezniki, na Bolgare pa zavezniki tako pritiskajo, da se padec mesta lahko vsak trenutek pričakuje. Bolgari, ki so imeli zelo velike izgube, pokopavajo svoje mrliče.
14.	novembra. Srbske čete so 12. novembra po zelo trdovratnem boju z Bolgari zasedle vzhodni del Tetova in zaplenile tam artiljerijo in strelivo. Tetovo leži blizu Skoplja. Francozi so 13. novembra vdrli na bolgarsko ozemlje in so zasedli Kosturino (približno 8 km južno od Stru-mice). V smeri proti Strumici se bije velika bitka med Francozi in Bolgari.
Črnogorsko uradno poročilo.
Dunaj, 17. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana:
13.	n o v e mb r a. Na naši bojni črti ob Sandžaku je napadel sovražnik odločno z velikimi silami naše postojanke. Odbili smo ga na celi črti in smo se le v smeri proti Višegradu umaknili iz prve v drugo obrambno črto nazaj. Sovražnikove izgube so bile velike.
Rim. (Kor. ur.) Črnogorski generalni konzulat objavlja sledečo uradno brzojavko iz Cetinj 15. t. m.:
Sovražnik je včeraj ponovno napadel našo sandžaško bojno črto. Boj se je ljuto bil cel dan. Držali smo svoje postojanke in smo zadali sovražniku najtežje izgube. Pri Troglavu je sovražnik zopet krepko napadel, a je bil odbit na celi severni bojni črti.
Francosko uradno poročilo.
Solun. (K. u.) »Agence Havas« 16. t. m.: Po ljutem napadu na Cicevo so se umaknili Bolgari na višine, ki leže za krajem. Na bojni črti Krivolak je mirno. Na bojni črti Rabrovo-Valandovo neprestano delovanje. Angleži so tu 15. t. m. sprejeli krst ognja. Bolgari so izpraznili Kosturino.
Dunaj, 17. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana:
15.	n o v e m b r a. Od časa do časa ogenj s topovi v ozemlju Rabrovo in pri Krivolaku. Živahno delovanje se je razvilo 13. t. m. na levem bregu Črne, kjer Bolgari brezuspešno napadajo dalje. Naše čete so ustvarile vedno tesnejše zveze s srbskimi oddelki, ki operirajo pri Prilepiu
Na srbskem južnem bojišču.
Sofija, 17. novembra. Zahodno od Leskovca so Bolgari zopet osvojili vse iztrgane jim postojanke. Francoze so zahodno od Vardarja krvavo odbili. Danes se je dvignilo v Solunu več francoskih letalcev, ki so odpluli na bojišče.
Položaj Srbov v Babuna gorovju poslabšan.
Milan. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« poroča 15. t. m.: Položaj Srbov v gorovju Babuna se je radi napadov treh bolgarskih divizij poslabšal. Srbi so morali zopet izprazniti višine Kozjak.
Kralj Peter ostane pri armadi.
Bukarešt. Srbski kraljevič Aleksander je odpotoval, kakor sc poroča, v Cetinje. Kralj Peter se je pa izjavil, da se hoče za Srbijo do skrajnosti vojskovati.
Črnogorci so se morali umakniti.
Amsterdam, 17. novembra. Po došlih poročilih so se morali Črnogorci umakniti pred naskokom sovražnikov iz svojih izvrstnih postojank.
Strašne izgube Francozov na Balkanu.
Baselj. V zadnjih bojih pri Strumici so imeli Francozi strašne izgube. Švicarski listi sodijo, na je za boj nesposobna ena tretjina čet, ki so se nahajale v boju. Lazareti v Solunu so prenapolnjeni z ranjenci. Vsak dan dohajajo novi vlaki.
Novo izkrcavanje v Solunu.
Genf, 17. novembra. »Matin« poroča: Pred Solun so došle angleške in francoske križarice in angleški monitorji. Izkrcali so nadaljne številne čete in obilo provijanta ter vojnega materijala.
Strašna beda v Stari Srbiji.
Kri&tijanija, 17. novembra. »Matim poroča: V Stari Srbiji vlada strašna beda, V Mitrovici ni dobiti skoro nič kruha. Prebivalstvo se hrani povečini s sočivjem. Iz Mitrovice prihajajo vznemirljive vesti. Mesto se bo komaj moglo držati.
Černopejev padel.
Sofija. Znani borilec za osvoboditev Macedonije, poslanec Černopejev, ki je vstopil začetkom vojske prostovoljno v armado, je padel v zadnjih bojih na bolgarski strani.
Iz Belgrada.
Zemun, 17. novembra. V Belgradu je sedaj komaj 12.000 prebivalcev, medtem ko jih je bilo pred vojsko blizu 100.000. Tudi tisti, ki so ostali v mestu, stanujejo zunaj v revnejšem delu mesta. Notranje mesto je skoro popolnoma prazno.
Bojevite vdove.
Milan, 17. novembra. Balkanski poročevalec »Corriere della Sera« poroča svojemu listu: Vdove padlih srbskih vojakov so sklenile, da sestavijo posebno četo, ki naj sodeluje v bojih v neposredni bližini. Dosedaj se je prijavilo 400 častniških vdov.
XXX Rumunija.
Vlada se bo res nekoliko izpremenila. Prideta bivši pravosodni minister Stelian in Bratianujev brat Vinlila. Ni pa še gotovo, ali odstopita zunanji minister Polumbaru in notranji minister Moržun. Vodja konservativcev Marghiloman je izjavil, da celotne vlade sedaj ni mogoče izpremeniti.
Zakaj ne sme Rumunija proti nam.
Bukarešt, 17. novembra. Konservativni »Steagul« podaja pregled dosedanjih uspehov osrednjih sil in konča: Če bi se danes vmešali v vojno proti Nemčiji, bi to pomenjalo, da si Rumunija absolutno želi čisto podrejene vloge. Svojo usodo bi navezala na zelo zmanjšane ententine nade na uspeh. Danes o razdelitvi Avstrije ni več govora in v resnici ententa boj nadaljuje samo še zato, da kakeršenkoli način šc zmanjša razmerje v zmagi srednjeevropskega bloka, četudi ima na vseh frontah le malo upanja. Zmaga osrednjih sil se vsak dan bolj izpopolnjuje. V takih razmerah, bi bilo, milo rečeno, blaznost govoriti o vojni proti Nemčiji, Avstriji in Bolgariji.
»Živa« pa razpravlja o tem, kako ravnajo ententa ali osrednji sili s svojimi zavezniki. Srbija — to pove vse. Bolgarija pa raste na ugledu in moči in dobi vse, da doseže svoj cilj. To odkritosrčno pomoč proti svojim zaveznikom sta osrednji sili kazali že prej n. pr. proti Italiji, kajti gospodarsko pokroviteljstvo teh dveh držav je provzro-čilo, da sc je laška trgovina in industrija v razmeroma kratkem času krepko razvila. Ravno tako si je opomogla Rumunija. Raz-
lika v primeri z entento je tako očividna. da jc vredna premišljevanja,
Rumunija ostane nevtralna, Stockholm, 17. novembra. Kakor poroča »Rječ«, se še vrše pogajanja z Rumunijo, toda celo ruski merodajni krogi sc prepričani, da ne bodo uspela. Rumunija ostane nevtralna.
Rusija ni nikdar silila preko Rumunije.
Bukarešt, 17. novembra. Bratianujevc glasilo »Independence Roumaine« prinaša vest »Balkanske Agencije«, da je na vprašanje rumunskega poslanika v Petrogradu Sazonov izjavil, da Rusija ni nikdar mislila, da bi tudi najmanjši del ruske armade smel stopiti na rumunsko ozemlje brez izrecnega dovoljenja Rumunije. Sazonov je pristavil, da so take zlobne vesti razširjevale gotove osebe, katere vsi poznajo.
Ruske čete ob rumunski meji.
Budimpešta, 16. novembra. Iz Bukarešta javljajo, da je v Izmailu in Kiliji general Vcselkin nadzoroval tamošnje čete in ukazal pripraviti prostor še za eno divizijo, Iz Odesii vozijo neprestano živila v Izmailo, iz not^artjosti pa nove čete na rumunsko mejo. :
Rusko brodovje pred Bolgarijo.
Bukarešt, 'Ivi novembra. »Universuk poroča iz Tujs<>; 15 ruskih vojnih ladij črnomorskega .brodovja, med njimi 3 novi dreadnoughli, križari že dva dni blizu bolgarske obale.
XXX
Ententa hoče jasnosti od Grške.
Pariz, 17. novembra. (Kor. urad.) Po» sebni poročevalec »Petit Journala« v Atenah poroča, da so pogajanja med Grško in entento vedno bolj živahna, pa uspeha še ni. Gre se za to, da se od grške vlade doseže, da svoje dobrohotne namene, katere goji do zaveznikov, natanko opiše in se zlasti razločno izjavi o precej raztegljivem splošnem zatrjevanju dobrohotne nevtralnosti. Pojasni naj se tudi besede vojnega ministra Dragumisa o razorožitvi, urediti je treba vprašanje preskrbe in prevažanja čet in preprečiti razne spore, ki so se večkrat pripetili posebno med Angleži in Grki. O posojilu zaenkrat ne bodo razpravljali, kajti grška vlada priznava sama, da bi se pri sedanjih razmerah ne spodobilo prositi za posojilo pri zaveznikih.
ms
Ententa in grške volitve. j
»Times« pišejo glede grških vdlifev: Če se grška armada ne demobilizira, Sedaj bodo te volitve samo nekaj navideznega, ker je mnogo volivcev pod orožjem, česar so zlasti Venizelosovi pristaši prizadeti. Zato moramo kralja in njegove š^cen-krat opozoriti, da vprašanje ustavne oino-narhije na Grškem, katero namerava tkralj premišljeno in nezakonito kršiti, ni samp vprašanje notranjepolitičnih grških interesov. V pogodbi iz i. 1863., ko je Angleška Grški odstopila jonske otoke, so trivsile entente, Angleška, Francoska in Rusija prevzele garancijo za grško ustavo, .vt
xxx
Italija in Grška.
Lugano, 16. novembra. V »Corrierfc della sera« piše posl. Torre, znan po svojih zvezah z zunanjim ministrstvom: V začetku svetovne vojne ententa Grški ni ponudila samo albanskega Epira, ampak tudi oni del Albanije, ki gre do Berata in še dalje proti severu. Grška tega tedaj ni hotela sprejeti, da ne bi prišla navskriž z Avstrijo, Ker pa ima Avstrija danes drugačne interese, zato ni ravno neverjetno, da bo Grška ob ugodni priliki skušala zasesti del Albanije, To bi pa povzročilo spor z Italijo. Ta, stoječ v Valoni, bi tega povečanja Grške na škodo Italije nikdar ne mogla dovoliti.
Cadorna nc da čet za Balkan, ali pa odstopi.
Amsterdam, 16, novembra, »Pestel Lloyd« poroča: Po vesteh iz Rima je Cadorna z ozirom na zahtevo nekaterih listov, da se Italija mora udeležiti balkanske akcije, izjavil, da rajše odloži vrhovno vodstvo, kakor pa da čete iz sedanje fronte proti Avstriji.
XXX
Herve o položaju na balkanskem bojišču.
Pariz. (Kor. u.) Herve zahteva v »Gu-erre Sociale« nujno pomoč armadi generala Sarraila. Javnost je upravičena, da svari vlado, ker se je storilo toliko napak, odkar je izbruhnila vojska. Ne pričakuje mo, da se umika srbska armada v dobrem redu v gore, iz katerih bi nenadoma napadla avstrijske in nemške čete. Srbska armada, ki ji grozi obkolitev na obeh krilih, se mora umikati proti albanskemu obrežju ali na Grško. Umikanje proti Grški je verojetnejše, ker stoje tam zaveznikih Čisto jasno jc, da avstrijske, nemške in bolgarske čete korakajo proti Solunu. Čc najhitrejše nc pošljejo velikih ojačenj v Solun, sc ne bo nič pripravilo za obrambo in nas čaka hujša katastrofa, kakor je bil padec Antvverpna. Herve konča svoj čla-I nek: Kaj dela Italija! Kaj dela Rusiial
SLOVENEC, Hnc 15. novemEra 1915,
Sfraa ts ^ _ __
Črnogorski kralj zdrav.
Pariz, 17. novembra. (K. u.) Črnogorski generalni konzulat izjavlja, da se kralj Nikola počuti popolnoma dobro. Vodi osebno vojaške operacije. Prestolonaslednik je zapustil Cap St. Martin, da vpraša v Italiji zdravnike špecijalitete o svojem zdravju.
XXX
Nov narodni praznik v Bolgariji.
Sofija, 17. novembra. Bolgarska vlada je sklenila proglasiti 23. oktober, dan, ko je priplula prva avstrijska ladja v Ruščuk, za narodni praznik.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. novembra. (K. u.) Uradno se razglaša:
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Beriln, 17. novembra. (K. u.l Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Ruski rušilci so obstreljevali včeraj na najsevernejšem Kurskem Petragge in pokrajino južnozahodno od tam.
Sicer je položaj neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
Boj za Rigo.
Kodanj. Pankratov napoveduje v »Ruskem Slovu«, da iznova razvrste nemške bojne sile, ker hočejo odločiti boj za Dvinsk in Rigo. »Rječ« poroča, da pričakujejo splošno prodiranje Nemcev proti Rigi.
Na besarabski meji.
Černovice. O pokretu čet v Besarabiji se poroča: Zbirajo močne kavkaške čete, ki jih tvorijo večinoma zelo stari in popolnoma mladi vojaki. Poveljujeta generala Keller in Ivanov. Ruski častniki izjavljajo, da tem četam začasno niso določili nobene naloge, a zdi se, da čakajo, kako se razvijejo dogodki v Rumuniji. V Černovi-cah se je zopet culo močno streljanje. Rusi so izkušali prodreti proti Novosielici-Bo-janu, a naša artiljerija je že v kali zadušila ta poizkus. Uničena je bila ena ruska baterija.
General Kuropatkin v Besarabiji.
Budimpešta. »A Nap« poroča: General Kuropatkin se je pripeljal k četam, ki jih zbirajo v Besarabiji.
Ruski ranjenci v bojni črti.
Bukarešt. Vojaške oblasti v Besarabiji razglašajo, da se morajo ranjeni, ki jim je bil dovoljen 6 do 12 mesečni dopust, 9. decembra zopet predstaviti zdravnikom.
DUMA ZOPET ODGODENA.
Kristijanija, 17. novembra. »Tidentegu« poroča iz Petrograda: Ministrski svet je sklenil, da skliče dumo šele 8. decembra, ker še ni sestavljen proračun. Zasedanja bo že pred Božičem konec. Vlada je poslancem dala vedeti, da bo duma zborovala samo nekaj dni. Vlada bi takoj s silo za-
Nadškof grof Szeptycki
trla vsak političen razgovor, je pisal, kakor poroča lvovski »Dilo« iz Kurska, kamor so ga bili Rusi odvedli iz Lvova, dne 26. septembra pismo rusinske-mu kanoniku v Lvov, da so mu dovolili najeti si stan z vrtom in da so mu dali sedaj tudi prostost, da se more baviti z znanstvenim delom ter rabiti knjige in časnike.
Za IV. milijona blaga zaplenjenega.
Lvov, 15. novembra. Po poročilih lista >Kurjer I.wowski« so zaplenili v skladiščih neke tukajšnje špedicijske tvrdke vskladiščenega blaga v vrednosti 1 y2 milijona kron. Blago so shranili trgovci v špekulativne namene. Zaprli so jih 5, proti ostalim 35 lastnikom so uvedli kazensko postopanje.
Pollaki.
Organizacija poljske politike.
Poljsko politiko zastopata dve politični organizaciji, »Vrhovni narodni odbor« in
Poljski klub « (Poljsko kolo). Vrhovni na- ! rodni odbor je skupna politična organizacija za ves poljski narod; poljski klub pa je uradna organizacija v okviru avstrijskega državnega zbora. Obe politični organizacijo sta potrebni in obe sta se dobro izkazali. Med obema vlada lepa sloga; zalo se medsebojno jako dobro dopolnujeta. »Vrhovni narodni odbor« je z ustanovitvijo in delovanjem poljskih legij jasno izrazil politične cilje poljskega naroda in sijajno dokazal, da so Poljaki pripravljeni svojo kri prelivati za dosego svojih narodnih idealov. Po osvojitvi -Kraljestva« (t. j. prejšnje Ruske Poljske) je »Vrhovni narodni odbor« veliko storil za prebuditev poljske narodne in politične zavesti v Rusom iztrganih pokrajinah ter pospeševal zbliževanje Galicije in prejšnjih ruskopolj-skih dežel.
Poljski podaniki.
Dunaj, 15. novembra. Po okupaciji poljskega kraljestva je nastalo politično in upravno vprašanje, čegavi podaniki so zdaj tamošnji prebivalci. Avstrija in Nemčija smatrata, da so podaniki sovražne države, a postopata ž njimi skrajno dobrohotno, ne da jih smatrali za lastne podanike. Pod nemško cenzuro v Varšavi izhajajoči »Dziennik Polski« je zdaj srečno rešil to vprašanje. Kraljestvo Poljsko je ustvaril, kakor znano, dunajski kongres leta 1815. Državljanski zakon, ki je še zdaj veljaven, naziva stalne prebivalce dežele podanike kraljestva Poljskega. Na številnih mestih se ponavlja ta izraz. Ruska vlada je še 1. 1875. rabila ta izraz v ukazu, ki je odrejal na Poljskem nov sodni red. Ruski uradniki so pričeli šele 1912 odklanjati ta izraz v uradnih spisih. Osrednji ve-levlasti brez dvoma vežejo določila dunajskega kongresa ,ki jih je potisnila na stran Rusija in prebivalci Poljske so zato nasproti njima nesporno poljski podaniki. Ne glede na končno rešitev poljskega vprašanja je to za sedanjost zelo dragoceno. Osrednji velevlasti ne upravljata nobenega ruskega ozemlja, marveč kraljestvo Poljsko, prebivalci pa dobe zavest, da niso ruski, marveč da so poljski podaniki.
Skrb za šolstvo v zasedenih ruskih pokrajinah.
Krakov. »Nowa Reforma« poroča iz Radomska o izvrstnem utisu energičnih odredb okrožnega poveljnika polkovnika Petzdolda z ozirom na šolstvo v zasedenem ruskem ozemlju. Rusi so namenoma zanemarjali stanje šolskih poslopij, niso nadzorovali obiska šoli podvrženih otrok in so tudi zanemarjali vzgojo. »Nowa Reforma« zelo hvali avstrijske oblasti glede na šolstvo.
Šole v Lodzu.
Dunaj. Občinski svet v Lodzu je razpravljal o šolskem proračunu. Šolski odsek je predlagal 595.750 mark poljskim, 379 tisoč mark nemškim in 355.600 mark judovskim šolam. Poljaki, ki štejeo s pred-kraji 65% prebivalstva, so se odtegnili glasovanju. Na interpelacijo Poljakov, zakaj so nekatere tiskovine samonemške, je izjavil višji župan Schuppen, da je pritožba utemeljena in da bo enojezične tiskovine odpravil.
Nova ruska železnica k Murmanski obali.
(Glej zemljevid.)
Kar je na prvi pogled skoro nemogoče, se je najbrž uresničilo: v enem letu je zgradila Rusija ob pritisku vojne železnico med Petrogradom in Murmansko obalo (obala polotoka Kole ob Severnem ledenem morju), ter jo po poročilih iz Pariza in Londona namerava otvoriti še ta mesec. Ker Murmanska obala vse leto ni zamrznjena, bi imela Rusija ugodnost, da bi dobivala lahko vojni material iz inozemstva tudi takrat in ga pošiljala v notranjost, ako bi bila luka v Arhangelsku zamrzniena. Nova proga meri 1100 km. Tudi ako se ne oziramo na to, da je bila proga Petrograd-Petrosadovsk dolga okolo 300 km, gotova že prejšnjo jesen, je gradnja proge severno Petrosadovsku po pustinjah zapadno Belemu morju in še dalje po goratem polotoku Koli v enem letu velikansko delo. Mogoče je bilo le tako, da je Rusija nagnala iz najrazličnejših krajev, celo iz Južne Rusije in Sibirije, vojsko delavcev od 30 do 40 tisoč mož in da je letos poslala še tisoče
ujetnikov na najvišji sever, da bi bila proga gotovo izvršena še pred božičem. Da se je uresničila ta namera, se ima država zahvaliti pravzaprav le vojnim ujetnikom, ki so gradili progo samo, dočim so ruski delavci pripravljali le pota in vozili in kopali zemljo. Ker so vsa ta krdela ves čas živela v šotorih, bi radi vedeli, kaka je bila usoda vojnih ujetnikov v ostrem letnem času.
Na vsi progi so se dotikali množice jezer, tako so na jugu Ladoga in Onega-jeze-ro, na polotoku samem Imandra-jezero, ob katerem je zgrajena železnica na 60 km daleč. Na polotoku so izvrtali več predorov. Priroda jc tu različna, radi tega pričakujejo, da bode uspevala železnica tudi v miru kot izletna železnica za turiste. Za končno postajo so odbrali Semanovo, ne Aleksandrovska. Semanovo je ribiška naselbina na nasprotni strani kolske zajede. Aleksandrovsk, ki so ga krstili leta 1899. z mnogimi slovesnostmi, ni izpolnil nadej, ker je luka za mornariško postajo, katero so nameravali ustanoviti tam, premajhna. Zato so začeli pred nekaj leti graditi tako postajo iztočno Aleksandrovsku ob luki Kildin, a ta zgradba ni zdaleč ni bila dovršena, ko se je pričela vojna.
V koliko bode mogla rabiti Rusija murmansko železnico že letošnjo zimo, danes ni mogoče reči, ker nimamo nobene izkušnje, kako je mogoče v temnem letnem času brodarenje okolo Severnega rta. Takisto bode tako izrazito polarna železnica, kot bode murmanska, gotovo morala boriti se z mnogimi težkočam.i,
Boji no zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. novembra. (K. u.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Izvzemši bojev artiljerije in z minami na posameznih mestih bojne črte se ni nič poročalo, kar bi bilo važno.
Najvišje vojno vodstvo,
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 16. novembra. Uradno poročilo z dne 15. t. popoldne: V Artois ob Laby-rinthu trajajo boji tudi ponoči dalje. Potrjuje se, da so bile sovražne izgube tekom boja 14. t. m. zelo velike. V Champagni so Nemci napadli z ročnimi granatami naše postojanke na griču Tahure. Bili so odbiti.
Poročilo ob 11. uri zvečer: V Artois traja artiljerijški ogenj brez novih pehotnih bojev. V bojih 14. t. m. ob Labyrinthu smo našteli pred našimi strelskimi jarki 219 mrtvih sovražnikov. Obstreljevali smo vlake na postaji Rye. Pri Soissonsu, Ber-ryau-Bac in v Argonih so postali danes artiljerijški boji hujši.
Belgijsko poročilo: Od časa do časa artiljerijški boj na celi fronti, posebno pred Uniosam, Roedeskerke, Schon-beke, Stuyvekenskerke, Letenburg, Caes-kerke, Noordschoote in Mercken.
Francija glavno bojišče,
Rotterdam. Vojaški sotrudnik »Tuni-sa« sodi, da Anglija dobi vojsko, če jo bo prav vodila, mora jo pa izgubiti, če oj bo po sedanjem načinu vodila. Odločila se bo vojska na Francoskem s tamošnjo ofenzivo in se morajo na to dejstvo povsod ozirati. Na drugih bojiščih naj se nastopi s kolikor mogoče malim številom čet; a izrabiti se morajo vse zemljepisne in mornariške ugodnosti. Anglija ne sme zopet tako kakor kak
___St, 264.
blodeči vitez Don Quixotte postopati ir prirejati izlet.ov več sto milj čez morje. Veliko moč svojih sil naj izrabi, pošlje naj če mogoče, 30 novih divizij, ki naj kot zadnja rezerva odločuje vojsko.
Beda na angleškem vzhodnem obrežju.
London. (K. u.) »Times« izvajajo: Beda v mestih na vzhodnem obrežju je vsak dan večja. Podpora jc nujno potrebna.
Francoski socialisti za vojno.
»Stalni upravni svet združenih franco> skih socialističnih strank«, v katerem sedi tudi Gustav Herve, razglaša: V smislu sklepov narodnega sveta z dne 14. in 15, julija znova zatrjujemo, da je trajen mir le mogoč, če zmagajo zavezniki in stro nemški militarističen imperializem; vsak drug mir, vsak prenagljen mir bi bil ali samo premirje ali kapitulacija.
Zakaj je odpotoval Kitchener?
Manchcster. (K. u.) »Manchester Guar-dijan« izvaja: Kitchner je najbrže odpotoval radi zadnje kabinetne krize na Grškem,
Angleški ministri v Parizu.
London, 17. novembra. (Kor. ur.) Reu* terjev urad: Premierni minister, drž. tajnik zunanjih zadev, prvi lord admiralitete in municijski minister, so v spremstvu vojaških, diplomatičnih in mornariških strokovnjakov došli v Pariz, da se posvetujejo s francosko vlado.
Napadi v angleški zgornji zbornici.
London, 17. novembra. (Kor. ur.) V včerajšnji seji zgornje zbornice je izjavil lord St. David, da vsebujejo časopisi mnogo pritožb o zadržanju generalnega štaba med zadnjimi boji na Francoskem, Generalni štab je mnogo prevelik. Častniki so dobili mesta poveljnikov na podlagi družinskih odnošajev, delovanje generalnega štaba je slabo, zato so večkrat izostale zmage. Angleški generalni štab je pet do šestkrat tako velik kot francoski. Mnogo častnikov je bilo baje proti volji Frencha poklicanih v generalni štab. Glavni stan so obiskale dame. Nek civilist, ki je po opravkih došel v glavni stan ob pol 11, uri dopoldne, ni našel v uradu nikogar, ker so častniki igrali pozno v noč bridge.
Lord Haldane je obžaloval napade predgovornika, ki kritizira slabosti, ki se pojavijo v vsaki vojski. Prvotno je imela Angleška slabši generalni štab kot Nemčija, sedaj pa razpolaga z generalnim štabom prve vrste. Ni prav, da se posamezne napake posplošijo.
Turčijo v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad. (Kor. ur.) Glavni stan obvešča:
Dardanelska bojna črta.
Dne 14. novembra streljanje v odsekih Anaforta in Ari Burnu. Naša artiljerija je prisilila neko sovražno torpedovko pri Hemikli Limanu in transportne parnike, ki so poizkušali izkrcavati blago pri Ari Burnu, da se odstranijo od obrežja.
Seddil Bahr.
Dne 14. novembra ni mogla sovražna artiljerija, dasi je izstrelila na naše levo krilo 8000 granat, dasi so metali bombe in zažigali podkope, nam napraviti nobene bistvene škode. Dne 15, novembra je nameril sovražnik ljut artiljerijški ogenj na naše naprej potisnjene postojanke v središču in je nato napadel levo krilo naših polkov v središču, a napad se je lahko odbil. Ob nekem napadalnem poizkusu na nek drug del te bojne črte je prišel sovražnik do naših naprej potisnjenih postojank, a ogenj na krila naših sosednih utrdb in nek protinapad ga je popolnoma vrgel iz sprednjih naprej potisnjenih črt nazaj v njegove stare postojanke. Sovražnikove izgube so bile težke.
Bojna črta ob Iraku.
Naš ogenj je sestrelil že drugo sovražn6 letalo, ki smo je nepoškodovano zaplenili. Na reki Tigris smo potopili monitor sovražnika s posadko. Arabski prostovoljci so presenetljivo uspešno napadli nek sovražni tabor, porušili so njegovo brzojavno črto in so napravili številen plen." Zaplenjeno letalo je Farmannovo dvokrilno letalo po vzorcu iz leta 1910,, motor ga goni s 100 konjskimi silami in preleti na uro 90 kilometrov.
XXX
Pred koncem vojske na Dardanelah.
Budimpešta. Iz Carigrada se poroča: Ker je po Donavi pot prosta in ker zavezniki prodirajo, pričakujejo konca dardanel-skega podjetja. Vse vojašnice v Carigradu so polne rekrutov.
Letalci nad Dardanelami.
Newyork, 17. novembra. (Kor. urad.) Tukajšnji listi poročajo, da je septembra meseca vrgel nek nemški letalec v Dardanelah bombo na neko lahko angleško križarico, pri čemur je bilo ubitih 145 častnikov in mož, še več pa ranjenih. Zavezniki so to zamolčali.
Churchill o dardanelski vojski.
London, 17. novembra. (Kor. u.) Chur-chill je izjavil pri razpravi o dardanelski ekspediciji, da prevzame vso odgovornost za operacije brodovja, za vojaško podjetje Jn njega izpeljavo pa prevzame odgovornost le v toliko, v kolikor je odgovoreu kot vojni minister. Brezdvomno bi lahko po napadu brodovja dne 18. marca prekinili operacije. Če bi takrat vedeli, kar vemo danes o poteku vojaških operacij, bi pač vsakdo prenesel izgubo ugleda, ki bi jo povzročil konec dardanelskih napadov.
Zgradba novih železnic v Turčiji
Carigrad, 17. npvembra. (Kor. ur.) Zbornica je sprejela železniško predlogo vlade in dovolila tozadevne kredite. Zgradili bodo sledeče proge: Angora—Erze-
Dnevne novice.
+ Glavna skupščina štajerskega pododbora Zadružne Zveze v Ljubljani sc visi v sredo, dne 24. nov. 1915, točno ob 8. uri zjutraj, v Celju, v hotelu »Beli vol«, Gra.-ška cesta. I. nadstropje. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju pododbora; 2. Volitev pododbora; 3. Predavanje zastopnika centrale v Ljubljani; 4. Vojska in — zadružništvo. Predava nadrevizor VI. Pušenjak; 5. Želje in nasveti. K obilni udeležbi vabi predsednik: Dr. Jos Hohnjec.
-j- Nekaj o hrvatski politiki. Graška »Tagespost« ima danes iz Zagreba, da bo ustavljenje »Pokreta«, glavnega g'asila hrvatske samostalne stranke znalo imeti da-lekosežne politične posledice. Vlada sa-
—. ----------.	- .	| ma opozarja, da je morala nastopiti proti
rum; Erzerum—obrežje Črnega morja; Mu- ligtU) ker je ust žjvei na čudno rezervira-rati—Rodosto (Marmarsko morje) itd. nem staijšču protj dogodkom na bojišču, Vojno ministrstvo upa, da bodo te železni- kar ge nJ dajQ sprav{ti v soglasje z interesi ce zgrajene prej kot v desetih letih.	| vocjstva vojne. Tega stališča celo stran-
kini pristaši niso odobravali. Kakor se zatrjuje od olicijozne strani, to izvira odtod, ker uredniki niso soglašali z onimi stran-karji, ki so vse svoje sile posvetili monarhiji, državi in domovini. Zato se morajo ti elementi ločiti in imeti je treba ta cilj, da se združi vse poLtike, ki so pripravljeni služiti interesom monarhije, države in do-Ta oficijozna izjava je seveda
movine.
Pregled zadnji dogodkov no Balkonu.
Na Balkanu izvajajo naše vrle čete s svojimi zavezniki izborno delo.
V južnovzhodni Bosni so vrgle naše čete Črnogorce po dolgih, trdih bojih pri Uvcu čez mejo; naše prodiranje na Srbskem je mogočno napredovalo. Na naj-	. ,. , skrajnejšem desnem krilu so dosegle naše	v javnosti vzbudila obilo pozornosti, ker čete Cigoto Planino južnozahodno od	jasno priča, da se v hrvatskem strankar-Užic in višine Javorja severno od Sjenice;	skem življenju nekaj presnavlja zaenkrat neki nemški oddelek , je zasedel višine na	sicer šele v notranjosti koalicije, kar pa bo obeh straneh Ušc. Tu so se Srbi trdno	gotovo opaziti v javnosti, kajti v kratkem upirali, da jim ostanejo kolikor mogoče	bo zboroval sabor. Vlada bo ze sedaj ape-dolgo odprta pota iz Novega Pazarja v Čr-	Urala na glasovanje te nove strankarske
1 grupacije, — o pravi novi stranki sedaj se ni govora — ko bo zahtevala indemniteto
nogoro.
Avstrijci so vzhodno od tam prekoračili pri Babici važno cesto, ki vodi iz Niša čez Kuršumlje v Raško in prisilile Srbe, da se morajo umakniti čez Prepolac v Prištino. Nemške in bolgarske divizije se bližajo poleg tega iz Kruševca in Prokup-lja Koršumlji in pritiskajo Srbe vedno bolj v prelaze in soteske 1700 m visoke planine Kapaonice.
Poražene srbske armade zasledujemo usj:»vno, po načrtu.
Poročil iz Macedonije umevno ni veliko in so nezanesljive in zmedene,
Razkroljeni deli srbske armade, ki se se nahajajo tam, štejejo, kakor se sodi, tri divizije. Stoje pri Babuni Planini severno od Prilepa in na obeh straneh Tetovo Polja severno od Gostivarja in se bore z Bolgari, ki so prodrli čez Veleš in čez Skopje.
Severnovzhodno od tam se nahajajo najbrže pri Prizrenu in na južnem koncu Kosovega Polja slabejše srbske sile, da zabranijo Bolgarom prodiranje proti Prištini.
V Solunu so do zdaj po nezanesljivih podatkih do 12. t. m. izkrcali 100.000 do 120.000 mož, v Srbijo je odrinilo do 80.000 Francozov, tudi Angleži so že okusili bolgarske svinčenke.
Pri Valandovu se je spoprijela era Jrancoska divizija z Bolgari, a uspela ni. Položaj je zanje težaven, ker so prodrli Bolgari iz Strumice proti železniški postaji Strumica pri Davidonu ob Vardarju.
Neka druga francoska skupina se je baje ustalila med Krivolakom in Grad-skom na zahodnem bregu Vardarja. Poizkušali so ponoči na 13. prodirati čez Črno Reko proti Velešu, da pridejo Bolgarom v krilo. Bolgari so se tam vojskovali s Srbi, a so bili po bolgarskem poročilu od 13. na 14. vrženi na južni breg Črne Reke.
Naj si bo kakorkoli, dvomiti se ne more, da ententine sile še niso dosegle operacijske sposobnosti.
Posebnega vtisa podjetje entente pač ne napravlja; v vojni povestnici ni zgleda, da državi, ki se sovražne zasedbe v Belgiji in Franciji ne moreta znebiti, pošiljata svoje vojake v Macedonijo iskati odločitve.
Francozi in Angleži so sprejeli vse težave čezmorske ekspedicije, da zapletajo svoje čete v boj v nenavajanem ozemlju, za katero niso pripravljene in izurjene.
Pred njih ladjami pa stoje straže nevtralne Grške, ki ne ve, kaj naj stori, če bi bili vrženi Srbi na Grško: naj jih li razoroži ali naj se pridruži bankrotnemu podjetju. In če ne potisnejo Angleži in Francozi na Grško? Res, čudna vojska!
Razno poročila.
Kardinal Gasparrl ostane državni tajnik.
Luzern, 17. novembra. »Luzerner Va-terland« javlja, da vest o imenovanju kardinala Cagliano de Azeveda za državnega tajnika sloni na pomoti. Kardinal je pač imenovan za kanclerja rimske Cerkve, državni tajnik pa ostane kardinal Gasparri.
Državni bankerot v Perziji.
Frankobrod ob Meni. Sporazumno z Rusijo in Anglijo je, kakor poroča »Frankfurter Ztg.«, proglasila Perzija moratorij za izplačevanje obresti in za amortizacijo javnih dolgov izvzemši angleškega posojila leta 1911,
za nadaljnjih šest mesecev. Vsekakor je to znamenje nove politične poti na Hrvatskem in sedanji dogodki kažejo že skoro sliko bodočega političnega razvoja. Samo po sebi bo to utrdilo in trajno zagotovilo ono politično smer, ki mora imeti svojo korenino v ogrsko-hrvatski skupnosti ali bolj določno rečeno: v ogrsko-hrvatski na-godbi. Zato imajo ti dogodki tudi za Avstrijce pomen.
+ Nemške stranke in draginja in preskrba živil. Nemški krščanskosocialni in nemškonacionalm poslanci so na skupnem zborovanju sklenili to resolucijo: Nemški meščanski poslanci zahtevajo: 1. Dogovor z Ogrsko, da ozemlje avstro-ogrske monarhije ne tvori samo ozemlja ,katero jer treba skupno braniti, ampak za čas vojne enotno in vseh prometnih ovir prosto ozemlje glede preskrbe. 2. Ustanovi naj se od strokovnih ministrstev ločen centralni urad za promet vseh važnih potrebščin. Pritegne naj se že obstoječe osrednje zavode in zastopnike prizadetih krogov. 3. Ti organi imajo takoj rekvirirati in primerno razdeliti vse vsakdanje potrebščine, katere se rabijo v veliki množini. 4. Brezobzirno kaznovanje vsakega navijanja cen brez ozira na osebo in njeno gospodarsko moč. Ustanovi naj se komisije za določevanje cen in te naj izdajo navodila glede razsoje-vanja. 5. Izdatno naj država podpre državne uslužbence, delavce in obrtnike, ki so vsled omejitve obrata prišli v stisko.
+ Za močno domovino. Boštanj ob Savi je dal okroglo 40.000 K za tretje vojno posojilo.
—	Zasebni brzojavni promet na Štajerskem zopet dovoljen. 15. novembra se je zopet otvoril zasebni brzojavni promet v okrajnih glavarstvih Maribor, Ptuj, Celje in Slov. gradeč. Zasebni brzojavni promet je sedaj dovoljen na celem Štajerskem, izvzemši Kozje, Brežice, Dobovo, Pišece, Št. Peter pri Kunspergu, Sevnico in Podčetrtek.
—	Za nadporočnika-avditorja pri vojnem sodišču v Gradcu je imenovan g. dr. Henrik Štefančič.
—	Nove vžigalice »Družbe sv. Cirila in Metoda« so izšle. Na vžigalicah se je mnogo izpremenilo. Na vžigalicah so modri listki z belim tiskom,
—	Umrl je v Gradcu Alfonz grof Aichelburg, star 67 let
—	Umrla je dne 16. t. m. ponoči v Horjulu ga. Mina Leben, roj. Zdešar, v 80. letu starosti. Pogreb se vrši jutri, v petek, ob pol 7. uri. N, p, v m.!
—	f Anton Poljšak. Iz Ajdovščine nam poročajo, da so predvčerajšnjim v Šturijah pokopali g, Antona Poljšaka, posestnika v Žapužah in bivšega, od obeh strank izvoljenega župana v Šturijah,
— Uvedba dni brez piva. Gostilničarji v Nachodu so sklenili, da dva dni v tednu ne bodo točili piva, ostale dni pa omejili točenje piva na določene ure.
—	Umrla je na Vidmu pri Domžalah Helena Cepuder, stara 78 let.
Umrl je v Mariboru svetnik nadsodi-šča v pok. g. dr. R. Gottscheber, star 79 let.
Kupovalci kruha s številkami. Iz Kar-lovca se nam poroča: Urad za živila v Karlovcu je izdal pekom odredijo, velja-jočo od 25. t. m. dalje, v kateri 6toji med drugim to-le: Poskusna izdaja številk ku-povalcem, ki so se nabirali pred prodaja!-nicami kruha, sc je vobče obnesla tako,
da prosimo peke, naj redno izdajajo take številke. Izdajajo naj se v vseh pekarijah Istočasno in sicer redno vsak pondeljek ob 4. uri popoldne. Številke naj se ujemajo s številom prejšnji teden napečenih hlebov. Gledati je pri izdaji na to, da ena stranka ne dobi več številk. Samo ako je peku znano, da je v kaki obitelji mnogo članov, ji more dati tudi dve številki. Kruli oddajajo najprej onim, ki imajo nizke številke. Ako kruha prodajnega dne ne dobe vsi, ki imajo številke, ostanejo veljavne že izdane številke in nanje se ozira pri prihodnji oddaji kruha,
—	Prepoved za prevoz blaga v poštnih paketih preko Rumunije. Glasom obvestila rumunske poštne uprave ni dovoljeno prevažati blagovnih pošiljatev v poštnih paketih v transitnem prometu preko Rumunije brez posebnega dovolila rumunskega finančnega ministrstva. Dovolilo, ki mora spremljati paket, je treba dobiti si za vsako pošiljatev posebej potom avstroogrskega poslaništva v Bukareštu.
—	Nameravan uvoz srbskih prešičev. Dunajska »Zeit« poroča: Kakor izvemo, se vrše poizvedovanja, v koliko bi se moglo poslati v zaledje v zasedenih ozemljih najdene prešiče. Kakor hitro sc bo dognalo, koliko prešičev bo preostalo nad potrebe armade, se bo takoj pričelo z uvozom na Dunaj
—	Dunajski trg. Z Dunaja poročajo 17. t. m.: Na trg so prignali 4077 debelih prešičev, torej približno toliko, kot prejšnji teden. Z ozirom na slabe kupčije pri prekajevalcih in z ozirom na šestdnevno dobo, je bil trg mlačen. Najvišje cene niso določili, ker se pri posvetovanju prodajalci in kupci niso zedinili. Pri prešičih prve vrste (debelih) je cena padla za 5 do 10 IC pri 100 kg, Pri srednjih prešičih je padla za 20 K, ker ni bilo kupcev. Pri prešičih tretje vrste pa so cene z ozirom na težavno porabo mesa padle žc dopoldne za 30 do 40 K pri 100 kg. Pršutnikov so prignali 1777, torej okoli 400 več kot prejšnji teden. Z ozirom na že gori omenjene okolno-sti ni bilo popraševania po blagu in cene so padle za 20 do 30 K pri 100 kg.
lj Darilo. Tvrdka M. Ranih v Ljubljani je izročila g. županu povodom 601et-nicc tvrdke vsoto 200 K za mestne uboge.
lj Našla se jc usnjata dcnarnica z malo vsotico in znamkami na Resljevi cesti. Kdor jo je izgubil, naj pride ponjo v Katoliško knjigoveznico,
lj Izgubila je neka uboga dekle danes denarnico, v kateri je bilo med drugim papirnatih 14 K. Kdor jo je našel, naj jo prinese v naše uredništvo.
Cerkveno.
Psalmi et Cantica secundum ordi-
nem in psalterio Romano. Feria IV.Raz-ložil f Anton Bonaventura, škof ljubljanski. Str. 108. Cena 1 K 30 h. Dobi se edino v Katoliški bukvami. — Ravno tam se dobi tudi zvezek »Pro Dominica«, feria II. et III. Vsak zvezek stane po 1 K 30 h. — Zvezek peti pro feria V., za četrtek se tiska. — V uvodu prvega zvezka pravi pisatelj: »Psalme razumeti ni lahko. In vendar jih molimo vsak dan. Ali naj bo naša molitev, ki jo opravljamo celo v imenu vesoljne cerkve, le mehanična, brez smisla, brez čustev, brez srca, golo čitanje jemnega berila? Dolžni smo sebi in cerkvi, da psalme proučujemo, se prizadevamo, da bi jih čim-bolje razumeli in potem s pridom in veseljem molili.« — Gospodje, posezite po tej razlagi! Ta poziv velja za gospode vseh slovenskih škofij.
Primorske nov.ee.
Odlikovanja v Komnu. Njega c. in kr. Visokost gospod nadvojvoda Franc Salva-tor je podelil za uspešno delovanje na korist »Rdečega križa« sledečim gospem Ln gospicam, srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo: Gospe Frideriki Kotnik, notarjevi soprogi v Komnu, gospe Ceciliji Vi-drih, gozdarjevi soprogi v Komnu, gospici Ernesti Ingerl, učiteljici v Komnu, gospici Mariji Kavčič, učiteljici v Tomaževici pri Komnu, gospici Frančiški Orel, učiteljici v Pliskovici pri Komnu, gospici Fridi Kotnik, notarjevi hčeri v Komnu, gospici Jožici Pauli, notarjevi hčeri v Komnu.
Iz Pevme. 13. t. m. je postnla žrtev italijanskega šrapnela mladenka Mikluš iz Pevme. Preostalim naše sožalje.
— Z Vojščice se poroča, da je č. g. Jos. Milonič, kurat v Marijinem Celju premeščen iz Florence v Fordonginnus, pro-vincija Crgliari, v Sardiniji. Č. g. Beni Spagnul, vikar Šanmartir.ski pa na Moravsko v mesto Iglav. Bog ž njima!
Prvi sneg v Trstu. V torek, 16. t. m., je v Trstu pričel naletavati prvi letošnji jesenski sneg, pomešan z dežjem. Pritisnil je tudi precej občuten mraz in mrzli nano-ški veter. Naslednji dan pa se je zjasnilo ter je nastal lep pomladanski dan.
Pripravnica za učiteljišče v Trstu se ne otvori, ker se je oglasilo premalo učen cev.
novice.
lj Vojna pobožnost v Križankih se
prične danes zvečer ob četrt na osmo u r o, in sicer bo najprej govor (preč. g. misijonar Krivec), nato sv, blagoslov. Jutri in v soboto zjutraj bo ob tri četrt na 5. uro sveta maša z govorom. Vse drugo se naznani pri cerkvenih govorih.
lj Št. Jakobsko prosvetno društvo v Ljubljani prične s svojimi običajnimi nedeljskimi poučnimi večeri, V nedeljo dne 21. t. m. točno ob 7. uri zvečer predava g. prof. Gruden o zanimivem predmetu. Člani in prijatelji društva so vabljeni k obilni udeležbi.
lj Nagla in izredno ostra zima je nastopila letos. Danes ponoči je bilo pri tem majhnem snegu na bolj eTisponiranih krajih do 12° C. pod 0 in jc ponekod zaradi malomarnosti strank zmrznila voda v vodovodnih ceveh, ker niso zvečer zaprli pri vodovodih vratic. Stoječe vode so tudi vse premrznile.
lj Trgovci in stranke se opozarjajo, da bode do zadnjega novembra oddali vojaškemu erarju posodo iz bakra, niedi in niklja ter pralne kotle. Prizadeti krogi naj se do tedaj preskrbe z nadomeslilno posodo, za katero so v vseh tozadevnih trgovinah na razpolago maksimalni tarifi. Trgovci se pa še posebej opozarjajo, da jc zaseženo posodo od časa razglašenja te naredbe prepovedano prodajati. Kdor sc pregreši, bode občutno kaznovan.
z Osrskesa
piše dunajska Information z dne 12. t, m.: Velikanski uspeh tretjega avstrijskega vojnega posojila je vzbudil po vsi Ogrski veliko radost brez vsake zavisti spričo gospodarske in denarne moči avstrijske polovice. Hkrati je to dejstvo močan nagib v uporabo vse sile, da tudi ogrsko posojilo razmeroma ne bode zaostalo za avstrijskim. Na Ogrskem se bode podpisovalo posojilo do 17. t. m. in najbrž se doba ne bode podaljšala.
Nehote uhajajo misli na najpremičnej-nejši del premičnega kapitala, na ogromne vsote, ki so jih zaslužili vojni zalagalci, ta najmodernejši tip moderne plutokracije Zaslužka niti ni težko izračunati, ako se primerjajo dobavni stroški s stroški produkcije in pokažejo velikanske razlike, ki zijajo med temi stroški. Ako je visok odstotek teh dobaviteljev, ki ima danes opravka s sodiščem, mnogo višji, kakor smo si mogli misliti ob početku vojne, tedaj se nudi sedaj prilika vsem, da s požrtvovalnim podpisovanjem dokažejo, da niso tako obsoje vredni, kakor so na slabem glasu. Ako stavimo za podlago kvot ni ključ, tedaj bi morala Ogrska podpisati vsaj 2400 miljonov. Ceni pa se uspeh le na 1500 do 1800 miljonov. Kar nedostaje, treba da podpišejo oni, na katere smo namignili in pa nekaj ducatov onih miljonarjev katerih imen nismo našli doslej niti v knjigah vojne preskrbe niti v zapiskih vojnega posojila.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Wildon: Sporočite našemu uredništva kdo je izdal dotično prepoved. Ako mogoče besedilo prepovedi. Za to zadevo je uredništvo izvedelo šele danes.
Času primerna knjižica. Ravnokar je
izšla knjižica »Pravice vpoklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrže-valnin, podpor in preskrbnin. 1915. Založila Katoliška Bukvama. Cena 50 vin. —
V knjižici izve rodbina vojaka-rednika, ki je moral v vojno službovanje, kako je zanjo preskrbljeno za čas vojske in kaj ji je storiti, če se ji je prošnja za vzdrževal-
nino neupravičeno odbila. Vojak-invalid izve, kaj dobi od države, da preživi sebe in družino, ker vsled ran ali bolezni ne more več delati. Iz knjižice je dalje razvidno, kako je preskrbljeno za one, katerim jc pobrala vojska družinskega načcl-nika-rednika. Za vzdrževalnino, pokojnino in podpore je treba prositi, zato je gotovo
v korist vsakogar, ki ga je vpoklicatiec podpiral, da si nabavi knjižico in se sam prepriča, do kakih preskrbnin ima pravico in kaj mu je storiti, da jih dobi. Knjižica bo pa gotovo zanimala tudi vse druge, ki po svojem poklicu ali izobrazbi lahko dado bližnjemu dober svet; dobrodošla bo zlasti našim županom, ker se v nji tudi že obravnava najnovejša vladna naredba o dovolitvi podpor invalidom in njih družinam. Knjižici jc pridejanih več vzorcev prošenj; spisana je po uradnih virih sicer natančno, a vendar poljudno, da jo Ido razumel vsak, ki zna čitati. Cena knjižici je tako nizka, da si jo lahko vsakdo nabavi. — Knjižica obsega brezplačno pridejane tudi Izjemne poštne določbe za časa vojske, bodisi v zasebnem prometu, bodisi glede poštnih zvez z vojaki na fronti in z vojnimi ujetniki v sovražnih državah. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih "vojaških, finančnih (davčnih), sodnih
in drugih uradnih vlog. Sestavil Janko Dolžan. Cena 3 K, vezano 4 K, — V sedanjih nerednih razmerah se kaže posebna potreba po taki knjigi; saj je dan na dan treba osnovati kako vlogo, prošnjo ali naznanilo na razne javne oblasti. Žene posestnikov, trgovcev, obrtnikov, kmetovalcev itd., katerih možje so vpoklicani, si same ne znajo navadno prav nič pomagati in si morajo iskati in prositi v uradnih zadevah vedno nasvetov po raznih pisarnah in uradih, kjer so pa uradniki že itak preobloženi z uradnimi posli. Označena knjiga pa da v vseh uradnih vprašanjih kratka pa točna pojasnila in nudi vzorce vlog, ki so prirejeni za najrazličnejše slučaje.
Išče se


kM

\ SAMATORLJM - EMONA /
li ZA-NOTRANJE -tN-KKURGlCNE -BOLEZNI.
PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • KOMENSKEGAUUCA- 4 U
S£P-ZK^^3K:PRinARtJ-DR- FR. DERGANC
Sprejme se 4akoj spretna
2359
prodajalka
manufakturne stroke pri tvrdki Vinko Savnik, Radovljica, Gorenjsko.
Orehov okrogli les
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljubljana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	2436
Vojni kreme-zrezki
(Kriegs-Kreme Schnltten)
nepokvarliiva tina jed, nudi lep zaslužek. — 1 kar-Ion 36 kosov K 4-—. Razpošilja najmanj 3 kartone 2354	po pošti.
Brandt v Ljubljani, pošta 7.
Zaloga na debelo: Nowotny, Dunajska cesta
stanovanje
1 soba, kuhinja in kabinet. Ponudbe sprejema uprava pod stanovanje 2427.
fŽREZNATO VINO S KINO jlikimfi PICCOLI-ja
»Ljubljani i Vrtala m»\oVnne.i\trrowt Vn os\»\itU ost\>»
Vsshuje ngvedtno množino i t leta.
karjtprl a/Iini/l rii/A malokdaj
I steklenica 2 broni.
Ceniki zastonj in franko.
2332
j Vam plačam, ako Va-; ših kurjih očes, bradavic in trde kože,
j tekom 3 dni s korenino, I brez bolečin ne odpravi
Ria-BaLsam. jamstvenim pis-K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko
Izgubil se je majhen bel
2399
O 6 Sc
s kratko kodrasto dlako, ki sliši na ime »Lili«. Pošteni najditelj naj ga vrne proti dobri nagradi v kantino v cukrarno Ambrožev trg št 3.
Važno za usakoga zlasti za begunce!
Dne 20. novembra 1915 t. j. v soboto
dopoldne ob 9. uri prodado se potom javne dražbe najpreje v Sodni ulici hiš. št, 12 (Staretova hiša v pritličju desno) več
postelj s celo posteljno opravo, mize, omare, stoli in druga hišna oprava, preproge, zavese, veliko porcelanske posode, krožnikov, skled, kuhinjske posode in oprave, več moških kompletnih oblek, zimskih sukenj, kožuhnatih kratkih sukenj, čevljev, šivalni stroj in pianino — vse v najboljšem stanju.
Na-to se proda v Slomškovi ulici hiš. št. 12 nekaj lesa za kurivo, lesena lopa, različno železno ročno orodje in pisalne mize.
ZabuaEa.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so mojega dragega, v Bogu počivajoeega brata, č. g. župnika v pokoju
Janeza Karlin-a
spremljati na zadnjem potu in ga z molitvami priporočali Milosti božji, se tem potom najtopleje zahvaljujem. Posebna dolžnost pa mi je, iskreno zalivalo izreči velečastitemu gos >odu duh. svčtniku in mestnemu župniku Avguštinu Šinkovec za pogosto duhovno tolažbo v dolgi bolezni in za prireditev pogrebnih svečanosti, kakor tudi vsem častitim gospudom duhovnikom, ki so ga v tako obilnem številu počastili na dan pogreba in ob sedmini. Gospod Bog, neskončno dobrotljivi, jim bodi za vsa ta dela krščanske ljubezni obilen plačnik.
Svojega dragega, nepozabnega brata pa hkrati se priporočam blagemu spominu in pobožnim molitvam vseh, ki so ga pognali.
Š K O F J A LOKA, 16. novembra 1915.
2424
■„:.; .i' v''
f Andref Kariin
škot tržaško-koperski.
Rabim dobrega
Vstop takoi. Plačam po dogovoru ugodno. Naslov št. 2429 pri upravi „Slovenca".
vseh vrst In vsako množino
Kupuje po najvišjih cenah
J. GROBELNIK, s
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
5T?\RlflE -m
kakor rimski j orcelfln, prstene viče, denar in druge redke diagocerosti r n fkih ritkev ter preproge, podobe, staro pohištvo (skrinie) stare ure in i rugo iSče privatni kupec. Ponudbe z natančno opisa o ilotičnesra predmeta se prosi o pod »Pristno in takoj 2397« na upravo tega Ihta.	2397
Franc Lanovšek, čevljarski mojster v Ljubljani, Tržaška cesta 11. sprejme takoj
in
več
v trajno delo.
Išče se
stmmmU
z eno malo sobo in kubin o za mesec december. Ponudbe sprejema uprava lista pod št. 2128.
Št. 18.551.
Razpis

raznih ustanov za dekliško halo in za reveže.
Mestni magistrat ima za tekoče leto podeliti sledeče ustanove:
1.	Janeza Krstnika Bernardinija ustanova v znesku.......K 230.-'
2.'	Janeza Jakoba Schillinga ustanova v znesku.........K 250.—
3.	Jurija Tollmainerja ustanova v znesku............K 250.—
4.	Janeza Jošta Weberja ustanova v znesku.......... K 230.—
Do ustanove pod 1.-4. imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile ter so uboge in poštenega slovesa.
5.	Miklavža Janeza Kraschkoviza ustanova v znesku......K 1"?8.—
Do te ustanove ima letos pravico revna meščanska, kmečka, rokodelska ali dninarska hči iz šentpeterske fare če se je letos omožila.
6.	Antona Jakoba Fanzoija ustanova v znesku........ K loc\ —
Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta meščanskega ali
tudi priprostejšega stanu, katere so ubožna in so se letos omožila.
7.	Josipa Feliksa Sinna ustanova v znesku...........K 96.—
Do te ustanove, ki jo je deliti, imata pravico dve izmed najrevnejših ljubljanskih deklet.
8.	Mihe Pakiča ustanova v znesku...............K 214. -»
Do te ustanove imajo pravico ubožni ljubljanski meščani obrtniškega stanu ali njih vdove.
9 Janeza Kovazha ustanova v znesku.............K 302,—
Ta ustanova gre na 4 enake dele po K 75.50, do katerih imajo pravico 4 v revščini v Ljubljani živeči rodbinski očetje ali vdov-ljene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v uboštvu, so katoliške vere, ncoporeklega slovesa in imajo rediti nepreskrbljene otroke.
10.	Marije Kosmatscheve sirotinske ustanove v znesku.....K 201. —
Do te ustanove imajo pravico nepremožne uradniške sirote ženskega spola, ki so ljubljančanke in poštenega vedenja.
11.	Marije Kosmatscheve poselka ustanova, letos šest mest, vsako po K 40.— Do te ustanove imajo pravico dekle, ki so stare, betežne, za pri-
dobitek nezmožne in so delj časa zvesto in pošteno služile pri kaki rodbini v Ljubljani.
12.	Ustanova neimenovanega dobrotnika za onemogle posle v znesku...............................K 100.-
Do te ustanove imajo pravico 4 revni, delanezmožni posli, ki so zvesto služili in so neomadeževanega slovesa, vsak na V4 ustanove.
13.	Helene Valentinove ustanova v znesku...........K 168.-*
To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med osirotele in zapuščene otroke, ki prebivajo v frančiškanski fari in ki niso še
15 let stari.
Koleka proste prošnje za eno ali drugo izmed teh ustanov je vlagati do vštetega 10. decembra 1915 pri vložne ti zapisniku mestnega magistrata.
Kdor prosi obenem za več ustanov, mora vložiti tudi več prošenj, a \ vsaki tudi povedati, za katere druge ustanove je obenem prosil. Le prošnja za ustanove 1.—4. je lahko enotna.
V vsaki prošnji je navesti okoliščine, ki dokazujejo prosilčevo uboštvo in jim po potrebi priložiti dokazila, da je prosilec do dotične ustanove v smislu tega razpisa upravičen. Kdor vloži obenem več prošenj, se lahko v ostalih sklicuje na podatke in dokazila ene prošnje.
Na prošnje, ki nimajo točnih navedb ali dokazov o prosilčevi upravičenosti, se ne bo oziralo. Na vsaki prošnji mora biti tudi natanko označeno prosilčevo stanovanje in ime razločno podpisano.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 15. novembra 1915.
Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno
v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu. Vojaški čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini.
Dobiva se povsod! I
Schicht-perilo — Vojno-perilo
NajceneiSi in najboljši način pranja:
Namoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom „Žens .<. .. Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka jelen" — je še potrebno, da se dobi najlepše perilo.
Prihrani delo, čas, denar in milo. mg	2408
Omlnol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in hiši.
Dobiva se povsod!!
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiel Gostinčar, državni poslanec.