SLOVENKA 'Glasilo slovenskega ženstva . Št..3. v Trstu 30. januvarja 1897. Letnik I. V' Tretjo št. .,Slovenke" poslali smo še vsem onim ki niso do 'sedaj Ti'iiili ]. in 2. štev. a tudi no naročili se. Kdor do 8. sve- čana t. 1. ne dopošlje naročnine s tem bodemo smatrali, da ne sprejme našega lista ter mu ne dopošljenio več 4. j^tev. Da ureilimo matico naročnic in naročnikov prosimo uljudno, da se pr - jave kčikor naročniki vsi oni ki do sedaj tega niso storili. — Meseca F.bruvarja praznuje se god teh le slovanskih svet- nikov : H, Vojsava, Daroslav. 6. Daša. 7. Drenka. 12. Zvonimir. 14. Bretislav. IG. Dobrana. l"^. iloslava. 19. Ostoj. 2 i. Stanislava. Slovenkama. liadi moje SlovQnkc :' Sve ste meni milo, Divne ('eri') Slovenke, Mile — kao vile ! .. . Vas pozdravlja od srca Srpski pjesnik stari. Kojem Ljubav njedarca Jo.š gl'i je i žari : Naspram Bosa višnjega I slavskog oltara. Da jim himne podiže') Pune slatkog cara .. . 0 Slovenke sretno vam Vaše poduzeće Ono nosi sa sobom Sjeme svake sreće, I napretka narodnog I narodnog sjaja. I jiresveta zanosa -"^ Naspram zavičaja ! *) j Tako, tako, sestrice, Tako, žive bile ! IJlagajte junački Trud i unine sile : i 1) Povodom prvoga broja „Slovenke", glasila slovenskoga zenstva za tek. 1897. god. 2) hčere, 3) povzdigne, 4) domovina, 5) vej, h) se zlobo, 7) zastava, 8) naraste. Ö) trte, 10) delo. Proslavljeni srbski pesnik I. Sundečič poslal nam ie pesem v pozdrav Slovenkam, s prošnjo, da jo objavimo v našem listu. Oko stabla narodnog I njegovih grana ; ') Oko cvieća narodnog Zloćom potrgana ! Da to stablo ogromno Stostruk i)lod prinese. Da to cvieće okite Biserove rese.«) Da blagoslov božiji \'azda uz vas bdije, I sveslavlja ljubavlju Da vam duše grije !.., Kad, ?enskinja poskoči , r 1 svoj barjak') vine, Da viteški vojuje /a svoje svojine : Blago, blago narodu ! Blago i do vieka : Preporoda narodnog Tad nabrekne 'j rieka ; Medom, zlatom provrije Na polja se hiti") Njive jilodom oplodi Loze "') grozdjem kiti. — Tako, tako, Slovenke ! ,Naprej" ! s vašim djelom; S tvrdom vj' rom u r>oga, I s vedrijem čelom : Nebo će vam pomoći ; Rad i vaše glave : . Viencima će okrunit Neumrle slave ! Ljub'te cielo S 1 a v j a n s t v o ; Pa dieve i ženke : Ostan'te nam vječito Ki cene Slovenke i . — Kotor, 1.5. Jan. 18i)7. I. Sundečič. Me ustrezamo dičnemu, sivemu pesnika bratskega nam naroda u srca rade, da si ne bode naš list prinašal pesni in spisov razen slovenskih in sicer zato ne, ker je „Slovenka" namenjena raznim glojera torej takim tudi, ki bi ne umeli. Priloga 13. št „EDINOSTI" Str. 2 .S L O V E N K A' Št. 3 Triglav. Spisal idealist. (Dalje.) Sedaj pa kar na kratko ! — Doma so imeli še šolo, zakaj radi trgatve jo zapro skoro poldrugi mesec pozneje. Učiteljica je bila torej šc v Logu. Dospel sem domov že v mraku. Po prisrčnem sprejemu od očeta in matere privezal sem si najprej nekoliko svojo lačno — — recimo — dušo, pokramljal z očetom o najnovejši po- litiki našega grofa in tvorničarja o kalamitotah v kraj- nem šolskem svetu in o tožbah doktorja (Irilja — to ti je kurijozen tepec in domišljavec, da l)i ga kar podko- val ! — mati mi je pravila o bratovi zaroki, o umrli fa- rovški kuliarici, pa o velikem zarodu — putke Črno- glavke ; — jaz sem povedal nekatere novosti in škan- dale iz Gradca, potem pa sem se odpravil k sosedovim. O sosedovih sem Ti že često pripovedoval. Gospod Zupan je veletržec. Ima ti ogromno premoženje, veliko naobrazbo, kavalirski nastop, največji ugled, tino, sila gospodinjsko in izredno ljubeznivo soprogo in štiri hčerke. S starejšima sem se še igral ! Vedno zahajam v familijo; mej njimi in mej numi vladajo najintimnejše razmere. Vsi se imamo radi. Tu preživim večji del svojih počitnic. Z gospicami igram ali pojem s klavirjem, z gospo filo- zofujeva, z gospodom pa politikujeva.... Hitel sem torej k Zupanovim. Že na stopnjicah me je sprejela gospa ter me v triiimfu peljala v jedilno sobo. Tudi sem našel tso ostalo družino: Zupana, — Angelo, resolutno, jako duhovito dekle — I.ncijo, slikovito lepo, tiho, skromno in preblago punico — Marto, čvrsto, rde- čelično in kakor mati sila marljivo punče — in Alarico, trinajstletno, živahno in ljubeznivo dekletce. Z vikom in krikom so me sprejeli : „Halo, Ciril je že doma ! Sedaj se začne zopet živ- ljenje I-* Marta je stekla naglo k velikemu in finemu aristonu ondi na mizici v kotu za pečjo, da mu vstavi ,mojo' himno: ,Bože, carja brani!" — gospa je tekla po bu- teljko vina, gospod pa me je vlekel za roko k sebi, češ : „Ciril, ali si prinesel kaj novih dovtipovV —¦ Jaz ti vem pet imenitnih 1" Zupan ljubi namreč črez vse duhovite dovtipe, ka- tere naliira povsod, potem pa krošnjari z njimi in mori, da bi človek včasih kar pobegnil ! O, to ti je vrl mož 1 — In tako sem pil, pel, govoril in šalil se, pravil Zu- panu dovtip za dovtipom ves večer. Vsi smo bili izredno dobre volje. »Ali si se že seznanil z gospico učiteljico V me je vprašala na krat Angela. „Ne še.' ,Uh, s to se boš razumel boljše, kakor z menoj". .Zakaj ?" ,Ker je blondinka in izgovarja celo r pravilno !• ,Porednica 1 — In ti V — ali ti ugaja gospica?" ,0, pa še kak(') ! Vedno mora biti pri nas, kadar je svobodna". ,Ona je izvrstna pevka !" je pristavila Lucija. .Krasen alt ima"'. ,ln tamburico igra.... ah, divno. Ciril, divno!" mi je pripovedovala Marta. ,l)a, prvi brač'^-^je pritrdila Angela; »tudi me smo se ga že začela^adiitt. Kmalu l)orao imele cel or- kester!* »Imenitno! sem dejal,. „Jaz igram berde, oče i)a bisernico.. . takoj začnemo s skupnimi vajami." In nastal je vrišč in vsklic nje kakor takrat, ko se podirali zidovi Jorilie. ((ip. To je jeden Zupanovih naj- slabših dovtipov !) — Tedaj, pa je vstopila v salon visoka, bujnovička go- spica. Marica ji je stekla nasjiroti z viiskom : .Gospo- dična, Ciril je že prišel !•* ter ji dobrikajočc ovila roke okoli jiasu Predstavili so me. Ah, Bog, saj nisem nikdar bo- jazljivec — zlasti v ženski družbi ne, - - a tedaj se me je polastila neka razburjenost, neka plaliota, da sem se vedel nalik petošolcu. Sedli smo za veliko okroglo mizo. Zupan je ponu- dil učiteljici cigareto in vzela jo je, sesvalkala jo mej dlanjo ter si jo vtaknila mej ustni. Oh, kako pikantno ! Kar naslikal bi jo bil tedaj tako komodno slonečo v vi- sokem širokem stolu ! In tiste njene temno višnjeve oči, kako globoke, kako gorkozroče so se mi zdele ! V rokah pa me je nekaj ščegetalo, da bi ji bil najrajše segel v njene krasne, sila bujne, zlate lase ter se poigraval z njenima dolgima, po hrbtu tja doli preko pasu segajoči- ma kitama. Jaz sem ji sedel vis-a-vis. Neprenehoma sem jo moral gledati. Govorila je po časi, malo s štajerskim dia- lektom, s polnim altom. Ah, ta Franjin alt ! Lepšega glasu še nisi čul ! (Sploh se mi zdi, da more moje dekle govoriti le z altom, kajti sopran mi je sila oduren ! In kaj misliš Ti V) Vedno in vedno se je obračala k meni ter me spraševala o tem in onem. Sila lahko je govoriti z njo, zakaj zanima se za v s e, čita v s e, kar ji pride pod roko, pa želi še vedno več novega zvedeti. Vidiš take le bi morale biti vse slovenske punice ! Žal da je večini celo literatura deveta briga ! Povedati moram še to, da ima Franjica jako fino, uprav svileno in kakor atlas belo polt. Usta ima sicer malo široka, a to me ne moti. Citai sem nekje, da so imele vse posebno duhovite in slavne ženske široka usta in bujne ustnice. Taka usta kažo baje tudi o iz- redni vročekrvnosti in temperamentnosti. In prav taka mora biti moja ženka, zakaj ledene, puste, flegmatične bi ne maral za ves svet ! — Franjica pa ima tudi nepo- pisno krasne zobe, divno oblikovano bradico, maj lina ušesca in kipen vrata. Kadar se zasmeje, pokažeta se vedno dve jamici v njenih licih. Pa še to Ti moram pri- pomniti: roke ima klasične. To pa veš, da si ženske ne morem misliti brez fine, ozke, belopoltene ročice dolgih, koničastih prstov in rožnatih nohtov ! — Tudi noge ima, majhne ! Skoro do polnoči smo se zabavili. Potem pa sva se j poslovila od Zupanovih. 1'čiteljica stanuje v prvem nad- stropju sosednje hiše. Spremil sem jo. Š« vso pot sva st. 3 ,S L 0 V E N K A- Str. 3 kramljala, pa prestala celo četrtiuko pred vrati. Oblju- biti sem ji moral, da ji uanosim polagoma vse svoje ruske in francoske romane. Grozno rada cita ! „Lahko noč in do svidenja!" je rekla končno, ko je udarila ura v stolpu že pol ene. ,,Zapomnite si, kaj se Vam sanja prvo noč v moji biv.ši postelji!'' ,Kaj ? Vi ste spala v moji sobici?'' „Dil, skoro dva meseca. Ali Vam tega ni sporočil oče ? Nisem mogla dobiti drugje stanovanja. Torej le pa- zite na sanje; potem staviva v loterijo! Ha! ha!" In stekla je okoli hiše smeje se nalik grlici ; jaz pa sem kolovratil domov .. Zdi se mi, da trdi Schopenhauer, da vleče človeka neka tajna naravna sila, nekak instinkt k onemu bitju, ki je za njegovo srečo najsposobnejše. Ta sila vodi člo- veka od bitja do bitja, dok ne najde iz branega, edino pra- vega. In ko ga najde, potem je vse zaman : razločiti se ne moreta in ne smeta, sicer nista srečna nikdar povsem.. Vidiš, ta filozofska trditev mi je šinila v glavo na poti domov. Kakor bi treščilo v me, zazdelo se mi je, da me je instinkt dovedel prav do — cilja, da mi je F ran j a neobhodno potrebna za popolno srečo, da morem in m o r a m ljubiti, samo njo . . . Domov prišedši sem našel očeta pišočega. Sestav- ljal je — po svoji navadi sila vestno in lepo — šolsko kroniko, pa čakal na me Izpila sva še vsak kupico vina, pomenila se še o tem in onem ter legla spat. Zaspal sem, kakor bi se bil nar kotiziral takoj. Utrujen sem bil od vožnje ; a vendar sem sanjal — sanjal vso noč neprenehoma. Vedno pa mi je švigala pred očmi kipna rast moje Franje, vedno sem videl njene krasne oči, njene jamice v licih, njene zlate, debele kite ter čul neprestano njen alt, njen divni alt... Pozno sem vstal. Opravljaje in umivaje se, pa sem parkrat dejal — do duše prepričan, da govorim istino — : „Fant, izgubljen si ! Ti si zaljubljen — vse ne po- maga nič'. In resignirano sem si zavozljal svojo naj- lepšo kravato. Tedaj pa so se odprla gori na hodniku vrata in zagrmeli so po stopnjicah neoki-etni otročji ko- raki, vmes pa sejezačul učiteljičin glas: .Počasi! — lepo paroma l'- In pričakal sem jo in govoril z njo dolgo... Priča- koval in pričakal, pa sem jo poslej vsak dan po štiri- krat spremil jo vsak večer do doma od Zupanovih, pa si zatrjeval vsako jutro s cim dlje trdnejšim uverjenjem: ,Fant, iz.;ubljen si !" — In potem se je razvijal in zavijal moj roman kar sam od sebe. Hodil sem za njo, kamorkoli je šla, sprem- ljal jo, sedel vedno na njeni strani, pel, igral, tambural zmeraj le z njo, ki me ,e trpela rada. (Pride še). Slovo. Zrla sva na vrtec tihi, Bujno cvetje je duhtelo, Na oboku je nebeškem. Tisoč zlatih zvezd gorelo. Izza gore ])risvetlil(> Lunino je bledo lice. Lahni vetric po gredicah Zibal ljubko je cvetlice. Klanjala je svoje veje Vrba žalna in šumela : Vse na sveti vse tu mine. Ura grenka in — vesela. Nama srce je drhtelo. Zadnjikrat sva se objela, — Vrba žalna je glasneje O minljivosti šumela. — Kridina. Materi v spomin. Spisala Marija Ana. Cvetje, bisere, zlato, korale Spletel Tse hi rad v venec jeden ; Toda to bi še ne bilo, dosti. Miijke ini spomin še več je vreden Da, da vse zvezde neba in vse bogatstvo sveta, vse je ničevno napram spominu drage matere. Oh mati, sveto, blaženo ime ! A jaz kličem te zaman. Ne čuješ me. Srca, ki v mrzli spava jami Otrokov jok ga ne predrami ! Imaš sicer, mila mati moja skromen kamenit spo- menik. A kamen je tako trd, tako mrzel, tako neobčuten. In kamen podere nevihta, okrši čas, razruši človek. Jaz pa, ki to tako srčno, tako iskreno ljubim zlata mati moja, postavila bi ti rada drug, trajen, večen spomenik. A kako neki? Srce mi je tako polno, tako prepolno čutil. Napisala sem ti že večkrat par vrstic a to je bilo tako borno, tako navadno, da ni bilo dostojno tebe, tvojega spomina, tvojega duha. Morebiti je zdaj boljše ? Ne — saj sploh ni jezika v katerem bi se zamogla izraziti tako globoka čutila, toliko srčne hvaležnosti. Vidim te dobra mati moja, kako si bila ponosna na svoja otroka, kako blažena, da sta se povzdignila iz navadnega stanu. Ni je bilo srečnejše matere nego si bila ti;, ko so te blagrovali radi tvojih otrok. Dobra, skromna, pobožna, rodoljubna, vsadila si svoji deci v srce ljubezen do Boga, ljubezen do naroda. Osoda za- nesla me je daleč iz tvojega naročja daleč od mile do- movine, med tuje narode in druge vere. Iskra pa, ki si jo ti vžgala do naše vere, do našega trpečega naroda tlela je vedno, bila mi je zvesti talisman v verskih in narodnih borbah. Vrnivša se črez leta v domači kraj, v rojstno hišo najdem te tako bolno, revno, tožno. Vidim te kako trpiš, kako hiraš, kako umiraš. Ni ti bilo vsojeno, nisi smela vživati sadil svojega truda. Morala si umreti bedna mati moja v najlepši dobi, potem, ko si toliko trpela, toliko žrtvovala, toliko se zatajevala ti sveta, blaga žena. Gle- dam te kako pojemaš dan na dan, štejem tvoje vzdihe. A tvoje solze padajo mi ko žrjavica na srce, ker ti bi bila rada živela, rada delala, rada gledala bodoči sreč- str. 4 ,,S L O V E K K A" Št. 2 nejši krepkejši zarod. Vedela nisi kako kmalu zdahncš čisto dušo svojo. Upala si vedno in jaz — oli l)ritka iro- nija, morala sera ti govoriti o bodočnosti, slikati ti pri- jetno življenje, ki te čaka s tvoio družino ; a vedela sem, da te neizprosna smrt ne pusti, vedela, da so ti dnevi šteti, vedela, da nas zapustiš na veke. Na vckeV! — Ne — ne proč grozna beseda. V onem poslednjem trenotku, ko si zdalinila dušo svojo, premila mati moja polastil se me je obup. A čuj, v najvišjem trenotku zazvoni „Zdravo Marijo'". Skušena, vničena držeč mrtvo mater še za gorko roko zgrudim se na kolena — tako tudi drugi okolostoječi in vsi molimo glasno, v nebo segajoče Češčeua Marija. In mir z nebes, blažen mir, naiiolni mi dušo, srce, tako da vidim mate- rin duh p lavati n ad sebo j. Edino to prepričanje, edino ta trdna vera obvarovala me je obupa, obvarovala grozne dušne praznote. Odnesli so truplo matere moje, a duh nje prost zeinljske teže, čist, blažen oslül jo pri meni. Gleda, me vodi me, me spodbuja, me varuje ! Mladostne sanje. spisala Vanda (Dalje.) „Lepo ime, najbrže Slovenec ali ne V" povrašem dalje. „Ne vem; nisem še slišal slovenske besede iz nje- govih ust, navadno govori nemški", odvrne mi brat. Rada bi bila zvedela še kaj, a nisem hotela nadle- govati brata, ki je citai pazljivo. In vendar bi bila rada poizvedela je li Slovenec kajti oni hip, mislila sem si, da bi mi še manj ugajal, ako zanemarja svojo mate- rinščino. Tak morda ravno ni ! Saj mi je prijateljica, ki ga pozna, pravila včeraj, da zahaja na slovenske vese- lice. In — to pa je res čudno.... p'csala ;e celo ž njim pa ne ve je li Slovenec ali ne. Pravila mi je celo, da se plesalkam le klanja ko izvoli plesati in kakor se molče zavrti, tako jo molče spremi do njenega prostora. Kar nii je šc pravila mi ugaja, le žalibog, da jej ni koristilo. Škoda, da me ni bilo tam. Interesanten se je moral res zdeti oni hip, ko mu je stopila na kurje oko, kakor sluti ona. Ha — ha ! Radovedna kakor jaz, hotela je poizve- deti je li Slovenec, zato mu je stopila pri plesu na nogo, da bi vsaj na njeno opravičenje izdal materini jezik. Ali vse zaman ! Tudi tukaj jej je splaval up po vodi, kajti še preje nego ona svoj : .Oprostite gospod !"' izustil je on svoj : .Pardon !" in konec je bil njihovega pogovora. Čuden človek ! Kdo ve, zakaj ne govori niti kadar mora, se li boji žensk ? Pa ne ; ako bi se jih bal, bi ne prišel k plesu niti ž njimi v dotiko. Poskusiti bi bilo treba še nekaj ! Kdo ve, kaj bi napravil, ako bi mu kaka ple- salka odrekla plesati. On ki se vede tako prevzetno, bi mogoče ne odšel ravno molče, drugače je človek, ki ni za žensko družbo, človek tedaj, ki ni vreden, da bi jaz mazala svoj dnevnik o njem, opisuje njega lastnosti. j\Ieseca februarja 1', pa je zapela 1. 1804. v „Novicah" navdušeno, srce in rahlo- čuten ženski želodček pretresljivo .Odo Kavi". (Pride še.) Par besedij o čitanju in knjigah. Vsakemu izobražencu in po izobrazbi hreponoccmu človeku jo čitanje duševna potreba. Tudi žonstvo no sme in ne more pogrešati tega. .V da so ima od čitanja res užitek in korist, treba jo primerne i/.bive. treba jo. da se omeji na najbolje, in zlasti še oni, komur razna opra- vila ne dovoljujejo, da bi dosti časa porabil v to. Treba pa je tudi, de se čita pazno in s premišljenjem. Uprav pri ženstvu opaža se \n\ čitanju zeh) pogosto neka vih- ravost in naglica, ki je iKivsem neumestna. Ne sme nam biti na tem, da zadovoljimo samo radovednost, da se soznanimo samo z obsegom knjige, treba je citati s kri- tičnim očesom, ni dosti, da nam ugaja to. a ono ne. — vprašati so moramo pri obojem tndi zakaj V jeli uzrok v snovi sami ali v obliki : jeli snov primerna in verjetna, jeli oblika mična ali umetniška, jeli vse delo tako. da je vredno ustopiti v vrsto odličnih in priznanih proizvodov V In z ozirom na posameznosti, kako so opisani dogodki, kako so orisani značaji, kakoršen je zlog v pripovedo- vanju in v opisu, v govorih in duševnih pojavih. — Za istinito in i)ravično sodbo je treba pač nekaj znanja in pravega okusa, a večinoma čuti se to uže vsled izabražbe same in pridobi se v veliki meri, in bolje in popolneje, nego po studiju, iz paznega čitanja in motrenja vzgled- nih del. Ker pa ni možno, da bi vsakdo sam dela presojal, ' ozirati se jo treba pri izberi čitanja na nepristransko in stvarno kritiko. Katera dela mu priporočata, čita in jtri ¦ tem primerja svojo sodbo z ono razsajevalčevo. Tako ^ kritika koristi mnogo tudi čitatelju. Umevno je, da Slovenka pred vsem čitaj proizvode lastne književnosti. A ker naša književnost še ne zado- stuje onemu delu ženstva. ki čita mnogo, oziraj se tudi na proizvode tujih narodov. Kar so storili in napisali veljaki jednega naroda, to je v prevodih postala last tudi drugim. Tako se bogati z drugo književnostjo tudi naša, tako se nam širi obzorje, tako si pridobivamo novih idej. Prevodi so v književnosti zelo znameniti, in zdi se mi, da se pri nas i)remalo cenijo. Seveda je pogoj, da je delo samo res vredno prevoda ter da je ta dober. Nikdo ne oporekaj, da bi bili prevodi nekaka izjava lastne revščine, da se ž njimi širi tuji duh in tuji nazori. Nemci so velik narod in na to zelo ponosni, oni imajo vse večjo narodno zavest in ves drug naroden i)onos, nego mi ubogi skromni Slovenci, in vender jim moramo priznati, ila so v tem oziru povsem mednarodni in tole- rantni, da njih književnost obsega prevode del vseh raz- nih narodnostij. V prvi vrsti seveda se nam je ozirati na sorodne slovanske narode. Hrvaščina je vsakemu brez truda in uka lahko umljiva. Za prevode iz drugih slo- st. 8 -S L O V E N K A' Str. 9 vanskih jezikov pa skrbi Gabrščekova, priporočila vredna »Slovanska knjižnica*. Ako bo mogoče in primerno, hočemo poleg kratkih notic podati tudi obširneje literarne studije, ki naj se- znanjajo čitateljice natančneje s tem ali onim pisateljem ter tem ali onim njegovim delom. Tako upamo ustreči našim naročnicam in čitateljicam ter jim jiodati marsikaj v korist in pouk. F . . G— Književnost in umestnost. Povesti spisal dr. Ivan T a v č a r 1 zvezek v Lju- bljani, založil pisatelj; cena 1.20 gl. Slovenska književnost šteje do sedaj še jako malo samostojnih knjig. Naši pisatelji in iiisateljice pošiljajo svoje spise v razne liste, ker samostojne knjige izda- vati v nas Slovencih ni baš lahka stvar radi tega, ker se knjige razpečavajo jako počasi. Vendar imamo zbrana dela nekaterih pisateljev, tako imamo : Jurčičeve Stri- ta rj3ve, Levstikove in sedaj Tavčarjeve zbrane spise. Prvi zvezek prinaša sledeče povesti : loan Slavelj, priobčena v Dunajskem Zvonu 187(i. 1. Antoiiio Gledjevic, Zgodovinska podoba, priobčena v Mariborski Zori 1873. Bolpia ljubezen, Noveleta v pismih, tiskana v Mari- borski Zori 187Ó. Gospa Amalija. Noveleta. Mariborska Zora 1875. spisana je pa bila ta noveleta že 1867. Mlada leto. Neveleta. Mariborska Zora 1875. Med gorami. Slike iz Loškega pogorja, ki so pravo pravcato življenje. Ivan Slavelj, duhovito, krasno pisana povest ima v sebi vendar dokaj neverjetnosti tako n. pr. smrt sirote Lekse (da bi se tako umiralo !) in osoda kontese Marije Ane. Prekrasno je pa nacrtan Lavrencij Žolna vaški umetnik-slikar. Diven prizor je tam, kjer umetnik Žolna kaže svojemu prijatelju Deski sliko Kristusa na križi — v talarji. Žalostno nekdanje stanje učiteljev kaže pisa- telj v Štefani Deski, revščina njega menda ni izmišljena, dasi se nam v sedanjih časih zdi kaj tacega nemožno. Naravnost nedosežen je Tavčar tam, kjer posnema kmetsko govorico. Antonio Gljednić, je krasna zgodovinska podoba pojasnjujoča razmjerja med plemenitaši in meščani v prošlen stoletji. Klasično pripovedovanje živahnih prizo- rov dela snov zanimivo že samo na sebi še zanimivejšo. Bohia ljubezen je sicer sentimentalno nadahnen spis, vendar se da bolezen in smrt opravičiti s tem. da kaže pisa'elj junaka Radoslava bolnega že v začetku povesti. Avrelija je pa v kratkih potezah — pisatelj nam je po- vedal o njej le malo in ona je tudi delovala le malo, a v teh kratkih potezah očrtal je Tavčar žensko prav po Turgenjevovem načinu in Tavčar kakor Turgenjev podal divno slovansko ženo z vso odločnostjo ki jo odlikuje, da je potem privolila v zakor z drugim je pač umevno, ker je to zahteval njen ženski ponos, katerega je sama zavrgla odkrivša ljubezen Radoslavu. kateri je pa to lju- bezen molče — zavrnil. To je malo manj verjetno, da bi bil mogel ostati mož če tudi kakor Radoslav, neob- čuteni, miren ko je videl, da ga ljubi njegov uzor tako strastno in nesebično. Gospa Amalija je prvo delo Tavčarjevo še senti- mentalno ramantično snovijo a mičnim pripovedovanjem. Mlnda leta podajajo nam sujet, ki se je že rabil, v raznih oblikah in pri raznih narodih. Med gcrami, Slike iz Loškega pogorja. Tu se mo- ramo pomuditi malo delj. (Pride še.) Lužiško-srbska izložba v J)ražđanah. V Draždanah je bila v minolem letu umetna in industrijalna izložba kraljevine Saksonske ; občo pozornost je vzbujal oddel lužiških Srbov, katerih je mnogo v onih krajih. Tu so bila njih stanovanja, noše, običaji itd. Zanimivo je o lužiši:!i Srbih to, da so ohranili toliko let v daljnem tujem svetu mnoge stare običaje, jezik, nošo in da razmerno vspeva v njih tudi literatura in izdajajo list Lužica a njihova »Matica" izdaja za narod koristne knjige. Hrvatska misao je nov list, ki izhaja v Zlati Pragi. Dobile smo lista 1. št. se sledečo vsebino : Što hoćemo. Stj. Radić : RrvatsTci ideali 1. Ideali ali narodno-prosvjetni. — lič : 0 pučkoj prosrjeti. Ivanov : 0 hmatskim književ- nim prilikama. Fr. Hlaviiček : Seljački pokret u Galiciji. M. Heimrl : Iz novije političke povjesti češkoga narod t. Sv. Korporić: 0 indolenciji i pesimizmu u hrvatskoj mla- deži. Da se razumijemo. PoUfiČke liilješke. Spectator : Sa- stanak hrv. soc. demokracije. Fran Schubert. Važna in znamenita stoletnica za vse muzikalne kroge, zlasti pa za avstrijske in v prvi vrsti za dimajsko mesto slavila se bode ;^1. januvarja: stoletnica rojstva najboljšega in najplodovitejšega nem- škega skladatelja pesnij. Fr. Schuberta. (Življenjepis v mični obliki novele donesel je (v prevodu) „Kres'" leta 1883.) Bil je sin ubogega predmestnega učitelja dunaj- skega, ki je poleg vodje glasbe v farni cerkvi, M. Ilolzera, sinu podal prvi muzikalni pouk. Dečko je prišel 1808. v konvikt za pevce cesarske dvorne kapele, kjer je bil slavni Salieri njegov učitelj. 1818. ga je ostavil, se po- svetil učiteljstvu, a bil neumorno delaven kakor sklada- telj. Želel se je osvoboditi neljubega učiteljskega jarma, pogajal se tudi za iičifelj^ko meHo na novo vslanovljeni glasbeni šoli filharmoniški v Ljubljani, katerega pa ni dobil kljub izvrstnim spričevalom in dobrim priporočilom, a našel je v bogatem plemenitašu Schobern mecena, a tudi poučeval v glasbi. Razun krajših potovanj preživel je ves čas na Dunaju ali njega okolici. 19. januvarja 18-28. umrl je po kratki bolezni neoženjen. — Zaslovel je zlasti po svojih skladbah pesnij in balad, katerih je zložil za petje blizo 600 ; posebno slovi „Erlkönig". — Zložil je tudi več simfonij, cerkvenih glasb, zborov, kentat (zlasti slovi „Prometej") in plesne godbe ; uglasbil je več spevoiger in oper. — Pokopan je bil na pred- mestnem grobišču v Währingu poleg Beethovena, kosti st. K) .SLOVENKA" St. 3 so prenesli kasneje na centralno pokopališče, kjer ima med drugimi slavnimi glasbeniki svoj „častni grob". V dunajskem mestnem parku postavil mu je 1871. du- najski „Männergesangverein" lep marmornat spomenik, katerega je izdelal kipar Kundtmann. Stoletnico slavilo bode dunajsko mesto z veliko slavnostjo, v čegar vspore- du je pet koncertov z izključno njegovimi glasbami; v operi pa uprizore vnovič dve njegovi spevoigri. F. G—l. Vs.a slovanska društva v Trstu in v okolici se pri- pravljata za velik koncert, katerega prirede sredi posta v kakem gledališču na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Pričakovati je zopet kaj impozantnega, saj naše ob- činstvo priteka tako rado, ko le sliši, da se prireja kaj v korist naši šolski družbi. v Ženska stanovitnost. V nekem mesteci v Rusiji svršili sta dve sestri mestnega milijonarja žensko gimna- zijo. Oče, človek jako .praktični", ogledaval se je, da bi našel svojima hčerama dostojne ženine. Bilo mu je o tem času 70 let in slul je sploh za človeka „starih pra- vil". Nekega dne - to je bilo leta 1880. •— raznesla se je po mestu neverojetna novica, da sta se omenjeni dve devici zaprli v svojo sobo in da uže tretji dan ni- česa ne jesta. Ni oče ni mati se nista nikamor pokazo- vala. Na peti dan odpeljali sta se omenjeni gospici z doma po železiiici proti — Petrogradu. Kmalu smo zve- deli, da je mlajša, Sofija, vstopila v „medicinske kurze", starša pa, Jekaterina, na prii-odoznanski oddel .višjih ženskih kurzov*. Sestri, hčeri milijonarja, začetnika ruske kosne trgovine z Avstrijoj, učili sta v Petrogradu otroke in šili perilo za razne bolnice in se tako živili. Konečno zmehčal se je oče, na prošnje svoje ženi, izobražene hčere izvestnega pctrogradskega knjigotržca ; z druge strani pa mu ni dopuščalo dostojanstvo kupca-milijonarja, da bi njegovi hčeri živeli kakor hčere človeka brez vsakega premoženja. Ob svojem času svršili sta obe svoje učenje; mlajša sestra je bila nekoliko let asistentkoj izvestnega profesorja Lebedeva, starša pa je vkupe z materjo v rodnem mestu na svoje stroške osnovala šolo, kjer se hčere ubožnih meščanov uče šivati, čitati, pisati in raču- nati in razen tega najpotrebnejšega v gospodinjstvu. Sča- soma omožili sta se obe ; mož mlajše je izvesten v Pe- trogradu doktor zdravilstva ; starejša pa je vzela boga- tega fabrikanta, učenega tehnologa v Smolenskej guber- neji, osnovala tam na svoje stroške narodno šolo, kjer je sprva učila tudi sama in katero vzdržuje i zdaj, ko je uže mati peterih otrok. Mogel bi povedati njiju polna imena, no ker obe srečno živita f zdaj in ker sem z obema zdavna osobuo znan, to terja taktičnost, da tega ne delam. No v meni sta te dve ženski vzbujali vselej občudovanje in tako tudi v vsakem, ki zna, kakim potem sta dostigli višega obrazovanja in kako sta rabili svoje premoženje in svoja znanja na korist — bližnjemu ! Možkih primerov take vrste vsaj jaz ne vem. H. Žensko dobrodelno društvo. Črez mesto Harkov v srednjej Rusiji hodijo večkrat velike tolpe ubožnih pre- seljencev z ženami in otroci, ki gredo v daljnjo Sibir iskat bolj lahkega življenja. Vsi ti ljudje so navadno v ubogej, hladnej obleki, Posebno usmiljenje vzbujajo ue- srečni otroci. Izobražene Harkovske dame osnovale so zato med seboj družbo, katere namen je najprej, poma- gati ubogim otrokom preseljencev. One zbirajo staro obleko ali pa za svoje ali podarjene denarje kupujejo blago ; zdaj, v dolgih zimskih večerih, ko mnogi možje svoj dolgčas ubijajo za kartnoj mizoj, zbirajo se ome- njene dame zdaj pri jednej, zdaj pri drugej iz svoje družbe in večer izrablja se tako-le : jedna iz njih ylasno čita kako zanimivo knjigo, druge pa v globokem molčanji kroje in šivajo obleke raznih velikosti in ko je večer h koncu, gotovo je mnogo oblečic, katere dele potem otro- kom preseljencev, kadar ti gredo zopet črez mesto. Pač hvalevredno in vzvišeno delo ! Slovenke mnoge ne ljube svoje literature, ker je ne znajo. Ali bi se ne dal med Slovenkami najti analo- gičen način, da bi se zaostale in nezavedne ženske zna- nile se slovenskoj knjigoj in porablja večere sebi in bližnjemu na korist? H. Ilirska Bistrica 24. januvarja 1897. (Prvi koncert novoosnovanega tamiumškega dtHkvn „Ilirska Vila".) Narava je pokrita z mrtvaškim belim prtom. Krilata naši pevčki zapustili so nas ; za dolgo vtihnili so njihovi mili glasovi. Seve, da človek tako rad išče namestila. Imeli smo je, da, pri prvem koncertu .Ilirske Vile". Iznena- djeni smo bih, ker je bilo nad vse pričakovanje. Ako pomislimo, da ima tamburaški in pevski zbor svoj za- četek komaj pred nekaj meseci, je naše presenečenje o prvem nastopu res opravičeno. — Vse točke so se pro- izvajale z natančnostjo in globokim čutom, prav tako so pevci častno rešili svojo nalogo. A kaj čuda ? saj jim je bil učitelj in voditelj g. V. Brož, znani komponist za tamburice. Požrtvovalnost in neutrudnost njegova pri po- učevanji je res občudovanja vredna. Dovolj rečeno, da se ni strašil precej daljne poti iz Reke, od koder je pri- hajal vsako nedeljo da vzbudi tukajšnjo možko „mladino" iz spanja, z njenemu srcu najpristopnejšo umetnostjo — petjem in godbo. Naši tamburaši in pevci so tedaj res laho ponosni na svojega učitelja skladatelja, isto tako pa ima tudi g. Brož lahko veselje se svojimi, za stvar tako navdušenimi učenci. To je omenjeni gospod tudi povdarjal in v lepih besedah želel novemu društvu krasne bodočnosti. Geni- jalni g. Avgust Domladiž pa je v krasnih milih besedah naših sosednih bratov izrazil simpatijo in hvaležnost, kojo gojite novi društvi svojemu učeniku. Izmed vseh točk ugajal je najbolj g. Broža valček : „Na valovih jadranskoga morja", katerega se je igralo s pravim ognjem. Tudi zadnja točka vzporeda : »Prišla je miška", je jako ugajala. Tedaj novorojena in vže to- liko obetajoča »Ilirska Vila" bodi nam srčno pozdrav- ljena ter daj nam še mnogokrat pozabljati vsakdanjo prozo o tvojih milih, vbranih glasovih. — Nikdar naj ne vtihnejo, temveč vdomače naj se tako, kakor so domači št. 3 .SLOVENKA« Str. 11 pri naših dragih bratih Hrvatih. — Njim, koji so ves čas društvo denarno podpirali, naj bo hvaležnost in vne- tost teh malo povračilo. Po koncertu sledila je šaljiva loterija in na to ples, kateri je bil jako živahen, kajti z veseljem je javiti, da je bila vdeležba mnogobrojna kljubu slabemu zimskemu vremenu. Tedaj še večkrat : j ,Stnme milo se glasite!" —a. Ženskim in moškim poddružnicam družbe sv, Cirila in Metoda na znanje ! Tiskovine od kitic, ki so nabrane iz pesnji naših slovenskih pesnikov in se rabijo lahko pri veselicah (n. pr. za sladkorčke), ki se prirejajo v korist omenjene dru- žbe, je si. vodstvo založilo in se iste dobijo pri gospici Ljudmili Roblek-ovi v Litiji (Kranjsko). Na razpolago so pa te tiskovine tudi vsem drugim slovenskim društvom, ki so namenjena napraviti veselice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. (Z malim številom sladkorčkov, ki so imeli omenjene kitice, nabralo se je pri odprtju A'elikovske šole nad 170 kron za isto.) Praška Politika od 19/1/97 ima iz Lvova brzojavko da so ljudski učitelji in učiteljice letos prvokrat volili v okrajni šolski zastop voditeljice neke meščanske šole gdčno Longchamps. Ker se čuje, da deželni šolski svet ne bo tej izvo- litvo nasprotoval, bo omenjena gospodična prva ženska zastopnica v Avstriji v šolskih zadevah. Slovenske gospodinje pozor ! Užigalke^ jih je izdala si. družba sv. Cirila'Üü- Metoda, se dobivajo v Ljubljani v prodajalnici g. L Per- dan-a. Naj ne bo slovenske hiše, ki ne bi rabila edino le Ciril-Metodovih užigalk ! DOMA. Popoldansko spanje malih otrok. Matere imajo na- vado, da devajo popoldne otroke oblečene spat radi tega menda, ker se jim ne ljubi slačiti in oblačiti jih. Da bi pa matere vedele, kako je to otrokom škodljivo, bi ne storile kaj tacega. Dete, ki je spalo v svojih oblačilcih zbuja se trudno od potu. Mesto da bi bilo po spanji čilejše, je sitneje nego prej. Trakovi, katerih morebiti niti ne odvezavajo in gombi, katerih niti ne odpenjajo tiščijo med spanjem nežno telesce v pasu in prsih ; za- držujejo gibanje, dihanje in prebavljanje. Zato naj skrbna mati vsakikrat sleče otroka, ko ga poklada v posteljco. Kako se zabrani, da ue razpoči cilinder pri lampah. Cilinder se vtakne v posodo napolnjeno z mrzlo vodo, v katero se je delo nekaj kuhinjske soli. Vse skupaj dene se na ogenj. Ko se je voda kuhala nekaj časa, pusti se, da se zopet počasi ohladi. Tako .kuhani" cilinder se lahko prenese iz mrzlega na gorko in iz gorkega na mrzlo brez nevarnosti, da poči. Tudi kozarci in druga posoda obvaruje se na ta način, ' da ne razpoči, ako se hitro ugreje. Zmečkan žamet se poravna, če se ga drži tako dolgo nad vodenim soparom, da postane popolnoma vla- žen in se potem s žameta levo stranjo enakomerno in počasi vleče po vročem gladilniku. Kako se lahko prihrani oglje. Ko se je oglje vžgalo in se vse že kuha, kar se je nameravalo, naj se vrže na ogenj par pesti listja il lupin od sočivja in naj se zapro vsa vrata. To brani, da se oglje ne požge tako naglo in jedi se kuhajo bolj počasi, kar jih dela vedno okusneje. Ako se pa taki odpadki od sočivja porabijo v gospodinjstvu drugače, vrže se na oglje tudi tenko plast malo vlažnega pepela, ki ohranja ogenj tudi dolgo. Cvetlice se ohranijo, ako se jim vsak dan menja voda v kozarcih in se vodi primeša za noževo špico sal- petra. Tako se ohranijo šopki sveži mnogo dni. Rešitev križnega romba. L Križni romb rešila Anica Pregelj v Trstu. A R I T M O G R I F. 1, 3, 2, Potrebna reč v kuhinji. 2, 3, 7, 8, Mesto na Go- renjskem. 3, 1, 8, Žuželka. 4, 3, 2, 7, Koparska žival. 5, 4, 8, 6, 3, 1, Del človeške glave. 7, 3, 1, 8, Poljsko orodje. 8, 4, 5, Latinski pozdrav. Začetne črke od gori nizdoli čitane dajo ime prepotrebnega časopisa: „Slocenka." R. K. Listnica uredništva. G č. L. B. Trn. B. Poročajte nam še večkrat kaj ! Hvala za prelaskavo pismo. G č. Danica- Dolenjsko. Prejele, hvala, pride, le še ta- kih modrih stvari ! G č. Breda. Pošljite nam skoro kaj drugega, poslano ni bilo ne za članek ne za notico, vidi se, da vas je premagalo samo hipno oduševljenje G č. Kristina. Zonet nreiele. hvala ! Listnica upravništva. Veleštovane naročnice in veleštovani naročniki naj blagovolé potrpeti, ako se je do sedaj dogajala kakova nerednost v poši- ljanji lista. Skoro «e vse uredi in tedaj, nadejamo se, ne bode već pomot in nerednosti. Str. 12 ,S L O V E N K .\" St. 12 List izhaja vsako drugo soboto in stane za vse leto 3 gld. ; za naročnike .Edinosti" pa 'i gld. ; posamezne številke se bodo dobivale v Trstu v tabakarnah : pri Ghiozzi in pri g. Lavreniiću (Pinzza Caserma), pri Pipanu (Ponte della Fabbra) in pri Fratniku (Sv. Ja- kob) po 12 kr. Rokopisi naj se pošiljajo ure'lništvu .Slovenke", naročnina pa upravništvu .Edinosti" ulica Molino piccolo, hšt 3, II. nstr. Lastnik konsorcij lista .Edinosti'. — Izdavatelj in odgovorni urednik Fran Gsdnik. — Tiskarna Dolenc. Trst.